Po8tulita plačana v Rotovhrf.
Leto LXVII., št. 162
Ljubljana, petek 20. julija I934
Cena Dfa
^.a3a rZ5^ *5? Popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3,-, večji inserati petit vrsta um 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — ^Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5
Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
Diplomatska pogajanja v polnem
razvoju
Vsa akcifa za sklenitev vzhodnega pakta je
kjer so se pričela odločilna ]
P3rtz, 20. julija, r. Po povratku Bar-tbouja iz Bayonna se bodo pričeli diplomatski razgovori s poslaniki o vzhodnem paktu. Kakor trdijo v vladnih krogih, bo imel francoski zunanji minister v prihodnjih dneh priliko razpravlja:! z nemškim pooblaščencem o vzhodno-evropskem paktu glede medsebojne pomoči- in varnosti. Pravtako pričakujejo, da bo nemški odgovor na nemško demaršo v Berlinu sporočen istočasno tudi francoski vladi.
Nadalje se pričakujejo razgovori poljskega poslanika z Barthoujem. Predmet francosko-poliske izmenjave misli bo vprašanje poljske vlade, kakšen bi bil položaj Poljske, če bi prišlo do nemško-francoske vojne in če bi morale ruske čete korakati preko poljskega ozemlja. V francoskih vladnih krogih izjavljajo, da je prav o tej možnosti govoril general Debeney po nalogu francoskega obrambnega sveta s pristojnimi poljskimi činitelji v času svojega obiska v Varšavi. Kakor trdijo v poučenih francoskih političnih krogih, bi bila poljska nevtralnost napram vzhodno-evropskemu   paktu zadostna.
Direktna udeležba Poljske se ne pričakuje in se tudi ne smatra kot neobhodno potrebna glede na odrejene vojaške dispozicije. Pogajanja zastopnika ru-munskega generalnega štaba s pristojnimi francoskimi krogi ^o bržkone do-vedla glede obrambe Ma . antante proti morebitnemu napadu do vaiarih tehničnih zaključkov.
Francoski listi beležijo negativno stališče Nemčije brez posebnega vznemirjenja. Oficijozni »Intransigeant«, ki je v Nemčiji prepovedan in tudi ne sme več pošiljati svojih poročevalcev v Nemčijo, ugotavlja, da je Barthou računal z odklonitvijo nemške vlade, da pa bo vzhodni pakt uresničil bodisi brez nje. čeprav v drugi obliki. Po mnenju francoskega zunanjega ministra je nevtralnost Anglije in Italije dejstvo tako odločilnega pomena, da se mora smatrati za podlago varnostnega pakta za Francijo in njene vzhodno-evropske prijatelje.
Debata z angleškimi listi je znatno ponehala. V francoskih političnih krogih so mnenja, da so angleški konser-
osredotočena v Parizu, »ogajanja
vativci in liberaici v načelu soglasni s francosko diplomacijo in da nikakor niso pripravljeni zahtevati ponovno nemško oborožitev Kot kompenzacijo za pristop Nemčije k vzhodnem paktu. Kakor v Parizu, smatrajo tudi v londonskih vladnih krogih za nedopustno vzporedno • obravnavanje vprašani vzhodnega pakta ter oborožitve. Tako izjavljajo, da se bo iz uresničenja regionalnega varnostnega pakta, kakršen bo vzhodni pakt. rodila nova presoja razorožitvenega vprašanja. Najprej podpis pakta, nato pa ureditev efektivne enakopravnosti Nemčije na vojaškem področju, to je podlaga, na kateri sta razpravljala Simon in Barthou. Pričeta diplomatska pogajanja bodo pokazala, v koliko je optimisrčno mnenje pariškega tiska upravičeno.
Pariz. 20. julija, r. Kakor se zatrjuje v vladnih krogih, pričakujejo v Parizu odgovor Nemčije na francoske predloge o pogodbah za petek. Nota bo istočasno izročena tudi v Londorra. Po izročitvi v Parizu se bodo najbrže pričeli razgovori med Berlinom in Parizom.
Teror traja dalje
Kljub drakoničnim ukrepom avstrijske vlade in uvedbi smrtne kazni nadaljujejo hitlerjevci s svojo teroristično akcijo
buua.i, 20. folija* r. Včeraj je potekel rok za oddajo eksploziv in stopil v polnem obsegu v veljavo zakon o pobijanju terorizma, ki določa smrtno kazen ne samo za atentatorje, nego tudi za one. ki bi skrivali eksploziva, podpirali teroriste ali kakorkoli sodelovali v teroristični akciji. Oblasti so pričakovale, da bodo te drakonične odredbe preplašile teroriste ter da bodo atentati, ki so povzročili že toliko škode, naposled vendar le prenehali. To pričakovanje pa se ni izpolnilo. Kakor poroča uradni Korbiro, je bilo v pretekli noči izvršenih cela vrsta novih atentatov, ki kažejo, da mislijo hitlerjevci izpolniti svoje grožnje in svoje tero-ristično delovanje še pojačiti. Že v teku včerajšnjega dne, zlasti pa ponoči je bilo izvršenih tako na Dunaju, kakor v vseh ostalih krajih neštevilno atentatov, ki sicer niso povzročili posebne škode, ki pa silno porazno vplivajo na razpoloženje širokih ljudskih slojev. Korbiro našteva celo vrsto večjih atentatov. Med drugimi je nastala ob 3. uri zjutraj v Inomostu eksplozija, ki je probudila vse mesto. Ljudje so v strahu bežali na'ulico in povpraševali, kaj se je zgodilo. Vse je misJLlo. da so začeli hitlerjevci izvrševati svoje grožnje in da so pognali v zrak kako javno poslopje. Eksplozija je nastala v skladišču železniške postaje. Skladišče je močno demolirano. Streho je dvignilo in razbilo, ^kodo cenijo na 6—8 tisoč šilingov. V drugem dunajskem okraju je neki hitlerjevec sredi dneva zažgal javno telefonsko govorilnico. V III. okraju je sinoči neznan atentator vrgel v policijsko stražnico bombo. Stražnico je skoro popolnoma demoliralo. Vsi policaji, ki so bih v službi, pa so bili ra-nieni. dva tako hudo, da so ju morali
nemudoma prepeljati v bolnico. V bližini Murzzuschlaga je bil izvršen nov atentat na železniško progo. Peklenski stroj pa je bil slabo nameščen in ni povzročil nobene škode, tako da se promet razvija docela normalno. Tudi na Tirolskem je bilo izvršenih več atentatov na železniške naprave. Na Predarl-skem so hitlerjevci demolirali telovadnico tamošnjega telovadnega društva Dollfussove patriotske fronte.
Hitlerjevci so uvedli sedaj za medsebojno spoznavanje posebne znake. Nekaj časa so nosili razne cvetlice kot znak pripadnosti hitlerjevskemu taboru. Oblasti so to pozneje prepovedale. Sedaj so v modi bele dokolenice. Včeraj je policija na Dunaju aretirala vsakogar, kdor je nosil bele dokolenice. Zaprtih je zaradi tega okrog 400 ljudi. Kakor izjavljajo, bodo po ugotovitvi identitete zopet izpuščeni, te kiozemci. v katerih sumijo bitlerjevske agitatorje, bodo kaznovani. Za izsleditev morilcev trgovca Zimmerja je dunajska policija razpisala nagrado 10.000 šilingov (Din 100.000).
Sodišče na Dunaju je obsodilo več hitlerjevcev na zaporne kazni, ker so trgali proglase patriotske fronte. Sodišče se je postavik> na stališče, da je to pohtična demonstracija za prepovedane politične stranke, kar je istovetno z udejstvovanjem v prepovedanih organizacijah.
Danes se je sestalo na Dunaju naglo sodišče, da sodi sedmim narodnim socialistom, ki so obtoženi zaradi atentatov. S to zadevo se je bavil sinoči v braslavskem radiju znani Frauenfeld. ki je strahovito napadal avstrijski režim in napovedoval, da bo avstrijsko prebivalstvo poseglo po samoobrambi.
DollSuss in Habsburžani
Nova akcija avstrijskih legitimistov za obnovo katoliške monarhije v Srednji Evropi
Pariz, 20. julija. AA. Havas poroča iz Rima, da se bo sestanek med predsednikom italijanske vlade Mussolinijem in avstrijskim državnim kancelarjem vršil 27., 28. in 79. julija t. 1. v Riccionu.
Beograd, 20. julija, r. Povodom skorajšnjega sestanka dr. Dollfussa z Mussolinijem piše današnja »Pravda«, da se bo na tem sestanku razpravljalo tudi O akciji monarhistov za povratek Habsburžanov na avstrijski odnosno madžarski prestol. Madžarski in avstrijski revizionisti razvijajo sistematično akcijo Njihov načrt rgre za rem. da se postopoma utre pot za povratek Otona Habsburškega na avstrijsko-madžar-ski prestol. Pri tem se sklicujejo na to, da v trianonski mirovni pogodbi Habsburžani
sploh niso nikjer omenjeni In ni nikjer ni-kake prepovedi glede njihovega povratka. Sele mnogo kasneje je konferenca veleposlanikov sklenila, da bodo zavezniki preprečili povratek Habsburžanov. Da ta akcija doslej ni imela večjega uspeha, je posledica posebnega stališča Gombesa in Horthvja. ki smatrata, da čas za to še ni dozorel in da ne gre samo za povratek Habsburžanov. marveč predvsem za to. da se v srednji Evropi osnuje čim močnejša katoliška država. Nedavno je bila med Italijo. Avstrijo in Madžarsko sklenjena neke vrste trozveza, ki jo zelo aktivno podpira tudi Vatikan. Tudi v nekaterih zapadnih državah smatrajo, da bi bilo najuspešnejše sredstvo za pobijanje hitlerizma po-
vratek Habsburžanov. To je tudi najmočnejša karta, s katero igTajo sedaj avstrij-sko-madžarski legitimisti v evropskih prestolnicah.
Kriza francoske vlade?
Pariz, 20. julija. A A. Neki levičarski list trdi, da se bo danes vršila na zahtevo radikalskih ministrov seja vlade pod predsedstvom pravosodnega ministra Cherona. List pravi, da hočejk> radikali podati ostavki, na svoja mesta v vladi, če Tardieu ne bi hotel podati ostavke. — »Petit Journal« doznava, da namerava minister brez portfelja Tardieu podati na današnji popoldanski šefi vlade izjavo, da ni s svojimi izpo-vedbami v parlamentarnem preiskovalnem odboru nikdar mrsli! ogražati medstrankarsko premirje.
Iz državne službe
Beograd. 20. julija, p. Z odlokom finančnega ministra so premeščeni davčni uradniki Stanko šnabrl iz Višnje gore v "Prevalje, Vladimir Gogala iz Kamnika v Logatec, Josip Eržen iz Logatca v Ljubljano. Teodor Vederojak iz Ptuja v Konjice in Josip Divjak iz Kozjega v Kamnik. — V višjo skupino sta napredovala profesorja Josip Mlakar v Mariboru in Jan Mežan v Novem mestu.
Finski konzul v Zagrebu
Beograd, 20. julija. AA. FinsKa vlada je imenovala za svojega častnega konzula v Zagrebu e. Pavla Berkesa.
Prva žrtev Krke
Novo mesto, 20. julija.
Ze par dni vlada rudi prj nas velika vročina. Kopalna sezona se je šele sedaj prav pričela. Na Krki je vedno polno kopalcev, ki iščejo ohladitve v njenih valovih. Včeraj že v mraku se je hotela kopati tudi 241etna Reza Mojstrovič. stanujoča v Šu-klictovi ulici. Za Murnovo hišo se je umivala. Nenadoma pa ji je spodrsnilo in izginila je v globoki vodi. Ker ni znala plavati, jo je tok zanesel proti sredini. V bližini je bil Stanko Bernard, ki je takoj skočil za njo. Nesreonica pa se sa je tako močno oklenila, da sta kmalu oba izginila r>od vodo. Na pomoč jima ie prihitel Mirko Muren, ki pa je mogel rešiti samo Bernarda .dočim dekleta kliub vsemu prizadevanju niso mogli več najti.
Iskali so jo pozno v noč in šele ob 22.15 sta jo trgovec rt Rt^ >,f Mur*»n 'n popularni reševalec g. Karel Suhi potegnila iz vode. Pokojna Rczika je bila zelo pridno dekle ter je njena trag;čna smrt posebno hudo zadela njeno mater, ki jo je podpirala.
Sorzna ooročifa.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2301.51 — 2312.87, Berlin 1330.69 — 1341.49, Bruselj 793.57— 797.51. Curih 1108.35 — 1113.85. London 171-14 — 172.74. Newyork 3372.16—3400.42. Pariz 224.15—22o.?7. Praga 141.23—142.09 Trst 290.90 — 293.30 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem klirineu 8.90 do 9.
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 20. julija. Pariz 20.225, London 15.475, Newyork 306.75, Bruselj 71.60, Milan 26.29, Madrid 41.95. Amsterdam 207.65, Berlin 120.25. Dunaj 57.50, Pras:a 12.75. Varšava 5S.025. B*karešta 3.05.
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44,X — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Poplave, vročina, suša
Na Poljskem imajo katastrofalne poplave, v Nemčiji in Turčiji pa strašno vročino
Varšava, 30. jufija, AA. V zapadnem delu poplavljenih predelov Se je položaj nekoliko popravil, ker je včeraj napočilo lepo \-reme. Vi«la pa še zmeraj r««t«».. pri Rrako\n •se^a voda. šest metrov nad nOr-malo. V vzhodnem dehi poplavljenih krajev je položaj še zmeraj izredno re-Vn. posebno hude skrbi povzroča reka San, zlasti v okofici Przemj-sia. Na pristojnem mestu so izjavili zastopniki poljske brzojavne agencije, da je v poplavljenih krajih doslej 50.000 rodbin brez strehe in brez sredstev. Mada je ze dovolila velike kredite za prvo poJTi°c- V poplavljene kraje so odšli razen pomožnih vtakov Rdečega križa tudi večji oddelki pionirjev in s»-perjev ter eskadra letalstva.
