Rokounjač Januar 2019, letnik XX, številka 1, izid: 31. 1. 2019 1 Konstitutivna seja Občinskega sveta Novoletni koncert Godbe Lukovica 17 ŠKD Bregar na v • v I • ■ • • Cemseniski planini OGLASI Rokovnjač SUV PEUGEOT 2008 DODATNI BONUS 1.000 € PEUGEOT GRIP CONTROL* BLUETOOTH ZASLON NA DOTIK j ■ ' 111 A -'it, Jtr> i* /i r i » 5 LET JAMSTVA PROGRAM UGODNOSTI p E u g E OT priporoča Total V.,1 peugeot.si "Sistem Grip control ni del oglaševane ponudbe in je na voljo opcijsko, za doplačilo. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 Active 1,2 PureTech 82 STT EURO 6.2 - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot - pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 13.290 EUR; mesečni obrok je 144 EUR pri pologu v višini 30% in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 05.10.2018 znaša 8,1% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,6%; financirana vrednost 9.303 EUR; skupni znesek za plačilo 15.719 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Ponudba velja do 30. 4. 2019. Poraba v kombiniranem načinu vožnje od 4,0 do 5,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 98 do 131 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0175 do 0,0449 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00054 do 0,0024 g/km. Število delcev: od 0,24 do 4,23. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. IQBMX RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si 2 (sl»y AAtâÀfïu, GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA Pretkani z modrostjo, v slogi z mladostjo. VABLJENI NA INFORMATIVNI DAN 15. in 16. februar 2019 www.gssrm.si/vpis januar 2019 UVODNIK 3 Beseda začasnega urednika Dolgoletni urednik Rokovnjača Leon Andrejka je decembra 2018 pripravil svojo zadnjo številko Rokovnjača. Druge delovne obveznosti mu jemljejo toliko časa, da se ne more več v zadostni meri posvetiti urejanju našega glasila, zato se je odločil, da v novem mandatu ne bo več opravljal dela odgovornega urednika. Naj se mu na tem mestu zahvalim za njegovo dosedanje korektno in uspešno delo. Rokovnjač je s časom postal še boljši, kot je bil prej. Ravno zato je resnično težko stopiti v tako velike čevlje, pa čeprav le začasno, dokler ne bomo dobili novega urednika, ki se bo lahko posvetil temu odgovornemu delu. Delo začasnega urednika sem pred nekaj leti že opravljal, a od takrat se je marsikaj spremenilo. Tokrat tudi nimam pomoči v začasnem uredništvu, tako da sem sam odgovoren tako za dobro kot za slabše delo. Upam, da bom uspešno premostil čas brez odgovornega urednika in da bo Rokovnjač tudi v tem obdobju zanimiv in vreden branja. Seveda pa sem pri tem delu predvsem odvisen od vas, zvestih dopisnikov, ki nam pošiljate novice o dogajanju v naši občini in širše, fotografije z zanimivih prireditev in obvestila o tem, kaj se še bo dogodilo v prihodnje. V tej številki objavljamo program prireditev v letu 2019. Vabimo vas, da si ga ogledate in izberete prireditve, ki vas zanimajo. Stojan Majdič Vsem občankam in občanom iskreno čestitam ob kulturnem prazniku. Županja Olga Vrankar s sodelavci VSEBINA Uvodnik županje Konstitutivna seja OS Program prireditev v letu 2019 Izgradnja gasilskega doma Blagovica Koncert Godbe Miklova šala Koncert Šentviškega zvona Pevski zbor Prešeren iz Chicaga Za kulturo Društvo paraplegikov 4 HK Prevoje 5 Društvo upokojencev 6 Obvestilo o vpisu otrok 8 Obvestila, vabila 10 Ekologi brez meja 12 Obvestilo KSS 13 50 let teritorialne obrambe 15 Svetovni dan čebel 16 Pisma bralcev 17 Zahvale 18 19 20 21 22 23 24 26 29 30 Občina Lukovica Slavnostni govornik dr. Stanko Pele Nastopili bodo: Učenci OŠ Janka Kersnika Brdo Otroci vrtca Medo MePZ Šentviški zvon Povezovanje programa v Andreja Cokl Prisrčno vabljeni! Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 14. marca 2019; rok za oddajo člankov je 6. marec 2019 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Več informacij na telefonski številki uredništva: 051 365 992. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; začasni odgovorni urednik: Stojan Majdič; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, m: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www. lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Zima je le pokazala zobe. Foto: Stojan Majdič UVODNIK ŽUPANJE Rokovnjač Spoštovane občanke in občani, uvodni mesec mojega županovanja je za nami. Že v volilni kampanji sem večkrat jasno povedala, da bo moje delo in vodenje občine temeljilo na vrednotah, ki mi pomenijo največ, torej na medsebojnem spoštovanju, iskrenosti in poštenosti. Tak način dela pričakujem oziroma zahtevam tudi od sodelavcev in vseh ostalih, ki bodo skupaj z nami soustvarjali in sooblikovali nadaljnji razvoj naše občine. Dobro poznavanje projektov, ki so se odvijali v občini Lukovica v minulem obdobju, mi je omogočilo, da sem takoj po nastopu županske funkcije lahko začela s konkretnim delom. Obžalujem sicer, da nisem imela priložnosti pogovoriti se z mojim predhodnikom, predvsem o odprtih postopkih in investicijah, vključujoč finančne konstrukcije, ki so v teku in za občinski proračun pomenijo veliko obremenitev. Potreben bo torej temeljit pregled odprtih zadev iz razpoložljivih virov, njihova ocena in priprava akcijskih načrtov za posamezna področja delovanja občine. Moja prva naloga je spoznati dejansko stanje javnih financ, obvezno pred sprejemom proračuna za leto 2019. Akcijski načrti, odprte investicije in finančna vzdržnost posameznih projektov bodo osnovani oziroma prilagojeni omenjenim ugotovitvam. V prvi vrsti si želim dokončati najbolj smotrne investicijske projekte, začete v minulem štiriletnem obdobju: razširitev OŠ Brdo, gradnja Društvenega doma v Krašnji, gradnja Gasilskega doma v Blagovici, gradnja Poslovilnega objekta Blagovica - Šentožbolt in druge investicije, ki so v izvajanju. Hkrati pa moramo zagotoviti nemoteno nadaljevanje oziroma izvedbo projektov in postopkov, ki niso vezani izključno na proračun. Za nadaljnji razvoj naše občine bo izredno pomembna sestava delovnih teles občinskega sveta in organov občine. Prepričana sem, da je za kakovostno in učinkovito delo potrebna ekipa strokovnjakov, usposobljenih za posamezna področja delovanja. Upam, da bo občinski svet na naslednji seji znal in zmogel sprejeti pravilne odločitve, in bodo v odborih delovali najbolj strokovno usposobljeni ljudje. Vem, da je vsem željam glede delovanja v odborih in komisijah težko ustreči, a moral bo prevladati razum in razdelitev mandatov po odborih glede na število dobljenih glasov na volitvah. To je namreč edini logični in v vseh občinah uveljavljeni kriterij pri sestavi odborov. Ostajam optimistka in si želim, da kljub napovedim, osnovanih na dosedanjih usklajevanjih predlogov med strankami in neodvisnimi listami, zastopanimi v občinskem svetu, Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja uspe čimprej občinskemu svetu predložiti usklajen predlog. Nezadržno se bliža tudi slovenski kulturni praznik, ki ima v naši državi poseben pomen in sijaj. Ob besedi kultura najprej pomislimo na glasbo, gledališče, umetnost ... kultura pa se odraža tudi v odnosih med ljudmi, ob različnih priložnostih, lahko popolnoma vsakdanjih ali pa ob izjemnih, posebnih: v družinah, na delovnih mestih, na javnih površinah, v izobraževalnih institucijah, skratka povsod med ljudmi. Spoštovanje, solidarnost, sodelovanje. To je srčna kultura, človečnost, humanost. In ta kultura šteje največ. Vabim vas, spoštovane soobčanke in soobčani, da praznik kulture praznujete skupaj z nami, in sicer v sredo, 6. februarja 2019, v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Svoj pogled na ta praznik nam bodo predstavili naši otroci in »domača« prostovoljna ljubiteljska kulturna društva, ki ustvarjajo iz notranje potrebe in čistega veselja, za vse nas. Takšni dogodki nas bogatijo, nas razveseljujejo in navdušujejo, hkrati pa skrbijo za prenos kulturne dejavnosti iz generacije na generacijo, od najstarejših do najmlajših. Prisrčno vabljeni k soustvarjanju in udeležbi na osrednjem občinskem kulturnem dogodku. Veselim se snidenja z vami! Vaša županja 4 Obisk podpredsednice Državnega zbora Na kratkem delovnem obisku pri županji Občine Lukovica Olgi Vrankar se je oglasila podpredsednica Državnega zbora Tina Heferle. Spregovorili sta o aktualnih zadevah lokalne samouprave in dela Državnega zbora. Podpredsednica DZ je v pogovoru poudarila, da ji tudi izkušnje iz časov, ko je delala v občinski upravi, pomagajo pri opravljanju odgovorne funkcije. Županja je izrazila upanje, da bo zdajšnja vladajoča koalicija imela dovolj posluha za težave lokalne samouprave. OBČiNSKA UPRAVA januar 2019 OBČINSKI SVET 5 Konstitutivna seja sveta Občine Lukovica Konstitutivna seja sveta ima po volitvah pomembno formalno vlogo, saj pomeni konstituiranje predstavniškega in najvišjega organa občine in začetek opravljanja funkcije župana. S prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta se konča mandat prejšnjemu občinskemu svetu in županu ter začne teči mandat novemu občinskemu svetu in županji. Konstitutivno sejo sveta vodi najstarejši član občinskega sveta. Po ugotovitvi, da so na seji prisotni vsi novoizvoljeni člani sveta, in da je tako izpolnjen pogoj za nadaljevanje seje po 15. b členu Zakona o lokalni samoupravi, je sledila potrditev dnevnega reda. Vodenje seje je prevzel Tomaž Andrejka. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana Predsednik Občinske volilne komisije mag. Aleksander Urankar je navzočim predstavil izid letošnjih lokalnih volitev. Občinska volilna komisija je ugotovila, da je za županjo Občine Lukovica izvoljena kandidatka Olga Vrankar. Za člane občinskega sveta so bili izvoljeni: LMŠ - Tomaž Žavbi; NSI -Mojca Stoschitzky; ZA ČRNI GRABEN - Olga Vrankar, Tomaž Andrejka, Mateja Per; Lista Mateja Kotnika - Tomaž Prohinar, Tina Ojstršek, Roman Cerar, Brigita Rožič; SDS - Marjetka Vrbnjak; Lista za KS Blagovica, Krašnja, Trojane, Češnjice - Anton Pogačar; Lista za KS Prevoje, Rafolče, Lukovica in Zlato Polje - Bojan Andrejka; Lista za šport in razvoj občine - Vincenc Dragar, Ines Sovec; Lista za občino Lukovica - Štefan Pavlič. Soglasno sta bila sprejeta naslednja sklepa: Občinski svet Občine Lukovica se je seznanil s poročilom Občinske volilne komisije o izidu rednih volitev v Občinski svet Občine Lukovica, ki so bile dne 18. 11. 2018. Občinski svet Občine Lukovica se je seznanil s poročilom Občinske volilne komisije o izidu rednih volitev za župana v prvem krogu, ki so bile dne 18. 11. 2018 ter o izidu 2. kroga volitev za župana z dne 2. 12. 2018. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana Predsedujoči je zbranim pojasnil, da je bil za namen izvedbe konstitutivne seje dne 10. 12. 2018 izveden pripravljalni sestanek, na katerem je bila imenovana mandatna komisija, ki jo sestavljajo tri članice sveta. Mandatna komisija ima pristojnosti le v času konstitutivne seje, njena naloga je pregled mandatov članov občinskega sveta in župana ter predlaganje potrditve nespornih mandatov. Razprave ni bilo, soglasno sta bila sprejeta sklepa: Imenuje se Mandatna komisija, katere pristojnost velja le v času konstitutivne seje sveta v naslednji sestavi: Mojca Stoschitzky - predsednica, Mateja Per -članica, Brigita Rožič - članica. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta Predsednica mandatne komisije Mojca Stoschitzky je predstavila ugotovitve. Pritožb glede mandatov ni bilo, zato se lahko potrdijo mandati novoizvoljenim članom občinskega sveta. Sledeča sklepa sta bila soglasno sprejeta. Mandatna komisija ugotavlja, da pritožb v zvezi z izvolitvijo novoizvoljenih članov ni bilo. Potrdijo se mandati za člane Občinskega sveta Občine Lukovica: Bojan Andrejka, Tomaž Andrejka, Roman Cerar, Vincenc Dragar, Tina Ojstršek, Štefan Pa- vlič, Mateja Per, Anton Pogačar, Tomaž Prohinar, Brigita Rožič, Ines Sovec, Mojca Stoschitzky, Olga Vrankar, Marjetka Vrbnjak, Tomaž Žavbi. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana Predsednica mandatne komisije je v nadaljevanju predstavila naslednje ugotovitve: kandidatka Olga Vrankar je bila izvoljena za članico občinskega sveta, hkrati pa je izvoljena tudi za županjo. Občinska volilna komisija je kandidatki v skladu z zakonom izdala potrdilo o izvolitvi tako za občinsko svetnico kot za županjo. Občinski svet je mandat novoizvoljeni svetnici že potrdil. Ker se je potrjeval mandat za županjo, se mora kandidatka najprej izreči o tem, katero funkcijo sprejema. Olga Vrankar je pred navzočimi člani občinskega sveta izjavila, da sprejema funkcijo županje. Občinski svet je soglasno sprejel naslednji sklep: Potrdi se mandat županji Občine Lukovica Olgi Vrankar. Slovesna prisega novoizvoljenih članov sveta in pozdravni nagovor županje Novoizvoljeni člani Občinskega sveta Občine Lukovica in novoizvoljena županja Občine Lukovica so skupaj prebrali slovesno prisego. Imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja šteje pet članov, vsi so člani občinskega sveta. Predlogov je bilo šest. Sklenjeno je bilo, da se o zadnji točki dnevnega reda glasuje na seji. Občinski svet je določil način glasovanja. Sprejet je bil sklep: Občinski svet Občine Lukovica se je odločil, da se sestava Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja določi z izvedbo tajnega glasovanja. Za je glasovalo 12 članov, proti pa 2. Občinska uprava je pripravila vse potrebno za izvedbo tajnega glasovanja. Najprej se je imenoval začasni volilni odbor. Člane so predstavljali člani Občinske volilne komisije v sestavi: Aleksander Urankar -predsednik, Saša Smrekar - članica, Jure Kastelic - član. Člani volilnega odbora so preverili število glasovnic in eno uničili. Članica občinskega sveta je sprejela funkcijo županje, zato ne glasuje. Po izvedenem tajnem glasovanju je volilni odbor odprl skrinjico, da je ugotovil izid glasovanja. Glasovalo je 14 članov sveta, oddanih je bilo 14 glasovnic. Neveljavnih glasovnic ni bilo, veljavnih glasovnic je bilo 14. Sledila je potrditev sklepa. Imenuje se Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI) v naslednji sestavi: 1. Tomaž Andrejka, 2. Mojca Stoschitzky, 3. Tomaž Prohinar, 4. Anton Pogačar, 5. Marjetka Vrbnjak. Mandat članov komisije je vezan na mandat Občinskega sveta Občine Lukovica. S tem je bil dnevni red konstitutivne redne seje izčrpan, zato je predsedujoči sejo ob 19.30 zaključil. Andraž Kopitar 6 NAPOVED DOGODKOV 2019 WW Rokovnjač DATUM I NAZIV PRIREDITVE 1 kraj 6. 2. 2019, ob 18. uri Prireditev ob kulturnem prazniku 8. februarju Lukovica (KD Janka Kersnika) 8. 2. 2019, ob 18. uri Odprtje likovne razstave Štefana Cerarja: PERORISBE Krašnja (POŠ Krašnja) 2. 3. 2019, ob 14. uri Pustna povorka s tekmovanjem za "naj pustni krof" Šentvid pri Lukovici (Veidrov trg) 3. 3. 2019 Pustovanje na pustno nedeljo s sprehodom pustnih šem po Trnjavi s pogostitivjo pustnih šem s krofi in čajem Trnjava (kmetija Bregar) 9. 3. 2019 Prikaz rezi sadnega drevja v Poskusnem sadovnjaku na Brdu pri Lukovici Brdo pri Lukovici (poskusni sadovnjak KIS) 21. 3. 2019, ob 18. uri Predavanje o novostih v cestnem prometu Šentvid pri Lukovici (KD Antona Martina Slomška) 23. 3. 2019 Koncert ob materinskem dnevu Lukovica (KD Janka Kersnika) 25. 3. 2019, ob 10. uri 11. tradicionalni pohod po nagelj okoli Gradiškega jezera ob materinskem dnevu s kulturnim programom in družabnim srečanjem Gradiškojezero 20. 4. 2019, od 8. do 12. ure Društvena tekma na Španovem bajerju Španov bajer 26. 4. 2019, od 9. do 13. ure Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev Brdo pri Lukovici 27.4.2019 Peregrinov sejem Lukovica (Stari trg) 27. 4. 2019, ob 10. uri Prikaz novosti v opremi avtomobilov Lukovica (AvtoKveder Lukovica, Obrtniška ulica 1) 30. 4. 2019 Tradicionalni predprvomajski nastopi Godbe Lukovica po več krajih v občini Lukovica več krajev po občini 30. 4. 2019 Prvomajski kres v bližini naslova Trnjava 22 1.5.2019 Budnica AMD Lukovica - najzgodnejša skupinska vožnja po občini Lukovica začetek na Starem trgu v Lukovici 5. 5. 2019, ob 10. uri Otvoritvena vožnja Moto klub Rokovnjači - skupinska vožnja ob otvoritvi motoristične sezone ni podatka 11. 