75
7-2006
Gore nad So~o 
– ponovno
Julijske Alpe – Gore nad So~o 
(2. dopolnjena izdaja), Andrej 
Stritar, Sidarta, Ljubljana, 2006
Ko Stritarjevih Gora nad So~o 
pred nekaj leti ni bilo ve~ najti na 
knjigarni{kih policah, je domne-
va, da slovenska gorni{ka srenja 
postaja vse zahtevnej{a in vse 
bolj v {ir{i gorski prostor zagleda-
na (in po njem razgledana), posta-
la dejstvo. Ta srenja »modne tren-
de« tako ali druga~e znamenitih 
bo`jepotnih vrhov pu{~a zgolj se-
zonsko naravnanim mno`icam, 
zase pa i{~e svojemu osebnostne-
mu okusu primerne cilje. In prav 
Sto`jem nad Logom pod 
Mangartom do potresov in 
drugih naravnih ujm. Vse 
to je pustilo te`ko izbrisljive 
posledice tudi na licih gora, 
ki jih obravnava na{a vodni-
{ka knjiga. Tudi od tod avto-
rjev namen in dobra volja za-
lo`be, `e napisanemu doda-
ti najaktualnej{e spremem-
be na poteh in brezpotjih, 
tako da zdaj jemljemo v roke 
s {tevilnimi drobnimi, v~a-
sih komaj opaznimi popravki 
spremenjeno knjigo, zato pa je 
opaznej{a, »posodobljena« fo-
tografska spremljava, ki po svoji 
kakovosti vztraja v maniri Sidar-
tinih izdaj. 
Mitja Ko{ir
Pohodni{tvo v 
Sloveniji
Pohodni{tvo v Sloveniji, Sloven-
ska turisti~na organizacija, Ljub-
ljana, 2006
Propagandna bro{ura, ki jo je 
izdala Slovenska turisti~na orga-
nizacija v slovenskem, angle-
{kem, nem{kem, francoskem in 
italijanskem jeziku, v uvodu vse-
buje kratke opise Slovenske pla-
ninske poti (transverzale), na{e-
ga dela Vie Alpine ter evropskih 
pe{poti E-6 in E-7. Predstavi tudi 
Planinsko zvezo Slovenije, Zdru-
`enje gorskih vodnikov in Kna-
fel~evo markacijo kot vodilo tu-
ristom na pohodni{kih poteh. Po-
drobneje je opisanih 33 planin-
skih poti, ve~inoma kro`nih in z 
izhodi{~em v kakem turisti~nem 
kraju. Poti so vseh te`avnosti od 
vzponov na Triglav, poti skozi Pri-
sojnikovi okni, pre~enja Grintov-
cev do pohoda ~ez Pohorje in pre-
hodov skozi vinorodne gri~e ter 
po Kra{kem robu. [e najmanj je 
zastopana Notranjska. Od ~lanic 
PZS je to odli~no reklamno prilo-
`nost za planinske ko~e izkoristi-
lo le PD Ljubljana – Matica. Ker 
izdajamo planinsko vodni{ko lite-
raturo samo v sloven{~ini, bi bro-
{ura v kakem drugem jeziku pri-
{la prav vsaj pri tistih planinskih 
dru{tvih (in PZS), kamor prihaja-
jo tujci po informa-
cije in zemljevide. Brez-
pla~no se jo lahko naro~i pri Slo-
venski turisti~ni organizaciji (Di-
stribucijski center, Parmova 53, 
Ljubljana; boza.suljgic�slovenia.
info; faks: 01/28 08 872). Bro{ura 
je lepa, formata A4, opremljena z 
odli~nimi posnetki, preglednimi 
zemljevidi in jedrnatimi opisi, kar 
vse bi bilo lahko zgled tudi na{im 
piscem vodnikov.
Tone [karja
Terska dolina
Terska dolina – Alta Val Torre 
– Val Tor, uredila Milena Ko`uh, 
Dru{tvo Mohorjeva dru`ba, 
Celjska Mohorjeva dru`ba, 
Gori{ka Mohorjeva dru`ba, 
Celje, Gorica, 2006
^eravno knjiga Terska dolina 
o gorah onkraj meje ne govori 
kaj dosti, vendarle predstavlja 
svet, ki je za slovenske ljubitelje 
gora, ko ga odkrijejo, silno pri-
vla~en. Nekako med Matajurjem 
in grebeni Muzcev le`e ti skriv-
nostni kraji, tam, kjer se Julijske 
Alpe po~asi spu{~ajo v bene{ko 
ravan. Knjiga, ki jo je uredila 
Milena Ko`uh, je zanimiva `e 
sama po sebi – je trijezi~na (slo-
vensko, italijansko, furlansko), 
ponekod pa celo {tirijezi~na, ~e 
tersko nare~je {tejemo kot jezik. 
[tevilni avtorji govore predvsem o 
geografskih, zgodovinskih, etno-
grafskih, jezikovnih, kulturnih 
in umetnostnih vidikih krajev v 
terskih dolinah, Jurij Kunaver pa 
tak{nih je v gorah nad So~o ve~ 
kot dovolj, saj gre za sklenjeno 
gorsko pokrajino, ki se ji {e naj-
bolj prilega ljubezenska izpoved 
o ~arobnem prostoru, kjer s slo-
venskim gorni{kim pisateljem 
Francetom Av~inom (in ruskim 
pesnikom Turgenjevim) le ti{ina 
{epeta.