Katovice, 20. julija. wk. Nad industrijskim revirjem Domhrovo .je divjala huda nevihta s Silnimi nalivi. V predmestju So-sovie Niwki je udarila strela v skavtski dom in hudo ranila štiri skavte, ki so jih morali prepeljati v bolnico. v dmgpem predmestju Zagoreih je strela udarila v stanovanje nekega delavca, kjer je hudo ranila njegovo zeno in šestletnega otroka.
V Soso\ic^h samih so bili nekateri mestni deli več e»**a pod vodo. Cestni premet s Katovieami je bil več ur prekinjen.
ROfcice, 20. julija. wk. povodnji ob vzhodni slovaško-poljski meji so začele na češkoslovaški   strani   polagoma, popuščati.
V okoHei OrKHa je visoka, voda odnesla za več kot   50.000 Kč lesa.   Xa polju je
uničili vSo letino. Nad majhnim krajem Zdarom v Visokih Tatrah je divjala nevihta s točo in so pozneje vode odnesle več mostov. Avtomooilske zveze so v okolici prekinjene.
Vročina v Nemčiji
Berlin, 30. julija, r. Počim imajo na Poljskem katastrofalne poplave, vlada v sosednji Nemčiji strašna vročina. V Berlinu je bil včeraj najbolj vroč dan v letošnjem letu. Temperatura je znašala v senci 32 stopenj Celzija. Na mnogih krajih so se pojavili gozdni in drugi požari. tako da imajo gasilci noč in dan polno dela. Za prihodnje dni napoveduje io še večjo vro-čjno
V Turčiji imajo 41 stopinj
Carigrad, 20. julija, r Tudi Turčijo je zajel vročinski val. ki ie po vsr j deželi izzval skoro neverjetno visoko temperaturo.
V AdanJ v južni Anatoliji m. Imeli včeraj 41 stopinj, v Ankari 17. v Carigradu pi 33 stopinj Celzija v scnc». Več sto ljudi ie umrlo zaradi solnčarict. V* K - • „ V slučajev je bilo v Smirni. V Jrž.i r;l- ura dih so zaradi icP* uvedi) «lcr» 1***1 -Jelo**^' čas. Delo v uradih se prične zgoda i z'y\r in neha že ob pol 10. dopoldni V okc!*ci EskiŠehira ie nastal nc^mon fo/^ni poSar. ki je zajel nad 10 k* kilometrom gozda.
Konec generalne stavke
v Ameriki
Glavni stavkovni odbor poziva delavstvo, nai ?e ta ko j
vrne na delo
San Francisco, Mi. julija. AA. Resolucija glavnega stavkovnega odbora pravi: Odbor je skleni' takoj izročiti izrednemu razsodišču v pretres vsa sporna vprašanja ter sprejeti pod pogojem, da nanje pristanejo tudi zastopniki ladjedeteev, predlog«-državnega posredovalnega odbora za likvidacijo stavke pristaniških delavcev. Odfoor za splošno stavko svetuje vsem delavskim sindikatom, ki so proglasili stavko iz simpatij do pristaniških delavcev, traj se taKoj vrnejo na delo. Stavkovni orTbor se obve
zuje. da bo uporabil vsa irroja moralna in  materijalna sredstva, da Tvvpolnoma do-
seae cilje, zaradi katerih Je iroglafll stavko. V Tukajšnjih km~ h mislijo, -ia ta sklep dejansko pomen kone>- -:->!• .-n* stav ke. Sicer se je pa že dcsU-.i rtC nsoc delavcev iz lastnesra naprffcfl vrnilo na d«=»1n
San Francisco, 24i u:;.i<i AA Ko je stavkovni odtvor prei«- /,e ohja vi j« •.. refto lucijo. je sklenil, da M It M razde vf.e dotlej, dokler tega nt odredi mesov pred sednik Z druso rmlctjc pa /"os odbor vlado, naj v interesu pomirttn iuhov umakne Čete, ki jih je (*< ~!.ila v San Fran-
cisco in dmea kalifornijski ntsta
Tardieujeva ofenziva
Httde   obdolži t ve   bivšega   ministrskega predsednika proti voditeljem radikalne socijalističke strank«
Pariz, 20. julija, r. Parlamentarni preiskovalni odbor za razjasnitev afere Sta-viskega je včeraj zaslišal kot pričo bivšega ministrskega predsednika Tardieuja, ki je najprej odločno izjavil, da nri imel kot ministrski predsednik in notranji minister pred L 1932. nikakršne zveze z zadevo Sta-viskega. Nedavno po socialističnih in nekaterih levičarsko-radikalnih listih razširjene trditve, da je prejel od Staviskega čez za 300.000 frankov, je označil kot izmišljotine m obrekovanje. Če so svoječasno na nekem čeku. ki ga je predložil kriminalni inspektor Bonnv, spoznali enega izrned podpisov za njegovega, gre za nerodno falziftkaoijo političnih nasprotnikov, ki so ga hoteli na ta način kompromitirati. Tardieu je mnenja, da bo mogel doprinesti dokaze za to falzifikaci jo. Na ponovna vprašanja o uporabi tajnih fondov notranjega ministrstva v letih 1930 do 1^32. je Tardieu odrekel kakor bivši notrrmja ministra Laval in Mathieu, ki sta bila prav tako včeraj zaslišana kot priči, vsak odgovor kljub prigovarjanju nekaterih članov odbora ter je izjavil, da je notranji minister po ustavi in tradiciji odgovoren za uporabo tajnih fondov le predsedniku republike. Tardieu je zlasti napadal Chaup-temsa in njegovo okolico, ki }u je dolžil. da sta vedela za vse stvari v aferi Staviskega. Nekateri člani preiskovalnega odbora "so mnenja, da bodo imele i^J«^« bivšega ministrskega predsednika Tardieuja resne posledice za splošni položaj kakor tudi za delo preiskovalnega odbora.
Parfz, 20. julija, r. Dogodki v preiskovalnem odboru in konfrontacija Tardieua S Ghautempsom so izzvali v poHtičnih kro-<*ih največjo pozornost. Z napetostjo pričakujejo sedaj sklerpe radikalne stranke, katere izvršilni odbor je bil sikldcan za nocoj. Včerajšnji Tardieuovi napadi imajo očividno namen, da bi razbili dosedanjo vladno večino in prisilili radikalne ministre k izstopu iz vlade, zdi pa se precej neverjetno, da bi se radikali spustili v ta manever. Pričakujejo, da bo izvršilni odbor stranke zavrnil Tard^eujeve napade m jih obsodil kot prelom političnega premirja, pri čemer seveda radikalni ministri ne bodo izstopili iz vlade. Dalekosežnosti političnih posledic se po naziranjti informira-ni-h kro-
gov ni treba bati. Icei ic parlament l< na počitnicah ter je več-n>i poslancem upustila Pariz. Kriza bi bila mogoča le teda?, če bi Tardieu sisternat-Cn-< nadaljeval rvojc poizkuse, da bi zruv'. vladno večino Vsekakor bo moral prei^kovaln1 odbor v aferi Staviskega, ki je bil tik pred odgod'tviio imeti še nekaj sej.
Pariz, 20.  juliia. r   Preiskov« ;v sodnik je uvedel kazensko postopanje proti blvie-mu pravosodnemu ministru ^en.itorju K<iv naldvjij  zaradi  prekršitvr   'ikona o ust« navijanju   delni-^k'h   dru/h    Bi* le g* pravo sodnega   ministra   ohtožuieio   d i   \e sodeloval pri ustanovitvi neke družbe bančnika Sacazana s popolnom i  fiktivnimi pod pisi   delnic   Kakor   zn<ino.   je   b'l b-ančnk Sacazan nedavno obsojen raradi sleparij na ^•e leti ječe.
Hitler v Monakove.
Pariz, 20.  julija.  AA.    Havas porooa Berlina, da je državni kancelar včeraj od potoval iz Berlina v Monakovo Kanceiai bo  najbrž   prebil  svoj   letošnji   dopust na svojem  posestvu  v Berchtesccadnu Dopust državnega kano-elarja    in članov nemška vlade bo po vsej priliki traja! 1o nriho<] njepa  nacionalnosocialističneira kongresa, ki se bo vršil v Nurnb«'r?u  nrve dni se;> tembra   t. 1.
London, 20. julija, g. Kakor poroča ^Times« zadeva izvajanje konkordata z Nem čijo na vedno nove nepremagljive težave. Na katoliški strani naglašajo. da spričo brutalnih umorov katoličanov v Nemčiji kakor n. pr. Probsta in Clausenerja ni mogoče računati na kakršnokoli naklonjenost Vatikana.
Rooseveltova mati v Parizu
Pariz, 20. julija. A A. S noć i ob 23. IO se je pripeljala v Pariz iz Londona mati predsednika Roosevelta ga. James Rooseveltova. Na ielezaiidki postaji sta jo pozdravila ameriški odpravnik poslov in prvi tajnik aaiieri&kegra poslaništva. V Parizu ostane nekaj časa pri svoji sestri. Novinarjem je izjavila, da je zelo zadovoljna ker je dobila priložnost, da ostane r-' ^i v francoski prestolnici.
Stran 2.
SLOVENSKI NAROD«« dne 20. jnrrja 1934
Stev 16?
Obrtna razstava v št. Vidu
Naši mizarji so že tako napredovali, da lahko govorimo o veliki slovenski mizarski industriji
Ljubljana, 19. julija. Impozantna, sola v 5t. Vidu je vsa v vencih in pokni tramvajski vozovi prevažajo Ljubljančane po znižani ceni na obrtno razstavo, ki so jo priredili predvsem naši marljivi mizarji. Mizarskih izdelkov jc na razstavi toliko, kakor bi drugih obrtnikov skoraj ne bilo, saj je za St. Vid ki bližnjo okolico res ta panoga obrti najvažnejša in tudi najmočnejša. Čeprav je velesejem namenjen vsej banovini in tudi vsej Jugoslaviji ter drugim državam, vendar imajo na velesejmskih razstavah hišne opreme šentviški mizarji navadno večino. Mnogo -so delali že pred vojno, še bolj se je pa mizarstvo razširilo v St. Vidu v časih povojnemu stavbnega razmaha, ko je zavzelo tudi vsaj kvantitativno prvo mesto v vsej banovini, čeprav jc zaradi krize stavbno gibanje silno padlo, da so rudi šentviški mizarji prišli v največjo zadrego, vendar njih izdelki še vedno prevladujejo na našem trgu. Zaradi manjših režij na de/eli lahko svoje izdelke prodajajo po nižjih cenah, kakor mestni mizarji, čeprav njih izdelki tudi po kvaliteti ne zaostajajo za izdelki mestnih podjetij. šcn?v;3ki mojstri so sc modernizirati in so pričeli naročati načri' tudi pri naših arhitektih ter so zato tudi napredovali glede oblik in sloga svojih hišnih oprem, a prav tako razveseljivo je tudi. da so pričeli svoje sinove pošiljati na domače strokovne šole in tudi na tuje.
Vpliv arhitektov in šol sc kaže prav na vseh  izdelkih,  da  lahko  govorimo  o veliki
slovenski mizarski industriji, ki se prav uspešno kosa tudi z inozemstvom. Tako smo Slovenci v mizarstvu stopili na prvo mesto v državi in s svojimi izdelki po večini krijemo tudi potrebe vse Jugoslavije, zlasti pa zaradi tujskega prometa napredujočega Hrvatskega Primorja in Dalmacije, a  tudi  po drugih krajih slove naše
hale, predvsem so pa naši mizarji opremili skoraj vse hotele. Za propagando našega mizarstva ima pa gotovo največje zasluge naš velesejem, ki je mizarjem vse banovine vedno nudil priliko, da se združijo na velikih razstavah, ki so napravile šolo in z vseh strani najblagodejnejšc vplivale na napre> dek mizarstva, prav tako pa tudi na zboljšanje okusa naše javnosti.
S svojimi najboljšimi ;/dclki so šentviški obrtnnki napolnili vse tri etaže velike šole, da se s to razstavo lahko kosajo glede hišne opreme kosajo edino še vele-sejmske razstave. Tudi na šentviški razstavi vidimo v glavnem dela. ki smo jih občudovali že na velescimti. kicr na n:>o našla kupcev. Zato naj tej razstavi razen malih izjem ni del, ki bi pomenila vrhunec m bi kazala pot v bodočnost, pač pa razstava kaže visoko povprečno stanje naše stanovanjske opreme, ki obenem dokazuje rudi nenavadno visok nivo naše stanovanjske kulture sploh. Na razstavi ni borbenih novotarij in arhitektov, niti dragocenih oprem za bogataše, ker so trsti dobri časi pač minuli, in razstava kaže glede oblik prav mirno sredino, pač pa povsod kvalitetno delo.
