GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI
Gornji Petrovci # December 200 1	$ Številka 14
Dano nam je ustvarjalno potovati skozi čas, ki polzi k izteku leta. Mnogim ni!
Dovoljeno nam je misliti, predlagati, odločati, delati, potovati, počivati, se radostiti in tudijokati. Mnogi so za marsikaj prikrajšani!
Živimo na svojem koščku planeta, ki mu v vesolju ni najti enakega. Mnogi ga šele saniaio!
Čemu bi si torej nasprotovali, se prepirali, si nagajali, se siromašili?
Ozrimo se raje spoštljivo v pretekli čas, pomahajmo sedanjemu in prenesimo vse dobro v prihodnjega.
VESELIMO SE. DA SMO.
Katjuša Micevski, 8. razred
Uvodna beseda .........................stran	2
Prireditve.............................stran	3
Osnovna šola, vrtec ...................stran	15
Gasilstvo..............................stran	20
lz življenja občine ...................stran	25
Šolski prevozi........................stran	31
Kultura, turizem .....................stran	33
Šport.................................stran	37
Voščimo vam vesele praznike...........stran	39
Kmetijstvo............................stran	42
Ekološki kotiček......................stran	45
Za brihtne glave .....................stran	34
UVODNA BESEDA
DECEMBER 2001
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
Že kar nekaj časa je preteklo od izdaje zadnje številke našega glasila spomladi. Od takrat pa do danes se je nabralo kar nekaj zanimivosti, ki jih predstavlja tale, štirinajsta številka Novin. Minili so poletni meseci, ko je vsak izmed nas našel kaj časa zase in za počitek, za nabiranje novih moči in elana za delo naprej.
Mimo je četrti občinski praznik občine Gornji Petrovci in kar nekaj dogodkov povezanih z njim, ki so zaznamovali mesec avgust. September je prinesel novo šolsko leto, ki so ga učenci osnovne šole v naši občini začeli v prenovljenih prostorih hrama učenosti, ki letos praznuje svojo štiridesetletnico. Oktober je prinesel začetek novega študijskega leta. Naj bo za vse uspešno!
Pred nami je ostalo še veliko opravil, preden se je tudi narava podala v zimski počitek. Polja, vinogradi in sadovnjaki so nam ponudili svoje darove, ki pa so letos zaradi suše, ki nas je prizadela, revnejši. Toda dela je bilo kljub temu veliko.
Koledarsko leto se tako ob obilici decembrskih opravkov počasi izteka. Pred Vami, drage občanke in občani, je še zadnja letošnja in tokrat praznična številka Novin, ki prinaša povzetek dela v zadnjih mesecih in tudi voščilo za najlepši čas v letu. Naj bodo božični in novoletni prazniki tudi letos nekaj posebnega in doživetega. Naužijte se notranjega miru in družinske sreče. Božič naj v Vaše domove prinese še več topline in razumevanja, leto 2002 pa uspeha, sreče in zdravja. Najdite tudi kaj časa zase, za počitek od napornih delovnih dni in morda za kakšen praznični kulinarični priboljšek ali prijetno druženje s prijatelji. Morda boste kakšno prijetno misel zase odkrili v Novinah, ki so pred vami. Srečno!
Franc Šlihthuber, župan občine Gornji Petrovci člani občinskega sveta občine Gornji Petrovci člani uredniškega odbora Novin
2
PRIREDITVE
DECEMBER 2001
OTVORITEV PRENOVLJENIH PROSTOROVTER 40 LET OSNOVNE ŠOLE GORNJI PETROVCI
Podobna svečanost, kot smo jo doživeli letos, 28.09.2001 so praznovali pred 40. leti 05.11.1961, ko so predali svojemu namenu povsem nov objekt, OŠ Gornji Petrovci.
Tako smo omenjenega petka praznovali veliko slavje ob otvoritvi obnovljene šole ter 40 letnici obstoja šole. Ob tej priložnosti smo povabili veliko pomembnih gostov z Ministrstva, župane drugih občin, gospodarstvenike, podjetnike, tiskovne predstavnike ter druge pomembne ljudi regije. Praznovanje se je pričelo za nas že zjutraj, pred občinsko zgradbo občine, kjer je župan sprejel ministrci s svojimi ekipami, in sicer; za gospodarske dejavnosti go. Teo Petrin ter za šolstvo go. Lucijo Čok ter vodjo kabineta ministrice za šolstvo, znanost in šport go. Teo Valenčič. Sledil je kratek razgovor ter nagovor župana g. Franca Šlihthubra, v katerem je predstavil našo občino. Gosti so si nato ogledali občinske prostore občine Gornji Petrovci. Ob sprejemu je zaigral in zapel ter jim pripravil nekaj za podkrepitev TD Vrtanek.
Ob takih priložnostih, ko se na enem mestu nabere tako število pomembnih ljudi, je pametno, da se da besedo tudi drugim gostom, ki bi radi pravim ljudem spregovorili o svojih ter o splošnih problemih naše regije. Tako smo organizirali v prostorih OŠ posvet, katerega je vodili g Danilo Krapec, direktor RRA Mura. Posveta se je udeležilo veliko število županov, gospodarstvenikov, podjetnikov in drugih povabljenih gostov. Ministrici sta na kratko podali njihova poročila o delu Ministrstev ter nato prepustili besedo udeležencem posveta. Glavna problema, o katerih se je govorilo, je predvsem gospodarstvo naše regije ter problem brezposelnosti. Govora je bilo tudi o problemu z vodo. Vseskozi smo pa prišli do zaključka, da nam manjkajo sredstva za vse stvari, ki so še tako pomembne za našo regijo. Ministrici sta pokazali veliko posluha ob razlaganju problemov, s katerimi se spopadamo v naši regiji ter obljubili, da bosta težave preučili ter prenesli na prava mesta in na prava ušesa. Razprava je bila tako vneta, da smo kar preskočili predvideno pavzo s kavo.
Po končanem posvetu smo se preselili v gostilno Florvat Zlatice na sprejem ob svečanem kosilu. Ministricam in drugim je župan podaril praktična darila. Posebno pozornost je namenil ge. Tei Petrin, ministrici za gospodarstvo, ki se je poslovila zaradi drugih nujnih obveznosti. Vsi ostali smo se pa vrnili v šolo na proslavo.
Proslava ob otvoritvi ter 40 letnici osnovne šole se je odvijala v prostorih telovadnice osnovne šole. Kot prva je spregovorila ravnateljica OŠ Gornji Petrovci ga. Danica Čeh, kije pravtako izkazala veliko zadovoljstvo ob tako lepo obnovljenem objektu ter visokem jubileju, katerega je praznovala osnovna šola.
Nato je vsem spregovoril par besed župan občine Gornji Petrovci g. Franc Šlihthuber, ki je imel po besedah voditeljice kulturnega programa ge. Nade Dekovski največ zaslug za tako lepo obnovljen objekt.
Leta 1961 ob otvoritvi nove osnovne šole je bil to dosežek velikega pomena, je govoril g. župan, katerega so realizirali takratni funkcionarji občine Petrovci-Ša-lovci in sicer: Štefan Jambor, Štefan Karba, Pondelek Zoltan, Kučan Aleksander, Gusti Trplan, Jože Kolarič ter prvi mož takratne občine g. Koloman Korpič. To je bilo obdobje, ko se je veliko gradilo po tej pokrajini, dobili smo elektriko, gradili so se gasilski domovi in drugo. Po ukinitvi takratne občine, leta 1963, so se stvari na žalost nekako ustavile in začele tudi propadati. Nekako novo obdobje večjih gradenj in obnov se je začelo z ustanovitvij o novih občin leta 1995. Tako j e po obisku Osnovne Šole Gornji Petrovci takrat ugotovil tudi župan nove občine g. Franc Šlihthuber, daje objekt nujno potreben obnove, ne le notranjosti, ampak tudi zunanjosti šole. Nekatere prostore je na žalost tako načel čas, da več niso bili uporabni za normalno delo učiteljev ter učencev šole. Ob pogledu na obsežnost in veličino objekta ter na sredstva, s katerimi smo razpolagali, je župan ugotovil, da bo to velik zalogaj za novo občino in je tako takoj pristopil k iskanju možnosti za pridobitev sredstev ter variant, na kak način pristopiti k obnovi. Pri tem mu je takrat veliko pomagala ter svetovala takratna državna sekretarka Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, danes vodja kabineta ministrice za šolstvo, znanost in šport ga. Tea Valenčič. Z njeno pomočjo ter pomočjo Ministrstva za šolstvo smo v letu 1996 zamenjali opremo v razredih in speljali tekočo vodo v razrede.
Nadalje se je obnova osnovne šole uvrstila v državni program obnove. Pri uskladitvi investicijskega programa, novelaciji investicijskega programa, uskladitvi objekta ima velike zasluge ga. Janja Barše ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
Pri iskanju možnosti obnove telovadnice, ureditvi igrišč nam je veliko pomagala s svojimi idejami in rešitvami ga. Mojca Plestenjak ter državni sekretar na Uradu za splošno izobraževanje g. Alojz Plušek.
Tako so bili dani osnovni pogoji za izoblikovanje projekta za dokončanje obnove naše šole, Občinski svet občine Gornji Petrovci je na seji sprejel sklep o obnovi osnovne šole.
Glavni izvajalec na podlagi izbora pojavnem razpisu I. faze obnove šole je bilo podjetje Gomboc, gradbeni inženiring Beltinci, II. faze podjetje Dolinka z.o.o., III. Faze spet podjetje Gomboc, gradbeni inženiring Bel-tinci.Vrednost kompletne obnove Osnovne šole Gornji Petrovci znaša tako neverjetnih 396.549.197,93 SIT.
3
PRIREDITVE
DECEMBER 2001
G. župan se je med govorom zahvalil vsem, Id so kakorkoli pripomogli, daje ta objekt dobil podobo, kot jo ima danes. Zahvahl se je pravtako osebama, ki sta leta 1961 bila prisotna ob otvoritvi nove šole g. Kolomanu ]Gpiču ter g. Jožetu Kolariču, ki sta bila prisotna na proslavi ob otvoritvi obnovljene OŠ.
Najbolj nazorno pa lahko pogled skozi zgodovino osnovne šole Gornji Petrovci prikaže kdo drug, kot tisti, kije skoraj vso obdobje obstoja šole poučeval na omenjeni šoli. Tako nam je govorila v imenu kadra osnovne šole o takratnih časih sedaj že v pokoju , pred leti pa še učiteljica razrednega pouka, ga. Kerčmar Marija. lz govora smo lahko razbrali, da so bili lepi in manj lepi časi. V tistih časih še ni bilo prevoznih sredstev, otroci kakor tudi učitelji, so od daleč hodib peš v šolo in domov, razmere so bile povsem drugačne. S časom so se tudi pogoji dela izboljševali.
Ob kulturnem programu, ki je potekal v prostorih telovadnice OŠ naj omenim še izjemno pester program ki gaje pripravila ga. Nada Dekovski z učenci šole. Prav program nam je dokazal, da naložbe niso bile zastonj in se je splačalo za vse te učence vložiti toliko truda in dela. Sigurni smo, da se nam bo to nekoč pri naslednjih generacijah obrestovalo.
Po zaključku programa v telovadnici smo se preselili na dvorišče šole, kjer je še sledila svečana otvoritev obnovljene šole, katero so s prerezom traku opravili: ministrica za šolstvo, ga. Lucija Čok, ravnateljica šole, ga. Danica Čeh ter župan občine Gornji Petrovci, g. Franc Šlihthuber.
Po prerezu traku smo si lahko vsi skupaj ogledali obnovljene prostore šole. Tako se je sklenil uradni del praznika osnovne šole in sledila je pogostitev gostov ter vseh, ki so si prišli ogledat omenjeno svečanost. Na igrišču za šolo, kjer je bil postavljen šotor, smo vsi lahko poskusih bograč ter popih kak kozarec pijače ob glasbi Draga Jošarja.
Krat obnovljenih prostorov šole je opravil župan Franc Šlihthuber
Počaščeni smo biti, da nas je obiskala na dan otvoritve tudi ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin
Vstopili smo v šolo in si ogledali prostore
Župan Franc Šlihthuber se je zahvalil ministrici za šolstvo, znanost in šport, dr. Luciji Čok
Otroci pozdravljajo goste ob prihodu v šolo
4
PRIREDITVE
DECEMBER 2001
Ob začetku proslave v pni vrsti stojijo ga. ravnateljica Danica Čeh, dr. Lucija Čok - ministrica, župan Franc Šlihthuber, g. Mirko Zorman z Ministrstva za šolstvo, ga. Tea Valenčič - vodja kabineta ministrice, g. Zlatko Muršec - generalni konzul v Republiki Madžarski.
Nasmeha ministrice Lucije Čok in župana izžarevata zadovoljstvo ob končanju obnove šole
Svečanost prereza traku so opraviti ga. ravnateljica Danica Čeh, ga. ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok in župan Franc Šlihthuber
Pridne roke so poskrbele za pogostitev ob otvoritvi šole.
Dan otvoritve je bil kot naročen - sončen in enkraten, nepozaben trenutek v našem času
Pred kratkim je nekdo povedal: »Tako lepo urejene šole in okolice že dolgo nisem imel prilike videti«
Poskrbljeno je za in formacijo popotnikov in lepo je urejeno otroško igrišče
5
PRIREDITVE
DECEMBER 2001
POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA ZA 18-STANOVANJSKI OBJEKT
Na podlagi sprejetega sklepa Upravnega odbora stanovanjskega sklada občine Gornji Petrovci, katerega je potrdil tudi Občinski svet občine Gornji Petrovci, so 18.05.2001 Franc Šlihthuber, župan in direktor stanovanjskega sklada občine, Aleksander Ružič, predsednik Upravnega odbora stanovanjskega sklada občine in Janez Vogelnik, pomočnik direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, položili temeljni kamen za izgradnjo 18-stanovanjskega bloka v Gornjih Petrovcih, na mestu, kjer je stala stara gostilna Horvat.
Ob položitvi temeljnega kamna je bil tudi podpis ustrezne listine, katero so podpisali: Franc Šlihthuber, župan in direktor stanovanjskega sklada občine, Aleksander Ružič, predsednik upravnega odbora stanovanjskega sklada občine, Janez Vogelnik, pomočnik direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Jože Gomboc, izvajalec gradnje bloka, Gizela
Makari Pucko, investitorska nadzornica in Štefan Baler, projektant.
Po podpisu listine je pa sledil še podpis izvajalske pogodbe med Stanovanjskim skladom Občine Gornji Petrovci in izvajalcem GOMBOC, Gradbenim inženiringom iz Beltinec.
Rok izgradnje bloka je 9 mesecev, tako vam bo, spoštovane občanke in občani, v letu 2002 na voljo 18 novih stanovanj, ki vam bodo lahko služila za novi dom.
Za občinsko upravo: Biserka Kuronja
Franc Šlihthuber, Janez Vogelnik in Aleksander Ružič pri položitvi temeljnega kamna.
Podpisniki listine: Franc Šlihthuber, župan in direktor stanovanjskega sklada občine, Janez Vogelnik, pomočnik direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Aleksander Ružič, predsednik upravnega odbora stanovanjskega sklada občine, Gizela Makari Pucko, investitorska nadzornica, Štefan Baler, projektant in Jože Gomboc, izvajalec gradnje bloka.
Izvajalsko pogodbo sta podpisala Franc Šlihthuber, župan in direktor stanovanjskega sklada občine in Jože Gomboc, direktor podjetja Gomboc iz Beltinec.
Udeleženci podpisa listine so prejeli listine v trajno last in za spomin, od leve: Aleksander Ružič, Janez Vogelnik, Franc Šlihthuber, Gizela Makari Pucko, Štefan Baler in Jože Gomboc.
6
PRIREDITVE
DECEMBER 2001
DOSEŽKI IN DELOVANJE ANSAMBLA VRTANEK GORNJI PETROVCI
V maju 2001 smo se udeležili regijskega tekmovanja ljudskih pevcev in godcev na Gradu na Goričkem. Nastopilo nas je 16 skupin iz celega Pomurja. Naše izvajanje je spremljala polna dvorana gledalcev. Nagrajevali so nas z bučnim aplavzom. Tokrat je naš nastop tudi prvič ocenila strokovna režija. Doživeli smo pravo presenečenje, predvsem če pomislim na to, da smo amaterji. Dosegli smo prvo mesto, seveda pripombe so imeli le na ženske čevlje in nekatere inštrumente. Upamo, da bomo v bodoče dobili nekaj finančnih sredstev, da bomo pripombe komisije odpravili. Za samo izvajanje pa smo bili zelo pohvaljeni.
Zatem smo bili povabljeni na medregijsko tekmovanje v Šmartno na Pohorju, kjer nas je nastopilo 22 skupin ljudskih pevcev in godcev iz celjske, mariborske in pomurske regije. Izvedli smo dve pesmi. Že med izvajanjem so nam ploskali. Ob koncu pa smo doživeli najdaljši aplavz. Ponavljati nismo smeli, ker je prireditev trajala 3 ure. Po končani prireditvi smo bili mentorji poklicani na razgovor. Na tem razgovoru sem ostal najdlje, ker je komisija obravnavala vsako skupino posebej. A začela je pri najslabših. Tako sem kot vodja skupine zadnji šel iz sejne sobe. Moji člani skupine so bili že zelo nestrpni, ker so težko čakali na rezultat. Po dolgem čakanju je bilo naše veselje nepopisno. Dodeljeno nam je bilo spet najboljše mesto. Tu nam je bilo obljubljeno, da se bomo lahko udeležili republiškega tekmovanja.
Zelo so bili zadovoljni, ker smo odpravili pripombe regijskega tekmovanja.
Na tekmovanjih so nas vsepovsod spremljali razni mediji. Tako smo bili 6. julija poklicani na nastop na Lent v Mariboru. Tu smo edini nastopali v živo.
Še isti mesec 21.07.2001 smo se skupaj s člani našega društva odpravili na pot do Bovca. TD ČEZ SOČA nas je povabilo na 16. tradicionalne kmečke igre. Že dalj časa so za svoje kmečke igre iskali tako skupino, kot smo mi. Izsledili so nas preko* medijev. Ta dan je bil za vse udeležence nepopisno doživetje. Ogledali smo si delček naše lepe Slovenije, saj smo celo prepotovali. Ob prihodu v Bovec so nas lepo sprejeli in pogostili. Pred pričetkom iger so se vse nastopajoče ekipe predstavile v povorki. Tekmovalni ekipi našega društva smo se pridružili tudi mi.
Čeprav se je naša tekmovalna ekipa morala najprej naučiti njihovega narečja, če so hoteli razumeti navodila, je dosegla tretje mesto med šestimi nastopajočimi.
Za župane pa so pripravili igro presenečenja "luščenje koruze". Tuje naš gospod župan, Franc Šlihthuber, dosegel 1. mesto. Naša glasbena skupina je nastopila po končanih igrah. Med našim igranjem so članice društva oblečene v praznična kmečka oblačila ponujale obiskovalcem našo izvrstno kulinariko. V zahvalo so nas obiskovalci nagradili z aplavzom.
Vodja ansambla:
Stanislav Črnko
Nastop na medregijskem tekmovanju v Šmartnem na Pohorju
Ekipa pred pričetkom iger
Luščenje koruze, desno župan Franc Šlihthuber, ki je v tej igri zmagal
Na koncu smo še enkrat zaigrali
7
PRIREDITVE
DECEMBER 2001
NERADNOVCI
V lepem vremenu, v soboto, 02.06.2001, je potekal Rally po Pomurju. Trasa je vodila udeležence tudi skozi našo občino. Glavna postaja je bila pri Neradnovskem mlinu, naši lepi turistični točki. Za pijačo in jedačo so poskrbele ženske iz Neradnovec. Da so si imeti obiskovalci kaj ogledati, pa so poskrbeli vozniki staromodnih vozil, ki so se pripeljali v Neradnovce in pokazali svoje spretnosti. Vsi, ki smo bili tam, smo imeli kaj videti. Bilo je enkratno, škoda, da si niste vzeli več časa za ta ogled.
Neradnovčari pri pripravi hrane
Svojo pozornost je pritegni! tudi g. Kerčmar Aleksander iz Gornjih Petrovec
Svojo prisotnost in sposobnost sta na rallvu pokazala tudi g. Jelen Mirko in ga. Jelen Jožica iz Martinja
Zamislite si, ali ste že kdaj videli v Neradnovcih takšen avtomobil?
8
PRIREDITVE
DECEMBER 2001
VELIKONOČNA RAZSTAVA
Letošnjo razstavo »remenk« in velikonočnih aranžmajev so organizirale članice Aktiva žena Neradnovci, bila pa je od 14. do 15.04.2001 v prostorih Vaško-gasilskega doma Neradnovci.
Svoje izdelke pa so razstavili: TD Čep Čepinci, TD Vrtanek Gornji Petrovci, Vrtec pri OŠ Gornji Petrovci in vasi: Križevci, Kukeč, Martinje, Neradnovci in Stanjevci.
Na podlagi ocenjevanja je
1.	mesto doseglo TD Vrtanek iz Gornjih Petrovec,
2.	mesto je dosegla vas Kukeč,
3.	mesto pa Vrtec pri OŠ Gornji Petrovci.
Tisti, ki si te razstave niste ogledali v živo, si nekaj malega lahko ogledate na teh fotografijah.
Razstava TD Vrtanek
SREČANJE S PREDSTAVNIKI PORABJA
20.06.2001 so se člani Komisije za mednarodne odnose pri Občini Gornji Petrovci: Ciril Kozar, Ernest Kerčmar, Aleksander Ružič ter Franc Šlihthuber, sestali s predstavniki Porabja, in sicer z Martinom Ropošom, predsednikom Slovenske manjšinske samouprave na Madžarskem in županom gornjeseniške občine, Franckom Mukičem, direktorjem in odgovornim urednikom Radia Monošter ter Marijano Sukič, članico predsedstva Zveze Slovencev ter glavno urednico časopisa Porabje.
Zbrali smo se najprej v sejni sobi Občine Gornji Petrovci, kjer smo spregovorili o dosedanjem delu in o težavah, ki nas pestijo. Naše goste smo povabili na ogled po naši občini. Tako smo obiskali Gojitveno lovišče Kompas, obrat Mure, Osnovno šolo Gornji Petrovci, Lenarčičev mlin v Neradnovcih in cerkev Sv. Ane v Boreči.
Namen srečanja je bil, med drugim, dogovor o nadaljnjem sodelovanju na področju šolstva, kulture, o ureditvi mejnih prehodov ter o delovanju slovenskega radia v Monoštru in kako obraniti slovensko besedo v Porabju.
Franc Šlihthuber, župan
Razstava vasi Kukeč
Razstava Vrtca OŠ Gornji Petrovci
Udeleženci srečanja od leve: Franc Šlihthuber, Marijana Sukič, Biserka Kuronja, Ciril Kozar, Francek Mukič, Aleksander Ružič in Ernest Kerčmar
Na županovem otoku pri Neradnovskem mlinu
9
4. OBČINSKI PRAZNIK
DECEMBER 2001
4. OBČINSKI PRAZNIK OBČINE GORNJI PETROVCI
Občina Gornji Petrovci je v času od 11.8. do 18.8.2001 praznovala svoj četrti občinski praznik, ki je vezan na datum, ko je 18.8. pred 67-imi leti v Ženavljah pristal stratosferski balon.
V okviru tega praznika občine so se odvijale naslednje prireditve:
1.	Turnir v malem nogometu v Neradnovcih, dne
11.8.2001,
2.	Streljanje na glinaste golobe dne, 12.8.2001 pri Lovskem domu Križevci, v sodelovanju z Lovsko družino Križevci
3.	Otvoritev mosta v Šulincih dne, 13.8.2001
4.	Srečanje upokojencev in starejših občanov nad 70 let dne, 16.8.2001
5.	Svečana seja občinskega sveta občine Gornji Petrovci ter otvoritev slačilnic in nogometnega igrišča KMN Stanjevci dne, 18.8.2001
1. Turnir v malem nogometu v Neradnovcih
Člani ŠD Neradnovci so v sodelovanju z Občino Gornji Petrovci organizirali 3. turnir v malem nogometu, ki seje odvijal v okviru praznika občine.
Po opravljenem žrebu ekip za skupine in medsebojne tekme smo s tekmami pričeli okrog 9.30 ure. Po zanimivih tekmah smo dobili finaliste tekme. Za prvo mesto sta se pomerili ekipi Gornjih Petrovec in Lucove, za tretje mesto sta se pa pomerili ekipi Neradnovec in Šulinec. Na koncu so rezultati izgledali takole:
jL ___ | Lucova
2.	Gornji Petrovci
3.	______Šulinci
4.	__ Neradnovci
5.	__ Adrijanci_________________
(L_________Srebrni breg
7.	Stanjevci_____________
Naslov najboljšega strelca turnirja si je priigral Koca Sandi iz ekipe Lucove, z osmimi doseženimi goli, kot najboljši vratar turnirja je pa bil izbran Holcman Edvard iz
Zmagovalna ekipa iz Lucove
ekipe Gornjih Petrovec. Po končanem turnirju je sledila razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov za dosežena mesta. Po razglasitvi rezultatov je pokale podelil župan, Franc Šlihthuber in se zahvalil organizatorjem za izvedbo turnirja in čestital ekipam za osvojena mesta.
1. Streljanje na glinaste golobe pri Lovskem domu Križevci, v sodelovanju z Lovsko družino Križevci
Člani lovske družine Križevci so v nedeljo, 12.8.2001 organizirali že tradicionalno streljanje na glinaste golobe. Po končanem streljanju so najboljši strelci prejeli nagrade.
