St. 143 Mfilu Hribi« doti unattttib ruta) v Trstu, v Četrtek, 17. junija 1926. Posamezna številka 25 stot Letnik Ll List i'1"1' — ' an zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—f i , pol ifcta L 3«.—, celo leto L 70.—, v Inozemstvo meseč t . — Posamezne ** 25 stot ^ O^lasnina za l mm proste J v čirokosti 1 kolone (72 m m): za ' _ obrtne oglase 75 stot 2* smrtnice, zahvale, poslana, vabila L 1.20, oglase denarii"* Mali oglasi: 30 stot za besedo, najmanj Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d*A»slsi Telefon 11-57. Dopisi naj se poiiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* PodurednlStvo v Gorici: ulica Glosuč Carducci 8t. 7, L n. — Telef. št 327 j Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Svetel iarek Potek občnega zbora naše tržaške Kmetijske družbe — glej poročilo v 135. in 141. številki «Edinosti» — je za nas svetel in nadebuden žarek v današnji težavni položaj našega življa na tem ozemlju. Svetel žarek, ker nam poročilo govori, da je v našem ljudstvu še sposobnosti, energije, pa tudi volje za delo samopomoči na gospodarskem polju. Zamislimo se le v razmere, kakor so se razvile v Času svetovne vojne! Vsak poedinec, vsaka družina, vsaka organizacija, vsaka skupnost — vse se je moralo obupno boriti za svoj goli obstanek! Izvzemši seveda tiste srečnike, ki so imeli že od prej trdna in nepremična tla pod seboj, ali pa tiste, ki se' [jim je smehljala ta sreča, da jim čas rvojne ni bil v pokoro, marveč v dobroto. V tak obupen položaj je bila zašla ludi naša Kmetijska družba iz cele vrste vzrokov. Velik del nje članov je moral na bojna polja prelivat kri in tvegat kosti in življenje za «drago domovino«, kakor je govoril dunajski mogotec v proglasu na «moje mile narode«! Le par mož je ostalo na krmilu družbe: brez sotrudnikov, golih rok, s prazno blagajno in brez nade do podpore od kake strani, pač pa s — precej dolga. Ob takih razmerah ni čudo, da je marsikdo obupaval in izgubljal vero, da bi se ta naš prekoristni zavod mogel ohraniti, oziroma še kdaj koristno delovati. Ta skepticizem je bil kakor cokla pod kolesi družbe. Pa je vendar prišlo drugače. Poznejši razvoj ni potrdil — poudarjamo — opravičenega, skepticizma. Živa vera male četice na čelu družbe je zmagala. Živa vera je bila vir trdne volje, delavnosti in vztrajnosti, ki so ladjo družbe slednjič vendar rešile iz valovja neugodnosti časov in razmer. Pa tudi preko tistega nesrečnega vala po zaključku vojne, ki se ga je na občnem zboru dotaknil dr. Slavik, omenivši propad neke zadruge...! Smotrena delavnost in vestnost vodilnih krogov družbe je dosegla, da n«stalo nezaupanje ni zadobivalo večjega razmaha, da je konsolidacija družbe napredovala od dne do dne, da se je nje stanje stalno boljšalo in se povzdignilo do tiste višine, kakor jo opisuje poročilo na občnem zboru. Ne le vodilne osebe družbe in nje člani, marveč vsa naša javnost more z zadovoljstvom in ponosom kazati na dejstvo, da družba sedaj, ko se postavlja na zadružno podlago, izroča novi zadrugi premoženje, ki v smislu novih pravil predstavlja deleže 32§9 zadružnikov, vrednost okoli 80.000 lir. Če težko stanje družbe v času vojne vihre primerjamo s podlago, ki jo je v razmemo kratkem času ustvarila novi zadrugi — z istimi nameni, toda z možnostjo še razsežnejšega in intenzivnejšega delovanja — ne pretiravamo, če pravimo, da^ je ob naših skromnih razmerah ta uspeh fenomenalen. Poleg materijalnih koristi, ki jih smemo z vsem od delovanja nove zadruge za naše gospodarstvo, pa ima uspeh Kmetijske družbe tudi dragoceno moralno pomembnost, ker se s tem zgledom mora ne le oživljati smisel za potrebo in korist, marveč tudi vera v možnost samopomoči tudi v najtežavnejših razmerah. Veliko resnico izraža naš slovenski pregovor, ki veli: pomagaj si tudi sam, če hočeš, da ti bo Bog pomagal! Bodi neomajen tudi v viharjih življenja! Neomajen v veri, v volji, v svoji delavni energiji in v svojem poštenju, da boš mogel vsekdar vedrega lica4 in analognimi nameni in nalogami in da je zaželel uspeha njega delu za gospodarsko korist in blaginjo prebivalstva v deželi! Ta blaginja je obema plemenoma skupna in odvisna od skupnih p red postav. Po takih stikih — ob izra-.zih medsebojnega spoštovanja — bi prišlo do boljšega medsebojnega spoznavanja in pravilnejšega presojanja našega hotenja tudi v političnem, kulturnem in socijalnem pogledu. Nismo tako naivni ali tako vročekrvni v svojih željah, da bi mislili na tak zaželjen preobrat že v bližnjem času. Nagromadilo se je preveč navlake prenapetosti v političnem in nacijo-nalnem pogledu, ki zapira poti do pravega razumevanja in potrebnega -upanja. Toda: istotako, kakor so nam delo in uspehi naše Kmetijske družbe utrdili vero v potrebo, koristnost in možnost samopomoči — nam je nj občni zbor podkrepil vero, da mora priti na drugi strani dan spoznanja, ko se našemu delu samopomoči na gospodarskem polju pridružita sodelovanje na tem polju in pa možnost mirnega sožitja in plodnega sodelovanja obeh plemen tudi na drugih poljih človeškega snovanja! Čim prej, tem boljše v obojestransko korist. Jutri je v skupščini dan interpelacij, v petek pa pridejo na vrsto najbrž beograjske konvencije. Popoldne so v narodni skupščini zborovali razni parlamentarni odbori. Od 6. do 9. ure se je vršila seja min. sveta, ki je razpravljal o nettunskih konven- PRAGA, 16. Uraden komunike sporoča: Centralni izvršilni odbor čeho-slova£ke socijalistične stranke je na današnji skupni seji senatorjev in poslancev sklenil, da se mora vztrajati na takojšnji demisiji kabineta. Radi tega je že pozval poslanca stranke, zuna- cijah. Ker so bili ministri o teh kon- -njega ministra dr. Beneša, da poda vencijah slabo informirani, se je po-[ostavko, jasnjevanje vršilo precej dolgo. Glasom uradnega poročila je ministrski svet odobril nocoj vse one konvencije, ki se nanašajo na likvidacijo gospodarskih, administrativnih in finančnih vprašanj, ki so nastala radi razdelitve reškega ozemlja; teh konvencij je 12. Ministrski svet je razpravljal tudi o konvencijah, ki se tičejo jugosloven-skih optantov na Reki, odnosno italijanskih optantov v Dalmaciji; eni in drugi uživajo enake* pravice. Ministr- ~ ski svet bo jutri najbrž nadaljeval raz- Senat odgoden RIM, 16. Po otvoritvi današnje seje je finančni minister Volpi odgovarjal na interpelacijo sen. Guarnierija glede zgub, ki jih je utrpela državna zakladnica pri operacijah za obrambo valute. Finančni minister je izjavil, da znašajo te zgube 80 milijonov lir in 3 milijone dolarjev, kar ni velika svota, Če pomislimo, da znaša italijanska zunanja trgovina 40 milijard letno. Senat je nato pričel razpravo o zakonskem načrtu glede uredbe kr. mornarice, o napredovanju Častnikov in o uredbi centralne uprave kr. mornarice. Po razpravi in odobritvi še nekaterih drugih predlogov, je predsednik naznanil, da je senat končal svoje delo. Pozdravil je senatorje, ki odhajajo na poletne počitnice, in jim želel vse najboljše. V imenu vlade je spregovoril še minister Volpi, nakar je sen. Tit-toni zaključil sejo. Senat bo sklican s pozivnicami, ki bodo poslane na dom. pravo o ostalih konvencijah Glede tretjega dela koi#encij, ki so najvažnejše in se nanašajo na vprašanje valute in ključa, po katerem se bodo uredili dolgovi v avstrijskih kronah, je gotovo, da so te konvencije za Jugoslavijo ugodne, ker se bodo jugo-slovenski dolgovi računali v razmerju 25 par, italijanski dolgovi pa po 60 cent. V političnih krogih so se včeraj širile vesti, da je med radikali in radičevci prišlo do nesporazuma radi ratifikacije konvencij z Italijo. Radičevci so baje predložili radikalom nekak ultimatum, v katerem zahtevajo odgodi-tev beograjskih konvencij. Francoska vladna kriza PARIZ, 16. Sinoči se je sestal ministrski svet k seji, kateri je predsedoval Briand. Ministri so ugotovili, da ni mogoče izvesti rekonstrukcijo vlade in da je treba radi tega poslati ostavko celokupnega kabineta. Po seji se je Briand podal v spremstvu ostalih ministrov k predsedniku republike in mu predložil ostavko vlade. Doumergue je ostavko sprejel, zahvalil se je ministrom za dosedanje delo ter jih prosil, naj uredijo še tekoče zadeve. Kljub temu, da je dobila v zbornici močno večino pri glasovanju o odgo- proti 238 glasovom zavrnila prediop lotm- Kako hoče angleška vlada ustaviti radarsko stavko LONDON, 16. Baldvvip je izjavil v spodnji zbornici, da vlada razume potrebo po zdaljšanju delovnega časa v rudnikih. Vendar bo obdržala sedemurno delo, samo za neko dobo misli izdati zakon, ki bo dovoljeval eno dodatno uro. To naj bi omogočilo otvoritev pogajanj tudi za boljše si-stemiziranje plač. Lastniki so zagotovili Bald\vinu, da se mezde v bolj delujočih rudnikih za mesece julij, avgust in september ne bodo znižale in v drugih samo malo.rče se v obeh slučajih sprejme osem-urnik. Po septembru bi se plače preuredile. Med tem bo vlada pospešila izdanje zakonskih ukrepov, ki jih je priporočala anketna komisija za rudniške zadeve. Podpora treh milijonov šterlingov, je končal Baldwin, ne bo sedaj več potrebna za zvišanje mezd, temveč bi se