St. 88 ftftnirit piaiaj^fjS^Žhtt cinmit ch » w *3lca; * 3LJ /U5A tzvsemtl vsdr&n'zjutraj. Uredništvo* ulic dni svofj .položaj ter v .duševni harmoniji in vzvišenem razpoloženju proslaviti veliko noč. Ni pa samo naš narod v bednem položaju. Sirom Evrope trpi človeštvo na strašnih posledicah velike svetovne vojne, ki se je sicer — kakor so govorili — vojevala za velike ideale, za odrešitev vseh zatiranih in preganjanih. Toda mogotci so, ko so krojili narodom novo u-sodo, pGzajbili na cilje vojne. Zato se danes življenje človeštva zvija v hudi krizi, ki ni nič drugega, nego stremljenje k novemu boljšemu življenju, borba za udejstvitev* velikih načel pravice, enakosti, svobode, fn s tem za mir med narodi, ki naj omogoči složno ^sodelovanje za vsečloveške dobrine. Vojna in povojra doba sta nam kazali življenje od njega slabih strani1: moralno propast in gospodarsko razsulo. Ta'kcu je bil tudi naš narod pogreznjen, potlačen, ptfnižan. iMalodušneži menijo' celo, da je Že blizu oibaipa, da izgublja veno, da bi se mu mogel položaj kdaj še spremeni/ti na bolje. V pomirjanje malodušnežev bodi povedano, da naše ljudstvo sicer z boljo občuti svoj sedanji položaj, da pa njegovo ozlovoljenje še ni oibupovanje, da je marveč neiz/trebljiva njegova vera v vstajenje; da morajo smrti tudi njemu boljši dnevi. Toda vera sama ne zadostuje! Treba je maitveč tudi smotrenega, neprestanega, neumornega stremljenja in dela. Za talka delo pa je neogibni predpogoj ta, da srno na delu vsi: v slogi, medsebojnem miru in zaupanju in tisti bratski ljubezni po nauku Kristosovem. Če ibiomo složiti, če bomo tvorili sklaidno in harmonično celoto v bolju proti krivicam, ki tlačijo naš nano'd, bomo «žla, ki nam pomore preko vseh ostrin in »fcrmln sedanjega časa. Razkrojem in razdejani med seboj pa bomo le mehko testo, let ga bodo zlohotni ljudje oblikovali po svoji volji in ki se neogibno potoipi v neprijateljskom valovju. Posebno naša inteligenca, ki je poklicana, da prednjači narodu, da mu je voditeljica, svetovalka, učiteljica in zaščitnica, naj se povzpne k vstajenju, k zavesti svoje •naloge, k čustvu dolžnosti — naj se povzpne nad vsako razredno sebičnost k — Idealizmu! Zaveda naj se, da izobraženost ne sme biti sredstvo za topi materijalizem, marveč pobuda k rešenju dolžnosti. Inteligenca naj s ^ ne odmika od širokih plasti ljudstva, rnanveč naj išče najpogostejših in najtesnejših stikov z njim. Inteligenca na,j se ne zagraja v skrajen, brezploden iodr vi dualizem, ali tisti črni nihtlizem, 2ii vidi okoli sebe vse črno, vse slabo in gnilo in — brezupno! Inteligenci, ki bo ra-zumela svojo nalogo, bo tudi ljudstvo rado sledilo, se bo pokorilo njenemu vodr ■tvu, bo s hvaležnostjo spore jemalo njene nauke in navodila. S tako inteligenco na jfeelu bo naše ljudstvo trdno organizirano usposobljeno za vsako borbo. Tako bodi! Potem bo moglo naše ljudstvo iz tega največjega praznika vseh ponižanih inzatiranih črpati moč, da prenese yse nevolje sedanjega časa in ohrani vero gr popolno zmago pravice nad krivico! MS-Ufi na to nmgo bodi posvečen današnji KVoliki praznik krščanstva. Misli naj sledjo tudi dejanja m dejanjem sledSa fcmaga 'vsečlovečanskih ideaiotv pravice in fevofcode tuxfi v državi, ki fi je priključen ' " 4 našega naroda! Blažikia in bo-vera v to zmago najj povzdiga ^ duha. ko bomo danes sla vili veliko poslanstva Kristusovega, Tudi se-Sdanji težki Časi naj ne bodo 6au6 obupa-Uranja! Sur »um corda in Aleka^al Herriotovl nasledniki francosko vladt — Kaj pravi francoski Mak o Merrlotu T — Izredni kongres socijalistom PARIZ, 10. Ministrski svet je trajal mir nad preko polneči. Pri većini je vladalo nadziranje, da vladi vz včerajšnjega nejasnega izida glasovanja v senatu ni treba iz-v a jati posledic, ampak da naj poda ministrski predsednik na današnji -seji senata izjavo o finančni politiki vlade. Danes popoldne je imel ministrski predsednik Herriot v smislu tega sklepa pred senatom dolg govor, v katerem je pojasnjeval in utemeljeval svojo finančno politiko. Na seji je vladala- velika napetost, vendar pa je bMa situacija popolnoma nejasna, Ko je Herriot stavil vprašanje zaupnice, se je že zdelo, da je večina na njegovi strani. Tem večje pa je bilo presenečenje, ko je predsednik senata naznanil t izid glasovanja. Za zaupnico vladi je glasovalo namreč samo 132 senatorjev, proti pa 156. Med burnim ploskanjem desnice je bila nato seja zaključena. Takoj po seji se je sesrtal ministrski svet k izredni seji. Vlada je sklenila podati kolektivno otstajvko. Zvečer so ste ministri zbrali v zunanjem ministrstvu, da sestavijo d emisijsko pismo na predsednika republike, PARIZ, 10. Vlada je podala ostavko. PARIZ, 11. Ministrski predsednik Herriot je predložil predsedniku republike Doumergue-u ostavko ter mu izrazil hvaležnost vladnih člaiiotv za naklonjenost, ki jo je izkazoval vladi za časa njenega poslovanja. Predsednik reipublike Doumergue se je zahvalil Henriotu in njegclvAm so-trudnikom za njihovo patrijofcičnos delovanje ter prosil ministre, da vršijo tekoče posle do imenovanja nove vlade. PARIZ, 11. «Matin» piše: Ostavka Her-riotove vlade kaže, da je treba sestaviti novo vlado široke republikanske koncentracije. Novta vlada bi morala takoj predložiti zbornici v odobritev neobhodne finančne ukrepe in v ratifikacijo uvedbo enoimenskega volilnega okrožja, čigar vzpostavitev je že odobril senat. Kakor pravi «Matin», hoče predsednik republike čimprej rešiti krizo. Po posvetovanju s predsednikoma zbornic bo poklical Dou-mergue k sebi politika, kateremu bo poveril sestavo no»ve vlaicfe. «Matin» je mnenja, da se 'bo predsednik Doumer.gue obrnil najprej na rainlevćja. Vendar pa ta ne bo sprejel mandata za sestavo vlade, kajti njegovi prijatelji zastopajo stališče, da mora v sedanjem trenutku brezpogojno obdržati mesto zborničnega predsednika. Imenovani list dostavlja, da sta guverner Alžirije Briand in sedanji finančni minister De Monzi« najbolj imenovana kandidata za mesto ministrskega predsednika, «L'Echo de Paris» piše, da so bili za- stopniki sodjalastačne strank« brzojavno sklicani na fczredni kongres, da se končno-veljavno reši vprašanje glede morebitnega sodelovanja rociiaftsbov pri vladi. «L'Ere NtouveUe* pravi: Padec Herrio-tov« vlade nas ni v nobenem oziru iznenadi, kajti vlada je dobila že pred Časom smrtni udarec. List zatrjuje, da bo Her-riotov program Se nadalje živel in nova >vlada ga bo skušala v vsem obsegu uresničiti. Glasom lista «Geattlois» pozdravlja večina francoskega ljudstva Herriobov padec, kajti Heiriotova /olittka je bila eksperiment, Id je vocfil v propast francosko državo. Francosko rntrnmm rodi Hlndenburgove kandidature Protiukrepi zaveznikov v slučaju Hinden-burgove izvolitve za nemškega državnega predsedniku PARIZ, 11. Tu je zavladalo radi Hin-denburgove kandidature veliko vznemirjenje in to tembolj, ker kažejo vse zunanje okoliščine, da kandidira Hindenburg pri ožji volitvi za državnega predsednika ^ soglašanjem prejšnjega cesarja in na nagovarjanje bivšega prestolonaslednika in njegovih zaupnikov. Presojajoč nastali položaj francoske levičarske in tudi desničarske stranke nikakor ne prikrivajo, da bi izvolitev Hindenburga, ki velja kot steber Hohenzoilernoev, brezdvonmo komplicirala mednarodno situactljo in imela naravnost usodepolne posledice. Francija bi videla v izvolilrva tega pio-slulega predstavnika militaristtčoe m imperija Lit stične Nemčije resno ogrožanje evropskega mini in nobena francoska vlada se ne bi dbotaivl$aia ukreniti potrebne ukrepe v odgovor na Hiodenburgovo iz volitev. Nadaljevanje zaeedbe Pomirja in koelnske cone se ima smatrati že danes kot eden izmed neobhodno potrebnih in pretvidnih ukrepov proti nemškemu impe 16 hli zgorelo 4 milijone škode BERGEN, 11. Tu je uničiJ požar 16 hiš. Škoda znaša 4 milijone kron. Do sedaj ni bila naznanjena nobena človeška žrtev. Pismo iz Jugoslaviie LJUBLJANA, dne 10. 