Kakor že rečeno, jc razstava predvsem mfztarska. da bi človek prej mislil na mesto, kakor na deželo, saj je v resnici Št. Vid že predmestje Ljubljane in morda v kratkem postane del Velike Ljubljane. Na deželo morda edino še spominjajo poljedelski stroji Antona Kremžarja, ki je razstavil tudi nov praktičen sortator za žito, ki izvrstno nadomešča trier, razen tega pa tudi več praktičnih pripomočkov za mizarje. Popolnoma podeželski in že tudi tam redek obrtnik je pa studenčar in vodnjakar Ivan Skalar, ki je razstavil majhen vod-n.iak. ki ca obiskovalci ves dan gonijo in se krepčajo s svežo vodo. Na lepe stare čase nas pa spominja tudi Joško Rotar, ki dela s:1a lepo pisane jerbase za velikonočni žegen in druge pletarske izdelke, a največji krmtra<=t vsem tem je pa pač cvetna krema »Kamila«, ki jo razstavlja šentviški lekarnar Jože Oblak. Najtesnejša vez med deželo in mestom so pa gotovo imenitni sodi Sodarske zadruge iz Tacna, ki so enako v časti pri kmetu in gospodi, a tudi s konjiči, opremljenimi tako lepo. kakor jih znajo le' šentviški sedlarji, se vsakdo rad potegne. Za mizarje je razstavil tudi ključavničar Mirko Gregorin, ki jim jc napravil praktično stiskalnico za furnir, vsakdo pa rabi tudi tehtnico, kakršne vidimo na razstavi. Med cementnimi izdelki Franceta Tomca in med njegovimi ličnimi stebriči za OJjraje in okras nam pa dokazujejo težke cementne ročke, kako naglo sc tudi na kmetih širi Sokolstvo. Za umetniški okras vil skrbi tudi Karel Novak, ki nam je pokazal prav .čeden relief iz kamrskega marmorja, razen tega pa tudi dosti nagrobnih spomenikov. Seveda mora biti vsakdo tudi oblečen in zato v št. Vidu skrbi galanterija in konfekcija Fr. Avg. Tomaževiča, ki pa propagira tudi čudno narodno nošo. kakršne naš; možakarji niso nosili nikdar, temveč jo nosijo morda edino gizdalinski tako imenovani salonski Tirolci. Na Tijole spominjajo tudi lepe citre Ivana Tišlerja iz Mednega, ki pač dokazujejo, da smo tudi mi alpinski ter zelo muzikaličen narod. Se boli na Tirole nas pa spominja gostilniški kotiček s prav dobro rezljanimi ornamenti, ki so morda secesijski, niti od daleč pa ne domači, zato pa ob tej gostilniški sobici spet poudarjamo ogromno razliko med našo kmečko sobo in med pri nas običajnimi ošt&rijami z lesenimi opaži. Ogromna večina naših tako imenovanih kmečkih sob namreč nima prav ničesar z našimi pravimi in tudi lepimi kmečkimi sobami, temveč vse posnemajo navadno prav neokusne tuje pivske sobe. Naj bi vendar to vprašanje končno vzel v roke tudi kak arhitekt, ki vsaj malo pozna naše narodno blago. Prav čedne pletenine razstavlja Fani Fideršek, Slavko Omejec pa tudi najelegantnejSe Čevlje, a modni salon Ivana Vrbovca oblači kmeta in gospode ter konkurira z mestnimi krojači, obleko pa razstavlja tudi krojač Fran Menart in za lepe torbice »er drugo podobno blago skrbi Okršlan Matevž, Tuc: svoje stavbnke imajo že Sent-▼išc\ -saj nam France Kosmač nazstav-ia mnoc.o foografij raznih hiš a Ivan Stepan-6ič r.am je pokazal prijazen kme:k! dom fn majhno kmečko hišico ter vzoren hlevček, razen tega pa tudi svojo vel:ko opekarno v svoj dom r Biljah ki jo as tema conskemu prvoboritelju in večletnemu žu-csnu razbili v sveto -n vom. Za nove n start hiše pa izdeluje prav *>rik čuo *cez-je za štedilnike Karel Semrajz, a m za: Fc
sm načrte za prev lepo spalnico, razen tega je pa njegov učenec Josip KoČe-var ra»tavil  tak cvetVičnik. da bi delal
čast tudi mojstru. Prav vzorno in poceni je tudi Andreja Kregarja hotelska soba, ki jo priporočamo tudi našim samcem, a prav priporočljiva je tudi kombinirana gosposka soba Franceta Šenka, ki >o je. kakor vse druge razstavljene opreme, prav dobro tapeciral Fran Založnik, razen njega pa tudi Ivan Dolničar razstavlja praktične spalne fotelje m druga tapetniška dela. Z vele-sejma že tudi poznamo po načrtih ing. Tavčarja narejeno elegantno opravo znanega mojstra Antona Zalokarja. ki je razstavil tudi prav praktično moderno kuhinjo, razen te pa na razstavi vidimo še dosti dobrih, a rudi še bolj staroverskh kuhinj. Med razstavijalci je tudi mladi Franc Mr-har 5 prev-naivnimi intarzij*m4,-ki spominjajo na dela naših kmečkih slikarjev in drugih umetnikov. Rok Arhar ie razstavil najrazličnejše okove, stekla hi ogledala, ki jih. Jabijo . .Da i zar j Fran Ogrin pa svoje tehnično prav dobre rezbarTje "za 'okras mobinj.
Na razstavi je torej prav mnogo najrazličnejšega blaga.    ki  smo ga z večino že vvdeli  na  velesejmu. m zato bo razstava stud;ra slikarstvo na akademiji v | gotovo imela tudi večji gmoten, kakor mo-udi Velkavrhu Franceta je napra- '  raleri uspeh.
.Virart je razstavil preproata -n tod fmej ša n oderna vrata.
Končno smo torej pri mizariih, ki jih jc pa preveč, da bi mogli imenovati vse, sar se z mizarstvom pečajo cele družine. Z Mizarsko zadrugo razstavljajo najrazličnejši mojstri, med njhna pa tudi Franc Kregar moderno opravo 8 prav dobrimi intarzija-mi, ki so pa mak) preveč pisane in morda delajo silo materijah], saj smo vajeni starih intarzij predvsem le iz naravno barva-nega lesa. Opozarjamo tudi ha bogato razstavo rvrdke.Erman in Arhar, ki je med krasnimi opravami razstavila tudi po načrtu Toneta Kralja izdelan oltar, ki smo ga v glavnem občudovali že na velesejmu. kakor čujemo, se tudi za ta krasni oltar oglašajo kupci. Henrik Bitenc ima preprosto in prav čedno ter tudi poceni spalnico, Andrej Kregar pa bogato orehovo spalnico in jedilnico, razen tega pa po razstavi vise tudi modeme slike bogoslavoa Stanka Kregarja, ki Prag:. T
Gostje v naših letoviščih
večini letovišč in zdravilišč je letos več gostov kakor lani     Dolenjski kraji niso zadovoljni
Ljubljana, 20. julija.
Letoviščarska sezona se je letos pričela po naših letoviščih zelo- pozno,- kar gre predvsem na račun izredrto slabega vremena. Posebno v maju in juniju Je neprestano deževje odvrnilo marsikoga, da je rajše ostal doma. Da se je sezorta nekoliko zakasnila, pa je pripisati tudi notranje političnemu položaju v sosednih državah. Zdaj so težave s~ potnimi Tsti odstranjene in je
sezona v polnem razmahu.
Bled, nase elitno letovišče, je poln tujcev. Prihajali so že v zadnji polovici junija, prav močno so pa pritisnili ta mesec. Zlasti so močno zastopani rajhovci in Avstrijci, sploh prevladuje na Bledu nemška govorica. Manjše kot prejšnja leta je število gostov iz Madžarske, ki so se pač privadili Rogaške Slatine in obmorskih letovišč na Jadranu. Danes je na Bledu !o30 tujcev, 300 več kot lani. Domači lctovisčar-ji. posebno Beograjčani, pridejo navadno šele v avgustu. Kakor vse kare, bo letošnji avgust zaznamoval rekorden poset.
Rogaška Slatina je prav tako dobro obiskana. Maj je bil prav zadovoljiv, foanj pa junij. Največ upanja se je polagalo zlasti na goste iz Nemčije, ki pa niso priš4i v tolikšnem številu, kot se je pričakovalo. Slejkoprej so Madžari najčešči gosti. Do 10. t m. je bilo v Rogaški Slatini 1000 gostov, 3d tega okoli 200 Madžarov in nekaj Avstrijcev ter Grkov. Trenutno je ]2j0 letoviščarjev za -100 več kot lani. iikupno je letos posetilo letovišče okoli 3000 tujcev. Kakor na Bledu, pričakujejo tudi v Rogaški Slatini, da bo prihodnji mesec dotok najmočnejši.
Kranjska gora je letos zelo zadovoljna. Tujcev inozemcev je mnogo več kot običajno. V velikem številu so posetili to krasno gorsko postojanko zlasti rajhovci in Avstrijci, mnogo je pa tudi Čehov in Italijanov, dočim so Madžari nazadovali. Veliko je jugoslovenskih letoviščarjev. katerih število stalno narašča in se pričakuje, da bo lanski rekord v avgustu znatno prekoračen. V primeri z lanskim letom je bil vse letošnje mesece zaznamovan porast. Do konca junija je bilo v Kranjski gori 1170 gostov, lani le 821. torej 5¥> več, ki so dali skupno 9107 prenoenin proti lanskim 6368.    Po stanju    od    17. t. m. je v
Kranjaki gori 7o>3 letoviščarjev, to jc za 300 več kot lani. Pri tem ni vračunana 240 otrok broječa mladinska počitniška kolonija, ki je v nedeljo prispela z Dunaja in bo ostala 4 do 6 tednov.
Dobrna je letos podaljšala predsezono, kar je glede na nižje cene privabilo mnogo tujcev. Podaljšanje ^predsezone pa je znatno vplivalo na glavno sezono, ki se je pričela 1. julija. Čeravno so letos pričakovali rekorden obisk, je število gostov stalno nazadovalo in je do 15. julija prekosilo lansko leto komaj Za 55 oseb. Cim bolj sc bliža konec meseca, tem bolj je pa obisk naraščaj. Zdaj so zasedene že vse banovinske in privatne hiše. Do srede julija je obiskalo Dobrno 1343 gostov, od tega 136 inozemcev (lani 9i3, 1. 1931 pa 1333).
R a tečan i niso zadovoljni. Dozdaj so imeli 155 gostov, večinoma 1.1 rva tov, dočim od inozemcev prevladujejo Avstrijci. Zboljšanje se pričakuje za prihodnje dni in je že precej sob rezerviranih. Našo gorenjsko postojanko bi bilo treba malo bolj podpreti. Ratečani se pritožujejo posebno na davek na sobe. ki so ga morali plačati, čeprav sob niso oddali. Tako se je lani nekaterim zgodilo, da so plačali več davka, kot so prejeli na stanarini. Pravijo, da se na eni strani dela propaganda za tujski promet na drugi strani se pa s previsokim obdavčenjem podira. Planica je dobro zasedena in smo že poročali, da bo Ilirija v kratkem zgradila še drugi dom.
Od ostalih letovišč je zlasti dobro zasedeno   Jezersko.   Dovje-Mojstrana  je imela
dozdaj 439 tujcev s 1637 prenočninami. kar je približno enako kot lani. Slatino Radenci je v maju in juniju posetilo 33o gostov. Kamnik ima 123 letoviščarjev, večinoma naših državljanov, inozemcev je le 22 in to predvsem Avstrijci, Cehi in Poljaki. Tujcem je zelo omiljena Kamniška Bistrica, sc pa pritožujejo glede visokih cen. smučarski dom Ljubljane na Mrzlem studencu je dobro obiskan. Tja prihaja zlasti mnogo letoviščarjev z Bleda. V Preddvoru pri Kranju je malo gostov, pač pa je tam kolonija Rdečega križa iz Vel. Bečkereka. Dolenjski
kraji niso zadovoljni. Posebno se pritožuje Krško, od nekdaj domena Zagrebčanov, ki so pa letos zaradi slabega vremena izostali.
Dr. Janže Novak na zadnji poti
Ljubljana. 20. julija. Davi se je že pred sedmo uro napolnila Linhartova ulica, v okolici vile. kjer se je poslavljal dr. Janže Novak, da ga množice spremijo do groba vsaj skozi Ljubljano. Po v srce seg^ajočih pesmih Bežigraj-skegra pevskega, društva in pevcev Društva
kmetskih fantov in deklet z Beričevega je izpregovoril član banovinskega sveta Bv-gen Lovšin in poetično orisal značaj in delovanje pokojnika. ,nato je pa v imenu prijateljev grovoril Stanko TomSič. za njima se je pa poslovil od svojega vzornega zastopnika mladih --Preporodovcev«, ki je izrekel slovo tudi v imenu starešinske zveze Preporoda.
Po blagoslovu se je razvil ogromen žalni sprevod, kjer je na čelu korakala Zveza kmetskih fantov in deklet z zastavo iz klasja z zelenimi trakovi. Za fanti in dekleti so korakali deloma v kroju. Še več pa v civilu člani Sokola III. s praporom in vencem, nato pa deputacija vseh društev kmetskih fantov in deklet iz ljubljanske okolice, vsaka s svojim vencem iz klasja. Sledila je deputacija Agrarnih interesentov s poslancem ing. Mravljetom, predsednikom Stražisarjem in banovinskim svetnikom Albinom Prepeluhom na čelu, deputacijo Zveze slovenskih kmetov je vodil poslanec Albin Koman z večino člani banovinskega sveta, za njimi so pa korakali člani Ferijalnega saveza s predsednikom dr. Mihalekom in zastopnikom glavnega odbora prof. Vladimir jem Lapajne-tom. Korporativno se je pogreba udeležilo akademsko društvo »Jadran« in pa stari >Preporodovci« pod vodstvom Evge-na Lovšina in univerzitetnega sekretarja Zalarja in polno drugih znanih osebnosti. Prav močno je bila-zastopana tudi ?SoČa«, za njo so pa advokatsko zbornico zastopali odborniki dr. žužek. dr. Fettich, dr. Urbane in drugi pokojnikovi tovariši, okrožno sodišče je zastopal sodnik s. o. s. dr. železin^er, državno tožilstvo dr. Luč ovni k in Goslar, Kmečko prosveto dr. Rosina iz Maribora, konzorcij »Grude* Pavle Marc, S vaz slovanske agrane mladeže iz Prage Stanko Tomšič, starešinski odbor Jadrana dr. Slavko Pretnar, ki mu je sledilo uredništvo »Kmetskega lista«. Kmetijsko družbo je zastopal podpredsednik Sancin, a deputaciji je sledil poseben voz s prekrasnimi venci, ki je bila z njim pokrita tudi vsa krsta. Za krsto sta plakala oba sinčka, mati. bratje in sestre ter tašča in ostali sorodniki, nato je pa spremljal pokojnika ban dr. Drago Marušič s tajnikom dr. Brolihom in senatorji dr. Ravni-h ar jem in dr. Rožičem ter poslanci s Pusto-
slemšek in Dermeijem i. dr. Kmetski hranilni in posojilni dom je zastopaj ravnatelj Malenšek, za Kmetsko posojilnico je prišel direktor dr. Janko Kersnik, končno se je pa razvil dolg sprevod, ki je bilo v njem zlasti mnogo ženstva in osebnih prijateljev pokojnika   ter     občinstva   iz   vseh slojev
prebivalstva zlasti pa kmetje z vseh strani banovine. Sprevod je skozi mesto spremljal gost špalir, zlasti pa je bilo mnogo gledalcev ob uri na križišču Rimske in Tržaške ceste, kjer je bil razhod, in so krsto odpeljali z avtomobilom, nenavadno veliko število pogrebcev je pa dr. janžeta Novaka spremilo v osmih velikih avtobusih prav v rodne Vnanje gorice, ki so bile polne ljudstva z vsega Barja.