5. 2019, ob 9. uri Srečanje Društva upokojencev Lukovica z drugimi društvi upokojencev s predstavitvijo ene od znamenitosti Občine Lukovica Spodnje Prapreče in Gradiško jezero 11. 5. 2019, ob 9. uri Trial dirka - dirka za državno in rekreacijsko prvenstvo v trialu Lukovica (AvtoKveder Lukovica, Obrtniška ulica 1) 18. 5. 2019, pričetek med 5.30 in 9. uro 23. Šraufov spominski pohod Krašnja (Bar pod lipo) 18. 5. 2019, od 8. do 12. ure Odprta tekma za pokal RD ČG na Španovem bajerju Španov bajer 18. 5. 2019, ob 19. uri Zvonariada Brdo pri Lukovici (večnamenska dvorana) 31.5 - 2. 6. 2019 Strokovna vikend ekskurzija Moto klub Rokovnjači - vikend izlet namenjen spoznavanju lokalnih znamenitosti in zgodovine drugih krajev ni podatka junij Prireditev ob dnevu državnosti Lukovica pri Domžalah (Stari trg) 1. 6. 2019, od 8. do 20. ure Tekma za pokal Adama Ravbarja ni podatka 4. 6. 2019, ob 10. uri Krvodajalska akcija Motorist za življenje - tradicionalna akcija ob dnevu krvodajalstva v podporo in osveščanje sočloveka Ljubljana (Zavod RS za transfuzijsko medicino) 7. 6. 2019, ob 19. uri Otvoritev pregledne razstave del Likovne sekcije DU Lukovica, razstava bo odprta še 8. in 9.6.2019, od 9. do 19. ure Lukovica (Pungartnikova hiša) 15. 6. 2019, ob 19. uri Vidov večer Šentvid pri Lukovici (Veidrov trg) 15.6. 2019 Moto slalom - spretnostna vožnja na poligonu za voznike motornih koles Lukovica (AvtoKveder Lukovica, Obrtniška ulica 1) 16. 6. 2019, ob 10. uri Vidov sejem - sejem pristnih domačih izdelkov / pridelkov ter prikaz starih slovenskih obrti Šentvid pri Lukovici (Veidrov trg) 22. 6. 2019, od 8. do 12. ure Odprta tekma na Španovem ribniku Španov bajer 22. 6. 2019, od 5. ure do 23. 6. 2019 do 5. ure 3. pohod "S Kresnikom za 365 dni sreče" - 24 ur hoje okoli Gradiškega jezera od vzhoda do vzhoda Gradiško jezero 29. - 30. 6. 2019 Mladinski tabor Španov bajer 17. 7. 2019, ob 19. uri Nočna vožnja Moto Klub Rokovnjači - skupinska vožnja v nočnih razmerah Start na Starem trgu v Lukovici 20. 7. 2019, od 8. do 12. ure Odprta tekma za pokal KS Prevoje na Španovem bajerju Španov bajer August 2019 Dirka Alpe Adria in Državno prvenstvo za Veliko nagrado Lukovice - dirka za državno prvenstvo za starodobnike, minimoto, skuter, ohvale in supermoto Poligon AMZS CVV Vransko september Prireditev ob občinskem prazniku Lukovica (Stari trg) 7. 9. 2019, ob 10. uri Dan odprtih vrat sadovnjaka na Brdu Brdo pri Lukovici (poskusni sadovnjak KIS) 7. 9. 2019, ob 16. uri Na vasi je lepo, ko na kanalu pod lipo zapojo -srečanje pevcev ljudskih pesmi iz različnih slovenskih pokrajin Krašnja (Društveni dom Krašnja) 7. 9. 2019, od 8. do 12. ure Odprta tekma za pokal občine Lukovica na Španovem bajerju Španov bajer 7. 9. 2019 Moto piknik Moto klub Rokovnjači - piknik za vse simpatizerje moto kluba z družabnimi igrami, dobro glasbo in ugodno ponudbo Nadvoz AC - Vrba 7. 9. 2019 Avto slalom - spretnostna vožnja na poligonu za voznike avtomobilov Lukovica (AvtoKveder Lukovica, Obrtniška ulica 1) 7. in 8. 9. 2019 Dnevi odprtih vrat v Občini Lukovica in Srcu Slovenije ter Marjanov memorial s turnirjem v malem nogometu Trnjava 22 8. 9. 2019, ob 10. uri Prireditev ob občinskem prazniku (voden, lahek pohod, srednje zahtevno kolesarjenje) Blagovica (pri planinskem kozolčku) 9. 8. 2019 Meddružinsko strelsko tekmovanje za pokal Občine Lukovica - ekipno lovsko strelsko tekmovanje v lovski kombinaciji Lukovica (Lovska koča na Čevcah) 13. 9. 2019, od 8. do 16. ure Tekma z vlečnimi psi Gradiško jezero 14. 9. 2019, od 8. do 16. ure 16. tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera Gradiško jezero 21. 9. 2019, od 8. do 12. ure Zaključna društvena tekma na Španovem bajerju Španov bajer 29. 9. 2019 Zaključna vožnja Moto klub Rokovnjači - skupinska vožnja ob zaključku motoristične sezone ni podatka 6. 10. 2019 34. tek za krof (start ob 11. uri), 26. pohod za krof (pričetek med 8. in 9. uro) in 8.krofkov tek (start ob 10.45 uri) Krašnja 18. 10. 2019, ob 18. uri Otvoritev razstave del vseh članov Likovne sekcije DU Lukovica, Lukovica (Pungartnikova hiša) razstava bo odprta še 19.10.2019 in 20.10.2019 od 9. do 19. ure 19. 10. 2019 Lukov sejem Lukovica (Stari trg) 19. 10. 2019 Razstava ročnih del rokodelk DU Lukovica na Lukovem sejem Lukovica (Stari trg) 26. 10. 2019, s pričetkom ob 8. uri 2. pohod po dolini Črnega grabna "Po poteh rokovnjačev" (Trojane - Lukovica, s pričetkom na Trojanah ob 8. uri, zaključek predvidoma ob 14. uri na Starem trgu v Lukovici) Trojane (Gostinsko podjetje Trojane) 26. 10. 2019, ob 19. uri Slavnostni koncert ob 30-letnici zbora Brdo pri Lukovici (večnamenska dvorana) 11.9.2019 Državna kinološka prireditev Vzrejni pregled za Goniče in Brak jazbečarje - vzrejni pregled lovskih psov VI. FCI skupine Lukovica (Lovska koča na Čevcah) 16. 11. 2019, med 15. in 18. uro Otroški boljšji sejem Šentvid pri Lukovici (KD Antona Martina Slomška) 14. 12. 2019, ob 18. uri Predpraznično druženje Šentvid pri Lukovici (KD Antona Martina Slomška) 26. 12. 2019, ob 19. uri Tradicionalni prednovoletni koncert Godbe Lukovica in osrednja občinska prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti Brdo pri Lukovici (večnamenska dvorana) 28. 12. 2019, ob 19. uri Božični koncert v cerkvi sv. Vida Šentvid pri Lukovici (c. sv. Vida) januar 2019 NAPOVED DOGODKOV 2019 7 1 ORGANIZATOR 1 KONTAKTNA OSEBA I E-MAIL 1 SPLETNA STRAN 1 Občina Lukovica Mojca Cerar obcina.lukovica.@lukovica.si www.lukovica.si KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš vera.begus@gmail.com / Turistično društvo sv. VID Jerneja S.Turk jerneja.strmsek@siol.net; tdsv.vid@gmail.com www.td-svvid.si Športno konjeniško društvo Bregar Matej Juteršek matej.jutersek@gmail.com https://www.facebook.com/SKDBregar Kmetijski inštitut Slovenije -Poskusni sadovnjak Brdo Roman Mavec Roman.Mavec@kis.si http://www.kis.si Avto moto društvo Lukovica Vladimir Andrejka andrejka.dadi@gmail.com www.amd-lukovica.si Turistično olepševalno društvo Brdo - Lukovica Vinko Nakrst todbrdolukovica@gmail.com / Društvo podeželskih žena Lukovica Društvo podeželskih žena Lukovica dpzlukovica@gmail.com / Ribiško društvo Črni graben Janez Križman janez.krizman@gmail.com http://rd-crnigraben.si/ Čebelarska zveza Slovenije Barbara Dimc barbara.dimc@czs.si www.czs.si Turistično olepševalno društvo Brdo - Lukovica Vinko Nakrst todbrdolukovica@gmail.com / Avto moto društvo Lukovica Vladimir Andrejka andrejka.dadi@gmail.com www.amd-lukovica.si Godba Lukovica Uroš Klopčič godba.lukovica@gmail.com www.godba-lukovica.si/ Športno konjeniško društvo Bregar Matej Juteršek matej.jutersek@gmail.com www.facebook.com/SKDBregar Avto moto društvo Lukovica Vladimir Andrejka andrejka.dadi@gmail.com www.amd-lukovica.si Moto klub Rokovnjači Iztok Gostič info@mkrokovnjaci.com www.mkrokovnjaci.com Društvo upokojencev Lukovica Marijana Grošelj marijanagroselj@gmail.com / Avto moto društvo Lukovica Marjan Kveder, Vladimir Andrejka servis@avtokveder.com, andrejka.dadi@gmail.com www.amd-lukovica.si Športno društvo Krašnja Marjan Štrukelj strukelj.marjan@gmail.com https://sd-krasnja.org/ Ribiško društvo Črni graben Janez Križman janez.krizman@gmail.com http://rd-crnigraben.si/ MePZ Šentviški zvon Andreja Volf andrejav1978@gmail.com www.facebook.com/Mepz-Šentviški-zvon-522906534560791/ Moto klub Rokovnjači Luka Trdin info@mkrokovnjaci.com www.mkrokovnjaci.com Občina Lukovica Mojca Cerar obcina.lukovica.@lukovica.si www.lukovica.si Ribiško društvo Črni graben Janez Križman janez.krizman@gmail.com http://rd-crnigraben.si/ Moto klub Rokovnjači Anže Kočar info@mkrokovnjaci.com / Likovna sekcija Društva upokojencev Lukovica Silvester Zdovc silvo.zdovc@gmail.com Turistično društvo sv. VID Jerneja S. Turk jerneja.strmsek@siol.net; tdsv.vid@gmail.com www.td-svvid.si Avto moto društvo Lukovica Marjan Kveder, Vladimir Andrejka servis@avtokveder.com, andrejka.dadi@gmail.com www.amd-lukovica.si Turistično društvo sv. VID Jerneja S. Turk jerneja.strmsek@siol.net; tdsv.vid@gmail.com www.td-svvid.si Ribiško društvo Črni graben Janez Križman janez.krizman@gmail.com http://rd-crnigraben.si/ Turistično športno društvo Korenina Bogdan Capuder bogdan@bcaktiv.si www.bcaktiv.si Ribiško društvo Črni graben Janez Križman janez.krizman@gmail.com http://rd-crnigraben.si/ Moto klub Rokovnjači Miha Orehek info@mkrokovnjaci.com www.mkrokovnjaci.com Ribiško društvo Črni graben Janez Križman janez.krizman@gmail.com http://rd-crnigraben.si/ Avto moto društvo Lukovica Jože Cerar, Vladimir Andrejka joze.cerar@gmail.com, andrejka.dadi@gmail.com www.amd-lukovica.si Občina Lukovica Mojca Cerar obcina.lukovica.@lukovica.si www.lukovica.si Kmetijski inštitut Slovenije -Poskusni sadovnjak Brdo Roman Mavec Roman.Mavec@kis.si http://www.kis.si KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš vera.begus@gmail.com / Ribiško društvo Črni graben Janez Križman janez.krizman@gmail.com http://rd-crnigraben.si/ Moto klub Rokovnjači Anže Kočar info@mkrokovnjaci.com www.mkrokovnjaci.com Avto moto društvo Lukovica Marjan Kveder, Vladimir Andrejka servis@avtokveder.com, andrejka.dadi@gmail.com www.amd-lukovica.si Športno konjeniško društvo Bregar Matej Juteršek matej.jutersek@gmail.com www.facebook.com/SKDBregar Planinsko društvo Blagovica Bojan Pustotnik pd.blagovica@gmail.com www.facebook.com/pdblagovica/ Lovska družina Lukovica Roman Rovanšek roman.rovansek@gmail.com www.ldlukovica.si Turisitčno društvo Gradišče pri Lukovici in Športno društvo Slovenske steze - Slo Trail Jure Starman tdgradisce.2012@gmail.com http://www.td-gradisce.si/ Turisitčno društvo Gradišče pri Lukovici Jure Starman tdgradisce.2012@gmail.com http://www.td-gradisce.si/ Ribiško društvo Črni graben Janez Križman janez.krizman@gmail.com http://rd-crnigraben.si/ Moto klub Rokovnjači Filip Kveder info@mkrokovnjaci.com www.mkrokovnjaci.com Športno društvo Krašnja Marjan Štrukelj strukelj.marjan@gmail.com https://sd-krasnja.org/ Likovna sekcija Društva upokojencev Lukovica Silvester Zdovc silvo.zdovc@gmail.com Turistično olepševalno društvo Brdo - Lukovica Vinko Nakrst todbrdolukovica@gmail.com / Društvo upokojencev Lukovica Stana Stopar / / Turistično športno društvo Korenina Bogdan Capuder bogdan@bcaktiv.si www.bcaktiv.si MePZ Šentviški zvon Andreja Volf andrejav1978@gmail.com www.facebook.com/Mepz-%C5%A0entvi%C5%A1ki--zvon-522906534560791/ Kinološka zveza Slovenije, Vzrejni komisiji za Goniče in Brak jazbečarje Roman Rovanšek roman.rovansek@gmail.com www.ldlukovica.si Turistično društvo sv. VID Jerneja S. Turk jerneja.strmsek@siol.net; tdsv.vid@gmail.com www.td-svvid.si Turistično društvo sv. VID Jerneja S. Turk jerneja.strmsek@siol.net; tdsv.vid@gmail.com www.td-svvid.si Godba Lukovica Uroš Klopčič godba.lukovica@gmail.com www.godba-lukovica.si/ MePZ Šentviški zvon Andreja Volf andrejav1978@gmail.com www.facebook.com/Mepz-Šentviški-zvon-522906534560791/ PROJEKTI Rokovnjač Gasilski center Blagovica: Gradnja mansarde, stolpa in podstrehe Gasilski center v Blagovici počasi že dobiva svojo končno zunanjo podobo, tako da je razpoznavna njegova končna velikost. V decembru in po prazničnih dneh tudi januarja je bilo vreme po večini naklonjeno nadaljevanju gradnje, zato se je le-ta v kar lepem ritmu odvijala naprej. Center ima tako že dograjene vse etaže, vse zunanje zidove in do končne oblike dograjen gasilski stolp, začela pa so se že tudi dela na ostrešju. Kot smo ugotavljali že pretekle mesece, bo objekt postal markantna točka v razpoznavnosti Blagovice, kar si glede na tradicijo prostovoljnega gasilskega društva tudi zasluži. Po izvedeni drugi plošči je izvajalec v decembra tudi s pomočjo lepega vremena dosegel cilj, da je pozidal celotno mansardo, zabetoniral nosilne stebre, izvedel vse geometrijsko zahtevne armirano betonske nosilce in tik pred božičnimi prazniki zabetoniral tudi zadnjo ploščo nad mansardo. Ob tem je seveda sledila zaslužena malica za vse delavce ob uspešnem zaključku leta. Pred prazniki pa je poskrbel tudi za urejanje gradbišča, da je bil izgled objekta in tudi njegove okolice med prazniki bolj slovesen. V novem letu pa so se izvedle nosilne vezi za ostrešne lege, stranski zidovi ter predvsem armiranje in betoniranje gasilskega stolpa do končne višine, ki je zdaj lepo vidna. Zadnji teden pa so na objekt že montirali prve nosilne elemente lesenega ostrešja. Tudi v zadnjem času je potekalo ogromno usklajevanja izvajalca, nadzora, projektanta in obeh investitorjev, predvsem pa na pobudo PGD Blagovica, da smo določene rešitve ali detajle na objektu prilagodili na ta način, da bo objekt kar se da funkcionalen za gasilsko rabo na eni strani in da bo primeren tudi za morebitne druge dejavnosti, ki mu bodo zagotavljali tudi dolgoročno samooskrbo. Želja je namreč, da bi v prihodnje v objektu poleg gasilske dejavnosti zaživela še kakšna, in bi tako v sožitju lahko zagotavljali potrebna sredstva za redno delovanje društva kot za primerno vzdrževanje objekta. Ker je gasilski center v Blagovici grajen že tako daleč, da se so razpoznavni vsi prostori v objektu in je tudi objekt v gradbenem smislu sko- raj dokončan in glede na veliko zanimanje, vas vabimo vse člane, krajane in občane na ogled objekta 2. 2. 2019 ob 14. uri na dan odprtih vrat, kjer si boste lahko na ogledali celoten objekt. Predstavili vam bomo vse podrobnosti in razložili funkcionalnosti posameznih prostorov. Tudi ta mesec pa vas povabimo k vaši pomoči našemu projektu. Lahko nam v katerikoli naši akciji pomagate z vašimi donacijami in podprete gradnjo, pri kateri PGD Blagovica nosi veliko finančno breme. Ker PGD Blagovica pri tej investiciji nosi veliko finančno breme glede na naše zmožnosti, vas vabimo da nam pomagate s SMS donacijo, tako da pošljete SMS sporočilo s ključno besedo BLAGOVICA5 na 1919 in tako prispevate 5 evrov za naš novi gasilski center. Pomoč pa nam lahko naklonite tudi z nakazili vaših donacij na naš TRR: SI56 0230 0001 4250 770 (NLB d.d.) ter na ostalih akcijah, ki bodo sledile tekom gradnje. Andraž Štrukelj 8 januar 2019 DOGODKI 9 Božični bazar V soboto, 15. decembra 2018, je potekal prvi Božični bazar, ki so ga organizirali člani Mladinskega kluba STIK v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Lukovica. Božični bazar je potekal na Starem trgu v Lukovici od 16. ure dalje, kjer so se obiskovalci lahko družili v mrzlem, a prazničnem vzdušju, uživali v domačih dobrotah lokalnih pridelovalcev in se prepustili pestremu glasbeno-kulturnemu programu. Poleg toplega čaja, kuhanega vina in »čapalink« so nam na osrednjem trgu v Lukovici mraz pomagali pregnati romantični duet Peta romanca in Klapa Con Moto. V sklopu prireditve so na toplem v Pungartnikovi hiši potekale brezplačne likovne delavnice, na katerih so izdelovali novoletne čestitke. Otroci, ki so v ugankarskem kotičku ugibali uganke, so dobili za nagrado knjigo. Naj- bolj pridne otroke, pa tudi tiste malo starejše, pa je dedek Mraz obdaril s sladkimi dobrotami. V občini Lukovica nimamo le pridnih otrok, temveč tudi motivirane in zagnane člane mladinskega kluba STIK in člane DPM Lukovica, ki so bili pripravljeni organizirati Božični bazar. Upamo, da bo bazar postal tradicionalen. Zahvala za uspešno izpeljan dogodek pa gre vsem lokalnim pridelovalcem in predelovalcem, umetnikom in prostovoljcem, ki so se odzvali našemu povabilu ter skupaj z nami ustvarili praznično vzdušje. Vidimo se naslednje leto! Klavdija Strmšek Božični Trial AMD Lukovica je v soboto, 22. decembra 2018, na poligonu pred Avto Kveder v Lukovici organiziralo revialno tekmovanje s trial motorji. Tekmovanje, ki ni bila le klasična trial dirka, je društvo organiziralo na pobudo svojega člana in državnega prvaka v trialu Severina Sajevca. Nastopilo je 25 tekmovalcev. Na tekmovanju je sodeloval voznik iz Italije Paolo Concina, ki je v letu 2017 nastopal na dirkah za svetovno prvenstvo. Svoje mojstrstvo in obvladovanje motorja je pokazal tudi v Lukovici. Po končanih vožnjah so se dvočlanske ekipe pomerile v nogometu na motorjih. Tekmovanje si je z zanimanjem ogledala tudi Olga Vrankar, županja Občine Lukovica. Zmagovalci v posamezni kategorijah so bili vozniki, ki so zbrali najmanj kazenskih točk. Posebej so bili nagrajeni tudi vozniki v posamezni kategoriji, ki so dosegli najhitrejši čas na prvi sekciji in pri tem niso naredili nobene napake. Vsem sodelujočim tekmovalcem so bile podeljene manjše praktične nagrade. Rezultati so objavljeni na spletni strani AMD Lukovica www.amd-lukovica.si/. Vozniki s trial motorji se bodo v Lukovici ponovno zbrali sredi maja, ko bo AMD Lukovica organiziralo dirko za državno prvenstvo. AMD Lukovica 10 DOGODKI WW Rokovnjač Novoletni koncert Godbe Lukovica Ob zaključku minulega leta so člani Godbe Lukovica pripravila tradicionalni že 19. novoletni koncert z gosti. Kot običajno so prvega izvedli 26. decembra v Lukovici, ki so ga združili z občinsko proslavo ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti. Dva dni pozneje so ga nato ponovili še v kulturnem domu v Šentvidu. Tokrat so si godbeniki koncert zamislili malo drugače. Odvodili so ga namreč kar sami. Pet mladih članov Nejka, Katja, Urh, Gregor in Blaž je sproščeno obiskovalce vodilo skozi pestro dogajanje. Koncert se je začel s Koračnico Julijskih Alp bratov Avsenik, kar je bil uvod v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti. Po odigrani slovenski himni Zdravljici je zbrane nagovorila slavnostna govornica županja občine Lukovica mag. Olga Vrankar. Spomnila je na zgodovinske dogodke izpred 28 let, na družbene spremembe, ki so se zgodile vse do današnjega dne in opozorila: »Za našo državo nam nikoli ne sme biti vseeno, kam jo vodijo nekateri ozki interesi. Prepoznati moramo, kaj je dobro za narod, za domovino, za vse njene ljudi in njihovo blaginjo. Morali pa bomo poiskati odgovore na pomembna vprašanja. Kakšen prostor si bomo v naslednjih letih in desetletjih izborili Slovenci? Bomo znali svojo fizično majhnost premagovati z duhovno pomočjo? Bomo kos zavisti, omejenosti, sebičnosti, starim sporom in zameram? Ali bomo ohranili svoj jezik, ki smo ga ustvarjali več kot tisoč let? Odgovore bo pisala naša prihodnost, v kateri se bo, tako kot vedno doslej, preizkušala naša trdoživost. Naj vas modrost vodi po poti spoznanj.