4. V politični situaciji je nastopilo skoraj popolno zatišje. Zato pa so tem bolj oživeli komentarji časopisov. In naravno. Strani lista morajo biti polni in če ni dogodkov, potem morajo napolnili strani komentarji k dogodkom. Po strankarski pripadnosti listov so seveda tudi barvani komentarji listov, i Opozicijonalni Usti pišejo zlasti mnogo o bodoči koncentracijski vladi, za kateno da je tudi kralj. Kakor je koncentracijska vlada lepa reč, vendar pa mislim, da niso vzroki, vsled katerih odklanja «Samouprava », glaivni organ radikalov, koncentracijsko vlado. «Samouprava« namreč „pravi1, da je koncentracijska vlada umestna le države v nevarnosti. Tedaj je treba s popolno enedušnostjo vsega naroda odkloniti nevarnosti od zunaj. Enodusnost naroda je tedaj treba manifestirati s koncentracijsko vlado, v kateri so zastopane vse stranke. Danes pa je zunanjepolitični položaj normalen in zato ni za koncentracijsko ivilado potrebe. Treba pomislita, da koncentracijska vlada silno otežkoičuje delo, ker je mogoč vsak sklep le po doseženem sporazumu vseh strank. Kadar gre le za zunanjepolitična vprašanja, tak sklep ni težaven, ker je pač ves narod napram tujcu v enotni fronti, V notranjepolitičnih vprašanjih pa je stvar čisto druga. Zato odklanja «Samouprava® koncentracijsko vlado in se izreka za koalicijsko. S koalicijsko vlado, to je z vlado radićetvt-cev in radikalov, bi bilo doseženo) ravno to, kar se namerja s kcncentracijsiko vlado, to je ureditev hrvatsko-srbskega vpraša- Še eno stvar je treba upoštevati. VsJed volilnih uspehov so bili radićej*ci vodno na srtadišču, da sme zastopati narod le naj-močnejša stranka. Zato so smatral sebe kot edine resnične pred stavit el je hrvatskega naroda. Logično so morali v sled tega priznati tudi radikalom, da so samo oni pravi zastopniki srbskega naroda. Če se torej odločijo radičevci za sporazum s Srbi, potem se morajo odločiti za pogajanja z radikali. In zato se dane« z radikali tudi pogajajo. Jasno je, da se vodijo ta podajanja zelo previdno in da imajo zaenkrat samo še informativen značaj Radičevci se boje, da bi jih rajda^cali prevarili, in nasprotno se boje radikali, da ni preorientacja radićev-ce»v iskrena. Brez vsega dvoma je jasno, da bi tako radičevci ko radikali prišli v silno neroden položaj, Če bi bili eden od drugega prevarjem. Sporazuma pa ne bodo sklepali niti eni ne drugi zato, da bi škodovali svoji stranki O tem je pač vsaka beseda odveč. Da je treba pogajanja v začetku voditi le v svrho informacij, je enako jasno. Presdlno je bilo nasprotje, da tedaj, kadar je zunanje politični položaj ^ mogli priti takoj do konkretnih predlo- J__Z.________________1 f T* 1 ■ « . . 1 rfnu I A/1 n 1»7 Hl f fwm r\ r>m* -/rlirt nim An m i nj gov. Toda iz informacij zrastejo sami od sebe konkretni predlogi in čas bo storil svoje. Zato je le prerazumljilvo, če Pašič od-iaša z rekonstrukcijo vlade. Negotovost položaja je vedno podnet k sporazumu, dočim bi mogla izvršena rekonstrukcija po^ meniti tudi izvršeno dejstvo. Kljub vsemu odlašanju pa je dal Pašič dogodkom gotovo smer in vsa pogajanja, vse kombinacije se vrše v smeri sporazuma radičevce*\i z radikali. Kar se govori o pogajanjih med radikali in frankovci, nima mnogo pomena. Treba je pomisliti, da so frankovci na Hrvatskem silno slabotni in da nimajo prav ndbene^ai upanja, da bi si opomogli. Je to skanka, ki je od naroda že davno obsojena in ki nima nobenih pogojev, da se dvigne. Vse njeno kričanje ji ne more pomagati, ker imajo radičevci neprimerno boljše kričale. tehnično neprimerno lažje delujoča. Treba je doječi sporazum ie med dvema srtranka- .. u _r , , ma in vse gre potem gladko. Taka vladia njahzinu, k» soje* bila^anes zelo popularna, ker ves na- Rena Kakor zato^eio pohUča. krag. bo;rod veseljem po^vlja preokret, lri je vore glede posledic, ki bi jih utegnila poroditi Hindenburgorva izvolitev za zavezniške države. Obenem se bodo zaivezniki posvetovali o preteči nevarnosti, da bi skušal za državnega predsednika izvoljeni Hindenburg vzpostaviti monarhijo v Nemčiji. Včerajšnji «Temps» piše, da je sklepanje garancijskega pakta, ki naj osigura v Evropi mir, a sedanjo nemško vlado nemogoče, radi česar se mora vprašanje pakta Že sedaj smatrati za pokopano." '"= k' : • , ' Zalo- ni misliti, da bi radikali resno pakti- s to strančico. Toda pran, jta, pridejo. Pred Kftonstruliclio viotle? Obnovitev ministrstva za poljedelstvo in zaktadnega ministrstva RIM, 11. Glasovi o bližnji rekonstrukciji vlade se še vedno širijo. Za te glasove je dala povod najprej ostavka vojnega ministra Di Giorgiio; sedaj pa je še položaj finančnega ministra De Štefanija zelo o-majan in to vsled njegovih ukrepov proti borznim agentom in o ureditvi prometa z vrednostnimi papirji. Gibanje borznih agentov je zavzelo takšen obseg, da je moral posredovati sam Mussolini, ki se je izkazal v primeri s finančnim ministrom zelo popustljivega. Sledil je nov ukaz-zakon od 9. t. m., ki sicer ni izpolnil vseh Mussoiinijevih obljub, a je vendar v veliki meri izpremeoil prvi ukaz-zakon (od 7, marca 1925.). Na ta način je moral De Štefani na pritisk ministrskega predsednika mncugo popustiti Rimska jamnost je smatrala nastop ministrskega predsednika za nekako nezaupnico! finančnemu ministru. Nekateri listi so celo pisali, da je položaj finančnega ministra nevzdržljiv. Uitrafašistovski «Impero», ki je že večkrat napadel finančnega ministra, piše: Naše včerajšnje vesti o ostavki De Štefanija so našle v političnih in novinarskih krogih velik tfdmev. Do sedaj ni teh vesti še nikdo zanikal, kar pomeni, da so bile naše domneve na mestu. Vsakdo ima danes vtis, da je postal položaj finančnega ministra radi njegovih finančnih ukrepov popolnoma nevzdržljiv in da ga je treba čimprej zamenjati, sicer bo trpela kompaktnost kabineta. «Ixnpero» piše nadalje, da pride na mesto De Štefanija sedanji pravosodni minister on. Rocco. Kljub tem glasovom pa finančni minister še nadalje mirno in z vso vnemo opravlja svoje posle. V zvezi z vestmi o ostarvki finančnega ministra se širi glas, da namerava on. Mussolini zamenjati vse državne podtajnike razen podtajnika v ministrskem predsedstvu otn, Suardo in podtajnika za notranje zadeve on. Grandi. Na drugi strani piše «Tribuna*, ki je zedo biku vladnih krogov, da namerava on. Mussolini zopet razdvojiti sedanje finančno ministrstvo v zakladno in finančna Ravno tako bi , ki bosta* pktH proti severnemu tečaju v smeri otočja Spitzbergen, dokler jim ne bo led zapri pot. Od tu dalje se bo vršila ekspedicija potom letal, ki so spravljena v zabojih na ladji« «Hobly». Ekspedicije se udeleži 21 mož, med temi pofk^tv-nlki Riiser Lactsen, Dietrichson, Omdahl in Horgen ratzen Amundsena. Poleg teh je na ladjah 42 mornarje Polkovnik Riiser ima s seboj črnega mačka, Dietrichson. opico. Oba imata še vsak po eno norveško zastavo, ki sta ju okrasfla z vezenino njuni isoprogi. Ako ekspedicija posreči, bosta zasadila ti dve zastavi na severnem tečaju. Pred odhodom se je nabralo na pomelu veliko število ljudstva, ki je pozdravljalo drzne rojake. Na noadrajv je Amundsen odgovoril z naslednjimi besedami: Jaz in moji tovariši ne moremo obljubiti, da prispemo na tečaj; a storili bomo vse, kar bo v naši moči». Hemiko-romunskl spor Predlog za angleško razsodišče ► BUKAREST, II. Romunska viajda je prejela nov nemški predlog v svrho re-ftve nem ško-tmmnnekega spora glede za^ voda «Banka Generale*. Spor naj bi se prtom rasaodHea. V poMtačnih kro-zataftife, da je Anglija pripravljena sveto-da sprejme nem-naka vbudm mka- p ooracMs le visino zne-pbtčaiti Nemčlfa. ska vlada mogoča, koncentracijska pa popolnoma izključena. "K tem izvajanjem «S a roouprave» bi pripomnil še sedeče: Popolnoma napačno je mišljenje, da je radikalna stranka buržuj-ska stranka. Sila stranke je v srbskem selu in radikalna politika se vedno ozira na potrebe kmeta. Zadnjič ste poročali v vašem listu o zakonskem načrtu glede kmetijskih kreditov, ki ga je izdelala sedanja vlada. V proigramu pa je še cela vrsta zakonotv, ki jih misli skleniti radikalna stranka v korist kmeta. Res je sicer, da niso vsi ti zakoni v vsakem oziru popolni, in res je, da bi zemljoradniki sestaviH čisto dnige zakene, toda kljub temu je dejstvo, da se zaveda radikalna stranka, da je njjena sila od kmeta in da zato tudi temu primerno uravnava svojo politiko, ki je seljačka. Omenjam ta moment, ker je važen za pogajanja z radičevci. Ti so predvsem "seljačka stranka in se