Poštnina plačana v gotovini. Št 26. Ljubljana, dne 2. avgusta 1923. Leto 1 Izhaja vsak četrtek. Cena za Jugoslavijo: 20 Din asa celo leto. Za inozemstvo 50 Din za celo leto. Posamezne številke stanejo po 1 Dinar. Uredništvo In upravnlštvo: Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423. —— Rokopisi se ne vračajo, n,. Sedan slovenske demagogije. Sedanja samoradikalna vlada se sodi različno, po strankarskem stališču. Eno zaslugo ji pa mora vsakdo priznati, naj sicer pripada kakršnikoli stranki. Njena brezdvom-na zasluga je, da je privedla ad absurdum klerikalno demagogijo in ji pripravila pravi Sedan. SLS si bo težko opomogla od tega poloma, kajti njen poraz je tak, da stoji naga pred ljudstvom, brez figovega perja. Svojo sramoto je sama slovesno potrdila, ko je s podpisom in odobritvijo Markovega protokola priznala pred celim svetom, da je navadna štoparica in vlačuga. Upala je, kakor vsaka skrivna prostitutka, »da se to ne bo izvedelo.« A, proti njeni volji je prišel Markov protokol v javnost in vsakdo mora hvaležno priznavati to Radičevo zaslugo. Mojstrske poteze radikalne vlade pa so privedle do Markovega protokola in do vsega kar je sledilo. Gospod Pašič je hitro sprevidel, da treba z voditelji SLS ravnati kakor s konji, da -se jih primerno dresira bodisi za cirkus ali za kar si bodi. V to je rabiti dvoje sredstev: bič in oves. G. Pašič je mojstrsko uporabil ti dve sredstvi, seve alternativno: enkrat bič, po- tem zopet malo ovsa, včasih je celo shajal s koruzo! Konji so malo zobali, kadar so lepo ubogali. Ko pa niso hoteli ubogati, je zažvižgal bič. Končno so prišli do spoznanja, da je boljše zobati nego tepen biti in so rajše ubogali dreserja. In cirkus Esedes je lahko otvoril svoje predstave. Šlo je vse »po znori«. Tn gre •še naprej. Stroške cirkusa pa plača slovensko ljudstvo, katero prihaja, četudi nekoliko pozno, do spoznanja, da ne gre preveč vere tistemu, ki preveč obljubuje, najmanj pa, kadar ob-Ijubuje tope reči, katerih nima. Ne bomo ponavljali, kaj vse so oblju-bovali klerikalci. Saj vsakdo v deželi ve to na pamet. Ko so pa bili pozvani v zaprti kamrici, naj zapišejo, kar nujno zahtevajo, -so s čudovito hipnostjo pozabili na vse, kar so ljudstvu obljubili, in zabeležili to nekaj večjih in manjših _posod ovsa in koruze zase. Konji so konji! Ljudstvo naj pa samo lovi avtonomijo, macedonske vojake in podobne reči, — tačas naj se zadovolji s kulukom in šestkratnim davkom ! Še nikdar se ni pokazala klerikalna demagogija tako v nagoti kot to pot. Ali je še kaj resnih ljudi pri nas, ki sprevidijo, da je ljudstvo tepeno, če zaupa v prazne obljube? Demagogija se odlikuje v tem, da dela svoje obljube brez ozira na to, so 11 izvršljive ali ne. Vse, o čemur je soditi, da se množici dopada, se obljubuje kar tja v en dan. Seveda je demagog, ki dela take obljube, ali prismojen ali pa dobro ve, da svojih obljub nikdar spolnil ne bo in le obljubuje, da dobi ljudstvo trenotno na svojo .stran. Ne dvomimo, da je v SLS dokaj prismodejev, a Markov protokol nam kaže, da voditelji SLS niso nikdar smatrali svojih ljudstvu danih obljub resnim, nego so od vsega početka imeli trden namen, ljudstvo varati in oslepariti. To se jim je temeljito posrečilo dne 18. marca t. 1. — Ker pa ima vsaka goljufija v sebi imanentno lastnost, da prej ali slej izuči osleparjenega ki enkrat