« Županja se je nato dotaknila tudi izzivov v občini Lukovica: »Doslej je bilo veliko narejenega, vendar je treba še veliko postoriti, da bo življenje postalo prijaznejše za ljudi v dolini in tiste v hribovskih vaseh. Če bomo znali misliti na našega človeka, naj bo to kmeta, delavca, izobraženca, upokojenca in mladino, bomo delali prav. Če bomo vlagali v domače talente in pobude, bo naša občina kraj napredka.« Ob koncu je še apelirala na vse: »Bodimo ponosni na našo samostojno državo Slovenijo, naj v tem času ponosno plapolajo slovenske zastave z vsake hiše in bodimo ponosni na našo občino, ki si bo prizadevala prav vsem omogočiti dobre pogoje za življenje in delo ter biti prijazna in gostoljubna tudi do obiskovalcev.« Po slavnostnem govoru so godbeniki obiskovalce s skladbama Oye Como Va in Besame mucho zazibali v lahkotne latino ritme. Nato sta si Nejka in Katja zaželeli nekoliko sodobnejši pesmi in dirigent Luka Einfalt jima je ugodil z dobro poznanima Bad Romance in Firework popularnih pevk Lady Gaga in Katty Perry. S Skalinado pa so se godbeniki spomnili lani preminulega hrvaškega pevca Oliverja Dragojeviča. Gostja večera je bila tokrat Klavdija Kenk Šabič. Nekdanja pevka na-rodnozabavnega ansambla Nagelj je ob spremljavi Godbe Lukovica zapela tri skladbe: uspešnico Let It Snow ter slovenski popevki Orion in Na vrhu nebotičnika. Ni pa bila to edina gostja, kajti godbeniki z veseljem na oder povabijo tudi glasbenike iz naše občine. Tokrat je bil to mladi narodno-zabavni ansambel Prevojci. Za godbenike to ni bil običajen koncert, saj so z njim zaključili jubilejno leto. Na praznovanje 20-letnice z junijskim slavnostnim koncertom ter septembrskim srečanjem godb in godbeno veselico je v svojem nagovoru spomnil tudi predsednik godbe Uroš Klopčič. Vsem se je zahvalil za podporo ob teh velikih projektih in obljubil, da bodo godbeniki še naprej tako dejavni. Sledil je še zaključek koncerta, s tremi narodno-zabavnimi skladbami in seveda z obvezno Radetzkyjevo koračnico. Leon Andrejka foto: Andraž Kopítar januar 2019 DOGODKI 11 91 let Jožeta Zupančiča Na lepo sončno nedeljo se je Janez Zupančič (Kumrčev iz Zlatega Polja) odločil, da gre v Gornji Grad v dom za ostarele iskat strica Jožeta Zupančiča. Jože je naslednji dan na božični večer praznoval 91. rojstni in se udeležil proslave na Kostavski planini, kjer je bil pozdravljen kot eden še živečih borcev Šlandrove brigade. Nato ga je Janez Zupančič peljal na njegov dom, kjer so ga obiskali prijatelji in predsednik občinske organizacije ZB Lukovica Marjan Križman. Lepo popoldne je Jože Zupančič preživel dobre volje ob prijetnem klepetu. Na koncu smo se poslovili od njega, mu zaželeli še na mnoga zdrava leta in vse dobro v novem letu. Lepo pa se zahvaljujem Janezovi družini za postrežbo in gostoljubje. Besedilo iN foto: Joži Križman Na sliki: Jože Zupančič, Janez Zupančič in Marjan Križman Krvodajalci so spet pokazali svojo srčno stran J r Naši krvodajalci so se spet izkazali, saj so se v lepem številu odzvali vabilu na krvodajalsko akcijo, ki je potekala v četrtek, 10. januarja, in v petek, 11. januarja, v Domžalah. Odvzem krvi je bil organiziran v Domžalskem domu, na Ljubljanski 58, od 7. do 14. ure. Iz KORK Blagovica se je udeležilo 18 krvodajalcev, med njimi tudi mladi predsednik PGD Blagovica Blaž Judež, ki je tudi v svojih vrstah posredoval vabilo na krvodajalsko akcijo. Iskreno se zahvaljujemo vsem že stalnim krvodajalcem in tistim, ki so dragoceno življenjsko tekočino darovali prvič. Po končanem odvzemu je naše krvodajalce čakalo okrepčilo in kratko druženje v gostilni Gašper, sledilo je še spominsko fotografiranje in obljuba, da se čez leto dni spet srečamo. Posebna zahvala gre tudi že stalnim krvodajalcem, ki se zaradi službenih obveznosti niso mogli odzvati na odvzem krvi v dopoldanskem času, ampak so svoje plemenito dejanje izvedli popoldne po službi na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Mislim, da nič ne pretiravam, če zapišem, da ste krvodajalci ljudje, rojeni s poslanstvom pomagati drugim! Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki dnevno rešujete življenja, vračate zdravje in upanje ter nam pomagate nadaljevati plemenito tradicijo slovenskega krvodajalstva. Malči Leveč Foto: Jelka Krašoveč Stisk roke ter objem za zdravje in srečo v letu 2019! Konec starega leta in prve dni novega leta je lepa navada, da si ob snidenju sežemo v dlan in si iskreno zaželimo, da bi nam novo leto prineslo predvsem zdravja, sreče in miru. S tem namenom in z željo, da z obiskom polepšamo dan, smo prostovoljke Krajevnega odbora Rdečega križa obiskale naše krajane, starejše nad 75 let, na območju KS Blagovica in KS Češnjice. Povsod smo bili zelo lepo sprejeti; širok nasmeh na obrazu in iskrice v očeh pa so pričali, da so našega obiska res veseli. Izročili smo jim novoletne pakete, nato pa je beseda gladko stekla ob domačem čaju in pecivu. Spomini so nas ponesli v otroška in vojna leta, obujali smo lepe in manj lepe trenutke, a na koncu prišli do spoznanja, da ima vsako obdobje v življenju svoj namen in tudi čar - saj mladost je čas učenja modrosti, starost pa je čas njenega uresničevanja. S to modrostjo smo se poslovili in si obljubili, da se naslednje leto spet snidemo. V veliko veselje in ponos nam je, da nam je uspelo decembra 2018, po nekaj letih premora, obnoviti sodelovanje z RK Češnjice, in sicer s prostovoljkama Pavlino Šinkovec in Anico Urankar. Tako bomo naše dejavnosti za dobrobit sočloveku z veseljem širili tudi v sosednje vasi. Iskrena hvala tudi vsem prostovoljkam KORK Blagovica in RK Češnjice za ves trud, za njihov prosti čas in za nesebično delo na terenu tekom celega. Hvala in naj nas pri našem delu vodi in spremlja naslednja misel: »Kdor misli na druge, bo nekega dne spoznal, da tudi drugi mislijo nanj!« Malči Leveč Foto: Joži Urankar 12 DOGODKI VV Rokovnjač Miklova šala v izvedbi TD sv. Vid nasmejala številne obiskovalce Miklova Zala ali Miklova šala? V občini Zgornja Štanga so se odločili na oder postaviti Miklovo Zalo. Ampak včasih je na poti od zamisli do uresničitve dosti takšnih in drugačnih ovir, ki si jih največkrat kar sami postavljamo, potem pa se tako ali drugače prevračamo čeznje. Tako smo se tudi amaterski igralci TD sv. Vid prevračali skozi številne pripetljaje približno tri mesece, najprej na bralnih vajah in nato na odru, ko je nastajala naša nova šaloigra Miklova šala v treh dejanjih. Besedilo zanjo je napisal Stane Pelc, ki je predstavo režiral in v njej tudi zaigral v vlogi režiserja. Zahtevna naloga za Staneta, z velikim vložkom njegovega časa, saj smo glavnino vaj snemali prav zaradi njegove dvojne vloge. Ob tem gre velika zahvala Janiju Pogačarju, ki je z nami preživljal večere in snemal naše vaje, ki jih je pozneje Stane analiziral. Igralsko zasedbo so tokrat obogatili naši novi mladi igralci, ki so pokazali izjemno angažiranost in odgovornost, hkrati pa v ekipo vnesli polno igrivosti in veselja. Vseskozi je bilo čutiti povezanost ekipe in željo k odlični izvedbi predstave. Preživete ure skupaj na odru in številne zabavne situacije so nas vsakič znova navdajale z novo energijo. Ves trud je bil poplačan na premierni uprizoritvi igre 15. decembra 2018, ko so gledalci v polni dvorani kulturnega doma A. M. Slomšek Šentvid z glasnim smehom spremljali naše dogajanje na odru. In pozneje še štiri ponovitve v nabito polni dvorani z dodatnimi sedišči je več kot dokaz, da si ljudje želijo večere, polne smeha. Tradicionalni šahovski turnir v Gradišču Kot je že tradicija, smo v Turističnem društvu Gradišče koledarsko leto tudi tokrat začeli s tradicionalnim šahovskim turnirjem. V nedeljo, 6. januarja 2019, se nas je v brunarici TD Gradišče zbralo sedem tekmovalcev. Po petih urah oziroma sedmih odigranih krogih je 1. mesto je zasedel Marjan Prelovšek, 2. mesto Alfonz Hrovat in 3. mesto Gregor Barlič. Ob zaključku turnirja je sledila slovesna podelitev diplom in nagrad prvim trem tekmovalcem, skupinsko fotografiranje in neformalno druženje. Andrej Ovca Foto: Gregor Baruč Da je igra uspela v tako veliki meri, gre najprej velika zahvala Stanetu Pelcu in vsem igralcem, ki so svoj prosti čas in energijo vložili v številne ure na odru. Zahvala Božu Stupici za izdelavo odrskih kulis, za izdelavo in izposojo rekvizitov Darku Stupici in PGD Prevoje. Velika zahvala gre ljudem v zaodrju: inspicientki Metki Rak, šepetalki Silvi Burja, maskerki Tini Dernu-lovec, glasbenemu mojstru Petru Blejcu, harmonikarju Aljažu Dobravcu, scencema Borisu in Jaki Vehovcu, lučkarju Sašu Kašniku in fotografu Radu Gostiču. Zahvala tudi vsem sponzorjem: Občini Lukovica, GP Trojane, mesarstvu Robi Dobravec, pizzeriji Furman, gostilni Gašper, gostilni Bevc, gostilni Škarja, cvetličarni Nuša Stupica in številnim drugim, ki ste nas s svojo pomočjo in energijo navdihovali. In na koncu iskrena zahvala številnim obiskovalcem, ki ste nas prišli pogledat. Bili ste res čudovito občinstvo. Zato se veselimo ponovnih skupnih srečanj na naših prireditvah tudi v letu 2019. Jerneja Strmsek Turk Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov dekanije Domžale Gostiteljica tokratne revije otroških in mladinskih zborov domžalske dekanije je bila župnija Mengeš in tako so mladi in malce manj mladi napolnili cerkev sv. Mihaela v Mengšu. Tokrat so nas na malo bolj zabaven način s šalami v nastope posameznih zborov popeljale Eva, Veronika in Katarina in priznati je treba, da jim je šlo več kot po maslu. Tremo pred nastopom so pregnali pevci in pevke otroškega zbora Mavrica iz Doba pod taktirko Tine Grošelj in Miha Zavrla na klaviaturah, tako da je bilo Ihanskim zvončkom veliko lažje. Že leta zbor vodi sestra Mirjam Ferčak, na orgle pa jih je spremljala Maja Lazar. Sončni žarki iz Domžal so pod vodstvom Lili Sever zapeli Hvalnico Materi in ponovno navdušili. Novinci pred oltarjem so bili tokrat pevci otroškega zbora svete Marjete iz Radomelj, a se jim ni nič kaj poznalo. Pod taktirko Patricije Gabrovšek so skupaj z organistko Ano Krušič Kaplja in violinistko Nino Grum odlično odpeli svoj program. Zvončke iz župnije Vir vodita Martin Jereb in sestra Diana Novak, na kitari jih spremljata Boštjan Pohlin in Gašper Lavrič, na cajonu Ožbej Svetlin ter organistki Diana Novak in Kaja Grošelj. Najprej sta zapela vsak zase in nato še skupaj otroški in mladinski pevski zbor župnije Brdo pod vodstvom organistke Damijane Bukor ob spremljavi Eme Volf na kitari in flavti, Larise Capuder in Petre Ravnikar na flavti. Mo-ravški Zmaji vedno navdušujejo in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Mladinski pevski zbor Zmaji župnije Moravče je, kakor bi dejali mlajši, tudi tokrat raztural. Klara Uršič je poleg pevk pripeljala še cel kup instrumen-talistov in pesem se je dvigala visoko pod nebo. Za to so poleg pevk in zborovodkinje zaslužni tudi Dominik Štefan, organist in vodja benda, Blaž Pirnat, klavir, Benjamin Štefan, cajon, Rok Štefan, bas kitara in Dominik Štefan, kitara. Preden so z dvema skupnima pesmima zaključili srečanje, je zbrane ob odsotnosti zaradi bolezni nagovoril dekan dr. Andrej Marko Poznič, ki je zbranim pevkam in pevcem dejal, da brez vaje ni nič, da pa talenti nekaj veljajo in da jih je treba z vajo oplemenititi. Veseli ga, da vsi z veseljem prepevajo v slavo Božjo in naj to počno čim dlje. Potem ko je številčni zbor pod taktirko Tine Grošelj in ob spremljavi sestre Diane Novak odpel dve skupni pesmi, so se napotili v župnijski dom na zasluženo okrepčilo in prijetno druženje. januar 2019 DOGODKI 13 Koledniške in druge pesmi na Brezjah Člani moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice so na nedeljo Jezusovega krsta poromali na Brezje, Slovensko Marijino narodno svetišče z dvojnim namenom. Skupaj s solistkama Urško Pavli in Polono Capuder ter zborovodjem Igorjem Velepičem so zapeli pri sveti maši, pri kateri so se spomnili dveh mož, ki sta pustila globok pečat v zboru. Sveto mašo je daroval pater Viktor ob somaševanju Klemena Svetelja, ki je sveto mašo daroval za pokojnega Jožeta Murovca. Številne pesmi je za zbor priredil Janez Močnik in tako so zapeli kar nekaj njegovih koledniških. S tem so spomnili nanj, ki je poleg številnih zbranih pesmi napisal kar nekaj pesmi posebej za zbor iz Lukovice. Če nas je na začetku dr. p. Viktor Papež namesto kesanja pokropil z blagoslovljeno vodo, nam je v nadaljevanju spregovoril o Jezusovem krstu. O prerojenju, pomenu krsta, o tem, da bi se morali večkrat spomniti na naš krst. Opozoril je tudi na bežanje staršev pred odgovornostjo, kajti pri svetem krstu so obljubili, da ga bodo vzgajali v veri, saj je za vsakega krščenca potrebna vera. Ker majhni otroci še ne morejo imeti osebne vere, so krščeni v veri staršev, botrov in celotnega občestva. Tako so za versko vzgojo v prvi vrsti odgovorni starši, ki so to tudi obljubili, nato pa stari starši ter šele nato duhovniki in katehisti. Pokojni Vlado Pečnikje vedno dejal, da je družina prva cerkev in vzgoja tako v veri kot zgledu. Po končani sveti maši smo zbrani v cerkvi prisluhnili še nekaj koledniškim pesmim, ki so še sovpadale v čas, ko se počasi poslavljamo od božičnega časa. Pater Viktor se je zboru zahvalil za sodelovanje in pevce povabil, da še kdaj s svojim petjem polepšajo bogoslužje in jim za popotnico podaril blagoslovljeno Brezjansko vodo. Preden so se odpravili na ogled jaslic in v Romarski urad, so bili s strani vernikov nagrajeni še z bučnim aplavzom. djd Odmev božičnega koncerta 25. jubilejni božični koncert MePZ Šentviški zvon Si že slišal zven angelskega petja, ki mehko razlega čez poljane se? Noč je temna, je poletna, je najdaljša, je težka ali spokojna. In je Sveta noč. Ta je vedno svetla, njena Luč je presvetlila človeško zgodovino, z močjo prave ljubezni, ki edina lahko odreši svet. Tega ne more zanikati nobena filozofija in nobena antropološka znanost, ker je vtisnjena v naravo človeškega bistva. Ob vsakem zimskem sončnem obratu znova in znova osmi-šlja