Po maši z opelom so položili truplo dr.
Jan-žeta Novasa poleg njegove soproge M rije, ki je poteklo le en dan dveh odkar je pred njim šla v večnost. Na % bu so mu zapeli domači  pevci  in pa
kleta z Beričevt'ga. nato je pa za Zvezo kmečkih fantov in deklet grovoril pred sednik Kronovšek Ivan, a v imenu Zveze agrarnih interesov je imel poslanec Inž. Mravlje krasen govor, kjer je predvsem povdarjal poKojnikove zasluge za malega človeka. Za Ferijalni savez se je od ustanovitelja poslovil prof. Lapajne, nato je pa govoril lep patri jot ičen govor zastop nik Sokola 411., ki je govoril tudi v imenu bivših goriških Slovencev. Za akademsko društvo »Jadran« je govoril Dušan Verbič, za Zvezo slovenskih kmetov Jože Blaž, kmet iz Tomačevega, a za osebne prijatelje je zaključil govore Gerželj France, ki ga je tako prevzelo ganotje. da se je onesvestil.
Iz Kranja
— Novi občinski zapor. Po sk epu zadnje občinske seje je občina prizidala dosedanji celici novo celico, ki bo zelo zračna in svetla in bo služila predvsem za boliše in mirnejše jetnike ter ženske, ki jih do-sodaj prav za prav sploh ni bilo mogoče zapirati. Nova celica je del bivše občinske pisarne in je v zvezi z odprtino v zidu v zvezi z novozgrajeno celico in na ta način prilično svetla.
— Ribolovska tatvina. Pred dnevi je prijavil g. Rici Mavr. zakupnik rbolovske-ga reviTia na Savi Franca P., posestnika in čevljarskega mojstra iz Stražišca in Josipa J., mizarskega pomoč, iz Fare pri Kočevju, da ste brez dovolienja m brez ribo-lovske knjižice lovila nbe kakih 300 m pod tovarno Jugočeško, pod Mlir*5kom Zasačil
jn je sam zakupnik in pa ribolovski čuvaj Josip Potočnik. Franc P. je lovil in sta mu vzela trnek, njegov tovarn pa je pazil, da ne bi kdo prišel. Franc sc zagovarja, da je
lovil samo za sport; bil je preje sam ribo-lovski čuvaj in bi moral poznati predpise. Josip pa pravi, da je slučajno prišel k Francu m ga opazoval, kako je lovil rrbe. Bil je že nedavno kaznovan nadi tatvine rib s tednom dni zapora, kar pa ga očividno ni spametovalo.
— Surovi razgrajač. V torek zvečer je razgrajal delavec Peter S. iz Ljubljane na stanovanju Jelke Pelčfeve na Primskovem in zahteval od nje škef, češ, da je njegova last. Razibijal je po vratih, vpil in z nožem v roki grozil, da bo zaklal vsakega, ki bi se mu približal. Pri tem se je ceh) sam vre/a' v roko. Pomiril se je šele, ko je sosed Ru
—**»H—Hrovatio poklic«! orožnike Obnuia* se je zelo nesramno proti orožnikom, ki so ga zasliševali in ga opominjali, naj sc dostojno vede. Ko so orožniki potem odšli, je zopet začel groziti / nožem Rudolfu ilrovatinu, ker jc sci po orožnike. Sosedje so ga komaj za-drrali. da se ni z nožem za-<jnal na Hrovatina. Peter je znan razgrajač in skoro vsak večer ne da .sosedom mira.
— Spor t n?' zabava. SK Korota n bo priredi! v necu^i popoldne n« vrtu gostilne pri kolodvoru veselico, ki je bila doslej le vedno ena najlepših poletnih /abav v Kranju. Priznano dobra klet in kuh.nja gc Vozlovc.
zbor „Lire"
• Kanauk, 19. julija-Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« Je imelo v sredo zvečer v čitalnici svoj 52. redni letni občni zbor. Predsednik g. Franc Fajdiga se je "v svojem govoru spomnil med letom umrlih članov: gospe Frančiške Iskrove in F. Gjurinove. dr. Ri-haTda Karbe in Franca Kreka, ustanovnega Člana in dobrotnika Franca Majdiča ter soustanovitelja in častnega člana Antona Pintarja. Navzoči so počastili njihov .spomin. Delovanje vLire« je bilo tudi v preteklem letu zelo živahno. Največji dogodek v lanski kroniki našega najstarejšega pevskega društva pa. je bil obisk koroških pevcev, ki so s tem vrnili Liri^ nje poset na Koroškem v letu 1S94. Koncert je bil sijajna manifestacija bratske ljubezni in je znova obudil spomine na triumfalno pot »Lire« po Korotanu. Letošnji koncert in ponovitev v radiu sta bila dostojna tradiciji in ugledu prvega slovenskega pevskega društva. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Francem Fajdigo. Na mesto g. Gogale. ki odide v kratkem iz Kamnika na novo službeno mesto v Logatec, je bila izvoljena v odbor gdč. Olga Senekovičeva.
>Liraši« imajo lep običaj, da se po vsakem občnem zboru zberejo v čitajniški restavraciji in točijo vino iz srebrnega pokala, ki ga je dobila : Lira« na Koroškem. Predsednik se v toplih besedah spomni bratov onstran Karavank in napije v slavo plemenitim koroškim narodnim buditeljem. zlasti župniku Gabronu. Tudi letos, ob 40-letnici :■ Lirinega« gostovanja na Koroškem so se »Liraši« zbrali okrog srebrnega pokala. Predsednik g. Fajdiga je obudil spomin na ta dogodek z lepim govorom, pevci pa so zapeli tožno koroško narodno pesem.
SOKOL
Lahkoatletske tekme
bškem zletu
na zagrebškem z\
Zagreb, 20. julija. Prvič v našem sokol->tvu se bo za glavnih prireditev jubilejnega sokolskega zleta v Zagrebu vršilo prvenstveno tekmovanje v lahki atletiki. Na-
čelstvo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je razpisale te tekme od 1. do 3. avgusta t. 1. na zletišču v Zagrebu. Te tekme vsebujejo vse panoge lahke atletike za moške in ženske. Program je tale:
1. avgusta ob 7. zjutraj se začno tekmovanja posameznikov v posebnih panogah lahke atletike.
2. avgusta ob 7. zjutraj se začno tekme posameznikov v desetoroboju in pete-roboju. posameznice bodo pa tekmovale v posebnih panogah lahke atletika. Ob 18. bodo župne štafete v teku.
3. avgusta ob 6. zjutraj se bodo končala tekmovanja članov v deseteroboju, posebej bodo pa tekmovali oddelki članov in članic. Borbe oddelkov bodo posebno zanimive, ker mora vsaka župa našega sokolskega saveza poslati na te tekme vsaj po en oddelek članov in članic, tako da bodo vsi kraji Jugoslavije zastopani pri teh tekman. Člani bodo tekmovali v pete-
roooju, članice pa v četveroboju.
To sokolsko prvenstvo v lahki atletiki je pomembno tudi zato, ker bodo pri teh tekmah tekmovali tudi člani in članice društev in čet iz tistih krajev naše domovine, kjer lahka atletika kot sport ni organizirana in zato ti tekmovalci nimajo priložnosti odlikovati se na športnih lah-koatletskih tekmah. Znano je pa, da ravno v krajih, kjer ni labkoatletskih športnih klubov, imajo odličen material lahkoatlet-skih temovalcev. zlasti v Crni gori, Hercegovini, Dalmaciji in Bosni. Te tekme na sokolskem zletu v Zagrebu bodo pokazale koliko lahko sokolstvo stori za napredek lahke atletike v Jugoslaviji in za okrepitev naše nacinalne reprezentance..
Izlet Ljubljanskega Sokola
Ljubljanski Sokol ponovno opozarja vse svoje telovadeče članstvo in naraščaj ter ostalo članstvo na društveni propagandni izlet, ki bo v nedeljo 22. t. m. v šmartnem v Tuhinjski dolini. Ker je ta izlet velike važnosti za propagando sokolske misli med našim kmetskim ljudstvom, pričakuje Ljubljanski Sokol, da se bodo izleta udeležila tudi ostala ljubljanska in okoliška sokolska društva ter edinice kamniškega okrožja, ki imajo izredno ugodne zveze s Tuhinjsko dolino.
Zbor članstva in naraščaja Ljubljanskega Sokola bo v nedeljo točno ob 6. na letnem telovadišču v Tivoliju, odkoder bo skupen odhod z lastnimi vozili ob pol 7. Izleta naj se vsi udeleženci udeleže v slavnostnih krojih.
Popoldne bo v šmartnem javni telovadni nastop, pri katerem bodo nastopili vsi telovadni oddelki s prostimi vajami in vajami na orodju. Pri telovadbi bo spremljal nastopajoče oddelke naš sokolski harmonikar br. Prinčič Vabimo ponovno vse pripadnike sokolatva na izlet, da tudi v Tuhinjski dolini čim prej razprostre svoja krila Sokol, pod katerim se bodo zbirali vsi pravi in zavedni šmarčani. Na svidenje v nedeljo v Šmartnem. Zdravo!
Zahvala viškega Sokola
Sokolsko društvo Vič čuti dolžnost, da se iskreno zahvali vsem, ki so pripomogli k tako veličastnemu uspehu proslave našr 251etnice. Prav posebno pa se zahvaljujemo številnim dobrotnikom, ki so se ob tej priliki spomnili našega društva, naprednemu Časopisju, uredništvoma Slov. Naroda« in »Jutra«, mostni občini ljubljanski, viški občini, krajevnemu šolskemu odboru in zlasti tudi viškim občanom, ki so oh priliki naših proslav pokazali veliko razumevanje in simpatije za naše delo. Vsem in vsakemu naša sokolska zahvala! Zdravo! — Uprava.
I>anes senzacionalni velefllm!
Marlene Dietrich
v velefilmu »fi^UHAl KXJr*KE»s>«
ZVOČNI KrNO DVOR
Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. Cene 460 in 6.50 Din
koledar. ^   Danes:     Petek   2u.   julija katoliran-: Klija, ČeslaT, pravoslavni 7. julija.
DANAŠNJE  ! RIREDITVE. Kino   Matica:   Beneška noč. Kino  Dvor:  samrhai   K.\;--. — -
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Kura It. GkMIHttVitftkl c*s"i 10 in Su.šnik, Marijin trg 5.
a.
«1 »rta
Kakor vse ljudi in Hvštt, delimo tudi goste v več vrst. lini so mili in dragi, drugi nebodijihtrebu. tretji koristni, četrti škodiji\i, peti nc~\trulni in tnk(t >c v/eče ta harmoniku naprej. Milih tjas/cn* nam po šilja ho2ja prei'ianost ie preveč, da kar ne pridemo iz dobrodošlic in pozdravnih koračnic. Koristni gostje so pa pri nas redki, kakor bele vrane ali pametni norci.
Tako redka izjema je znani rumunski parazitolo** profesor /<>//«/. 1'/ jc ie deli časa na znanstvenem potovanju po na&i drža\'i. Učeni mož proučuje po BosnJ in Hercegovini življenje in pikan ie komarjev malarijonoscev. \ amen jen je še v Dubrovnik, potlej jo pn ubere preko Ju/nc Srbije V Azijo in Egipt. K nam ga žal ne ho. Ni nam znano. zakaj ga nismo povabit, ko vendar tako radi vabimo neprimerno mani koristne goste. \vrw> pa. da pomeni to za nas veliko škodo. Pozabiti namreč ne sme mo, da je gospod parazitoiog in da mu jc torej poglavitna naloga proučevati in po-konČavati parazite.
Torej prihodnjič take priHke ne smemo 'amuditi, kajti enkrat zamujena ne vme se nobena.
SPORT
Nogomet v Kranja
Težko pričakovana prvenstvena nogometna tekma med ljubljansko Reko m tukajšnjim Korotanom je končana s 9 ' 3 (2 : 3) v prid gostom, ki so vokče boljše moštvo in so zmagali zasluženo. Domačini SO jrm bili v prvi polovici enakovredni m so celo vodili s 3 : 2. Pozneje pa je porsem odpovedal mipad, notranji trio >e »talno i zgubi kil vse od krilcev podane žoge, Icro
krilo je bilo zelo okorno, desno pa ni bilo nikoli na svojem pravem mesrn. Končno so začeli menjavati še svoja mesta, kar ie le pospešilo poraz. Celotivermi moštvu pa manjka predvsem b^/ine. starta na /ogr in malo več koraj/e. da ne rečemo ostrosti, ki je nujno potrebna za prvenstvene tekme.
Gostje so zelo uspešno ijjraji v glavnem po brzih krilih in je sploh nnhova !>lavna odlika br/ma in dober start. Tudi ndi tehnično dobre i£re zaslužijo, da pridejo ▼ podsavezni prvi razred, kar jim najbrž ne bo pretežko.
V predtekmi jc SK Sot* rz Škofje I-oke porazil Korotanovo rezervo s 7 : 2 (O : 2>. Domačini so posebno v dru-gem polčasu zasrali skrajno malomarno. Gostje imajo par prav d obrh moči m se bodo lahko uspešno uveljavljali v bližnjem jesenskom prvem srvu.
V nedeljo. 22. t. m. goshije iCorotan 9 prvo aarnituro na Jesenicah, kjer priredi SK F.TKlkost športni dan; drutja sarnrrtura ^rc na revanž v Skofjo Loko. V Kranjn pa bo kl\>b ta dan priredil športno vesel k: n na vrtu restavracije pri kolodvoru.