lahko uporabila kot pomoč brezposelnim rudarjem. Kaj pravijo labuTLsM na to LONDON, 16. Več laburističnih poslancev se je izreklo proti Baldwinovim izjavam in jim dodalo, da se rudarski spor na ta način podaljša. Nato je zbornica z 299 Kraljev dar tržaškemu muzeju - Revoltelli BENETKE, 16. Kralj je na razstavi v Benetkah kupil več slik. Med temi je določil oljnato sliko «Portret neke gospe«, ki jo je napravil slikar Eddy Pas-sauro, za tržaški muzej Revoltello. Nezgoda s predanim zrakoplovom RIM, 16. V hangarju v Ciampinu je zagorel ovoj zrakoplova št. 3 baš, ko so ga nakladali, da ga spravijo na Japonsko, kamor je bil prodan. Škoda znaša 300.000 lir. 8 mrtvih in 7 ranjenih, kar se je balkon odtrgal v četrtem nadstropja. NAPOLI, 16. Danes zvečer se je v ulici Orsini odtrgal v četrtem nadstropju balkon, na katerem se je nahajal kapetan Pa-dovani z mnogimi prijatelji. Družba je zaupanjem pričakovati Padla na cesto in poleg kapetana je še se-1 j ^ 'sem oseb obležalo mrtvih. Ranjenih pa je sedem oseb, izmed katerih se štiri nahajajo v obupnem stanju. Dr. Ninftić odpoteval na Bled LJUBLJANA, 16. (lzv.) Danes ob 11. uri in 6 minut dopoldne so z beograjskim brzoviakom dospeli semkaj zunanji minister dr. Ninčid s soprogo, čehoslovaSki poslanik Šeba s soprogo, romunski poslanik Emandi s soprogo, mornariškiht §ef kabineta zunanjega minietrst^ t dr. Bucković in dru§ri člani jugosl. delegacije za konferenco Male antante na Bledu. Zunanjega ministra in zastopnike prijateljskih držav so pozdravili na kolodvoru veliki župan, čehoslova-ški ktmzul in drugi predstavniki. Dr. Ninčič je s svojim spremstvom odpotoval opoldne na Bled. Dr. Beneš bo prispel na Bled jutri in istočasno bo prispela, najbrž tudi romunska delegacija z ministrom Miti-leneuom in mnogo novinarjev. Nettunske konvencije ponosnega čela kazati pred drugim svetom na čistost svojega hotenja. Že iz navedenih razlogov gospodarskega in moralnega značaja pravimo, da je zadnje poročilo o delovanju in uspehih naše Kmetijske družbe tolaž-ljiv in nadebuden dogodek. Na občnem zboru pa je prišlo še do nekega drugega pojava, ki mu moremo pripisovati pomembnost tudi s politične strani. Mislimo namreč na dejstvo, da sta dve organizaciji, ki ju vodijo sinovi drugega plemena v deželi, oziroma pristaši drugih političnih ali socijalnih smernic — «Federazione agraria Giuliana» (Julijsko poljedelsko udruženje) in «Delavske zadruge« — poslali svoja zastopnika na občni zbor naše družbe. Predsednik te poslednje je prisrčno pozdravil zastopnika omenjenih dveh u druženj, a govornik teh je govoril besede nasvetov in vzpodbude na naslov naše nove zadruge, ki ji je na zaključku zaželel najboljši uspeh. Kaj se vam zdi, dragi Čitatelji, ali ne vidimo opravičeno v tem pojavu pomembno manifestacijo potrebe in možnosti sožitja in sodelovanja obeh plemen v deželi?! Le slepec ali nepoboljšljiv zakrknjenec bi mogel trditi ne-zmisel, da je zastopnik italijanskega gospodarskega udruženja zagrešil kako izdajstvo, ali oškodoval kak političen ali etičen italijanslii interes s tem, da je pozdravil slovensko udruženje z pridejo v petek pred j u geslo vensko narodno skupščino? BEOGRAD, 16. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 10. uri. Poslanec SLS Hodžar in tovariši so vložili na min. predsednika in na ministra za šume in rude interpelacijo 'glede pogodbe z družbo Nihak, ki je bila sklenjena za časa ministra dr. Žerjava. V političnih krogih smatrajo, da je SLS predložila to interpelacijo samo zato, da spravi zadevo pisma dr. Žerjava na zunanjega ministra Ninči-ča s tira. Minister za šume in rude dr. Nikić je danes novinarjem izjavil, da je bilo poslovanje dr. Žerjava popolnoma pravilno in da so bili s to pogodbo varovani interesi države. Na dnevnepi redu je bil predlog o izpremembi onega paragrafa v uradni- Obnovitev pakte prijateljstva med Jugoslavije in Grško BEOGRAD, 16. Grški poslanik Poli-hroniades je začel včeraj nove predhodne razgovore s pomočnikom zunanjega ministra Markovićem o pogajanjih za sklenitev prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Grčijo. Prejšnja pogajanja so se prekinila zaradi nekaterih tehničnih vprašanj. Grška vlada je izjavila pripravljenost, da se ta tehnična vprašanja urede. Jugoslovenska in grška tehnična delegacija v Solunu dovršujeta svoje delo o konvencijah glede pošte in brzojava, veterinarstvu in o službi v solunski coni, v prvi vrsti pa o konvencijah glede železniške proge Gjevgjelija-Solun. Razgovori i)o-do kmalu končani, tako da je upati, da se v najkrajšem času prično oficijelna pogajanja za obnovitev pakta prijateljstva med Jugoslavijo in Grčijo. ČehosMM »clfeKstl ZRhtevojo tffKlslJo vicde Demonstracije v Pragi — Dr. Beneš bo odstopU? PRAGA, 16. Velike demonstracije proti agrarnim carinam, ki so se vršile včeraj ob 3. uri popoldne, se je udeležilo velikansko število prebivalstva. Policija in orožništvo je bilo konsigni^ rano. Demonstraciji so se pridružili tudi tekstilni in stavbinski delavci, ki so prenehali z delom, "da se udeležijo demonstracije. Demonstracijsko zborovanje se je končalo ob 17. uri. Delavci so se večinoma prostovoljno razšli. Ostali so sžl-mi mladeniči. Po nekaterih ulicah je policija na konjih razpršila demonstrante. Vendar pa ni prišlo do krvo-prelitja. Demonstranti so napadli po- ditvi razprave glede interpelacije o finančnem položaju, se je vlada vendarle odločila, da poda ostavko in da prepusti predsedniku republike popolno svobodo glede tolmačenja situa/-cije in glede rešitve krize. V političnih krogih prevladuje prepričanje, da bo mandat za sestavo nove vlade skoro gotovo poverjen spet Briandu, ki bo najbrž tudi sprejel nalogo, da sestavi svojo deseto vlado. Briand je sinoči izjavil, da preživlja Francija kritičen trenutek. Ni ga Človeka, ki bi zamogel storiti čudež in ki bi zamogel rešiti državo iz sedanjega položaja.. Vzroki sedanjemu stanju so različni. V Angliji in v drugih državah prodajajo fr. franke, ne radi tega, ker hočejo delovati proti nam, pač pa zato, da vzdrže lastno valuto.In tudi v Franciji imajo nekateri premalo zaupanja v franke, pa jih prodajajo. Oblaki, ki so se pojavili na raznih krajih horizonta, se sedaj zbirajo nad nami; nahajamo se sredi ciklona. Vihar moramo prestati. - PARIZ, 16. «Journal» piše, da bo Briand najprej pozval k sodelovanju Poincarea in Herriota. Vlada bo za-mogla delovati le tedaj, če ji bo parlament dal polnomoč. Kakor piše «Echo de Pariš», je Herriot pripravljen sodelovati v novi vladi, Poincare pa, kakor vse kaže, govori o gotovih pridržkih. Nova vlada bo v najugodnejšem slučaju sestavljena šele v soboto. Predsednik republike Doumergue je sprejel danes več uglednih politikov. Skoro vsi so se strinjali v tem, da je Briand najbolj poklican, da sestavi novo vlado, ker bi se njemu gotovo najlažje'posrečilo dobiti močno večino, na katero naj bi se novi kabinet naslanjal. Pri novi kombinaciji bi prišel v poštev £udi Herriot, ki je danes zjutraj imel daljši razgovor z Briandom. Dober vtis v političnih krogih bi napravilo, ko bi Poincare sprejel finančno ministrstvo. Do večera bo predsednik republike gotovo končal svoja posvetovanja, nakar bo dal poklicati k sebi osebo, kateri bo poveril mandat za sestavo nove vlade. rista Adamsona, naj se znižajo krediti rudniških bilanc. Odgoditev ratifikacije francoskega dolga v ameriškem senaiu WASHINGTON, 16. Senat je sklenil, da se razprava o sporazumu med Mel-lonom in Berangerom radi konsolidacije francoskega vojnega dolga odgodi, dokler ga ne ratificira francoska zbornica. Dolgove pla£ajejo WASHINGTON, 16. Velika Britanska je plačala Združenim državam na račun vojnega dolga 67 milijonov 950 tisoč dolarjev, Italija 5 milijonov, Belgijska, Celioslova-ška. Estonska, Finska, Ogrska, Litvanska, Poljska, Rumunska in Letska so izplačalo skupaj 4,833.127 dolarjev. Živa pokopana PARIZ, 16. Dva italijanska delavca sta bila med delom podsuta. Po peturnem trudu so ju izvlekli mrtva. Kitajska roparska tolpa uničena PARIZ, IG. Oddelek portugalskih čet je napadel pri Kantonu tolpo kitajskih morskih razbojnikov, ki je že nekaj časa vznemirjala portugalsko kolonijo Makao. V bitki je bilo ubitih okrog 300 razbojnikov, 150 pa, med njimi poglavar, ranjenih. Pisma iz Rima Potopljene ladje v jezeru Nemi - Spcr o dolžini ženskih kril (Od našega rimskega dopisnika) RIM, dne 11. junija. V rimski okolici, v albanskem hribovju, dremlje skoraj skrito med zelenim drevjem v žrelu ugaslega ognjenika tiho jezero Nemi. Tajinstveno jezero, živo nasprotje svojega približno 2 km oddaljenega soseda, vedno pod solncem smehljajočega se Albanskega jezera. Na severovzhodnem bregu jezera stoje še dandanes razvaline pagan-skega templja, ki je bil posvečen čaščenju boginje Diane. Zakaj neki je to jezero tajinstveno, da vzbuja ob pogledu nanje tiho oto.