3.	Otvoritev mosta v Šulincih
V okviru občinskega praznika smo tudi opravili svečano otvoritev obnovljenega mostu v Šulincih, Ki gaje obnovil izvajalec Vodno gospodarsko podjetje MURA Murska Sobota. Svečano otvoritev sta opravila župan naše občine, Franc Šlihthuber ter predsednik Krajevne skupnosti in Vaškega odbora Šulinci, Hozjan Vladimir.
4.	Srečanje upokojencev in starejših občanov nad 70 let
Naši starejši občani so se letos srečali na pikniku v Stanjevcih ter se spominjali dogodkov iz svoje mladosti, ki sojih preživeli skupaj.
Na tem srečanju je bil tudi podpis listine pobratenja Društev upokojencev občine Gornji Petrovci in Črenšovci. Člani obeh društev se že veselijo medsebojnega sodelovanja, ki bo sledilo po podpisu.
Predsednica DU Gornji Petrovci, ga. Marija Kerčmar in predsednik DU Črenšovci, g. Štefan Bogdan pri podpisu listine pobratenja
5. Svečana seja Občinskega sveta občine Gornji Petrovci ter otvoritev slačilnic in nogometnega igrišča KMN Stanjevci
Letošnji občinski praznik smo zaključili v Stanjevcih s svečano sejo Občinskega sveta občine Gornji Petrovci ter otvoritvijo slačilnic in nogometnega igrišča Kluba malega nogometa Stanjevci.
V okviru svečane seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci sta župan naše občine, Franc Šlihthuber ter predsednik odbora Moja dežela - lepa, urejena in čista, Ernest Kerčmar, podelila tudi priznanja za najbolj urejeno vas ter za lepo urejeno hišo v Občini Gornji Petrovci.
10
4. OBČINSKI PRAZNIK
DECEMBER 2001
Na podlagi ocenjevanja omenjenega odbora je najbolj urejena vas v letu 2001 Gornji Petrovci. Na drugem mestu ji sledi vas Križevci, na tretjem pa vas Ženavlje.
Ta isti odbor je opravil tudi ocenjevanje hiš in med 53 hišami izbral 6 lepo urejenih hiš, za kar so dobili lastniki enakovredna priznanja. Ti lastniki so:
-	Zrinski Majda in Stanko, Lucova 46
-	Hari Brigita in Karel, Križevci 24
-	Gašpar Emilija in Franc, Gornji Petrovci 50
-	Grabar Darinka in Ludvik, Ženavlje 36/a
-	Gomboc Gizela, Ženavlje 66
-	Žunič Silvana in Milan, Stanjevci 5/a
Po tej prireditvi je sledila še podelitev priznanj Občine Gornji Petrovci. Dobitniki, katere je na predlog komisije za nagrade in priznanja potrdil tudi Občinski svet občine Gornji Petrovci, so:
-	Osnova šola Gornji Petrovci, kije prejela ZLATO PLAKETO
-	Zdravstvena postaja Gornji Petrovci, kije prejela SREBRNO PLAKETO
ENAKOVREDNE DIPLOME SO PREJELI:
-	Marija Došen, Gornji Petrovci 34/b
-	KOV-LES, Evgen Korpič s.p. Šulinci 2/e
-	Bojan Jandrašič, Stara ul. 9, Murska Sobota
NAZIV ČASTNEGA OBČANA OBČINE GORNJI PETROVCI pa je bil podeljen Ivanu Camplinu iz Martinja 27.
Lepa hvala vsem občankam, občanom ter vsem ostalim, ki ste se udeležili omenjenih prireditev. Upamo, da se bomo videli spet na prireditvah, ki se bodo odvijale v okviru 5. praznika naše občine v letu 2002.
Za občinsko upravo: Biserka Kuronja
Dobitnica diplome, ga. Marija Došen
Zlato plaketo občine je prevzela ravnateljica OŠ Gornji Petrovci, ga. Danica Čeh
Srebrno plaketo občine je prevzela, ga. dr. med. Marjeta Benko-Šbull
Dobitnik diplome, g. Evgen Korpič
Častni občan Občine Gornji Petrovci v letu 2001, g. Ivan Camplin
11
PRIREDITVE
DECEMBER 2001
SEJEM PRI NEDELI
V našem društvu radi prisluhnemo idejam in željam naših krajanov.
Po večletnem razmišljanju in razgovoru smo se letos odločili in organizirali sejem pri Nedeli, prav na prostoru, kjer so bili sejmi že nekoč. Časovno smo se opredelili na prvo nedeljo junija. Tako bo tradicionalno ostalo tudi vnaprej. Priprave na sejem so potekale nekaj mesecev. Pridobiti smo morali sejmarje.
Nekateri so bili že zelo navdušeni ob naši ponudbi. Nekateri so se še spominjali sejmov pred 28. leti.
In končno je prišel ta 3. junij 2001. Težko pričakovani dan, ko se bomo spet odpravili na sejem.
Sejmarji so se že začeli zbirati ob 6. uri. Nekateri so se naselili na svoja stara mesta. Vzdušje je bilo že zjutraj precejšnje. Svoje izdelke so razstavili: medičar, čevljar, suha roba, lončar, kmetijski pridelki, kmečko orodje, igrače, obleka bižuterija itd. Prišli so se okrepčat k šanku. Tu so obujali spomine na sejme pred leti. Zelo zgodaj so začele dišati sejemske klobase, sveže žemlje, hren. Obiskovalci so na sejem začeli prihajati zelo zgodaj. Predvsem starejši gospodarji so se najprej okrepčali pri šanku in potem nadaljevali z nakupi po sejmu. Okrog poldneva je bilo sejmišče polno obiskovalcev. Videti je bilo samo zadovoljne obraze. Tudi ponudniki svojih izdelkov - sejmarji so bili zadovoljni. Nekateri so v celoti razprodali svoje pripravljene zaloge.
Okrog 15. ure nam je zagodlo vreme in smo mogli sejem zaključiti. Tudi mi smo bili zadovoljni ob spoznanju, da je bilo vsem, ponudnikom in obiskovalcem lepo.
Predsednica TD Vrtanek: Marija Došen
Tako kot v dobrih starih časih - klobase, g. Štefan Rogan in g. Cer Marjan, sta poskrbela, da so bile dobro kuhane
Obisk je bil lep, kar prikazuje tudi zadovoljstvo obiskovalcev
Za pijačo in jedačo je bilo poskrbljeno
12
PRIREDITVE
DECEMBER 2001
DELOVANJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV OBČINE GORNJI PETROVCI
Notranjost cerkve v Odrancih
Društvo upokojencev Občine Gornji Petrovci je bilo ustanovljeno leta 2000. Danes šteje 306 članov. Zaradi razsežnosti občine je težko organizirati marsikatero dejavnost. Kljub vsemu pa smo uspeli organizirati izlet po Prekmurju. Ogledali smo si lepote Prekmurja - bogojinsko cerkev, lončarstvo v Filovcih, v Lendavi mumijo Hadika, v cerkvi sv. Trojice, obiskali smo kmečki turizem v Lendavskih goricah ter cerkev sv. Trojice v Odrancih. Po dobrem kosilu v gostilni Bogdan pa smo si ogledali še muzej v Murski Soboti.
Prav tako smo se dne, 18. septembra 2001 odpeljali na izlet v Zreče z okolico. Prihodnje leto pa mislimo odpotovati tudi izven Slovenije.
Odgovoren za izlete Aleksander Kerčmar
Ogled cerkve v Bogojini
Lončarstvo Bojnec v Filovcih
Zadaj na levi strani mumija Hadika sv. Trojice Lendava
Družabno srečanje v kmečkem turizmu v Lendavskih goricah
13
PRIREDITVE
DECEMBER 2001
7. VAŠKE IGRE OBČINE GORNJI PETROVCI
Dne, 8. 7. 2001 so potekale že tradicionalne 7. vaške igre občine Gornji Petrovci. Žreb je letos določil kot organizatorja in prireditelja letošnjih vaških iger, vas Lucovo, v sodelovanju z občino. Poleg Lucove sta se za organizacijo še potegovali vasi Šulinci in Boreča.
Z veliko aktivnega dela in vložene dobre volje vaščanov vasi Lucova je že v soboto dan pred prireditvijo, bilo vse nared za izvedbo iger. Samo prizorišče si je ogledala sodniška ekipa ter odbor za šport in rekreacijo občine Gornji Petrovci in prišel do ugotovitve, daje vse nared za izvedbo iger. Prireditev seje začela z zbiranjem ekip pri gasilskem domu Lucova, od kod j e povorka krenila na samo mesto prireditve. Sledila je predstavitev ekip ter kratek kulturni program, katerega so popestrili člani KUD Goričko ter Stara pajdaša s humorističnim vložkom. Prireditve so se udeležile vse vasi občine, razen vasi Panovci. Tako je naposled župan občine g. Franc Šlihthuber nagovoril občane ter jim povedal o pomenu občinskih vaških iger in tako uradno otvoril vaške igre.
Najprej je sledil žreb za posamezno igro in že se je pričela prva igra. Vroče vreme je bilo krivo, da so se pri šankih zbirale velike množice žejnih ljudi, ki so si pokušali pogasiti žejo s hladno pijačo. Same igre so potekale brez kakih zapletov in z dobrim vzdušjem, kar je tudi cilj vaških iger. Med igrami je sledil kratek premor za prigrizek in že so se nadaljevale igre. Proti koncu seje napetost dvigovala, kajti najbolj zagreti tekmovalci so se borili do konca. Med igrami bi omenil le igro presenečenja, kije pritegnila veliko zanimanja polnih glav, katere so občudovale tekmovalca, kije poskušal ujeti čim več jajc, ki mu jih je metal sotekmovalec. Pri tem se je marsikatero jajce razbilo in umazalo tekmovalca, ki jih je lovil.
Tako so se igre končale in sledilo je preračunavanje in
seštevanje točk sodniške ekipe, ki je naposled objavila rezultate.
Po razglasitvi rezultatov je še sledil zabavni del prireditve. Za dobro vzdušje je skrbel ansambel Prekmurci, ki so s svojimi vižami popestrili celotno dogajanje.
Na koncu ne morem mimo tega, da ne bi pohvalil organizatorja prireditve, se pravi vaščane vasi Lucova. To je dokaz, kako lahko ena manjših vasi občine s složnim delom organizira eno od največjih prireditev v občini! V pomoč sojini bili tudi delavci režijskega obrata občine Gornji Petrovci.
I. SREČANJE MOTORISTOV MK GRONSKA STREJLA
Križevci 2001
Zgodilo se je 4., 5. in 6 maja letošnjega leta, ko se je vozilo veliko število jeklenih konjičkov na dveh kolesih proti smeri športno rekreacijskega centra v Križevcih. Razlog za to je bila v naših krajih do sedaj še malo znana prireditev, srečanje motoristov, ki ga je organiziral naš klub Gronska Strejlo.
Vse skupaj se je začelo že sredi tedna, ko smo začeli postavljati šotore, postavljati oder, ko smo napeljali elektriko do šotorov in pridobili še zadnja soglasja, potrebna za organizacijo prireditve.
Petek, 4. maja 2001
V petek popoldan je pa potem vse skupaj šlo za res. V popoldanskih urah so prihrumeli prvi motoristi, željni zabave, glasbe in še česa drugega. Sami smo bili presenečeni nad tolikšnim obiskom v petek, kar je nenavadno, saj smo prireditev organizirali prvič. V večernih urah je potem nastopila prva skupina in to domačini, skupina Planet, ki so naredili uvod v prireditev. Za njimi je še nastopila skupina Neuvrščeni, ki so dvignili marsikaterega na noge. Da pa že prvi večer ne bi bilo vse idealno, je pa poskrbela višja sila z grmenjem in strelami ter z nevihto. Eni
so dejali, da je to naš krst. Tako smo za trenutek ostali brez elektrike in vse skupaj se je nekako ohladilo.
Sobota, 5. maja 2001
Sobota je po navadi višek takih prireditev. Zbudili smo se v lepem vremenu in dan je obetal veliko. Dopoldan so sledile priprave, nabava zalog hrane in pijače za popoldan in drugo. Tako se je nabralo v popoldanskem času že veliko motoristov in sledila je krožna vožnja, s katero smo gostom predstavili naše Goričko. Vmesna postaja je bila pri gostišču Ratnik, kjer smo se malo pokrepčali in se nato vrnili na prizorišče dogajanja. V vožnji je sodelovalo okrog 100 motoristov. Po vrnitvi je pa sledilo veliko glasbe, zabave, iger, podelitev priznanj in drugo. Tako so nastopile skupine The Cool, Masterplan (Koroška ), Wrong, Neuvrščeni, Out!aw. Proti samemu sobotnemu večeru se je tako nabralo okrog 250 motoristov, ne le iz domačih krajev, ampak tudi iz Avstrije, Nemčije, Madžarske. Vmes je še sledila igra med klubi. Igre so na takih prireditvah zelo zaželjene in zanimive. Nato smo še podelili majhne spominčke klubom, ki so nas prišli obiskat. Veliko je pa bilo takih, ki so čakali nočni program z
dekleti, ki je slediI po polnoči. Najbolj vztrajni so tako ob glasbi in pijači pričakali prve jutranje žarke sonca.
Nedelja, 6. maja 2001
Po dveh neprespanih nočeh si skoraj brez moči. Tako smo pogostili z zajtrkom in pijačo še najbolj vztrajne, ki so v dopoldanskih urah počasi pakirali svoje šotore in se vračali proti domu. Za nas je pa sledilo že pospravljanje in čiščenje samega prireditvenega prostora.
Za konec bi dejal le toliko, da nismo pričakovali takega obiska motoristov, sploh pa ne domačinov, ki so nas sprejeli, kar nas je zelo presenetilo. Upamo, da je vsak odnesel od prireditve kak lep spomin. Zahvalil bi se še občini Gornji Petrovci ter občinskemu svetu in županu Francu Šlihthubru ob pomoči izvedbe prireditve, delavcem režijskega obrata občine Gornji Petrovci, vsem donatorjem ter članom kluba Gronska Strejlo, ki so kakorkoli pripomogli, da je prireditev bila izpeljana, kot to mora biti.
Se vidimo na II. BIKER 'S WEEKEND-u MK GRONSKE
STREJLE V Križevcih, 3-5. maja 2002...
miren božič ter srečno novo leto 2002 vam Želijo člani MK Gronska Strejlo
14
OSNOVNA ŠOLA, VRTEC
DECEMBER 2001
ŠOLA V NARAVI - BAŠKA, 25.08. - 31.08.2001
SOBOTA, 25.08.2001
Na avtobusni postaji smo se zbrali učenci 4.razreda ter učiteljici Bojana in Irena. Poslovili smo se, pomahali staršem in se odpeljali v Mursko Soboto. Tam so se nam pridružili učenci OŠ III. Murska Sobota in njihovi spremljevalci. Sledila je vožnja s krajšimi postanki preko Maribora, Ljubljane, Rijeke v Baško. V Baško smo prišli ob 13. uri. Pričakal nas je upravnik doma, nas seznanil s hišnim redom in razporedil v sobe. Mi smo dobili tri sobe in sobe tudi poimenovali (Škorpijoni, Morske zvezdice in Delfinke). Po kosilu smo se razpakirali, si postlali postelje in odšli na plažo. Komaj smo čakali, da skočimo v morje in se prepričamo, če je morje res slano. Z učiteljico Ireno sva kar takoj preverili plavalne veščine in učence razdelili v skupine. Tako je bilo na začetku: 7 plavalcev, 5 polplavalcev in 4 neplavalci. Po večerji smo si ogledali najbližjo okolico Baške, se seznanili s pomembnejšimi zgradbami, šli na sladoled in nabirat školjke.
NEDELJA, 26.08.2001
Zjutraj smo se pred zajtrkom odpravah na sprehod ob obali. Po zajtrku smo si pospravili postelje in sobe, saj smo tekmovali v urejenosti sob. Vsako jutro so nam dežurni učitelji ocenili sobe, z oceno od ena do pet. Počakali smo na malico in odšli na plažo. Dan je bil namenjen učenju plavanja oz. izpopolnjevanju plavalnih veščin ter spoznavanju morskega sveta. V času počitka smo se pogovarjali, igrah igrice in reševali dnevnik Šole v naravi. Po večerji smo se hitro oblekli v kopalke, vzeli brisače in šli na plažo na nočno kopanje. Na plaži smo praznovali tudi Kristinin rojstni dan, ki je kar v Baško prinesla sladkarije in pijačo. Vsi smo se zelo zabavah.
PONEDELJEK, 27.08.2001
Po zajtrku smo šli na pošto in kupih razglednice, ki smo jih v času počitka napisali domačim, sorodnikom in prijateljem. Dopoldne in popoldne smo imeli aktivnosti v vodi ter učenje plavanja. Zvečer smo šli na sprehod do svetilnika, kjer smo spoznali prijatelja s Kube, se z njim pogovarjali in tudi fotografirali.
TOREK, 28.08.2001
Vstali smo ob pol osmih, se umih, pospavili sobe, šli na zajtrk, vzeli malico in šli na plažo. Na plaži smo izpopolnjevali učenje plavanja. Točno opoldne pa smo zaslišali glasbo in večina nas je pohitela v vodo, saj se je spet začela aerobika. Po kosilu, v času počitka, smo si v kinu Baška ogledali ameriški animirani film DINOSAUR. Potem smo se odpravili na plažo, kjer smo plavali in izvajali različne aktivnosti v vodi. Po večerji smo si ogledali muzej v Baški, kjer smo izvedeli in videli veliko zanimivosti o samem kraju.
SREDA, 29.08.2001
Dopoldne smo imeli tekmovanje v plavanju za konjičke in delfine. Učenci so usvojili: 2 bronasta konjička, 10 bronastih delfinov in 2 srebrna delfina. Tako smo imeli na koncu 12 plavalcev, 2 polplavalca in 2 neplavalca. V času počitka smo imeli priprave za zaključni večer. Večerjo smo imeli prej, ker smo ob 18.30 šli na panoramsko vožnjo z ladjo Ljuboman. Vožnja je trajala samo eno uro, saj je bilo morje zelo razburkano in smo se morah prej vrniti v pristanišče. Potem smo šli še v Luna park, kjer smo se vozili na vrtiljaku, z avtomobili, šli pa smo tudi v labirint. Še sreča, da nas je bilo več, saj smo komaj našli izhod.
ČETRTEK, 30.08.2001
Zjutraj nas je zbudilo slabo vreme, zato smo se odločili, da gremo na sprehod do pokopališča. Po zajtrku smo šli do cerkve sv. Ivana in potem nadaljevali pot na planoto Mesec. Pot je bila naporna, vendar smo jo premagali. Na poti v dom pa smo se posladkali tudi s figami. Po kosilu smo imeli generalko za večer, potem pa smo šli na plažo in izkoristili še zadnje trenutke za skok v morje in skakanje na trampolinu. Po večerji smo imeli zaključni večer, kjer smo se predstavili s pesmijo o Baški. Sodelovali pa smo tudi v kvizu in šaljivih igrah. Sledila je razglasitev rezultatov plavanja in ocenjevanja urejenosti sob. Vse tri naše sobe so dobile oceno pet in seveda tudi nagrado, s katero smo se posladkali. Večer smo zaključili s plesom in se polni prijetnih vtisov odpravili spat.
Na plaži
Bili smo na pohodu - učenci OŠ Gornji Petrovci
15
OSNOVNA ŠOLA, VRTEC
DECEMBER 2001
PETEK, 31.08.2001
Zjutraj nas je zbudil dež, vendar smo se po zajtrku vseeno odpravili še po zadnjih nakupih. Kosilo smo imeli prej kot običajno in ob 12.00 smo Baško zapustili, kot pravi tudi pesem. Sledila je vožnja s krajšimi postanki. V večernih urah smo prišli v Gornje Petrovce, kjer so nas na avtobusni postaji že nestrpno pričakovali starši.
Teden dni našega druženja je zelo hitro minil, saj smo se imeli super in doživeli marsikaj lepega, zanimivega in poučnega.
Bojana KERŠIČ
Pogled na Baško
MOJA NOVA ŠOLA
Vsi učenci smo zelo srečni, da imamo končno tako lepo in urejeno šolo. Učenci tretjega razreda so ob tej priložnosti povedali, kaj jimje najbolj všeč.
V	novi šoli se mi najbolj dopade novo igrišče. Melisa Rad hodim v novo šolo. Aleš V.
V	novi šoli se počutim dobro, všeč mi je naša učilnica. Mitja Naša šola je lepo okrašena. Aleš L.
Lepo mi je, ko pridem v knjižnico. Mihael
V	novi šoli mi je najbolj všeč naša učilnica. Sabina R.
Naša šola je lepa. Benjamin
Na naši šoli se mi dopade telovadnica. Nuša
V	novi šoli mi je najbolj všeč knjižnica. Sabina B.
KAK NAS DOMA FČIJO; TAK MIJ GUČIMO !
V ousmon razrejde so napijsali kak je fse drago, od betega pa od vrejmena. Preštejte, pa te znali zakaj se ide !
Fse ie drago
Eno gojno san šlo v Soboto. Pelala san se z avtobuson. Do san bijla v Sobote, san najprej šlo v baute. V bautaj s cotame je bildu fse drago. Loče so koštale tok dosta, ka bi na plače doubo trij loče za iste pejneze. Te san šlo v bauto z bočkorame. Mele so lejpe bočkore. Za menej so pa bilij na žolost pre drage.
En čas san ojdla po ulicaj, dokejč nejsan nojšla bauto, geje bilou znižanje cot. Ton san se kujpela loče pa majce. Te san pa šlo domou. Pelala san se s cugon.
Patricija BOČKOREC
16
OSNOVNA ŠOLA, VRTEC
DECEMBER 2001
VRTEC SE PREDSTAVI
Vrtec deluje v okviru Vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Gornji Petrovci. V VVE sta 2 oddelka. V I. oddelku je 16 otrok, vil. oddelku pa 10 otrok. Starost otrok je od 3-6 let. Odpiralni čas vrtca je od 05.45 do 16.30 ure.
Otroci v vrtcu so zelo razigrani, radovedni. Radi ustvarjajo, rišejo, pojejo, raziskujejo in zelo radi nastopajo.
V vrtcu praznujemo tudi rojstne dneve, prirejamo srečanja s starši, izlete...
Obiskujemo druge VVO, kjer otroci srečujejo svoje vrstnike.
Vzgojiteljica - vodja enote
Brigita Novak-Voroš
Obiskali so nas dedki in babice
Ansambel v vrtci/: harmonika - Primož Zrim, klaviature - Kristjan Šlihthuber, bobni - Miha Horvat, trobenti - Grega Grah, Aleksa Jovanovič.
"To smo mi", otroci I. oddelka v VVE Otroci v I. oddelku:
Kristijan, Gregor, Primož, Miha, Saša, Tjaša, Melani H., Niko H., Patrik, Dejvid, Melani S., Patricija, Niko K, Nina, Aleksa, Rok,
Vzgojiteljici: Brigita Novak - Voroš, Lilijana Nemec
Ansambel s plesno skupino
Otroci II. oddelka
17
OSNOVNA ŠOLA, VRTEC
DECEMBER 2001
NA OBISKU V VRTCU
19. septembra 2001, smo predstavniki Občinske uprave občine Gornji Petrovci (Franc Šlihthuber, župan, Bojan Prosič,
Stanko Kozic in Biserka Kuronja) obiskali otroke, ki obiskujejo vrtec v okviru Vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Gornji Petrovci. Otroci obeh oddelkov so bili prijetno presenečeni nad našim obiskom, predvsem pa so bili hvaležni za darila, s katerimi smo jih razveselili.
Nekaj trenutkov smo jih opazovali pri igri, prisluhnili njihovim mislim, nato pa smo se poslovili z obljubo, da jih bomo v bodoče še obiskali.
Za občinsko upravo:
Biserka Kuronja
Slika je nastala, ko smo si ogledali okolico šole in ko smo se pripravljali na sprehod do Pindže
Betek
V štrton razrejde, da san prišla domou s šaule, me je bilou fejst slabo. Mama me je pravla, naj iden malo ležat, ka de slede že baukše. Šla san ležat, tak do večejra. Da san gor stanela, meje bilou še itak slabo. Zejla san še tableto praute vročijni. Mislila san, ka de me vgojno že baukše, pa mo leko šla v šaulo. Da san se vgojno zbidijla, me je bilou se bole slabo. Doj s sebej san potejgnela prt s keren san bijla pokrita. Cejlo telau me je srbelo, pa san nej znala zakoj. Te san poglejdnela kakšne man rokej. Mejla san se puno izpuščajof. Dobijla san vodene koze. En keden san te nej ojdla v šaulo.