mora zapaziti, da je ogoljufam, — se končno taka sleparija vendarle maščuje nad sleparji. Ta proces se je v danem -slučaju razvil še hitreje, ker se je objavil Markov protokol, podpisan od klerikalcev samih, ki omogoča gledati v -srca in obisti klerikalcev, na dno njihove črne duše! Markov protokol je točni dokaz, da klerikalni demagogi nikdar niso resno mislili, kar so ljudstvu obljubovali. Vse je bila prazna vaba rafiniranih ljudskih sleparjev. Ali bo vsaj zdaj konec brezplodne in goljufive demagogije? To seveda zavisi od ljudstva samega. Če se ljudstvo postavi resno na stališče pametne in dosledne realne politike, ki je umetnost mogočega, in če ne drvi več za tistimi, ki so v svojih obljubah najbolj — nesramni, potem je upati na ozdravljenje naših javnih razmer. Še je čas. A treba se nemudoma in temeljito otresti cirkuških komedijantov in se oprijeti resnih, delavnih mož. Potem bo iz razvalin klerikalnega Sedana vzklilo novo življenje svobodnega ljudstva. Tega dela ne more izvršiti nihče drugi kot samo ljudstvo, katero mora po vse izkušnjah dospeti do zdrave politične zavesti. Francoski Sedan je pripravil vstajenje francoskega naroda. Demagoški Sedan prinese vstajenje našega naroda. Vsem p. n. naročnikom, ki še niso poravnali naročnine ali pa imajo kak zaostanek, sporočamo, da smo priložili današnji številki poštne položnice, s katerimi naj poravnajo svoj dolg. da ne bomo prisiljeni ustaviti jim pošiljanje lista. Na poštni položnici je označeno, koliko kdo dolguje. Vse p. n. naročnike prosimo, naj svoj dolg čimprej poravnajo, ker bomo ustavili pošiljanje lista onim, ki ne poravnajo svojih zaostankov. Naročnina je malenkostna, za celo leto Din 20, za pol leta Din 10, Dr. Krek o Jugoslaviji. »Slovenec« je priobčil 5. novembra 1918 članek, v katerem je povedal, ikako je mislil dr. Krek o Jugoslaviji. Pisal je: »Vsi hočemo biti en narod, združeni v eni državi. Treba ustvariti močan centralni parlament. Pokrajine morajo biti urejene na čisto zemljepisnih in gospodarskih načelih po prometni težnji in gospodarskem značaju zemlje ... Sem zagovornik ločitve cerkve od države. Dovolj so me radi tega napadali, toda zame je logika razvoja in življenja, ki v resnici ne nasprotuje katolicizmu. Katoliška cerkev mora imeti javnopravni značaj; nadalje ne sme biti državne cerkve. Vsem verskim družbam sploh se mora dati popolna avtonomija, a država naj se čim manj vtika v njihove posle. Hegemonijo bo imel v Jugoslaviji sposobnejši; ako bodo to Srbi, tudi prav, da jo imajo. Morda se bodo razvile kake avtonomistične stranke, ki bodo težile za izpremembo ustave v smeri federalizacije, kakor so pri Hrvatih ljudje frankovsko - starčevićanske ideologije. V tem bo politično uniformiranje čimdalje bolj napredovalo, centrifugalne tendence bodo izginjale in tekom treh generacij bomo v resnici enoten narod. Klav-zulirati, da mora nekaj ministrov biti Hrvatov in Slovencev, nima smisla. To so tri načela troimenske-ga našega naroda. En narod, en vladar, ena država od Beljaka do Soluna.« Kaj naj pristavimo k navedenemu? Ako primerjamo sedanjo pisavo klerikalnega časopisja z ono iz 1. 