morejo zato najlažje sporazumeti z drugo seljačko stranko. V seljaičkem programu so radičevci celo bolj sorodni radikalom ko zemljoradnikom, ki so neprimerno bolj ekstremni. Radičevci na primer zelo strogo zagovarjajo lastninsko pravico kmeta do zemlje, dočtm so zemljoradaiiki za tako pretirano zadružništvo, da bi bila vsa država ena sama velika zadruga in kmet dejansko le najemnik in ne lastnik svoje zemlje. Pavel Radič je to razliko v naziranju v svojem senzacionalnem govoru zelo podčrtal in v tem je tudi eden glavnih vzrokov, da je bila do sedaj vsaka kolaboracija med radičevci in zemljoradniki nemogoča. ^ praadtl Imperialističnemu ateklištvu. Njihovo geslo jet Slovan v Istri bodi bre»praven! Zato pa nam1 mora vse tisto besedičenje o «oonvivenza» »veneti Is kot krvava ironija. Opozorilo evakuirancem o 3 italijanskih fet tar prebivalstvu kra-9eVf zasedanlfa od italijanskih fet za Časa svetovne vojne je podaU zadnje Čase r, da mocajo prijaviti še enkrat svojo TOf-•o ftodo ko« vofne ckM^« do 24- aprila, tudi oftodmaod, ki so bili ali ovakainmi od llai^anrfdh čet bot a. pr. r Žagi, Srpenici, Loga terao^co, Trnovem, Drežnici, Li bušene m L tir, pa so oetaH t snrofth domačih krajih kot a. pr. v Kobarida, Ltvku, celem kobariifcem kota in tfrogod, to je t krapi, ves čas zasedenih od italijanskih det, tako da je izk^očeno, da bi poškodbe, povzročene po italijanskem vojaštva mogie iti na rovaš avstrijskih voja-Edh oddelkov. Tutfi ob priliki omika pri Kobaridu pa do razpada Avstrije ni modo po večini sfuča|?v avstrijsko vojaštvo izzvati voj-aih dajatev, ker je šlo skozi te kraje kot aagla vihra. V vseh takih slučajih, kjer je oči vidno, da Skoda ni bćla povzročena po avstrijskem, ampak po italijanskem vojaštvu, naj tozadevni pozvaaec po nasvetu samega f in a n-enega intendanta v Trstu poelje vlogo na finančno intendanco, kjer naj izjavi, nanašajoč se in navajajoč št. dotične£a poziva in-teodance za novo prijavo, da škoda ni bila povzročena po avstrijskim vojaštvu, ker ga tamkaj med vojno sploh ni bilo oziroma da je bila Škoda ie napravljena, ko so Avstrijci leta 1917. po kobariŠkem porazu tja prišli. Tej vlogi naj priloži podobno potrdilo svojega županstva in intendanca je s tem zadovoljna ter stranka rešena svoje dolžnosti prijave. Pošlje naj se ta vloga na tak način potom županstva, da ima stranka vedno v rekah dokaz o odpošiljat vi vloge. In tudi II Brut! Pišejo nam: In tudi ti Brut! Tako je vzkliknil Julij Cezar, ko je med svojimi morilci wfledal tudi svojega ljubljenca Junija Bruta. iTako lahko vzklikne tudi naš škoi mons. Sedej, ko vidi med svojimi največjimi nasprotniki Francesca Castelliza, sedaj od rimske kurije radi rovarenja proti njemu suspendiranega monsinjora. Francesco Castelliz je otrok goriškega mesta; oče mu je bil iz Kranjske, mati pa Tolminka — puro sangue. Že tedaj je znai spletkariti. Navesti bi se dal lahko zlasti en slučaj iz leta 1881. Že v semenišču je vživa! razne privilegije; imel je posebno sobo; od zunaj, t, j. od svojih roditeljev, je dobival lahko jedi in pijače, kar dru- Z«lo bodrilno so vplivala izvajanja političn. tajnika g. Gahrščeka ki je ob taj priliki pohitel med naa, da nam po|asni pomen našega dela ter slehernemu viije v srce ljubezen do organizacije oz. do lastnega naroda in obrazloži stališče političnega društva ter vse ugodnosti, katere zamore imeti naš izkoriščani kmet in delavec, ako je včlanjen v našem dro-itvu »Edinosti», ki se zavaemije v prvi vrsti za koristi našega ubogega kmeta in delavca, o Čemer nam priča še njeno delovanje in posredovanje v različnih živijeaskih vprašanjih teh naših najpotrebnejših slojev. Izvolil se je jpododbor, ki hoče delovati za koristi našega ljudstva, posredujoč vedno tudi v vseh zadevah pri osrednjf organizaciji. Nato se je ta krasno uspeli občna zbor zaključil z naročilom g. Gabrščeku, da pozdravi prav prisrčno našega prvoborrtelja dr. Wilfana, želeč mu, da srečno vodi i nadalje naš narod mimo vseh Scil fin Karibd do varnega pristana. Na delo torej, ker resnobna %o dnevi! — D, IL N. T včerajšnjo notico v je omenjena tekma M.DJP. - Opčine. — - Trst Z oziram na javljamo, da se z II. nogom, četo svčeinžk. Iz urada PoL dr. „Edinost" v Trstu Invalidi: M. F. - Vogersko: Invalidom, ki zapustijo našo državo, odtegnejo nadaljnje izplačevanje penzije t inozemstvu; pravico do nadaljnjega plačevanja imajo le oni, ki i-majo izrecno dovođenje od pristojnega ministrstva • Beneške obligacije: Ljudstvo se razburja radi pndnnja vrednosti beneških obligacij. Informirali smo se, kaj je na tem vzrok, in ugotovili, da je kriva temu padanju velika ponudba na efektnem trgu, na drugi strani pa tudi »borzni štrajk*. To vprašanje bomo še nadalje zasledovali in poročali o namerah na trgu. Mislimo pa, da je prevelika panika vsekakor neutemeljena. Tajništvo polit. dr. «E<£nost» v Trstu. G. Badalič Lado: Pridite danes nemudoma v naš urad, kjer dobite nadaljne instrukcie za sestavo prijav. Zgj&asite se na vsak način tekom predpopoldanskih uradnih ur. __Tajnik. Druitvene vesti — Tržaška kmetijska družba v Trstu naznanja, da preseli po praznikih svo'o centralo iz ul. Ralfineria št. 7 v uL Torre biaaca št 19, pritličje, teL št, 4494, v hišo Tržaške posojilnice in hranilni cs. Istotam bo imela razprodajo semen in kmetijskih potrebščin. — Pevdto društvo «Adrija» v Barkovijah je imenovalo na zadnjem občnem zboru častne Slane barkovljanske župnika mons. WUn ni bilo dovoljeno, fco je bil v četrtem letu Antona Kjudra, Rožka Pertot, Janka Pogo- bogoelovja, ga je tedanji rektor dr. Gabrijev-čič posiavil za prvega prefekta; čeprav je bilo več drugih sposobnejših nego on. Pri nadškofu Zornu je plaval v milostih. Takoj o dovršenem bogoslovju je bil na uršulinjjii o-ii nastavljen za kateheta, a kmalu potem je postal katehet na ženskem učiteljišču. A posebno ga je pa odlikoval in poviševal sedanji nadškof. Po odstopu dr.a Gabrijevčiča ga je imenoval za rektorja centralnega semenišča, katero mesto je navadno zasedal kak profesor bogoslovja. Castelliz ni bil ni'kdar v dušnem pastirstvu, ni bil dr, sv, pisma; vedno je poučeval samo na srednjih šolah, a sedaj je imel pa opraviti z bogoslcrvci. Zato tudi njegovo delovanje kakor rektor ni bilo nikakor plodonosno. Po raznih časopisih se je večkrat čitalo o pritožbah proti njemu kakor relec in Antona Vod opi v ec. — «Kontroior spalnih vozov». Jutri, na velikonočni pondeljek, ob 8. uri zvečer, uprizori •Čitalnica• pri Sv. Jakobu to velezabavno komedijo, ki je že pri četrtkovi premijeri tako ugajala in vzbujala salve smeha. Za to reprizo vlada veliko zanimanje; pa saj ni čuda. Saj igrajo pri tej igri v vseh glavnih vlogah samo priznani igralci, znani že iz našega bivšega gledališča. IgTO režira g. M. Sila, ki igra tudi glovno vlogo. Glavna ženska vloga je v rokah g.e Silove, ki je v takih vlogah naravnost neprekosljiva. Poleg teh igrajo še gg.: Terčič, Celestin, Stepančičeva, Kreševičeva in drugi. — Predprodaia vstopnic od 10—12 predp. v dvorani D K.D. pri Sv. Jakobu. M, D. «Višava» - Konkonel priredi danes Jutri bo, kakor £e javBeno, rsvanšna pri' jateljska tekma med D. K. N. T. in M. D. -Tabor* v Sežani, in sicer na igriBču M. D. «Tabor«. Začetek točno ob "16. uri. — T. V. K. «Sirena» je razposlal to-le okrožnico: »Vaše blagorodje I Podpisani odbor si šteje v čast Vam naznaniti, da bo tržaški veslarski kiub «Sirena> 19. aprila 1925. slavil splovbo svojih prvih društvenih čolnov. Velepomemboa slavnost se bo vršila po sledečem sporedu: Na predvečer 18- aprila družabna zabava v dvorani »Tina di Lorenzo» (v Dreherjevi palači v TrstoJ. Na Bek> nedeljo 19. aprila krst in splovba naslednjih čolnov: I. ^Morska vila», jola za 4 veslače in krmilarja H. «Jadran», joJa za 4 veslače in krmilarja HI. «Danica», skalč za 4 veslače m krmilarja (za članice). Po krstni slavnosti ljudska veselica s sodelovanjem bratskih društev iz mesta in okolice. V soboto 25. aprila prvi redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: a) poročilo o delo-vaniu kluba b) vohtev^odbora in nadzorništva c) slučajnosti. — Živa želja, ki smo jo že zdavnaj gojili tržaški Slovenci in Slovani, da bd se tudi mi uveljavili s »portom na sinjem morju, se uresničuje .Da se pa čim prej posreči in da pride novoustanovljeni klub do popolnega razmaha, v to je potrebno sodelovanje vseh, ki jim je ta sport pri srou in ki Isočejo, da- zavzame naš narod tudi na tem polju mesto, ki mu gre. Radi tega se obračamo na Vas s prošnjo, da bi tudi vi pripomogli k uresničenju te naše splošne želje s tem, da se vpišete med člane našega kluba, bodisi kot delujoči ali reden član in da po možnosti tudi drugače prispevate h kritju ogromnih stroškov, ki jih naš klub ima posebno sedaj v prvem letu svojega obstanka. Prepričani, da se z veseljem odzovete našemu pozivu, si dovoljujemo priložiti poštno položnico ter se Vam na4iskreneje aahvtljujemo za Vašo naklonjenost. Drag. Starec, predsednik — Vekoslav Marte-lanc, tajnik — Albert Cergol, blagajnik, Dr. Henrik Okretič, Dr. Iv. Marija čok, Dr. Lavo Čermelj, člani nadzorstva. — članarina: Častni člani enkrat Lir 500.