vse stvarstvo in naše bivanje. Sredi hrupnega in bleščavega decembrskega vrveža, umaknjena v veličastne katedrale in v samotne cerkvice, v intimnem družinskem doživetju ob jaslicah, še vedno zmore nahraniti človeškega duha in povrniti notranji mir. Šentviški zvon jo doživlja kot vrhunec svojih pevskih zmogljivosti, saj zahteva vedno novi izbor sakralnih umetnin in dolgo temeljito pripravo, z vztrajnimi rednimi vajami. Za vsakega pevca pomenijo osebno usklajevanje s poklicnimi in študijskimi obveznostmi. Tudi v letu, ki se je poslovilo, smo zmogli. Cerkev sv. Vida je bila 29. decembra kar pretesna, poslušalci so se stiskali po vseh kotičkih, ljubke jaslice in vsa urejenost božjega hrama so v hipu ustvarili svetost trenutkov pričakovanja. Koncert se je začel v mračni svetlobi z mimohodom pevcev ob instrumentalnem avizu Svete noči. Ko so luči razsvetlile cerkev, so tudi na koru zadonele orgle, kot prvo nepogrešljivo cerkveno glasbilo za spremljavo zbora. Prvi del koncerta smo izvajali na koru, ob besednih aplikacijah napovedanih skladb na platnu. Izzveneva-le so mehke božične melodije sodobnega angleškega skladatelja Johna Rutterja, večina v slovenskem prevodu in klasični slovenski božični napevi. Drugi del se je približal poslušalcem pred oltarjem, ko so svoje pevske registre v polnosti odprli tudi naši pevski solisti. Nebeške melodije so se dotaknile vsakogar, ki mu glasba zaustavi čas, napolni srce in ga ponese v zamaknjeno harmonijo. V slutnjo presežnega. Svoj božični prispevek smo na Svete Tri kralje ponovili v farni cerkvi v Domžalah, na praznik Jezusovega krsta ob liturgičnem zaključku božičnega časa pa smo gostovali tudi v znameniti baročni cerkvi pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Izvajali smo Božični oratorij francoskega skladatelja Camilla Saint- Saensa, ki smo ga doma predstavili že na lanskem božičnem koncertu. S sodelovanjem zbora Collegium Vocale iz Celja smo tudi tokrat ustvarili dva veličastna umetniška dogodka. Ob orgelski spremljavi Metode Kink in zvenu harfe (Leto Križanič Žorž) so se prepletali mogočni zborovski in bolj tenkočutni solistični deli. S svojimi angelskimi glasovi so resnično blesteli solisti, vsi iz našega domačega okolja: Urška Žun Urbani-ja, Anja Avbelj, Špela Kink, Matej Avbelj in Matevž Kink. Božične pesmi pa so 27. januarja odmevale tudi v evangeličanski cerkvi v Moravskih toplicah pri zaključni maši Prijateljev radia Ognjišče. Ker smo bili tisti vikend na intenzivnih vajah v Veržeju, smo z velikim veseljem sprejeli povabilo, da sooblikujemo mašno slovesnost. Ne smemo zaiti v pretirano samohvalo, ampak zdrava samozavest nas potrjuje v prizadevanju za čim boljšo kvaliteto, izbor in glasbeno zvrst na dostojni ravni, primerno našim zmogljivostim. Te pa so ob mladih in nekaterih šolanih pevcih resnično v vzponu in nam bodo omogočale nove umetniške užitke. To zagotavljata oba zborovodja, zakonca Špela in Matevž Kink, kot vrhunska glasbenika, popolnoma predana glasbenemu ustvarjanju in prijateljskemu, homogenemu medsebojnemu povezovanju. To so kamenčki gradniki vsakega uspešnega delovanja. Pevci smo hvaležni vsem tihim sodelavcem in poznavalcem, ki so ta lepi dogodek omogočili, posebej predsednici Andreji Volf, iskrena zahvala. Poseben boglonaj g. župniku Pavlu Okolišu za živo interpretacijo božje besede na koncertu v Šentvidu. Sveta noč je tako, zdaj že v preteklem letu 2018, izzvenela za konec kot na novo ovrednotena nesnovna kulturna dediščina vsega človeštva, zaščitena pri Unescu, ob svoji 200-letnici nastanka. S skladateljem Gruberjem je postala največkrat izvajana pesem na svetu. Njeno sporočilo mora delovati: Mir ljudem na zemlji! Z zahvalo vsem našim poslušalcem in podpornikom veseli nadaljujemo v našo 30-letnico prepevanja. Letošnje leto nas čaka gostovanje na Dunaju, smo tudi organizatorji srečanja zborov Zvonov Slovenije, pa jubilejni koncert v jeseni, ki bo dodal krono našemu prepevanju. Še prej pa bomo sooblikovali občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Srečno, zdravo, mirno leto 2019 želimo vsem občanom. Mojca Stoschitzky Čudolandija in Rahuška pot V nedeljo, 23. decembra 2018, smo se pohodniki ŠTD Rafolče odpeljali s petimi avtomobili (15 odraslih in 6 mladih udeležencev) na že tradicionalni obisk slovenske obale. Pri brunarici smo se z voditeljico Marijano Grošelj zmenili za pot in se veselo odpravili v nekoliko oblačno popotovanje. Po kavici na Ravbarkomandi smo kmalu zagledali slovensko morje, parkirali v Luciji in se sprehodili ob po soli dišeči obali in po skupinski ceni vstopnic odšli na pohajkovanje po krajinskem parku Sečoveljske soline. Mladi so uživali po ozkih prehodih med kvadrati solin, starejši pa smo globoko vdihavali zdravilni zrak. Po ogledu in raziskovanju solin, ko se je pričelo mračiti, smo se napotili v Koper, kjer smo si ogledali Čudolandijo, po izjavah mnogih lepše urejeno kot v tujini, in uživali v pravljično okrašenih 18. lokacijah starega mestnega jedra Kopra. Z mladimi smo se veselili pri svetlečih skulpturah živali, razkošnih šopkih cvetic in ob svetlobnih orna-mentih. Polni prijetnih občutkov smo se vrnili domov. Da bi leto 2019 začeli športno, smo se v soboto, 5. januarja 2019, odpravili na 6. tradicionalni ponovoletni pohod po Rahuški poti. Ob 9. uri smo se zbrali pred brunarico, si voščili zdravja v 2019, in pot začeli po nagovoru Marijane Grošelj, ki je pohod v okviru Športno-turističnega društva Rafolče organizirala zadnjič, zato je bil še toliko bolj poseben. Startali smo iz Rafolč, se vzpenjali od Lašč skozi Stražo proti Preserjem. V Dupeljnah smo se pofotografirali, se spočili, najedli jabolk in pogreli s toplim čajem. Vpisali smo se v knjigo pohodnikov in nadaljevali pot v dolino prek Vrhovelj nazaj v Rafolče. Pohod je bil tudi del maturitetne naloge Eve Bon, napisala je del tega članka in gospe Marijani pomagala pri sami organizaciji pohoda. Malo utrujeni, predvsem pa veseli smo se vsi zbrali v brunarici in se pogreli ob čaju, palačinkah in kuhančku. Obujali smo stare spomine, nato pa odšli vsak po svoje. Pohoda se je udeležilo skoraj 40 krajanov, pot pa smo prehodili v pičlih dveh urah in pol. Neutrudni vodji Marijani Grošelj se zahvaljujemo za šestletno uspešno organiziranje pohodov, kjer je bilo vsako leto vedno izpeljanih vseh 12 pohodov, poleg tega pa še vseh šest pohodov po Rahuški poti. ViKTOR JEMEC Božična zgodba v Šentožboltu Najlepši čas je pričakovanje božiča. Otroci komaj čakajo, da po domovih postavimo jaslice in okrasimo smrečico. Ko zagorijo lučke, se njihovo veselje podvoji. Čarobno pa je tudi iti k polnočnici. Letos se nas je kar veliko odločilo, da odidemo k polnočni peš z baklami in svetilkami. Pridružili so se nam tudi otroci. Razigrano so stopali, peli in se smejali, tako da jih je bilo veselje poslušati. Ko smo prispeli v cerkev v Šentožboltu, smo otroke hitro preoblekle v kostume, saj so tudi letos pred polnočnico zaigrali božično zgodbo. Čeprav tako majhni, so vloge odgovorno in dobro odigrali. Kot mentorica sem bila zelo ponosna nanje, saj so žareli kot angeli, ko je bilo vse za njimi. Mislim, da se je vsakemu božič še bolj približal k srcu, in kar nekaj nas je bilo, ki smo imeli solze sreče v očeh. Hvala otrokom, da so bili pripravljeni sodelovati in žrtvovati svoj prosti čas za vaje. Hvala staršem, saj so mi priskočili na pomoč z oblačili in ostalimi rekviziti. Hvala pevkam na koru, da so našo igro popestrile z lepim petjem. In hvala našemu g. župniku Dragu, da nas je podprl in nam omogočil nastop pri polnočnici. Upam, da v prihodnjem letu pripravimo spet kaj lepega in srčnega. LuCiJA PuSTOTNiK januar 2019 KULTURA 15 Prešeren - slovenski pevski zbor iz Chicaga Slovenca resnično srečaš povsod v širnem svetu, zato ne bi mogli reči oziroma soditi, da smo majhen narod. Dan, ko praznujemo svoj kulturni praznik — 8. februar, ki mu je dal pečat naš največji genij pesniške besede, dr. France Prešeren, mi je dana priložnost, da vam predstavim posebnost, ki jo posedujem. Srečen sem, da imam poleg zbirke gramofonskih plošč tudi album s tremi gramofonskimi ploščami pevsko--dramskega društva France Prešeren, ustanovljenega leta 1929 v Chi-cagu — Illinois v ZDA. Predstavil vam bom moški pevski zbor, o katerem so naši izseljenci dvignili kulturno raven in zavednost do domovine. Člani so bili: Jožef Zupančič, Stane Možina, Karel Renar, Martin Janežič, Franc Japič, Lovrenc Gradišek, Anton Udovič, Franc Teročič, Anton Trampuš, Anton Gradišek, Ivan Rokavec, Martin Komočar, Anton Potočnik, Franc Stanič, Franc Sterniša in Alojz Slamnik. Umetniški vodja zbora je bil Martin Janežič. Za tedanje razmere je bil zbor vzor mnogim tamkajšnjim zborom. Številčnost se je iz leta v leto povečevala, žal pa je z leti bolehal vodja. Odločil se je vajeti zbora prepustiti mlajšemu obetavnemu Čehu po rodu — profesorju Francu Kubini. Pripomogel je k nadaljnjemu razvoju pevskega zbora. S svojim znanjem in izkušnjami, ki jih je pridobil kot dirigent na Praškem konser-vatoriju v Moravski Ostravi in državnem teatru v Pragi. Napravil je selekcijo in tako je zbor štel 22 pevcev. Z njimi je nadgrajeval svojo zamisel. Vsa ta leta je nizal uspeh za uspehom. Pozneje pa je prišlo tudi do krize oziroma do kadrovskih težav. Žal so nekateri člani preminuli in zbor je moral začeti znova. Prav zato so k zboru pritegnili tudi pevke. Skupaj so nastopili v mešanem pevskem zboru. Nastopilo je 11 pevk in 12 pevcev. Vodil jih je kljub svojim letom še naprej prof. Kubina. Po koncertih so ob narodnih vižah tudi zaplesali. Koncertov pa niso imeli samo ob obletnicah, gostovali so vsepovsod, kjer so ljubili slovenske pesmi. Občinstvo so znali privabljati na prisrčen način, npr. »Ali pridete? Sprejeli vas bomo z velikim veseljem, kot znamo le Prešernovci. Z zanosom vam bomo zapeli. Želimo si veliko prijateljev, vedrih obrazov in radostnih src. Pridite na 614W Cermak Cicero. Saj pridete?«. To društvo je bilo ponosno tudi na moški kvartet. V njem so prepevali Konrad Novak — tenor, Andrej Bavec — drugi tenor, Edvard Hribar — bariton in Rudi Korošec — bas. Andrej Bavec je dolga leta vodil slovensko oddajo na privatnem radiu Lahka urica. Imel je priložnost za predstavitev zborov kakor tudi druga dogajanja o izseljencih. Ob neki priliki je Konrad Novak izjavil: »Res imamo težave kot vsi zbori in druge kulturne skupine, ki nesebično delujejo, da se ohrani svetla stran slovenske zgodovine, njene zavesti in poezije. To je gonilna sila v našem narodnem boju. Pesem je kot zalo dekle, nič težko ni do nje, čez tri gore in tri dole ...« Vsa ta leta zbor goji lepo slovensko pesem in pogumno stopa po začrtani poti na kulturnem polju v »svoji domovini«. Naša pestra tradicija je prestala že mnoge preizkušnje v svoji burni zgodovini, zato bodimo prepričani, da se bo naša pesem in glasba slišala še mnoga leta po tem, ko se bo starejša generacija poslovila in prepustila prizadevanje mlajšim. To naj bi bil najlepši prispevek njihovi zavesti. Naj dodam še eno misel; res težko je ljubiti brez upa in srca. Še težje pa izgubiti svoj ponos, ki ga imaš. Drage bralke in bralci, morda sem ob pogledu na fotografijo zbora komu obudil spomin na znanca ali sorodnika. Podatke, ki sem jih pridobil pred leti od žal že pokojne Slavice Fišer, ki je delovala pri Slovenski narodni jednoti in bila urednica slovenske strani v Prosveti v Chichagu. Družila se je z rojaki, ki so ljubili slovensko besedo, dobrosrčnost, nesebičnost in posvečanje ohranjanju vsega, kar je slovensko. Časopis je vodila od leta 1967. Od takrat je vajeti prepustila novemu predsedniku g. Ivaniču. Obljubil je, da ne bo dopustil, da bi slovenščina za približno 40.000 ljudi, ki so bili skoraj vsi bralci Prosvete, izumrla. Mnogi se učijo jezika svojih (pra)babic. Upam, da sem vam vsaj malo približal naše izseljence. Vseskozi si prizadevajo čutiti dolžnost, istočasno pa si blažijo domotožje z dejavnostmi. Z vsemi temi aktivnostmi pa tudi ohranjajo kulturno vez z matično domovino. Zato pa edino, kar nam je Slovencem najsvetlejše, je lepota jezika naše dežele. Nikoli ne moremo biti majhni, saj imamo Prešerna. Na koncu se zahvaljujem Marjanu Drnovšku in Nives Sulič iz Inštituta ZRC SAZU iz Ljubljane za dodatne informacije o Prešernovem zboru. Ta album mi je podaril pokojni glasbeni urednik na Radiu Ljubljana Marko Stopar pred 30 leti in ga skrbno čuvam v mojem arhivu. To je zame kulturna dediščina, na katero sem ponosen. Slovenci nikakor nismo majhen narod, kar dokazuje tudi moj prispevek. Zdravko Živec (Gianni) 16 KULTURA Za kulturo Umetnost in kultura sta pomemben del našega življenja. To velja tudi za tiste, ki tega še ne prepoznajo. Kultura je, kot so oči na našem obrazu. Oči povedo vse, ko se enkrat zazremo v njihovo globino. V njih lahko prepoznamo vso resnico, če si le vzamemo dovolj časa in dobro opazujemo. Leta 2017 je imel pisatelj Vinko Moderndorfer na proslavi v Cankarjevem domu ob slovenskem kulturnem prazniku imeniten govor, ki je kakor ostra britev moral zaboleti prav vsakega, ki ga je slišal, še posebno politike, ki so vse od krize dalje močno rezali v proračun kulture. Nekaj njegovih stavkov je preprosto nemogoče bolje povedati. Dejal je, da Slovenci nismo le narod športnikov in politikov, kot se zdi, ko preletimo medije, pač pa smo tudi narod pesnikov in umetnikov, iskalcev resnice in lepote ter da nas zapuščina Prešernove poezije vsaj za kulturni praznik spomni, da je umetnost tista, ki je od nekdaj pomembno oblikovala obraz našega naroda. Opozoril je na preroške besede v verzih Prešernove Glose, ki so dandanes srhljivo aktualne, saj opozarja na to, kako krošnjarska pamet prevlada narod: Lani je slepar starino še prodajal, nosil škatle, meril platno, trak na vatle, letos kupi si grajšino. Umetniki niso tisti, ki z orožjem ali nekulturnim govorom sejejo sovraštvo in kažejo mišice, to so ljudje, ki tudi s peresi in glasom opozarjajo na nepravilnosti in krivice v družbi, v kateri živimo. Beseda je namreč najmočnejše orožje, če si seveda upamo spregovoriti. Prešeren je napisal prekrasno Zdravljico, v svojih poezijah pa politični program naroda ter nam s tem dal samozavest in postavil naš jezik na evropski oder. Velikokrat je iz ust ljudi slišati očitke o javnem sektorju, ki se kot parazit zažira v gospodarstvo. To se težke in nepremišljene besede. Ima kdo pogum iti do vzgojiteljic, ki vam vzgajajo in čuvajo otroke ali porodnim babicam in medicinskim sestram, učiteljem, policistom in še mnogim drugim zaposlenim v javnem sektorju in jim povedati, da so zažiralci? Rokovnjač Enega brez drugega preprosto ni in tega se razvite družbe zavedajo. Enako je s kulturniki. Mar je res bolje naš denar prepuščati tajkunom, propadlim bankam, slabim naložbam, provizijam? Kapitalizem je pač naravnan k temu, da mora vse prinašati dobiček, tudi smrt. Kultura v majhni državi ne bo nikoli dobičkonosno podjetje. Največje bogastvo majhnih narodov sta ravno umetnost in kultura. Po besedah Vinka Moderndorferja je v resnici to še edina pristna stvar, ki nam je ostala, ostalo je šlo vse v nič. Zato bi bilo prav, da se na kulturni praznik 8. februarja veselimo, ne samo, ker je prost dan, ampak da se res spomnimo na našega največjega pesnika in otrokom ter sebi preberemo kakšno njegovo pesem. Slavimo umetnost in smo hvaležni za naš jezik in da se smerno v njem izražati. Za Cankarja in Prešerna ljudje radi govorijo kot o dveh pijancih in ženskarjih. Z vsemi geniji je bilo tako, da so imeli tudi napake, kot jih imamo vsi mi. Trudimo pa se, dan za dnem, v ljudeh najti tisto, kar je najlepše, če je v teh časih tega še kaj ostalo. Med najpomembnejše kulturne ustanove spadajo knjižnice, ki so izobraževalna, informacijska in kulturna središča. So najpomembnejše kulturne institucije v lokalnih skupnostih, dostopne vsem za zelo majhen prispevek in tega se premalo zavedamo. V njih še naprej skrbimo za vrednote, ki jih naša družba potrebuje. Pred kulturnim praznikom ste 6. februarja vabljeni tudi v knjižnico v Šentvidu, kjer bom pripravili kvize za mlade in odrasle in ob koncu meseca izžrebali nagrajence. Za vas bomo pripravili tudi anketo in bukvarno. Mogoče pa razdelimo, kot je počel Prešeren, med vas še sladke fige. Marcus Garvey je nekoč dejal: »Ljudje brez zavedanja o lastni pretekli zgodovini, izvorih in kulturi, so kot drevesa brez korenin.