1918., ko je z velikim pompom citiralo dr. Krekove izreke, vidimo, kako nedosledno se je razvijala vsa klerikalna politika zadnjih let. Naši čitatelji si lahko ustvarijo sodbo sami brez komentarja. Politični pregled. Pretekli teden se je zaključilo prvo zasedanje narodne skupščine in poslanci so odšli na poletne počitnice do 20. septembra. Na zadnji seji je narodna skupščina izročila sodišču poslance, ki so bili obtoženi raznih prestopkov. V tem zasedanju je narodna skupščina sprejela proračunske dvanajstine za mesec julij, avgust in september, potem zakon o naknadnih in izrednih kreditih, zakon o ustrojstvu vojske in mornarice, zakon o civilnih državnih uradnikih in končno zakon o zavarovanju proti toči. Rešila je tudi pre- cej interpelacij, parlamentarni odbor je dokončal zakon o prometnih uradnikih in deloma tudi zakonski načrt o srednješolskih nastavljecih. Prihodnja seja plenuma narodne skupščine je določena na 20. september. Dne 25. avgusta se sestane finančni odbor, ki bo najprej vzel v pretres proračunsko dvanajstinko za mesec oktober, potem pa redni proračun za leto 1923-24. Razpravljal bo tudi o zakonskem predlogu za izenačenje davkov po vsej državi in o izpremembi zakona o taksah. Narodna skupščina bo odobrila takoj na eni svojih prvih sej proračunsko dvanajstino za oktober, potem pa bo začela razpravljati o rednem proračunu. Pred dnevi so se vnovič pojavili glasovi o preosnovi vlade. V radikalnem klubu se je pojavilo nezadovoljstvo proli delovanju nekaterih ministrov. Zaradi tega so minister za pravosodje dr. Markovič, notranji minister Vujičič in minister za prosveto Trifunovič predložili ministrskemu predsed. Pašiču ostavko. Pašić te demisije ni sprejel in naprosil ministre naj počakajo do septembra, ko se izvede širša rekonstrukcija vlade. Pri tej priliki bo g. Pašič izpopolnil tudi izpraznjena ministrska mesta. Kakor poročajo, bodo imenovani za trgovinskega ministra dr. Kojič, za poljedelskega ministra Krsta Miletič, za agrarno reformo Simonovič in za ministra ver dr. Janjič. Ministrski predsednik Pašič odpotuje v kratkem v Pariz, da se dogovori glede priprav za sprejem kralja Aleksandra. Pri tej priliki bo konferiral Pašič s francosko vlado tudi o lausannski mirovni pogodbi. Dan odhoda predsednika vlade še ni definitivno določen. Pašič ostane v Belgradu, dokler se ne povrne zunanji minister dr. Ninčič iz Sinaje in ne poroča vladi o poteku razprav na konferenci male antante. Kakor poročajo, odpotuje tudi zunanji minister dr. Ninčič po konferenci v Sinaj! na Francosko, kjer namerava ostati en teden. Dr. Ninčič se sestane v Parizu z ministrskim predsednikom Poincarejem in z drugimi francoskimi državniki. Potovanju dr. Ninčiča v Pariz se pripisuje v političnih krogih velika važnost. * . * Konferenca v Sinaj!. V Sinaji je v soboto popoldne otvoril ministrski predsednik Bratianu prvi oficijelni sestanek, ki je trajal do 20. zvečer. Dr. Beneš je na sobotni seji infor- miral zaveznike o uspehih svojega potovanja v Pariz, London in Bruselj. Izjavil je med drugim, da se položaj male antante okrepi s poedi-nimi trgovskimi pogodbami. Diference, ki so nastale v vprašanju moratorija med Češkoslovaško in Romunsko, bodo skoraj izravnane. O nedeljskih posvetovanjih je bilo izdano oficijelno poročilo, po katerem so ministri male antante tekom dneva imeli daljše konference, na katerih so razpravljali o mažarskem in bolgarskem vprašanju. Med ministri je bil dosežen popolni sporazum. Razpravljalo se je o zahtevi mažar-ske vlade radi revizije sklepa repa-racijske komisije o