Teniški  turnir  v Tržiču
športni klub Tržič priene v soboto ob 16. uri teniški klubski turnir, ki je prva tozadevna prireditev v našem mestu. Zanimanje med igralci je precejšnje, pa tudi publika ugiba, katere dame in gospodje bodo predstavljali trži^ki beli sport v med-klubskih tekmovanjih. Po končanem klubskem turnirju namerava SKT povabiti v Hoste nekatere boljše klube; šele tedaj bo možno ugotoviti, na kakšn: tehnični .višini je naš klub. S to prireditvijo bo zaključena poslovna doba sedanje delavne uprave kluba, ki se je trudila v vseh sekcijah doseči pozitivne uspehe i v zimskih i v letnih disciplinah, stoječ na stališču, da je treba sport gojiti zaradi sporta samega. Opusti Is je nogometno sekcijo, ker jo nadomeščajo mnogo boljše in koristnejše druge panoge. (Naše pred* kratkim obiavljeno poročilo ijlede poskusov s SK Svobodo za odigran je nočnih tekem ni pravilno in ga v toljko popravljamo, da SKT ni nikdar mislil na igranje nočnih nogometnih tekem.) Ako bo publika še nadalje ostala tako naklonjena klubu, bo v doglednem času postal SKT Že viden činitelj ne samo v zimskem sportu, nego tudi v osral:h panogah. er
Možev samogovor.
Zakon ima dve strani, dobro na njem je, da človek ni sam. slabo je pa, da ni nikoli sam
Na počitnicah.
— Kaj počne vaša prijateljica ves dan na plaži?
— Moža išče.
— Kdo pa je njen mož?
— Tega Se ne vem, ker ga fcele išče.
tev 162
»ALOVBN3KI !f ARODt, <tae 30. JnSJa
Stran 8.
SAMO SE DAALS poje slavni tenor
KLITNI KINO MATICA
Predstave
TINO P Ani ERA
danes ob 4., t.y.
14 in 9.^4    v veseli
opereti »Beneška noč« Johanna Straussa,
DNEVNE VESTI
— NaAi parlamenta rri poleti jo Turčijo.
W kratkem poseti okrog 40 naših narodnih poslancev in 20 senatorjev Turčijo, kjer bodo oficijelno sprejeti. V posebni avdi-jenci jih sprejme Kemal pasa. V Turčiji, posebno v Ankari se že pridno pripravljajo na sprejem naših parlamentarcev.
— Češkoslovaški prometni minister na Jadranu. Včeraj je prispel na Sušak češkoslovaški prometni minister g. Beehvne s svojo družino. Popoldne se je odpeljal h t»3rniKom Prestolonaslednik Petar« v Dubrovnik, kjer ostane na počitnicah.
— Poslanik dr. Grisojronn v Splitu. Včeraj zjutraj je prispel v Split naš poslanik v Pra?i dr. Prvislav Grisogono, ki ostane v nalmaciji na dopustu.
— Razpis književnih nagrad. Mladinska matica   razpisuje  za svoje  redne publikacije  tri književne    nagrade, in sicer 1. 3000 Din nagrade za najbolje izvirno TrmetnLsko in vzgojno   povest, ki bi bila primerna za mladino po 10. letu. Snov je laJiko zajeta iz sodobnega življenja ali iz nase  zgodo\ine.    mora  pa imeti zdravo jedro.   Obseg ca 6 tiskanih   pol formata rednih   izdaj   MHadinr?.ke  matice.   2. 3000 "Din za. najboljši spis z nacionalno vzgojno tedenco. ki bi bil pripraven dvigati narodni ponos in samozavest pn naši mladini Obseg ca 5 tiakanih pol.    3. 2000 Din-za spis ali slikanico za otroke od 6. do 9. leta, Snov  je   lahko  poljubna.     realistična ali pravljična, resna ali šaljiva. Obseg-: 4 tiskane pole. Nagrajena bodo samo dela, ki so zrela in primerna za tisk. Ta dela dobe tudi obiCajni honorar, če med dospelimi rokopisi  ne  bi  bili   tudi  najboljši vredni razpisanih na?rad. si pridržuje odbor pravico znižati nagrade ali celo odkupiti rokopise — s privoljenjem avtorjev seveda — za samo običajni honorar. Sprejemajo se le tipkani rokopisi, poslani po pošti, ki naj bodo opremljeni z geslom.  I-to geslo naj nosi  tudi zaprta  kuverta,  ki pa naj vsebuje le geslo, in kontrolno številko brez imena jn naslcva avtorja. Naslove in imena sporočijo  tajniMvu    Mladinske matice tekmovalci šele po r>resoji. ki bo objavljena v  -Učiteljskem  tovarišu«,  da se jim lahko  vrnejo    rokopisi,   oziroma izplača nagrada.  Radi identifikacije naj navedejo tedaj    konkurenti še geslo in kontrolno s*evilko. Rokopise sprejema do 1. januarja 1935. tajništvo Mladinske matice v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. kjer se dobe rudi podrobnejše informacije.
— španska jahta v Crikvenici. V torek je priplula v Crikvenico španska jahta >Rosa V. V... last Conte de Godo iz Barcelone. Na jahti so bili glavni sotrudniki barcelonskega dnevnika Vanguardia«, ki so potovali ob naši obali. Iz Crikvenice so se odpeljali španski novinarji v Trst in Benetke Naš Jadran je napravil na nje najboljši vtis.
— 20\000 tujcev na naši rivijeri. Letos je tujski promet na naši rivijeri zelo živahen. IV 1«\g naših državljanov je največ Čehov" Nemcev, Švicarjev* Poljakov, Madžarov, Holandcev in Anghžov. Največ gostov ima Crikvenica in sicer nad 2000. Rab jih jina 1500, Makarska nad 1200, Dubrovnik nad 150$ okolka Dubrovnika na1. 3$O0. Vseh fotovišcarjev je na naši rivijer! okrog 20.000.
— V Dubrovniku izdelujejo Poljski zvočni film. V Dubrovniku se mude zastopniki nekega poljskega filmskega podjetja, ki izdelujejo film Gospodična na poste reštante«. To je glasbena komedija, ki se začenja v Varšavi, nadaljuje na Dunaju, v Budimpešti in Sarajevu, končno na v DubrovniKU. To je prvi primer, li izdelujejo poljski film na našem Jadranu. Poljaki pravijo, <ia jc Dubrovnik zelo Pripraven za filmske posnetke.
— Avstrijski arhitekti bodo gradili katedralo v Sarajevu. V Sarajevu nameravajo zgraditi monumentalno katoliško katedralo in nadškof dr. šarič se Je obrnil na dunajskega arhitekta Otona Schotten-bergerja, da bi izdelal načrte. On in arhitekt Adolf Kaucki sta izdelala ne samo idejne skice, temveč tudi načrte in model bodoče sarajevske kateirale. Neki dunajski list jc priobčil te dni sliko bodoče katedrale s pripombo, da bodo dunajsKe tvrd-ke izdelale železne konstrukcije. Naši in-ženjerji in arhitekti se pa povprašujejo, a!! res nimamo doma strokovnjakov, ki bi lah ko prevzeli to delo.
— V zadevi režijskih kart železniškii-zdravnikov je že 4. t. m. posredovala pri ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja in pri Savezu zdravniških zbornic v Ljubljani tudi zdravniška zbornica v Ljubljani.
— Film »Bu^nci«. V Sarajevo prispo v kratkem Bri-gita Helra, Gustav Frohlich in Atila Hdrbiger, ki bodo nastopali v velikem filmu.- Bosanci:. Film bo izdelan v okolici Sarajeva in Mostar ja, deloma pa tudi v Dalmaciji.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, vroče vreme, krajevne nevihte. Včeraj je deževalo v Beogradu, Sarajevu in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 32, v Zagrebu 31. v Ljubljani 29.8, v Beogradu 28, v Skoplju 27. v Mariboru 26.7, v Sarajevu 2o. Davi je kazal barometer v Ljubljani 75S.S. temperatura je znašala 19.1.
— Strela udarila vanj, pa je ostal živ Nad Sremom je v sredo zopet divjalo neurje. Blizu Stare Pazove je strela udarila v mladega kmeta Martina Dvornickega. Delal je na polju, pa je hotel z vozom zbežati v mesto. Obležal je na cesti, konji so se pa splašili In oddirjali domov. Ljudje so mislili, da je Dvoraicki mrtev, a zdravnik ga je z injekcijami in umetnim dihanjem obudil.
— Samomor bivšegra šolskega nadzornika. Včeraj zjutraj se je obesil v sarajevski bolnic; bivši šolski nadzornik s Ceti-nja Andrija Vukič. Zapustil ni nobenega pisma in tako ni znano, kaj ga je pognalo v smrt.
— Poneverbe  v  dubrovniškem OUZD.
V dubrovniškem OUZD so prišli  na sled velikim poneverbam U prejšnjih  let. Preiskava je dognala, da gre za 200.000 Din Krivci so bili nekaj časa zaprti, zdaj so jih pa izpustili in    preiskovalnega zapora
dokler jih ne pokličejo pre i sol išče, ki jim bo prisodilo zasluženo kazen.
— Brutalnega moža zastrupila. Sodišču v Somboru so izročili ženo kmeta Stjepana Belišiča iz Batine, ki j« zastrupila svojega moža. Izpovedala je, da jo je mož pretepal, kadar je bil pijan. Vedno je imel pod posteljo steklenico žganja in čim se je prebudil, je začel piti. Tako je bil tudi v torek zvečer zopet pijan in je ženo pretepel. Da bi se ga končno odkrižala, ga je zastrupila.
Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zašigura »Franz Joseio\:a« grenčica lahko izpraznjen je Črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnin cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim* ljudem. »Franz Josefo-va« jrrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Llublfane
ij Nebotičnik v Tivoliju bi lahko imenovali monumentalen vhod sokolskega telovadila. Zdaj so zgradili približno S m visoke kamnite stebre, ki bodo nosili streho. Sede zdaj ai lahko dobro predočiš, kako mogočen vhod bo to, ko imaš pred očmi visoke, masivne stebre. S tem je opravljeno glavno delo pri vhodu, ker je stresna konstrukcija že pripravljena in jo bodo kmalu položili na stebre.
—lj Ameriška »rnias Jugoslavija« v Ljubljani. Naši rojaki onstran velike luže porabijo prav vsako priliko, da pokažejo narodno zavest, in tako so pred kratkim izbrali tudi najlepšo Slovenko za >>miss Jugoslavijo«. Z ogromno večino je bila za kraljico lepotic izvoljena v vseh slovenskih krogih znana Lilian Kuhar v Clevt-landu, ki se prav živahno udeležuje slovenskega društvenega življenja in je splošno priljubljena v vseh krogih naših zavednih izseljencev. Oboževani predstavnici slovenske ženske lepote so priredili prav lepo svečanost in tudi listi v drugih jezikih so prinesli njeno sliko, da je lepotica vzbudila splošno občudovanje ameriške javnosti. Naši rojaki svoje občudovane ljubljenke niso obsuli samo s cvetlicami, temveč so ji med drugimi darili poklonili tudi najlepši dar. ki je mladenka po njem hrepenela z vsem žarom svojega srca. Kupili so ji vozovnico na transoceanskem velikanu Francoske linije, ki je z njim danes prispela v Evropo, če odhod parnika ni bil odložen, če je parnik že v Evropi, pride ameriška >miss Jugoslavija,, v nedeljo z brzovlakom, ki prihaja ob trtčetrt na 9. z Jesenic, v Ljubljano, ki si jo ogleda, nato bo pa nadaljevala pot po vsej Jugoslaviji tja do Beograda, seveda tudi vse na stroške naših ameriških rojakov. Slovenski letotici, ki je očarala tudi ameriško javnost, tudi naš najtoplejši pozdrav!
—lj Malo več obzirnosti. Prejeli smo: Ne vemo, ali je Regallvjev park na Gradu namenjen psom ali ljudem za izprehoae. Včeraj se je neka dama igrala s svojim psom v tem parku, metala mu je kamenje, da je pes teke' za njim in ga pobiral. V parku je vrgla kamen med zgornje smreke, kjer je slučajno sedela pod drevesom druga dama, zaposlena z ročnim delom. Dami je priletel kamen v hrbet in ko se je obrnila, je že hlastnil pes po njem. Ni čuda, da se je psa ustrašila. Njegova lastnica je pa zakričala: kdor ne more trpeti psov. naj ima svojo vilo! Po parku se je še dolgo razlegalo godrnjanje, čeprav bi morala godrnjati dama, ki jo je pes tako prestrašil. Lastniki psov naj bodo malo bolj obzirni in naj na svoje pse pazijo.
—lj Avtobusni izlet SPD k Bohinjskemu jezeru bo v nedeljo 22. t. m. Odhod z avtobusom v nedeljo zjutraj ob 4. uri v Tavčarjevi ulici pred kavarno Evropo. Povratek od hotela Zlatorog v nedeljo zvečer ob 20. uri. Planincem je omogočeno pose titi Triglavsko pogorje v enem dnevu, ker bo avtobus ob Bohinjskem jezeru že okrog- 6. ure zjutraj. Vsak udeleženec se mora prijaviti v pisarni SPD v palači Grafike. Masarvkova cesta 14 najdalje do sobote opoldne ter plačati voznino, ki stane tja in nazaj do Zlatoroga za osebo 45 Din.