« Kristina Galun KNJiŽNicA SENTViD Avtor: Fran Vesel Vr: zbirka upodobitev znanih slovencev NUK Objavljeno na dLib: URN:NBN:SUMG-D4HMTSQL Odkritje Prešernovega spomenika v Ljubljani leta 1905 januar 2019 DRUŠTVA 17 40 let uspešnega dela Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je 13. decembra 2018 pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja ter v družbi članov, sodelavcev in gostov obeležilo 40 let uspešnega dela. Društvo je bilo ustanovljeno 5. decembra 1978, skozi štiri desetletja pa ga je vodilo pet predsednikov. Na slovesnem dogodku, prepletenem z glasbo, poezijo, dobrodelno noto in poklonom ljudem, ki so v preteklih desetletjih pomembno prispevali k razvoju društva, je podobo in poslanstva društva predstavila predsednica Mirjam Kanalec, z nagovorom pa se ji je pridružil tudi njihov član in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Ob praznovanju so se s projekcijo izvirnih fotografij - nemih,vendar zgovornih pričevalk bogate zgodovine, zazrli v preteklost. Vse od ustanovitve organizacije slovenskih paraplegikov in tetraplegikov skozi čas burnih političnih in gospodarskih dogajanj pa do danes. V nadaljevanju poti so predstavili izvajanje socialnih programov in številne pomembne mejnike, ki so društvo zaznamovali na vseh področjih. V obeležje visokega jubileja je bila vpeta tudi akcija zbiranja denarja za nakup novega kombija, ki ga društvo nujno potrebuje za varen prevoz članov. Med prireditvijo je njihov slikar Željko Vertelj, ki slika z usti, ustvarjal sliko Potok v zimi in jo namenil licitaciji. In tudi voditelj Robert Pečnik - Pečo je nekaj minut namenil udeležencem, da so »odklenili« svoje mobilne telefone in družno poslali SMS sporočilo na številko 1919 z besedo KOMBI5. Akciji pa se lahko pridružite tudi vi in na TRR SI56 6100 0001 8731 144 nakažete svoj prispevek. Na proslavi so se spomnili tudi članov, ki so s svojim delom v preteklosti uspešno krmarili društvo in ga pomagali pripeljati do prepoznavnosti, ki jo ima danes. Nekdanjim predsednikom so podelili plakete društva, drugim zaslužnim članom pa priznanja. Priznanje je za sodelovanje in podporo prejel tudi Mercator, d. d. Zahvalili so se tudi vsem partnerjem, občinam, invalidskim organizacijam, institucijam, sponzorjem in dona-torjem ter drugim, ki so z njimi sodelovali in jih podpirali. Še posebno pa krovni organizaciji Zvezi paraplegikov Slovenije. Brez njihove pomoči ne bi dosegli takih uspehov. Slovesen dogodek so popestrili in obogatili: mlada harfistka Taja Rijavec iz Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, pesnica društva in večkratna nagrajenka Darinka Slanovec, plesni par kluba Zebra - Martina in Roman ter Nuša Derenda. za Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Jože Globokar Foto: Tomaž Demšar ŠKD Bregar tradicionalno v • • gm v «vi • a • • januarju na Cemšeniški planini 100 let Čebelarskega društva Lukovica (1919-2019) Spodaj prikazani dokument v marčni reviji Slovenski čebelar iz leta 1919 prikazuje, kako so se čebelarji pred 100 leti zbrali v Lukovici in ustanovili čebelarsko podružnico z namenom napredka čebelarstva. Iz teh skupnih začetkov se je do zdaj razvilo pet samostojnih čebelarskih društev (Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica, Moravče). Leto 2019 je za članice in člane našega društva jubilejno leto. Zato bomo tudi v prihodnjih številkah Rokovnjača skušali približati zgodovino našega društva, aktualne društvene aktivnosti, praznovanje našega jubileja, predvsem pa želimo prikazati, da je tudi razvoj čebelarstva za naše okolje izrednega pomena. UfcUt.iEI** (L-hrLn^L- p*4uJblL£ J ■ «.-,-iL tAl J|. li« Itrrlfc -Z- ■ ■ I ■ ■>- ■ — hk-iu; tff -- IT HI IR »taJk iIiif V kllin 1 I ppp -l|llH pn PJi-pjrr.. t i jfcmirl al m ^keuiilviim u uu^n t L i ¿Mirih ■ triulanLp p* dmlnjEa. ti. ntilji XájiEca bta* IHY.-I. jfcpr^--',* in pcji&fthi T» i rlil* iiiMv;Iu priln. K-r |B t Evh ki i->h i —i IIH L¡ T> ..... rfoi ii«>i>"1i1i i* J r-1 - ■ m 1'ii.if J 1r. K J k te CtblJuii i * -.JL*r--. kfe 4 prt- ¡lip[vifri liLii it A L_-i, úilIi-i■! Ker i« » piLjifi.h t«lih fcrMvk «Ek< PWÍÍ ■ »Eha /«laj* i»l.. ,i! .¿,1. i« ¡«v-i #i*p|s pr*cc( p.f...A»¡. íf JÜ ■JflSl ifalhf, »kn H kilo B^nkira C-eht- Ld,• ■ I■ «in h-i-i i» tii1!« mn n* Mil v run|ti u riM id mm -411- v ■. -jIiIj p¿n}c¡«í i pa>«ruU¡o la lif Mi I* miniar rnji. ka 11 awénm Ipidilv* m. a¡E| upi*TÓ> «lakiEí *■ p« i trlibíh ¡k ' -h kar ¿ibr Kllup * i Pi' panb»'»« u 0*1 »k m . i| ;.b A* ii*|tfI* i|l.ul»p#ptni iVI>vl*nu t upimi ilfntita p-fe.'rTBi IfflU ti."-! |UD, Su¡-ai In, vri«! vw xwd ilarn tmiit okc. G. u£Ufl| hA-RmajHek k miri krili* prp--daTa=iic ú ¿tí-Luitm i poitrhaJn. ■-ícr -'im u uwbc E-c'bi-lferiJvn. IV&cctor «Muhi a* di kruli*- -¡ «hL jI nimJ ^újpo. :áji<»ri ¡f*bf-Ui!, kfeliPfl ífl.tfl Mtfída iil Mnit vttjilk* fewt rtjp, mi pf im.«¡-: fil i«vi*¡ |ap# ÍiuW-iL - — UHlM. *rlL- n4s|| ¿«hcLjrib, ivtuK i* jirWt.1 utili lo h ■ JíÉ"jKk»U K fi4|l||>)<'Vlp' hlft^nniL ftn tm.l^t. »(iMJ * JCflM, H^nhWlJnll M*i.|* l'.rnLl U.rViL h Pfnrthnl. i -.-rnht i : ■ r ¿A' ni. t, p | ■■■hr-.IníL ñiHnj c ivd^he lf h ........ imej^r-*. jlj I.. »r^ I» ÜL^II.I.L II (Uiinii ir i ■ ¡ ■ rr. Ü.--74lk lar p..... í, n ÍJ hj l.lrrl i p .-..'K. :t .! i huí r |>n ■ \ ulvin L' I. m/.'f|| .W ............lafch^ll Fi. írt- n: * i ■ iih ie uMi.ñ . lü m .. . .1. » MHUBltl 4>>l- Od številnih izrečenih zaobljubah na začetku leta, ki je za nami, je članom in članicam ŠKD Bregar vsako leto uspelo realizirati tradicionalni pohod na Čemšeniško planino. Po napornem presedanju od ene obložene mize do druge se sprehod po čudoviti naravi prav prileže in tako smo jo tudi letos mahnili na Čemšeniško planino na drugi prosti dan v novem letu. Potem ko smo si izmenjali dobre želje in čestitke in se dodatno okrepili proti prehladu, smo se napotili proti našemu cilju. Ravno navdušeni ob prihodu na izhodiščno točko nismo bili, kajti veter je pihal kot za stavo in malce v strahu smo se ozirali proti vrhu, misleč, kaj bo šele tam. A že na smučišču, ki je tokrat samevalo, odeto v lepo, novo zeleno barvo zime, je veter že ponehal in korak je bil zato veliko lažji. Namesto snega, ki bo zagotovo še prišel, je pod našimi koraki šumelo listje in prav zanimivo je bilo opazovati igro vetra z odpadlimi listi. Nekateri so se kljub tovoru na hrbtih (beri otrokom) hitrih korakov podali na pot, drugi pa lahkih, a umirjenih počasi proti cilju. Na Čemšeniški planini pa nas je pričakal sonček in niti sledu o vetru. Tako smo tokrat prijetno druženje skupaj z malico iz popotne torbe oziroma nahrbtnika použili kar zunaj ob čudovitem pogledu, ki se je razprostiral daleč naokoli. Poleg dobrot, ki so romale na mize, se nam je prilegla kavica in čajček, da ne dehidriramo ob povratku v dolino. Počasi so prihajali novi pohodniki in mi smo jim ljubeznivo odstopili prostor ter se napotili v dolino. Med potjo smo že kovali načrte, kam in kako bomo še šli, a kot prvo, skrenemo na Trojanah po krofe, saj čez praznike nismo pojedli dovolj sladkega. Načrti in zaobljube so ostale, tako v februarju že načrtujemo nov pohod, upajmo, da ne ostane samo pri načrtih, ampak tudi pri uspešni izvedbi. DJD 18 DRUŠTVA Rokovnjač HK Prevoje - Žur z Modrijani ob 50. obletnici Uradni del našega »abrahama« smo proslavili v soboto, 8. decembra, s hokejsko akademijo v kulturnem domu v Šentvidu, dogodek, o katerem ste si prevojsko zgodbo prebrali že v prejšnji številki Rokovnjača. Na lepo in pravo zimsko soboto, 22. decembra 2018, pa je bil na urniku še zaključni, zabavni program ob našem jubileju. V domači dvorani RCU Lukovica so imeli nastop rezerviran - legende slovenske glasbe - Modrijani. Da bo to eden večjih dogodkov v naši občini, je bilo čutiti že ves praznični december, saj ni bilo kraja, kjer se ne bi govorilo o 50-letnici hokeja na Prevojah in velike zabave z Modrijani. Člani smo zadevo vzeli resno in športno dvorano spremenili v pravo decembrsko in prazniku namenjeno prizorišče. Poskrbeti za parkirišče, varnost, bogat srečelov, jedačo in pijačo je bila naša osnova, svoje pa so s pravim žurom okronali še Modrijani. Prepričani smo, da je ob zares velikem obisku (okoli 2000) ljudi le malokdo domov odšel s sklonjeno glavo. Plesalo se je, družilo, veselilo in prepevalo ... zares pravi žur ob koncu leta in tako na najlepši način zaključen Prevojski hokejski praznik. V nedeljskem jutru smo prizorišče pospravili, obrnili list 50 let HKP ter s ponosom in dvignjeno glavo pogledali proti novemu letu, 51. letu hokeja na Prevojah. Hvala VSEM! PREDSEDNiK HKP, DARiO VESEL Zahvala Hokejskega kluba Prevoje Biti del nečesa kar uspeva, kar raste in kar tvori pozitivno celoto, je zagotovo vsakemu v ponos in je lep del obdobja - življenja! V hokejskem klubu Prevoje nas celoto šteje skupaj že prek 160 članov in članic. Prav- kar smo zakorakali v novo, že šesto desetletje. Da smo več kot uspešno zaključili prejšnjo desetletje, pa se moramo zahvaliti vsem članom, prijateljem hokeja na Prevojah, občini Lukovica, Rekreacijskemu centru Urbanija, in vsem, ki ste kdajkoli na kakršenkoli način doprinesli kanček mozaika v našo klubsko pravljico. Ravno zaključeno 50. obletnico so nam poleg občine v dodatno in veliko pomoč priskočili tudi glavni domači donatorji: RCU Lukovica, Tehnični pregledi Kveder Marjan, Gostinsko podjetje Trojane in ostali. Prav vsak je bil del prevojske zgodbe in vsakemu posebej še enkrat izrekam iskreno in veliko zahvalo za vso pomoč! V decembru smo nekaj vasi obiskali po domovih, jim voščili in zaželeli sreče v novem letu ter podarili klubski koledar vseh selekcij za leto 2019. Tudi v tej zgodbi vsakemu posebej hvala za vaš prostovoljni prispevek klubu. Smo v času, ko so žal skoraj na vsakem koraku potrebne finance, vendar z dodanim časom, trudom in voljo se tudi velike ovire lahko premaga. V HK Prevoje gremo naprej, imamo uspešne mlajše selekcije, odlično člansko ekipo v 1. ligi in še vedno aktivne veterane. Vrata so odprta za vse, vsak se nam lahko pridruži, lahko pa nas spremljate tudi prek spleta in na facebook strani Hokejski klub Prevoje. Še enkrat vsem, HVALA ZA VSE, bili ste izjemni!! S PONOSOM NAPREJ, PREDSEDNiK HKP DARiO VESEL januar 2019 DRUŠTVA 19 Limbarska gora Prvi pohod upokojencev DU Lukovica nas je že tradicionalno vodil na Lim-barsko goro. Vreme je bilo prekrasno in pot prijetna. Hodili smo bolj počasi, saj smo med hojo obujali spomine na preteklo leto in na vse naše pohode, vmes pa naredili nekaj obveznih fotografij. V gostilni na vrhu so nas čakali, kot vsako leto, moravški upokojenci. Naša in njihova predsednica sta nas pozdravili in nam zaželeli vse dobro. Tudi sami si v novem letu želimo, da bi nam zdravje služilo, da se bomo lahko srečali še večkrat. Po dobri malici in prijetnem druženju smo se morali odpraviti proti dolini. Naš naslednji pohod je do Gradiškega jezera in naprej na Mohor. Lahek, lep pohod in dobra družba, zato se nam pridružite prvi ponedeljek v februarju.. Danica Osolnik Foto: Silvo Maselj Silvestrovanje Vsako leto upokojenci DU Lukovica v decembru pripravimo silvestrovanje. Tokrat smo se odločili za gostišče RCU. Najprej nas je z izbranimi besedami pozdravila naša predsednica in se nam zahvalila za lepo udeležbo ter nam zaželela prijetno silvestrovanje. Spet so se odrezale naše rokodelke, saj so za vsakega izdelale lično papirnato košarico, v kateri je bila majhna brisačka. V RCU so poskrbeli za odlično kosilo, naše pridne gospodinje pa za sladice. Ob glasbi ansambla Žibert smo zaplesali, in ker radi pojemo, tudi zapeli. Čas je hitro mineval in ob petih popoldne smo si pripravili novo leto. Drug drugemu smo zaželeli vse dobro z željo, da se čim večkrat srečamo. Naše silvestrovanje je bilo lepo, polno smeha, plesa in petja. To imamo radi in mislim, da smo se vsi dobro imeli, kar dokazujejo izjave nekaterih članov: - nimam pripomb, zelo lepo - vse v redu, brez pripomb - odlično, boljše bi bilo zelo težko - zelo lepo ste naju sprejeli, še prideva - super je bilo, da bi še lahko čim večkrat ponovili Poslovili smo se ob osmih zvečer, prijetno utrujeni od plesa, in veseli, da smo popoldne preživeli v dobri družbi. Danica Osolnik Foto: Silvo Maselj Januar pri upokojencih Uspešno smo zaključili leto 2018, kljub temu pa smo z delom začeli takoj v januarju. Pisarna dela vsak četrtek od 15.00 do 17.00, kjer lahko poravnate članarino. Prvi pohod je tudi za nami, zadnji torek v mesecu pa začnemo z delavnicami ročnih del. Tokrat bomo delali izdelke iz svaljkanega časopisnega papirja. Zanimivo bo. Potekajo tudi priprave na občni zbor, ki bo 28. februarja 2019 ob 16.00 v Gostišču Čebelica na Brdu pri Lukovici. Vabljeni na občni zbor in na vse naše dejavnosti. Program izletov, pohodov in drugih aktivnosti v letošnjem letu boste dobili ob plačilu članarine za leto 2019. Danica Osolnik Kot vsako leto decembra v DU Lukovica pripravimo pohod v neznano. Zbrali smo se v Lukovici in se odpravili v Rafolče, lepo naselje v naši občini. Najprej smo obiskali Marka Kvedra, mizarja, ki najraje izdeluje stilno pohištvo. Nekaj takega pohištva in nekaj sakralnega pohištva smo si lahko ogledali in takoj ugotovili, da je pravi mojster. Najbolj znan pa je Marko Kveder po izdelavi lesenega avtomobila ford T. Ogledali smo si njegovo odlično opremljeno delavnico, kjer se je lotil te neobičajne izdelave, ki je zanj pomenila velik izziv. Pokazal nam je videofilm, v katerem smo si ogledali potek dela od začetka do končnega izdelka. Bilo je to zahtevno delo, toda z znanjem in izkušnjami mu je uspelo. Odpraviti smo se morali naprej in obiskali Ivana Igliča, ki ima na svojem posestvu muzej starega kmečkega orodja, ki ga je dobil z različnih koncev Slovenije. Večina tega orodja se ne uporablja več. Ivan nam je z veseljem razložil, čemu je razstavljeno orodje služilo. In prav v tem je vrednost njegove zbirke, da se ne po pozabilo, kako so včasih kmetovali. S tem ogledom smo zaključili naš pohod in se vrnili v Lukovico. Imeli smo se lepo in izvedeli veliko zanimivega. Danica Osolnik foto: Silvo Maselj 20 OTROCI, ŠOLSTVO Rokovnjač Obisk babic in dedkov Predpraznično praznovanje v 3. B Zadnji dan pouka pred božično-novoletnimi prazniki smo se v 3. b poveselili, zaplesali, posladkali, si zaupali svoje novoletne želje in na prijeten in družaben način zaključili šolsko koledarsko leto 2018. Ljudje prehode v novo obdobje, četudi se niso vedno zgodili konec decembra, praznujemo že tisočletja. Ob novem letu si radi tudi marsikaj zaželimo in obljubimo. O tem smo se pogovorili tudi z učenci ob svečki. Kaj so nam zaupali, pa naj povedo kar sami. Tina pergar Kako pomembna je pristna vez med babicami, dedki in vnuki, ni nič novega. Tega se zavedamo tudi v VVE Medo, zato smo tudi letos, že tradicionalno, medse povabili naše babice in dedke, stare mame in stare ate. Otroci so se že cel teden prej pogovarjali o tem dogodku in se ga iskreno veselili. Verjamemo, da je bilo enako tudi na drugi strani, saj se našemu vabilu vsako leto odzovejo skoraj vse babice in dedki. Otroci so komaj dočakali 3. in 4. december, ko so skupaj z babicami in dedki ustvarjali različne umetnine, s katerimi smo okrasili naše igralnice. Dopoldne je hitro minilo. To srečanje je v srcih naših otrok zagotovo pustilo velik pečat. Se že veselimo naslednjega decembra, ko bomo babice in dedke lahko znova povabili medse. Veronika Hribar, Maja Lenarčič Vpis otrok v 1. razred V skladu s 44., 45. in 48. členom Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 12/96 in spremembami) obveščamo starše otrok, ki so rojeni v letu 2013 (torej od vključno 1. 1. 2013 do vključno 31. 12. 2013) in imajo prebivališče v šolskem okolišu Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, da bo vpis otrok v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2019/2020 potekal v mesecu februarju po sledečem razporedu: • v PONEDELJEK, 4. 2. 