~-nost in skorajda skrivnosten strah? Mari si njega temnornodri valovi v svojem tihem šumljanju pripoved u je- Rusija odgovarja MOSKVA, 16. Sovjetska vlada je iz- J ročila angleškemu zastopniku odgovor!pravljice o davnih dneh, ko so se na na spomenico angleške vlade, v kate-| Jeze.ru šumne svečanosti v čast rem veli, da so bile ruske strokovne j boginje, kateri je bilo posvečeno uiai organizacije, ki so nabrale in poslale !ezer<>> in ko so njega gladko po- ™ „„„l^i-n vrsino ponosne ladje nmsKih cesarjev? škem zakonu, ki se nanaša na stalnost; 9iapje «Narodnih Listov», na katerem državnih uradnikov. Kakor znano, bi ^ razbin vse šipe. Govori se, da je eks-imeli vsi uradniki postati s 1. septembrom definitivni Minister pravde pa predlaga, da se nestalnost uradnikov podaljša za eno leto. Svoj predlog utemeljuje s tem, da reorganizacija dr- plodirala tudi ena ročna granata. Na več krajih je prišlo do pretepa s fašisti. V senatu, ki je pričel razpravljati o carinski predlogi, je prišlo včeraj do razburljivih scen. Ko je vstopil pred- žavne uprave še ni bila izvedena in da: sednik Klofač, so ga komunisti sprejeli torej ni mogoče priznati drž. uradni- jz velikanskim hruščem. Klicali so: kom stalnosti. Razvila se je živahna <(i\a Vaclavskem namestju se je danes debata, končno pa je vladna večina sprejela predlog. Nato je skupščina razpravljala o zakonskem predlogu, ki se nanaša; na razširjenje beograjskega vseučiliščnega zakona na zagrebško univerzo. Tudi ta predlog je bil sprejet in izročen posebnemu odboru. Obema zakonskima predlogoma je skupščina priznala nujnost. Po kratki debati je skupščina sprejela še spremembo člena 393 versail-leske mirovne pogodbe, nakar je bila seja zaključena. zopet streljalo!» Le z veliko težavo so preprečili spopade. PRAGA, 16. Ostri napadi opozicije proti kabinetu Černyja so zelo omajali položaj zunanjega ministra dr. Beneša. Položaj dr. Beneša, ki je edini parlamentarni minister v tej uradniški vladi, je nevzdržljiv. Klub poslancev in senatorjev čehoslovaških socijalistov, stranke zunanjega ministra, je skupno z izvršilnim odborom stranke sklenil brzojavno pozvati dr. Beneša, naj od-stopi. denarne vsote za stavkujoče angleške delavce, ne pa vlada. Vlada ni upravičena preprečiti takšno dejanje, ki ga izvršijo ruski proletarci na lastno pobudo. _ Dvoboj med Strinskim in Szeptyckim VARŠAVA, 16. Dvoboj med bivšim ministrskim predsednikom Strinskim in bivšim vojnim ministrom generalom Szeptyckim se je končal brez hudih posledic. Szeptycki je streljal, a ni zadel, Strinski pa je orožje sploh odložil. Nasprotnika se nista pobotala. Težkoče na razorožitveni konferenci ŽENEVA, 16. Tehnični pododsek za omejitev oboroževanja nadaljuje svoje tajne seje in končuje pravkar z razpravami o jedru snovi, namreč o določitvi pojma oboroženja. Posamezna stališča so si o tem zelo različna, kakor so različni vojaški, politični in gospodarski pogoji vsake izmed 20 držav, ki se razorožitvene konference udeležujejo. Posebno obmorske države so zelo previdne in počasne s soglašanjem za kak&ne sklepe, ker se boje, da bi s prehitrim soglašanjem škodovale stanju svojih pomorskih vojnih sil. Krvavi verski boji LONDON, 16. Reuterjev urad poroča iz Simle: Snoči je prišlo v Pindi do velikih nemirov med versko sekto Sikhs in muslimani. Osem muslimanov je bilo usmrčenih, ranjenih pa je 14 muslimanov in 9 članov sekte Sikhs. Tržnica za žito je popolnoma uničena. Po ulicah je prišlo do plenitev. Čete so zasedle mesto ter obvladajo položaj. ponosne ladje nmsKUi cesarjev Morda si se radi tega zavilo v tako La-jinstven molk, da ne izdaš skrivnosti, da hraniš potopljene na svojem dnu one ladje, na katerih so rimski cesarji slavili svoje raskošne pire? Zaman jezero, zakaj tvoja skrivnost že davno ni več skrivnost! Že davno namreč vedo ljudje, da ležita pogreznjeni na tvojem dnu dve ladji, kateri je dal zgraditi rimski cesar Kaligula, da je na njih slavil razkošne pire in častil boginjo, kateri si bilo tudi ti posvečeno, a kateri si ti potem pogoltnilo. In že davno si ljudje razbijajo glave, kako neki bi oteli iz tvojega naročja ta zaklad, katerega ti tako trdovratno in tajinstveno hraniš. S to mislijo so si belili glavo že v XV. stoletju Leon Battista Alberti, stoletje pozneje Francesco de Marchi, v XIX. stoletju pa cela vrsta drugih strokovnjakov in nestrokovnjakov. Ali vse zaman, zakaj težkoče, katere si jim zoperstavljalo za izvršitev njihovih načrtov, so bile naravnost nepremagljive. Toda pomni jezero, da živimo v stoletju, ko slavi tehnika svoje trium-fe! Čuvaj se jezero, zakaj sedaj si beli glave, kako oteti iz tvojega naročja dragoceni zaklad, kar cela komisija, katero je imenoval sam naučni minister! Zavedaj se jezero, da hočejo zlobni inženirji na vsak način priti do zaklada, pa naj bi to stalo del tvojega življenja! In zares! Vse kaže nato, da je postalo vprašanje otetja rimljanskih ladij, ki so pogreznjene na dnu jezera Nemi, aktualno in da se bliža svoji rešitvi. Imenovana je bila posebna komisija, ki naj prouči vse načrte glede dviga/ potopljenih ladij, in potem se menda LL V Trstu, dms 17. junija 1926. v kratkem času prične z delom. Kakor izgleda, je edini sprejemljiv načrt, ako se hoče dvigniti ladje nepoškodovane, znižati površino jezera do one višine, na kateri se nahajata potopljeni ladii. V tem so si menda vsi načrti edini in složni. Raznoglasje obstoja le v tem, kako to doseči, da se zniža ^ovršina celega jezera za nekoliko metrov. Nekateri iz strokovnjakov so mnenja, da naj se zgradi poseben kanal, po katerem bi voda odtekla v morje, kar pa je težko izvedljivo radi svojstev terena. Povrh tega bi jezero radi znižane površine znatno izgubilo na svoji krasoti, zakaj preteči bi moralo nekaj let, predno bi zopet doseglo naravnim potom svojo današnjo površino. Zato predlagajo drugi, da naj se odvede za znižanje površine potrebna voda, potom mogočnih sesalk-brizgalnic v bližnje Albansko jezero ter povrne, po dvigu ladij ravnoistim potom zopet jezeru Nemi. V podkrepitev svojega načrta poudarjajo ti poslednji, da bi predstavljal ta način odvajanja, ko mogočne sesalke-brizgalnice zajemajo in bruhajo preko vmesnih postaj vodo iz enega jezera v drugo, prizore, ki bi obrnili nase zanimanje celega sveta, vsled česal- bi se lahko krilo stroške s vstopnino in s snemanjem filmov. Vsekakor so tako eni kakor drugi grandijozni načrti, za katerih izvedbo bodo potrebni meseci in meseci, ako ne leta. Za izvedbo enega iz mnogoštevilnih načrtov se je že ponudila ena tvrd k a, ki je pripravljena izvesti dotični načrt proti plačilu treh milijonov lir. In vse to za. dvig dveh rimljanskih ladij, ki ne predstavljata danes skoraj nikake materijalne vrednosti! Ali zavedati se je treba, da bi predstavljal ta dogodek velikansko zgodovinsko-umet-niško vrednost, ki bi vzbudila pozornost celega kulturnega sveta. Po izredno dolgem obotavljanju slavi poletje svojo zmago tudi v Rimu. In z njim slavi svojo zmago tudi rimska vročina. In ^do je bolj vesel te zmage, kakor je rimski ženski svet, kateremu je sedaj dana piilika, da si nadene zopet svoje lahke obleke, v katerih prihajajo do veljave vse oblike ženskega telesa, ki so se morale skrivati po zimi pod težkimi in debelimi kožuhi ali pa suknjffmi?! Kakor se sedaj vidi, so zaman grmeli v postu, skozi štirideset dni, po neštetih rimskih cerkvah sloveči pridigarji-gromovniki proti pregrešni ženski modi, kakor jim je letos to posebej zapoved al sv. Oče. Kakor se vidi, so le malo ali i>a nič zalegle grožnje z vročino v peklu ali pa vic ah, v katero bodo vržene na onem svetu ženske, ki se hočejo na tem svetu hladiti v preveč lahkih in razgaljenih oblekah. Ženske so pač ženske, moda je pač moda in vročina na tem svetu je tudi vročina. Zato niso, navzlic vsem pridigam in grožnjam, obleke rimskih žensk tudi letos niti za spoznanje debelejše ali pa manj razgaljene, temveč je ostalo vse pri starem. Pa ne samo to! Na rimskih ulicah so se pojavile nekatere smele prvoboriteljice ženske mode, ki so si zopet za par centimetrov skrajšale svoja itak že kratka krila. Ta pojav je dal povoda novim razpravam in novim sporom o dolžini ženskih kril v nekaterih rimskih časopisih. Kakor vedno se oglašajo s svojimi mnenji tako nasprotniki kakor zagovorniki kratkih kril. Naj navedem predvsem nekatera mnenja, ki zagovarjajo kratka krila.. Novinar Franch zaključuje svojo polemiko s sledečimi besedami: «Pustimo pri miru ženske in lepe razgaljene noge. Te so pač vredne rimskega solnca. Rimske noge so cesarske noge (gambe imperiali)». To mnenje prihaja torej v poštev edinole za rimske ženske, ki imajo cesarske noge, nikakor ne pa tudi za ostali ženski svet. Bolj moder in bolj splošen je novinar Zucca, ki pravi v svojem dva stolbca dolgem članku med drugimr »Zapadni svet prehaja iz dobe dolgega v dobo kratkega, kar je prav lahko dokazati. Moj Bog! V časih naših dedov so krila pometala prah, kite so padale globoko dol po hrbtih, rokavi so segali najmanj do laktov, ako ne do zapestij: dolgi so bili brki, dolge so bile „preže" tobaka: dolga je bila zvestoba, ki je segala do groba in tudi preko groba; dolgo je bilo tudi samo življenje in to brez mlajevalnih sredstev in pa raznih drugih ropotij; dolgo je bilo krotko čaka^ nje zaljubljencev in brezmejna je bila plodovitost poročencev, razna dela so pbsegala po več zvezkov, a drame so imele po najmanj pet dejanj