Urška ŽUJS
18
OSNOVNA ŠOLA, VRTEC
DECEMBER 2001
SPREJEM ODLIČNJAKOV OSNOVNE ŠOLE GORNJI PETROVCI
Podobno kot prejšnja leta, je 22. junija 2001 župan Občine Gornji Petrovci imel sprejem odličnjakov, torej učencev Osnovne šole Gornji Petrovci, ki so šolsko leto 2000/2001
zaključili z odličnim uspehom. Svečanega sprejema se je udeležilo 31 učencev odličnjakov. lz posameznih razredov so se sprejema udeležili naslednji učenci:
3. razred	4.	razred	5. razred
1.	Vanja Gomboc	1.	Samanta Kerčmar	1. Urška Lepoša
2.	Nina Hari	2.	Nina Malačič	2. Mitja Štefanicki
3.	Saša Hari	3.	Jerneja Pirc	3. Denis Sukič
4.	Petra Kučan	4.	Anamarie Svetec	4. Nina Hozjan
5.	Maja Lepoša	5.	Mateja Trplan	5. Goran Gorenji
6.	Nino Gašpar	6.	Klement Kovač
7.	Martina Bobič
6. razred	7.	razred	8. razred
1.	Staša Svetec	1.	Urška Žujs	1. Vojko Kerčmar
2.	David Časar	2.	Nada Ivanič	2. Monika Pondelek
3.	Štefan Časar	3.	Jasmina Čer
4.	Gvido Gašpar	4.	Katjuša Micevski
5.	Maj a Kalamar
6.	Sara Malačič
7.	Patricija Bočkorec
Od učiteljskega kolektiva so se sprejema udeležili: Helena Žalik, Drago Gašpar in Aleksander Ružič.
Župan je vsem odličnjakom čestital na doseženem uspehu in jim podelil knjižne nagrade.
Za občinsko upravo: Biserka Kuronja
Učenci OŠ Gornji Petrovci, ki so šolsko leto 2000/2001 zaključili z odličnim uspehom
Odlični učenec 8. razreda, Vojko Kerčmar
Odlična učenka 8. razreda, Monika Pondelek
Veseli, da se je šola uspešno končala in pripravljeni na začetek sprejema ob lepo pripravljeni mizi
19
GASILSTVO
DECEMBER 2001
POSLOVILI SMO SE...
1.	julija letos smo se člani PGD Martinje na pokopališču v Martinju poslovili od dragega tovariša in prijatelja Tončka Kalamarja iz Martinja, starega komaj 34 let.
Želja, vstopiti v gasilske vrste, se mu je uresničila, 9.januarja leta 1983. Od takrat smo ga poznali kot radovednega mladeniča, ki je bil pripravljen poprijeti za vsako delo in se naučiti vsega, kar gasilec mora znati. Še posebej seje rad ukvarjal z gasilsko opremo in orodjem in tako izpolnjeval svoja otroška in mladostna pričakovanja.
Njegova kratka, a kljub temu bogata pot v gasilskih vrstah, se je letos zaključila. Ostaja nam spomin nanj, na ne le kot na dobrega gasilca, ampak tudi zvestega prijatelja in tovariša, pripravljenega vsakokrat in vsakomur priskočiti na pomoč takrat, ko smo ga najbolj potrebovali.
Za vedno je odšel od nas, pustil nam je le misel nanj in svoj nasmejan obraz, ki ga bomo odslej lahko videli le še na fotografiji, ko bomo odprli našo matično knjigo na strani
16.	Njegova stran v matični knjigi se bo tu zaključila, tako kot njegova
stran v knjigi življenja.
Življenje je naše potovanje, pot se vije skozi skale in čeri. Koliko človek doživi, kdo ve, ko je srečen in ko trpi?
Z nami je delil vse vesele trenutke življenja. Nikoli se ni pritoževal, čeprav smo slutili, da mu ni bilo vedno lahko. Ob njem smo dobili občutek, da je njegova pesem, ki pravi:
Hodim in dvigam glavo, preganjam pretečo prikazen in strah, ki je jalov in prazen. Živeti - umreti - živeti -saj konca nikoli ne bo.
Hodim in čutim jo, slast cvetlice, drevesa in ptice, slišim šumenje in klice:
»Živeti - živeti - živeti! Življenju je dana oblast!«
Toda oblast življenja tokrat ni bila dovolj močna in tako smo se bili 1. julija prisiljeni posloviti...
Zaželeli smo mu le še, naj mu bo lahka gorička zemlja, ki ga bo odslej pokrivala, saj jo je ljubil vse svoje kratko življenje. Naj s solzami okrašene cvetlice, ki bodo lepšale njegov grob, še dolgo spominjajo nanj. Naj nas nanj spominja svetloba svečke na njegovem grobu, ko bo razsvetljevala temno noč. Naj mu uspavanko poje domači borov gozd, ko se bo nežno zibal v vetru. Naj bo njegov kraj počitka pod Srebrnim bregom miren in spokojen.
v Martinju, 1. julija 2001 gasilke in gasilci iz Martinja
V SPOMIN KEREC JOŽE 1972-2001
3. avgusta smo se v Ženavljah ob častni straži gasilcev in občanov poslovili od tragično preminulega našega člana Kerec Jožeta. 1. avgusta nas je globoko pretresla žalostna vest, da nas je zapustil naš član. V naše vrste je stopil leta 1987 in med nami je ostal vse do svojega preranega odhoda. Poznali smo ga kot dobrega in vestnega gasilca, kije bil vedno voljan pomagati sočloveku. Bilje vedno nasmejan in dobre volje, s katero nas je znal osrečiti. Zdaj ko ga ni več med nami, vidimo sledove njegovih delavnih rok, ki so vedno in povsod pomagale, bodisi pri obnovi gasilskega doma, drugih delih v naši vasi ali pa na vajah. Pogrešamo ga kot dobrega prijatelja in sovaščana.
Kruta usoda je hotela, da je odšel na tisto njivo s kombanjem in tam večno zaspal v komaj 30. letu starosti.
Naj mu bo lahka ta domača ženaveljska zemlja, ki jo je imel tako rad.
PGD Ženavlje
20
GASILSTVO
DECEMBER 2001
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ADRIJANCI SLAVILO 70 LET SVOJEGA OBSTOJA.
Leta 1931 ali natančneje 28. marca je dan zametkov Prostovoljnega gasilskega društva Adrijanci. V spomin na ta pomemben dan so se adrijanski gasilci spomnili in počastili 70 let svojega obstoja. Ob prisotnosti gasilcev iz naše občine in spremstvu praporjev se je svečanost odvijala pred množico domačinov na zelenici pred šolo v Adrijancih. Zbranim je ob povezovanju ge. Belec spregovoril predsednik domačega društva. Prebrana je bila tudi bogata kronika in zgodovina razvoja društva. Kulturnemu delu program so svoje prispevali tudi učenci osnovne šole Gornji Petrovci. Ob tem velikem jubileju sta društvu čestitala in spregovorila tudi predsednik občinske gasilske zveze, g. Aleksander Bagar in župan občine Gornji Petrovci, g. Franc Šlihthuber. Zaslužni člani so prejeli priznanja in značke za dolgoletno delo v gasilskih vrstah. Svečanosti so bili prisotni tudi povabljeni člani PGD Poznanovci. Prostovoljno gasilsko društvo Adrijanci je namreč na ta veliki dan podpisalo listino o pobratenju s PGD Poznanovci. Prijateljsko povezovanje gasilcev med društvi naj ne pomeni le dobro sodelovanje in seveda prijateljstvo med člani. Združuje naj jih kakor na športno tekmovalnem, tako tudi na gasilsko tehničnem področju.
Člani PGD Adrijanci so se na ta dan spomnili tudi vseh pokojnih gasilcev od ustanovitve pa do 70 letnega jubileja. V ta namen so se zbrali v svečanih oblekah na adrijanskem pokopališču in položili venec, Zbranim svojcem in gasilcem je spregovoril poveljnik gasilske zveze g. Aleksander Kerčmar
»Spoštovani svojci umrlih in gasilci!
28. marca leta 1931 je v Adrijancih bila ustanovljena gasilska četa. Takrat je bilo le malo gasilcev, pri gašenju so si pomagali le z ročnimi brizgalnami. Vsi tisti, ki so bili ustanovitelji društva, so danes pokojni. Zbrali smo se na pokopališču, da v spomin nanje obesimo venec na zid mrliške vežice, ki nas bo spominjal na vse gasilce, ki počivajo na tem vrtu spominov. Predlagam, da z enominutnim molkom počastimo
njihov spomin.... Slava jim!
Svojce pokojnih prosim, da prižgejo sveče in položijo cvetje na njihove grobove in se tako spomnijo svojih najdražjih.«
Aleksander Bagar
Prihod praporjev in gasilcev na prireditveni prostor
Podpis in predaja listine o pobratenju
Prihod gasilcev na pokopališče v Adrijancih
21
GASILSTVO
DECEMBER 2001
OBČINSKO TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE GORNJI PETROVCI
Boreča, 04.08.2001
PIONIRJI
MLADINCI
ČLANICE A
ČLANI
PRIZNANJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE PGD GORNJI PETROVCI
V	projektu moja dežela, lepa in gostoljubna so v letošnjem letu sodelovali tudi gasilski domovi. Komisija, ki je bila imenovana s strani občine, je ocenila, daje gasilski dom Gornji Petrovci, v skupini gasilskih domov zgrajenih do leta 1970, najlepši. Rezultati naše komisije so bili posredovani na Turistično zvezo Slovenije in na gasilsko zvezo.
Republiška komisija si je med drugim ogledala tudi gasilski dom Gornji Petrovci. Po oceni republiške komisije je zaradi lege, ohranitve stare podobe in urejenosti, v tej kategoriji gasilski dom Gornji Petrovci najlepši v Sloveniji. Turistična zveza Slovenije je dne 22.11.2001 v Termah Zreče razglasila rezultate in podelila priznanja. V imenu PGD Gornji Petrovci je priznanje prevzel predsednik PGD Aleksander Bagar. V imenu Turistične zveze Slovenije je priznanja podeljevala Majda Dekleva, predsednica projektnega sveta Moja dežela, lepa in gostoljubna.
V	skupini gasilskih domov so priznanje prejeli še Gasilski dom PEKRE, v kategoriji do leta 1930 in gasilski dom ŠEŠČE, v kategoriji po letu 1970.
Gasilski dom Gornji Petrovci, letošnji zmagovalec v kategoriji gas. domov v Sloveniji. Čestitamo!
G. Aleksander Bagar je prevzel priznanje za najbolj urejen gasilski dom v Sloveniji, (drugi od leve).
22
GASILSTVO
DECEMBER 2001
GASILSKA ZVEZA GORNJI PETROVCI
DOSEŽENE TOČKE NA SEKTORSKIH TEKMOVANJIH GASILSKIH DRUŠTEV V LETU 2001
PIONIRJI
MLADINCI
ČLANICE
ČLANI
Poveljnik GZ Aleksander Kerčmar
23
GASILSTVO
DECEMBER 2001
GASILSKA ZVEZA GORNJI PETROVCI
DOSEŽENE TOČKE NA LETNEM PREGLEDU GASILSKIH DRUŠTEV V LETU 2001
PIONIRJI
MLADINCI
ČLANICE
ČLANI B
ČLANI A
Poveljnik GZ Aleksander Kerčmar
SESTALI SO SE ŽUPANI
Devetnajstega novembra 2001 smo se na povabilo župana Franca Šlihthubra sestali župani občin Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci in Puconci. Na sestanku smo razpravljali o novem voznem redu Slovenskih železnic na relaciji Hodoš - Murska Sobota - Ljubljana in obratno. Govora je bilo o voznem redu za šolarje in delavce ob koncu pouka in delovnega časa. Vozni red bi se naj spremeni!po 1. januarju 2002. Na sedež Slovenskih železnic, d.d. smo poslali dopis in jih zaprosili za predlog novega voznega reda, da nas povabijo na razgovor, in da se naš predlog upošteva pri pripravi novega voznega reda.
Nadalje smo razpravljali o republiški cesti Hodoš - Murska Sobota predvsem za naselja: Hodoš, Šalovci, Peskovci, Gornji Petrovci, Stanjevci, Mačkovci, Dankovci, Moščanci, Vaneča. Ugotovili smo, da je cesta na določenih odsekih poškodovana do take mere, da bi bila potrebna obnove. Zahtevo po ureditvi smo poslali na Direkcijo RS za ceste in jih zaprosili za ureditev omenjene ceste.
Zupan Franc Šlihthuber
24
GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI
PRILOGA * PRILOGA * PRILOGA
Številka: U-I-424/98-14 Datum: 8. 11. 2001
ODLOČBA
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Alojza Kozarja iz Petrovcev, na seji dne 8. novembra 2001
odločilo:
1.	Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v Občini Gornji Petrovci za leto 1998 (Uradni list RS, št. 37/9 8) se zavrže.
2.	Sklep o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v Občini Gornji Petrovci za leto 2001 (Novine, št. 13/01) se razveljavi.
Obrazložitev
A.
1.	Zaradi naložene obveznosti za plačilo letnega povračila za uporabo cest za kmetijske traktorje, izkazane s kopijo neplačane položnice, je pobudnik v letu 1998 vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v Občini Gornji Petrovci za leto 1998 (v nadaljevanju Sklep98). Menil je, daje uvedba povračila v neskladju z Zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 - v nadaljevanju ZJC) in Uredbo o določitvi letnih povračil za uporabo cest, kijih plačujejo uporabniki cest za cestna motoma vozila in priklopna vozila (Uradni list RS, št. 48/98 in nasl. - v nadaljevanju Uredba), saj ne vsebujeta podlage za občinsko predpisovanje tovrstnih povračil. Prav tako naj bi bil izpodbijani predpis v neskladju s prepovedjo o povratni veljavi pravnih aktov.
Odločba ustavnega sodišča ................................................................stran	1
Seje občinskega sveta.....................................................................stran	4
Pravilniki...............................................................................stran 7
Sklepi..................................................................................  stran	U
Odloki....................................................................................stran	13
1
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
DECEMBER 2001
2.	Ker je med postopkom pred Ustavnim sodiščem Sklep98 prenehal veljati, je Ustavno sodišče pobudnika skladno z določbo 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) pozvalo, naj pojasni, ali pri pobudi vztraja in kako bi se v primeru ugotovitve, da izpodbijani Sklep9 8 ni bil v skladu z Ustavo in zakonom, spremenil njegov pravni položaj. Hkrati je bil pobudnik še opozorjen, da lahko Ustavno sodišče postopek za preizkus pobude ustavi, če v danem roku ne bo posredoval podatkov, potrebnih za nadaljevanje postopka (tretji odstavek 28. člena ZUstS).
3.	Pobudnik se je na poziv Ustavnega sodišča sicer odzval, vendar ni pojasnil, kako bi ugotovitev neskladnosti Sklepa98 vplivala na njegov pravni položaj. Navedel je le, daje Občina Gornji Petrovci letno povračilo za uporabo cest za traktorje uvedla tudi v letih 1999, 2000 in 2001. Za še veljavni Sklep o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v Občini Gornji Petrovci za leto 2001 (v nadaljevanju SklepO1), sprejet v marcu 2001 in v občinskem uradnem glasilu objavljen v aprilu 2001, je zatrjeval neskladje z ZJC in Ustavo iz razloga, ki gaje že utemeljil.
4.	Ustavno sodišče je pobudo z njenimi dopolnitvami poslalo v odgovor Občinskemu svetu Občine Gornji Petrovci, ki nanjo ni odgovoril.
5.	V postopku zbiranja podatkov in pojasnil, potrebnih za odločitev, ali naj začne postopek (prvi odstavek 26. člena ZUstS), seje Ustavno sodišče obrnilo tudi na Ministrstvo za promet. To je z dopisom pojasnilo, da letno povračilo za uporabo cest za traktorje ni normativno urejeno. Zaradi tega občine v veljavni zakonodaji nimajo podlage za predpisovanje tovrstnega povračila.
B.
6.	Ustavno sodišče je pobudo v delu, ki se nanaša na SklepO 1, sprejelo. Ker je bilo dejansko stanje pojasnjeno, prav tako pa je bila nasprotnemu udeležencu dana možnost, da se izjavi (četrti odstavek 26. člena ZUstS), je po sprejemu pobude takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
7.	Glede na to, da izpodbijana občinska predpisa uvajata dajatev, je Ustavno sodišče zatrjevano neskladje z ZJC presojalo z vidika 147. člena Ustave. Na podlagi citirane ustavne določbe lahko predpisujejo lokalne skupnosti davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata Ustava in zakon. Ustavnost izpodbijanega predpisa je zato odvisna od obstoja zakonske podlage za občinsko predpisovanje povračil za uporabo cest. Te pa od uveljavitve ZJC, s katerim je bil razveljavljen Zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81 in nasl. - ZCes)', ni več. Določba 11. člena ZJC, ki opredeljuje posamezne možne vrste taks in povračil za uporabo javnih cest, se glasi:
(1)	Za uporabo javnih cest se plačujejo naslednje takse in povračila: letno povračilo za uporabo javnih cest za motorna in priklopna vozila; cestna taksa za prevoze z motornimi in priklopnimi vozili; cestnina za uporabo določenih cest in objektov na njih; povračilo za izredne cestne prevoze; povračilo za čezmerno uporabo javnih cest; povračilo za uporabo prometnih površin zunaj vozišča javne ceste in za površine ob njej, ki so določene za opravljanje spremljajočih dejavnosti.
(2)	Višino, način vplačevanja in evidentiranje vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad vplačevanjem in sankcioniranje neplačevanja taks in povračil iz prejšnjega odstavka predpiše Vlada Republike Slovenije.
(3)	Vlada Republike Slovenije lahko sama ali na predlog občine predpiše posebno povračilo za uporabo javne ceste in objektov na njej, ki poteka po območjih s statusom zavarovanega naravnega bogastva, in določi poseben režim njene uporabe in vzdrževanja. Če je za vzdrževanje ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški za njeno vzdrževanje.
'ZCes je v 42. členu oziroma v 40. členu prečiščenega besedila ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 38. člena določal, da višino in način plačevanja oziroma oprostitve plačevanja letnih povračil za uporabo cest za traktorje in njihova priklopna vozila določi skupščina občinske skupnosti za ceste.
2
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
DECEMBER 2001
8.	lz navedene določbe (ki v prvem odstavku opredeljuje vrste dajatev, v drugem pa za njihovo predpisovanje pooblašča Vlado) jasno izhaja, da občine niso pooblaščene za predpisovanje taks in povračil za uporabo javnih cest. Ker pravne podlage za občinsko predpisovanje tovrstnih povračil niti v ZJC2, niti v kakšnem drugem zakonu3 ni, občine ne smejo predpisovati povračil za uporabo cest. Glede na to se je Ustavno sodišče v nadaljevanju ukvarjalo z vprašanjem, ali je treba podzakonski predpis občine, s katerim je predpisano nadomestilo za uporabo cest za traktorje, zaradi njegovega neskladja z Ustavo in ZJC odpraviti ali razveljaviti.
9.	Pri odločanju o tem je Ustavno sodišče upoštevalo, da se za kmetijske traktorje povračilo za uporabo javnih cest na podlagi Uredbe ne plačuje. S tega vidika lastniki kmetijskih traktorjev niso bili v slabšem položaju kot lastniki drugih motornih vozil. Spregledalo tudi ni višine nadomestila (od2380do7010 SIT v letu 1998 oziroma od 2 500 do 7 500 SIT v letu 2001), ne namembnosti porabe tako zbranih sredstev - redno vzdrževanje in varstvo cest, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti - ki je v korist vseh krajanov. Prav tako je Ustavno sodišče ocenilo, da bi morebitna odprava (zaradi vrnitve že investiranih sredstev iz proračuna) povzročila hujše posledice v delovanju krajevnih skupnosti v občini oziroma v delovanju same Občine Gornji Petrovci, od posledic, ki so zaradi plačila nastale pobudniku. Zato seje Ustavno sodišče odločilo za razveljavitev SklepaOl (2. točka izreka).
10.	Ustavno sodišče skladno s 47. členom ZUstS o ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki ob času odločanja ne veljajo več, odloča le, če posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti niso bile odpravljene. Glede na to, da pri Sklepu98 obstajajo isti razlogi, zaradi katerih Ustavno sodišče v primeru ugotovljene neustavnosti oziroma nezakonitosti tega sklepa ne bi odpravilo, temveč le razveljavilo, kot pri SklepuO 1 (gl. točko 9 obrazložitve), niso izpolnjeni pogoji za odločanje, kijih predpisuje 47. člen ZUstS. Zato pobudnik za oceno Sklepa98 ne izkazuje pravnega interesa in je bilo pobudo v tem delu treba zavreči (1. točka izreka).
C.
11.	Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi 25. člena in tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukič. Prvo točko izreka je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ude. Drugo točko izreka je sprejelo soglasno.
tfc
2Občina Gornji Petrovci je kot pravno podlago za izdajo predpisa v letu 1998 navedla 40. člen ZCes, v letu 2001 pa 7. in 16. člen Statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99), ki opredeljujeta naloge občine in pristojnost občinskega sveta.
'Določba 10. člena ZJC, s katero je normirano financiranje vzdrževanja javnih cest namreč določa, da se sredstva za vzdrževanje državnih cest in za redno vzdrževanje lokalnih cest zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije in iz drugih virov, če je s tem ali posebnim zakonom tako določeno.
Predsednik Franč Tsljten
3
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	DECEMBER 2001
SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORNJI PETROVCI
V prejšnji številki NOVIN smo vas seznanili z zadevami, ki so jih člani Občinskega sveta občine Gornji Petrovci obravnavali do 06. marca 2001, naslednja seja občinskega sveta pa je bila
17.	redna sela Občinskega sveta občine Gornii Petrovci. 29. marca 2001 ob 18.10 uri.
Na tej seji je bil obravnavan naslednji DNEVNI RED:
1.	Otvoritev in ugotovitev prisotnosti,
2.	Potrditev zapisnika 16. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 23.02.2001,
3.	Poročilo o realizaciji sklepov 16. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 23.02.2001,
4.	Potrditev zapisnika 11. izredne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 06.03.2001,
5.	Poročilo o realizaciji sklepov 11. izredne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 06.03.2001,
6.	Obravnava
- OSNUTKA Proračuna občine Gornji Petrovci za leto 2001,
-	Odloka o proračunu občine Gornji Petrovci za leto 2001,
-	predhodne ocene prihodkov iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
-	sklepov za investicije na območju Občine Gornji Petrovci v letu 2001,
-	vlog za sofinanciranje v letu 2001,
7.	Obravnava prispelih vlog in poročila OŠ Gornji Petrovci ter dopisa Ministrstva za šolstvo in šport o financiranju osnovnošolskega programa,
8.	Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta.
Naslednja seia ie bila 18. redna seia Občinskega sveta občine Gornii Petrovci, ki ie bila 25. aprila 2001 ob
18.10	uri.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev in ugotovitev prisotnosti,
2.	Potrditev zapisnika 17. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 29.03.2001,
3.	Poročilo o realizaciji sklepov 17. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 29.03.2001,
4.	Obravnava OSNUTKA Odloka o podelitvi koncesije za urejanje, vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve na območju Občine Gornji Petrovci,
5.	Obravnava OSNUTKA Sklepa o določitvi višine sredstev za najem prostora za grobove na pokopališčih in uporaba mrliških vežic, ki so v uporabi na območju Občine Gornji Petrovci,
6.	Kabelska povezava po Občini Gornji Petrovci - razprava,
7.	Obravnava PREDLOGA Odloka o ustanovitvi javnega komunalnega in gostinskega podjetja PINDŽA,
8.	Obravnava OSNUTKA Statuta o ustanovitvi javnega komunalnega in gostinskega podjetja PINDŽA,
9.	Zavarovanje posevkov in plodov pred točo v letu 2001 - predlog za obravnavo in sprejem,
10.	Obravnava vlog za sofinanciranje v letu 2001,
11.	Obravnava prispelih vlog in poročila OŠ Gornji Petrovci ter dopisa Ministrstva za šolstvo in šport o financiranju osnovnošolskega programa,
12.	Irena Horvat, Panovci 2 - odškodninski zahtevek - predlog za obravnavo in sprejem,
13.	Izplačilo odškodnine za postavitev avtobusne čakalnice - predlog za obravnavo in sprejem,
14.	Občina Dobrovnik - Pismo o nameri sodelovanja v projektu »Bukovniško jezero« - predlog za obravnavo in sprejem,
15.	TV3 televizijska dejavnost d.o.o. Ljubljana - predstavitev občine v oddaji TV RAZGLEDNICA - predlog za obravnavo in sprejem,
16.	Direkcija RS za ceste - ureditev pločnikov, JR in preplastitev v Martinju - informacija,
17.	Ukinitev sanitarnih zakolov domačih živali v Pomurki mesni industriji Murska Sobota - informacija,
18.	Zapisnik razgovora v zvezi s škodo na kmetijskih pridelkih, povzročene od divjadi - informacija,
19.	Poročilo o izvedenih aktivnostih v zvezi s projektom »Zbirno-sortimi center za odpadke Puconci« informacija,
20.	Območna obrtna zbornica Murska Sobota - članek o problematiki cvetličarjev - informacija,
21.	Zveza za tehnično kulturo Slovenije,
22.	Poročilo o 1. in 2. izplačilu škode po suši v letu 2000 - informacija,
23.	Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta.
Naslednja seia ie bila 12. izredna seia Občinskega sveta občine Gornii Petrovci, ki ie bila 15. maia 2001 ob
19.10	uri.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev in ugotovitev prisotnosti,
2.	Obravnava Odloka o ustanovitvi javnega komunalnega in gostinskega podjetja PINDŽA,
3.	Imenovanje direktorja javnega komunalnega in gostinskega podjetja PINDŽA,
4
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	DECEMBER 2001
4.	Obravnava sklepa o prenosu odobrenih sredstev Ministrstva za okolje in prostor za izgradnjo vodovodnega omrežja na javno komunalno in gostinsko podjetje PINDŽA,
5.	Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta.