2019, od 16. ure dalje • v prostorih Podružnične šole BLAGOVICA - 1. razred (za vse otroke, ki spadajo v šolski okoliš Podružnične šole Blagovica) • v prostorih Podružnične šole KRAŠNJA - 1. razred (za vse otroke, ki spadajo v šolski okoliš Podružnične šole Kra-šnja) • v TOREK, 5. 2. 2019, od 16. ure dalje • v prostorih Vrtca MEDO - 1. razred (za otroke, ki spadajo v šolski okoliš matične šole Brdo) Podrobnejše informacije in točen termin vpisa boste prejeli v vabilu po pošti. V kolikor se vpisa ob določenem terminu ne morete udeležiti, nam to sporočite na telefon 01/7236 566, da se dogovorimo za nov termin. Šolska svetovalna služba: Jasenka zupančič, Ana Valič, Jasna Klančišar, Barbara Knap januar 2019 OBVESTILA, VABILA 21 Stari tolarji bodo oživeli za 2 meseca: vlijte novo upanje bolnicam z rakom in njihovim svojcem Europa Donna, Slovensko združenje za boj proti raku dojk skupaj s partnerji in podporniki začeli z dobrodelno akcijo Napolni nas z upanjem - Stari tolarji za nove začetke. Od 10. januarja do 1. marca 2019 zbirajo stare tolarske bankovce, s katerimi želijo zbrati sredstva za nadgradnjo programa ROZA, ki bolnicam in njihovim svojcem nudi psihosocialno pomoč ob soočanju z diagnozo rak. oza škatle, v katere lahko oddate stare tolarje, so na voljo v 644 trgovinah Mercator in v poslovalnicah NLB po vsej Sloveniji. Tolarske bankovce pa lahko na sedež Europe Donne pošljete tudi v roza kuverti. Tolarske bankovce pa lahko na sedež Europe Donne pošljete tudi v roza kuverti. Združenje Europa Donna Slovenija že več kot 20 let skrbi za pomoč bolnicam in njihovim svojcem med zdravljenjem in po njem ter vse leto osvešča o raku dojk in rakih rodil. Diagnoza rak vpliva na vse ravni življenja bolnice in prizadene tudi njene bližnje, zato si Europa Donna že vrsto let prizadeva, da bi bolnicam in njihovim svojcem lahko zagotovili tudi ustrezno psihosocialno podporo. Pred dvema letoma so aktivnosti psihosocialne podpore povezali v skupen program ROZA, ki ga v letih od 2017 do 2019 sofinancira Ministrstvo za zdravje, vse aktivnosti so za udeležence brezplačne. "Zdravljenje rakavih obolenj z vidika medicinske stroke nenehno napreduje in daje novo upanje za bolnice, ki se soočajo s to boleznijo. Diagnoza rak pa ne prizadene samo bolnice, ampak poseže v odnose v družini, z otroci, s partnerjem, prijatelji, sodelavci. Europa Donna je že od svojih začetkov prostor, kjer poleg znanja in izkušenj v procesu zdravljenja nudimo tudi topel objem in smo tu za iskren pogovor ter strokovno psihosocialno pomoč," pravi Tanja Španič, predsednica Združenja Europa Donna. Stari tolarji za nove začetke Dobrodelna akcija Napolni nas z upanjem: stari tolarji za nove začetke poteka od 10. januarja do 1. marca 2019. Pobrskajte za pozabljenimi tolarskimi bankovci in jih Roza škatle za zbiranje starih tolarjev so na voljo v 644 Mercatorjevih trgovinah in v poslovalnicah NLB po vsej Sloveniji. Roza škatlo lahko ustvarite tudi sami in zbirate sredstva v podjetjih, društvih ali s prijatelji, zbrana sredstva pa oddate v eni od Mercatorjevih trgovin ali poslovalnicah NLB ali na sedežu Združenja Europa Donna Slovenija. Če v vaši bližini ni trgovine Mercator ali NLB Poslovalnice, pa lahko tolarske bankovce v roza kuverti pošljete po pošti na sedež Združenje Europa Donna Slovenija. Več o akciji na spletni strani napolninaszupanjem.si. Program ROZA, psihosocialna podpora za bolnice in njihove svojce Z zbranimi sredstvi bodo v Združenju Europa Donna Slovenija nadgrajevali aktivnosti v okviru programa Roza, ki ga izvajajo v sodelovanju s partnerji, in v katerega so bolnicam in njihovim svojcem v času zdravljenja in po njem na voljo različne oblike psihosocialne podpore. Več o programu ROZA na spletni strani www.europadonna.si Kulturno društvo Domžale ženska klapa k m Kamenje Glasbeni izlet večer slovenskih in dalmatinskih ljudskih in zabavnih pesmi sobota, 16. februarja 2019, ob 19h Cerkev sv. Jožefa na Viru Sodeluje Tamburaški orkester Vrhpolje. Gostje: Pevski zbor CZR Domžale Vstop prost, s prostovoljnimi prispevki. Toplo vabljeni! 22 OBVESTILA, RAZPISI KV Rokovnjač Ekologi brez meja - Izjava za javnost Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, je pred kratkim postala Slovenka leta. Naziv so že tridesetič podelili bralci revije Jana. Angažiranost in vpliv na okoljskem področju pa so prepoznali tudi v uredništvu časnika Delo ter nevladnico in aktivistko nominirali za Delovo osebnost leta. Leto 2018 je bilo za Ekologe brez meja na sploh leto presežkov. 15. septembra se je Slovenija na njihovo pobudo pridružila globalnemu zelenemu valu čiščenja odpadkov, ki je v okviru pobude Let's do it! v 158 državah povezal 17 milijonov prostovoljcev. V Sloveniji je rokave zavihalo več kot 36 tisoč posameznikov, ki so v 125 občinah iz narave odstranili več kot 221 ton odpadkov in očistili 155 odlagališč. Država na sončni strani Alp, ki se je letos tudi na račun tovrstnih akcij zavihtela med pet najčistejših držav na svetu, se je tako po odstotku prebivalcev, ki so čistili, povzpela na 15. mesto. Za komunikacijski del akcije, ki so ga Ekologi izpeljali skupaj z agencijo Futura DDB, so nedavno prejeli tudi nagrado Sempl za najboljši novi medij, in sicer za najčistejšo pisavo na svetu, ki so jo prostovoljci ustvarili iz pobranih odpadkov. Novica o pisavi je odmevala po vsem svetu, dosegla je celo Japonsko, pisava, ki jo je namestilo že več kot 1000 uporabnikov, pa je brezplačno na voljo na spletu. A Ekologi brez meja, ki bodo naslednje leto praznovali 10. obletnico, že od samega nastanka društva največji poudarek namenjajo preprečeva- nju nastajanja odpadkov. Tudi na tem področju so bili letos nagrajeni, in sicer s strani evropskega projekta Strefowa za projekt preprečevanja nastajanja zavržkov hrane Ne meč'mo hrane stran! Urša Zgojznik, predsednica društva in Slovenka leta 2018, ki jo nepravilnosti v svetu vedno znova motivirajo za proaktivno ukrepanje, dodaja: "Včasih se je potrebno ustaviti in ozreti nazaj na prehojeno pot. Človeka pomiri, ko vidi rezultate dela, na področju odpadkov so se v zadnjih desetih letih zgodili izjemni premiki, verjamemo, da tudi zaradi nas. A opraviti bomo morali razmislek, kako odpadke sistematično zmanjševati in kako problematiko odpadkov razumeti v luči podnebnih sprememb. Kot družba imamo tako še precej izzivov, a verjamemo in vsem na svetu želimo že v letu 2019 dovolj razuma in poguma, da se bomo znali še pravočasno soočiti s temi izzivi." Dodatne informacije: • Katja Sreš, odnosi z javnostmi, 040 255 433, katja.sres@ocistimo.si To priložnost pa bom še izkoristila, da vam v imenu celotne ekipe Ekologov brez meja rečem: "HVALA!". Hvala za vso podporo v iztekajočem letu, vse prijetne pogovore in prispevke. Zaradi vašega angažmaja se je številka medijskih objav o našem delu v letošnjem letu povzpela na 1.525! Želim vam vse dobro v novem letu in se veselim nadaljnjih sodelovanj. Najava razpisa LAS Srce Slovenije Lokalna akcijska skupina LAS Srce Slovenije bo predvidoma v mesecu februarju objavila tretji javni poziv, na podlagi katerega bo izbrala projekte za razvoj podeželja, sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Na razpis se boste lahko prijavili tudi prijavitelji iz občine Lukovica! Za več informacij in svetovanje pri razvoju projektnih idej ter pomoč pri prijavi na javni poziv vabljeni v našo projektno pisarno, ki deluje vsak tretji četrtek v mesecu od 9. do 15. ure v prostorih Občine Lukovica (društvena soba v pritličju). Na razgovor lahko pridete tudi v našo pisarno v Litiji vsak delovni dan po predhodnem dogovoru. Pišite nam na elektronski naslov las@razvoj.si ali pokličite po telefonu 01 - 896 27 13. Razpise in vse druge aktualne informacije o delovanju LAS Srce Slovenije objavljamo na spletni strani www.las-srceslovenije.si. LAS Srce Slovenije v Snu Slovenije Ponovno odprt razpis za pridobitev znaka kakovosti Srce Slovenije Ponudniki prehranskih in rokodelskih izdelkov vabljeni, da preverite kakovost svojih izdelkov in pridobite certifikat Kolektivne tržne znamke Srce Slovenije. Kvalitetne izdelke iz Srca Slovenije nagrajujemo od leta 2016 s posebno oznako - srčkom kakovosti, ki na izdelkih predstavlja dodano vrednost in gradi trajno zaupanje potrošnika v naše izdelke. Označbo kakovosti nosi že več kot 100 izdelkov. Razpis bo odprt vse do 18. marca 2019. Zaželeno je, da so prijavljeni pridelki in izdelki primerni za prodajne kotičke v Srcu Slovenije (zaenkrat se ti nahajajo v Termah Snovik, Abroretumu Volčji Potok, na TIC Litija in na gradu Bogenšperk) ter sledijo temi zelišča in rastline Srca Slovenije. Ponudniki se lahko prijavijo na razpis brezplačno z do 5 izdelki. Preverite razpisne pogoje na spletni strani www.razvoj.si ali po telefonu 01 - 89 62 713 in se prijavite! Ocenjevanje izdelkov je sofinancirano s strani Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014 - 2020. januar 2019 OBVESTILA 23 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDAR S KJ ZAVOD _LJUBLJANA_ IZOBRAŽEVANJE V MORAVČAH V okviru javnega svetovanja vas vabimo na strokovno izobraževanje, ki bo v ponedeljek, IS. februarja 2019 ob 9.30 uri, v Kulturnem domu v Moravčah {Vegova ulica Predavanji bosta imela specialist za travni št vo in pridelovanje krme Anton Zavodnik in specialistka za živinorejo Jasmina Slatnar, oba KGZS-Zavod LJ. Temi predavanj" • Gnojenje/obnov* travnikov. Kako z ustreznim gnojenjem in pogostostjo oziroma vrste rabe zagotoviti rastlinsko pestrost travne ruše, obenem pa preprečiti razvoj različnih vrst plevelov, npr. topolistno kislico {štavje, šavel). • Optimalen obrok govedi v ekstenzivni reji- Zagotavljanje kakovostne reje domačih živali, kot sta pozitiven prirast in dobro počutje domačih živali v največji meri zavisi od ustreznega obroka, k zadosti potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja Kako zagotoviti minimalne potrebe živalim po hranilnih snoveh in se več boste izvedeli na izobraževanju. Vljudno vabljeni! IZOBRAŽEVANJE NA VIRU Člane kmetijskih gospodarstev in tistih, ki jih tematika zanima vabimo, da se udeležijo strokovnega predavanja, ki bo potekalo v torek, 26. februarja 2019 oh 9, 30 urL na Viru pri Domžalah v veliki predavalnici Obrtno podjetniške zbornice Domžale. (Šaranovičeva cesta 21 c). Predavali bosta specialistka za poljedelstvo Damjana lljaš in specialistka za živinorejo Jasmina Slatnar pri KGZ5-Zavod U. Temi predavanj: • Pravilen kolobar: zdravi pridelki, dovolj organske snovi in manjši stroški pridelave. Vrstenje in kombiniranje posevkov na njivah pomembno vpliva na zdravje tal, višino pridelka, prisotnost bolezni in škodljivcev. Kako sestaviti kolobar, ki ho ustrezen v določenem prostoru in času pa bo v prihodnosti pomembno vplival tudi na ekonomiko pridelave kmetijskih pridelkov. + Zrnate stročnice kot alternativni vir beljakovin v prehrani domačih živali Uspešne reje domačih živali ni brez kakovostne krme. Tako v intenzivnih kot tudi ekstenzivnih rejah pa zato lahko namesto razširjenih beljakovinskih rastlin (koruza) s pridom uporabljamo tudi ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Izpostava Domžale Vir. Saranovrčeva cesta Zla 1230 Domžale www.ljJcgzzsi druge, manj poznane oz razširjene (soja. ogrščica, sončnica, buče}. Kako jih uspešno vpeljati v ohrok boste izvedeli na predavanju. Po Strokovnih predavanjih vam borno predstavili tudi novosti ukrepov kmetijske politike pomembne pri oddaji zbirnih vlog v letošnjem letu in odgovorili na vaša vprašanja. Vljudno vabljeni! O BV EZ N A IZ O BR AŽ E V A N J A Vsi, ki ste v letu 201S uveljavljali katerega od kmetijsko okolijsko podnebnih ukrepov (KOPOP} ali ekološko kmetovanje (EK) ali dobrobit živali (DŽ govedo, DŽ drobnica), morate najkasneje do 15, marca 2019 opraviti oh vez no izobraževanje. Vsem obveznikom so bila poslana pisna vabila. V kolikor ga kdo ni prejel, naj nas v začetku februarja pokliče za podrohnejše informacije, PRENOS PLAČILNIH PRAVIC £e v novembrski številki je hilo podrobno napisano v katerih primerih je prenos plačilnih pravic smiselen. Ponovno pa opozarjamo na lo, da je rok za prenos plačilnih pravic, ki se bodo lahko upoštevale pri zbirni vlogi 2019 možen le do 28. februarja. Vendar pa je zaželeno, da to storite na lokacijah KSS najkasneje do 10. februarja. Vsi, ki boste prenašali plačilne pravice od 11. do 28. 2„ predvidoma do konca marca zaradi blokade ne boste mogli oddati zbirne vloge to velja tako za prenosnika kot za prevzemniki. Pred prenosom plačilnih pravic uredite tudi prenos površin (GEftK-ov) na Upravni enoti. POVRNITEV TROŠARINE ZA 2018 Povrnitev trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije poteka pod enakimi izhodišči kot za pretekla leta. Vrača se 70 odstotkov zneska povprečne trošarine za dizel gorivo za leto 2018. Rok za oddajo vloge je do 30. junija 2019, Upravičenci do vračila dela trošarine za leto 2018 so uporabniki, ki so imeli na dan 30-junij 2018 v RS v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč pO posameznih vrstah dejanske rabe (GERK), da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov, oz. vsaj ISO litrov za gozd. Če je lastnikov URADNE URE ponedeljek: 8''-11h sreda; 8M lh ostalo po dogovoru Telefon; 01/724-48-55 E -naslov: pavla .pirnat@lj.kgzs.si ire na:zlatna r@ Ij. kgzs. si _petra .bu rja @>lj .kgzs.s i_ gozda več, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka (2. stran obrazca). Normativna poraba znašaza travnike, njive, travniški sadovnjak 200 l/ha, intenzivni sadovnjak 420 l/ha in za gozd 15l/ha. Povečana je normativna poraba za dela v gozdovih, kjer se je izvajala sanacija (posek) zaradi prenamnožitve podlubnikov. Ta znaša EbOl/ha, če je bil dejanski posek lubadark v letu 2018 enak ali večji od 3S m3/ha gozda. v obrazec se vpiše le številka in datum odločbe zavoda. Tudi letos velja, da računov, ki so osnova za izpolnitev zahtevka ni potrebno pošiljati z izpolnjenim obrazcem, ampak jih morate hraniti doma (10 let). Račune bo potrebno poslati edino v primeru poziva pristojnega organa. Letos je prvič možna tudi elektronska oddaja zahtevka preko portala eCarina [http://ecarina.carina.gov.si), kjer je na voljo brezplačna spletna aplikacija E-TROD. Možno pa je zahtevek oddati tudi še v fizični obliki na letos nekoliko spremenjenem obrazcu TRO-A, ki ga dobite na spletnih straneh finančne uprave www.fu.gov.si ali v lokalni KSS. Izpolnjenega pošljite priporočeno na naslov; Finančni urad Ljubljana, Oddelek ¿a trošarine, Šmartinska iSZa. 1524 Ljubljana. ZBIRNA VLOGA 2019 Redni rok za oddajo zahtevkov zbirne vloge [Li. subvencije) za ukrepe kmetijske politike bo potekal od 25. februarja do 6. maja 2019. Pogoj za oddajo zahtevkov so urejeni GERK-i kar pomeni, da imate prijavljene vse površine, ki jih obdelujete in da prijavljena površina odraža dejansko stanje v naravi! Urejanje GERK-ov in drugih sprememb v RKG lahko naredite najkasneje do en dan pred oddajo zbirne vloge na Upravni enoti Domžale (stavba Občine, II. nadstropje) za kar je zaželeno, da se predhodno naročite preko centralne telefonske številke 7220-100. Elektronski vnos zahtevkov v okviru zbirne vloge je obvezen in bo možen na lokacijah KSS. Za oddajo vlog se bo potrebno predhodno naročiti v času uradnih ur in sicer od srede, 20. 