— Ustanovni člani enkrat Lir 200 — Podporni člani letno Lir 50.— Delujoči člani vpisnina Lir 25.— me sečnin a Lir 10.—» Rodoljubi! Naš glas naj Vam ne bo glas vpijočega v puščavi. Pokažite, da se zavedamo svojega obstanka in, da zahtevamo enakopravnosti. Po naših defch najj nas bodo sodili! — Športno drcStvo «Snežnik» v St. Petru na Krasu priredi na velikonočni pondeljek v prostorih g. Muha veliko veselico s šaljivo pošto in prosto zabavo. Začetek ob 7. uri zvečer. — K obilni udeležbi vabi — Odbor. Is triiikeaa Sivllenla — Zlikovski obisk ▼ vili. - Ena aretacija. Pretekli Četrtek popoldne so se trije podjetni zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev prikradli v vilo gospoda Frana Huber von Aich v Kjadinu - Boschetto št. 815. Ker tisto popoldne ni bilo Hufcerjevih doma, so zlikovci nemoteno gospodari H; odprli so razne omare, predale, miznice itd.i i« pobrali mnogo ženskih in moških oblek perila in razne dragocenosti v ikupni vrednosti kakih 5000'lir. Vse je rektorju. — Sedanji nadškof ga je imenoval j pcmladanski izlet, se pričakuje velika ude-za častnega kanonika goriškega metropclitan- j je£^a ^ skega kapitlja s katero častjo je prejel pra- j _ u^ška blagajn. «Del. podporno dru-vico nosit: ob prilikah skofovsko miiro. -! štvGi, bo imelo Tnedeljo, 19. tm? svoj ob- čni zbor v svojih društvenih prosiorih v ul. popoldne izlet na Kontovel. Ker je to prvi šio zlikovcem gladko izpod rok, Is pri izbi- - - — * raniu plena so očrvidno potratth preveč časa, kajti ko so odhajali, so ime-H smolo, da so srečali nekega gospoda, ki stanuje v vili. Dasi Da, še več. Ko je leta 1910. tedsnji tržaško koprski škof dr. Nag! odšel na Punai, je bil | ^ zlMJr * " - n i i « » - xi xi f i Loroneo 17, 1. nad. — Lmevni red: 1. po- Castelliz resen kandidat za tržaško škoi,jsko predscdmka, 2) čitanje in odobritev za stohco m nadškof ,e hote! po vse, «li, da Ca- P ^ Učnega zbora, 3) tajniško stelhz zasede izpraznieno stolico. Njegovo ^ * M ^ilo je ta, ne vedoč, za kaj gre, pustil oditi zlikovce. vendar si je tako dobro vtisnil v spomin njihovo zunanjost, da se j« orožnikom, katerim je pozneje prijavil dogodek, na podlagi njegovih podatkov posrečilo identificirati vse tri zUkovce. Enega so 2« naslednji dan imenovanje je bilo že razglaieno v duhovnem | P««^ »«tiraii; uzmov* je Mak-™W Co. vacich, stanujoč v ul. Torre btaoca št. 4. rn preiskavi v njegovem stanovanju so orožniki 1911. je bil že označen kakor 84. tržaški škof. uac"lt:jfcL'1 Šentjakobska podružnica Solsk. društva a cesar ga še ni imenoval. Kdo je dal to< v omenjeni glasili? Pravijo, da sam Castelliz, oz . — postojnsko jamo. Zanimale so jih razne banke, kakor Ljubljanska in Zivnostenska ter pravoslavna cerkev. G. Frosen je bil toliko ljubezniv, da jim je razkazal «Te,rgesteo». Od tam so nadaljevali ogledovanje ob morju ter si ogledali površno tudi luko. Ko se povrnejo črA osem drri, si bodo pač temeljitejse ogledali našo ♦uko, brodogradilišče in Miramar. Obenem bedo slavili veli-conoč v pravoslavni cerkvi, kOdpotovali so popoldne ob 2.20 v Benetke, ,kjer se zadrži^ en dan; v Milanu se zadržijo tri dni in v Genovi en dan. Posebno je zanimiv njih izlet zato, ker so »o si sami priborili potrebna sredstva za to .važno strokovno ogledovanje. Na zabavi, ki |o je dalo njih Udruženje, je palo 24 Din., icemunska občina je priložila 2000 Din. in (razne banke so tudi pripomogle, tako da po-iiuiejo diskretno. Gospodje profesorji pa so lahko zadovoljni s svojo olikano in disciplini-fttno skupino. — Sv. Križ pri Trstu. V nedeljo, 7, t. m. ,se je vršil pri nas občni zbor krajevne organizacije polit, društva «Edinost», ki je zelo idobro uspel. Udeležba je bila številna. Udeležilo se je tudi mnogo še ne včlanjenih domačinov, kateri so pa koj pred volitvijo novega pododbora na novo pristopili, zavedajoč se važnosti organizacije našega naroda, ki hoče ohraniti i vnaprej svojo kulturno posebnost ter svojo narodno samozavest. v Trstu. V nedeljo, 19. t. m., se bo vršil že napovedani občni zbor šentjakobske podružnice ob 10. uri v dvorani kons. društva pri Sv. Jakobu. Popoldne istega dne ob 3. uri se vrši istotam prireditev, pri kateri nastopijo gojenci otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. — Odbor pričakuje obilne udeležbe. _ Nušičcva proslava. M.DJ*. - Trst priredi 26. t. m. slavnost v znak spoštovnaia velikemu srbskemu komedijografu Nušiču, da z uprizoritvijo njegovega najboljšega dela pomaga navdajati naše ljudstvo k spoznanju drugih slovanskih pisateljev, posebno pa Nušiča, ki je napravil na kulturnem polju res veliko delo v čast svojemu narodu. — Predavalni odsek je pripravil za nedeljo, 26. t. m. predpoldne predavanje o Nušiču. Dram. odseff pa je na-študiral komedijo v treh dejanjih: «Narodni poslanec*. Za prireditev vlada že seda?j veliko zanimanje, ker bomo to krasno Nušičevo de*o v prvič zrli na tržaškem odru. — O natančnem spoTedu slavnosti pride še podrobnejše poročilo. — D. K. N. Tommaseo - Trst priredi jutri ob priliki nogometne tekme v Sežani izlet. I. skupina odide zjutraj točno ob 8.; II. skupina pa popoldne ob 13. Zbirališče obeh skupin ie v društv. prostorih, od koder odide I. skupina peš črez Trebče in Orlek v Sežano, II. pa peš do Opčin ter z vlakom do Sežane. Povratek v Trst je skupen. Vsa'x član naj si izbere tisto skupino, ki mu je najugodnejša. Odbor. na-šli in zaplenili dober del v vMi dkradenrh predmetov. Tudi ostalim dvem zKkovcem, iz- SPO&T Danes in jutri prva mednarodna tekma med družino bazene Telesno-kclt. društva iz Ljubljane in S. D. «Adria» v ul. Calvola. Začetek ob 3. popoldne. — Četi ljubljanskega Telesno-kultum aga društva «Atena», ki je prišla med nas« da odigra prijateljski hazenaški tekmi s četo spori, društva «Adria», kličejo tržaški športniki: Dobro došla 1 — S. K, «Val» v Barkovijah naznanja, da se tekma, ki se je imela vršiti danes na tr-steniškem prostoru med goriškim «Primorjem,l> in I. četo «Vala» prenese na poznejši čas, in to vsled tega, ker igra danes goriško moštvo proti «Skašu» v Ajdovščini. Da se pa ponudi občinstvu, ki je bilo na to tekmo več ali manj pripravljeno, primerno nadomestilo, bo igrala prva četa S. K. «Va'la» danes in jutri training-tekmo proti tržaški «!mpavidi», oz. proti baT-kovljanskemu italijanskemu športnemu krožku. Obe tekmi začneta ob. 4. uri popoldne. Pred današnjo tekmo, in sicer ob 2.30. igjra II. £eta «Vala» proti sportn. krožku s Konto vela. — Tečaj nogometnih sodnikov. Prihodnja vaja v torek, 14. t. m. ob 20-30 v navadnih prostorih, ne v sredo, kakor je bilo prvotno javljeno. med katerih je eden neki Vladimir Lozar, so orožniki že za petami. — Um se mu je onračiL Na pragu velike noči, poaznika vstajenja hi radosti, je 44-let-nega upokojenca Karla R. doletela najhujša nesreča, ki more zadeti človeško bitje: njegov duh se je pogreznil v strašno temo blaznosti. Včeraj zjutraj je mož sačel uganjati v ulici Moli no grande vsakovrstne neumnosti, tako da so naposlsd mimoidoči ljudje, uvidevši, da ima^o pred seboj novca, poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je dal reveža prepeljati v opazovalnico. — «Brtšfeola» t rnamtti^a «foiča». Včeraj zjutraj je prišel iskati pomoči v mestno bolnišnico 29-1 etn i železničar Viktor Br amo vic h, doma iz Buj v Istri, nameščen na tamošnji železniški postaji. Mladenič je imel na levem licu globoko, od ušesa do noaa segajočo rano, ki jo je za dobil, kakor te sam novedal, pri prepiru v neki gostilni v Bujah. Igral je na karte s tremi tovariši, a ker je zgubljal, je pričel godrnjati in zabavljati črez tovariše. Ti so se kmalu naveličali njeigovih jeremijad, zato so ga kratkomalo vrgli 'iz gostilne. Toda Banco-vich se ni dal ugnati; vrnil se je v gostilno ter se zopet spravil nad igralce. Slabo je naletel, kajti eden izmed njih je potegnil krivec ter ga z njim porezal po licu. — Bancovich se bo mora! zdraviti kakih 14 dni, — Po nesreči zaboden od prijatelja. 