Naslednja seia ie bila 19. redna seia Občinskega sveta občine Gornii Petrovci, ki ie bila 26. iunija 2001 ob
19.10	uri.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev in ugotovitev prisotnosti,
2.	Potrditev zapisnika 18. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 25.04.2001,
3.	Poročilo o realizaciji sklepov 18. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 25.04.2001,
4.	Potrditev zapisnika 12. izredne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 15.05.2001,
5.	Poročilo o realizaciji sklepov 12. izredne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne 15.05.2001,
6.	a) Obravnava PREDLOGA Odloka o podelitvi koncesije za urejanje, vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve na območju Občine Gornji Petrovci,
b)	Obravnava SKLEPA o določitvi višine sredstev za najem prostora za grobove na pokopališčih in uporabi mrliških vežic, ki so v uporabi na območju občine Gornji Petrovci,
c)	Obravnava SKLEPA o izvajanju pogrebnih storitev na območju izvajanja koncesije za urejanje, vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve na območju občine Gornji Petrovci,
7.	Obravnava OSNUTKA Pravilnika o finančnih intervencijah programov za pospeševanje proizvodnje hrane v
2.	polletju leta 2001 v Občini Gornji Petrovci,
8.	Sprejem sklepa o oddaji javnega naročila in imenovanje strokovne komisije (šolski prevozi) - predlog za obravnavo in sprejem,
9.	Komunala d.o.o. Murska Sobota - obravnava pogodbe o odvozu fekalij,
10.	RRA Mura d.o.o. - obravnava pogodbe o sofinanciranju izvajanja dejavnosti RRA Mura d.o.o.
11.	Letovanje socialno in materialno ogroženih otrok v Baški - predlog za obravnavo in sprejem,
12.	Regulacija potoka - Farma Petrovci - predlog za obravnavo in sprejem,
13.	Flisar Evgen - odstop vloge - predlog za obravnavo in sprejem,
14.	Kerčmar Barbara - zaprosilo za enkratno pomoč - predlog za obravnavo in sprejem,
15.	Žiško Darinka, Krmelj 55 - prošnja za sprejem v redno delovno razmerje - predlog za obravnavo in sprejem,
16.	Založba ZRC - prošnja za sofinanciranje - predlog za obravnavo in sprejem,
17.	Franc-Franc, Podjetje za promocijo kulture - prošnja za sponzorstvo - predlog za obravnavo in sprejem,
18.	Pomoč na domu - informacija o uporabnikih, javni služi, javnih delih,
19.	Predlog amandmaja k predlogu zakona o telekomunikacijah (EPA 1203 - II) - informacija,
20.	Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta.
Naslednja seia ie bila 13. izredna seia Občinskega sveta občine Gornii Petrovci, ki ie bila 19. iuliia 2001 ob 19.15 uri
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev in ugotovitev prisotnosti,
2.	Imenovanje Nadzornega sveta Javnega komunalnega in gostinskega podjetja PINDŽA,
3.	Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta.
Naslednja seia ie bila 20. redna seia Občinskega sveta občine Gornii Petrovci, ki ie bila 7. avgusta 2001 ob
19.10	uri.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev in ugotovitev prisotnosti,
2.	Potrditev zapisnika 19. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 26.06.2001,
3.	Poročilo o realizaciji sklepov 19. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 26.06.2001,
4.	Potrditev zapisnika 13. izredne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 19.07.2001,
5.	Poročilo o realizaciji sklepov 13. izredne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 19.07.2001,
6.	Prireditve v okviru 4. občinskega praznika Občine Gornji Petrovci - predlog za obravnavo in sprejem,
7.	Podelitev priznanj Občine Gornji Petrovci, podelitev priznanj v okviru projekta Moja dežela - lepa, urejena in čista -predlog za obravnavno in sprejem,
8.	Obravnava problematike v zvezi z oskrbo s pitno vodo,
9.	Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta.
Naslednja seia ie bila 21. redna seia Občinskega sveta občine Gornii Petrovci, ki ie bila 26. septembra 2Q01 ob 18.10 uri.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev in ugotovitev prisotnosti,
5
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	DECEMBER 2001
2.	Pošta Petrovci 9203 - zgoraj - obravnava trenutne problematike,
3.	Republiška volilna komisija - predlaganje kandidatov za člane okrajne volilne komisije - predlog za obravnavo in sprejem,
4.	Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta.
Naslednja seia ie bila 22. redna seia Občinskega sveta občine Gornii Petrovci, ki ie bila 11. oktobra 2001 ob 18.00 uri.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev in ugotovitev prisotnosti,
2.	Pošta 9203 Petrovci - zgoraj - obravnava trenutne problematike,
3.	Potrditev zapisnika 20. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 07.08.2001,
4.	Poročilo o realizaciji sklepov 20. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 07.08.2001,
5.	Obravnava OSNUTKA Odloka o varstvenih pasovih vodnega vira na vodooskrbnem območju Gornjih Petrovec (Občina Gornji Petrovci) in ukrepih za zavarovanje voda,
6.	Obravnava OSNUTKA Pravilnika o izbiri in vrednotenju programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in kulturnih projektov, ki jih financira in sofinancira občina Gornji Petrovci ter Meril in kriterijev za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
7.	Cestno podjetje Murska Sobota - Aneks št. 3 k pogodbi št. 122/99 - vzdrževanje in varstvo lokalnih cest in izvajanje zimske službe za sezono 2001/2002 - predlog za obravnavo in sprejem,
8.	Saubermacher & Komunala Murska Sobota - mnenje občine - predlog za obravnavo in sprejem,
9.	Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - pogodba št. 5/2001 o sofinanciranju kulturnega programa v letu 2001 -predlog za obravnavo in sprejem,
10.	Upravna enota Murska Sobota - informatizacija krajevnih uradov - predlog za obravnavno in sprejem,
11.	Karel Šarkany, Gornji Petrovci 4 - zahtevek za odškodnino - predlog za obravnavo in sprejem,
12.	Turistični dom Pindža - okolica stavbe - predlog za obravnavo in sprejem,
13.	Center za socialno delo Murska Sobota - Smodiš Franc, Stanjevci 48 - vloga za plačilo oskrbnih stroškov domskega varstva - predlog za obravnavo in sprejem,
14.	Zdravstvena postaja Gornji Petrovci - prošnja za finančno pomoč - predlog za obravnavo in sprejem,
15.	Splošna bolnišnica Murska Sobota - prošnja za nakazilo sredstev v Fundacijo za razvoj splošne bolnišnice Murska Sobota - predlog za obravnavo in sprejem,
16.	Občina Brežice - prošnja za finančno pomoč - predlog za obravnavo in sprejem,
17.	Društvo krajinskih arhitektov Slovenije - prošnja za sponzoriranje - predlog za obravnavo in sprejem,
18.	Društvo prekmurcev v slovenski Istri - prošnja za finančno pomoč - predlog za obravnavo in sprejem,
19.	Saubermacher & Komunala Murska Sobota - stroški odvoza odpadkov - informacija,
20.	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - odločba za vodo Julijana - informacija,
21.	Flisar Evgen, Kukeč 40 - prošnja - predlog za obravnavo in sprejem,
22.	Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta.
Naslednja seia ie bila 14. izredna seia Občinskega sveta občine Gornii Petrovci, kije bila 16. novembra 2001 ob 17.30 uri.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev in ugotovitev prisotnosti,
2.	Vzpostavitev evidence zazidanih in nezazidanih stavbni zemljišč - predstavitev podjetja Mikrodata iz Maribora,
3.	Potrditev zapisnika 21. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 26.09.2001,
4.	Poročilo o realizaciji sklepov 21. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 26.09.2001,
5.	Potrditev zapisnika 22. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 11.10.2001,
6.	Poročilo o realizaciji sklepov 22. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 11.10.2001,
7.	Zbirno-sortimi center za odpadke Puconci - predlog za obravnavo in sprejem,
8.	OŠ Gornji Petrovci - sofinanciranje nabave računalniške strojne opreme - predlog za obravnavo in sprejem,
9.	Splošna bolnišnica Murska Sobota - sofinanciranje nabave aparature CITOGAJT - predlog za obravnavno in sprejem,
10.	Sofinanciranje programa športnega oddelka Gimnazije Murska Sobota - predlog za obravnavno in sprejem,
11.	Društvo za medsosedsko pomoč - sofinanciranje ekskurzije - predlog za obravnavno in sprejem,
12.	Zakon o samoprispevku - informacija,
13.	Zakon o prijavi prebivališča - informacija,
14.	Društvo distrošfikov Slovenije - poročilo o delu društva v letu 2000 - informacija,
15.	Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta.
Za občinsko upravo: Biserka Kuronja
6
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
DECEMBER 2001
Na podlagi 29.člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS, št.72/93) ter 7. člena Statuta občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99), je Občinski svet Občine Gornji Petrovci na 19. redni seji dne 26.06.2001 sprejel
PRAVILNIK
O FINANČNIH INTERVENCIJAH PROGRAMA ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE V 2. POLLETJU LETA 2001 V OBČINI GORNJI PETROVCI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določijo pogoji in kriteriji za dodelitev sredstev, namenjenih za finančne intervencije v kmetijstvu - pospeševanje proizvodnje hrane.
2.	člen
Sredstva za finančne intervencije v kmetijstvu se zagotavljajo :
-	iz sredstev proračuna Občine Gornji Petrovci za program ohranjanja razvoja kmetijstva Občine Gornji Petrovci;
-	iz drugih virov.
3.	člen
Sredstva za program pospeševanja proizvodnje hrane in razvoj kmetijstva se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino pa določi občinski svet v proračunu za tekoče leto.
4.	člen
Za uresničevanje ciljev razvoja kmetijstva Občine Gornji Petrovci se finančna sredstva usmerjajo v:
-	usmerjanje razvojno naložbene dejavnosti v kmetijstvo ;
-	večanje kakovosti pridelkov in okolju prijaznejših dejavnosti;
-	ohranitev in varstvo kmetijskih zemljišč ter ohranjanje poseljenosti;
-	celovit razvoj kmetijstva z zagotovitvijo ustrezne izobrazbe in stalnega strokovnega izpopolnjevanja ;
-	druge ukrepe, pomembne za razvoj kmetijstva.
5.	člen
Upravičenci do intervencijskih sredstev so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Gornji Petrovci.
6.	člen
Sredstva za intervencije v kmetijstvo se dodeljujejo kot: podpore, regresi, premije.
7.	člen
Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je za katerikoli namen pridobitve intervencijskih sredstev navajal neresnične podatke na zahtevkih, izgubi vso pravico do interventnih sredstev za tekoče leto z obveznim vračilom že prejetih interventnih sredstev za tekoče leto.
&
II. UKREPI
8.	člen
1.	Analize zemlje - regres
Namen : zmanjšanje stroškov pridelovanja in zmanjšanje onesnaževanja okolja s pravilno rabo manjkajočih hranil.
Višina regresa : 70 % od cene analize zemlje.
-	zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim računom in izjavo KSS Gornji Petrovci o odvzemu vzorca.
2.	Analiza krme - regres
Namen : analiza krme kot pomoč pri izračunu krmnih obrokov Višina regresa: 70 % od cene analize.
-	zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim računom;
-	vzorce mora vzeti Kmetijska svetovalna služba Gornji Petrovci.
3.	Sofinanciranje zbiranja mleka - regres Namen ukrepa: ohranitev proizvodnje mleka Višina regresa : 2,00 SIT/1 prodanega mleka.
-	zbiranje mleka se sofinancira od 01.07.2001 do 30.11.2001
-	Občina Gornji Petrovci si pridobi podatke o prodani količini mleka za posameznika od Pomurskih mlekarn.
4.	Prašičereja - regres
Namen ukrepa : spodbujanje umetnega osemenjevanja živali za izboljšanje proizvodnih lastnosti mesnatih pasem prašičev Višina regresa : 1.500,00 SIT po posamezni osemenitvi
-	zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom o pripustu;
5.	Čebelarstvo - regres
Namen: spodbujanje in ohranitev čebelarstva.
Višina regresa: 1.500,00 SIT/panj.
-	lastniki čebeljih panjev prijavijo število panjev na upravo občine do 30.10.2001.
6.	Raziskovalne naloge - regres
Namen ukrepa : sofinanciranje raziskovalnih nalog za področje Občine Gornji Petrovci.
-	prošnje je potrebno dostaviti na upravo občine ;
-	o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
7.	Dopolnilne dejavnosti na kmetijah • regres
Namen ukrepa : sofinanciranje dopolnilne dejavnosti na kmetijah:
7
PRORAČUN. SKLEPI, ODLOKI	DECEMBER 2001
-	zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine skupaj z elaboratom, ki ga izdela Kmetijska svetovalna služba Gornji Petrovci skupaj s svetovalci ŽVZ Murska Sobota za posamezno področje ;
-	o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
8.	Sofinanciranje izobraževanja in podpora društvom - regres
Namen: pomoč pri izobraževanju in podpora društvom.
-	zahtevki se vlagajo na upravo občine ;
-	dejavnost društva mora potekati na območju Občine Gornji Petrovci;
-	o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
9.	Apnenje zemlje - regres za trošenje apnenca
Namen ukrepa : izboljšanje pH tal, rodovitnosti tal in težjih pogojev dela.
Višina regresa : 10.000,00 SIT/ha pri porabi 2.000 kg/ha.
-	zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom in seznamom parcelnih številk ter površin na katerih je trošenje apnenca bilo opravljeno. Zahtevki morajo biti vloženi do 30.10.2001.
10.	Zdravljenje mastitisa - regres
Namen : kakovostnejša proizvodnja mleka.
Višina regresa : 2.000,00 SIT/zdravljeni kravi.
Zahtevke vložijo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom.
11.	Ureditev pašnikov - regres
Namen: cenejša in smotrnejše raba travinja.
Višina regresa: 30.000,00 SIT/ha.
-	zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine;
-	ureditev pašnikov mora biti izvedena po navodilih in načrtu ureditve, ki jih izdela Svetovalna služba Gornji Petrovci in morajo biti priložena.
12.	Sadjarstvo in vinogradništvo - regres
Namen ukrepa: zaradi težjih pogojev obnove in investicije se vzpodbuja razvoj sadjarstva in vinogradništva.
Višina regresa: 150.000,00 SIT/ha nasada.
-	zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim elaboratom svetovalne službe za sadjarstvo ali vinogradništvo;
-	površina nasada mora biti najmanj 0,30 ha.
13.	Strniščni dosevki - regres
Nakup semena za strniščno setev se regresira v naslednji višini:
-	MNOGOCVETNA LJULKA	5 0 %
-	KRMNA OGRŠČICA	50 %
-	SUDANSKA TRAVA	50 %
-	OLJNA REDKEV	50 %
-	FACELIJA	50%
-	LANSBERŠKA MEŠANICA	50 %
-	BELA GORJUŠICA	50 %
-	OSTALA SEMENA ZA STRNIŠČNO SETEV	50 %
-	Namen ukrepa : težji pogoji dela in izboljšanje rodovitnosti tal.
-	Zahtevki za regres morajo biti vloženi na upravo Občine Gornji Petrovci do 31.08.2001.
14.	Zdravniški pregled za kmete molznike - regres
Namen ukrepa: regresiranje dodatnih stroškov pri proizvodnji mleka.
Zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim dokazilom o plačilu zdravniškega pregleda. Zahtevke je potrebno vložiti do 30.11.2001.
Zdravniški pregled se regresira za leto 2001.
Višina regresa: višino regresa sprejme občinski svet na predlog odbora za kmetijstvo.
9.	člen
Zahtevki iz točk: L, 2., 4., 6., 7., 8., 10., 11., in 12. člena tega pravilnika morajo biti vloženi na upravo občine najkasneje do 2 L 12.2001.
-	zahtevku mora biti priložena številka hranilne knjižice pri HKS Murska Sobota ;
-	nepopolni ali nepravilni zahtevki se zavrnejo s sklepom v 30 dneh po vložitvi.
10.	člen
Kontrolo nad izkoriščenimi sredstvi opravlja Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Občine Gornji Petrovci skupaj z upravo Občine Gornji Petrovci;
-	vlagatelji zahtevkov za regresiranje bodo obveščeni s sklepom do 15.01.2002.
IH. KONČNE DOLOČBE
11.	člen
Pravilnik o finančnih intervencijah programa za pospeševanje proizvodnje hrane v 2.polletju leta 2001 začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta, uporablja pa se od 01.07.2001 ter se objavi v občinskem glasilu »NOVINE«.
Številka: 1875/2001 Gornji Petrovci, 26.06.2001
Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
8
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
DECEMBER 2001
Na podlagi 2. člena zakona o Skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 1/96), 27. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in 7. Člena statuta občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99) je Občinski svet Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99) na svoji 22. redni seji dne, 11.10.2001 sprejel
PRAVILNIK
O izbiri in vrednotenju programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in kulturnih projektov, ki jih financira in sofinancira
občina Gornji Petrovci
1.	člen
S tem pravilnikom so določeni pogoji, merila in postopki o izbiri in vrednotenju kulturnih dejavnosti ter razdelitev sredstev, namenjenih za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih društev in kulturne projekte, ki so lokalnega pomena in jih iz javnih sredstev financira ali sofinancira Občina Gornji Petrovci.
2.	člen
Občina Gornji Petrovci ( v nadaljnjem besedilu: občina ) sofinancira osnovne pogoje za delovanje društev, skupin in posameznikov, ki izvajajo ljubiteljske kulturne programe, ki so lokalnega pomena, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da imajo sedež v občini,
•	da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti najmanj eno leto in da s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost, ali pa delujejo kot kulturne skupine pod istimi pogoji kot registrirana društva.
•	da so v pretekli sezoni priredili najmanj 4 nastope z drugimi skupinami,
•	da so sodelovali na občinskih in področnih srečanjih ljubiteljskih skupin,
•	da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi,
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture,
•	da poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom,
•	da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter jo redno informirajo o doseženih uspehih na občinskih, pokrajinskih in državnih prireditvah in tekmovanjih, če so se jih udeležili ter o načrtih aktivnosti za prihodnje leto.
3.	člen
Občina financira ali sofinancira:
•	dejavnosti kulturnih društev oziroma njihovih sekcij in drugih društev, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost,
•	kulturno dejavnost vzgojno - varstvenih, osnovnošolskih in srednješolskih zavodov ter študentskih organizacij, ki presegajo šolske vzgojno - izobraževalne programe,
•	sodelovanje na območnih in državnih prireditvah,
•	izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
•	kulturne prireditve in akcije,
•	druge kulturne programe, ki jih ponudijo druge pravne ali fizične osebe, če je to v interesu občine
Sredstva za investicije v prostor in opremo za izvajanje kulturne dejavnosti niso zajeta v vrednost kulturnih programov.
4.	člen
Komisija za pripravo predloga razdelitve sredstev za sofinanciranje programov v ljubiteljski kulturi in predlagatelji programov oziroma projektov se pri pripravljanju, predlaganju in izvajanje odločitev ravnajo po merilih in kriterijih, ki so sestavni del tega pravilnika.
Komisija in župan morata pri vrednotenju programov upoštevati tudi kakovost , ki jo bo po pričakovanju, posamezen ponudnik pri izvajanju programa dosegal. Ocena pričakovane kakovosti mora temeljiti na kakovosti izvajanih programov v preteklem letu.
5.	člen
Postopek za dodeljevanje finančnih sredstev izvajalcem poteka po naslednjem zaporedju:
•	župan imenuje komisijo za pripravo predloga razdelitve sredstev za programe ljubiteljskih kulturnih društev in kulturnih projektov (v nadaljnjem besedilu: komisija ),
•	na predlog občinske uprave komisija pripravi predlog besedila javnega razpisa za zbiranje predlogov, ljubiteljskih kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljnjem besedilu: javni razpis),
•	zbiranje predlogov,
•	usklajevanje in strokovno ocenjevanje prispelih predlogov,
•	obravnava in potrditev predlogov,
•	obveščanje predlagateljev o odločitvi,
•	sklepanje pogodb,
•	spremljanje izvajanja pogodb,
•	obravnava poročil o izvedbi programov in projektov ter ocena skladnosti s pogodbenimi obveznostmi.
6.	člen
Besedilo javnega razpisa, razpisno dokumentacijo, datum objave javnega razpisa in razpisni rok določi na predlog komisije župan s sklepom.
Javni razpis se objavi v občinskem glasilu Novine.
7.	člen
Objava javnega razpisa mora vsebovati:
9
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	DECEMBER 2001
•	podatke o naročniku ( naziv, naslov, davčna številka ),
•	programe in projekte, ki so predmet sofinanciranja,
•	pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, njihovi programi ali projekti,
•	določitev obdobja za izvedbo programa ali projekta in za porabo sredstev,
•	razpisni rok,
•	način dostave programov,
•	navedbo osebe, pooblaščeno za dajanje informacij v zvezi z razpisom,
•	informacijo o razpisni dokumentaciji
•	rok, v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa.
Rok za oddajo prijav ne sme biti krajši od 30 dni po objavi razpisa.
8.	člen
Izvajalci kulturnih programov in projektov, ki se sofinancirajo na podlagi tega pravilnika, so lahko:
•	kulturna društva in skupine,
•	zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva,
•	zavodi, skladi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju kulture,
•	javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja,
•	posamezni avtorji, ki s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost.
9.	člen
Prijave na javni razpis zbira delavec občinske uprave in jih po poteku razpisnega roka izroči predsedniku komisije.
Če komisija ugotovi, da prijava katerega od predlagateljev ni popolna, ga o tem obvesti in pozove, dajo v roku sedmih dni ustrezno dopolni. Po tem roku se iz nadaljnje obravnave izločijo vse nepopolne prijave in prijave, ki so v neskladju z določili tega pravilnika.
Komisija na podlagi kriterijev in pogojev za vrednotenje programov pripravi predlog izbora programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in projektov, s predlogom razdelitve v proračunu razpoložljivih sredstev za izvajanje kulturnih dejavnosti in ga izroči v potrditev županu.
10.	člen
Komisija je sestavljena iz 4. članov:
•	referent občine za šolstvo, vzgojo, izobraževanje in kulturo,
•	predsednik in člana odbora občinskega sveta za šolstvo, vzgojo, izobraževanje in kulturo.
Predstavniki društev, zavodov in drugih organizacij, ki so prijavila svoje programe ali projekte na javni razpis, ne morejo sodelovati pri delu komisije. Če so člani kulturnih društev hkrati člani občinskega sveta občine, lahko sodelujejo v omenjeni komisiji.
Mandat komisije je enak mandatu župana.
11.	člen
Z izvajalci kulturnih programov, izbranimi na javnem razpisu, se sklenejo pogodbe o sofinanciranju programov. O izvedbi dogovorjenega programa morajo izvajalci v pogodbenem roku predložiti dokazila o izvedbi dogovorjenih programov. Zaradi nemotenega delovanja društev, društvom komisija na podlagi aktivnosti v preteklem letu določi primerno akontacijo. Na podlagi razdebtev sredstev se na koncu leta društvom dodeli razlika sredstev, ki so na podlagi predlogov določena za določena društva.
V imenu občine podpiše pogodbo župan.
Izvajalci programov morajo županu predložiti do 15. decembra poročilo z dokazih o izvedbi dogovorjenega programa. Če izvajalec tega ne stori, ne more kandidirati za sredstva občine na razpisu za naslednje leto.
Če župan ugotovi, da izvajalec ne izvršuje obveznosti iz pogodbe, mu lahko zadrži izplačilo še neizplačanih sredstev ali zahteva vrnitev v ta namen že izplačanih sredstev.
12.	člen
Občina lahko sofinancira tudi kulturna društva, ki imajo sedež v dmgi občini, če je v društvu vključenih več kot četrtina vseh članov dmštva občanov iz občine Gornji Petrovci.
Župan sme izjemoma skleniti pogodbo o sofinanciranju kulturnega programa ali projekta brez javnega razpisa, če gre za občino posebno pomemben program ali projekt, ki ga ni bilo mogoče prijaviti na javni razpis.
13.	člen
Sestavni del tega pravilnika so merila in kriteriji za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini.
14.	člen
O morebitnih pritožbah o izvajanju določil tega pravilnika odloči občinski svet.
16.	člen
Ta pravilnik začne veljati po sprejetju pravilnika na občinskem svetu in z objavo pravilnika v občinskem glasilu NOVINE.
Številka: 3577/2001
Datum: 11.10.2001	Župan, Franc ŠLIHTHUBER 1. r.
10
'	[	.	JRFR
Na 21. redni seji je Občinski svet občine Gornji Petrovci, dne 26.09.2001 sprejel naslednji
SKLEP
k Pravilniku o finančnih intervencijah programa za pospeševanje proizvodnje hrane v 2.
polletju leta 2001 v Občini Gornji Petrovci
I.
Zaradi dolgega sušnega obdobja v letošnjem letu lahko občani Občine Gornji Petrovci vlagajo zahtevke za regres za nakup semena za strniščno setev na upravo občine do 31.10.2001.
Številka: 1875/2-2001 Gornji Petrovci, 26.09.2001
Franc Šlihthuber, župan
Na podlagi sprejetja odloka o podelitvi koncesije za urejanje, vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve na območju občine Gornji Petrovci (Uradni list RS št. 93/01) je občinski svet Občine Gornji Petrovci na svoji 19. redni seji dne, 26.6.2001 sprejel
SKLEP
o izvajanju pogrebnih storitev na območju izvajanja koncesije za urejanje, vzdrževanje pokopališč in pogrebne storitve na območju občine Gornji Petrovci
I.
S tem sklepom Občina Gornji Petrovci določa, da občani občine Gornji Petrovci niso obvezni glede na podelitev koncesije izbranemu koncesionarju po razpisu sprejeti izvajalca koncesije za izvajanje pogrebnih storitev, ampak si po lastni želji izberejo izvajalca za izvajanje pogrebnih storitev.