s prologom, razni plesi so trajali po več ur, potovanja v poštnih kočijah pa tedne in mesece. V tem naštevanju pojavov iz dobe „dolgega'', ako jih primerjamo z današnjo dobo „kratkega", je več kot zadostno podan dokaz, da prehajamo iz dobe „dolgega" v dobo „kratkega''. Zato je vsako razburjanje radi kratkih ženskih kril popolnoma ne na mestu». To bi bila tedaj nekatera mnenja zagovornikov kratkih kril. Sedaj pa naj navedem še nekatera mnenja nasprotnikov razgaljenih ženskih nog. V spor o dolžini ženskih kril je posegel tudi neki ugleden profesor, ki je mnenja, da bo večina žensk sama spoznala in uvidela, da ne sme pretiravati s kratkimi krili, ker drugače zgubi ženska sleherni čar in sleherno privlačno silo, ako bo preveč izpostavljala na ogled oblike svojega telesa. Obstoia za to eo- tova meja*, katere ženska, ne sme prekoračiti, in zato prepušča to> vprašanje zdravemu smislu ženske. Mnenje uglednega profesorja je tedaj bolj posredovalnega značaja. Zato so pa tembolj ostra mnenja nekaterih drugih nasprotnikov kratkih ženskih kril. Tako predlaga nekdo, ki se je podpisal za Torkvemado, palico in natezalnico za one ženske, ki nosijo preveč kratka krila. Za take nespodobne ženske naj se postavi na «Piazza del Po-polo» sramotni kamen, na katerem naj bodo izpostavljene na ogled in v za-smeh občinstva. Nekdo drugi, ki se je podpisal za «črnogleda», pridiga, da je treba napovedati vojno ženski modi in kratkim krilom, zakaj nesramna Venera je navadno predhodnica besnega Marsa. «Črnogled» se torej boji, da bodo kratka ženska krila povzročila kar novo vojno. Sedaj, ko sem navedel nekatera mnenja za in proti kratkim ženskim krilom, sem hotel prvotno povedati še jaz svoje mnenje v tem s*»oru, pa sem se pozneje premislil in sicer iz taktičnih razlogov. Ako bi se namreč tudi jaz zavzel za kratka krila, bi prišel v zamero pri starih tetah, ako bi pa nastopil proti kratkim krilom, tedaj bi se zameril mladim gospodičnam. Ker pa živim rad s prvimi v slogi, s poslednjimi pa v ljubezni, zato sem se odločil, da je boljše molčati in premišljevati, kako naj izbegnem tej prokleti rimski vročini, ko pa ne smem nositi niti kratkih... hlač, niti lahkih, prozornih bluz, čeprav imam tudi jaz... cesarske noge. šele 33 let in je znan po svoji vnemi, s katero se je bojevat za socijalistično idejo. Zato je njegova izključitev zbudila v vseh političnih krogih veliko pozornost in živahne komentarje. Za tem dogodkom pa morajo tičati v resnicf zanimive reči. Zdi se, da še ne bo tako kmalu poravnan. Cassinelli je vložil takoj po izključitvi rekurz na vodstvo maksimalistične stranke in bo zdaj to vodstvo pretresalo njegov slučaj. Kakšni pa so bili razlogi za njegovo izključitev, bi bilo razvidno iz- pisma na zborniškega predsednika Casertana, v katerem se odpove podvržene poteštatov-skemu režimu. Vlada pa da se je odločila, da bo imenovala z novim dekretom vse poteštate, kolikor jih je še potrebno, da se izvrši zakon, s katerim je bil uveden ta občinski reMm. Število še nezasedenih mest pa znaša okoli 2000. Objava tozadevnega dekreta se pričakuje po istih rimskih vesteh za čas proti koncu t. m. Obenem namerava vlada tudi spremeniti izvršilni pravilnik k zakonu o poteštatih. Ustvarita se namreč dve kategoriji poteštatov, in sicer kategorija mestnih poteštatov in takih krajev, ki so zdravilišča, a na drugi strani kategorija vaških poteštatov za manjše kraje, oziroma skupine občin. Pravilnik za prvo kategorijo se bo razlikoval od pravilnika za vaške občine v nekaterih točkah. f A rt tir Lokar Našo lepo Ajdovščino, lepi ajdovski okraj, pa tudi vso vipavsko dolino tam gori od Razdrtega pa do solnčne Gorice — da, vse (telo naše Julijske Krajine, kjerkoli so poznali Arturja Lokarja, notarja v Ajdovščini, je zadel najhujši udarec s smrtjo tega blagega človeka, dobrotnika vseh potrebnih, revnih in obremenjenih in predvsem tudi največjega reveža in obremenjenca — svojega naroda, ki ga je pokojnik žarko ljubil ne le s svojim blagim srcem in plemenito dušo, marveč tudi z odprto roko vsekdar, v vsaki potrebi in stiski. Življenje pokojnikovo ima tako bogato vsebino na delih dobrotnosti in usmiljenja, da se v tem hipu, ko nam bridka bol razjeda dušo, ne moremo primerno in po zaslugi oddolžiti spominu pokojnikovemu. Eno pa moruno ugotoviti že tu: če bi ne hil pokojnik storil nič drugega, nego dela usmiljenja svojim ljubljenim goriškim rojakom — posebno pa ženskam in otroči-čem — v njihovi neizmerni nesreči, ko so morali pred vojno vihro zapuščati svojp ljubljeno grudo, ko se jim je zrušila streha nad domovi ter skoro nagi in bosi bežati bogvekam: če ne bi bil Artur Lokar storil nič drugega, je že zaslužil, da mu narod naš postavi v svojem srcu najčastnejši spomenik neminljive hvaležnosti. Pokojnik je bil rodom Ajdovec, rojen tam leta 1865, torej v 61. letu svoje dobe. Zadnje dni je čutil srčne napade. V torek zvečer je bil še v družbi prijateljev do 11. ure. Predno je legel k počitku, ga je zadela kap. Ob zadnji uri je bil pri njem njegov nečak dr. Danilo Lokar. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 5. uri. Čast spominu Arturja Lokar ja! Užaloščenim ostalim naše sožalje iz globine srca S pmeu priti orehih s. ReiperlH (Izvleček iz zaključnega obrambnega govora doktorja Stecchine) K a k o n a J zabijosvcj Jazi k? Državni pravdnik fe govoril tudi o Jeziku. Kar Je povedal je bil pravi sla-vospev na Italijanski jezik, kateremu se kot Italijan brez pridržka in pomisleka priključujem. Rekel je, da bi Michelangelo in Tidan ne bila ustvarila svojih velikih umotvorov, ako bi ne bila vzgojena v sladkem Jeziku Danteja. Poveličeval Je maternl jezik, ki je podlaga vsej kulturi in omiki. Jaz vas praiam: kako moremo ml zanikati slovenskemu ljudstvu to, kar ml sami zase zahtevamo? Kako morejo pošteni ljudje zahtevati od Slovencev, ki prebivajo na tej zemlji ved ko 1000 let, da pozabijo svoj jezik? XI ne moremo pričakovati, da bi oni zatajili jezik, ki ■a govore nllh rodovi v tej deželi že deset stoletij. Bila bi naša moralna sodba« ko bi mi to od njih zahteval^ Ml Italijani smo imelf velike može, kf so Urili nauk, da je treba jezik in na" rodnost Suvati In braniti kot velik za« klad. Slovenci se lahko nanje po pran viei sklicujejo! Semena« ki so zrasli* na naUh tleh, so padla tudi na njihovu zemljo In pognala globoke korenine*) Nail nauki so postali njihov L To )ef človeško, to je naravno in mi se n< Smemo čuditi ali upirati, zakaj s tem bi priznali, da je bilo vse, kar smo mf učili In delali, velika laž in le prazno manije. _ SLABO VREMP Od vseh strani dežele nam prihajajo tožbe, da radi neprestanega slabega vremena ne morejo nikjer pokositi že itak prezrele trave. Brali so premnogi v »Gospodarskem Vestniku» izvrstni članek inž. Podgornika p košnji, da se mora kositi trava takoj, ko je v cvetju. Radi pomanjkanja lepega in toplega vremena pa seveda morajo ubc* gi ljud>e gledati, kako je trava že prekomerno zrela, kako rujavi in kako jo neviht« mandrajo in tolčejo v tla Iz urala Pol dr. „Edinost" v Trstu Ana vil. Svete - Bistrica: Ker niste italijanska državljanka, ne morete zahtevati pokojnine. Vojna pokojnina pa Vam pri-tiče, zato napravite tozadevno vlogo na Ju-goslovenski gen. konzulat, da jo odprem! na pristojni urad. Tajništvo. Orultvena vtsll — Slov. akad. dr. «Balkan». Danes ob običajni uri redni sestanek. Tovariši naj se polnoštevilno udeleže! — Tajnik. — Ožji odbor Tržaške kmetijske dražbe v Trstu bo imel jutri v petek dne 18. t. m. ob 7. uri zvečer svojo redno sejo. — Glasbena Matica. Danes pevska vaja ob navadni uri. Po vaji jako važen pomc-nek. Pevke in pevci, ki so bili pri zadnji vaji odsotni, naj pridejo danes prav gotovo in točno.___ SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Danes točno ob 20. uri se bo vršila pre-daina seja vseh organov S. U. Prisotni morajo biti vsi bivši in novi funkcijonarii S. U. Vsi naj prinesejo vse izkaznice, knjige, zapisnike, arhive itd. s seboj. Proti odsotnim in vsem, ki se ne bodo strogo držali tega vabila, se bo nastopilo strogo disciplinarno. V petek točno ob 20. uri plenarna seia vseh organov S. U.; prisotni morajo biti vsi novoizvoljeni funkcijonarJi. Odsotnosti se ne bodo opravičile. Obe seji se bosta vršili v naših prostorih, ulico O vido Zanetti 1, I. — Predsednik S. U. S. K. «Sparta» (Gorica) - S. D. ^Primorje* (Proaek) 2:2 (4:2). Ob priliki izleta »Primorja* v Prvačino se je odigrala prijateljska nogometna tekma med gori-imeaovanima četama, ki je končala z nepričakovanim izidom 4:2. »Gorica« je nastopila z dvema rezervama, a je ohranila svojo lepo kombinirano igro. »Primorje* je pa postavilo temu orjaku četo v novi formaciji. V prvem polčasu je bila igra hitra, bojevita. »Gorica* prebije dvakrat vrata »Primorja*. Tudi »Pri-morje: prebije po zaslugi Mijanija in Ursiča dva« krat vrata »Gorice*. Prvi polčas je končal z nci odločnim izidom 2-2. V drugem polčasu igra postane hitrejša, bojevita, a je vendar kavalirska. »Gorica* pogostoma nji pada. »Primorje* častno brani svojo barvo, a vendar mora kloniti s porazom 4:2. V četi »Primorja* se je odlikovala