18-letni kovaški pomočnik Ovidij Pugliese, stanujoč v Isoli, se je sinoči ustavil pri svojem prijatelju, 17-ietnem mesarju Dinu Dudine, zaposlenem v neki tamošnji mesnici. Istočasno z njim je prišla v mesnico neka ženska nakupovat meso. Dudine se je naglo obrnil, da bi ji postregel, a pri tem je nehote zabodsal prijatelja, ki je stal tik za njim, z nožem v hrbst. Pugliese je za dobil precej nevarno rano, segajočo v prsno votlino. V spremstvu nekega sorodnika je bil prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Okreval bo v dveh tednih, ako ne nastopijo kake komplikacije. Iz tržaška pokrajina — Iz Divače. Napovedana prireditev, ki se je imela vršiti dne 13. t. m., se radi prepovedi s strani" oblastva odloči- Dan prireditve bo pravočasno javljen v «Edinosti». — Odbor. Cm« na ftrgu Cavour (Oddaja na d ebel o) Česen 800-1200, pomaranče 140-180, karfijol 100-220, kapus 130-150, Čebula 50-140, fige (suhe) 140-180, solata-200-360, limone (100 kom.) 6-10, jabolki «vojske ali pa vsled takozvanih vojnih dajatev kot na pr. gori v Rutih od .strani italijanskih in ne avstrijskih čet. Radi tega je izključeno, izvzemši Kozme-ric, da bi bile avstrijske čete mogle povzročiti vojne dajatve, ker jih v vol6anski občini ni bilo, oziroma so se le na njenem vzhodnem robu bojevale v jarkih, torej povznoičale direktno vojno škodo. Škoda na zemljiščih izvzemši kako prav vzhodno gozdno parcelo v Bušenici ter na stavbah je prava vojna škoda ter je ni treba še enkrat prijavljati. Oni, ki so pa dobili vkljub temu vsled napačne označbe vzroka škode v vojno odškodninskih operatih poziv od intendan-ce, naj prijavijo še enkrat svojo škodo na stavbah in zemljiščih, naj si jeziku, katerega so se posluževali. Osi, katerih bivališča — po izselitvi iz Pajionije — nam jo iskati v severno-zahod-ni Ogrski. Ako bi bil paaionski jezik — latinski, kakotr bi človek soarwko-poganski jezik imenovaJ. Iz dnsgegja mesta njegorvih spisov pa mof remo tudi sklepati, da. ni bil ta bartnansko-po^azkski jeisk niti keltski jezik. Kakor znano, je bil sv. Jeronim n« srvoji mladosti deljf časa v Trevirih ob Renu, kjer eo za njega donnotvaJi Kelti. Kasneje se je, kakor je tudi srpiotsno znaino, pineeelil v Malo Azijo, kjer je med drugimi narodi naletel tudi na gadđke Keite naseljene v Batkiiji, o katerih piše. da go-fvore približno tak**, kakor KeUi v Tre-virih. Ako bi bili v njegovi dobi ie v Panoniji, je zelo verjetno, da bi bil siv. Jeronkn na tem omenjenem mestu rekel, da gkwore maloazijski Kelti približno tako kakor Kelti doma v Panoniji, aili pa, ako bi bil še za plemičih, na dvorih, celo na nemškem ce- [ BABICA, diplomirana^ $ovo& slovensko, iema dnevno nodače. Največja tajnost bežni va oskrba. Via Bo«co 10, I, daljnoglede kupuje Giucto, optik, Via Ma*xi»i 36, Trst. Hirsch 451 TOVARNA žganja v Docnfcergu, Potok, pro- | , izvaja pristno žganje v prodajo na drobno in debelo. Ponudbe na Vodophrca, Potok CL 10. 489 MODISTKA sprejme učeni to. Rojan, vi a Bar-bariga 2, IV._497 TRGOVSKEGA pomočnika ali vajenca sprejme trgovina na deželi. Nastop takoj. Po- i nudbe pod »Trgovski pomočnic« na uprav-ništvo. 496 «GIK» (biroccin) lepo lakiran, v najboljšem 8tanju in voz za dvovprego proda Viktor Jejčič, Dobravlje 105 pri Ajdovščini. 501 niegcuvega časa živel vsaj spomin o bivanju Keltov v Panoniji, bi bil najbrže rekel, da govore maloazijski Kelti kakor so nekdaj govorili panonski KeiltL Toda ne, on je vzel primero na Renskem namesto doma, zakaj doma ni bik) Keitcuv, niti ne spomina na nje, kakor moremo iz navedenega sklepati. Pa tudi gotski ni mogel biti ta barbarsko-peganski jezik, zakaj nobenega razloga ni, da bd erv. Jerooiiim bid to zamolčal, kio je Gote dobro poznaj in ki jim je Ulfila že prevedel sv, pismo. Po vsem tem ne kaže drugega nego obrniti svojo pozornost v drugo smer, in to v smer sarskem dvoru in pred vsem pa v cerkvi. Tako je bđa staroelovene čina vladajoči' __ jezik tudi v cerkvah na Slovenskem v | PRIZMATIČNE ožjem pomenu te besede. To ne izhaja samo iz vsebine zgoraj omenjenega uvoda v provod Durandovega racijonaia, ampak še bolj e raznih ostackov-spominov, posebno pa že k pasma, ki ga je pisal BW. Mandfevi, vladika v daknaiinskem. Ninu, leta 1627. Preden je postal ninski vladika (1602), fm Blaž Mandelvi bil v skzžJbi pri oglejskem patri$arfiu, ki je bil, kakor vsakdo ve, cerkveni poglavar v Sdoventfji. Po naročilu patrijarhovem je obiskal Man-devi ceakjve na Kranjskem, Koroškem, Štinskem in do Zagreba pa je našel, da povsod gtagodjujefo. Vendar je že naslednje stoletje kzpokopa-k> staroslovesasko bogoslužje med Slovenci. Pa tudi v tržaški rviladikovini se je glar gotjak*. Rajnal«ičr>le on jih vesel je, da stopi z oltarja in krepko poljubi v pošteno jih lice... ♦m .Fran Žgur: Velikonočna Čez sinj neba, nebeski svod, zagrnjen v solnce gre Gospod; v zagrnjen r milost, gleda doili na rod trpeč, pogreznjen v boli.,. Gospod, Ti greš kot blagoslov, greš prek vrtov, greš prek grobov — greš, kličeš pomlad aovo; zreš, — domovino vdovo... Ta vdova — zemlja naša je, bolesti polna časa je... Mi de ca — njene bolečine, iz temne pijemo globine... Bolesti naše, čaša ta, kdaj bo izpita, kdaj do dna? Naj milost Tvoja jo obsije, lyu!>ezen Tvoja jo zakrije — popije grenke nje solze, presveto Tvoje naj srce! — France Bevk : Nevabljeni gost To je bilo od nekdaj in bo na večne čase tako: kadar je bilo kruha najmanj in nevolja največja, je bilo slavij in napitnic največ. Jedva smo zavili zastave in jih spravili, že smo jih razobesili znova in sipali cvetje na ulico. Saj nismo vedeli ne zakaj in ne kako, ampak tako je bilo zapovedano in ubogati smo bili že od nekdaj navajeni. V nizu slavnosti se je izvršilo novo slavje oni dan, ko se je pripeljal dostojanstvenik v naše mesto. Koliko je bilo že dostojanstvenikov pri nas, ali tega še ni bilo. Zato so mu priredili velik sprejem, okrasili so kolodvor in mesto, razobesili so zastave, od dežja in solnca že vse zbledele. Ljudje so se nagnetli v ulice in se natrpali na okna, celč na drevesih so viseli. Pred mestno hišo je stala šolska mladina tri dolge ure in se trudna prestopala z nogo na nogo. Godba je igrala himne, gospodje jv ornih suknjah in svetlih klobukih so hodili po cest-vh in gledali proti kolodvoru. Vlak je imel zamudo. Ko pa je prifeel, je zaigraJa godba, deklice so stopile na peron, natrosile cvetja, ena izmed njih je deklamirala na izust naučeno pesem, dostojanstvenik je vzel šopek rož in poljubil deklico. Gospodje v Črnih oblekah so pristopili in se mu predstavili drug za drugim; same znane in odlične osebe. Le eden izmed njih je bil, da nihče ni sedel tudi tujec; pil je in jedel, kar so im«*! frak in črne rokavice in tudi klobuk tak kot drugi, se ga nihče ni drznil vpraševali, kdo ga je klical. Zrli so ga ves čas postrani, nekdo se mu je celo približal in mu Enakomerno udarja takt koles... je dejal besedo o vročini. (% progi potok, v njem odsev dreves, Predstavil se je dostojanstveniku tudi: samotna hiša, mlin, pršeč nemir, in zamrmral besedo, ki je nihče ni razumel,5 in vmes poljane nepregledne v snegu sanjavo — modro dahnjene v večer - Ker nihče ni vedel, kdo je, ni mogel Sresoditi nihče, če ima pravico govoriti, adovedno so se uprle oči vseh vanj, ko je pokaš 1 j al in začel: «Niste me vabili pa sem prišel. Niste mi dali besede, vzel sem si jo sam. Ce ste mi nalili vina, je bilo moje vino; Če ste mi privoščili košček pečenke, moj košček je bil in ne bodi vam žal! Ker ste pa pili in jedli ob mojem in dobili veselje za hvalo bližnjega, mi ne boste zamerili, če vam rečem besedo.» Debeli gospod je obstal nestrpen in je pogledal na dostojanstvenika. Ta je sedel raven kakor sveča, držal z desnico za kozarec in molče gledal izpod obrvi. Tuji gospod pa je nadaljeval, njegove udnte o>či so dobile neznan blesk. «Ni prav, da me niste poklicali iz bojazni, da ne znam obleči niti rokavic niti fraka in da ne vidim, koliko boste popili in pojedli. Vse to vam privoščim in Še več bi vam dal. Moji otroci stojč na cesti in čakajo, kdaj bodo minule napitnice, da vas še enkrat pozdravijo in gred6 domov pit vodo. Tudi tega vam ne očitam. Zapel bi bil celo hvalo, če bi me bili povabili, tako pa se je nabral žolč v meni.» Dostojanstvenik je pogledal po navzo-čnih, nato je zapičil oči v debelega župana. Ta je pod pogledom skoprnel. Dvignil se je in zamahnil govorniku: «Človek, kdo pa ste vi?» srca je eegei ledeni dSk. Mrzel pot ml je stopil a* čekx In pomfafcl rum cKaiteri mo4 greh je med njimi?