II.
Ta sklep je sestavni del koncesijske pogodbe.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu NOVINE.
Številka: 3584/2001 Datum: 26.06.2001
Župan Franc Šlihthuber, l.r.
11
PRORAČl N. SKLEPI, ODLOKI
DKCLMHLR 2001
Na podlagi zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list RS, št. 34/84 in 26/90), statuta občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99) ter odloka o gospodarskih javnih službah v občini Gornji Petrovci(Uradni list RS, št. 39/98) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na svoji 19. redni seji dne, 26.06.2001 sprejel
SKLEP
o določitvi višine sredstev za najem prostora za grobove na pokopališčih in uporabi mrliških vežic, ki so v uporabi na območju občine Gornji Petrovci
1.	člen
Enoletna najemnina za najem grobov znaša za vsak posamezni grob:
SIT
družinski in enojni grob	2.250
žarni grob	1.800
otroški grob	1.800
grobnica	3.000
V	ceni ni vračunan davek na dodano vrednost.
2.	člen
Za uporabo mrliške vežice najemnikov izven občine Gornji Petrovci se zaračunava:
SIT
-	za en dan uporabe vežice	5.000
-	za dva dni uporabe vežice	7.000
-	za vsak naslednji dan od drugega dneva dodatnih	1.000
V	ceni so vračunani stroški čiščenja, ogrevanja, električne energije in komunalnih storitev.
V	ceni ni vračunan davek na dodano vrednost.
3.	člen
V	primeru druge osebe, ki ne izhaja iz sorodstva ali iz družinskega razmerja občanov Občine Gornji Petrovci, se zaračuna najemnina za novi grob v višini 15.000 SIT.
4.	člen
Zbrana sredstva se iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa namensko uporabljajo za vzdrževanje in urejanje pokopališč ter za vzdrževanje pokopaliških objektov (mrliških vežic in drugo).
5.	člen
Zbrana sredstva iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa se zbirajo na računu občine Gornji Petrovci.
6.	člen
Zneski iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa se vsako leto revalorizirajo na podlagi rasti cen.
7.	člen
Ta sklep ne velja za območje KS Gornji Petrovci do preteka krajevnega samoprispevka leta 2004.
8.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.
Številka: 1906/2001 Datum:26.06.2001
Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber l.r.
12
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	DECEMBER 2001
Na podlagi 25. in 28. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 408. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93), 16., 86., 89., 90. in 91. člena statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni hšt RS, št. 26/99), 3. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Gornji Petrovci (Uradni list št. 39/98) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na svoji 12. izredni seji dne 15.05.2001 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi Javnega podjetja PINDŽA, javno komunalno in gostinsko podjetje, d.o.o.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določa dejavnost, sestava, financiranje in poslovanje družbe javnega komunalnega in gostinskega podjetja PINDŽA, d.o.o., (v nadaljnjem besedilu: družba), katerega ustanovitelj je Občina Gornji Petrovci (v nadaljnjem besedilu: družbenik).
R. FIRMA IN SEDEŽ
2.	člen
Firma družbe je: PINDŽA, javno komunalno in gostinsko podjetje, d.o.o.
Skrajšana firma družbe je: PINDŽA, d.o.o.
Sedež družbe je: Gornji Petrovci 31/d, 9203 Petrovci.
3.	člen
Družba ima pečat z naslednjo vsebino:
PINDŽA, javno komunalno in gostinsko podjetje, d.o.o.,
III.	DEJAVNOST DRUŽBE
4.	člen
a)	Družba opravlja naslednje dejavnosti:
1.	oskrba s pitno vodo,
2.	odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
3.	ravnanje s komunalnimi odpadki,
4.	odlaganje komunalnih odpadkov,
5.	javna snaga in čiščenje javnih površin,
6.	urejanje javnih poti, površin za pešce, zelenih in drugih javnih površin,
7.	pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov,
8.	urejanje in vzdrževanje ulic, trgov, poti in cest, ki niso razvrščene med državne ceste,
9.	pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje komunalnih naprav,
10.	upravljanje z javnimi objekti in površinami,
11.	upravljanje z javno razsvetljavo v naseljih,
b)	Družba opravlja tudi druge dejavnosti komunalnega značaja:
L prevoz blaga v cestnem prometu,
2.	gradnja hidrogradbenih objektov (cevovodov, vodovodov, kanalizacij),
3.	gradnja drugih objektov - nizkogradnje - rekonstrukcije in popravila,
4.	zaključna in obrtna dela v gradbeništvu,
5.	vzdrževanje in gradnja prometnih objektov,
6.	urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost,
7.	vzdrževanje in upravljanje infrastrukturnih in drugih javnih objektov - tržnic, igrišč, parkirišč, postajališč, sanitarij, kolesarnic ipd.,
8.	oskrba industrijskih porabnikov z vodo naselij s požarno vodo v javni rabi,
9.	krasitev naselij,
10.	plakatiranje, obešanje transparentov in zastav,
1L gradnja objektov nizkih gradenj in športnih objektov ter rušenje objektov in zemeljska dela ter druga gradbena dela,
12.	vzdrževanje športno rekreacijskih objektov,
13.	sejemska dejavnost in dejavnost tržnic,
14.	postavljanje reklamnih objektov,
13
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	DECEMBER 2001
15.	deratizacija in dezinfekcija ter zdravstveni nadzor nad pitno vodo iz lokalnih virov,
16.	urejanje prometne signalizacije,
17.	upravljanje gramoznic,
18.	zimska služba,
19.	opravljanje javnega potniškega prometa,
20.	upravljanje in vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov,
21.	oskrba z zemeljskim plinom in toplotno energijo iz lokalnega omrežja,
22.	izdelava kompletne tehnične in tehnološke dokumentacije za vse vrste visokih in nizkih gradenj,
c)	Družba opravlja tudi druge dejavnosti:
1.	gostinske dejavnosti
2.	turistične dejavnosti
Po standardni klasifikaciji dejavnosti se dejavnosti družbe glasijo:
A/01.411	Urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih športnih površin
CB/14.210	Pridobivanje gramoza in peska
E/40.200	Oskrba s plinastimi gorivi po plinovodni mreži
E/41.000	Zbiranje, čiščenje in distribucija vode
F/45.110	Rušenje objektov in zemeljska dela
F/45.120	Raziskovalno vrtanje in sondiranje
F/45.210	Splošna gradbena dela
F/45.220	Postavljanje ostrešij in krovska dela
F/45.230	Gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov
F/45.240	Hidrogradnja in urejanje voda
F/45.250	Druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok
F/45.310	Električne inštalacije
F/45.320	Izolacijska dela
F/45.330	Vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije
F/45.340	Druge inštalacije pri gradnjah
F/45.410	Fasaderska in štukaterska dela
F/45.420	Vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva
F/45.430	Oblaganje tal in sten
F/45.440	Soboslikarska in steklarska dela
F/45.450	Druga zaključna gradbena dela
F/45.500	Dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, skupaj z upravljalci strojev
G/52.488	Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, d.n.
H/55.100	Dej avnost hotelov in podobnih obratov
H/55.210	Dejavnost planinskih domov in mladinskih prenočišč
H/55.220	Dejavnost kampov
H/55.231	Dejavnost otroških letovišč, počitniških in sindikalnih domov
H/55.233	Dejavnost oddajanja sob gospodinjstev turistom
H/55.234	Dejavnost dijaških, študentskih domov, internatov
H/55.239	Druge nastavitve za krajši čas, d.n.
H/55.301	Dejavnost restavracij in gostiln
H/55.302	Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij, picerij
H/55. 303	Dejavnost slaščičarn, kavam
H/55.304	Dejavnost premičnih gostinskih obratov
H/55.305	Dejavnost turističnih kmetij brez nastanitvenih zmogljivosti
H/55.309	Dejavnost drugih prehrambenih obratov
H/55.401	Točenje pijač in	napitkov v točilnicah in dnevnih barih
H/55.402	Točenje pijač in	napitkov v diskotekah in nočnih barih,
H/55.403	Točenje pijač in	napitkov v drugih lokalih
H/55.510	Dejavnost menz
H/55.520	Priprava in dostava hrane (catering)
1/60.230	Drug kopenski potniški promet
-	prevoz oseb za lastne potrebe v notranjem prometu
1/60.240	Cestni tovorni promet
-	mednarodni prevoz stvari za lastne potrebe
-	prevoz stvari za lastne potrebe v notranjem cestnem prometu
1/63.110	Prekladanje
1/63.210	Drage pomožne dejavnosti v kopenskem prometu
K/70.120	Trgovanje z lastnimi nepremičninami
14
s VC L N, SKLEPI, ODLOKI
DECEMBER 2001
K/70.200	Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K/70.320	Upravljanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi
K/74.201	Geodetsko,geološko,geofizikalno,geokemično in drugo opazovanje, meritve in kartiranje
K/74.202	Prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje
K/74.203	Arhitekturno in gradbeno projektiranje in z njim povezano tehnično svetovanje
K/74.204	Drugo projektiranje in tehnično svetovanje
K/74.300	Tehnično preizkušanje in analiziranje
K/74.400	Oglaševanje
K/74.700	Čiščenje stavb
K/74.841	Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K/74.843	Druge poslovne dejavnosti, d.n.
0/90.001	Zbiranje in odvoz odpadkov
0/90.002	Dejavnost deponij, sežiganje in dragi načini odstranjevanja trdih odpadkov
0/90.003	Ravnanje s posebnimi odpadki
0/90.004	Kanalizacija in delovanje čistilnih naprav
0/90.005	Drage storitve javne higiene
0/93.030	Pogrebna dejavnost
Družbenik lahko s sklepom izvzame posamezno dejavnost gospodarskih javnih služb iz javnega podjetja in zagotovi drago obliko javne službe.
5.	člen
Dražba je ustanovljena za nedoločen čas.
6.	člen
Poleg splošnih pogojev, ki so predpisani za opravljanje dejavnosti podjetja, mora dražba pri opravljanju dejavnosti upoštevati tudi pogoje, določene z odloki ustanovitelja in dragimi predpisi.
IV. USTANOVITELJ DRUŽBE
7.	člen
Edini ustanovitelj in družbenik dražbe je Občina Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31/d, matična številka 5883075.
Ustanoviteljske pravice edinega družbenika izvršuje Občinski svet občine Gornji Petrovci.
8.	člen
Družbenik odloča o zadevah, ki jih določa zakon, občinski akt ali statut podjetja.
V.	OSNOVNI KAPITAL
9.	člen
Osnovni kapital dražbe znaša 2.100.000,00 SIT in ga zagotavlja Občina Gornji Petrovci s svojim vložkom, ki se vplača v celoti v denarju ob ustanovitvi.
VI.	ORGANI DRUŽBE
10.	člen
Organi dražbe so:
-	družbenik
-	nadzorni svet
-	direktor.
Ustanovitelj
11.	člen
Pristojnosti in obveznosti edinega družbenika so:
-	določa posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
-	odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin,
15
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	APRIL 2001
-	potrjuje poslovno poročilo, obračun in zaključni račun družbe,
-	sprejme statut in statusne spremembe družbe,
-	imenuje in razrešuje direktorja in prokurista družbe,
-	zagotavlja nadzor nad poslovanjem družbe,
-	odloča o povečanju osnovne vloge ob razširitvi poslovanja družbe,
-	odloča o drugih zadevah, za katere tako določata zakon o gospodarskih javnih službah in zakon o gospodarskih družbah in drugi predpisi,
-	odloča o drugih zadevah v skladu z odlokom o ustanovitvi družbe, tem statutom in drugimi predpisi in splošnimi
akti.
Družbenik odloča še o drugih zadevah, kijih določa 439. člen zakona o gospodarskih družbah.
Nadzorni svet
12.	člen
Nadzorni svet šteje tri člane, od katerih dva člana imenuje družbenik, enega pa imenujejo delavci družbe v skladu z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
Člani nadzornega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika.
Člani nadzornega sveta so imenovani za dobo štirih let.
Ista oseba je lahko večkrat zaporedoma imenovana za člana nadzornega sveta.
13.	člen
Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe:
-	v pritožbah odloča kot organ druge stopnje,
-	določa predloge cen iz pristojnosti ustanovitelja,
-	pregleduje in preverja poslovne knjige in dokumentacijo družbe,
-	daje navodila in smernice za delo direktorja družbe,
-	nadzira redno in pravočasno sestavljanje letnega računovodskega izkaza,
-	spremlja rentabilnost družbe in njegova gospodarska gibanja,
-	sprejema delovne načrte in programe ter splošne akte družbe,
-	opravlja druge zadeve, ki se nanašajo na poslovanje družbe.
S statutom družbe se podrobneje določijo pristojnosti nadzornega sveta in druga vprašanja, povezana z njegovim delovanjem.
Direktor
14.	člen
Poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktor, kije odgovoren za zakonito delo družbe.
Direktorja imenuje in razrešuje družbenik dražbe na podlagi javnega razpisa pod pogoji, na način in po postopku, določenim s statutom javnega podjetja.
Direktorja se imenuje za 4 leta, ista oseba je lahko po poteku mandata ponovno imenovana.
15.	člen
Statut podjetja opredeli način sklicevanja sej organov podjetja in draga vprašanja, pomembna za delovanje organov podjetja.
VIL ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE JAVNEGA PODJETJA
16.	člen
Dražbo predstavlja in zastopa direktor brez omejitve.
VIH. FINANCIRANJE
17.	člen
Viri za financiranje dejavnosti dražbe iz »a« točke 5. člena tega odloka so:
-	sredstva, kijih za uporabo javnih dobrin in javnih storitev plačujejo uporabniki (cena, storitev, tarifa),
-	viri, ki se zagotavljajo v okvira sistema financiranja javne porabe,
16
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	DECEMBER 2001
- dragi viri, določeni z zakoni ali predpisi občine.
Gospodarske javne službe po tem odloku so profitne dejavnosti.
Dejavnosti podjetja iz »b« točke 4. člena tega odloka se financirajo s cenami storitev po tržnih cenah.
IX.	PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI V PRAVNEM PROMETU
18.	člen
Dražba pridobi pravno osebnost z vpisom v sodni register.
Dražba sprejema in izvršuje vse pravice in obveznosti v pravnem in poslovnem prometu.
19.	člen
Premoženje podjetja, razen objektov in naprav, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb (infrastrukturni objekti in naprave), je v pravnem prometu.
20.	člen
Dražba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Družbenik za obveznosti podjetja ne odgovarja.
X.	DOBIČEK IN IZGUBA
21.	člen
O razporejanju dobička odloča družbenik v skladu z zakonom.
Morebitno izgubo podjetja pokriva družbenik v skladu z zakonom.
S statutom podjetja se podrobneje določi način ugotavljanja in pokrivanja izgube ter način ugotavljanja in uporabe dobička.
XI.	SPLOŠNI AKTI
22.	člen
Ustanovitelj javnega podjetja sprejme statut javnega podjetja, v katerem se podrobneje uredi zlasti organizacija in delovanje dražbe ter njegovih organov in draga vprašanja. Nadzorni svet in direktor lahko v okvira svojih pristojnosti sprejemata tudi drage splošne akte.
Xn. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Občinski svet Občine Gornji Petrovci sprejme statut javnega komunalnega in gostinskega podjetja PINDŽA, d.o.o, najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
24.	člen
Do imenovanja direktorja po javnem razpisu opravlja funkcijo vršilec dolžnosti direktorja.
25.	člen
Vpis podjetja v sodni register mora biti priglašen najkasneje v 15 dneh po uveljavitvi tega odloka.
26.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 1502/2001
Gornji Petrovci, dne 15. 05.2001
Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, I. r.
17
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
DECEMBER 2001
ODLOK
o varstvenih pasovih vodnega vira na vodooskrbnem območju Gornjih Petrovcev (Občina Gornji Petrovci) in ukrepih za zavarovanje voda
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa varovanje vodnega vira pred onesnaženjem, ki bi utegnilo škodljivo vpbvati na higiensko neoporečnost, kakovost vode in vodni režim na vodooskrbnem območju Gornjih Petrovcev (občina Gornji Petrovci) ter varstvene ukrepe za:
•vodni vir črpališča na Pindži (vrtina GPV-1/98)
2.	člen
Meje varstvenih pasov so določene z dokumentacijo:
•	Geološkega zavoda Slovenije, oddelek za hidrogeologijo,
pod št.: K-II-30 d/c - 2/1072-a, z dne 18.06.2001 za vodni vir na Pindži (GPV-1/98)
3.	člen
Varstvena območja vodnega vira so razdeljena na pasove:
1.	PRVI VARSTVENI PAS, najožji varstveni pas z najstrožjim režimom varovanja (območje zajema) (I.),
2.	TRETJI VARSTVENI PAS, širši varstveni pas z blagim (sanitarnim) režimom varovanja (III.).
Za vodno črpališče na Pindži (vrtina GPV-1/98) obsega:
•	varstveni pas (I.) 50 m okrog vrtine GPV-1/98
•	varstveni pas (III.) sega gorvodno 280 m, nizvodno 370 m in bočno po 240 m od vrtine GPV-1/98 in sega do meje depresijskega lijaka od koder voda še teče proti vodnemu viru.
4.	člen
Za vsak poseg v varstveni pas vodnih virov, ki bi lahko vplival na spremembo lastnosti podtalnice je potrebno soglasje pristojne inštitucije.
H.	VARSTVENI PASOVI IN UKREPI
I.	PRVI VARSTVENI PAS, najožji varstveni pas z najstrožjim režimom varovanja (območje zajema) (I.),
5.	člen
V pasu z najstrožjim režimom varovanja veljajo naslednje določbe:
1.	Varstveni pas najstrožjega režima mora biti omejen z zaščitno in zeleno ograjo s potrebnimi opozorilnimi znaki.
2.	V najožjem varstvenem pasu je dovoljena izključno le dejavnost namenjena oskrbi s pitno vodo.
3.	Zemljišče, na katerem se gradijo objekti za preskrbo zvodo, mora biti last upravljalca vodovoda.
4.	Dostop na območje varstvenega pasu z najstrožjim režimom varovanja je dovoljen le osebam upravljalca, inšpektorjem, policistom ter strokovnim delavcem za kontrolo in spremljanje kvalitete pitne vode in le izjemoma obiskovalcem pod vodstvom oseb upravljalca vodovodnih objektov.
5.	Črpališče - hladilna voda naj bo v zaprtem krogotoku brez odprtin v višini nad talno ploščo. Kadenčna voda se spusti v teren le preko lovilca olja.
6.	Objekti v coni najstrožjega režima morajo biti zgrajeni iz materjalov, ki imajo stabilne fizikalno-kemijske lastnosti.
7.	Zunanje površine ob objektih za preskrbo z vodo morajo biti tlakovane in urejen odtok meteorne vode preko lovilca olja.
8.	Nepohodne površine se posejejo s travo. Ne smejo se saditi drevesa z globokimi koreninami. Prepovedana je uporaba kakršnih koli fitomedicinskih sredstev.
9.	Vskladiščenje in dovoz naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi na površino najstrožjega režima ni dovoljeno.
10.	V coni najstrožjega režima so dovoljene le interne poti, ki niso namenjene prometu.
2 TRETJI VARSTVENI PAS, širši varstveni pas z blagim (sanitarnim) režimom varovanja ( HL ).
18
L
I’R0 ' Sh EPI, ODI OKI	1
6.	člen
Širši varstveni pas z blagim (sanitarnim) režimom varovanja je namenjen za zaščito toka podtalnice proti črpališču. Na tem območju je dovoljena pod posebnimi pogoji gradnja čiste industrije in obrti, stanovanjska izgradnja ter vsa spremljajoča gradnja in naslednje dejavnosti:
1.	Gradnja stanovanjskih in gospodarskih zgradb je dovoljena pod pogojem, da že pred pričetkom gradnje obratuje kanalizacija, zgrajena v skladu s tem odlokom.
2.	Gradbišča morajo biti tako organizirana, da je onesnaženje podzemne vode onemogočeno. Taka organizacija gradbišča mora biti obdelana v projektni dokumentaciji.
3.	Mehanizacija gradbišč naj ima predvsem električni pogon.
4.	Delavnice in ploščadi za popravilo strojev morajo imeti nepropustno oblogo in kanaliziranje preko maščobnikov v javno kanalizacijo.
5.	Skladišče tekočih naftnih derivatov na gradbišču mora imeti nepropustno oblogo in lovilno jamo.
6.	Organiziran mora biti odvoz odpadnih olj.
7.	Vsako ponikovanje odpadnih olj in drugih tekočih naftnih derivatov je prepovedano.
8.	Na kanalizacijo morajo biti priključeni že začasni sanitarni objekti gradbišč.
9.	Velikost skladišč nafte, tekočih naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi ne sme presegati 200 m3. Nadzemni rezervoarji morajo biti izvedeni v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter
transportne naprave za nevarne in škodljive snovi. Podzemni rezervoarji morajo biti dvoplaščni, opremljeni z avtomatskim opozorilnim sistemom javljanja morebitnega puščanja in v oljetesnem lovilnem prostoru brez iztoka in z najmanj tolikšno prostornino, da lahko zajame celotno količino snovi iz rezervoarja.
10.	Izkop gramoza je dovoljen v skladu s planskimi in prostorskimi izvedbenimi dokumenti in pod pogoji, določenimi v skladu s tehnično dokumentacijo eksploatacije gramoza.
11.	Gradnja naftovoda ni dovoljena.
12.	Gradnja industrije, ki porabi veliko tekočih naftnih derivatov ter gradnja energetskih obratov na pogon s tekočimi naftnimi derivati ni dovoljena.
13.	V kmetijstvu ni dovoljena uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola in drugih podzemni vodi škodljivih snovi.
14.	Odlaganje odpadkov ni dovoljeno. Obstoječa odlagališča je potrebno sanirati.
15.	Gradnja ponikovalnic za odpadno vodo ni dovoljena.
16.	Gradnja novih vodnjakov in uporaba podtalnice v druge namene ni dovoljena, izjema so javni vodovodi.
17.	Pri gradnji cest je potrebno upoštevati predvideno zaščito cest.
18.	Vsak tranzitni promet z nafto, tekočimi naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi je prepovedan. Izjemoma je dovoljen tranzitni promet z nafto, tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi s tem, daje na nezaščitenih ali neustrezno zaščitenih cestah hitrost omejena na 40 km/h.
III.	OPREDELITEV POJMOV
1.	Nečista obrt in industrija
7.	člen
Nečista industrija in obrt po tem odloku sta tisti, ki uporabljata vodo bijo onesnažujeta bolj, kakor dovoljuje obstoječa zakonodaja ali s svojimi zračnimi emisijami onesnažujeta okolje z nevarnimi snovmi, katere s padavinami pronicajo v podzemno vodo ali predstavljajo veliko potencialno nevarnost za podzemno vodo zaradi surovin, katere uporabljata. Presojo o tem, katera obrt in industrija je nečista poda pristojna inštitucija.
2.	Nevarne snovi
8.	člen
Za nevarne snovi po tem odloku se smatrajo tiste, kijih predvideva obstoječa zakonodaja. Dokončno presojo o tem, katera snov je nevarna za podzemno vodo poda pristojna inštitucija.
3.	Zaščita cest
9.	člen
Za zaščito cest je potrebno:
4.	nepropustno cestišče, običajna odbojna ograja ali enakovreden visok robnik, nepropustna brežina, nepropustna koritnica, 2 m širok nepropusten pas nagnjen proti koritnici, maščobniki in nepropustna kanalizacija,
5.	ponikovanje padavinske vode s cestišča ni dovoljeno.
19
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	DECEMBER 2001
6.	Zaščita pred nafto, naftnimi derivati in nevarnimi snovmi
10.	člen
V primeru gradnje skladišč za nafto, naftne derivate in nevarne snovi na območju varstvenih pasov je potrebno upoštevati predpise za zaščito pred nafto, naftnimi derivati in nevarnimi snovmi ter na način izvedbe zaščite pridobiti soglasje pristojnih inšpekcijskih služb ter upravljalca vodovoda.
5. Regulacijska dela
11.	člen
Regulacijska dela na rekah in potokih v območju varstvenih pasov vodnega vira ne smejo znižati gladine podzemne vode in ne poslabšati pogojev infiltracije v vodonosnik.
Za vsa regulacijska dela na vodotokih v območju varstvenih pasov vodnega vira je potrebno predhodno soglasje pristojnih in pooblaščenih inštitucij.
Številka: 2955/2001 Gornji Petrovci, 11.10.2001
Župan
Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber l.r.
20
E
IZ ŽIVLJENJA OBČINE
DECEMBER 2001
$ OBVESTILO
Obveščamo vse občanke in občane, ki se niso mogli udeležiti občinskih prireditev, da si lahko ogledajo slike prireditev na hodniku občinske stavbe Občine Gornji Petrovci.
Elektronski naslov občine: obcina.gpetrovci @siol.net
* KABELSKA TELEVIZIJA
Že pred leti je bilo veliko govora o kabelski televiziji. Načelno smo sprejeli odločitev, da bomo z izgradnjo vodovodnih sistemov vzporedno polagali tudi kable za kabelski sistem in s tem omogočili boljše informiranje občank in občanov. V tem trenutku pripravljamo idejni projekt za celotno območje občine. Na podlagi projekta hočemo sprejeti sklep o višini sofinanciranja s strani občank in občanov in jih bomo o tem obvestili.