—lj Ribji trg je bil danes založen tako dobro kot se spodobi za velike postne dni. Me>čani sicer zdaj čislajo najbolj le kumarice, vendar se mnofli ne branijo tudi takšnih priboljškov. kakršni so ribe. Ljubljančani konzumirajo čedalje več r;b in priznati je treba, da je na trgu tudi vedno dovolj svOzri hrib po zmernih cenah, zlasti, če primerjamo cene rib pri morju. Velika težava ie pa s prostorom za prodajo rib na našem tnau. ker ta ni baš idealen  lahko bi rekli celo nasprotno onjem. Posebno poleti, ko ie pole£ vsak dan nakupičenega na vagone sadia. ki pa prodajajo na debelo, so prodajale1 rab >tisnjeni s svojim bk<jom na tako maihen nrostor, da se skoraj ne morejo premikati,       te/je se pa premikajo gospodinje, zlasti one obilnejše in ki so težko obložene z  gromozanskimi cekarji. Celo srečo moraš imeri. da se lahko prerineš do rib. Dane« so haš v dopoldanskih urah, ko je na trgu največ ljudi, popravljali poleg prostora za prodajo rib pri semenišču hodn'k. Prodajalci so rnoraV potisniti svoje mize še naprei med kupe sadja. Nud:la se je prava hazarska slika, vse je bilo nakurvčeno križem kražem in gospodinje so skakale čez zaboie s sadiem. Na prodaj je bilo največ malih morskih rib. ki so še vedno poceni, kot so  bile  zadnji  petek.  Lepe skuše so prodajali po 12. 14 in 16 Din kg. Cenn se ravna po velikosti rib. Tudi sardelic je bilo dovolj po izredno nizki ceni 8 Din kg. Sar-done so prodajali po 14 Din. Izmed malih rib je bilo danes rudi precej giric, ki so po 22 Din kg. Velikih morskih rib ne prodajajo zdaj mnogo. Neka i kilogramov je bilo zobatoa. ki je po 36 Din in tunja  ki so ga nrodajali po nespremenien; cen", oo 40 Din kilogram. Turi'  rcčrrh  rib  ie bilo precei Sciike so proda iali po 25 Din k« ^elo lepe belice pa po 20 D;n   Žab je h?lo dovolj, a
kupcev za nje zdaj ni mnogo.
—lj Invazija beračev. Kot vsak petek, so tudj danes berači doslovno oblegali mesto. Mnogi so prišli v mesto že zelo zgodaj, da so jih je bile polne ulice že ob 8. Nekateri imajo svoje »stranke«, ki jih oberejo najprej, nakar začno iskati še drug« dobrotnike. Policija je brez moči proti armadi beračev, ki ji/je težko priti'do živega že zaradi tega, ker je beračev toliko, da bi jih ne mogli spravit; vseh v zapore in bi jm ne mogri spraviti vseh v zapore m bi jih morali loviti ves dan. kar je itak brez pomena, ker zvečer berači odidejo, odkoder so prišli.
Iz Hrastnika
— Občinske volitve. Po razveljavljen ju
prejšnjih občinskih volitev, »o bile za občino Hrastnik-Dol razpisane ponovne volitve za dne 22. t. m. Že danes prevladuje prepričanje med prebivalstvom, da ta občina v sedanjem sestavu ne bo mogla obstojati. Pred volitvami se je vršilo več sestankov med pripadnik! vseh političnih in gospodarskih struj v svrho sestave skupne gospodarske liste, zal so vsa ta prizadevanja ostala brezuspešna in tako sta za nedeljsko volitve vloženi dve listi, in sicer ^Narodno- gospodarska* in »Delavsko-kmečka« lista. Izida volitev ni mogoče predvidevati v naprej, ker sta obe skupini približno enako moćni. žal. da danes niti pri eni skupini ne vlada posebno navdušenje za prevzem občine, ker je to delo ravno v rudniških revirjih izredno težavno in potrebu ie celih mož.
Iz Trbovelj
— Trboveljski nogomet SK Dobrna, ki je postal z nedeljsko finalno temno s SK Hrastnikom ponovni prvak trboveljskega nogometnega okrožja, so bo v nedeljo ine 22. t. m. 6* tkiI IS. uri spoprijel v Mariboru z mariborsko ^Svobodo«. Prihodnjo nedeljo pa bodo igrali mariborski :Svobodaši« revanžno tekmo s SK Dobrno v Trbovljah. SK Dobrna vabi svoje prijatelje, ki se žele teKinovanja v Mariboru udeležiti, da se prijavijo v klubovi  pisarni  ali  pa pri  tajniku kluba.
— Kopalna sezona je tudi pri nas na višku. Mladina oblega občinsko kopališče, pa tudi odrasli sv radi hlade v širokem bazenu kopališča. S postavitvijo novega re-zervarja in sosalke, ki črpa vodo iz Trbo-veljščice v kopalni bazen, je kopališče mnogo bolj obiskano, ker se voda pogosto menja in cisti, s čimer še je rentabilnost občinskega kopališča močno dvlgrn!-la. — Mnogo ljudi, zlafrti mladine, pa se v vročih dn<ih kopijo v Savi, ki pa v savski soteski zaradi skalnatega in peščenega obrežja kakor tudi številnih vrtincev ni baš prikladna za kopanje.
— Trboveljski Siavčkj so se snoči poslavljali od svojcev in prijateljev. Pred tulhodom avtobusov k vlaku proti Zagrebu se jih je mnogo zbralo pred rudniško restavracijo, da jih pozdravijo, preden krenejo na sinji Jadran. Malim pevcem se je pognala na obrazil radost in veselje, saj so jim - š*» od lanskega letovanja neizbrisno v spotninn lepote našega Jadrana m ju-goslovenskega Primorja, zato so nestrpno čakali prihoda vlaka. Pred odhodom so Sla veki naročili našemu dopisniku, da jim pošilja redno vsak dan ^Slovenski Narod«, ker hočejo biti stalno vsak dan informirani o dogodkih in življenju v svojem rednem kraju. Seveda jim je to željo naš dopisnik radevolje mpolnil ln tako bodo Slavčki vsak dan čitali novice ix THx>velj. Obljubili so pa tudi našemu dopisniku, da mu bodo pisali, kako se jim godi ter mu poslali tudi primerno sliko za »Slovenski Narod«.
Iz Laškega
— Tragična smrt Komandir tukajšnje žandarmerijsKe stanice Masilov Alojzij je odšel včeraj zjutraj Iz stanice, češ. da ima nekaj službenih poslov v okooci. Okrog 9. ure je začula posestnica Jaučič iz Lahomška oster odjek strela iz bližnjega gozdiča. Odhitela je v gozd gledat, kdo strelja, in je našla na tleh ležečega orožnika s presteljeno glavo: težko hro-peč je f^e dajal znake življenja Jančičevh je o tragičnem dogodku tak<»j obvestila žahaarmerijsKo stanico v Laškem. Na kraj tragedije je odšel žandarmenjski podr.a-rednik Rižner z zdravnikom dr ^edejem, ki pa sta našli komandirja že mrtvega. — Kaj je gnalo nesrečneža v smrt, ni znano. Sp-ošno se je opažalo, da je bil že ielj časa duševno potrt. Pokojni zapušča ženo in dveje nepreskrbljenih otrok.
— Prekinitev toka. Elektrarna Pmia sporoča, da bo elektrčni to i v nedeljo 22. t. m. od 8. do tLZO prekinjen.
— Nova zveza s Celjem. Po prizadevanju sreskega odbora J«NiS je direkcija državnjh železnic v Ljubljani z 20. t. m. uvedla na progi Zidani most — Celje nov osebni vlak kot podaljšek zagrebškega osebnega vlaka št 618 oziroma R19, ffl bo odhajal lz Laškega ob 12.09 ter se vračal iz Celja ob 13.47. Z nkfcnitvljo avtobusne zveze in podražitvijo brzovlaka Laško — Celje na 34 Din je to nedvomno velika pridob:tev za Laško, posebno pa za naše srednješolsko mladino, ki poseča šole v Celju in je morala — tavajoč po eeljskiu ulicah — čakati do 16. na vlak. žal, da sta dovoljena ta dva vlaka zaenkrat samo do 30. septembra, vendar pa smemo upati, da bc imela direkcija državnih žeeznic toiiko uvidevnosti, da bo odobrila ta podaljšek tudi za bodooe. S tem bo ustreženo v veliki meri tudi Celjanom, ki pose č*jo izven sezone tukajšnje kopu'išč-3.
— Sokolska vest. Tehnično vodstvo tu kajšnjega Sokola je prevzel br. Rastko Polšak, načelnik celjske sokolsice župt-. Pričakujemo, da se ho mladina ter član. Sokola sploh odslej redno udeleže-ali vaj.
— Gasilska vaja. Ako tudi divji element ognja Laškemu kolikor toliKo prizanaša, so kljub temu Florijanovi vojsčaki budno na snaži To je dokazal tudi alarm dne 10. t. m. s suponiranim požarom v sveto-krištofskem predmestju. V hipu je bilo moštvo zbrano in po pičlih 15 minutah o.l alarma So že padali vodni curki iz dveh brizgaln na ogrožene hiše. Za eksaktnj in tehnično brezhibno izvedeno vajo je izra-sil prvdsec'n«K čete .poveljnikom te- niošt\u zasluženo pohvalo.
— Izlet avtok|uba v Laškc bo, kaker smo že poročali, v nedeljo 22. t. m. Kakor smo obveščeni, prispo udeležen ' okrog 10. ure v Laško. Cerkveni blagoslov avtomobilov bo ob pol 12. uri pred farno cerkvijo na SlomšKovem trgu. Tstotam bo tudi ofieijele/n po»drav mostov Okrasite hišo   7.   zastava      in   c'       «= 'am '
Med zamorci, skeleti in bombami
so izvabili Ljubljančane iz solnčijo in kopljejo
me*ta, da se
Ljubljana, 20. julija. Tfck pred katastrofo .smo. toplomer bo eksplodiral. Včeraj je bila že tako nevarna vročina, da ni bilo već n:ko£ar niti v bližini vremenske hišice v Zvezdi. Lahko si mislrte. da ni varno delati ob taksnem vremenu ekspedicije po mestu, zlasti če nimaš tropske čelade, toda reporter mora pr so-stvovati vsem strahotam. Povsem razumljivo je. da bi se moral sprehajati tudi na sodni dan med razvalinami in grozotami. Sicer si pa človek težko misli kljub vsej domišljiji drugačen sodni dan, kakršni so te dni. Ros je treba napraviti že pravo ekspedicijo, če hoče; še kje srečati človeka: drugi član po sodnem dnevu bo prav takšna tišina v Ljubljani, kakršna je bila včeraj, samo, tjpajmo, Ljubljanica ne bo več smrdela.
Oni dan je prišel Ribničan v "Ljubljano m si je og!-Hlal naše znamen tosti — ne bomo jih naštevali, saj smo jih /e neštetokrat — med vsemi mu je pa bil najtmli všeč Prešeren. Dolgo ga je ogledoval od vseh strani, končno je pa vprašal postre >ćka: — Lajte si nu, al je bru Prešern zamore? Cim je kt h___
Če bi zdaj prišel v Ljubljano kdorkoli in bi nekoliko prodrl v naše življenje, bi se pa Vpraševal, če so LjirMjančani zamorci. In res ti ni treba napraviti ekspedicije v osrednjo Afriko, »aj naletrs no zamorce že rta Prulah. Zdaj je aktualna črna nevarnost, nji bi morali posvečati vso pozornost m ne da se pečamo s problemom, ali so Japonci ja-ponci ali ni-ponci. Invazija črncev zavzema strašen obseg, tirnee srečuješ vzdolž Ljubljanice tudi. kjer je suha struga. Seveda so oblečeni tudi na cesti kot se zamorcem spodobi, se pravu da so mpasani le z nekakšnimi umazanimi krpami, sicer so pa goli. Nekateri se tudi voaijo s kolesi v kopalnih oblekah. Iz hii prihajajo v Trnovem in na Prulah Že v kopalnih oblekah; sploh v južnem delu mesta nihče več ne pozna civilne obleke.
Obe nabrežji navzgor proti razvodju Ljubljanice so zasedli črnci. Tudi na Gruberjevem nabrežju jih kar mrgoli. Sicer pa sprevidi.; takoj, da so povsem miroljubni. Sploh so vsega usmiljenja vredni. Mnogi leže kot v zadnjih izdihljnjih križem kražem. Kdove, ali so postali žrtve plinov, saj leže kot Matjažev« vojska. Kjer ima eden glavo, tam je drugi položil nič kaj diskretno manj spoštljivi del telesa na travo. Zopet drugi mole kurja očesa svojim tovarišem pod nos, kopalci omahujejo v naročjih Ljubi iančinih vil. Tu in tam leže dame v pozah, kakršnih ne znajo odkrivati niti moderni slikarji. Sploh vlada med ud: nepopisna zmešnjava in je težko prisodnti določno tisto nogo pravemu treba;hai in zadnji dei pravi glavi. Zaradi tega si ne dela nihče skrbi, tu je vse v »kompaniji« kot Ljubljanica, ki je te dni zelo upadla in si jo zdaj lahko privoščijo kopalci tem gostejšo.
Med omagujočimi in omaganimi je pa še vseeno nekaj živahnejših, ki so vsaj še napol pokonci ali ki se celo ukvarjajo z žogo. Nekakšno odbojiko igrajo, da pada žoga v kopališki »bife« med klobase. Bife je lahko opisati: kos platna, napetega na kol, dela senco nad majhnim stojalom, kjer so najnujnejši pripomočki za lačne kopalec.
Pijače so pa poleg v škafu vode, kjer se hlade in grejejo hkrati. Trgovina ne cvete posebno in nekateri kopalci kupujejo po osminko- kloKisc. Na jed in pijačo nihče ne utegne misliti: glavno je črna -koža. Zato nekateri leže potrpežljivo po nekaj ur, ne da bi se premaknili, kajti premikanje ni priporočljivo, ker je vsaka minuta dragocena, da se ti solne-e upira navpično v pleča.
Sicer pa ni inuderrui le črna kotža, temveč tudi skeleti, človek bi mislil, da imajo tu skeleti kongres, ko je toliko zbranih in ker kažejo tako ponosno rebra. Tolifeo se govori o vitki linij, češ. kako goreče pripadnice vitke linje so dekleta, toda zdaj 'ahko proučuješ v vseh kopalivščih le okrogle linije pri damah, dočim 90 v re*«*ei moški največji pobom k -.uhih kosti. Po-Steno se prestrašiš, ker tu in tam živi skeleti  vprav  šklepetajo, ko se premikajo.