ukinjenju garancij. Dr. Beneš in Duca sta bila pripravljena odstopiti od garancijskih pravic, dočim je dr. Ninčič odločno zahteval zanesljive garancije od Ma-žarske. Odločeno je, da se ne bodo upirali ukinjenju garancijskih pravic pod pogojem, da se postavi poseben opazovalec male antante za Mažar-sko. Glede bolgarskega vprašanja je bilo sklenjeno, da se počakajo rezultati, ki jih pokaže bolgarska vlada v izpolnjevanju svojih obveznosti. Za kandidata male antante v društvu narodov je določen Beneš. V splošnem reparacijskem vprašanju je prodrlo francosko stališče. Grški poslanik v Bukarešti je dobil od svoje vlade nalog, da razpravlja z zunanjim ministrom dr. Ninčičem in Duco o vprašanju ustanovitve nove balkanske zveze. To zvezo naj bi tvorile: kraljevina SHS, kraljevina Romunska in kraljevina Grška. Nova balkanska zveza naj bi bila neodvisna od male antante. Njen delokrog bi bil določen v okviru neuillske mirovne pogodbe. Kakor je naloga male antante, da pazi za izvršitev trianonske mirovne pogodbe in za vzdrževanje miru v Srednji Evropi, tako bi bila naloga balkanske zveze kontrola o izvršitvi neuillske mirovne pogodbe in vzdrževanje miru na Balkanu. V ponedeljek se je konferenca zaključila in so se podpisali tozadevni zapisniki. Na dnevnem redu konference ni bilo vprašanje o vstopu Poljske in Grške v malo antanto. Izmenjana so bila samo načelna stališča o sedanjih in bodočih odnoša-jih male antante do- teh dveh držav. Poljska in mala antanta. Poljski zunanji minister Seyda je govoril v parlamentu o odnošajih Poljske na-pram Češkoslovaški in mali antanti. Ker je mala antanta nastala na temelju mirovnih pogodb, je dejal minister, jo Poljska upošteva in poljsko stališče napram nji je prijateljsko. Temeljna politika male antante pa ne obsega pravnih in političnih načel, na katerih sloni poljska republika. Iz tega sledi, da Poljska nima realnih razlogov za vstop v malo antanto. Vendar pa smatra Poljska za svojo dolžnost, da deluje na ustanovitvi take politične kombinacije v srednji Evropi, ki bi mogla zasigu-rati Evropi mir. Ta clj pa ne more biti dosežen hitro in lahko. Bolgarija. Bolgarski ministrski predsednik Cankov je v Varni imel velik političen govor, v katerem je razvil program svoje vlade ter protestiral proti vestem nekaterih zainteresiranih krogov, da je nova vlada vzela krmilo države v roko, ker hoče uresničiti svoje težnje po maščevanju. V nasprotju s temi vestmi, je rekel Cankov, vidi nova vlada v izvršitvi mirovnih pogodb temelj svoje politike in nihče v Bolgarski ne misli na vojno. Minister Cankov je potem razložil načrte za zboljšanje notranjega položaja potom poljedelskih in industrijskih zakonov. Na koncu svojega govora je-ministrski predsednik pozval vse zdrave sile domovine in povabil stranke desnice in levice, da podpirajo vlado pri njenem delu za rešitev države s tem, da onemogočijo povrnitev stare vladavine. Mir s Turčijo. V torek teden je bil v Lausanni podpisan mir s Turčijo. Pogodba sama ter ostali dogovori s spremnimi zapisniki obsegajo 18 listin. Mirovna pogodba, sklenjena med Turčijo ter zavezniki in Grčijo, je razdeljena v pet delov, ki štejejo skupno 143 členov. Prvi del nosi naslov: Politične klavzule. V glavnem določa, da ostanejo turške meje iste kakor v načrtu od 31. januarja, le mesto Karagač pripade Turčiji ; v tem delu so dalje