# PITNA VODA V ZDRAVSTVENI POSTAJI
V zdravstveno postajo v Gornjih Petrovcih zahaja po zdravstveno pomoč vse več prebivalcev, ne samo iz naše občine, temveč tudi iz širše okolice. Pri zdravniku in na obisku pa morajo večkrat vzeti tudi kakšno zdravilo. In prav v zvezi s tem je nastal predlog, da bi bilo potrebno namestiti zdravo pitno vodo v zdravstveni postaji, kjer bi lahko vodo zastonj vzeli in popili. Občinski svet je sprejel sklep o financiranju nabavne vode in z dobaviteljem sklenil pogodbo. Tako imajo vsi, ki obiskujejo zdravstveno postajo, možnost piti vodo, in to brez plačila.
# OBNOVA STARE ŠOLE ADRIJANCI
Tudi obnova stare šole Adrijanci je bila v planu že za leto 2001. Velike obveznosti za druge investicije (šola, vodovod, idr.) so narekovale preložitev obnove za leto 2002. Upamo le, da bomo zmogli toliko moči in da bomo vsi skupaj obnovo izpeljali.
# ČEBELARJI
Vljudno naprošamo vse tiste, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, da ne škropijo v času , ko so čebele na paši oziroma največjem letu.
$ KOMASACIJA
V zvezi z izgradnjo železniške proge se izvede komasacija v k.o. Stanjevci, k.o. Gornji Petrovci, k.o. Peskovci ob trasi železniške proge. Dokumentacija in odločba upravne enote je izdana, opravljamo tudi že nekaj odmeritev. Na pomlad se bo nadaljevalo z odmero in pristopilo k urejanju cest, jarkov in drugih posegov, skratka k agrooperacijskim delom na omenjenih območjih.
# KOMASACIJA ADRIJANCI
Ko smo se odločali o komasaciji v Adrijancih, smo bili prepričani, da bomo storili dobro delo v smislu ureditve zemljišč, mej, cest in drugih agrooperacij, ki so neobhodno potrebna za normalno kmetovanje. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je zelo pomembno, kako se zadeve uredijo, da bi bila adrijanska dolina čim bolj urejena in lepa. V zvezi o tem so postopki o uvedbi bili opravljeni. Nekatera groba dela so se že izvedla v letu 2001. Tako so bila izvedena buldožerka dela, opravljena je bila razgrnitev v zvezi z vrednotenji zemljišč od 11.-20. 04. 2001.
Opravljenih je bilo več sestankov, izvedeni so bili izkopi jaškov in drugih del, ki jih je izvajal samostojni podjetnik Balek Aleksander iz Neradnovec, kot najugodnejši ponudnik. Vgradnjo propustov in ogromno drugih manjših del pa so opravili delavci režijskega obrata Občine Gornji Petrovci. V tem trenutku je v mesecu novembru potekala razgrnitev novih parcel, kjer so lahko lastniki zemljišč dajali svoje pripombe. Z deli agrooperacij in količenjem novih parcel bomo nadaljevali spomladi. Težko računam, da bi komasacija z vsemi deli bila končana do konca leta 2002.
25
IZ ŽIVLJENJA OBČINE
DECEMBER 2001
# UREDITEV OKOLICE ŠOLE Čeprav je obnovo šole izvajalo podjetje Gomboc, Gradbeni inženiring Beltinci, so delavci režijskega obrata občine Gornji Petrovci opravili ogromno dela. Tako so ob zgornjih igriščih bile postavljene ograje, v celoti smo počistili okolico ob igriščih, posekali stara drevesa, preredčili rastlinje, kosili travo. S tem je videz naše okolice šole bistveno drugačen, kot je bil pred tem. Temu problemu ni nikoli posvečal pozornosti nihče.
Delavci režijskega obrata pri urejanju okolice igrišč.
Urejanje okolice evageličanske cerkve.
Tudi župan je seja! travo okoli evangeličanske cerkve.
Delavci režijskega obrata občine G. Petrovci pri urejanju okolice evangeličanske cerkve.
* OBNOVA STARE ŠOLE STANJEVCI
Na podlagi sprejetega sklepa občinskega sveta, da se stara šola Stanjevci obnovi v kulturni dom Občine Gornji Petrovci, smo za obnovo pridobili finančna sredstva Uprave za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ministrstva za kulturo in seveda iz občinskega proračuna. Dela izvaja podjetje Dolinka iz Beltincev. V tem času se končujejo gradbena in krovska dela I. faze. V zvezi s tem je bil izveden novi zemeljski priklop elektrike do šole. Delo so izvajali delavci Elektra Mačkovci in delavci režijskega obrata Občine Gornji Petrovci. Z deli bomo nadaljevali v letu 2002 in 2003, ko naj bi kulturni dom bil predan svojemu namenu.
* KAKO LEPO JE VIDETI UREJENO OKOLICO
Na takšen način smo pristopili k zasaditvi in ureditvi okolice cerkve Svete Trojice pri Nedeli, Svete Ane v Boreči, Evangeličanske cerkve v Gornjih Petrovcih in Mlina v Neradnovcih. Zasaditev okrasnega drevja je opravilo podjetje Vrtnarstvo, d.o.o, iz Murske Sobote, cvetlične gredice pa uredilo cvetličarstvo Barber iz Gornjih Petrovec. Ostalo ureditev (frezanje zemlje, zasip, sajenje trave pa so opravili delavci režijskega obrata Občine Gornji Petrovci. Pri evangeličanski cerkvi so pomagali tudi verniki Evangeličanske cerkvene občine Gornji Petrovci.
V letu 2002 bomo pomagali tudi pri ostalih objektih v občini. Na takšno urejeno okolico smo lahko ponosni, saj ne najdemo okoli cerkva in kulturnih objektov nikjer po Pomurju in širše, da bi bili tako lepo urejeni.
26
IZ ŽIVLJENJA OBČINE
DECEMBER 2001
* POKOPALIŠČA
Naša pokopališča so lepo urejena. Da pa bi ohranili urejenost in da bi bila urejena tudi pokopališka dejavnost smo v zvezi s tem sprejeli ustrezne sklepe. Tako bomo po novem letu podelili koncesijo za opravljanje pogrebniške dejavnosti. 0 načinu izvajanja Vas bomo obvestili s posebnim dopisom vsem gospodinjstvom.
* ZASVETILE SO LUČI V STANJEVCIH IN PESKOVCIH
Da seje dolina Peskovskega potoka spremenila ob izgradnji železniške proge je vidno na vsakem koraku. Lepo urejeno naselje v Stanjevcih, Gornjih Petrovcih in Peskovcih to dokazuje. Na spomlad bomo pristopili k urejanju mostu v Stanjevcih in Gornjih Petrovcih, urejanju cest in kanalov in dokončni ureditvi zemljišč. Vse je mišljeno ob železniški progi. Prepričan sem, da bo ta dolina ena najlepših dolin nasploh.
* OBNOVA STARIH
STANOVANJSKIH BLOKOV
Kot vam je znano, je občina lastnik stanovanjskih blokov pri osnovni šoli, spodaj pri občini in v Križevcih. V teh letih je bilo že dosti urejenega v notranjosti. V tem času poteka sanacija notranjih prostorov v bloku pri občini.
Zamenjava dotrajane instalacije v bloku pri občini
Urejanje okolice Evangeličanske cerkve v Gornjih Petrovcih
V četrtek, 19. aprila 2001 je potekala akcija v okviru ureditve okolice evangeličanske cerkve. Ker je bila obnova samega objekta cerkve zaključena, smo pristopili k ureditvi okolice. Po predhodnem dogovoru in s sprejetjem ustreznih sklepov, smo uredili tlakovane steze, uredili povsem na novo vodnjak, uredili vhod za invalide, uredili odvodnjavanje, navoziti je bilo potrebno ogromno zemlje.
S	tem so bili dani pogoji za zasaditev in ureditev okolice. Sadike okrasnega grmičevja, grmovnic in sajenje s pomočjo delavcev režijskega obrata, občanov in vernikov, je opravilo Vrtnarstvo iz Murska Sobote. Cvetlične gredice je zasadilo Cvetličarstvo Barber iz Gornjih Petrovec. Travo so zasejali verniki in delavci režijskega obrata. Sama cerkev z okolico bo lep objekt v naši občini.
27
IZ ŽIVLJENJA OBČINE
DECEMBER 2001
$ KOŠAROVCI
Tudi v Košarovcih smo uredili gozdne ceste, ki pa so tudi povezovalne ceste za naselji Kukeč in Košarovci, lz programa in opravljenih del je razvidno, da je bilo v naši občini izgrajenih in obnovljenih že lepo število kilometrov. Nekatere ceste pred obnovo niti niso bile prevozne. Prav tako so bile urejene še gozdne ceste v Gornjih Petrovcih in Boreči. Ogromno dela (pesekin drugo) so opravili delavci režijskega obrata Občine Gornji Petrovci.
& STANOVANJSKI BLOK
V tem trenutku potekajo zaključna dela na strehi in že so se začela obrtniška dela v notranjosti prostorov. Blok bo po programu vseljiv maja 2002. Pred tem Vas bomo obvestili, da boste lahko vložili vlogo za stanovanje.
Lepo urejena gozdna cesta v Gornjih Petrovcih
Stanovanjski blok dobiva svojo podobo
Zakaj je bilo potrebno nekomu na postajališču v Košarovcih narediti škodo (polomljena tegola, uničene rože itd).
Temeljna plošča ob začetku gradnje 18-stanovanjskega bloka
* AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA
Tudi v Šulincih, Boreči in na križišču za Lucovo smo uredili avtobusna postajališča in namestili čakalnice. V tem času so vandali povsem iznakazili obe čakalnici v Boreči.
Zakaj je to potrebno?
Lepo urejeno postajališče in hišica v Šulincih
28
IZ ŽIVLJENJA OBČINE
DECEMBER 2001
* MARTINJE
Da bi samo Martinje in predvsem okolica Srebrnega brega in mejnega prehoda Martinje bila lepo urejena, je bilo in bo še potrebno postoriti ogromno. Problemi, ki so s tem povezani, so vsekakor v prvi vrsti razreševanje problemov okrog lastništva zemljišč in dovoljenj posegov v prostor. V tem trenutku še vedno ni rešeno zemljišče pri igrišču in stavba. Kljub temu, da smo del zemljišča pri gostilni Sukič uredili, nam ostaja nerešen del pri stari zgradbi. Upam, da bo ta zadeva rešena čimprej. Kljub temu pa so potekala nekatera dela v zvezi s pripravo zemljišča za samo igrišče, navoženo je bilo ogromno zemlje, opravljena bagerska dela in nešteto ur ročnih del. S kompletno predstavitvijo projekta in izvedbo bomo nadaljevali v letu 2002.
V	tem trenutku potekajo tudi vse priprave za skupno sofinanciranje ureditve parkirnega prostora, pločnika in ulične razsvetljave pri pokopališču Martinje, skupaj z Občino Kuzma v višini sofinanciranja 50 % : 50 %. Tečejo tudi velika prizadevanja, da bi preplastili in uredili cesto ter da bi vse do križišča do mejnega prehoda uredili pločnik oz. kolesarsko stezo.
V	zvezi s tem poteka izdelava projektne ureditve Srebrnega brega in okolice. Predvsem ta ureditev celotnega kompleksa bi bila okno v svet naše občine in naše države. Prav tako se bo zaradi požara uničena hišica postavila na novo. Na prebivalcih Martinja je, da nemudoma uredijo na Srebrnem bregu lastništvo zemljišč, ki so edina prava ovira za začetek projekta ureditve kompleksa tega območja. Prepričan sem, da nam bo to uspelo.
Franc Šlithuber, župan
MARTINJE -OHRANJANJE DEDIŠČINE - SLOVENSKA
VRATA V PORABJE
Takšen je tudi naslov projekta, ki naj bi se v prihodnje odvijal v tej obmejni gorički vasi in kateremu je bila namenjena uvajalna delavnica 4. aprila letos. Projekt, s pomočjo katerega naj bi v prihodnjih letih uredili predel ob mejnem prehodu in 404 m visok Srebrni breg ter na njem postavili tipično goričko domačijo, obenem pa pripravili še brošuro o turistični ponudbi Martinja, sta povabljenim prebivalcem Martinja in predstavnikom vaškega ter občinskega vodstva v obliki uvajalne delavnice predstavila g. Stanislav Sraka, direktor Razvojne agencije Sinergija in ga. Jožica Toplak, prav tako iz Sinergije. Delavnice se je udeležil tudi župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber in pojasnil, da bo omenjeni projekt vključen v celotno turistično ponudbo občine Gornji Petrovci s centrom na Pindži.
Projekt sodi v okvir programov CRPOV, vanj pa so vključeni občina Gornji Petrovci, Ministrstvo za kmetijstvo, Razvojna agencija Sinergija in predstavniki vasi Martinje.
Dejansko stanje kaže, da je vas Martinje pretežno kmetijsko območje,
kjer pa se kmetovanje zaradi neugodnih podnebnih dejavnikov in težke dostopnosti do zemljišč čedalje bolj opušča, v zadnjih nekaj letih pa je odšlo tudi veliko mladega prebivalstva.
Cilji projekta so tako ustaviti odseljevanje mladih iz vasi, ustvariti nove možnosti za delo in bivanje, usmeriti vaščane v perspektivne dejavnosti, izkoristiti naravne in geografske danosti v Martinju in predvsem utrditi identiteto vasi.
Predsednik vaškega odbora Metod Kozar je tudi utemeljil, zakaj sta v projekt vključena predvsem mejni prehod in Srebrni breg.
Ožji vrh Srebrnega brega je bil nekoč bolj urejen, na vrhu je stal tudi lesen razgledni stolp, ki se ga starejši domačini še spominjajo, obstajajo pa tudi fotografije o njem. Srebrni breg so domačini nekoč imenovali tudi Srečen breg in kot tak za vas v bistvu nima pomena, če ni urejen.
Ob vznožju Srebrnega brega so tudi t.i. vrata v Slovensko Porabje, trenutno še meddržavni mejni prehod, ki povezuje Martinje z Gornjim Senikom. Z odprtjem le-tega se je ime
vasi Martinje poneslo tudi v širšo javnost. Tako naj bi bil vstop v Slovenijo za tuje in naše državljane prijetnejši, saj se meddržavnemu mejne* mu prehodu obeta, da bo spremenjen v mednarodnega.
Na Srebrnem bregu naj bi v bodoče stala tudi gorička domačija, zgrajena v starem goričkem stilu in iz naravnih materialov in seveda - krita s slamo. V njej naj bi bili na ogled predmeti, pohištvo in oprema, kakršni pač v takšno hišo sodijo in jih je v lasti domačinov še kar nekaj. Tako bi si bilo možno ogledati tudi staro kmečko orodje in gospodinjske pripomočke. Prostor bi v njej dobila tudi stalna razstava del sedanjega domačega župnika, Ivana Camplina in del ter rokopisov že pokojnega župnika Lojzeta Kozarja, ki je bil rojen v Martinju.
Ob uresničitvi projekta v celoti se vasi Martinje obeta bogata ne le turistična, ampak tudi kulturna in zgodovinska ponudba, še prej pa bo seveda potrebno vložiti veliko truda in dobre volje tudi domačinov ter finančnih sredstev, ki pa so po obljubi župana in sklepu občinskega sveta zagotovljena.
Nataša Kuhar Čerpnjak
29
IZ ŽIVLJENJA OBČINE	DECEMBER 2001
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
V današnjem času pričakujemo od zdravstvenih ustanov natančno diagnostiko in uspešno ter hitro zdravljenje. Za to pa potrebujemo zmeraj več pripomočkov.
Hladni zimski meseci, ko razhajajo virusi, gripe, bronhitisi in astme, prinašajo s sabo težave pri dihanju. Taka težave lahko omili INHALATOR.
Če bi ga imeli v Zdravstveni postaji Petrovci, bi bila našim pacientom prihranjena pot v Mursko Soboto in nepotrebno dodatno čakanje v specialistični ambulanti.
Kolektiv ZP Petrovci je sklenil, da bomo v prihodnje namesto cvetja na grob pokojnikov sorodnikov naših sodelavcev darovali za nakup aparatur za dignostiko ož. zdravljenje in s tem pomagali našim pacientom. Prosimo vas, da se nam pridružite in prispevate sredstva na žiro račun 51900-603-32106 s pripisom - za nakup aparatov za ZP Petrovci.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili našemu največjemu
darovalcu, občini Gornji Petrovci, posebno g. županu Francu Šlihthubru. Zmeraj z razumevanjem prisluhne našim potrebam in željam in jih tudi realizira ob podpori občinskega sveta.
V preteklih letih nam je občina podarila: EKG, merilec sladkorja, holesterola in trigliceridov v krvi. Sofinancirala je nakup dveh avtomobilov in garaž, letos so nam darovali faks s fotokopirnim strojem, oskrbujejo pa tudi naš vodomat s čisto, neoporečno vodo IZVIR. Seveda se zahvaljujemo tudi družini Sukič iz Šulinec 5, ki so sredstva namesto za sedmino, za pokojnim očetom, darovali za potrebe ZP Petrovci.
Kupili smo merilec kisika v krvi in prihranili pacientom obisk pri specialistu za pljučne bolezni.
Želimo in upamo, da bo akcija uspešna!
Želimo vam vesele božične praznike ter srečno, uspešno in predvsem ZDRAVO novo leto 2002!
Kolektiv ZP Petrovci
Nevarne gobe
Tou jesen so gobe pa lepou rasle. Nemre se samo dati na tou, ka je te toplo pa mokro bilou. Najbrž de tildi tou, kak velij Švendarin Kari, šteri se vali, ka on par mejsecov nemre, te pa en čas nema mere. Pravi, ka si son nemre raztolmačiti, zakoj je tou tak. Samo oubo okoli čela poženej pa pravi, ka je tou boža vola. Pa bi leko z gobami tudi tak znalo biti. Ednok ji je preveč, drgoč ji pa nikaj nega.
Tak je tildi tou jesen ne zdržo doma Tiloški Pišta, da so sij driigi ešče v krnici z batrijami vgojno leteli v gouščo, ka bi doj doubili Slovence, šteri se v goričko brovdje pa bukonje že z avtobusi vozijo gobe brat pa smetje delat. Tiloška držina je nej mogla zaostanjiivati za veščari, zatou je Pišta ob trej že se s postele stiro. Živini je malo vrgo, poisko batrijo, babi pa ešče novi bot v grmej vrezo, ka de ležej po grabaj plontala. “Trejzika pa malo dejte pa mata tak zdrave noge”, sije mislo.
Lepou so najšli. Da so za rose trudni domou šli, so srečavali pisano oblečene Slovence. Dijšali so kak v parfimeriji. Somo tuj pa ton je kakši moški pravo “dober dan”. Pišta je glij tak pravo “bogdaj”, mislo sije pa “vritmepijši”. Venej skre goušče pa avtojov ka je nej za gučati. Eni so mogli fejst dragi biti. Pišta je nešteme računo za več kak deset krav.
Doma so malo pojeli pa se fčasi spravili h goban. Sefelej pisane so bile. “Grbanje pa lisičke odamo, drage pa, Trejzika, na paprikaši napravi!”, je naroučo Pišta. Paprikaš je bio rejsan dober. Ešče za psa je ostalo. “Zdaj si pa malo počinejmo, te mo pa šli knoper vo spravlat.”
Pišta, Trejzika pa baba so si malo doj legli, dejte se je pa šlo na dvorišče špilat. Za en čas prletij v ižo pa skici: “Ata, naš Piki je fertek!”
Pišta gor zleti kak da bi ga s piikše strejlo. Vton sta že tildi ženski gor stonili. Najprle je nišče nej mogo rejči s sebej spraviti, te se pa prva oglasi baba: “Ka praviš, dejte ? Ka je naš pes crkno T Sij so se gledali, ali pomouči je nej bilo: velki straj seje po iži raztegno kak je dugi pa Šiirki, te seje pa začno pod koužo vlečti.
Ižaje bijla kak da bi mrla. Za en čas seje oglaso Pišta: “Draga Trejzika, zdaj da smo eto svoje trpeče živlenje sij do konca prpelali, ti moren nika povedati, zatou ka nači gvušno nemo v groubi meren. Znaš botrino Mariško. Ona je mene sigdar s tistov svojov migastov ritjov dražgjila. Pa je, od toga je eno par lejt nazaj, tak prišlo ka sva na Velkom trajnki oba na ednok prišla plastijče trousit. Zdaj več son ne ven, kak se je ... ”
“Že znon, ka boš dale pravo,” je njemi v rejč zletejla Trejzika. “Nemren ti nika zameriti. Menej je glij takša skušnjava napadnila. Da san lani Za majami burgolo okapala, meje od nadza somo nika popadnilo. Včasi san znala, ka je tou Švendarin Kari, zato san rajnč nej krijčala. Nika je nej pravo. Somo meje ...”
V tiston v ižo zletij dejte, boug zna daje vo odletelo, pa pravi: “ Botrni Viktor so pravli, ka je našoga psa Zaletejni Draško s svojin nouvin autojon podvozo.”
Alex
30
ŠOLSKI PREVOZI
DECEMBER 2001
VARNOST NA POTI V ŠOLO
Dne, 28. avgusta 2001 smo v sejni sobi občinske zgradbe občine Gornji Petrovci pripravili posvet na temo Varstvo in preventiva v prometu. Posveta so se udeležili g. Poredoš Karel, vodja policijskega okoliša PO Gornji Petrovci, župan občine, g Franc Šlihthuber, vozniki avtobusov, kateri bodo prevažali otroke OŠ Gornji Petrovci vsak dan v šolo ter domov. To so Balek Marjan s.p., Žujs Franc s.p., Kozic Stanko ter Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občine Gornji Petrovci.
Namen posveta je bil poudarek na prvem šolskem dnevu, ki se je približeval. Tako je najprej spregovoril g. Poredoš ter dejal, da z veseljem ugotavlja, da je lansko leto minilo brez kakih zapletov ati poškodb otrok udeležencev v cestnem prometu. Dejcd je tudi, da bodo pi*ve šolske dni v okolici šole prisotni policisti, ki bodo poostreno izvajali nadzor nad udeleženci cestnega prometa, predvsem mimo šole. G. Poredoš je še opozoril voznike na opremljenost vozil, s katerimi bodo prevažali otroke. Sam je pa še napovedal obisk osnovnošolskim otrokom prve dni v šoli. V prometu otrok brez staršev in odraslih ne sme in ne zmore sodelovati!
Nato je še vse prisotne na posvetu nagovoril župan občine Franc Šlihthuber, ki je govoril o ukrepih, katere bomo izvedli s strani občine. Počistila se bodo
Razpored vožnje kombijev za prevoz otrok:
postajališča, preveri se signalizacija, obnovijo se signalizacij ske črte, kjer je to potrebno. Dotaknil se je tudi republiške ceste, ki pelje iz spodnjega dela Petrovec proti šoli in je v zelo slabem stanju.
Tak posvet je namenjen predvsem, da se ugotovijo morebitne pomanjkljivosti ter se izmenjajo mnenja ljudi, ki so vsak dan udeleženci v cestnem prometu ter imajo določeno odgovornost!
Poleg omenjenih prevozov otrok opravlja občinski kombi razvoz otrok, ki se udeležujejo raznih popoldanskih aktivnosti, ki se izvajajo v OŠ Gornji Petrovci,
Voznika Balek Marjan s.p. in Žujs Franc s.p. se priporočata še za razne druge prevoze v različne namene!
Prihod
OBČ. KOMBI-Kozic Stanko MINIBUS-Žujs Franč s.p.	MINIBUS-Balek Marjan s.p.
Čas	Lokacija	Čas	Lokacija	Cas	Lokacija
6.47	WoIf - Peskovci	6.40	Serec - Kuštanovci	6.55	Grabar - Lucova
6.52	Križišče Bagar - Petrovci 6.43	Piitar - Kuštanovci	7.00	Belec - Lucova
6.57	OŠ Gornji Petrovci	6.50	Gas. Dom - Kuštanovci 7.03	Kerčmar - Adrijanci
7.01	Meolic - Petrovci	j 7.05 Košarovci	7.04 Megica - Adrijanci
7.02	Zelko - Petrovci	7.10	Cifer- Kukeč	7.06	Št. 64 - Adrijanci
7.06	OŠ Gornji Petrovci	7.15	Kukeč	7.08	Zrinski - Adrijanci
7.11	Gorenji - Stanjevci	7.20	Kostanj - Križevci	7.10	Bočkorec - Adrijanci
7.13	Škerlak - Stanjevci	7.25	Igrišče - Križevci	7.15	OŠ Gornji Petrovci
7.21	OŠ Gornji Petrovci	7.35	OŠ Gornji Petrovci	7.20	Kovačec - Šulinci
7.26 Škerlak - Stanjevci j	; 7.25 Spomenik - Ženavlje
7.28 Bogdan - Stanjevci	: 7.30 Miholič - Šulinci
7.31	Kozic - Stanjevci	7.32 Hozjan - Šulinci
7.35 OŠ Gornji Petrovci	7.35 OŠ Gornji Petrovci
Odhod
Čas	Lokacija	OBČ. KOMBI-Kozic Stanko
12.25	OŠ	G. Petrovci -	Stanjevci, Petrovci Bagar, Meolic, Peskovci
14.05	OŠ	G. Petrovci -	Stanjevci, Petrovci Bagar, Gasilski dom,	Meolic, Peskovci
Čas	Lokacija	MINIBUS - Žujs Franc s.p.
12.25	OŠ	G. Petrovci -	Križevci, Kukeč, Košarovci, Kuštanovci
14.05	OŠ	G. Petrovci -	Križevci. Kukeč, Košarovci, Kuštanovci
Čas	Lokacija	MINIBUS - Balek Marjan s.p.