* Pa ie flptt 11M .dm zadihalo: «Kaj ne pojdtffr? BaHa je rargrašAi fin z neba ie neuamtijedb uk\ pa si m zapel suknjo, ko si šel fttinio njega.* Tedaj sem se domufil dogodka, ki sem mislil, da je M davao m mojim qpom£moi (Ruski motiv) Po zemljah beda se kot solza zliva: Na pusti njivi, sklonjena ihti, potuhnjena se z nožem v lesu skriva, v :salonu v svili se na ples vrsti... Opolnoči odpre polahko duri, v razkošja bujnega te vabi slast, en hip — že strmoglavi v temni uri ž nasmehom zlobnim hladno te v propast! Fran Žgur: •C-t-fr-fr Deca spat Deca, spat — angelj zlat nas popelje čez stezice, na gredice, rože stelje... r Tiho, lahno gre stopinja, roka šotor zlat odgrinja — r?uje se že prav natanko pesem sladko, uspavanko — Tu nam bode sladko »pati, čuvaj Beg nas, božja mati! — Fran 2«ur: Pomladanski dež Prvi blisk nebo razžarja, s prs neba pomladni grom; Bog se sdlni razgovarja, stresa zemljo, nebes dom.... Dež čez njšve, trate, polja gre od božjih tam jezov — Kot ljubezen, sveta volja, gre kot božji blagoslov. Naj zaklije, v brst razvije zemlje skriti se zaklad — in zdravico naj napije s kmetom Stvarnik na pomlad! Dr. Ivo šorli — Šmarje pri Jelšah: V tistih daljnih dneh... V tistih daljnih dneh mi je pred «Tremi kronami* drugošolčku povedala teta Nanca, moja red niča, da za veliko noč ne poj dem domov; češ, samo stane, dobička pa ni nobenega. Moj Bog, saj sem bil že tako vaj'en stisniti zobe in Izreči besedo zahvale tudi za grenek dar, a ta grozna novica mi je vendar pomenila prvi resnični udarec v rosnem življenju. Ne samo bridki obraz moje ljubljene matere, da še tistih kratkih šest dni ne bova smela biti skupaj, tudi naša bela hiša daleč daleč tam gori na svojem solnčnem brdu, tiste mile zeleneče trate, domača cerkev in vas, ah, vsa naša svetla, tiha dolinica je hipoma stala pred menoj in me žalostno gledala, vedoč. da je odločeno in končano. Toda mogoče so moje trepetajoče ustnice le ganile sicer dobro Ženo. Kajti začela me je nekako tolažiti. Razume se, da me te dni vzame iz zavoda — o, ali tam bi bilo prav čez počitnice nc'coliko svobode! — in skupaj bova hodila po cerkvah; kaj pa iele sijajna mestna vstajenja z vojaško godbo in umetnimi ognji, ki jih še nisem videl dotlej: ob Šestih na Placuti, potem pri kapucinih, da komaj dohitiš, nato ob sedmih pri jezuitih, v veliki cerkvi, pri svetem Roku. Saj sem kajpak že slišal o teh procesijah; vendar v trdni veri, da se mora v mestu s samim nadškofom že celo vse vršiti, kakor Bog zapove, mi doslej še na um ni prišlo, vprašati po času. Tako nisem mogel drugače, nego da sem ostrmel. Pa sem se tudi v srdu, ki je zavalovel po prvi osuplosti čez moje drobno srce, lahko znesel vsaj nad tem. «§ele ob šestih začnejo vstajenj a?» sem rekel porogljivo«» Kaj je v Gorici Kristus ob šestih od smrti vstal?» «Ej, otrok moj, seveda je povsod vstal ob treh zjutraj. Toda praznuje se prejšnji večer. Ali si čuden!» ♦ Prejšnji večer?!» sem debelo pogledal. «Torej ne ob šestih zjutraj, ampak ob šestih — zvečer!?» Zdaj pa že celo lepa hvala! Saj to je potem kar spakovanje, pravo onečaščanje najsvetejšega spomina! Samo zato, da jim ni treba vstajati, kladam! In naj sami angeli korakajo po goriških ulicah — še enkrat hvala lepa! Pa je res to pot šel kelih še mimo mene. Teta me je drugi dan spet počakala in preklicala prepoved — radi moje matere, svoje sestre, ki bo drugače preveč žalostna, je rekla. In na veliki torek ob eni popoldne smo s tretješolcem Petrom in sošolcem Izajijom veselo korakali tja gor v planirjstki raj. To se pravi: do Kanala si nas je vsa truma gorskih fantov privoščila velik omni-bus — Grusovinovo «žardinjero» — od tam pa pogumno peš dalje, vedno bolj prešerni, vedno bolj sladko razigrani, skozi Ročinj do Podsel, nato čez strmine do Svete Lucije in še po samotni baški soteski do nas. Ah, še zadnjih deset minut od Kosa do Klavž! Potem se dolina hipoma fazmakne - okrog desete je zvečer in mesec sveti, da je vse zlato in srebrno — o kako črni slap grmi, kako se sveti na Ilovici mogočno novo šolsko poslopje, kako se je trenutek nato zableščala cerkev in vas, kako ljubo me pozdravlja in kliče z rebra visoko tam gori naša jasna hiša! Izajija je že doma, Peter ima samo dobrih deset minut po ravnem — saj danes imajo noge drugačen čas! — jaz edini moram še te strme pol ure v hrib. Ali zato mi že nocoj objame blaženo oko.o umetno petje, ki ga je vsak vesel v cerkvi, a so tu in sedaj preveč polna vsa srca, da bi samo poslušala. Zato je stari Miha pogledal tja črez na svetlo dne oznanjevalko in za njim iz stotero in stotero j*rl:» Danica svetila in mirna je noč — kar skalo odkrila* je angelska moč.» IV. V Trst«, dne 12. aprila 1«25, Z vseh oken migljajo lučke — kakor za ^veto rešnje Telo, samo v noči stokrat bolj tivo. Topiči pokajo, zvonovi po j o, zvončki tvenklj a jo, pesem se vrsti za pesmijo, same tiste lepe, starodavne. Pri Končarju se obrnemo na dolenjo ulico. Kaj je letos nadučitelj napravil na svo-[jih širokih steklenih vratih! Odrešenik z zastavico v roki m kakor živ se sveti pred začudenimi očmi. «Trasperent!» gre za Hvalovim Janezom, ki je bil po svetu, od ust do ust. Potem velika maša z leviti skoraj do zore. Ali misli čedalje bolj silijo k silnim loncem na domačih ognjiščih, iz katerih gledajo črne krače in se po vsi hiši širijo sladki vonji. Ne samo radi noči, ki je zdaj po zatonu meseca večja od prej, še bolj radi njih se na trgu nihče ne ustavi. Ampak dočim ti mama sedaj pred drugim spanjem dovoli še samo majhen odrezek s koščkom pogače, je pa opoldne prava gostija. Juha z rižem ali lizanji — tista dehteča svinjska juha, ki mi na veliko noč še danes najbolj diši! — potem pršut in... bud-Iji. Ah, da ne razume izven mile baške domovine nobena ženska, kako se napravijo budi ji! Pa je treba vendar samo malo koruzne moke, žlico masti in pest rozin! Moja svakinja me je ž njimi presenetila toliko let pozneje še enkrat, joj, menda zadnjikrat »Šunka pa rozine! Ali si pri pameti?!» mi rečejo danes, če prosim. O, že mogoče, da netolminska pamet ne more spraviti skupaj slanih gnjati in sladkih cibeb. Ali vmes so tisti čudoviti spomini na zlato mamo, na zlato mladost, na zlato deželo rodno, na tiste zlate, edine, nepozabne podmelške velike noči... zagrenjeni samo s še danes nerazumljeno krutostjo, da smo se morali že na velikonočni ponedeljek, najpozneje opoldne, ko so bili kneški pi-ruhi še celi, odtrgati od vseh teh milin in s tako brezkončno težkim srcem obrniti zopet po mračni baški soteski proti tujemu mestu, v žalostno, temno kletko, pod neusmiljene nemške profesorje... Fran Žgur: Pomladanska Pomlad zdaj seje zlate sanje m spev in cvet — vse kamor gre; vzkipelo prs je 'valovanje, srce postalo' je morje — Nemirno, širno kot svoboda, vse sinje, kakor lok neba; a duša harfa — dih Gospoda na njej mi ipsalm globok igra... Priroda, božje razodetje zamalja mi uho', oko — Iz prs jaz njenih tržem cvetje, ljubezni božji gledam v dno... Jaz sem kot dete. ki ga ščiti na prsih materinskih — Bog — Sem kot vijolica, ki kili v lepoti skriti temni log. Zdravico pil bi zdaj s škrjančkom zagrnjen, v solnca skrit zlatlo, potem zavriskal tam za klančkom kot svat z nevestko bujno vso! Fran Žgur; Želja Čez