Glavno kopališlco življenje se razvija na nabrežjih, vendar se upajo nekateri tudi v vodo. kjer tako sopihajo rn prhajo kot nd-sk: konj. Največ piavakcev je ▼ prekopu, kjer letos plavajo že do mostu. V Ljubi la-nic pač ne morejo, ker je tako gosta, kol Mrtvo morje. Položeno imajo tudi skakalno desko, toda skakanje jim ne diši po sebno i ti sc raje solnčijo na tleski. M;i »g se sploh niti ne zmočijo, čeprav sC hodijo ■•kopat« v to »slovito* kopalce več mesecev. Pravijo, da je voda preveč umazana in da jc gnojnica dohr*i samo za zalivam ic zelenjave. Toda nkar j m ne verietnrte! Nuno boje se, da bi m ne sprali črne ko/c. ako bi jim pa kdo jamčil, da bodo bolj črni. odnosno umazani po kopeli, uouvoui-no ne bi oklevali. Prej ali slej sc Kodo prepričali da je L jutJlianiČa zdravilna in nihče se ne bo smel Cud'ti. čc bodo začeli i/dclovati rt Liubljaničinega ekstrakta ma-/;la za solnčenie.
Tudi tu se kopalci bolj navdušeno ma-/ejo kot kopljejo. Predniačiio daone. ki itak ne morejo živeti brc/ najra/ličnejvh n>azril. Noprestano se masirajo 'n prosijo tudi tovariše, da jih nadngpajo, kjer se ne morejo same. Na nabrežju smrdi po najrazličnejših masteh kot v rib;škem pristali :šC'u. Trava je tako mastna, kolikor je sploh Se ie, da jo psi, ki j-ih ic tudi tu do-velj. oblirujejo kot hi*nc vogale. Občutek domačnosti ti zi>udi po tleh nastlan papir in med njim razgrnjene plahte, pffcprofc n koci vseh barv.
Garderobe so povsod, kamor sc orrcš Največ o>ble& visi po plotu, da je vwe pisano, pa tudi v gTmovju se mnogi navdušeno slačijo, celo se potem ko nimajo navidez že ničesar več odložiti. Meščani so se preselili v kopališča, kjer so se povsem udomačili, zato ni nič čudnega, če 90 »e nekateri preselili k Ln*bljanici z vso letoviško prtljago, ki jo imajo razloženo po vsem nabrežju. To so pristni letoviščarji. ki jih ne smemo prištevati med skelete m navadne črnce; nekateri so okrogli ter napeti kot bombe in najturž Ki jih voda nosila na povTŠju kot svinjske mehurje, »i mast sili vedno na površje.
Drugim kategorijam kopalcev bo*r»o pa morali posvetiti doržno pozornost ob drttjfri prilfki. če ne Ko re-porteT pre i postil žrtev solnčarice.
Iz Celja
—c Maturanti iz celjske gimnazije tz I.
so proslavili v sredo v Celju 401etni-00 mature. Sestanka so se udeležili tudi drn^i tovariši, ki so ob istem časa obiskovali celjsko gimnazijo. V sredo zjutraj je bila v kapucinski cerkvi maša za žive tovariše z zahvalo za vse prejete dobrote ter žalna maša za pokojne profesorje in sošolce. Nato je bil skupen za j trs, opoldne skupno kosilo, nato slikanje, popoldne pa so priredili vsi udeleženci proslave ;z-let v celjsko okolico in v prisrčnem prijateljskem raspoloženju vzbujali spomine na lepa dijaška leta. Sestanka so se udeležili gK.: žapnik Martin Aprež, višji sodni svetnik v p. Jakob Antloga, novinar Ante Beg, višji kontrolor drž. železnic Franc č*rs, kapucinski jrvardijan p. Marko FtSer, šupnik Jakob Gasparič, zobozdravnik dr. Franc Kart in, inspektor drž. žel. v p. Franc Končan, šolski nadzornik v p. Ivan Koropec, žapnik Josip Poplatnik. narodni poslanec' Racto Pustoslemsek, šolski upravitelj Martin Sotošek in muzejski irus>oe v p. dr. Ivan žibert. Opravičili so se pisatelj Fr. Ks. Meško. polkovnik v p. I. Mar-getič in župnik Alojzij Musi. Od maturantov rz leta so umrli: Ivan Dreven-šek. »iravnik dr. Jernej Piki, Žurmik Franc Planine, sodni svetni k dr. Josip Zdotšek in Anton Zupan. Več sošolcev živi v Avstriji.
—c Avtomobilska neareča v Tremer-ju. V torek okrog 13. je zdrknil neki tovorni avtomobil, ki je vozil iz Celja v Laško, v Tremerjn s ceste in zavozil na njivo. Pri tem se je avtomobil precej poškodoval, toda moška, ki sta bila na avtomobilu, pa sta dobila lažje poškodbe in so ju s celjskim reševalnim avtomobilom prepeljali v bolnico.
—c Umrla je v četrtek v celjski bolnici 51letna posestnica Jožefa Gučkova iz CnrnoTca  pri  št.  Rupertu  nad Laškim.
* Maribora
— Velik vlom sredi mesta. V četrtek so »e v zgodnjih jutranjih urah zbirali pred manufakturno trgovino in krojaškim ateljejem g. Cverlina v Gosposki ulici ljudje in strmeli v razbito šipo velikega Izložbenega okna. Tam je poskusil predrzn! vlomilec svojo srečo in vlomil v trgovino Toda imel je veliko smolo. Slučajno se je v četrtek okrog 3. ure zjutraj vrnil g Cverlin mlajši domov in v lokalu je opazil senco. Takoj je zaslutil, da nekaj nI v redu. Poiskal je v bližini službujočega stražnika in skupno sta previdno vstopila v lokal. V tem hipu pa je skočil vlomilec v izložbeno okno in z nekim topim predmetom razbil veliko šipo ter skozi odprtino pobegnil v noč. Sicer ga Je g Cverlin zasledoval, vendar pa se je vlomilec skril v grmičevju mestnega parka. Doslej še nepoznani vlomilec ni še utegnil ni česar odnesti, vendar pa si je pripravil 3
kompletne oide-kv, usajato suknjo in Z pia-škoda, ki jo utrpi g. Cverlin, znaia 5000 Din. Za vlomihom policija vestno poizveduje ln Je odkrila pri Treh ribnikih že njegove sledove. Vse kaže, da bo kmn-ln prijel v roke pravice.
— tz železniš-ke službe. i>oseaanJi tajnik kontrolor g. Božidar Gajšek je Imenovan za podnačelnika na glavnem kolodvora. K imenovanju naše čestitke!
— Te±ka nesreča pri «jrl. Ko so se v sredo popoldne v Puškinovi ulici otroci igrali, je llletni učenec Ernest Mlakar pa del tako nesrečno, da si je zelo težko poškodoval glavo. Hujše poškodbe je deček zadobil tudi po ostalem tele-su to je njegovo stanje v marrborski bolniei, kamor je bil prepeljan z rešilnim avtomo^ikrai, zek> resno.
— živahnost v jadralnem letalstvu. Mariborsko jad rahlo letalstvo se kaj hitro razvija, saj nam je to pokazal zadnji miting. Kljub temu pa se S€ vedno pridno urijo. Tako bo v soboto in nedeljo veslanje za prvo »n drugo skupino pri skakalnici.
Iz škofje Loke
— žrtev materinstva, Žalostno bo pozvanjali včeraj popoldne zvonovi, ko ao polagali k večnemu počitku go. Božnar-Gaber Jerico, soprogo posestnika, mlinarja in lesnega trgovca Božnarja iz Hotavelj v Poljanski dolini. Pokojnica, doma iz ugledne in spoštovane hiše Gabrov ih iz Puštala, se je poročila šele lani, predvčerajšnjem je ugasnilo njeno zlato srce v ljubljanski bolnici, kjer ji kljub najskrbnejše-mu zdravniškemu prizadevanju niso mogli vrniti zdravja. Povila je dvojčka in se preselila z njima vred v večnost. Zcmskc ostanke matere in obeh otročičev, ki sta se poslovila od tega sveta kmalu za materjo, so položili na mrtvaški oder v Pu-štalu, kjer so se ljudje s solzami v očeh poslavljali od predobre žene, skrbne gospodinje in nesrečne matere. Sredi krste je počivala ona, kraj nje na vsaki strani pa deteti. Pogreb je bil najlepše, slika simpatij in sočustvovanja, ki je prevzelo široko javnost ob žalostni vesti. Spredaj so stopale belo oblečene deklice, ki so nosile prekrasne šopke cvetja in zelenja, nato pa je sledila duhovščina in krsta, za katero so stopali soprog, svojci ter dolga vrsta prijateljev in znancev. Dan se je nagibal k večeru, ko je sprejemala zemlja telesne ostanke dobre žene ln matere, ki nam ostane v najlepšem spominu. Uglednemu sorodstvu, zlasti pa tudi našemu dobremu prijatelju g. Francetu, bratu pokojnice, izrekamo ob prebridki izgubi naSe najgloblje sozalje.
— Sokolska deca potnje. Včeraj je odšla sokolska deca na daljšo pot. Fantje, turistovsko opremljeni so jo mahnili najprej na Ratitovec, od tam pa krenejo v Bohinj, na t^ied in zopet domov. Mimogrede omenjamo, da je vodil nedeljsko ta*o-vadbo Sokola njegov načelnik br. Rn*ol! Horvat.
Stran 4.
Ponson du Terrail: 73
Lepa Židovka
Roman.
Uroi cU Coarasse je bil maogo bolj potrt, kakor njegovi tovariši. Sicer je pa imel zato tudi tehten vzjok. Noč in dan je miški na gospodično de Saint-Hermine, ki je tudi sedela v ječi. Bii je prepričan, da bo sodišče oprostilo tudi njo, če oprosti njega in njegove tovariše. Potem pa zapuste Francijo in odpotujejo v Ameriko al Anglijo.
Treba je omeniti, da usta dva milijona frankov, ki so ju spravili na krov angleške ladje, nista bila zaplenjena.
Umor nesrečnega grofa Filipa de JBlossac je povzročil na ladji tako zmešnjavo, da so vsi izgubili glavo. Begunce so sicer aretirali, toda denarja niso iskali. Angleškemu kapitanu so dovolili nadaljevati pot. Mož je bil pa poštein. nesposoben prilastiti si taije imetje.
Cez dobrega pol leta je dobila grofica de Blossac iz Londona pismo, v katerem ji je kapitan sporočal, da je naJožil denar za gospodično de Saint-Hermme pri Indijski družbi in da ga bo lahko tam dvignila, kadar bo hotela.
Toda tekli so meseci in tekla leta, a gospodična de Saint-flermine je bila še vedno zaprta v Chateau-Trompette. Drugi so bili zaprti v trdnjavi Ha in polagoma se je vseh polaščal obup.
Ob istem času, ko je prišla Sara k Vergniaudu, so se zbrali jetniki v dvorani k skupni večerji.
Po daljšem molku je prvi povzel besedo Raoul:
— Prijatelji, dokler smo še skupaj mi dovolite, da vam sporočim svojo davno misel. Ko so nas privedli sem, je nam guverner obljubil, da pridemo kmalu pred sodišče, ki nas bo najbrže oprostilo. Upali smo. da se bo to zgodilo, toda zaman. Zdaj vidimo, da se moramo zanesti samo nase. Pobegniti moramo. V ta namen sem že zasnoval načrt in prepričan sem. da se nam bo posreči]-
Raoul je za hip obmolknil, potem je pa nadaljeval:
— Kaj   mislite   o   kapitanu La Chaussee. prijatelji?
— Kapitan La Chaussee je star vojak, poveljnik trdnjave Ha, ki ga jetniki kljub njegovi strogosti niso sovražili.
— Kapitan ni napačen človek, — je pripomnil Coarasse.
— Kpitan La Chaussee je prava dobričina, — je nadaljeval Raoul, — m edina naša skrb bi bila-, kako sporazumeti se z njim. Mislim, da bom lahko uredil to stvar. Ali se spominjate jetnika, ki je bil dolgo zaprt na istem hodniku, kakor mi? To je bil plemič, bivši Častnik, obsojen na tri leta ječe. ker se je bil uprl polkovniku. Ta jetnik je imel tovariša, prijatelja, ki mu je bil udan z dušo in telesom. In ta prijatelj je bil kapitan La Chaussee. Dan za dnem sta sanirala in pozneje sem se jima pridružil tudi jaz.
Kmalu smo bili dobri prijatelji in tako je napočil dan, ko so minila tri leta in ko so se jetniku odprla jetniška vrata. Potem sva igrala s kapitanom šah sama. Končno ni bilo več niti poverini-
>SLOVENSKI NAROD«, dne 20. julija
ka, niti jetnika, temveč dva nasprotnika, zagrizena v igro. Pred tremi tedni sem zaman čakal kapitana več dni. Končno je le prišel, toda s palico v roki in ves bled.
— Bil sem bolan, — je dedal, — stare rane so se mi odprte in zdravnik pravi, da je to posledica prehlada. Nakopal sem sd ga v tej vlažni celici. Odslej bova igrala v mojem stanovanju.
— Pozabili ste, da sem jetnik, gospod kapitan, — sem pripomail-
— Nič ne de, dali ste mi Častno besedo, da ne boste pobegnili
— Velja, — sem odgovoril.
— Sicer bi pa iz mojega stanovanja itak ne mogli pobegniti.
In tako sva se preselila s šahom v kapitanovo stanovanje. Kapitan je uski-žen mož in po partiji me je vedno povabil na večerjo.
— Oprosti, — je prebil Galaor Racala, — v kakšni zvezi pa naj bo z našim položajem to, da igraš vsak dan s kapitanom šah?
— Pri tem mislim na svoj načrt glede pobega.
— Saj vendar ne moreš pobeg^Hti.
— Zakaj ne?
— Ker si dal kapitanu Častno besedo, da ne boš pobegml.
— Bogme, — je odgovoril Raoul smeje, — nisem zaman Ga s konec da bi me mogla spraviti taka malenkost itz ravnotežja.