zapopadeni dogovori o morskih ožinah, o razmejitvi Tracije, zelo važen dogovor, ki odpravlja kapitulacije, dalje dogovor, ki ureja promet med Marokom, Tunisom, Libijo in Turčijo na podlagi obojestranosti (reciprocitete) ter določbe glede pravic narodnih manjšin in opcije prebivalcev dežel, ki so bile odcepljene od Turčije. Drugi del je naslovljen: Finančne klavzule. Določba, glasom katere se zunanji turški dolg sorazmerno razdeli med Turčijo samo in deželami, ki jih je izgubila vsled balkanske ali svetovne vojne, je vsekako najpomembnejša v tem delu. Glede vojne °dškodnine določa mirovna pogodba, da zavezniki kakor tudi Turčija opustijo vsako tozadevno zahtevo, le Grčija priznava upravičenost turške zahteve po odškodnini; toda Turčija upošteva sedanji težki gospodarski Položaj Grčije ter ji odpušča vojno odškodnino. Tretji del vsebuje dogovor glede bivanja inozemskih državljanov kakor tudi trgovinskih družb v Turčiji. Turčija jim daje popolno svobodo, toda pod pogojem obojestranosti. Trgovinski dogovor, ki tvori četrti del pogodbe, je veljaven za dobo 5 let; Turčija, Grška, Jugoslavija ter Romunija lahko skrčijo to dobo na 2 leti in pol. Glede tarifov velja dogovor od 1. septembra 1916; seveda se ti tarifi bodo morali pomnožiti s količnikom, ki bo odgovarjal današnjim tečajem. Zadnji, t. j. peti del pogodbe vsebuje dogovor glede koncesij inozemcem v Turčiji: Vse koncesije, izdane pred letom 1914., ostanejo v veljavi ter se prilagodijo današnjim gospodarskim razmeram. Reparacijsko vprašanje postaja pravzaprav vedno bolj zapleteno, namesto da bi se bližalo- svoji rešitvi. Vsled zasedbe ruhrskega ozemlja nastali odkriti spor med Francijo in Nemčijo, ki se vsled stališča nemške vlade, ki spodbuja prebivalstvo zahodne Nemčije k pasivnemu odporu in sabotažnim dejanjem, je rodil kot posledico primeroma ostro nasprotje med Anglijo in Francijo, ki je celo grozilo do razdora v veliki antanti. Sedaj je nevarnost razkola v antanti, na katerega je Nemčija upala, skoro popolnoma odstranjena. Angleška vlada se brez dvoma trudi, da bi sestavila tak odgovor Nemčiji, ki bi čimbolj tudi odgovarjal stališču Francije in Belgije. Načrt angleškega odgovora, predložen francoski in belgijski vladi, da zavzameta svoje stališče, je zbudil sicer razlike v naziranju Francije in Belgije, kakor poročajo, ki pa so sedaj videti poravnane. Kakor je soditi, bo po izmenjavi mišljenj med vodilnimi državniki došlo hitreje do rešitve reparacijskega vprašanja, ki se tiče vse Evrope in njenih gospodarskih razmer. Kakor poročajo listi, je Amerika pripravljena dovoliti Franciji 15 letni rok za plačilo njenih dolgov, ako se v angleško-francoskih pogajanjih dovoli Nemčiji isti rok za odreditev reparacijskih obveznosti. Položaj v Nemčiji postaja vedno bolj kritičen. Vsled katastrofalnega padca marke so nastale velike tež-koče v prehran it vi velikih množic, kar nudi komunistom hvaležno polje za agitacijo in povzročanje raznih izgredov in nemirov. Nemške oblasti se trudijo, da bi obvladale položaj s tem, da so prepovedale prirejanje shodov in demonstracij. Obstoja pa vprašanje, kako dolgo bo dogla policija vzdrževati red, ker more najmanjši povod povzročiti državljansko vojsko. Statistika izseljevanja Jugoslovanov v 1.1922. Vsled omejevanja naseljevanja v Zedinjene države Amerike, kamor je naše izseljeniško gibanje v glavnem usmerjeno, je bilo število naših izseljencev v 1. 