obramba, katera je trdno branila. Branilca David, Trampuš iij vratar Trobec, ki je po enomesečnem odmoru v nedeljo zopet nastopil, (bil si je zlomil rokoj, Mi-jani center, Uriič centerhalf. V četi »Gorice* se je odlikovala bramba, katera je imela mnogo dela, posebno vratar Radinja. V napadalni vrsti Malar, Jež, Špacapan. Med igro je svirala ubranr koračnicc godba Prvačina, za kar se ji najtoplejc zahvaljujemo. Publike mnogo. HAZENA «Ailo pripeljanih na trg okoli 300 q. — Že par dni so na izvoznem trgu domače breskve in hruške. Breskvam je bila srednja cena okoli 4 lire, hruškam pa okoli 220 liri. Kar je bilo marelic dosedaj na deva se 5£? ^efZ^reT pTfudi Pofin.) v šoIskih prostorih ob pH.iki cerk'- se, da se bo sukala od 28 do 30 lir za kg. Glede načina priprave blaga pa naj se kmetovalci drže navodil danih v Gospodarskem vestniku in prodajalec bo gotovo dosegel primerno ceno. ŠKRBINA Tukajšnja šolske, mladina priredi v nedeljo dne 20. t. m. (začetek ob 3. uri po- Znanost in umetnost Naša narodna pesem Vsak narod ima svojo posebno, izrazito duševnost, ki je odvisna od njega zgodovine in od okoliša, v katerem živi. Tako opažamo, da so severni narodi hladni, kakor je hladno in mrzlo njih pusto podnebje; da so južni narodi vroči, kot je vroče in razbeljeno njih večno solnce, in da so vzhodni narodi otožni, kakor so otožne in bolestne njih neizmerne stepe. Za proučavanje duševnosti posameznih narodov je najbolj merodajno njih narodno slovstvo. V njih narodni pesmi, nastali spontano med ljudsko maso, brez kalkulacij in preračun j enih efektov, zadobi vsak najmanjši odtenek ljudskega čustvovanja svojo značilno potezo, ki nam omogoča, da zapopa-demo z lahkoto narodovo dušo v vsej njeni lepoti in veličini. Razumljiva nam občinstvu vso tragriko žaloigre. Zato jej]^ tedaj vsa ona nepopisna, melanho- katero je obiskalo prebivalstvo vseh bližnjih vasi. Predsednik je s krepkim jedrnatim govorom posvetil prireditev na čast umrlim članom in članicam društva. Prireditev sama pa je vsebovala pevske točke in igro «Mlinar in njegova hči». Pevske točke, izvajane pod vodstvom spretnega pevovodje g. Obida Jakoba, so žele prav posebno obilno pohvale. Prav dobri so bili basi in alti, nekoliko šibkejši tenorji in posebno soprani. Deklamacija Župančičeye «Naša luč» je pokazala, da sta obe deklici -**avil-no razumeli pesnitev ter jo zato tudi s pravim občutkom podali. Od igralcev pri žaloigri je najbolj naravno podala svojo vlogo župania, Černot je malce pretiraval, pa je bil drugače dober, Marica, mlinarica, dobra, le tu pa tam je padla v pretirano žalost. Konrad in njegova mati sta prav dobro igrala kot ostali igralci, ki so skušali podati mnogoštevilnemu cena jim ne bo slaba. Zadnje deževje, posebno nevihti v pon-ileljek in torek sta precej oškodovali zrele venega shoda veselico z zelo bogatim zanimivim sporedom. Cisti dohodek je namenjen za nakup šolskih potrebščin ubož-nejšim otrokom. Ker je prireditev čisto črešnjeve nasade v Brdih; kjer je tolkla kujturnega in plemenitega značaja, vabi toča, seveda ne bo več crešenj. Tudi bres- najvijudneje vse prijatelje šole in naše kve so v gotovih krajih, kjer je bila toča mladine k obilni udeležbi — Vodstvo šole prav huda, popolnoma uničene. Drugod VRSNO PRI KOBARIDU Dne 8. t. m. je odšel 70-letni Blaž Pod- so le deloma poškodovane. Razprava pred goriškim tribunalcm, . . . . * x .. , bršček iz Vršnega št. 22 na planino Zaslap, o kateri smo ze včeraj poročali na kratko, i ena izmed najvišjih ležečih krnskih da je obtoženih deset oseb sleparije, pone- , ^ da bi tam pripravil drva za mle- verbe m pri kateri nastopi sedemnajst kjer je nameraval letošnje strank kot oškodovanci in pri kateri se bo , ^ krave. Ker so njegovi do- ■roclijil,! »1-1741 in notiiocot nrif sp ip rtrp- ^ a..........., ~ ... zaslišalo dva in petdeset prič, se je pre nesla do prihodnjega zasedanja, ker sta dva glavna krivca Nicoloso in Tornada odsotna in se ne moreta udeležiti razprave. Omenili smo že, da sta se oba aretirala, ker sta bila v zvezi z nameravanim atentatom na ministrskega predsednika Mus-solinija. Za ta proces je vladalo povsod mači mislili, da je prespal noč v staji na planini in drugega dne nadaljeval z delom, jih je zaskrbelo šele, ko so zvedeli od mlekarja planine Zaslap, ki je bil drugega dne v planini, da je tam našel nedotaknjeno hrano goriimenovanega. — Koj se je odpravilo nekaj mož in fantov z Vršnega - . in iz Krna na planino, kamor so dospeli veliko zanimanje. Nas zanima v toliko, ker zve5er ter kljub temi iaskali pogrešanega je mnogo naših gornjesoških občin oškodovanih za precejšnje vsote. Sklepi upravnega odbora furlanske pokrajine iz seje dne 15. junija 1926. Zadeve, ki so se odobrile: Erzelj: Bilanca za leto 1926; ernivrh: obrtni in prodajalni davek; Volče: Bilanca za leto 1926; Renče: Davek na obrtnice; Slap: bilanca 1926; G-rgar: davek na pse; Gorica: bolnišnica sv. Mihaela izročena v najem vojaštvu; Sp. Idrija: Dobrodelno udruženje; bilanca 1925-27; Dornberg: davek radi zasedbe javnih prostorov; Lokavec: povišanje plače občinskemu tajniku; Avče: ureditev družinskega, obrtnega in pro-dajalnega davka; Miren: bilanca za leto 1926; Gorica: nakup zemljišča; — Gr-gar: obrtni in prodajalni davek; Solkam: davek na živino; Idrsko: Dobrodelno udruženje, bilanca 1926-28; Go6e bilanca 1926; Tolmin: pogajanja glede posojila L 460.000 z deželno blagajno za gradbo vodovoda; Štanjel: bilanca 1926; Lokavec: odstop deželi industrijskih delnic ; Gorica: Ureditev najemnine ledotvornice družbi Icea. z lučmi vso noč in ga šele proti jutru 10. t. m. našli mrtvega v neki kotanji. — Sklepa se, da se je možu, ki je bil v cok-ljah, na mokri, strmi planini izpodrsnilo; pri padcu se je onesvestil in radi t6čenja po strmi planini ob kamenju do smrti potolkel. BUKOVO Davki - Dež in vaško korito - Društvena prireditev Ako pogledaš naše hiše, raztresene po naših klancih, se ti kar zasmilijo, tako so revne in klavrne: Strehe so jim raztrgane, na vogalih jim manjkajo posamezni kamni, ena ali k večjemu dve sobi v hiši in še te nizke, temačne. Človek bi mislil: tu bi bilo treba tudi vojne odškodnine, državne podpore, da bi se ljudem dala primernejša stanovanja. No, pa so jo gospodje pri davkariji v Idriji čisto drugačno iz-tuhtali. Skoro je nI bajte pri nas, ki bi ne bila obdavčena s hišnim davkom. Zadeve, ki so se zavrnile: Miren: utoki Nft onQ gtran proU baški dolini .Q proti davku na patente, obrtnemu in prodajnemu davku. DOLENJA BRDA Četrta toča v naših Brdih V torek od 2.30 naprej popoldne se je zopet vsula toča nad naša Brda. Trajala je dobre četrt ure. Pas, ki je prizadet, se vleče od Čedada pa črez cela dolenja Brda. V nekaterih vaseh je bila ta toča že tretja. Vzel je tri Četrt pridelka. Ljudstvo je obupano in zre s skrbjo v bodočnost. Curek toče je v pošastnem polukrogu objel vasi sem od Čedada črez Mirnik, Senik, Hlevnik, Neblo, Šlorenc, Barbano, Ple-šivo pod Medano tja do Vipolž. Posebno v kotlini okoli Hlevnika pa preko na Senik je toča pobelila tla s par prsti debelo odejo. V dotičnih krajih je seveda ves pridelek popolnoma uničen. Drugod je pustila okoli ■»no desetino pridelka. Še drugi dan po loči so se le počasi topile na solncu gruče irdega ledu. ČRNI VRH Poštne razmere. Minila sta že dva meseca, odkar ne posluje pošta v pravem obsegu, oziroma lah-co rečemo, da sploh ne posluje. Prejšnji upravitelj ni hotel več prevzeti pošte. Z^ par borih lir je ta obvisela v zraku in lihče se je ni usmilil. Prišel je uradnik iz Vidma, pobral, kar se je pobrati dalo, in obljubil, da bo vse uredil. Stvar se je v toliko uredila, da je sprejemanje navadnih -jisem sprejela pismonošinja in še to samo Ive uri na dan, od 7.—8. in od 18.—19. Tudi novi poštarici se je obljubila plača :e za prvi mesec, a sta minila že dva, pa 5e ni od nikoder nič. Sprejemajo se samo lavadna pisma, vse ostale pošiljatve pa se norajo oddajati v Idriji. Občina, ki Šteje ,300 duš in je tudi po obsegu zelo velika, e brez pošte, oziroma jo fina tri ure daleč n revež, ki že dvanajst let ne rabi svojih »og, naj vozi v Idrijo po pokojnino v nesku 50 lir, a pri tem mora potrositi amo za voz — reci in piši — 60 (šestdeset) r.