Od takrat, ko so Gore nad So~o 
iz{le prvi~ (leta 1997), je v njihovi 
reki preteklo `e veliko vode in se 
je v njenih nedrjih zgodilo veliko 
pomembnega, celo usodnega. Od 
grozljivega zemeljskega plazu pod 
7-2006
76
na kratko predstavi tudi pohodni-
{ke in planinske poti po terskem 
delu Bene{ke Slovenije. Med 
avtorji prispevkov vsekakor velja 
omeniti doma~ina, Viljema ^erna, 
saj so na koncu knjige objavljene 
tudi njegove pesmi o krajih in `iv-
ljenju v Terski dolini (v vseh {tirih 
in gri~ev, stali so ti gradovi 
kakor slanina v nabodljani zaj~ji 
pe~enki.« O gorski naravi terskih 
krajev z vso silovitostjo spregovori 
naslednji stavek: »Veliko novoro-
jencev je med potjo v ^ento, kjer 
naj bi bili kr{~eni, umrlo, ker so 
star{i zdrsnili in z otrokom vred 
zgrmeli v ledenomrzle vode Tera.« 
O umiranju govore tudi legende, 
zgodbe o bajeslovnih bitjih. Tako 
denimo o gozdnem {kratu {kari-
fi}u in terskih ljudeh beremo: 
»Njihovi otroci ga ne bojo ve~ 
poznali, se ga ne bojo bali, jih ne 
bo odna{al v hosto, zanje ne bojo 
zvonili ve~ re{no zvonovi. Adio, 
{karifi}!« Ker pa so kraji lepi, 
samotni, staro`itni, predvsem pa 
ponujajo ~udovite gorske poti, 
morda z obiskom kak{no legendo 
uspemo tudi o`iviti. Po prebiranju 
knjige se bo poti v Tersko dolino 
te`ko upreti.
Marjan Brade{ko
100 let ko~e 
na Kamni{kem 
sedlu
Propagandni odsek PD 
Kamnik je ob stoletnici ko~e na 
Kamni{kem sedlu izdal li~no 
bro{uro, v kateri bralcu pred-
stavi zanimivo zgodovinsko pot 
znane planinske ko~e. Najprej 
se vrnemo na konec leta 1899, ko 
je Miha Kos, u~itelj na Homcu 
in ~lan Kamni{ke podružnice 
SPD, napisal prvemu predsed-
niku Kamni{ke podružnice SPD 
Josipu Mo~niku dva predloga oz. 
nasveta: naj podružnica postavi 
ko~o na Jermanovih vratih in 
najame »turistovsko ko~o« v 
Kamni{ki Bistrici. Dopis u~itelja 
Kosa je ohranjen, prav tako pa 
tudi dopis, s katerim je Me{~-
anska korporacija prepustila 
Kamni{ki podružnici prostor oz. 
jezikih). Pesmi govore o izginja-
nju, odhajanju, umiranju – o pomi-
kanju kazalcev ~asa nazaj. Izselje-
vanje, vojne, dokon~ni udarec pa 
{e potres leta 1976. A vendarle 
zadnje pesmi v knjigi dajejo 
slutiti prebujenje – njihova reli-
giozna motivika govori o bo`i~u, 
veliki no~i, o upanju. Nekatere 
pobude podobnih zagnancev (kot 
je denimo `upnik dr. Renzo Cal-
ligaro v Zavarhu) k sre~i prina{ajo 
sve`ega diha v kraje. 
Jedro knjige so jezikovne raz-
prave. Sloven{~ina je bila neko~ 
tam enakopravna z drugimi jeziki 
(znani ^ernjejski rokopis), kraji 
pa so enakomerno sprejemali tako 
slovenske kot furlanske izraze, saj 
so ljudje ̀ iveli odmaknjeno od ita-
lijan{~ine, uradnega jezika cerkve 
in dr`ave. Da so bili kraji neko~ 
mo~no poseljeni, govore {tevilni 
navedki iz zgodovine, denimo v 
znani monografiji Simona Rutarja 
Bene{ka Slovenija (iz leta 1899): 
»Na vseh rtih, kucljih in osamlje-
nih gri~ih najju`nej{ih obronkov 
bene{kih in julijskih Alp, zlasti 
po prihodu rek izmed gorovja 
Mlada, a izku{ena angle-
{ka plezalca Simon Yates in 
Joe Simpson v perujskih Andih 
opravita prvenstveni vzpon v 
zahodni steni 6356 metrov visoke 
Siule Grande. Zahtevnemu 
vzponu sledi sestop po izredno 
nevarnem grebenu ... Zgodi se 
nesre~a, ki se kon~a z grdo zlo-
mljeno Joejevo nogo. Plezalca 
izmu~ena in v vedno slab{ih raz-
merah nadaljujeta sestop. Med 
spu{~anjem ~ez steno se znaj-
deta v položaju, ki grozi, da se 
bo kon~al s padcem naveze ~ez 
steno. Simon se odlo~i in prereže 
vrv, tukaj pa se prava drama in 
zgodba {ele za~ne ... 
Vsak izmed plezalcev za~enja 
doživljati svoj pekel – Simon s 
svojim ob~utkom krivde v spustu 
~ez steno in v samoti baznega 
tabora, Joe pa v enem najbolj 
neverjetnih bojev za preživetje 
v zgodovini alpinizma. Simp-
sonova knjiga (naslov izvirnika 
»Touching the void«) je izredno 
spretno napisana in pretres-
ljiva, kot taka je kmalu po izidu 
postala svetovna uspe{nica. Po 
knjižni predlogi je ve~kratni 
oskarjevec Kevin MacDonald 
pred kratkim posnel dokumen-
tarec, ki tako kot knjiga pobira 
nagrade na vseh pomembnih 
festivalih. 
Knjiga je iz{la pri založbi 
Sidarta (www.sidarta.si) in stane 
4200 SIT.
Dotik praznine (Joe Simpson)