1922. znatno manjše kakor pa 1. 1921. Dovoljena kvota za naseljevanje v Zedinjene države Amerike za naše državljane v fiskalnem letu 1922. in 1923. znaša 6426, od katere je bilo že do konca decembra 1922 izčrpano 5436 številk, ne računajoč one naše državljane, ki so se iz drugih dežel kot Kanade, Južne Amerike ter iz drugih, zlasti evropskih držav preselili v Zedinjene države Amerike na račun naše kvote. Po uradni statistiki se je tekom koledarskega leta 1922. izselilo iz Jugoslavije skupno 6086 oseb (na-pram 12.965 v 1. 1921.) Od itega števila je bilo moških 2872, žensk 3214. Tudi v tem letu kakor v 1. 1921. se opaža, da presega število ženskih izseljencev število moških, kar se pojasnjuje s tem, da so se v teh letih izseljevale cele rodbine, a isto-tako, da je mnogo žen odpotovalo k svojim možem, kakor tudi zaročenk k svojim zaročencem. Od skupnega števila izseljencev odpade na posamezne pokrajine: na Srbijo 518 ali 8% , na Vojvodino 1118 ali 18%, na Črno goro 65 ali 1 %, na Hrvatsko in Slavonijo 3033 ali 50%, na Dalmacijo 750 ali 12.5 odstotkov, na Slovenijo 440 ali 7%', na Bosno in Hercegovino1 162 ali 2.5%. Odstotno razmerje izseljevanja iz posameznih pokrajin se je povišalo v 1. 1922. napram 1. 1921. v Srbiji in Dalmaciji, zmanjšalo pa v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini, medtem ko je za Hrvatsko-Slavo-nijo in Črno goro ostalo približno isto. Ta odstotna izprememba, zlasti povečanje odstotka za Srbijo, ni nastala vsled večje tendence izseljevanja iz te pokrajine, temveč radi tega, ker je bila kvota za 1. 1922. in 1923. umetno porazdeljena in ne po dejanskih potrebah dotičnih krajev, tako da na primer Srbija ni izčrpala popolnoma svojo kvoto (kvota 700, a izselilo se jih je v Zedinjene države Amerike 467), medtem ko iz drugih pokrajin veliko število oseb ni moglo odpotovati vsled izčrpane kvote. Po poklicu je bilo izseljencev v 1. 1922.: kvalificiranih delavcev 444, od tega 403 moški in 41 žensk, nekvalificiranih delavcev 380, od tega, 152 moških in 228 žensk, poljedelcev je bilo 3489, od tega 1404 moški in 2045 žensk, svobodnih profesij 171, od tega 75 moških in 96 žensk, članov rodbin brez poklica (starcev in otrok) je bilo 1441, od tega 680 moških in 761 žensk. Iz teh številk je razvidno, da je bilo nad polovico vseh izseljencev (57.3%) poljedelcev, kar pomen j a velik preobrat na-pram 1. 1921., v katerem se je izselilo poljedelcev samo 13.02%. Ta pojav je zelo značilen za našo agrarno deželo in ako bi hoteli preiskovati razloge temu begu poljedelcev iz naše države, bi jih morebiti našli v neurejenih socialnih razmerah pri nas, zlasti v neurejenih agrarnih odnošajih. V oči pada veliko število izseljencev brez poklica, to je sorodnikov, kar potrjuje že omenjeno dejstvo, da se je veliko število izseljencev izselilo s svojimi družinami, verjetno iz namenom, da za vedno zapuste našo zemljo in si poiščejo drugo domovino. Po starosti jih je bilo: nad 50 let 284, med 30 in 50 leti 2487, med 18 in 30 1987, in do 18. leta 1438. Torej je največje število izseljencev leta 1922. obsegalo one v zrelejših letih od 30 do 50, ko so za delo najspo-sotmejši. Po plemenski pripadnosti jih je bilo: Hrvatov 3084, Srbov 1460, Slovencev 336, ostalih Slovanov 117, skupaj 4997 Slovanov. Ostanek odpade na narodnostne manjšine in sicer je bilo: Nemcev 760, Maža-rov 259, Bumunov 46, ostalih narodnosti 24. Tudi to leto kakor v prejšnjih letih prekaša število izseljencev Hrvatov efektivno in procentualno vsa ostala plemena in ostale narodnosti v državi. ■Podatki o pismenosti nam kažejo, da je bilo od celokupnega števila izseljencev 1. 