nebo se kakor slak pletejo meglice; kakor morje, sinji zrak, * njem brzijoi ptice... Iz zemlje cvetov je val pLaaiil razodetja; svait poljan, škrjamček stkal gnezdo je sred cvetja. Vsak metuljček ženin v pas, s cvetkami svatu je; 6mrtl k svatbi brunda v bas — solnce-car, mašuje! Hočem, da kot slak meglic plavam po obzorju, m potem kot pesem ptic vtihnem v cvetja morju... Isan Vouk Na Veliki petek Nad majhnim obrežnim mestom so viseli že od jutra sivi oblaki: Pihal je mešan veter, jug in sever sta se zaletavala drug v drugega, nekoliko zapoznela pomlad pa je čakala za njunim hrbtom, kdaj se naveličata. Po številnih cerkvah in kapelicah <$iO goreli božji gnoibcvi, zakaj bil je veliki petek. Zvonovi so počivali že dva dni, pobožni meščani so hedili cd cerkve do cerkve, skoraj nikjer ni bilo čuti glasnega; govorjenja, v ozračju in na obrazih si čutil razpoloženje (velikega petka. V tem mestu je preživljal Vladimir Mrak svoj črni petek. Štiri mesece je živel tu. Zdravniki so ga že davno pošiljali na jug, k morju. K sreči je imel tu dobro tejtđ, ki mu je pripravila udobno sobo in prijeten dom, kolikor je bilo v njeni moči. Sicer bi ne bi! vzdržal v tujem mestu med tujci. V zadnjih dveh mesecih se mu je obrnilo na slabše in viefeno je hujšal. Ponoči ga je mučil silen kašelj, slabo je spal, a črez dan je bi truden in nič se mu ni ljubilo festi. Že dvakrat je bruhal kri, moči so ga naglo1 zapuščale. Čutil je, da se mu bliža konec. Vendar pa je imel skoraj vsak dan nekaj svetlih trenotkov, ko> je trdno upal, da se mu obrne na bolje in da še ozdravi. Bil je to optimizem, ki po navadi ne zapušča takih bolnikov do konca;. Toda v zadnjih tednih. so postajali ti svetli trenotki vedno redkejši Mrtvaška tišina, ki je tisti dan vladala v pobožnem mestu, je vplivala pomirjevalno na njegovo obupno srce in začasno je v njem prevladala rezignacija, v kateri je našel tolažbo. A zopet tso prišfi trenotki črnega obupa, nato je posijal svetel žarek upanja, za njim je nastopila možata resrignaerja in tako so se neprestano vrstila razna čuvstva v njem. ZamisKl se je nazaj v prejšnja leta, ko ni bil tako hudo bolan. Iz tiste nikdar več dosegljive daljave ga je pozdravljal ljubezniv obraz in smehljajoče se oči njegove neveste Mire. Že šest mesecev je ni videl, to je, odkar je moral pustiti službo zaradi bolezni. Težko je bilo slovo obema, vendar zanj težje, zakaj poslovil se je takorekoč za vedno od življenja, cd ljubezni, od sreče. Odvezal jo je sleherne obveznosti do sebe ter ji zatrdil, da more le njegovoi popolno ozdrafviljenje izpremeniti ta sklep. Mira se ni hotela spočetka sprijazniti z njegovim stališčem, tudi ni mogla verjeti, da je tako hudo z njim. Le njegovim prepričevalnim besedam se je udala v ločitev. Trdno pa je izpovedala svoje upanje, da ga bo videla še zdravega in da pride do njune združitve. Tudi (vsako dopisovanje je prekinil, zakaj Vladimir Mrak ni hotel več mamiti dekleta, odkar je vedel, kako je z njim. Zaradi te prostovoljne žrtve je mnogo trpel, četudi ni nikdar tega pokazal. V samoti tujega mesta mu je postalo včasih neznosno. Vendar je vzdržal skoraj do konca. V zadnjem mesecu pa se ni mogel več zatajevati in napisal ji je daljše pismo, v katerem jo je med drugim obvestil, da ni nič boljši in da mu je težko po njej- Sramoval se je svoje slabosti. Ko si je vedn-o zabičesval, da če mu je umreti, naj umre junaški. Pozno popoldne je veter ponehal, zrak je postal mehak, dasiravno so oblaki trmasto obtičali nad mestom. Okno niegeve sobe je gledalo na velik trg. Dva starinska, kamenita vodnjaka sta samevala na obširnem trgu. Tisti dan se niso Lovili okoli njiju otroci kakor navadno 'vsak popoldan. Veliki trg so ponekod zapirale lepe hiše, skoraj palače. Okrog in okrog ob tlakovanem trotoarju je šla »vrsta mladih akacij, ki so ravnokar brstele. Po oknih so stanovalci že razobešali preproge in nastavljali sveče, zakaj zvečer je imela iti mimo procesija. V sicbo je stopila teta, prinesla dve sveči in rdečo preprogo, da jo pogrne črez okno. — Ali boš tu o procesiji? je vprašala nečaka, stopila k njemu, ga pobožala po laseh in ga pomilovalno pogledala. Njen pomilovalni pogled ga je jezil, toda njena dobrota ga je ganila. Nemo je pritrdil in teta je odšla, da mu prinese večerjo. Že več dni ni zapustil sobe, ker je bil preslab; pa se je tudi v sobi udobneje počutil, ker je bilo toplo notri. Polascima se je zvečerilo. Na oknih so zagorele sveče, električne žarnice ovite s črnim florom so oživele, ljudje »so se zbirali v gruče. Iz glavne cerkve je že krenil izprevod, zakaj ljudje so delali špalir. Črez četrt ure je izza široke ulice rastel izprevod, kakršnega ni Mrak še nikoli videl. Večer je bil tih, zrak mehek. Bila je že tida nroč, nebo je bilo še vedno oblačno. Trg je bil razs'vetljen, a na oknih goreče sveče so mu dajale svečaaostno lice. Najprej se je pokazala vrsta lepih svetilnikov z gorečimi svečami za steklenimi šipami. Pred vrsto je nosil močan možak vod Uni svetilnik, ki je bil izredno velik in težak. , Pri dolnjem koncu ozek se je piramidasti šesterokoinik širil navzgor do široke glave, preiti vrhu pa se zožil v topo špico. Iz trdega lesa izrezljani ajigeljci ob oglih in druge podobe na njem so bile pozlačene. Svetilnik se je spodaj končal v dolg deloma izrezljan in pozlačen, deloma- rdečo pobarvan debel drog, ki ga je nosilec naslonil na poseben pas. Bleščeč in ponosen, je bil veliki svetilnik predhodnik vrsti enakih, toda nekoliko manjših svetilnikov, ki so jih nosili odraistli moški oblečeni v dolge rdeče halje, pre-pasane z belimi vrvmi Tiho in resno so korakali možje, za njimi pa je šla vrsta duhovnikov v belih zgornji-cah, poleg njih pa strežniki « svečami in zagrnjenimi razpeli- To je bila procesija stolne cerkve. ' Nato* je prikorakala druga vrsta. Zoipet vodilni svetilnik kakor v prvi, za njim vrsta enakih manjših. Ti so bili v drugem slogu izdelani, barva pa zlata in črna, kakor pri prejšnji zlata in rdeča. Črno oblečeni nosilci z belo vnvjo prepasani so ravna tako resno in tiho korakali ter na mig ubogali reditelje, ki so naglo in tiho dajali ukaze in švigali sem in tja. Vsaka izmed petero cerkva je imela svojo procesijo, v svojem slogu, v svojih barvah. Razen svetilnikov so nosili še zagrnjene kipe, cerkvene zastave, prapore, /velike steklene zvezde ,ogromne svečnike in vse to -ste je lesketalo v zlatu in srebru. Stopali so mimo frančiškani, zai njSnu kapucini, drugi duhovniki, sploh vse, kar so premogle • cerkve pobožnega mesta. Črez četrt ure je ves obširni trg blestel od tisočero pomikajočih se luči in sveč. Izprevod je napolnil obseg trga in še so prihajale nove vrste. Tedatj ise je razlegla v tišino ž akta koračnica. Trdi in revni zvoki pihal so odmevali po trgu, ljudje so se priklanjali, če so nesla mimo kako razpelo. Ko so zamrli zadnji glasovi pihal, je za-donelo ubrano petje moškega zbora: Mise-rere... Tako se je vil izprevod mimo Mra-kovega okna in duh po svečah je napolnil ozračje. Vmes je bilo slišati molitve duhovnikov, odgovarjanje strežnikov, po kleko vanje množic, koder je šel baldahin, pcad katerian je stolni kanonik nosil svete relikvije. Vladimir Mrak je strmel nr to nenavadno sliko. Ta izprevod je bila veličastna silika velikega petka. Bog je umrl... Prevzel ga je nenavaden občutek. Sooz-nal je ničevost isvoje žalosti in svojega trpljenja, primerjajoč sebe z neizmerno tragedijo vesoljnega trpljenja, ki se je od aaaniii začetkov zgrinjalo na človeštvo. Njegovo trpljenje je bilo le drobec tvisega, kar je •svet že prestal in prestaja. Sam Bog je moral umreti, da je odvzel temu trpljenj« strahoto večnosti V zavesti, da je slehernega trpljenja enkrat konec, je mogoče prenašati tudi najhujše... Uro časa se je vil neizmerni izprevod mimo njegovega okna, ko so tse polagoma izgubile zadnje vrste luči, je zamrla zadnja žalna koračnica in je utihnilo pretresljivo petje. Slišal si samo še drsanje nog množice, ki je zaključila sprevod. Vladimir Mrak je zaprl okno in se zamislil. Po resagnacijz se ga je polaščal vnovič brezup. Naskmil je glavo na mizo in se razjokal. Kristus vistane, premagal bol smrt, toda zanj m več vstajenja. Kristusov veliki teden se konča