- Zadnje čase Čujemo, da so se zavzeli povsod drugod je v tem oziru čisto drugačno postopanje. Vse kmetske hiše so po postavi oproščene hišnega davka. Samo pri nas vlada v tem oziru neenakost. Priznati moramo, da se nismo tudi sami zadosti pobrigali, da bi se drugače postopalo. Marsikdo je že zamudil rok pritožbe, nekateri, ki imajo še čas zato, se pa ne brigajo. Ker teče enkrat ugotovljeni davek vsa leta naprej, opozarjamo vse Bukovce, da pravočasno reklamirajo. Hudo nas je letos pritisnila tudi občina z živinskim davkom, tako da se le s težavo zberejo skupaj one lire potrebne za. plačilo dvomesečnih davčnih obrokov. Pogled v bodočnost je pa še v toliko slabši, ker letos neprestano dežuje. Nevihta prepodi nevihto in zato posebno sedaj, ko je trava zrela za košnjo povzroča neurje zaostajanje v poljskem delu. Ker vro od vseh strani razni vrelci, potočki in k&plja od vseh streh, bi si kdo mislil, da ni pač sedaj trenotek ugoden za razpravljanje o vodovodu pri taki obilici vode. Pa vendar je le potrebno, da se zopet dotaknemo mimogrede tega vprašanja. Imamo sicer korito, katero pa ne more biti ravno ponosno na svoje ime, ker tega ne zasluži preveč. Posebno v sedanji poplavi postanejo prav očitne vse hibe naše vodne napeljave. Radi znane naše neenotnosti, pomanjkanja čuta za skupno delo, za delo splošne koristi bomo pa najbrže fše precej časa čakali, da bo temu drugače. Naše prosvetno društvo je pa zonet znalo pokušati znak svoje vztrajne delavnosti. O priliki ŽO-letnice svojeea obstoja je imelo prireditev večje vrste, pa v srcu vseh pri odhodu klila misel in želja po skorajšnjem svidenju kaki zopetni prireditvi bukovskega društva. — C. K-č. &TANDR5Ž PRI GORICI. V nedeljo 13. t. m. se je praznovala tridesetletnica Bralnega in pevskega društva. Po vročem predpoldnem se je jelo nebo temniti in bati se je bilo, da bo moralo slavje izostati: nad gorami so se grmadili temnosivi oblaki, naznanjujoč prihod hude ure, in v težkih kapljah je že začelo dežej vati. Toda le za hip, kajti, dočim se je ozračje ohladilo od predpoldanske neprijetne vročine, se je grozeče neurje ustavilo in zdelo se je, kot bi narava sama hotela iti na roke vrlim in neutrudljivim prosvetnim delavcem in prirediteljem tega slavja. Občinstvo se je odzvalo v precejšnjeni številu. Ob treh četrtih na štiri so bili skoro zasedeni že vsi prostori. Pojdimo k prireditvi sami. Po lepo uspeli deklamaciji mlade deklice, kateri je izrazilo občinstvo svoje priznanje z navdušenim ploskanjem, in po odmoru, med katerim je zabaval občinstvo godbeni krožek iz Mirna, se zastor zopet dvigne in prikažejo se na odru pevke v narodnih nošah ter pevci pevskega društva štandreškega. Zapeli so Adamičev «Ples kralja Matijaža» in Vodopivčevo «Noč na Adriji». Občinstvo je bilo naravnost fascinirano! To niso bili glasovi, kot se navadno slišijo pri sličnih podeželskih prireditvah, to so bili izvežbani in izpiljeni glasovi, zlasti kar se tiče pevk, ki bi lahko z uspehom nastopili v vsakem mestu. Za Štandrežci je nastopil mešani pevski zbor iz Vrtojbe, ki je pel «Oj zbogom, ti planinski svet» in «Ne zveni mi». Ta zbor je sicer zaostajal za štandreškim, toda lahko rečemo, da se je potrudil in v polni meri zadostil svoji nalogi, kar je tudi priznalo občinstvo z burnim ploskanjem. Kar se tiče četrte točke, namreč Grumo-vega šaljivega kupleta «Učeni Mib^-z«, bi bilo bolje, da bi izostal, to pa zaradi zunanje oblike; pač pa je proizvajatelj s svojim zdravim humorijem še precej prispeval k obligatorični varijaciji vsakega repertoarja. Prav lepo je bilo slišati petje mešanega zbora «Prešern» iz Št. Petra. Peli so zelo izrazito Adamičev «Kaj pa delajo ptički» in Ipavčev «Ej tedaj.» Za temi so nastopili s Klemenčičevim «Rajem» in Premrlovo «Oj poglejte ptičke» Goričani, od katerih smo itak pričakovali, da bodo svojo nalogo vrlo izvršili. Vsi smo bili poparjeni, ko se nam je naznanilo z odra ,da je oblast preklicala dovoljenje za proizvajanje s toliko napetostjo pričakovane Komelove «Slavnostne«, kjer bi nastopilo 80 pevcev mešanega zbora iz Štandreža in Gorice. No, potolažili smo se, ko smo čuli glasove «Omladine iz Št. Petra. Z Adamičevo «Zrelo žito» in Ocvir-kovo «Jabuka» je Omladina dokazala, da ne zaostaja za pevskim zborom iz Štandreža. Vrhunec užitka pa je dala Sattnerjeva •Zdravica«, proizvajana od moškega zbora iz, Štandreža. Pevci so bili od občinstva prisiljeni, da so ponovno nastopili. Slednjič je zapel štiriglasen ženski zbor Ferjančičevo «L ah k o noč». Ni treba, tega poslednjega še posebej pohvaliti, saj so nam bile že osebe pevk porok, da bo petje izvrstno. Z Žagarjevim «Vrtincem» so igralci dokazali da imajo smisel za dramatično udej-stvovanje. Med odmori je svirala, kakor že zgoraj navedeno, godba mirenskega godbenega krožka. Tu so pokazali mirenski mladeniči, kaj vse se da doseči s pridnostjo in vztrajnostjo. Vesti Is Istre IZ KLANCA Vsako leto na dan sv. Petra in Pavla dne 29. junija prireja društvo «Slavnik» v Klancu vrtno veselico. Letos je mislilo prirediti naše društvo svojo veselico v nedeljo dne 27. t. m., in to radi tega, ker je v načrtu za dan sv. Petra in Pavla koncert v cerkvi ob priliki domačega opasila in farn. patrona, ki se praznuje letos v 299. krat v naši sredini. Ker pa nam oblastva ne dovolijo prireditve dne 27. t. m., se bo vršila prireditev dne 29. t. m. na dan sv. Petra in Pavla z obširnim sporedom s sodelovanjem bližnjih bratskih društev. Zgoraj omenjeni cerkveni koncert se bo vršil isti dan ob 2.30 pop. v farni cerkvi v Klancu. Začetek veselice pa ob 4. uri pop. na vrtu g. Baruta v Klancu. Spored objavimo pozneje. — K obilni udeležbi vabimo na obe prireditvi sporazumno s cerkvenim zborom. Mi ste si naročili Imiige „60RISKE MATICE"! SLOVENSKI TRGI, PAZITE, DA NE BOSTE ZAOSTALI ZA PRIPBOSTIMI VASMI V ŠTEVILU ČLANOV ZA GORIMO MATICO. POSKRBITE V SVOJIM DRUŠTVIH, DA BO EDEN IZMED ODBORNIKOV 'NABRAL SE TE DNI ČLANE ZA GORIŠKO MATICO. lija, s katero je prežeto vse duševno udejstvovanje slovanskih narodov, če pregledamo vso njih tužno preteklost, ki jim mora zamoriti že v kali vsakršno, še tako pritajeno veselje. Slovenska narodna pesem se sicer ne more meriti z ono, mnogo pestrejšo in značilnejšo naših sosednih bratov; saj nismo imeli dosedaj še niti svoje prave zg-odovine, ki bi spočela ognjevito pesem junaških, narodnih bojev; niti nismo imeli do sedaj še prave svobode, ki M dala našemu narodnemu slovstvu, vsaj za spoznanje oni svobodni polet, ki je potreben za dosego bolj vzvišenih ciljev; razen tega pa nismo imeli niti lastne gosposke, ki bi s svojim mecenstvom pospeševala in podpirala razvoj naše narodne pesmi, po naliki francoskega trubadurstva ali pa nemškega minnesangerstva. Kljub temu pa smemo biti ponosni na našo skromno narodno umetnost: ko se je v večernem hladu zbirala vsa srenja pod lipo sredi vasi, da se odpočije od trudapolnega dela, je zaorila iz stoterih grl mogočna pesem ter se prelivala v prozornem azur ju, tako da je segalo njih pritajeno veselje do življenja v neoskrunjene višine nebeškega svoda, beškega svoda. Svoj čas, ko mi je bilo živeti med našim narodom tam gori v gorah, mi je starček na zapečku odgrinjal zaprašene kotičke svojega srca in mi pripovedoval, kako je v svojih mladih letih fantoval po vasi, da se je njih brezskrbno ukanje in petje odbijalo od golega skalovja, da je potem podvojeno, početvorjeno, neskončno pomnoženo odmevalo v vsemirju. Žalostno je pripomnil, da se naša pesem danes izgublja in da bo kmalu popolnoma izumrla: fantje zapravljajo svojo mladost po krčmah, ki jih tirajo v zlo; če se pa kje v kakem društvu naučijo slučajno kake pesmi, pa jo lahko pojejo le tedaj, če stoji pred njimi pevovodja s svojo neusmiljeno taktirko. Polne bridke resnice so bile njegove besede. Z razmahom naše umetne glasbe je bila narodna pesem nekoliko zapostavljena, a to se dogaja pri vseh narodih; ko vstopi narod v dobo kulturnega dozorevanja, se njegova narodna umetnost prelevi v umetno; pesem ostane sicer ista, le z razločkom, da postane nje ustvaritelj, ki je bil doslej nepoznana oseba, izrazit individuum, ki se je prilagodil zahtevam svoje dobe in čigar ime bo s svetlimi ^rkami zapisano v povestnico njegovega naroda. Vendar pa je danes, ko smo preživeli že dobo kulturnega prekipehanja in ko prevladuje vso današnjo umetnost skoraj zgolj možgansko delo, toliko bolj potrebno, da se povrnemo k naši narodni pesmi, iz katere diha res naša prava, primitivna in preprosta duševnost. Naloga naših pevskih zborov in glasbenih ustanov je, da posvetijo svoje delovanje v prvi vrsti razširjanju naše umetnosti, bodisi z izvajanjem boljših umetnih pesmi, bodisi z izvajanjem lažje narodne poezije; vse, kaj stoji pod povprečnostjo, se mora neusmiljeno zavreči. Doba, v kateri smo se morali zadovoljevati tudi z manj posrečenimi deli in ko smo morali prištevati k našim umetnikom tudi manj zmožne ljudi, je hvala Bogu, že srečno za nami. Danes moramo z vsemi svojimi močmi obuditi vnovič kult narodne umetnosti, katera edina nam bo lahko ustvarila našo pristno-slovansko glasbo; zakaj umetnost bodočnosti je le ona, ki bo poleg tehnike, pridobljene z modernimi sredstvi, nosila v sebi jasen žig originalnosti in folklorističnosti narodnih zamisli. Kar imajo Rusi že davno v svojem Mu-soržskem, ki triumfira še danes v svetu, kar imajo Čehi v Smetani in Dvo-faku, si moramo ustvariti tudi mi in to se bo izvršilo le tedaj, ko bomo globoko segli po onem neizmernem bogastvu, ki leži v naših narodnih pesmih. — h. š. — Marija Kmetova, Večerna pisma. Izdala Zveza kulturnih društev, založila Tiskovna zadruga. V Ljubljani, 1926. Prosveti in zabavi» 12. snopič. Cena broširani knjigi Din 16.—, vezani v celo platno Din 24.