1922. pismenih 5488, a nepismenih 598. To neznatno število nepismenih napram pismenim se pojasnjuje s tem, da je po izseljeniškem zakonu Zedinjenih držav Amerike dovoljeno naseljevanje samo pismenim osebam, tako da nepismeni nimajo možnosti naselitve. Po deželah naseljevanja je odpotovalo: V Zedinjene države Amerike 5436 oseb ali 89%, v Kanado 179 oseb ali 2%, v Brazilijo 63 oseb ali 1%, v Argentinijo 290 oseb ali 4.8%, v Chile 7 oseb, v ostale dežele Amerike 35, v Južno Afriko 20, v Avstralijo 44, v Novo Zelandijo 12 oseb. Ta pregled potrjuje našo prejšnjo opazko, da je naše izseljeniško gibanje usmerjeno v glavnem v Zedinjene države Amerike. Z ozirom na to, da nimamo urejene nobene domače luke za oceanski promet, kakor tudi nobene paro-brodne družbe za prevoz izseljen- cev, se naše izseljevanje vrši izključno preko tujih luk in s tujimi parobrodnimi družbami. V kolikor je gotovo število izseljencev odpotovalo preko domačih luk, se je vršilo samo na prehodu v kako tujo prehodno luko, zlasti italijanske. Tako se je ukrcalo v Gružu 218, v Bakru 18 in v Splitu 5 oseb. V tujih lukah sc je ukrcalo: v Cherbourgu 1573, v Hamburgu 1250, v Havru 1050, v Trstu 408, v Bremenu 212, v Rotterdamu 302, v Livcrpolu 132, v Southamptonu 67, v Neaplju 9, v Marseillu 3 in v ostalih lukah 1020 oseb. Kakor se vidi iz tega, potuje največje število naših izseljencev preko francoskih luk Cherbour-ga in Havra. Pri tem prometu naših izseljencev so participirale posamezne pa-robrodne družbe v naslednjem razmerju: Ounard Line 1718, Canadian Pacific 505, Bed star Line 61, White Star 184, Compagnie Generale Transatlantique 1148, Hamburg America Line 969, Norddeutscher Lloyd 187, Navigazione Generale 13, Cosulich 74, United American Line 370, Orient Line 9 in drage pa-robrodne družbe 847. Gospodarsko stanje teh izseljencev se more do gotove mere presoditi po številkah, ki označujejo njihovo premoženjsko stanje, kakor tudi po razlogih, radi katerih so se izselili. Od celokupnega števila izseljencev v 1. 1922. jih je pustilo doma posest 3970, svojo posest jih je prodalo 78, nobene posesti pa ni imelo 2038 izseljencev. Z ozirom na razloge izselitve je bilo 5186 oseb, ki so se izselile iz gospodarskih vzrokov, 900 pa iz drugih vzrokov. Opaža se nadalje, da je imela ogromna večina teh izseljencev v Ameriki svoje sorodnike in sicer 5700, medtem ko jih 386 ni imelo. Mnogim so sorodniki poslali že vnaprej plačane vozne listke (prepaid ticket) in sicer 1903, medtem ko so ostali 4183 sami plačali prevozne listke. L. 1922. je bilo razmerama veliko število izseljencev, ki so se prvič izselili, in sicer 1914. Drugič se jih je izselilo 833, tretjič 263, četrtič 57, več kot štirikrat pa 19 oseb. Ti statistični podatki so sestavljeni pri generalnem izseljeniškem komi sari ja tu na podlagi uradnih pregledov državnih organov izseljeniške službe in na podlagi odprem-nih knjig koncesijoniranih paro-brodnih družb. Ker pa 1. 