z vstajenjem, njegov pa se zaključi z velikim petkom... Drugo jutro okoli desete je vstopila teta v sobo ter mu naznanita, da je prišla got-spodična Mira. Naglo se je opravil ter jo pričakoval. Bil je zelo nemiren in raizbur-jen. Polnoči je malo in slabo spal. V očeh se mu je še bralo trpljenje brezupa, toda zdaj je prevladovala že re-signacija. Skušal si je dati »videz junaka, ki zre brez strahu in tožbe smrti v obraz. Mira je vstopila. Ustrašila se ga je. Vedela je, da je hudo bolan, in si mislila, da ga dobi shujšanega, vendar pa ni pričakovala, da ga dobi tako upadlega. Mira je bila živo nasprotje bolnika, ki ji je sedel nasproti. Visoke, ravne postave, rožnatih lic, pogumnega nastopa, je prinesla dih življenja v to mrtvaško sofoo. Vladimir je s težavo vstal, ji šel naproti in ji stisnil roko. Ko ga je hotela polju/biti, se je odmaknil. — Dovolj roka, Mara, saj »veš, kako je z menoj. — Sedel je v naslanjač in pokazal na stol. Mira ga je žalostno' pogledala. Po licu sta ji spolzeli dve debeli solzi. On pa ji je rekel: — Pusti solze, Mira, zdaj potrebujem bodrila. Kdaj si prišla? — Včeraj popoldne. Iskala sem te, pa ker je prišlo prozno, sem počakala do danes. — Ali si videla procesijo? — Da, videla sem. Ti tudi? ga je plaho vprašala. — Tudi, pa nič se ne boj. Taka reč človeka dviga. Prav rad sem, da si prišla. Gotovo te je moje pismo napotilo semkaj. Oprosti moji slabosti. — Tudi brez pisma bi bila prišla. Velika noč je tu in vest mi ni dala miru. Morala sem priti in te pozdraviti. Spomin na prve, srečne čase, je bil, ki me je pozval. — Lepo je od tebe. To delo usmiljenja ti mora biti zapisano v dobro, Vidiš, človek je slab. Takict sem si zabičeval, da sie moram posloviti cd življenja kakor junak in da ne smem motiti tvojega dušnega miru s svojim propadanjem, pa je volja slaijejš-a od mesa. — Čemu si tako obupal nad življenjem? Ali je tako gotovo, da umrje«? Še veliko stlabejši ao ozdraveli. — Mim, nočem se več varati. Kar se ima zgoditi, naj oe zgoda. Vedi, da m prišla po zadnje sk>vo. Tiho je zajokala. — Čemu jočeš? Jaz bi se moral jokati, toda ti, ki si zdrava, polna/ življenja, moraš biti vesela. Vzravnala, se je, si obrisala solze in dejala: — Prav govoriš. Zaslužim, da me zapodiš. Namesto da bi te bodrila, te žalostim. — Človek je p»č vedno tak sebičnež, da vidi le svoje trpljenje. Jaz pa še upam, Vladimir, v tvoje oodtaa vijenje. — Le upaj. Mina. Upanje je znak. zdravja. Toda z menoj gre prav zares h kraju. Zakašljal je, naslonil se nazaj in poavaL Mira ga je prepričevala, da ozdravi, veselo in brezbrižno je govorila, da mu prežene črne misli, ki so ga mučile bolj kakor bolezen. Spregledal je njeno prizadevanje m se nasmehnil. — Ne smeš si vzeta preiv»č k srcu moje smrti. Glej, spomlad prihaja v deželo, zima se poslavlja. Ti si pomlad, Mira, tvioj dan se šele pričenja, jaz pa odhajam. Kakor v vsej naravi, tako je tudi pri človeku. Eni vzhajajo, drugi tcanejo... Ob enajstih ao hkratu zapeli zvonovi vseli cerkva, možnarji in topiči so ueselo pokali, glorija vstajenja se je raznesla po mestu. Vstopila je teta, prinesla v skledioi žegnane vode ter z njo pomočila nečaku in Miri oči. SveČanostno ozračje je napolnilo sobo. Zunaj je biJ krasen solnčen dan. Skozi odprto okno je prihajal nežni dih pomladnega vetiiča, topli solnčni žarki so posijali v sobo. Vladimir Mrak je vstal, pogumno pogledal Miro v očd in mimo rekel: _ Slišiš, vstajenje! Smrti ni Bog je umrl, da jo je premagal. Lahko mi je zdaj pri duši. Nato se je ob mri k teti: — Popoldne mi grešite po spovedinika. Mira je ostala ves dan pri bolniku. Prisrčno in skoraj veaeio sta se zvečer poslovila. Ponoči je imel Mrak hud napad kašlja in zopet -je bruhnila kri iz njega. Na velikonočno nedelo je Minai prišla že ob devetih. Bolnik si je dal prenesti naslanjač k oknu m pokušal Mirino gosto-lenje. Dobro mu je del pjen glas, njena bližina ga je bož»fe, y prwih mu je biio lahko. , -f\ a j. • — Ko ozdraviš nekofiko, se popeljeva proč od tu; v naši lepi dodani bova na novo oživila lepe spomine in zopet bova srečna. — Da, ko ozdravim, — je rekei Vladimir in oči so mu zasijale v nepopisni blaženosti. Nastopila je minuta molčanja. — Mara, saj nisi huda name, ker eean ti pripravil tako žalostno veliko noč? Daj ms roko . Dala mu je roko in ljubeznivo zavrnila njegove besede. Žalost ji je napolnila srce, ko je videla kako umira pred njenimi očmi tisti, ki je imel postati njen mož. Težko je zaJhnopel bolnik in zaka&jal'. In teda^ je bruhnil vnovič potok krvi iz njega. Smrtna bledoba mu je pokrila obličje. Glava mu je klonila na' rame, pogled1 mu je ugašal. Zadnjič se je skušal vzravnati, pa ni imel več moči Njegove oči so še strmele v Miro in se poslavljale. — Okno... odpri... je zašepetal Stopila je k oknu in ga cdpda. Svež pomladen zrak je zavel umirajočemu v obraz. — Mira... spomlad... zbogom... je se komaj slišno izustil in ni ga bilo več. Zaitflisnila mu je oči in poklicala teta Arnavtka Stricu Agušu veli Arnavtka: «Jaši v sela, v okna se oziraj; kjer na oknih nageljni žarijo, stopi s konja pa si ženo snubi. Mlad, močan si, bogat in junaški — vse prejaši dole in planine, prav od morja išči pa do morja, ne iztakneš je nikjer devojke, ki bi roko v zakon ti odrekla. Samo mene si izbij iz gjave, samo jaz ne morem biti tvoja; srenja bi nikdar ne privolila, brat bi tebi me ne dal nikoli —. preveč blizu sva si po kolenu.* Selim Aguš se do tal prikloni. JaŠe v sela, a ne gleda v okna, vse prejaše dole in planine, a ne vstopi, žene si ne je> zgodflo, oni sodit, kot veleva zakon. Ptič bi rada, a je ni nobene; samo na gomili za vasjo, kjer počiva ženin ob nevesti, pisano ju čaka sporo£žk>j Kdoa- bo sodil še, se bo kesal. Krivda in sramota je oprana, sodba je podpisana, dognana.* P—r! Fran Žgur: Rdeči cvet Li-Taj-Pe Skxni na oknu, žalostna sloni, zamaknjene /v pletiljo zro oči; kar v prstek zbode se in roža bfiift vezila njenega je pordečela... Glej, v misel sladko pade ji junak, ki daleč tam od tihe nje aamije, z razbojnim se sovragom bije — ob lit s krvjo je s konja padel vznak. Zla slutnja, bol srce ji zgane, a iz oči tok solz ji plane... Spet v mislih sliši glas podkov — — « posluša... Da, to konj je pač njegov! -< In odgpnila okna je preprogo — Pogleda... Nič! Le wce tolče ji tako ubogo! K vezilu sede spet molče, vanj veže bisere — oči solze... V spomin brezimnemu prijatelju umrlemu pred 24. aprila 1925. Dragi prijatelj! Tu ob odprtem g,rob*| stojimo, ki smo te spremili na t'voji zadrug poti. Bridke solze nam lijo po Itcih in telovniku, kaj zato, lica se obrišejo teJovmakl posuše, žalost, tužna žaJost pa ostane ne-izbrisljiva in neposvsljiva v naših srcih, fco vedno se ne moremo sprijazniti z dfejstvoen, da te nam je usoda tako sabinsko ugc^.bii^ a krsta pred nami govori le prejasen jezic. Dragi prijate jI! Še pred dvema mesecema si bil zdrav, krepak, čil, vesel, saado** voljen, srečen. Imel si konkordat v žepu; v glavi pa vse polno lepih, nepresmelih, izvedljivih načrtov, a prišel je kraljevi odlok-zakon .cd dne 13. decembra 192& št. 3156., priobčen v uradnem listu dne 21. februarja 1924. št. 44., vsebujoč dogode* z Avstrijo in Ogrsko glede terjatev napram bivšim avstrijskim erarjem. Naučil si se ga na izust. Prebiral si nato pojasnila k temu zakonu v vseh italijanskih in al ož en Sikih listih, podčrta,v al važna mesta z navadnim, kopirnim, rdečim, plavim svinčnikom m a peresom, iiskel informacij pri hipotečnem zavodu, stopil na finančni urad, čakal na p odprefekturi. posvetoval se v pisarni edknjaške «Edinosti-, šel k stražarski jnost>», postal član Kmečke in delavk* 1 zveze, pokupil vse mogoče obrazce za pa^ jave — bilo jih je za poldrugo samekofni-co — slednjič kljub temu nisi vedel^ aJt imaš prijaviti ali ne. Zopet si prebiral E»t<\ nabavil si novih obrazcev in krržev pot od hipotečnega zavoda mimo finančnega, un» da, fpodprefekture do privatnih nasvetom valnic se je zopet začel. Ker nisi bil koiV( cem vseh koncev na jasnem, ali treba pri-, javiti ali ne, in če se prijavi, s kakimi listinami naj se opremi tvoja prijava, s? rajši umrl! Blagor tebi! Dragi prijatelj! Upogniti te ni moglaf vojna vihra, kljuboval si na petih fr