—, poštnine 1.20 več. Knjiga posebne vrste, odmevi bogate pesniške duše. Prvih enajst črtic, pesmi v prozi, ni namenjenih hlastajočemu čitatelju, z naslado pa bo užival to bogastvo slik, te izbrane plastične primere in razpoloženju prilagojeno dikcijo oni, ki išče v besedi lepoto, v vsebini globino. Izbrano, hvaležno snov nudijo recitatorju solnčna Arabeska o pomladi v gibkih ritmih, resni Meditaciji o letnih časih in smrti, «lz moči«, balada o zapuščenem dekletu, ki najde tik pred katastrofo v otroku zmisel Življenja, «Bosn na», niz portretov pokrajine in ljudi. Daljša je pretresljiva zgodba o 12. letni Emi in njenih 15 kronah, proti groteskni «Karika»-turi» v dialogu, kjer nam predstavi osenr učiteljic — «h!apcev», voljno orodje stre-muške voditeljice, zaključi pisateHjlca fc rezko «Elegijo» o tragični smrti skrbno matere. Štiri leta v ruskem ujetništvu. V dodat* ku: Pregled zgodovine ruskega naroda. Napisal in založil Josip Grdina. Ljubljana 1925. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vez. Din. 100.— broš D. 80,— Impozantna knjiga, velik format na Bil straneh finega papirja. Pisana od prve besede do zadnje zanimivo, napeto, živo, resnično. Kdor bo začel knjigo brati, je ne odloži, dokler ne bo prebral vse. • Pisatelj je izredno fin opazovalec. Povsod ima svoje oko. Prav nič mu ne uide. Knji-| ga je strogo objektivna. Nikjer ne vidi samo sence, nikjer samo solnca. Ni prijatelj nikogar, in nikogar tudi ne sovraži, povsod po svetu najde prijazne in postrežljive ljudi, pa tudi zoperne sitneže in brezsrčne-že. Seznani nas dodobra z ruskimi običaji pri ženitvi, poroki, na Veliko noč itd. Nazorno popisuje, kako ruski mužik obdelava svoje polje, kako seje, žanje, si pripravlja kurivo itd. Vmes so prepleteni dogodki novelistih nega značaia, ki izzvene vsi lepo zaokroženo. Številni spomini na domovino dajejo življenju v tujini domotožno ozadje, ki se po vsej knjigi bohotno prepleta. Za nas Slovence, ki smo imeli toliko naših ljudi v ruskem ujetništvu, bo knjiga živ spomin na polpretekli čas, ki smo ga doslej poznali samo po pripovestih neka-ternikov. Oprema knjige, tisk in papir sta zelo elegantna. Knjiga ni samo zabavna, ampak tudi vrlo poučna. Jezik je vseskozi lep, gla dek, čist. Dodatek knjige — zgodovina ruskega naroda — od strani 457 — 011, bo bogat vir za predavanja po društvih in za vsakogar, ki se hoče poučiti o ruski zgodovini po nepristransko pisani besedi. Podobne knjige Slovenci še nismo imeli. Gosse^arsivo. SVILODNI TRG Prodaja svilodov Naši svilorejci znajo pridelati svi-iode, a mnogi so, ki jih no znajo prodati. Lansko leto smo opazovali svilod-no kupčijo. Videli smo, da so nekateri prinesli na trg blago, ki je bilo zamazana in neprebrano. Drugi so bili sicer bolj vestni, prinesli so na tr dobro blago, med katerim je bil le pičel odstotek slabih svilodov, a prvi kaicor drugi so morali prav radi teera izgubiti precej na ceni. Tretji, ki so le^o prebrali svoje blago in ločili slabe svilode od dobrih ter prinesli oboje ločene na trg, so dosegli izborne cene za čisto blago in običajne cene zil slabše svilode (falopo), ki so jih posebej prodali Ti poslednji so blago tudi takoj oddali. Nauk, ki sledi iz tega: preden neseš blago na trg, preberi ga z vso vestnost jo doma, loči natančno dobro in čisto od slabega in zimiazaiiega blaga! Bodi gotov, da se ti to izplača v vsakim oziru. Kot smo že lani sporočili, naj vsak svilorejec natančno sortira svilodne mešičke in jih šele potem prinese ni trg. Pri svilodnih mešičkih imamo tri vrste in sicer: prvo vrsto popolnoma brez napake zdravo, čisto, brez peg, v pravilni obli ki in trdo; v drugo vrsto spadajo mehkejši, čisti; nadalje taki, ki nimajo ^ravilnp oblike, grbavi in dvojčki, pa tudi taki ki so nekoliko umazani, vendar pa suhi. V to vrsto spadajo tudi taki svi-i lodi, |ki so prevrtani od metuljev ir miši; v tretjo Vrsto spadajo vsi svilodni mešički, ki so popolnoma umazani in mokri, pa tudi taki, v katerih leži mrtva sviloprejka in so pajčevinasti in zmečkani. Ta vrsta je seveda najinani vredna. Priporočamo našim svilorejcem, da preberejo svilode in jih razdele v gor* navedene vrste. Kajti le na ta. način bo .mogoče doseči visoko ceno. Visoka cena ne zavisi samo od tržnega položaja na splošnem trgu s svilodi, marveč ve-» činoma od kakovosti blaga. V kolikor imamo poročila s prvih trgov, ki so že pričeli trgovati s svilodi, je bila cena zaiinja dva dneva sledeča: Cologna: L 26.50—28.50 kg; Lcgn no: L 25.75—28.50 kg; Mantova: L 22—27.50 kg. Srednja cena lir 26. Verona: od; L 20 do 28.50 kg. Srednja cena lir 26.30, TOMAŽEVA ŽLINDRA Tržaška kmetijska družba v Trstu je naročila nekaj vagonov Tomaževe žlindre. Cena Tomaževi žlindri 15/21 P2 05 (fos-forove kisline ) 75/85% drobnosti, 75/85% raztopljivosti v citratovi kislini po L 2.25 za enoto, vagon Cliiasso Švic. it. meja. Prevoz do Trsta stane okoli L 8.90. Račun na podlagi 18%, a definitiven račun na podlagi analize. Cena 18% Tomaževi žlindri bi tedaj bila franko Trst okoli b 49.50. Ker se cene Tomaževi žlindri vedno večajo in je pričakovati še novih porastkov vabimo naše zadruge in občina, katere se* mislil« preskrbeti s Tomaževo žlindro, da prijavijo svojo potrebo do najdalje 20. t. m. v našem urada, ulična Torro bianea 10. Po tem roku so naročila ne bodo več sprejemala. Ker se je lanskega leta radi visoke cena le malo gnojilo s Tomaževo žlindro, ba letos splošna potreba večja in radi tegr pomanjkanje blaga. Ne odlašajte z naročili, ker bo ob času potrebe Tomaževa ž lin« dra najdražja, ali je sploh ne bo. Tržaška kmetijska dražba ▼ Trstu ulica Tom klanca 19, N. 44-39 «k»ihust» lTStn, one iv. ]ini]a 1926. IZ URADA TRŽAŠKE KMETIJ. DRUŽBE V TRSTU Trtorejci pozor! V vinogradih v okolici Trsta in tudi drugod je letos precej razširjen grozdni mol) ali zavijač. Opazimo tega trtnega škodljivca najlažje pri njegovem povzročanju Škode, t. j. kadar žre grozdni cvet ali pa grozdne jagode. Kadar pregledujemo natančneje od neposredne bližine posamezne grozdiče na trti, tedaj zapazimo na nekaterih grozdih, da so mestoma posamezni grozdni cveti odnosno mlade jagodice zbrane skupaj v male šopke po 6—10 in še več cvetov. Vzemimo nekoliko takih šopkov v roke in si jih oglejmo prav natančno. Vidimo, da so ti cvetki v sredini zvezani skupaj s svetlim skoro 1 cm dolgim predivom. Ako razkrojimo ali pa stisnemo od strani to predivo, tedaj se prikaže iz njega majhen črviček. Ta črviček je mesnate ali žolto-rdeče barve s črno, svetlo glavico. Imenujemo ga grozdni molj. Nekoliko težje je poznati gozdnega molja ko se je prelevil v malega metuljčka, ki je le nekoliko temnejši, sicer za zelo podoben molju na obleki. Metuljčke vidimo po dnevi parno ko zleti, če stresemo trto ali kole, ker leta navadno ponoči. Škodo povzroča molj s tem, da spodjeda cvetove in žre jagode naprej do trgatve. Tudi nastane škoda s tem, da se cveti v £opke spredeni težko razvijejo. Škoda v začetku cvetja ni mogoče še velika, ker je prva zalega navadno še redka. Če se pa grozdni molj močno razpase, kar je pri neugodnem vremenu poleti zelo mogoče, ker ima v t0—65 cm. Te vrste kos so enake izdelave in oblike kakor «Merkur». Dalje imamo v zalogi kose znamke «Merkur» od 70 do 75 cm, znamke «Vulkan» in raznih drugih znamk. Kosišča, javorjeva dn bukova; grablje lesene, birje za kose, oselnike, brusilne kamne od navadnih da najfinejših. Vile senene na 2 in 3 rogle ter gnojne vile. Modro galico: angleško «Maple Brand» z 98—99%. Žveplo ventilirano in superventilirano ter isto s 3% modre galice. Prah Eafaro, svinčen arzenik pomešan s prahom Kafaro. Škropilnice, znamke «Vermorel» originalne, znamke Ferrari, Volpi, Dozzi, sistem Vermorel, Signa, Insuperabile. — Žveplalnike, ročne in nahrbtne Semena detelj in trav, jesenske repe, inkarnatne detelje, ter razna poljska, vrtna in zelenjadna semena. Oljnate tropine, orehove lin sezamove, klajno apno, laneno seme. Razen omenjenega imamo veliko izbero najrazličnejših gospodarskih potrebščin, semen, strojev itd. Tržaška kmetijska družba v Trstu ulica Tone bianca šlev. 19, Tslef. 