12.25	OŠ G. Petrovci - Adrijanci, Lucova
12.45 OŠ G. Petrovci - Gas. dom Petrovci, Šulinci, Ženavlje
14.05	OŠ G. Petrovci - Adrijanci, Lucova Belec, Grabar
31
EVRO
DECEMBER 2001
PRIHAJA EVRO
Ja, res prihaja. S 1. januaijem prihodnje leto bodo v 12 državah Evropske unije (EU) prišli v obtok bankovci in kovanci nove valute Evropske denarne unije (European monetary unit -EMU). Evro bo tako postal enotna valuta v naslednjih državah : Avstriji, Belgjji, Finski, Franciji, Grčiji, Irski, Italiji, Luksemburgu, Nemčiji, Nizozemski, Portugalski in Španiji. Le tri države EU s 1. januaijem ne bodo uvedle evra, in sicer : Danska, Švedska in Velika Britapija. Kljub temu, da niso članice EMU in EU, pa bodo na podlagi posebnega sporazuma evro Uvedle še Andora, Monako, San Marino in Vatikan.
Bankovci evra so izdani v vrednostih po 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov, kovanci pa v vrednosti 1, 2, 5, 20, 30, 50 centov (stotinov) ter 1 in 2 evra. Na bankovcih so predstavljena obdobja evropske kulturne zgodovine, posebno zanimivi pa bodo kovanci, ki bodo sicer imeli enotno oblikovano prednjo stran, medtem ko pa je zadnjo stran oblikovala vsaka država posebej in bo tako skupaj kar 96 različnih kovancev, seveda le z 8 različnimi vrednostmi.
Zaradi uvedbe evra se bomo poslovili od nam včasih tako ljubih valut kot so bile nemške marke, šilingi in druge. Kljub temu bo možno v teh nacionalnih valutah plačevati še do 28. februarja 2002 v devetih državah EU (tudi Avstriji in Nemčiji), v preostalih treh pa nekoliko prej. S 1. marcem pa bo evro postal edino zakonito plačilno sredstvo v naštetih 12 državah EMU.
Razloge za uvedbo evra bi lahko razdelili na politične in ekonomske. Nova valuta nedvomno pomeni dodatno vez med državami EU in močnejšo politično vlogo EU v svetu. Na ekonomskem področju pa evro prinaša predvsem še večje poenotenje trga EU, boljšo preglednost in primerljivost cen in s tem večjo konkurenčnost, odpravlja deviznotečanja tveganja in nasploh povečuje učinkovitost evropskega finančnega in monetarnega trga. V svetovnem merilu pa vsi ti razlogi pomenijo povečanje moči EU in njene valute v razmerju do ameriškega dolarja in japonskega jena, saj naj bi po nekaterih predvidevanjih v relativno kratkem obdobju (npr. v dvajsetih letih) v svetu nekaj veljale le tri svetovne valute : ameriški dolar, evropski evro, japonski jen pa naj bi zamenjal kitajski renminbi.
Če pa pogledamo bolj kratkoročno, kaj se bo s prihodom evra spremenilo za nas navadne državljane, besedici "skoraj nič" nista preskromni. Če odmislimo čustveno navezanost na marke in šilinge, bistvenih sprememb in pretresov ne bo. Vse naše prihranke, ki se nahajajo na deviznih računih ali hranilnih knjižicah, bodo slovenske banke s 1. januarjem 2002 samodejno spremenile v evro. Ta menjava bo opravljena brezplačno, banke pa nas bodo o tem obvestile. Prav tako bodo banke do 28. februarja 2002 brezplačno sprejemale stare valute, ki jih bomo položili na te račune in jih spremenile v evre. Tisti, ki pa bankam ali hranilnicam ne zaupate in rajši hranite denar v domači nogavici in upate, da vam denarja ne bo kdo ukradel, da ga ne boste izgubili v požaru ali vam ga ne bodo pojedle miši (če ga ne hranite v obliki kovancev), pa lahko gotovino zamenjate še do 30. junija 2002, vendar le ob plačilu provizije. Isto se vam bo zgodilo, če boste želeli to gotovino zamenjati npr. v švicarske franke ali ameriške dolarje. Pri teh menjavah samo informativni podatek, da je 1 evro vreden približno 221 SIT, 13,76 ATS in 1, 96 DEM. Po sprejemu Slovenije v EU in pristopu k EMU bo v dveh letih po vstopu v EU najverjetneje evro postal tudi zakonita valuta v naši državi.
Zamenjava bankovcev in kovancev starih valut v državah, ki bodo uvedle evro, predstavlja izjemno zahtevno in kompleksno logistično operacijo, na katero so se te države pripravljale več let. Poseben problem se je pojavil tudi ob vprašanju, kaj s starimi kovanci in bankovci, ki jih bodo izvzeli iz prometa. Večino bankovcev bodo namreč sežgali, kovance pa pretopili v kovino, zlasti v nikelj in ga prodali, Nemci pa bodo marke recimo vključili v pridelavo umetnih gnojil.
Za vse tiste pa, ki želite izvedeti čimveč o novi evropski in čez nekaj let tudi naši valuti in radi
brskate po internetu, še nekaj uporabnih naslovov v slovenskem in tujih jezikih :
www. evropska-unija. si
www.evropskaunija.com
www.gzs.si/eu
www.bsi.si
http://europa.eu.int
Tadej Ružič
32
KULTURA, TURIZEM
DECEMBER 2001
KUD Goričko v 2001
Naša folklorna skupina je tudi v tem letu bila delavna. Goričko in našo občino smo predstavljali na številnih nastopih širom po Sloveniji. Kot izvirna plesna skupina smo s svatovskimi goričkimi plesi navdušili občinstvo, ki nas je zmeraj nagradilo z bučnim aplavzom. K pestrosti nastopov je prispevala ljudska pevka Giza, s svojim značilnim nastopom, polnim goričke pristnosti. Njene pesmi, kjer je v melodiji zmeraj predstavila kakšno zanimivo življenjsko zgodbo, so gledalci nemalokrat spremljali tudi z odprtimi usti.
Prvi letošnji nastop smo imeli 6. maja v Šalovcih, na tradicionalni reviji folklornih skupin. Predstavilo se je več kot deset skupin iz celotnega Prekmurja, nastope je pa spremljala in ocenjevala tudi državna strokovna komisija. Naša skupina seje odlično odrezala.
Svoj veliki nastop smo opravili ob otvoritvi železnice 16. maja na Hodošu. Veliko število gledalcev iz Slovenije in Madžarske, ki so bili prisotni ob tem zgodovinskem dogodku, kakor tudi prisotnost predsednikov vlad obeh držav, gospoda Drnovška in gospoda Orbana, nas niso zmedli, tako da smo naše plese odplesali prav profesionalno.
Seveda tudi letos nismo manjkali s svojim nastopom na kmečkih igrah, ki so bile 1. avgusta v Lucovi. Na povabilo Turističnega društva Črna na Koroškem smo 12. avgusta nastopili na folklornih, etnoloških in kulturnih prireditvah ob njihovem občinskem prazniku, ki so se tam odvijale ves teden. 16. avgusta smo nastopili v Stanjevcih, kjer smo ob občinskem prazniku zaplesali in zapeli upokojencem naše, odranske in črenšovske občine. Tudi letos smo s svojim nastopom popestrili srečanje starejših občanov, kije bilo 2. decembra v vaški dvorani v Gornjih Petrovcih.
Društvo je tudi to leto zaključilo v veselem razpoloženju, in sicer na Španovi domačiji v Moščancih. S svojo prisotnostjo nas je počastil tudi gospod župan Franc Šlihthuber.
Folklorna skupina KUD Goričko Gornji Petrovci.
Leto smo zaključili veselo,- tako, kot znamo samo mi.
Tudi ob zaključku lanskega leta nas je s svojim obiskom razveselil gospod župan Franc Šlihthuber. Ob tej priliki smo mu podariti našo skupinsko fotografijo.
Na enem izmed naših nastopov.
33
KULTURA, TURIZEM	DECEMBER 2001
OBČINSKA ZASTAVA TUDI NA GEOMETRIČNEM SREDIŠČU
SLOVENIJE V VAČAH
Ob 10. obletnici slovenske zastave je heraldično društvo Heraldica Slovenica organiziralo srečanje praporjev in zastav iz vse Slovenije. Srečanje je bilo na geometričnem središču Slovenije v Vačah in na Spodnji Slivni. Vabilu organizatorja smo se odzvali in tako sodelovali v tej množični povorki. Slovesnosti so se začele v Vačah, kjer je v župnijski cerkvi potekala maša za domovino in blagoslovitev praporjev in zastav. Cerkveni obred je vodil metropolit dr. Franc Rode. Slovesnosti so se udeležili tudi ugledni slovenski politiki, med njimi Ivo Bizjak, Andrej Bajuk in drugi. Drugi del slovesnosti je potekaI na samem geometričnem središču Slovenije (GEOSS-u) v Spodnji Slivni, V povorki zastav in praporjev je sodelovala godba slovenske Policije. Program je potekal v spremstvu vojaških časti. Pred kamnom, ki obeležuje to središče, sta med drugimi govorniki zbrani množici spregovorila Borut Pahor in Lojze Peterle.
Aleksander Bagar
Tudi naša zastava z zastavonošo je bila v mimohodu
Bagar Aleksander z zastavo Občine Gornji Petrovci
PRIZNANJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE
Turistično društvo Vrtanek je s svojim delom in požrtvovalnostjo dokazalo, ne le v občinskem merilu , temveč tudi v širši slovenski javnosti, da so uspešni. To dokazuje tudi dejstvo, daje TD Vrtanek dne, 04.04.2001 prejelo priznanje Turistične zveze Slovenije. Priznanje se podeljuje za dosežke na področju gostinstva, kulinarike in turizma. Enako priznanje v Pomurju je prejela tudi gostilna Rajh iz Bakovec. Priznanje sta podelila predsednik Turistične zveze Slovenije, dr. Marjan Rožič in predsednik častnega odbora Turistične zveze Slovenije, dr. Janez Podobnik.
V	imenu turističnega društva Vrtanek sta to pomembno priznanje prevzeli ga. Marija Došen in ga. Marta Perš.
Svečani podelitvi je prisostvoval tudi predsednik Turistične zveze za Pomurje g. Dravec.
V	imenu občinske uprave Turističnemu društvu iskreno čestitamo.
Aleksander Bagar
Od leve proti desni dr.Janez Podobnik, Marija Došen, Marta Perš in Dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije
34
V BESEDI IN SLIKI
DECEMBER 2001
IZGRADNJA VODOVODA GORNJI PETROVCI, PESKOVCI,
ŠULINCI, ADRIJANCI
Vodovodno omrežje smo pričeli graditi letos spomladi. Na osnovi javnega razpisa, je za izvajalca bilo izbrano najugodnejše, Javno vodnogospodarsko podjetje MURA iz M. Sobote. Na sami trasi vodovoda smo naleteli na nekaj težav , ki so nam jih povzročili določeni lastniki parcel. Težave smo imeli tudi na določenih odsekih trase, kjer smo zaradi konfiguracije terena in neprehodnosti bili prisiljeni spremeniti del trase. Za spremembe smo na Upravni enoti M. Sobota že pridobili dodatno gradbeno in lokacijsko dovoljenje. V tem trenutku poteka tudi izgradnja vodnega bazena ob vrtini
Izvajalec nam zagotavlja, da bodo groba gradbena dela v letošnjem letu zaključena.
Prvi metri polaganja vodovodnih cevi v smeri proti vrtini, tako imenovani krak 4
* KRVODAJALCI ORGANIZACIJE
rk Ženavlje in
RK GORNJI PETROVCI
Tako kot vsako leto so se tudi letos v začetku leta zbrali krvodajalci organizacij RK Ženavlje in RK Gornji Petrovci. Zbralo se je veliko prostovoljnih krvodajalcev iz obeh organizacij in tako so samo potrdili načelo, da je darovanje krvi ena od najbolj humanih stvari, kar jih človek premore. Sodelovalo je 52 krvodajalcev RK Ženavlje, kjer želimo posebej pohvaliti veliko udeležbo krvodajalcev iz vasi Šulinci in Boreča ter 32 krvodajalcev RK Gornji Petrovci. Oboji so se po zaključku akcije zbrali v gostilni Horvat v Gornjih Petrovcih, kjer jih je pozdravil in nagovoril župan občine Gornji Petrovci, g. Franc Šlihthuber. Posebna pohvala pa gre seveda tistim, ki kri darujejo vsako leto znova in mogoče spodbuda za še večjo udeležbo v bodoče, kajti ravno vaša kri lahko reši življenje.
Uslužbenec Blisk Montaža g. Črnko Vendel pri montaži hidranta
V času poteka investicije je zelo pomembno, da se večkrat sestanejo vsi, ki sodelujejo pri investiciji. Od leve proti desni: predstavniki VGP Mura M. Sobota g.Kustec Anton in Kociper Jože, ga Gizela Pucko Makari - nadzornica, Aleksander Bagar in župan Franc Šlihthuber ter predstavnik Blisk Montaža, g. Doha Ladislav.
35
V BESEDI IN SLIKI	DECEMBER 2001
OBNOVA MOSTU V ŠULINCIH KONČANA
Neurje, ki ni prizaneslo infrastrukturnim objektom na potoku Merak v Šulincih v letu 1998, je povzročilo veliko škode na mostu. Oznake za prepoved vožnje so narekovale ukrepanje. V zvezi s tem smo se odločili za obnovo mostu. Ministrstvo za okolje in prostor, Izpostava Murska Sobota je prispevalo denarna sredstva v višini 6.000.000,00 SIT za zavarovanje struge in pritokov ob cesti. Za obnovo mostu pa je sredstva zagotovila Občina Gornji Petrovci iz svojega proračuna, v višini 9.199.863,00 SIT. Obnovitvena dela je opravljalo podjetje VGP Mura iz Murske Sobote, svečana predaja pa je bila 14.08.2001
Ob prisotnosti občank in občanov sta trak prerezala in most predala v uporabo predsednik Krajevne skupnosti Šulinci g. Vladimir Hozjan in župan Franc Šlihthuber
Začetek gradnje mostu
Župan je tudi opravil krst novega mostu
Takoj po otvoritvi se je prva zapeljala čez novi most mala Časar Jana v spremstvu očeta Časar Štefana
36
ŠPORT	DECEMBER 2001
DERBI V MALEM NOGOMETU MED PREDSTAVNIKI
POLICIJE TER OBČINO
Kot že večkrat doslej smo srečali ter pomerili v malem nogometu delavci Policijske postaje Gornji Petrovci ter delavci ter svetniki Občine Gornji Petrovci. Tekmo smo odigrali dne,
22.11.2001 v prostorih telovadnice OŠ Šalovci. Ekipa občine je bila v odlični pripravljenosti z županom Francem Šlihthubrom na čelu. Kljub močni samozavesti ter odlični pripravljenosti pa moramo priznati, da je ekipa Policijske postaje Gornji Petrovci bila trd oreh, kar se je na koncu izkazalo v rezultatu.
Po tekmi smo bili vsi skupaj povabljeni na pogostitev v prostore Lovskega Društva Križevci, katerega je pripravila PP Gornji Petrovci. Po obilnem bograču smo se spustih v klepet ter si ob kozarcu pijače izmenjali izkušnje ter doživetja s tekme ter iz vsakdanjega življenja.
Tako bi se še na koncu zahvalil Policijski postaji Gornji Petrovci za pogostitev ter jim sporočil, da nam je ta poraz vlil še dodatnih motivacij in volje za naslednje srečanje s predstavniki PP Gornji Petrovci, kjer smo prepričani v podvig ekipe Občine Gornji Petrovci ter zmago!
Bojan Prosič
KERČMARJEV BMW ISETA 300
Kerčmar Aleksander iz Gornjih Petrovec je pred tremi leti postal eden od redkih a ponosnih lastnikov starodobnih vozil. To je avtomobil BMWISETA 300 z letnico 1958. Avtomobil je bil v zelo slabem stanju in potrebno je bilo veliko volje in prostega časa, da je avtomobil dobil podobo, kot jo ima danes. Obiskal je različne sejme, da je dobil vse potrebne rezervne dele, ki jih je rabil. Največja zanimivost avtomobila je njegova izjemna majhnost ter da ima samo ena vrata, ki se odpirajo od spredaj, na vratih je pa še nameščen volan.
G. Kerčmar je že dve leti aktiven član motokluba Veteran s sedežem v Murski Soboti. S klubom se udeležujejo raznih prireditev in avtorally-ev po Sloveniji in sosednji Hi-vaški, Madžarski in Avstriji. Med drugim je sodeloval pri avtorally-ju treh dežel, Slovenije, Avstrije in Madžarske, ki se je odvijal kot potujoči muzej starodobnih vozil. Najbolj ponosen pa je na priznanja iz gostovanja v Zallaegersegu, kjer je zasedel 2. mesto v spretnostni vožnji in poleg tega prejel še priznanje za izjemno vozilo ter kot naj starejši voznik rally-ja.
G. Kerčmarju želimo še veliko varnih kilometrov in veliko lepih trenutkov z njegovim BMW-jem.
Pozdrav ekip predstavnikov Policijske postaje Gornji Petrovci ter predstavnikov Občine Gornji Petrovci.
G. Aleksander Kerčmar ponosno ob svojem vozilu
37
ŠPORT	DECEMBER 2001
MEDOBČINSKA ZVEZA KLUBOV MALEGA NOGOMETA GORIČKO
Odigranje bil jesenski del prvenstva MZ KMN Goričko za leto 2001/2002. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa iz ŠD Budinec z 37 točkami pred Srebrnim bregom, kijih ima 34. Najboljši strelec lige je bil Rogan Drago iz ŠD Trdkove s 31 zadetki.
LESTVICA
h___BUDINCI_________ 14	12_____1_______1_____ 58:23	37______
2.	_ SREBRNI BREG	14	11______J______2_____ 75:30	34______
3.	_GORNJI PETROVCI 14	11____ 1_______2_____ 64:31	34______
4.	_TRDKOVA	14	10_______0______4_____ 76:36	30______
5.	_INA ČEPINCI	14	10______0______4_____ 61:26	30______
6.	_STANJEVCI______JM__8_______2_______4______ 67:57	27______
7.	_DOMANJŠEVCI	14	8_______1_______5____ 51:36	25______
JL__ISYP ŠALOVCI	14	7_______ \______6_____ 49:39	22_____
9.	_NERADNOVCI	14	6________J______1____ 57:61	19______
10.	CARIOKE________ T4_ 4______ \______9____ 35:53	13______
11.	POLIC__________14	3_______2______9____ 47:56	11______
12.	DOLENCI________ 14_	2______3_______9____ 38:67	9_______
13.	ADRIJANCI_______L4_	2______J______JA____ 34:98	7_______
14.	ŠULINCI________J_4__2______0______ 12_____ 38:50	6_____
15.	KEREKA________ 14	0	3	11	25:67	3
LESTVICA FAIR PLAY TOČKE
L	[ŠULINCI	5
2.	_ISYP ŠALOVCI	6______
3.	_KEREKA ČEPINCI 7______
4.	_NERADNOVCI	9______
5.	_DOLIČ	11_____
6.	_GORNJI PETROVCI 13____
7.	_BUDINCI________JA_____
7.__ADRIJANCI______J5_____
9.	_TRDKOVA________ 16
10.	DOLENCI	J7_____
11.	DOMANJŠEVCI ~ 18______
12.	SREBRNI BREG	19_____
13.	CARIOKE________20_____
14.	STANJEVCI______21____
15.	[INA ČEPINCI	27
Najboljši strelci v ekipah:
1.	Rogan Drago - Trdkova	31
2.	Lepoša Robi - Srebrni breg	28
3.	Škerlak Darko - Stanjevci	23
4.	Koca Sandi - INA Čepinci	22
5.	Bencik Miran - Gornji Petrovci	19
6.	Konje Ervin - Budinci	16
6	Gašpar Damjan - Neradnovci	16
8 Panič Davorin - Isyp Šalovci	15
9.	Cer Bojan - Šulinci	14
10.	Kramberger Miran - Domanjševci 12
10. Cener Zdravko - Dolič	12
10. Rac Andrej - Carioke	12
13. Mertuk Bojan - Dolenci	11
14.	Gorza Davor - Adrijanci	8
15.	Žido Darko - Kereka	6
Ker je odigran jesenski del lige MZ KMN Goričko, želim vsem ekipam veliko uspeh naslednje leto.
Športni pozdrav!
Zlatko Dekovski
38
VOŠČIMO VAM VESELE PRAZNIKE
DECEMBER 2001
VLADIMIR HOZJAN s.p.
Šulinci 87/a 9203 Gornji Petrovci Tel.: 02/556 90 46 Fax: 02/556 90 47 GSM: 041 712 586
OPRAVLJAMO KOMPLETNE POGREBNE STORITVE
•Velika izbira opreme v Šulincih 87/a •Opremo pripeljano do 40 km brezplačno •Uredimo vse papirje in izplačilo pogrebnine •Prevozi iz tujine
•Urejamo pokopališča, zelene površine, žive meje
PLAČILO NA OBROKE!
Organizirano dežurstvo 24 ur dnevno
AVTOPREVOZNIŠTVO POGREBNE STORITVE IN OPREMA UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC
Važno Obvestilo
POLEG RAZLIČNIH USLUG, KI JIH NAŠ FRIZERSKI SALON NUDI STRANKAM, SMO UVEDLI ŠE ENO NOVO, ZELO EKSKLUZIVNO STORITEV ZA VSE OSEBE, KI IMAJO PROBLEME ALI ANOMALIJE NA LASEH IN LASIŠČU, KOT SO NPR.: SRBENJE LASIŠČA, PRHLJAJ, IZPADANJE LAS, MASTNE ALI POŠKODOVANE LASE... ČE IMATE TUDI Vl KATEROKOLI OD TEH TEŽAV, SE LAHKO NAROČITE V NAŠEM SALONU NA BREZPLAČEN PREGLED LASlSCA Z MIKROKAMERO IN STROKOVNO SVETOVANJE. TO VABILO VELJA ZA VSE DRUŽINSKE ČLANE. VSE OSTALE INFORMACIJE LAHKO DOBITE V NAŠEM SALONU.
FRIZERSKI SALON o SANDRA
Sandra Balek s.p. Šulinci 34, 9203 G. Petrovci
tel.: 55 61 520
Lep pozdrav
Vesele Božične praznike ter uspešno Novo leto 2002
vam želi salon Sandro
39
VOŠČIMO VAM VESELE PRAZNIKE
DECEMBER 2001
STARA LEGENDA
Resnično, kar stoje betlehemske poljane in se boči nad njimi nebo božje, še niso videle take radosti kakor v tisti čudežni noči.
Komaj so izginili angeli v višavi in so potihnili njih spevi, ki so lili v srca preprostih pastirjev, kakor bi padala v srca najslajša sreča, so hoteli vsi hiteti gori na višavo, da bi videli tam čudo, naznanjeno jim po poslanikih nebeških. Komaj, komaj so spregovorili dvoje bolehnih, nadušljivih starcev, naj ostaneta pri živini. In mali Efrem je moral ostati pri njima. Ostati je moral, ker je bil slep in bi drage le zadrževal pri jadrni, hrepeneči hoji.
Že je prihajala iz puščave, kjer je spala čez noč, jutranja zora, ko so se pastirji vrnili. Vrnili so se vsi radostni in srečni, tako polni tistega čudežnega, kar so videli gori ob Betlehemu, da niso mogli govoriti o ničemer dragem kot o malem detetu, ki so ga videli gori v hlevu. Najbolj blagoslovljeni, najbolj srečni pa so se vrnili s tega pohoda otroci. Slepi Efrem je poslušal njih srečo, ki je zvenela iz vsake besede, iz vsake kretnje, iz slednjega diha - kako čudežno je sijala iz blestečih se oči, ni
mogel videti. Poslušal je in poslušal, večje in večje hrepenenje se mu je budilo v srcu, da bi tudi videl to čudežno dete.
Pa je potegnil prijatelja malega Benjamina v stran od dragih in ga je prosil:» Benjamin, bratec, povedi me gori k temu prelepemu detetu.«
»Saj ga ne moreš videti,« seje branil Benjamin.
»A vendar, povedi me, prosim te.« »Ne vem, če bi bilo v redu.«
»Za pisano piščalko, ki mi jo je dal stari Simon si me prosil zadnjič. To ti dam, če me povedeš, »je silil mali Efrem, ves vznemirjen, da prijatelja morda vendar ne bo mogel omehčati in pregovoriti.
»Pa bodi!« se je po kratkem premisleku odločil Benjamin.
»Dober si, Benjamin,« se je vzrado-stil Efrem. »Zdaj res vem, da si mi prijatelj in brat. Brat hočem ostati tudi jaz tebi vse življenje.«
»Pa pojdiva!«
»Čaj, Benjamin. Kaj misliš, ne bi li kazalo, da vzameva moje malo jagnje s seboj in ga poneseva detetu v hlev-cu? Da so tako ubogi, ste pravili.«
Benjamin je tlesknil z malimi rokami. »Da, ponesiva mu! Takoj ga vjamem. Ti ga neseš, jaz pa te bom vodil!«
Jagnje sta kmalu dobila in sta šla.
Pač je držal Benjamin še mlajšega slepega F.frcma za roko, a Efrem je stopal vedno nagleje nego Benjamin, skoro vedno korak pred Benjaminom, tako veliko je bilo njegovo hrepenenje. Kakor bi videl pot pred seboj in bi se oklepal roke prijateljeve le iz dobrote, je stopal hitro in varno.