1922. izseljeniška služba še ni bila popolnoma organizirana — ker je generalni izseljeniški komisarijat pričel delovati šele novembra 1.922 — ter se je izseljevanje vršilo brez zadostnega nadzorstva in tudi z nekoncesijoni-ranimi parobrodnimi družbami, se ne morejo ti statistični podatki smatrati kot popolnoma točni, pač pa nudijo v glavnem samo približen pregled izseljeniškega gibanja iz posameznih pokrajin naše države v poedine prekomorske dežele. Medtem so ti nedostatki naše uradne statistike o izseljevanju tudi posledica nezadostne organizacije izseljeniške službe v inozemstvu. Zlasti še ni popolnoma urejen delokrog naših konzularnih predstavništev v vprašanju izseljeništva, kakor tudi ne odnošaj teh predstavništev napram državni izseljeniški službi v domovini. POLITIČNE VESTI. T1 Markov protokol. O obveznosti Markovega protokola je klerikalno časopisje trdilo, da je bilo na obe strani v polni veljavi, tako za radikalce kakor ea klerikalce. Nedeljski »Slovenec« pa piše sedaj: »Mi priznavamo, da radikalna zastopnika nista podpisala zapisnika z absolutno obveznostjo za radikalno stranko, marveč pogojno, ako radikalna stranka na njun dogovor pristane.« To so tudi prej drugi trdili. »Slovenec« pa je bil mnenja, da bo z objavo Markovega protokola napravljen kak pritsk na radikalce, medtem pa je ,s to objavo samo dokazal, da je protokol dokaz duševne revščine in neiskrenosti klerikalne politike, ki je pripravljena žrtvovati tudi koristi ljudstva in pokopati vse obljube, storjene pred volitvami. Radikalna stranka protokola ni odobrila, klerikalci pa so jim vseeno pomagali na krmilo, ker so upali, da se jih bo Bašič vseeno usmilil in imenoval dr. Brejca za pokrajinskega namestnika v Ljubljani, drage ministrante dr. Korošca pa posadil k manjšim koritom. ’-L Zavezniki. »Slovenec« je ob vsaki priliki zatrjeval, da vlada v revizijonističnem bloku popolno soglasje ter je tudi ob vsaki priliki priobčeval oficijelne komunikeje tega bloka, ki naj bi to potrjevali. Mi smo nad tem soglasjem dvomili zlasti, ker so drugi listi klerikalne stranke vedno prikrito ali pa tudi odkrito napadali Radiča in njegovo taktiko. Naš list je zadnjic zapisal o klerikalnih politikih: »Radič v nesreči sme trdno računati, da ga izdajo in prodajo. Kdor tega ne verjame, se bo hitro prepričal. Zdi se nam, da pismarji že iščejo formulo, po kateri bodo izvršili svoje dejanje, da malo lepše izgleda.« Potr- tlilo teli besed dobimo v pisavi klerikalnega časopisja, zadnje čase celo v »Slovencu«, ki sedaj očita Radiču, da je kriv s svojo abstinenčno •politiko, da se je vzdržala radikalna stranka na vladi, dasi ni odobrila Markovega protokola. »Slovenec« očita to Radiču sedaj po zaključenem zasedanju narodne skupščine, dasi je prej vedno zatrjeval, da postopa Jugoslovanski klub v popolnem soglasju z Radičem oziroma obratno. Značilno je, kako besno se zaletavajo sedaj manjši klerikalni listi v Radiča. Tako piše na primer »Murska Straža« poleg drugega o Radiču to-le: »Hej Slovenci, kje so vaši žulji! Kje so vaše muke! Kje je vaš težkoprislužen denar!! Za vse to iskrena hvala največjemu političnemu komedijantu in lopovu Radiču, ki na račun namišljene mirotvorne republike in na račun ljudske nespameti sedi v svoji vili in uganja politiko sedenja za pečjo! Narod slovenski in hrvatski! Streznita se in maščujta zločinsko politiko, trmoglavost domišljavega Radiča, ki je kriv, da