44-39 Borzna por^ffa. Trst, 16. junija. Amsterdam 11.00, Belgija 78.50, Francija 78, London 134.90, New York 27.75, Španija 440, Švica 535, Atene 34.50, Berlin 1550, Bu-karešt 11.25, Praga 81.75, Ogrska 0.0385, Dunaj 390, Zagreb 48.75. Vojnoodškodninske obveznice 68.50. To in ono — Železniška ravnateljstva v Ljubljani, Zagrebu in Subotici se opustijo. V teh mestih ostanejo le železniška nadzorništva. — Dodatek k zatiranju narodnih manjšin drugod. (Glej tudi nedeljski uvodnik!) Jugoslovanska vlada je izdala naredbo, po kateri se smejo stranke, ki niso vešče državnega jezika, v državnih uradih posluževati svojega lastnega. — Eden, ki visoko leta. Afganistanski emir se je proglasil za kralja — Sovjeti so naročili v neki nemški tvornici neomejeno Število pušk, ki jih bodo prodajali potem po 30 rubljev. S temi puškami hoče Rusija oborožiti svoje prebivalstvo po sistemu društev za ostro streljanje. — Bolgarski novinarji, organizirani v «Družestvu na stoličnite žurnalisti» v Sofiji, so sklenili, da stopijo v Zvezo slovanskih novinarjev v Pragi in obenem v Mednarodno časnikarsko zvezo. — Na olimpijskem Stadijonu v Colom-besu so se srečali jugoslovanski in francoski nogometniki. Zmagali so Francozi s 4:1, vendar poudarjajo listi, da so bili Jugoslovani boljši po tehniki in slogu igranja. Gledalcev je bilo 15.000. — Sarah Bernhardt, nedavno umrla slovita francoska igralka, je dobila v Parizu spomenik. — Waltu Whitmann, ameriškemu pesniku velikanu, o katerem je naš list že kakšno povedal, bodo postavili v New Torku spomenik. Sestavil se je odbor, ki namerava izdati za ta namen 60.000 dolarjev. — Grške samostane na gori Athos, ki štejejo 800 menihov, je Pangalos razpustil. — Gibsonova, atentatorka na Mussolini-ia, je poskusila v zaporu samomor. Udarila se je s kladivom po glavi in se precej levarno ranila. — Argentinski izvoz je v prvem letošnjem četrtletju nazadoval za 64.9 milijonov zlatih pezov (približno 1500 milijonov lir.) — Silna eksplozija peči na koks je v Garvju (Indiana) popolnoma raznesla celo tovarno, ubila 4 delavce in 70 težko ranila. — Poljsko valuto misli poljska vlada na ta način okrepiti, da bi se morale vse tuje valute izročiti državnemp. zakladu, in a prepovedjo zasebne trgovine z valutami. — Mesto fiaboc je Massaryk odlikoval z vojnim križem, za kar je občina predsednika čehoslovaške republike imenovala za častnega meščana in prekrstila po nJem neko ulico. —- Nov roman Lm Tolstega- V Rusiji so izdali doslej še neobjavljen roman Tolstega. Imenuje se «Demon» in je nastal po vsej priliki za «Kreutzerjevo sonato». Obravnava razmerje moža do ženske v zakonu in ljubezni. Njegov junak, Evgenij Ir-tenjev se je po prvem nesrečnem zakonu s kmetskim dekletom oženil drugič v mesto. Ta zakon bi bil srečen, toda po dveh letih se dobita s svojo prvo ženo in postane drugi nezvest. Vest ga tira v samomor. Po drugi verziji ubije prvo ženo in konča kot alkoholik. Roman ni dovršen, kar je razvidno že iz tega, da mu je dal Tolstoj dva konca. — Pretep na Matteottijevi proslavi v Žene vL Ženevski socialisti in anarhisti so priredili skupaj z nekaterimi italijanskimi političnimi begunci shod za proslavitev Matteottijevega spomina. Udeležilo se ga je tudi okrog 50 fašistov, večinoma izseljencev in zastopnikov Italije na sedanjih mednarodnih konferencah. Prišlo je do pretepa, med katerim so bili fašisti lažje ali težje poškodovani. Policija je morala z močnimi četami napraviti red. Aretirala je 22 oseb, med temi 17 Italijanov. Tudi on. Cucini, italijanski delegat na mednarodni delovni konferenci, je bil med njimi. Vse te osebe razen nekega anarhista je policija pozneje izpustila. _ Posla no ) IZJAVA Podpisana Ludvik Urbančič iz Šmar rij št. Z in Josip Miklavec od ondi št. 7, obžalujeva, da sva žalila g. Marka Žni-darčič-a iz Sežane ter se mu zahvaljujeva, da je odstopil od kazenskega postopanja proti nama. (696) Sežana, dne 13. junija 1926. Urbančič Ludvik — Jožef MiklavGC. *) Za članke pod tem naslovom ne prevzema uredništvo nikake odgovornosti. MALI OGLASI BEBI ITf f f UMI Via Torre bianca 21, pouk in BlKLI I £~MJ1u9L prevodi v vseh jezikih. (905 dva brivska pomočnika, starejšega in začetnika, sprejmem. Ajdovščina št. 61, M. P. 950 KAM pelješ te sode? Na Kozino. Grem k Furlanu, ki ima pristno istrsko vino po najnižjih cenah. 951 1rša, dve sobi, kuhinja, shramba, dvorišče, drvarnica, majhen hlev, lep vrt in vodnjak, se proda. Nabrežina 251. * 948 krava, daje 18 litrov mleka, se proda. Pastificio Gami, via Conti 13. 947 stanovanje v tržaški okolici, vise na novo urejeno, dve lepi sobi, kuhinja in shramba, se odda v najem zakoncema brez otrok, oziroma mali družini z odraslimi otroci. Najemnino plačati eno leto naprej. Naslov pri upravništvu. 949 poročne sobe, masivne, parjena bukev, 1800, jesenove 1900.—, topolove 2000.—. Tiirk, San Lazzaro 10. Oglejte si blago in cene brez obveze- 910 smilajod [Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni Castelianovich, Trst, Via Giuliani 42 (paralelna alica Via deH*Istria). 926 zaprisežena avtorizirana zemljemerca R. Nadali in A. Bresan, bivša državna zemlje-merca pri katastralnem uradu v Gorici sprejemata naročila glede obmejitve in merjenja zemljišč, delitev premoženj itd. kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela v svoji pisarni v Gorici, Via Dreossi 2, «Pri zvezdi* na starem trgu. 912 3ABICA diplomirana sprejema noseče na dom. Via Madonnina 10, H. 933 PEKOVSKI pomočnik in učenec dobrih starišev se sprejmeta takoj v stalno službo. Mihelj Anton, Knežak pri Št. Petru na Krasu. 932 babica, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 859 BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Amerschitz-Sbaizero, Farneto 10 [podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. (896) nagrobne spomenike izdelujem in jih imam v zalogi. a. Šuc, Dutovlje. 235 TROPINOVEC, pridelek »Zadružne žganjekuhe* v Dornbergu, (Montespino), je pristen In po ceni. Razprodajalci naj se obrnejo naravnost na tvrdko, ki razpolaga z veliko zalogo in ga razpošilja v Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni sin, brat VINCENC RAŽEN w dobi 26 tet, včeraj vsled krute usode izdihnil svojo blago dušo. Zemske ostanke dragega pokojnika se prepelje v četrtek, dne 17. kjer se bo vrati ob 16. L m., uri" pogreb na domače pokopališče. ______________________________Iz mestne bolnice r Drago TRST-DRAOA, 16. junija 1926. Mihael in Antonija roj. Ra poteč, s J ariši. Anton, Ivan, Ludvik, bratje. Frančiška, sestra. Mimlca, Boris, nečaki. Ivanka Jelušič, zaročenka. Odlik. Psfrabno potfj. Nuova hnprssa Corso V. 47, L U, Trst Priporočljive tvrdke 99 Adrla čevlji Cl trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velka zaloga raznih levljev za sport Narodna tiskarna združena s hiigomaito GORICA — Via C. Favetti 9. Narodna knjigarna združena s papirnico GORICA — Via G. Carducci 7. Zapustil nas je dne 15. junija ob 23. uri po kratki bolezni za vedno naš nad vse ljubljeni brat, stiic in svak, gospod Arfur notar v Ajdovščini v starosti 61 let. Nehalo je biti srce vseh src, v ljubezni do bližnjega ni bilo enakega. Večen mu spomin. Pogreb se bo vršil v četrtek dne 17. junija ob 17. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. AJDOVŠČINA, dne 15. junija 1926. ŽALUJOČE DRUŽINE: liti. Prešel, Ljubljana. Lokar, Ajdovščina. DAROVI V počastitev spomina blagopokojnega gospoda Arturja Lokarja iz Ajdovščine darujeta g. Ivan Stepančič iz RenČ L 30, in g.čna Poldi Podgornik iz Ajdovščine L 10 za Šol. društvo. — Srčna hvala! Ker sta se danes Ivanka in Lojz na Grahovem vzela, se je nabralo v veseM družbi L 50 za Dijaško kuhinjo. Klub neparfumiranih stricev «Tmin» je organiziral pri fantovskem zatonu svojega člana sledečo zbirko za Dijaško kuhinjo: Rajni fant Edi L 12.50, dva nečastna strica L 10, Ščuko v mink L 6.30; po L. 5: Pepi Lju-bineov, dr. Pitamic Anton, Mikuž jun., Oskarč, Rulč, stric v informacijah, Veliki inkvizitor, Andrejčkov Nac, Tonči Toni-žov, Kobač Zavrtanek, Štefa Krncov, nje- Sova grozovitost in Ulčarjev Jošk; po L 4: tejc Franc in GabršČek Fran Jožef; po L 3: Jurman HflarJj, Jakš Zavrtanek in Leban Anton; oni z zlomljeno roko L 2.50; neznani vojak L 2; N. N. Din. 20; Veliki inkvizitor dodal še 2 Din. Skupaj L 115.30 in 22 Din. — Dijaška kuhinja le želi, da bi se vse one stotine stricev po naši deželi ob sličnih fantovski* pogrebščinah spomnile z darovi kuhinje, tako silno potrebne za naše revno dijaštvo. Darovalcem hvala lepa! Oni iz Maribora L 47 za Šolsko društvo. Živijo stari soborec! Potom g. Zvonimira Kocjančiča iz Sv. Antona pri Kopru so darovali njegovi so-vaščani ob raznih prilikah L 50 za šolsko društvo v Trstu, in sicer: C. p. zb. potom recitacije L 26.30, ker je prišel Binče k Turkom L 5, Jakob Stepančič L 4, Z. K. L 2.40; po L 2: Zalka Crmol, čitala «Edi-nost», K. K., lepo se imela; po L 1: Kar-melca, pošten Crmol, Kavalič Andrej; minus ena kava 0.80, da bo glih 0.50. Skupaj L 50. — Vsem darovalcem kakor g. nabiralcu srčna hvala! Turk Francisko, Rio de Janeiro, daruje L 52 Dijaški Matici. (Denar hrani uprav-ništvo). iBa: Zobozdravnik Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Via M. R. Imbrianf 16,1. (prej Via S. Si3y33.il) od 9-12 In od 5-7 «594 EH5] ® 10 Drli, BertoliK.-KeM priporočajo raznovrstno za zidanje in kritje. Nova, moderno opremljena peč dobavlja prvovrsten raaterjal, ki ga prodajamo po nizki ceni. (677) KRONE po L 2.10 komad Zlato, fcriiiantž, Mi 23-kreosks zlata Imtit kupuje In plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urama Trsti Vil MazzinI 46 66v> BREŠČAK ANTON Zaloga in tovarna pohištva _GORICA — Via G. Carducci 14. Brata CEJ slikarja _GORICA — Via Ascolj 5, KRUŠGČ in SIN krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III. 37. KERSEVANl JOSIP Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. JAKOB BRATUŽ pekarna in slaščičarna GORICA — nI. Mamelli 6. (Šolska al ) Martin Poznajelšek odlikovana krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36. MG1AR JOSiSP Gostilna GORICA — Via Monache 11. JAKOB BEVC urarna iti zlatarna Trst, Campo S, Giacomo 5 Zlato kupuje v vsaki množiui po najvišjih cenah Krone plačuje viAje kot vsi drugi. Zaloga raznovrstnih ur in zlatenino. (h-* TrMka po;o)llDlca in hranilnica registrovana zadruga z omejeni-n poroštvi o uradujt v »vojl lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun h vlo