2. naprej. Prosimo, da s prijavo ne odlašate. Pavla Pirnat in Petra burja terenski kmetijski svetovalki 24 ZANIMIVOSTI Rokovnjač 50 let Teritorialne obrambe v Sloveniji Proces dozorevanja slovenskega naroda v nacijo je bil dolgotrajen proces z različnimi vzponi in padci. Zgodovina pred nastankom republiških TO Tako smo Slovenci na vojaškem področju zamudili edinstveno priliko, da po drugi svetovno vojni obdržimo lastno slovensko vojsko. Takratni vrhovni poveljnik Jugoslavije Josip Broz Tito je prelomil obljubo, da bodo Slovenci obdržali svojo vojsko, ki jo je dal slovenski delegaciji na zasedanju AVNOJ v novembru 1943 in v maju leta 1945 odpravil Glavno poveljstvo NOV in PO (partizanskih odredov) Slovenije. Številne enote do tedaj etnično dokaj čiste slovenske vojske so bile razpuščene in preoblikovane ter premeščene na ozemlja drugih republik. To je bil hud udarec prizadevanjem po ohranjanju čim večje samostojnosti in suverenosti slovenskega naroda. Tako je jugoslovanska vojska prevzela model organiziranosti svoje vzornice - Rdeče armade. Zasnovana je bila na splošni vojaški obveznosti moških z izven teritorialnem principom popolnjevanja, poklicnimi častniki in podčastniki, s strogo centraliziranim vodenjem, uporabo le enega poveljevalnega in uradnega jezika ter marksistično-leninistič-no ideologijo, ki se je odražala v edini dovoljeni in med poveljniškim kadrom obvezni partiji - KPJ. Leta 1948 je nastal krčevit politični konflikt med jugoslovanskim in sovjetskim vodstvom, ki je zahteval temeljito čistko med poveljniškim kadrom in splošen odmik od vzhodnega bloka, ki ga je vodila in usmerjala tedanja ZSSR. Jugoslavija se je tedaj zelo približala leta 1949 ustanovljeni zvezi zahodnih držav - Natu in obenem ameriškemu vplivu. Med letoma 1951 in 1955 je Jugoslavija sprejela zelo obsežno ameriško vojaško in gospodarsko pomoč, ki je med drugim vključevala prva reaktivna bojna letala tipa F-4, v oborožitvi JA (jugoslovanske armade). Leta 1961 je bila v Beogradu ustanovljena zveza novega gibanja neuvrščenih držav, pri kateri je imela Jugoslavija vodilno vlogo. Pri vsem tem se je Tito izkazal kot moder strateg, a žal ni izkoristil vsega kapitala, ki mu ga je ponujal nastali geostrateški položaj. Neuvrščene države so bile kot nekakšen tampon med obema svetovnima blokoma. Zaradi jugoslovanske politične podpore Egiptu v vojni s Francijo, Veliko Britanijo in Izraelom so se ohladili tudi odnosi z zahodnimi državami. Vojna Američanov v Vietnamu, ki sta ga podpirali Kitajska in Sovjetska zveza, je izzvala množične proteste po svetu. Tudi v nekdanji Češkoslovaški je prišlo do množičnih zahtev do večje liberalizacije, večjih svoboščin v javnem življenju, tržne ekonomije in uvedbe večstrankarstva. Takrat se je zganila tudi Sovjetska zveza in z vsemi svojimi zaveznicami vzhodnega bloka, razen Romunije, v noči z 20. na 21. avgust 1968 napadla Češkoslovaško. Na podlagi teh svetovnih dogajanj in možnostjo agresije varšavskega pakta na Jugoslavijo je začela z reformami v svoji strukturi tudi JLA. 1968 Začetek TO v Sloveniji Jeseni leta 1968 se je začela organizirati TO v tedanji Socialistični republiki Sloveniji in ostalih republikah ter avtonomnih pokrajinah. Razvila se je znotraj obrambnega sistema SFRJ. Povezana je bila s spremembami jugoslovanske vojaške doktrine in doktrine SLO (splošnega ljudskega odpora) ter nekaj let pozneje še njenega dodatka DS (družbene samozaščite). Strategija oboroženega boja je temeljila na dveh komponentah - JLA in TO. JLA naj bi sprejela prvi udar potencialnega sovražnika in delovala v glavnih smereh prodora, TO pa bi na pomožnih smereh izvajala nadzor in vršila oborožen boj na začasno zasedenem ozemlju. JLA je bila v popolni zvezni pristojnosti, TO pa v delni pristojnosti posameznih republik, njeno financiranje pa tudi dolžnost občin in delovnih organizacij. V letu 1968 do 1969 so se ustanovili conski štabi za SLO, in se v vojaškem pogledu razdelili na šest pokrajin: Primorska, Ljubljana, Gorenjska, Dolenjska, vzhodna Štajerska in zahodna Štajerska. Na domžalskem območju je bil leta 1969 ustanovljen Kamniški partizanski odred, ki se je popolnjeval iz tedanjih občin Domžale in Kamnik. Odred je bil sestavljen iz treh bataljonov, prvi komandant pa je postal general polkovnik Rudolf Hribernik - Svarun. Prvi komandant TO Ljubljanske pokrajine je bil polkovnik Anton Mlakar. V OŠTO Domžale je bil komandant podpolkovnik Stane Česen, v letu 1976 ga je nadomestil kapetan fregate Janez Vreček, v letu 1977 do leta 1980 pa je bil komandant podporočnik Miloš Popovič. Od leta 1981 do 1987 je bil komandant kapetan I. razreda Igor Kuzmič, zadnji do leta 1991 pa je bil kapetan I. razreda Bojan Končan. Komandanta 34. Brigade TO Matija Blejc - Plamen sta bila kapetan I. razreda/major Anton Lipovšek (1981-1985) in kapetan I. razreda Dominik Grmek (1986-1990). Komandanta 1. bataljona Domžale sta bila kapetan I. razreda Anton Železnik (1976-1980) in poročnik Martin Ko-smina (1981-1990). Drugi bataljon Domžale pa so vodili kapetan Anton Tavčar (1979-1983), kapetan Jože Kosmač (1984-1986) in kapetan I. razreda Janez Kušar (1987-1990). Prednosti slovenske TO TO je delovala po teritorialnem principu in njeni pripadniki so bili tisti, ki so najbolje poznali teren, na katerem so bili razporejeni. Slovenska TO je imela posebne uniforme, ki so bile drugačne od uniform JA. Z rastjo TO se je razvijal tudi jezik poveljevanja, ki je bil slovenski, na kar so bili pripadniki izjemno ponosni. Slovenska TO ni bila zadovoljna s trofejnim orožjem, ki jim ga je vsiljevala JA, sistematično s pomočjo občin in delovnih organizacij se je kupovalo sodobno orožje. Slovenska TO je bila etnično dokaj čista, kar se je poznalo v odločilnem času osamosvajanja. V sestavi TO je bila tudi NZ (narodna zaščita). TO skupaj s tedanjo Milico odločilni dejavnik osamosvojitve JA je v letu 1990 poskušala razorožiti TO, vendar ji to v celoti ni nikdar uspelo. Predvsem pa ji ni uspelo ukloniti volje pripadnikov TO in Milice, kakor tudi volje celotnega slovenskega naroda do vzpostavitve samostojne države in se iz naroda spremeniti v nacijo. Ob koncu gre zahvala vsem pripadnikom TO skozi celotno njeno zgodovinsko obdobje, kajti v vsakem mozaiku šteje prav vsak, pa če tudi najmanjši delček. Glavni vir: Zbornik nastanek in razvoj slovenske TO Janez Gregor^ Suka. Slovenska TO januar 2019 ZANIMIVOSTI 25 Uporaba čebeljih pridelkov Človek je kot ljudsko zdravilo že zdavnaj uporabljal med in druge čebelje pridelke: cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek in čebelji strup. Apiterapija je veda o tem, kako si s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje. Čebelji pridelki so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila. Med pomaga pri različnih bolezni Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo, ki so ga proizvedle čebele. Čebele ga proizvedejo iz cvetličnega nektarja ali drugih izločkov živih rastlinskih delov ali pa iz različnih vrst mane, to je izločkov žuželk, ki so na živih delih rastlin. Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki so uživali med redno vsak dan po 15 gramov (1 žlico), povprečno živeli leto dni več kot tisti, ki medu niso jedli. Izsledki raziskave pri 8000 moških, povprečne starosti 65 let, so pokazali, da redni uživalci medu živijo v povprečju kar leto dni dlje, ker med vsebuje antioksidante, ki preprečujejo tvorbo krvnih strdkov in posledično je bilo manj srčnih in možganskih kapi. Zaščitne lastnosti medu, ki vsebuje veliko količino flavonoidov, so poznane že dalj časa. Fenolne spojine preprečujejo oksidacijo škodljivega holesterola LDL, ki je glavni vzrok za poapnenje žil. Dokazano je, da naravne fenolne spojine zavirajo rast velikega števila bakterij. Priporoča se uživanje medu v primeru akutnih virusnih obolenj: prehlad, gripa, angina, ljudem, ki imajo motnje v prebavni cevi, npr. gastritis, zaprtost, drisko, starejšim kot preventivno sredstvo proti krvnim strdkom, ki povzročajo npr. možgansko, srčno kap, ljudem po večjih operativnih posegih in izčrpanim. Cvetni prah Čebele na rastlinah nabirajo tudi cvetni prah ter ga pri tem obogatijo z različnimi fermenti, hormoni in antibiotičnimi snovmi. Cvetni prah spodbuja nastajanje rdečih in belih krvničk in krvnega barvila hemoglobina, pomaga imunskemu sistemu, deluje antioksidativno, preprečuje delovanje prostih radikalov in tako preprečuje nastanek in razvoj bolezni. Če ga pomešamo s tekočino, omogočimo boljšo absorpcijo hranilnih snovi. Najbolj priljubljen je vmešan z medom v jogurt s svežim sadjem, kar zagotavlja izvrstno iztočnico za zdrav začetek dneva. Ureja delovanje črevesja, trdovratne driske se hitro ustavijo, pomaga pri slabokrvnosti, vzbuja tek, izboljšuje razpoloženje, živčnost in raz-dražljivost popustita, izboljšuje prekrvitev možganov, pospešuje rast in izboljšuje vid, učinkuje proti izpadanju las in pomaga pri obolenjih prostate. Matični mleček Matični mleček vsebuje približno dve tretjini vode (57-70 %) in tretjino suhe snovi. Suha snov (31-39 %) vsebuje aminokisline, ogljikove hidrate, oligopeptide, encime, fitosterole, beljakovine, maščobe, želatine, minerale in vitamine, antioksidante, protibakterijske snovi, hormone in naravne konzervanse. Povečuje tek, odpornost organizma proti boleznim, spodbuja razvoj in rast las, učinkovito blaži težave, ki so povezane s srcem, jetri ali želodcem, znižuje količino skupnega in še posebej škodljivega holesterola. Odmerek matičnega mlečka je odvisen od starosti in vrste težave. Za odraslega človeka je navadno 250 do 300 mg dnevno v dveh obrokih zjutraj in zvečer pred jedjo. Propolis Čebele nabirajo surovino za propolis na smolnatih delih nekaterih rastlin, npr. na topolu, kostanju, breskvi, smreki in drugih. Vsebuje: fla-vonoide, hidroksiflavone, hidroksiflavanole, halkone, benzojsko kislino, derivate benzaldehida, cimetov alkohol, cimetovo kislino in derivate, terpene, alifatske ogljikovodike, nekatere elemente, sterole, sladkorje, aminokisline, smole in balzame, voske, eterična olja, cvetni prah in vitamine (B1, B2, E, C). Dosedanja številna medicinska poročila o propolisu dokazujejo, da je to uporabna snov, ki deluje proti številnim bakterijam, virusom in glivicam. Blaži vnetje, uničuje strupe, deluje lokalno anestetično in deluje proti razvoju rakastih bolezni. S številnimi raziskavami v svetu so dokazali, da ima farmakološke učinke. Zaradi vsebnosti propolisa ga dandanes med drugim uporabljajo tudi za zdravljenje ran. Uporabljamo ga v obliki raznih mazil, alkoholnih in alkoholno-etrnih tinktur, emulzij pa tudi svečk (supozitorijev) in drugih oblik zdravil. Za zdravljenje sluznice požiralnika, želodca in črevesja uporabljajo emulzijo 5-10 kapljic tinkture v pol decilitra vode. Tinkture in vodno-alkoholne emulzije te snovi uporabljajo za razne premaze obolele kože pa tudi sluznice v ustni votlini in na dlesnih. Med in čebelje pridelke ljudje uporabljamo že od nekdaj. Za stare civilizacije je imel med magično moč in je bil cenjen kot zdravilo. Tudi v zdajšnjem hitrem tempu življenja si lahko pomagamo z dejstvi, ki so jih poznali že naši predniki, in si s čebeljimi pridelki polepšamo življenje. Alergije na čebelje proizvode so redke, če ste alergiki, začnite s postopnim uživanjem čebeljih pridelkov in zaužito količino vsak dan povečujte. Povzeto po: Kapš P. 2018. Zdravnik svetuje. Čebelarska zveza Slovenije, 34 str. 26 ZANIMIVOSTI Rokovnjač ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE Brdo pri Lukovici 8 1225 Lukovica 20. december za vedno zapisan kot ena največjih diplomatskih zmag Slovenije - razglašen SVETOVNI DAN ČEBEL V OZN! 20. december 2017 je za vedno zaznamoval Slovenijo, predvsem slovensko čebelarstvo. Lahko bi rekli, da smo dosanjali sanje, saj smo na svetovni koledar zapisali 20. maj kot svetovni dan čebel, in to na rojstni dan SLOVENCA Antona Janše, rojenega na Breznici v Žirovnici! Prepričan sem, da nas je bilo ta dan več kot 10.000 ponosnih, da smo slovenski čebelarji. Prepričan sem tudi, da je bilo ogromno Slovencev zadovoljnih, da nam je skupaj uspelo doseči veliko diplomatsko zmago, saj smo v OZN dobili soglasno podporo vseh 192 držav. Slovenci smo dokazali, da smo, čeprav po številu majhen narod, velik po srcu. Imamo odlične predloge, ki jih znamo realizirati, pri tako pomembnih projektih pa nas ne razdeli nihče, postanemo enotni in močni, združimo tudi politiko. Tako domača kot svetovna politika sta dokazali, da čebele povezujejo Slovence in združujejo svet, kot so bile večkrat izrečene misli, sedaj že posvojene besede, državne sekretarke mag. Tanje Strniša. Na letošnji 20. maj smo na Breznici v občini Žirovnica praznovali nepozaben prvi svetovni dan čebel. Krepko več kot 7000 čebelarjev in simpatizer-jev čebel ter čebelarstva je obiskalo prireditev in vsak je izžareval ponos, da je čebelar ali podpornik čebel in čebelarstva. Vsi visoki gostje so v en glas z izbranimi besedami spregovorili o pomenu čebel in čebelarstva. Številne čebelarske delegacije s celega sveta so si bile enotne, da je Slovenija dežela čebelarstva. Še vedno odmevajo večkrat javno izrečene besede žal že pokojnega predsednika svetovne čebelarske organizacije Apimondia g. Philipa McCaba iz Irske, da je srce svetovnega čebelarstva doma v Sloveniji! Skratka ta dan je bilo LEPO BITI ČEBELAR! Pa ne samo ta dan, lahko rečemo, da je Slovenija v letu 2018 dihala s čebelami in za čebele, saj je bilo prireditev, namenjenih čebelam in svetovnemu dnevu čebel, precej več kot 100, po ocenah med 200 in 300! Težko oziroma nemogoče je našteti, kaj vse je prinesel svetovni dan čebel. V prvi vrsti gotovo prepoznavnost pomena čebel in čebelarstva doma in po svetu. Slovenija je bila s čebelami prisotna v svetovnih medijih, ogromno je bilo prispevkov o Sloveniji kot deželi čebelarstva na tujih televizijah, v kratkem bo potekalo snemanje posebnega prispevka o slovenskem čebelarstvu s strani avstrijske TV ... Doma v Sloveniji so bile odprte številne nove čebelarske učne poti, postavljeni številni učni čebelnjaki, po šolah so o čebelah in čebelarstvu potekale številne delavnice, učne ure, naravoslovni dnevi, postavljen je bil prvi učni čebelnjak za invalide na svetu in izdan prvi tovrstni priročnik, ustanovljena slovenska čebelarska akademija, postavljeno spominsko obeležje kranjski čebeli v Višnji Gori, pridobljena organizacija svetovnega tekmovanja mladih čebelarjev leta 2020, izdan spominski kovanec za 2 evra ob svetovnem dnevu čebel, izdan srebrnik Antona Janše, izdelanih je bilo mnogo novih spominkov na temo čebel in čebelarstva, vzpostavljenih veliko novih čebelarskih turizmov, v OZN v New Yorku postavljen slovenski čebelnjak, na kar nekaj veleposlaništvih postavljen slovenski čebelnjak, na Dunaju v hotelu posebna soba Antona Janše, prvič v zgodovini je med »gazelami« čebelarsko podjetje, ČZS je dobila nagrado državljan Evrope, nagrado kristalni Triglav od Društva turističnih novinarjev Slovenije, predsednik ČZS priznanje predsednika RS Pahorja ... Pomemben delež smo slovenski čebelarji imeli pri argumentaciji Slovenije kot evropske gastronomske regije 2021, skratka lahko rečemo, da je bilo leto 2018 leto čebel in čebelarstva! Konec koncev je prvi konkretni rezultat tudi svetovnega dneva čebel, da je EU spoznala pomen čebel in čebelarstva in za naslednje obdobje v okviru EU-ukrepov za področje čebelarstva predlaga 70 % več sredstev! Seveda pa sam ponos ob razglasitvi ter praznovanjih in lepe besede ne bodo pomagali čebelam in čebelarjem. Zato ČZS in pristojne službe pospešeno delamo na uresničevanju ciljev, zapisanih v resoluciji svetovnega dne čebel. Predvsem želimo, da se čim prej čebele razglasijo za ogrožene po vsem svetu in zatem sprejmejo programi, ki bodo dolgoročno zagotavljali njihov obstoj. Veseli nas tudi, da je vlada imenovala Medresorsko de- lovno skupino za pripravo in izvedbo načrta aktivnosti za projekt »Svetovni dan čebel« do leta 2022. ČZS pa je pred dnevi na »vrh« države (predsednik RS, predsednik Vlade RS, predsednik Državnega zbora RS, predsednik Državnega sveta RS in ministrica Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) že naslovila pobudo za posebno priznanje Republike Slovenije »zlata čebela« po vzoru Nobelove nagrade za najbolje izvedene projekte, ki sledijo ciljem, zapi-snim v resoluciji svetovni dan čebel, in v kratkem pričakujemo od »naslovnikov« konkretne odgovore in verjamemo v realizacijo pobude (pobuda je v prilogi te izjave za javnost). V letu 2019 želimo pripraviti nominacijo za vpis slovenskega čebelarstva na seznam kulturne dediščine na UNESCO, z avstrijskimi oblastmi smo tik pred dogovorom, da spomladi v parku Augarten na Dunaju postavimo tudi slovensko ploščo Antonu Janši ... Slovenija je postala sinonim za čebelarstvo po svetu. Cel svet z velikimi očmi in pričakovanji zre v Slovenijo, želijo si naše čebelarsko znanje, našo vrhunsko čebelarsko opremo, iščejo se že naši kakovostni čebelji pridelki, večje je zanimanje za našo kranjsko čebelo, po svetu čebelarji sprašujejo, kje je Slovenija in kako jo lahko obiščejo, kje lahko dobijo AŽ-panje, iščejo se načrti za čebelnjake ... Sedaj je na vseh nas, da to izkoristimo in dokaže-mo, da smo čebelarska velesila. Po čebelah in skrbi za čebele je prepoznana naša lepa Slovenija. Čebele poosebljajo trajnostni razvoj, zeleni turizem, skrb za čisto in urejeno okolje, skrb za pridelavo lokalne hrane, skrb za odpravo lakote po celem svetu ... Mnogo je tega, kar nas lahko navdaja s ponosom in optimizmom ... Svetovni dan čebel torej pušča globoke in trajne sledi doma in po svetu. SVET želi videti, kje je ta zelena in cvetoča oaza, kje je država tisočerih čebelnjakov, poslikanih panjskih končnic, kranjske čebele, lectovih src, draž-goških kruhkov, država čiste pitne vode, enkratnih gora in sinjemodrega morja, država odlične kulinarike, država, kjer se uživajo najboljši čebelji pridelki in kjer se pijejo odlične medene pijače na čelu z edinstveno penečo medico, ki je narejena po klasični šampanjski metodi in ki jo znamo narediti samo slovenski čebelarji. Konec koncev svet želi spoznati deželo z dva milijona prijaznih in gostoljubnih ljudi, ki je majhna po številu, a velika po srcu! Sedaj je na nas, da pokažemo vse to svetu! Ali to zmoremo, je vprašanje, odgovor pa je DA, SLOVENIJA TO ZMORE! Boštjan Noč, predsednik čebelarska zveza slovenije januar 2019 ZANIMIVOSTI 27 ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE Brdo pri Lukovici 8 1225 Lukovica Predstavitev čebelarskega priročnika za invalide in ključnih aktivnosti ČZS v 2019 ter pričakovanja čebelarjev od države Pobuda o vključevanju invalidov v čebelarstvo je od besed k dejanju prišla v letu 2017, ko je bila na čebelarskem sejmu ApiSlovenija 2017 podpisana listina o skupnem sodelovanju pri vključevanju invalidov v čebelarstvo. Podpisniki listine so bili poleg pobudnika g. Andreja Severja in g. Boštjana Noča, predsednika Čebelarske zveze Slovenije, tudi g. Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, g. Bojan Pavlin, predsednik Čebelarskega društva Semič, in sedaj žal že pokojni g. Philip McCabe, predsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondia. Zavedamo se, da smo na tem področju edinstveni v svetu, tako kot je edinstven naš sistem čebelarjenja. Uporabljamo panje, ki se odpirajo z zadnje strani in omogočajo odvzemanje posameznega sata in tako premikanje bremena do teže maksimalno treh kilogramov. Poleg tega imamo panje nameščene v čebelnjaku, ki invalidom omogoča lažji pristop in delo s čebelami ter ga varuje pred vsemi vremenskimi vplivi. Prvi korak na tem področju, ki smo ga podpisniki skupaj uspešno opravili, je bila postavitev prilagojenega učnega čebelnjaka, ki omogoča čebelarjenje invalidom na invalidskih vozičkih. Čebelnjak smo s pomočjo donacij posameznikov in podjetij ter z veliko pomočjo Občine Murska Sobota postavili v aprilu lanskega leta v neposredni bližini Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije v Murski Soboti. Sedaj ob koncu leta 2018 pa smo končali drugi korak svojega sodelovanja, saj smo izdali Čebelarski priročnik za invalide. Priročnik je namenjen izobraževanju invalidov v čebelarstvu. Namenjen je osebam, ki občudujejo naravo in so rade v nenehnem stiku z njo ter bi rade čebelarile kljub omejitvam, ki jih ima invalidski voziček. Pri obeh korakih so nam v zelo veliki meri pomagali prav čebelarji na invalidskih vozičkih, ki že več let uspešno čebelarijo in prilagajajo svojo tehnologijo čebelarjenja omejitvam invalidskega vozička. V priročniku predstavljamo možnosti pristopa invalida na vozičku k čebelam ter kaj mora storiti, da postavi čebelnjak in se ustrezno registrira v Register čebelnjakov. Predstavili smo izkušnje čebelarjev, ki že čebelarijo na invalidskih vozičkih, in katero prilagojeno opremo uporabljajo. Opisali smo funkcionalne zmožnosti oseb z okvaro hrbtenjače in pravilno ukrepanje ob piku čebele. Na kratko smo predstavili čebeljo družino, če-belarjeva opravila po mesecih in najpogostejše bolezni, ki pestijo čebele. Skupno sodelovanje pa še zdaleč ni končano, saj sedaj že pripravljamo program za seminarje, na katerih bomo teoretično in praktično izobraževali invalide za čebelarstvo. Usposabljanje bomo vključili v Slovensko čebelarsko akademijo ter ga kot edinstveno ponudili celemu svetu. Čebelarstvo ni samo poklic ali hobi, je način življenja. Pot, ki smo jo do sedaj opravili na tem področju, vsekakor ni bila oziroma ni lahka. Nam je pa čebela ponovno dokazala, da je tista, ki združuje in povezuje. Na novinarski konferenci, ki je potekala 08.01.2019 v prostorih Čebelarske zveze Slovenije so sodelovali: - Boštjan Noč, predsednik ČZS - Ga. dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano - Ga. mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti - G. Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije - G. Andrej Sever, pobudnik projekta Lepo vas pozdravljamo. 28 POLITIKA Rokovnjač Naprej po poti uspeha Svetniška skupina Liste Mateja Kotnika 2018-2022 Decembrski praznični dnevi počasi tonejo v zgodovino in življenje se, kot je običajno za januar, spet vrača na svoje ustaljene tirnice. Tudi pri Listi Mateja Kotnika smo že krepko zavihali rokave, saj naše aktivnosti potekajo že kar nekaj časa s polno paro naprej. Iskreno smo vam hvaležni za vaše zaupanje na minulih volitvah, kjer je med vami vsaka peta volivka oziroma volivec obkrožil (-a) našo listo, tako da smo že drugič zapored postali zmagovalci volitev. Znova imamo kot edini štiri svetniška mesta v 15-članskem občinskem svetu, kar nas resnično navdaja z veseljem in ponosom, saj ste očitno dobro prepoznali naše delo, strokovnost in posledično odlične rezultate v minulem mandatu. Obenem pa se krepko zavedamo tudi velike odgovornosti in dolžnosti, ki jih imamo zaradi doseženega rezultata do vseh vas. V preteklosti smo vselej pokazali, da pri nas štejejo izključno dejanja in ne prazne besede, zato ste lahko trdno prepričani, da bomo spet naredili vse, da začrtano uresničimo tudi tokrat. Ker želimo, da razvoj naše občine ne stagnira in da zavidljivi trend rasti kvalitete bivanja v občini, ki je bil dosežen v obdobju izjemno uspešnega županovanja Mateja Kotnika, v bodoče ne pojenja. Biti šesta najuspešnejša občina v Sloveniji je nedvomno ogromen dosežek in velik kapital, po drugi strani pa predstavlja tudi breme in obvezo, da se ta visoka pozicija zadrži. Lista Mateja Kotnika ima za ta cilj skrbno izdelan program, jasno vizijo, začrtano smer in ogromno entuziazma, da gre uspešno začeta zgodba naše občine naprej. Smo tudi lista, ki brez izjeme namenja svojo pozornost in skrb slehernemu delu naše občine. To geografsko enakomernost razvoja našega programa dokazuje tudi dejstvo, da je naša svetniška ekipa praktično »občina v malem«, saj naši občinski svetnici in naša občinska svetnika prihajajo iz štirih različnih krajevnih skupnosti - Trojane, Krašnja, Lukovica in Prevoje. Imamo spet nedvomno sijajno svetniško ekipo, na katero smo resnično zelo ponosni - strokovno podkovano, delovno, pošteno, motivirano, z zvrhano mero modrosti in dragocenih izkušenj. Zato lahko tudi v tem štiriletnem obdobju od Liste Mateja Kotnika upravičeno pričakujete odlične rezultate in konkreten doprinos pri napredku celotne občine. Lista Mateja Kotnika vam je na razpolago 24 ur na dan, 365 dni v letu, zato vabljeni, da nam pišete na naš elektronski naslov listamatejakotnika@gmail.com. Z veseljem bomo prisluhnili vašim vprašanjem, problemom in pobudam. Po potrebi vas bomo tudi obiskali, s ciljem, da rešujemo in tudi rešimo vaše konkretne probleme ter skupno z vami sooblikujemo življenje v naši občini. Vljudno vabljeni pa tudi k spremljanju naše facebook strani Lista Mateja Kotnika. Gremo naprej, drage občanke in občani. Skupaj. Lista Mateja kotnika Začetek novega mandata N.Si Člani občinskega sveta se bomo kmalu sestali na drugi seji novoizvoljenega občinskega sveta občine. Prva konstitutivna seja, na kateri smo bili s tajnim glasovanjem izvoljeni člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI), je nakazala prve obrise delovanja tega najvišjega organa odločanja v občini. Kot svetnica Nove Slovenije upam, da bodo tako na sejah delovnih teles kot na sejah občinskega sveta odločali zgolj argumenti. V teh dneh namreč KMVVI išče skupni jezik za imenovanje članov odborov in komisij. Žal se člani nismo uspeli poenotiti o edino logičnem in v vseh občinah uveljavljenem kriteriju razdelitve mest v odborih, to je številu dobljenih glasov na volitvah. Kakršnakoli drugačna delitev teh mest je nepoštena in krivična. Nepoštena tudi do volivcev, ki so posamezni politični stranki ali neodvisni listi namenili svoje glasove. Če potegnemo vzporednico z volitvami poslancev v Državni zbor RS - Ustavno sodišče RS je pred kratkim odločilo, da je del zakona, ki govori o volitvah poslancev, neustaven. Volilni okraji, ki so različno veliki, namreč ne ustrezajo pravični porazdelitvi mandatov poslancev. Dve leti imajo poslanci zdaj časa, da odpravijo to neustavnost. Čaka jih težka naloga, saj nekaterim ravno takšni okraji najbolj ustrezajo, ker so v njih vedno izvoljeni. V Novi Sloveniji zagovarjamo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo absolutnega preferenčnega glasu. S tem se ne spreminja volilni sistem; absolutni preferenčni glas pa ljudem daje možnost, da odločijo, koga želijo imeti v parlamentu. Pripravljamo se tudi na evropske volitve, ki bodo konec letošnjega maja. Nova Slovenija ima veliko dobrih kandidatov, ki lahko veliko prispevajo k boljši Evropi kot našemu skupnemu domu. Kdo bo nosilec liste, bo odločil Izvršilni odbor stranke. Kdorkoli bo, bo ponosno nosil ime krščanskih demokratov in domovine Slovenije. Evropa nujno potrebuje modre ljudi, ki se zavedajo vseh poti in stranpoti današnje evropske politike. Mojca Stoschitzky PODJETJE LESKA D.O.O. ZAPOSLI MIZARJA - PRAKSA ZAZELENA ■ ■ w W W ■■ ■ ■■ w ■ • za določen cas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas • DELO POTEKA V PC ZEJE PRI KOMENDI Pisne informacije na e-naslov: leskadoo@siol.net j LesKa d.o.o. Proizvodnja, trgovina, inženiring ^T ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL Pančur d.o.o. 01/72 45 106 031/353 347 (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah. Diabetiki, negujete vaša stopala? januar 2019 PISMA BRALCEV 29 Kaj se dogaja z našo pitno vodo? Nadaljevanje. Zakaj ne ugotovijo onesnaževalca? V prejšnji številki sem prebral prispevek z gornjim naslovom, v katerem avtor predstavlja informacijo Javnega komunalnega podjetja Prodnik (JKP) glede kloriranja vode v »našem« vodovodu. Menim, da upravljavec vodovoda Prodnik nima pravega pristopa pri reševanju tega problema. V danem primeru je izvedel le »gasilske« ukrepe, začel s kloriranjem vode, ni pa pristopil k ugotavljanju vzroka, to je poiskati vir okužbe vode in ga odpraviti. Škodljive bakterije na viru vode v Žirovšah so se pojavile z nekim nedovoljenim dejanjem, ki ga je potrebno ugotoviti. Vsak vodni vir ima določene vodovarstvene pasove, v katerih so predpisane nekatere omejitve, ki zagotavljajo ustreznost vode, seveda če se upoštevajo / izvajajo. Skratka nekdo je povzročil okužbo vode s škodljivimi mikroorganizmi (escherishija coli). Razlogov je lahko več: neustrezna hramba in uporaba gnoja ali gnojevke, puščanje kanalizacije ali greznic v vo-dovarstvenih conah. Mogoče še kakšen drug razlog. Mogoče bi bilo potrebno tudi preveriti ustreznost obstoječih vodovarstvenih pasov, lahko da so se v teh letih spremenili geohidrološki pogoji. Imam tudi nekaj pomislekov glede staranja vode v hišnih napeljavah. To je enostavno pretiravanje in priročen izgovor s strani JKP. V metrski colski cevi je le pol litra vode,v enako dolgi tričetrt colski cevi pa dobra dva in pol decilitra vode in v metrski pol colski cevi pa jo je le dober deciliter. Preprost izračun pokaže, da v hišnem omrežju ni več kot 10 do 15 litrov vode. V povprečju slovensko gospodinjstvo porabi okoli petsto litrov vode na dan, torej se v hišnem omrežju zamenja vsa voda okoli petdesetkrat na dan. Tako o staranju ne moremo govoriti. Že zjutraj ko se vsa družina izmenja v stranišču porabimo vso »staro« vodo v ceveh, torej tista, ki bi lahko bila zastarana. Vodo komunalci na izviru klorirajo in na ta način uničijo vse mikroorganizme (tudi tiste neškodljive, saj klor ne zna izbirati med škodljivimi in neškodljivimi). Ker teh organizmov ni več, se med staranjem vode pri zastajanju v hišnih inštalacijah, ne morejo razmnoževati. In ker jih ni, klor nima koga uničevat in posledično tudi ni značilnega vonja, ki nastane ob uničenju bakterij. Mislim, da je oskrba občanov z dobro pitno vodo osnovna obveznost občine. Pričakujem, da se nova županja ne bo zadovoljila s temi plehkimi obrazložitvami JKP in zahtevala, da najdejo povzročitelja okužbe, sanirajo zadevo. Tako tudi ne bo več potrebe po kloriranju. Janez Pogačar Njivice, Hudičeve jame, januar 2018. Varovalni gozdiček ali "varovana deponija" gradbenega materiala in zemlje ?! 30 ZAHVALE Pride čas, ki te da, je tvoj čas, ko tukaj si. Nato je čas, ki te nam vzame, in je čas, ki počasi celi naše rane. Sedaj je čas, ki ne mine, saj s teboj zasanjamo v spomine. V SPOMIN EGIDIJ CAPUDER Po domače Kicov Tilo iz Spodnjih Prapreč. Ata Tilo. 11. februarja bo minilo leto dni, odkar ste se od nas poslovili. Mirno ste odšli in z nasmehom na obrazu spokojno zaspali. Vam se imamo zahvaliti, da smemo sedaj svoj čas tukaj živeti. Hvala vam prijatelji, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in se našega ata z veseljem in ponosom spominjate. Ata Tilo, počivajte v miru. Vsi njegovi Med angelčki ti je zdaj lepo. z nasmehom gledaš na zemljo. Veš, da zaman ni bilo tvoje trpljenje. saj z njim si nam mnogim obogatila I M življenje. V SPOMIN Čeprav je tiho in skromno teklo njeno življenje, pa je vendar ostala velika vrzel, odkar se je 14. januarja pred enim letom za vedno poslovila od nas, naša draga sestra in tetka MARIJA LIPOVŠEK Iz Sp. Lok 18 Vedno jo imamo v mislih vsi njeni, še posebno pa, ko se zberemo doma... Hvala tudi vsem drugim, ki se je spominjate ! Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. i ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 85. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in tast FRANC LEVEČ po domače Žobejevata zVrha nad Krašnjo. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in besede sočutja, darovano cvetje, sveče ter svete maše. Zahvaljujemo se dr. Mariji Starbekza zdravstveno oskrbo, župniku Antonu Potokarju za čutno opravljen pogrebni obred, Boži Požar in Francu Novaku za ganljive besede slovesa, kolektivu Pogrebne službe Vrbančič iz Domžal, domačim pevcem kvinteta Zarja in Primožu Ložarju za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot in ga boste ohranili v lepem spominu. Spominjali se ga bomo kot plemenitega človeka. Vsi njegovi Rokounjač Glasilo občine Lukovica januar 2019 OGLASI 31 modre novice Odštevamo korake do cilja. Stopite vštric z nami! a\Q" P°hišt„ dabor Kranjska cesta 3a, Kamnik, T: 01 831 04 81 M: 051 399 577, www.pohistvo-dabor.si □L3 S Pohištvo Alples: slovenska kakovost za realne cene! Kuhinje • Vgradne omare • Spalnice • Dnevne sobe • Mladinske sobe • Predsobe Ë1 PROEVENf www. računovodski -servis, si Cesta talcev 12, 1230 Domžale 01/724-06-30 www.ssdomzale.si Dacia Duster že od 13.440 € www.dacia.si *Ob riakupu vozila preko Dacia financiranja prejmete podaljšano jamstvo za 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, brezplačno osnovno kasko zavarovanje za prvi 2 leti ter redno vzdrževanje vozila za 3 leta oziroma 60.000 km, karkoli se zgodi prej. ¡^Poraba pri mešanem ciklu: 5,3 - 8,7 1/100 km. Emisije CO2: 137 - 192 g/km. Emisijska stopnja: EURO6C, EURO6Dt. Emisija NOx: 0,0144 - 0,0402 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00035 - 0,00222g/km. Število delcev (x1011): 0,1 - 0,27. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. « AVT0HISA M ALG Al , 20 VJ' Ljubljana let Avtohiša Malgaj d.o.o., PSC Ljubljana, Tržaška 108, 1000 Ljubljana, Nova vozila Tel.: 01 20 00 560, Rabljena vozila Tel.: 01 20 00 560, Servis Tel.: 01 20 00 570, E-mail: prodaja.renault.lj@malgaj.com, www.avtohisamalgaj.si