Da sama nista vedela kdaj, sta
prispela v hlev.
»Tukaj, Efrem, pred jaslicami sva, poklekni!« je šepetaje opominjal Benjamin.
Oba sta pokleknila
»Tukaj, Efrem, poljubi detetu rokico; naproti ti jo moli.«
Efrem jo je pobožno poljubil.
»Tukaj, prelepo detece, sem ti prinesel svoje jagnje. Skoro tako rad sem ga imel kakor mamico. A rad ga dam tebi.«
»Ko bi ga ti videl, Efrem, kako se smehlja,« je šepetaje govoril Benjamin. »Še nikoli nisem videl takega smehljaja. A kaj, ko ne vidiš, siromak.!
»Saj vidim!« je kriknil Efrem in je naglas zajokal. Toliko radosti in sreče je bilo v njegovem vzkliku in njegovem joku, daje, ko seje zbudil iz prvega začudenja, zajokal z njim še Benjamin...
Z nebeškim smehljajem ju je blagoslavljal iz jaslic Jezušček...
Ksaver Meško
Lojze Kozar
BOŽIČNA NOČ
Kako daleč je nocoj domov in kako blizu.
Kako se v naglem nizu vračajo podobe dveh svetov.
V kotu so pastirji vzeli z glav klobuke in pobožno v jasli žro, kjer Dete je zajokalo svoj prvi žalostni napev.
V mojem srcu je odmev njegove melodije, polne bolečine, ki ne mine,
ampak raste brez prestanka.
Čas je kakor zanka, ki ovija moje grlo in preži in čaka, da odmrlo bo srce in v pajčevino se ujelo moje hrepenenje.
0 belo Materinih lic blestenje, o belo čelo Deteta v plenicah, o hrepeneči sij v očeh pastirjev, kako ste daleč zdaj, kako ste blizu!
40
VOŠČIMO VAM VESELE PRAZNIKE
DECEMBER 2001
Preživite bližajoče se praznike s polno mero radosti in veselja ter ga ponesite tudi med tiste, ki vse to pogrešajo.
Blagoslovljen Božič in vse dobro v letu 2002!
41
KMETIJSTVO
DECEMBER 2001
SREČANJE UUBITEUEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE
28. julija 2001 je bilo v Trzinu 4. slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike, kjer je svoj traktor, znamke Deutz, razstavljal tudi naš občan, Abraham Drago iz Peskovec 38. Med 71 razstavljalci stare kmetijske tehnike iz celotne Slovenije je bil na odličnem 12. mestu.
Abraham Drago je vložil ogromno denarja in truda, da se je lahko udeležil tega tekmovanja. Obenem je predstavljal Občino Gornji Petrovci.
Ponosni smo, da imamo tudi takšne, ki ohranjajo ta stari običaj.
Za dosežen uspeh mu iskreno čestitamo in mu obenem želimo še dosti sreče pri prihodnjih razstavah.
Franc Šlihthuber, župan
Drago seje moral komisiji predstaviti
Drago s svojo ženo in družinskimi člani
ŽETEV V MARTINJU
Zadnje čase se zelo veliko govori o ohranjanju starih kmečkih običajev in opravil. Ravno zato so se vaščani iz Martinja, kot že nekaj let doslej, neke sončne julijske nedelje zbrali, da bi nam mlajšim prikazali, kako so nekoč želi. Žetev v času njihovega otroštva ni bila opravljena v dobre pol ure, kot je to danes, ampak so za enako veliko površino potrebovali kar precej več časa.
In kako je žetev potekala?
Najprej smo lahko opazovali in spretnejši tudi poskusili žeti rž, se pravi pokositi ga s koso. Nato je sledilo pobiranje klasja in povezovanje le-tega v snope, ki so jih zatem zvozili domovin jih pripravili za mlačvo. Razlika je bila v tem, da smo si nadaljevanje tokrat lahko ogledali
nedaleč stran od njive. Snope so pravtako mlatili ročno, s cepci. Zrnje je potem bilo potrebno očistiti slame in drugih primesi, slamo pa znova povezati v snope. Po končanem delu je seveda sledila dobra kmečka malica. Vendar pa ob vsem tem nismo opazovali le postopkov, ampak tudi orodje, ki je za to vrsto opravil še shranjeno na domačijah. Ce se bodo naši načrti o izgradnji goričke hiše na Srebrnem bregu uresničili, bo marsikateri kos tega orodja tam dobil svoje mesto v zbirki.
V vasi se tako trudimo ohraniti vsaj del starih običajev, ki se jih tudi mlajši prebivalci še spominjamo, zato je tudi obisk žetve vsako leto večji. Upamo, da nas bo prihodnje leto še več.
Nataša Kuhar Čerpnjak
42
KMETIJSTVO
JAVNI RAZPIS SAPARD
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja izdaja razpis za program SAPARD, ki zajema štiri sklope razpisov, na katere se lahko prijavite:
-	Javni razpis za investicije v kmetijska gospodarstva
-	Javni razpis v živilsko predelovalno industrijo
-	Javni razpis za diverzifikacijo na podeželju
-	Javni razpis v kmetijsko infrastrukturo
Vabimo vas, da si pregledate priloženo obvestilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in v kolikor se želite prijaviti na kakšnega od navedenih razpisov, se obrnite na Kmetijsko svetovalno službo Gornji Petrovci.
Republika
Slovenija
Ministrstvo za kmetijstvo,
GOZDARSTVO IN PREHRANO
AGENCIJA RS ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Dunajska 160,1000 Ljubljana Tel.: 01/478 9215 Fax.: 01/478 9294
datum: 16.11. 2001
Obvestilo
Program SAPARD je eden od treh predpristopnih programov EU kot posebni program pomoči za kmetijstvo in razvoj podeželja za države kandidatke za vstop v EU.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je tista institucija, ki bo upravljala s sredstvi predpristopne pomoči SAPARD. Gre za sredstva iz evropskih skladov, do katerih bo Slovenija upravičena vse do vstopa v Evropsko unijo. Do dodelitve sredstev pa bodo upravičeni tisti posamezniki ali institucije, ki bodo izpolnjevali pogoje naslednjih javnih razpisov:
1.	Javni razpis za investicije v kmetijska gospodarstva (ukrep 1 - dodatne informacije: ga. Sonja Gornik 01/478 9225): ukrep obsega podpore investicijam na kmetijskem gospodarstvu, ki bodo prispevale k izboljšanju konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev in izpolnjevanja zahtev pravnega reda EU na področju higiensko veterinarske ureditve, varovanja okolja in zaščite živali. Upravičenci do teh sredstev so nosilci kmetijskega gospodarstva in drage fizične ter pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko in živilsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse na ozemlju RS in bodo izpolnjevale predpisane pogoje, ki bodo določeni z razpisom.
2.	Javni razpis v živilsko predelovalno industrijo (ukrep 2 - dodatne informacije: g. Janez Lipec 01/478 9226): ukrep obsega podpore naložbam v materialna sredstva, ki omogočajo prilagajanje živilsko predelovalnih obratov zahtevam EU na področju veterinarsko sanitarnih predpisov in predpisov o varovanju okolja in zaščite živali ter izboljšanje konkurenčnosti na domačem in tujih trgih. Upravičenci do sredstev so fizične in pravne osebe ali njihove registrirane skupine in združenja, ki delujejo na področju klanja živali, predelave mesa in proizvodnje mesnih izdelkov, predelave rib in proizvodnje ribjih izdelkov, predelave mleka in proizvodnje mlečnih izdelkov ter priprave teh proizvodov za trg in bodo izpolnjevali predpisane pogoje, ki bodo določeni z razpisom.
3.	Javni razpis za diverzifikacijo na podeželju (ukrep 3 -dodatne informacije: ga. Ariana Libertin 01/478 9222): ukrep obsega podpore v izgradnjo in izboljšanje turistične ponudbe na podeželju, ki se bo opravljala kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, in naložbam v tradicionalno domačo obrt na kmetijah: izgradnja ali obnova prostorov in nakup opreme za opravljanje turistične dejavnosti, ureditev prostorov za rekreacijo in prosti čas na turističnih kmetijah za potrebe gostov, izgradnjo ali obnovo prostorov in nabavo opreme za opravljanje tradicionalne domače obrti na kmetijah. Upravičenci do sredstev so fizične osebe, ki so lastniki ali zakupniki kmetij na območjih razvojnih programov podeželja, ki jih izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ter bodo izpolnjevali predpisane pogoje, ki bodo določeni z javnim razpisom.
4.	Javni razpis v kmetijsko infrastrukturo (ukrep 4 - dodatne informacije: ga. Vida Kokalj 01/478 9223): ukrep obsega podpore v ureditev cestne infrastrukture (cestne povezave, dostopne poti, poti do kmetijskih površin), ureditev tematskih poti in ureditev vodne oskrbe (preskrba s pitno vodo v vaseh in kmetijah). Upravičenci za dodelitev sredstev so občine, ki so vključene v razvojne programe podeželja, kijih izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razen občine iz območij, ki so vključene v projekt »Vinske turistične ceste Slovenije« oziroma projekte CRPOV za posamezne dele občin. Javni razpisi za program SAPARD bodo v Uradnem listu RS objavljeni takoj po objavi uradnega dokumenta o akreditaciji Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v Uradnem listu Evropske unije.
Služba za stike z javnostmi Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja
43
DECEMBER 2001
KMETIJSTVO
DECEMBER 2001
PRIDELOVANJE OLJNE OGRŠČICE (Brassica napus L. var. napus)
Oljna ogrščica je pomembna oljnica hladnejših območij, čeprav njeni predniki izvirajo iz toplejšega Sredozemlja in jugovzhodne Azije. Glede na sposobnost prezimitve obstajajo jare in ozimne oblike. Navadno so ozimne sorte rodovitnejše od jarih. Za prehod rastlin iz vegetativnega v generativno obliko, potrebujejo mlade rastline ozimnih sort obdobje nizkih temperatur pod 0 0 C. Zelo podobna ogrščici je tudi oljna repica, vendar genske razlike med njima so tolikšne, da spada vsaka v svojo botanično vrsto.
V svetu pridelujejo ogrščico na približno 24 milijonih hektarjev, največ na Kitajskem, Indiji, Evropi in Kanadi. V državah EU in zadnje leto tudi v Sloveniji je subvencionirana poljščina za pridelovanje olja kot surovina za BIOGORIVO.
RASTNE RAZMERE IN KOLOBAR
Za rast in razvoj so najugodnejša grudičasta, humusna, ilovnata - peščena tla. Ker imajo korenine slabo črpalno moč za hranila in vodo, so za setev neprimerne peščene njive. Čeprav velja ogrščica za rastlino meliorativko, pa slabo uspeva na težkih, vlažnih, hladnih in zakisanih tleh. Optimalni rok setve je konec avgusta in prve dni septembra. Pri prezgodnji setvi je posevek jeseni prebujen, zato je možnost, da slabo prezimi. Čeprav seme lahko kali pri 3-5 °C, po pozni setvi rastline ne utegnejo oblikovati 5-10 listov, zato lahko kaleče seme ali mlad posevek prizadene mraz. Po setvi vznikne v sedmih do desetih dneh. Proti mrazu je ogrščica dobro odporna, saj zdrži do - 15 °C, pod snegom pa do - 25 °C .
Ogrščica se spomladi dobro razraste, četudi je rastni vršiček zmrznjen ali odžrt.
Odlično se vključuje v kolobar za ali pred stminami, stročnicami in krmnimi rastlinami. Ogrščica naj bi si na isti površini sledila štiri leta. Manj ugoden predposevek je koruza, povsem neprimeren pa so: repa, zelje, koleraba in različne pese.
PRIPRAVA, GNOJENJE IN NAČIN SETVE
Takoj po žetvi zaorjemo žetvene ostanke na globino 10-15 cm. Njivo obdelamo z brano in 14 dni pred setvijo ponovno preorjemo nekje na globini 25 cm in obdelamo s predsetvenikom. Če so tla kisla, obvezno tla pred setvijo apnimo (predhodna analiza tal). Pri temeljni obdelavi tla pognojimo s 40-60 kg N/ha, 80-100 kg P205/ha in 160-200 kg K20/ha.
Ogrščica prenaša tudi hlevski gnoj. Spomladni posevek dognojimo z dušikom enkrat do dvakrat.
Za setev z žitno sejalnicojepotrebno6-10kg semena na 1 ha (odvisno od sorte oz. absolutne mase semena), to je 150-200 kalivih semen na hektar. S starostjo je kalivost semena močno zmanjšana . Seme posejemo z žitno sejalnico na medvrstno razdaljo 12,5 - 25 cm, na globino 1,5 -2,5 cm. Če seme posejemo v suha tla, posevek takoj po setvi obvezno povaljamo.
Spomladi posevek dognojimo, glede na njegovo stanje s 100-140 kg N/ha. Prvič zgodaj spomladi 60 kg/ha, da se rastline čimprej obnovijo, drugič v stadiju zbitih popkov, ko damo do 60 kg/ha. Zaradi višine ogrščice je dobro, da za drugo dognojevanje in tretiranje z zaščitnimi sredstvi imamo na njivi vozne poti, kar upoštevamo že pri setvi. Nevarnost poleganja je pri pregostih posevkih, ki so preveč
pognojeni z dušikom. Podobno kot sladkorna pesa, je tudi ogrščica občutljiva za pomanjkanje bora, ki ga lahko dodamo pri prvem oz. drugem dognojevanju.
PLEVELI, BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
Najpogostejši pleveli v posevku oljne ogrščice so: srakoperec, ljulke, latovke, smolenec, slak, gabez, pirnica, kostreba, ščir.
Možna je uporaba registriranih herbicidov v Republiki Sloveniji, kot so:
SREDSTVO____________KOLIČINA NA HA	DELUJE NA
FOLICUR EW 250	1,5 - 2 I	Črna listna pegavost, siva
__________________ plesen, bela gniloba______
KIDAN	2-3 1	Siva plesen, bela gniloba,
_____________________črna listna pegavost____
RONILAN DF	1 kg	Bela gniloba, siva plesen,
__________________ črna listna pegavost______
SUMILEX 50 FL	1-1,51	Cma listna pegavost, bela
_____________________gniloba_________________
VITAVAX 200-FF	50 ml/100 kg semena	Suha trohnoba, padavice
Večina okužb zaradi glivičnih bolezni se pojavi naslednjo pomlad. Najpogostejše so: bela gniloba, črna listna pegavost kapusnic, siva plesen, Peronospora, golšavost kapusnic.
Fungicidi, ki so registrirani pri nas
IME SREDSTVA KOL1ČINA/HA	ČAS UPORABE _______________ZATIRA____________
AgillOOEC	1-21	Plevel visok 15-40 cm	Enoletne in nekatere
večletne ozkolistne
____________plevele_________________
Butisan S	2-3 1	Po setvi, vendar pred	Ozkolistne in širokolistne
__________________vznikom____________________________________________
Devrinol 45 FL	2-51	Inkorporacija pred setvijo	Nekatere enoletne in
_______________________ večletne plevele_______
Fusilade super	Ml	Plevel 2-3 liste	Enoletne in večletne
_______________________ ozkolistne_______________
Treflan	1-2,5 1	Pred setvijo inkorporacija	Enoletne plevele
__________________ 5-8 cm______________________________________________
Reglone 14	4-5 1________________Med biološko zrelostjo	Desikacija___________
Pri škodljivcih imamo največ problema z bolhači in repičnim sijajnikom. Bolhač najbolj napade med 25.08. in 20.10, odvisno od setve. Uniči lahko mlade rastlinice skoraj v celoti. Sijajnik pa napade posevek med 20.03 in 25.04. Zatiramo ga ko se pojavita dva hroščka na rastlino in to tik pred cvetenjem. Nevaren škodljivec je lahko tudi kljunotaj. Uporabimo lahko različne insekticide, kot so Actellic-50 0,5-11/ha, Bulldock EC 25 0,51/ha, Chromorel-D 1,5-21/ha, Decis 1,25 EC 0,41/ha, Fastacc 10 % SC 0,11/ha, Karate 2,5 EC 0,4 1/ha, Pinurel-D 0,75-1 1/ha, Reldan 40 EC 1,75 1/ha, Zolone Liquide 2 kg/ha.
Preden škropimo z insekticidi, je potrebno obvestiti čebelarje 2 dni prej in tretirati zvečer.
SPRAVILO
Zaradi neenakomernega zorenja in nagnjenosti luskov k razpiranjem se zrelo seme osipa, zato začnemo žeti, ko je seme v spodnjih luških na začetku polne zrelosti (približno med 20.06. in 10.07.). Uporabimo žitni kombajn, ki ga opremimo z miznim podaljškom in vertikalnim nožem za rezanje prepletajočih se stebel. Pospravljeno seme je potrebno čimprej dosušiti na 7-8 % vlage.
Pridelek je lahko različen od 2-5 t/ha in vsebuje 50 % olja.
KGZS - Zavod Murska Sobota KSS Gornji Petrovci
44
EKOLOŠKI KOTIČEK
DECEMBER 2001
MOJA DEŽELA, LEPA IN GOSTOLJUBNA
Pod takim sloganom je potekala letošnja čistilna akcija, katere organizator je bila občina v sodelovanju s Krajevnimi Skupnostmi na območju občine Gornji Petrovci, z Ministrstvom za okolje in prostor RS ter Turistično zvezo Slovenije. Čistilna akcija je potekala letošnjo pomlad, 7.4.2001 na celotnem območju občine.
Namen čistilne akcije je urejevanje bivalnega okolja, podeželja, okolic gospodarskih in dragih poslopij, nabrežij potokov, jezer, gozdnega prostora, okolic cest in železniških prog. Urejena, zdrava in čuvana narava je sestavina kakovosti življenja, temeljna prednost in pogoj sodobnega turizma.Čisto, zdravo in urejeno okolje, čiste vode in zrak so bogastvo, ki nam gaje poklonila narava, sami pa za urejenost in čuvanje okolja velikokrat ne skrbimo dovolj. Tako se lahko dokažemo vsaj enkrat na leto tako, da sodelujemo v omenjeni akciji.
Tudi letos, kakor tudi prejšnja leta, so se občani na območju občine Gornji Petrovci množično udeležili čistilne akcije in pobrali veliko kosov smeti, raznih predmetov. Kljub vsakoletni čistilni akcije se vsako leto znova nabere veliko smeti, kijih z nespametnim odmetavanjem povzroči človek. Ob taki udeležbi smo lahko ponosni in za zgled dragim občinam in mestnim občinam, kjer se take akcije udeleži le malo ljudi.
Zahvalil bi se predstavnikom KS na območju občine ob izkazani podpori pri izvedbi in organizaciji čistilne akcije ter vsem občanom, ki so sodelovali v čistilni akciji, v upanju, da nas bo drago leto še več!
Temeljno načelo - vsak človek naj ureja okolje, predvsem v svojem okolju, v širšem okolju z medsebojnim sodelovanjem! Utrinki z čistilne akcije:
Vaščani vasi G. Petrovec veselo pri pobiranju odpadkov!
Udeleženci čistilne akcije vasi Stanjevci z županom Francem Šlihthubrom.
Ga. Ružič Dragica, g Tivadar Kovačec ter g. Ružič Aleksander pri pobiranju smeti
45
EKOLOŠKI KOTIČEK
DECEMBER 2001
Zbiranje kosovnih in posebnih odpadkov
V občini Gornji Petrovci je v času od 3. do 7. septembra 2001 v sodelovanju s Saubermaher & Komunala ter Krajevnimi Skupnostmi na območju občine potekala akcija zbiranja kosovnih in posebnih odpadkov. Zbrane količine odpadkov so dokaz dobrega sodelovanja vaščanov pri urejevanju in videzu svoje okolice in nenazadnje tudi same občine. Podatki, ki smo jih zbrali, kažejo, da je bilo zbranih 354 kubikov kosovnih odpadkov , predelavi in uničenju je bilo predano 26 kom dotrajanih osebnih avtomobilov. Za zbiranje kosovnih odpadkov je bilo tako s strani odjemalca porabljenih 132 delovnih ur. Zbiranje posebnih odpadkov je potekalo 8.septembra 2001. Rezultati kažejo, daje bilo zbranih 1264 kg posebnih odpadkov, od tega j e bilo predano na uničenj e 321 kg nevarnih odpadkov, akumulatorjev je bilo zbranih v naši občini 943 kg in so bili predani podjetju TAB d.o.o. Vaščanom se v imenu občinske uprave za sodelovanje zahvaljujemo z željo, da strmimo še naprej za ohranjanje lepe čiste in urejene občine.
Nadalje vas še seznanjamo z zbirnimi mesti po občini za zbiranje papirja in stekla ter vas obveščamo, da se v omenjene kontejnerje odlaga le vsebina, za katero je kontejner namenjen, kajti v nasprotnem primeru podjetje za odvoz odpadkov ne izprazni kontejnerjev! Kontejnerji so postavljeni na naslednjih lokacijah po vaseh:
Križevci	Pri pošti	1	1
Križevci	Avtobusna postaja	1	1
Križevci	Pri mlekarni spodaj	1	1
Križevci	Pri mlekarni zgoraj	1	1
Adrijanci	Pri šoli	2	2
Lucova	Gasilski dom	2	2
G. Petrovci	Zbirno mesto bloki	1	1
G. Petrovci	Trgovina Potrošnik	2	2
G. Petrovci	Avtobusna postaja	1	1
G. Petrovci	Osnovna šola	1	1
G.Petrovci	Gostilna zgoraj	1	1
G. Petrovci	Gasilski dom	1	1
Stanjevci	Gasilski dom	1	1
Stanjevci	Desni breg pri cesti (pri Zakoč	l	1
Krilanu h.št. 3)
Stanjevci	Levi breg pri cesti (pri Škerlak	1	1
Dragotu h.št. 65)
Boreča	Gasilski dom	1	1
Neradnovci	Pri mostu pri avtobusni postaji	1	1
Martinje	Avtobusna postaja	1	1
Panovci	Gasilski dom	1	1
Peskovci	Kompas	1	1
Šulinci	Gasilski dom	1	1
Ženavlje	Gasilski dom	1	1
Košarovci	Gasilski dom	1	1
Na koncu bi še omenil, da ugotavljamo, da nekateri občani ravnajo v nasprotju z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki, sprejetim na Občinskem svetu občine Gornji Petrovci dne, 29.4.1996 ter odlagajo odpadke na divja odlagališča, ali jih pa kar puščajo po gozdovih!
Tako bi obvestili vse kršitelje, daje odlaganje odpadkov izven posod namenjenih za odvoz odpadkov v nasprotju s sprejetim omenjenim odlokom in da so za take vrste kršitev odloka določene denarne kazenske sankcije.
Aleksander Bagar
46
ZA BRIHTNE GLAVE
DECEMBER 2001
NAGRADNA KRIŽANKA
47
NAGRADNI KUPON
Dragi ljubitelji križank I
Pred Vami je letošnja novoletna križanka. V uredništvu verjamemo, da se boste tudi tokrat lepo odzvali in poslali mnogo rešitev. Srečni pošiljatelji, doma iz naše občine, bodo seveda nagrajeni. Rešitev vpišite v Nagradni kupon, kupon izrežite in ga nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov Občina Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31 d, 9203 Petrovci do 20. januarja 2002. Pri žrebanju bomo upoštevali le originalne in pravilno izpolnjene kupone. Želim Vam lepe božične praznike in srečno, zdravo in uspehov polno novo leto!
/\I©X
POROČILO
o izidu žrebanja nagradne križanke, kije bila objavljena v 13. številki glasila Občine Gornji Petrovci »NOVINE«, v mesecu aprilu 2001.
Žrebanje dobitnikov nagrad je bilo opravljeno 26. aprila 2001, v prostorih Občine Gornji Petrovci. Prispelo je 37 rešitev.
Žrebanje je opravila komisija v sestavi:
1.	Aleksander Ružič - predsednik,
2.	Biserka Kuronja - član,
3.	Breda Kutoš - član,
4.	Sabina Abraham - član.
Rešitev oz. geslo križanke je bilo:
REMENKE- ŠUNKA - HREN
Z objavo nagradne križanke so bile objavljene naslednje nagrade:
1.	nagrada - dva zaboja jabolk + 2 sadiki, ki jo prispeva Sadjarstvo Cifer iz Kukeča.
2.	nagrada - en zaboj jabolk + suho sadje, ki jo prispeva Sadjarstvo Cifer iz Kukeča.
3.	nagrada - knjižna nagrada, ki jo prispeva Občina Gornji Petrovci.
Z žrebanjem pa so bile nagrade razdeljene takole:
1.	nagrado prejme Lucu Franc iz Gornjih Petrovec 83.
2.	nagrado prejme Aleksander Ozvatič iz Peskovec 34.
3.	nagrado prejme Nastasja Horvat iz Gornjih Petrovec 10.
Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo, vse občane Občine Gornji Petrovci pa vabimo, da tudi v bodoče aktivno sodelujejo pri reševanju naših nagradnih križank.
Za občinsko upravo: Biserka Kuronja
GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI
NOVINE
izdaja Občina Gornji Petrovci
ZA ZALOŽBO:
župan Franc Šlihthuber
GLAVNI UREDNIK:
Franc Šlihthuber
UREDNIK:
Nataša Kuhar Čerpnjak
LEKTOR:
Nada Dekovski
ČLANI:
Aleksander Ružič Ciril Kozar Marija Časar Simon Perš
NAKLADA:
900 izvodov
TISK IN IZDELAVA:
Solidarnost d.d., Murska Sobota
48