— Pa vendar ne misliš prelomiti svoje častne besede? — je vprašal Clo-dion začudeno.
— Za vse na svetu bi je ne prelomil.
— Kaj torej nameravaš?
— Obljubil sem sicer kapitanu, da ne pobegnem, nisem mu pa obljubil, da ne bom podpiral pri begu svojki prijateljev, — je odgovoril Raoul.
— Oho, oho! — je vzdihnii Coarasse. — Da bi nam pomagal pobegniti, sam bi pa ostal v ječi, te žrtve za svojo osebo ne morem sip reje tL
— Ja-z tudi ne! — so pritrdili drugi v en glas.
— Neverjetno, kako ječa i-zpremeni ljudi, — je za mrmral Raoul. — Saj ste bili vendar podjetni fantje, zdaj ste pa take mevže.
—Tristo vragov, — je ugovarjal Agenanec, — saj smo še vedno podjetni.
— Nikakor ne, saj me ne razumete. Sicer se pa lahko pomirite, prijatelji, •kajti zagotavljam vas, da pojdem z vami.
— Kaj pa tvoja častna beseda?
— Držal k> bom.
— Eti, prijatelj RaouL — se je oglasil Coarasse, — glavo si dam odrezati, Če vem. kako bi se dalo to storiti.
— No, recimo, da bi se mi posrečilo pomagati vam, da se polastite kapitana. Potem bodo vsa vrata odprta.
— In?
— Jaz ne bom mogel pobegniti z vami, ker me veže častna beseda. Vi boste pa imeli pravico planiti name, me zvezati, mi zamašiti usta. mi zve-zati roke in noge ter me odnesti.
— Raoul ima prav! — je vzkliknil Ck>dion. — Mi smo tepci!
— Vaš načrt ima samo eno slabo stran, — ie pripomnil očka Samuel.
— Katero?
Ali bi Japonska zmogla
večjo vojno
Japonska in Rusija si želita mira, pa vendar morata pripravljati javno mnenje na vojno
CELEGA OCVRTEGA
za Din 16.—, pečenega za Din 14.— nudi vsak dan gostilna Mevželj, prej Plankar. Dolenjska cesta. Senčnat vrt. Izborna vina. 2349
NUDIMO VAM
za majhen denar dobra oblačila.
A. PRESREK, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkunan — se dobi na malo in veliko v
LEKARNI DR. G. PICCOLL LJUBLJANA*   Dunajska  e. 6
POZOR!
Spalnice   iz   trdega vezanega
in mehkega lesa, kakor tudi
vse drugo pohištvo dobite najceneje pri Gospodarski zadrugi, Vegova ulica 6. 2335
POZOR! Celo pečeno piško se dobi vsak dan za 15.— Din v restavraciji »Pod skalco«, Mestni trg 11, pri Cigliču, kakor tudi ražnjiči, čevapčiči in vsakovrstna vina.
2343
Malinovec
kg Din 16.—
Marmelada
kg Din 15.—
samo pri
čeme Oskar
spec. del. Sv. Petra cesta 35, Ljubljana
ZAVESE vam aajlepše napravi po izbiri blaga specijalni oddelek za zavese — KUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor tupi blago prt meni, mu jib iz-gotovim brezplačno! S6/T
ČE ŽELITE BITI LJUBLJENA
Pogleile, ha) Vam pripravila bodočnost
Ali vodi Vašo usodo a-k v Zodiaku, pod katerim ste rojeni? Mogoče. Pa naj zvezde prorokujejo karkoli, veliki astrologi priznavajo vendarle, da je Vaše lice lahko odločilni faktor med siromaštvom in bogastvom, med osamljenostjo in zakonsko srečo. Noben moški se ne more upreti zapeljivemu čaru krasne polti. Napačna barva in kvaliteta pudra pa Vam lahko da za 5 do 10 let starejši videz z uvelim in nagubanim licem. Tako naenkrat propade vtisek mladosti in lepote, ki bi se lahko udejstveval, če bi uporabljali puder s »peno smetane«.
Pena smetane, vsebovana v pudru Tokalon povzroča, da ostane  ta puder na licu petkrat dalje nego navadni pudri ter da odstranjuje tudi blesk kože in razširjene znof-nice. Zaradi njegovega »mat« odraza pride do polnega izraza Vaša naravna barva lica. NatureHe  za plavolaske  popolnoma svetle polti; Rachel  za črnke   svetle polti; Rose Ocre  za   plavolaske   temnejše  polti; Ra-chel-Dore   za črnke  temne  poltL   Če samo enkrat uporabite puder Tokalon, ki odgovarja Vašemu tipu, bo lepota Vaše polti vplivala na   Vaš   uspeh   v  bodočnosti ter Vam prinesla, kar si najbolj želite.
Evropski tisk skoraj sploh ni zabeležil sestanka, ki sta ga imela 16. junija japonski zunanji minister Hirota in sovjetski poslanik v Tokiju Jurenjev. Sestanek je trajal pet ur in je mnogo pripomogel k oblažitvt napetosti med obema državama. Jurenjev je odkrito izjavil, da si Rusija ne želi vojne, Hirota je pa zagotovil sovjetskega poslanika, da bo vlada JMandžukua privolila v novo popuščanje in da se zopet prične rusko-mandžursko kitajska konferenca.
Ta sestanek je deloma razjasnil vprašanje rusko-japonskih odnosa jev. Torej enaki ali vsaj podobni nazori... na drugi strani se pa vedno govori o neizogibnosti rusko-japonske vojne. Hirota se je dotaknil tega perečega problema, češ. da so ruske vesti o neizogibnosti vojnih zapletijajev priprava javnega mnenja na morebitni spopad. Koč-ljivost sedanjega položaja je v tem, da si obe državi res želita miru in vendar morata pripravljati javno mnenje na vojno. Zato priobčujejo japonski listi dan za dnem vesti o sovjetski oborožitvi, zato japonska agencija Rengo neprestano trobi v svet senzacije o oboroževanju Rusije.
Čemu ta psihološka priprava na vojno? Ker se obe državi bojita napada, ker so začeli v Moskvi - gojiti patri joti-zem, ki je bil doslej zaničevan, zato tudi poveličujejo čeljuskince, uvajajo najstrožjo kazen za veleizdajo, zato je tudi vojni komisarijat dobil naenkrat ime komisarijat državne obrambe. Tam v Tokiu jim ni treba gojiti patriotizma, ker že itak dovolj cvete in rožlja s sabljo. Zakaj si pa obe državi ne želita vojne? Glede Sovjetske Rusije ni potrebna razlaga. Vojna bi omajala drugo petletko in uničila sadove prve. Saj je sam Stalin opozarjal na to, da je utrpela celotna proizvodnja prve petletke 6% škodo, ker je bilo treba nekatere tovarne preurediti v vojaške svrhe. 6% pomeni šest miljard rabljev, kar znaša več kakor ves proračun za rdečo armado. Kolika bi bila šele škoda, ki bi jo utrpela Rusija v primeru vojne! To je odgovor na vprašanje, zakaj si želi Rusija mira.
AH si želi miru tudi Japonska? Nedvomna Njeno prodiranje na celino mora vendar voditi k ustanovitvi verige vmesnih držav, a s tem bi bala onemogočena vojna z Rusijo. Japonska dobro ve, da se iz gospodars^cih razlogov ne more spuščati v novo vojno. In baš to svojo slabo stran hoče prikriti z oboroževanjem. Morda bi pomagal nagli udarec, ki bi prinesel Japoncem nekaj bivše slave — to je razuarrljivo upanje, kajti Japonska nima. za seboj izkušenj iz svetovne vojne. Oglejmo si nekoliko te gospodarske nemožnosti, oboroževanje in verjetnost nove vojne.
Na Japonskem vlada vojno-inflacijska konjunktura, kar je za gospodarsko življenje države zelo nezdrav pojav. Industrija se razvija enostransko. Dobro je samo to, kar je združeno s potrebami vojske. Leta 1929. so izdelali Japonci samo 4,275-0O0 ton cementa, lani pa že 4,787.000 ton, potrebnih za zgraditev strategično važnih cest v Mandžukuu. Žveplenih in amonijakovih spojin so izdelali Japonci 1. 1929. komaj 230.000 ton, lani pa že 656.000. Umetne svile prej 250.000 zabojev, lani 904.000, litine 1,112.000 ton, lani 2 milijona 31.000. To je vojaški zaklad japonske industrije.
Zdaj si pa oglejmo inflacijski del, prilagođen potrebam efcsportnega dam-pinga. Tu prihaja v poštev v prvi vrsti proizvodnja 1.687,000.000 vardov bombaževi n as tega blaga. Toda dumpingova prodaja tega blaga se opira na občuten padec tečaja jene. Vojna konjunktura podžiga kapitaliste k pretiranim investicijam v vojno industrijo. Leta 1930. so investirali Japonci v vojno industrijo 233,5 milijonov jen, leta 1931. že 320.1, predlanskim 191.8, lani pa 465.9.
Odkod prihajajo sredstva za te investicije in ta konjunkturalni razmah japonske vojne industrije? V prvi vrsti emisija bankovcev. Leta 1931. je izdala Japonska za 1.456,000.000 jen novih bankovcev,    lani pa že za 1.666,000.000
torej za 210,000.000 ali za 15% več. V drugi vrsti prihaja v poštev kreditna inflacija. Notranja posojila so narasla ob koncu lanskega leta za 2.5 miljard jen, letos bo pa še za eno miljardo notranjih posojil, tako da bo narasla kreditna inflacija na 3.5 miljard, vsa notranja državna zadolženost bo pa znašala 9 miljard jen. To je baza sedanje konjunkture. Državna posojila, ki so znašala letos v januarju 5.400,000.000 jen, niso našla širšega trga in so plasirana v poldržavnih ali privatnih bankah tako, da novega kapitala ni lahko mobilizirati. Lanski poskus plasirati na širšem trgu 4.5 % posojilo se je izjalovil, posojilo je ostalo v tresorih bančnih zavodov, kar je povzročilo samo novo emisijo bankovcev. Temeljno protislovje japonskega gospodarstva je torej konflikt med razmahom industrije, zlasti vojne, in deloma tudi eksportne ter deloma p reka pitalizi ranih vojno industrijskih podjetij, deloma pa šibke finančne podlage japonskega kapitalizma, V tem je zarodek nove finančne krize, podobne oni, ki je v letih 1930.—1932. težila Japonsko.
Nadaljna ovira je prepad med po-
rastom industrijske proizvodnje in stanjem notranjega trga. Na eni strani je Japonska odvisna od  tujega uvoza si-rovin in nafte,  na  drugi pa  od tržišč kamor izvaža svoje izdelke. Lani je prodala v inozemstvo 50% izdelanega blaga, Zdaj se mora Japonska zbliževati z Avstralijo, čeprav si njeni politični interesi nasprotujejo. Leta 1913. je šlo na Japonsko 1.8, leta 1930. že 4%, v letih 1932./33. pa celo 10%. Japonska kupuje 22% avstralske volne in 14.8% izvoza avstralske pšenice. Vrednost avstralskega uvoza na Japonsko presega štirikrat vrednost japonskega izvoza v Avstralijo. Zato se je moral letos v maju, ko s« je začela japonsko - angleška carinska vojna,  avstralski  zunanji minister Latam    požuriti v Tokio,    da bi prinesel »i>oslairstvo dobre volje«.
Ta odvisnost od inozemstva je kriva, da je vse gospodstvo labilno; za ravnotežje je potreben mir ne pa vojna. Toda drugega izhoda ni, kajti Japonska mora iskati tuja tržišča, ker je domači trg zelo ozek in kaže tendenco še večje zožitve. Če računamo, da je znašal indeks nominalne mezde leta 1926. 100, vidimo, da je lani padel indeks na 85.1, indeks realne mezde pa na 89.2. Indeks cen na drobno pa znaša zdaj v primeri z letom 1926. tudi samo 73, toda v teh računih ni zapopadena brezposelnost. Indeks japonske brezposelnosti iz lanskega leta v primeri z letom 1926. znaša 81.9, v letu 1931. pa je bil samo 74.4.
Še slabši je položaj poljedelstva, ki je povsem iztisnilo kmeta iz vrst konzument ov. Umetno povišanje cen riža in uvedba minimalnih cen na poljske pridelke ni pomagala japonskemu kmetu. Po uradni statistiki so znašali leta 1932. dohodki samostojnega kmeta 322.02 jen, izdatki pa 477.89 tako, da je znašal primanjkljaj 155.87 jen. Mali kmet je imel letnih dohodkov 85.04, siromašni pa samo 77.44. Po statistiki japonske vrhovne zbornice so znašali skupni dohodki japonskega poljedelstva lani 800,000.000 jen, Vojno-inflacijska konjunktura neprestano poglablja vsa protislovja japonskega gospodarstva in pripravlja novo krizo, ki bo morda nastopila prav kmalu.
Konec jntr4.
Medveda usmrtila čuvaja
V živalskem vrtu mesta Denver v ameriški državi Cok>rado sta dva medveda raztrgala čuvaja. Najbrž sta zaradi sikne vročine pobesneila. Velika množica ljudi je bila priča groznega dogodka. Drugi čuvaji so si zaman prizadevali istrgati medvedoma žrtev iz šap.
701etni čuvaj je snažil kletko in kakor navadno je polival tudi oba medveda. Razkačeni zvermi sta navahii nanj. samica ga je udarila s šapo po glavi, samec ga je pa -podrl. Čuvaj je zaman skušal pregnati medveda s tem, da jima ie brizgal vodo v oči. Medveda sta ga tem srditeje napadla in ga končno vrgla v jarek, napolnjen z vodo. Samica je skočila za njim v vodo m ga tiščala na dno, da je utonil. Potem sta zlezla oba medveda pod skalo in prišla ven šele, ko ju je prignala lakota. Oba medveda so irbfli.
Rdeča Tamara
V Rusui niso ženskam zaprta nobena, vrata v javno življenje. Gek> generalsko mesto zavzema neka ženska, Znano je sicer, da imajo Rusi že dolgo ženske polke kn nedavno je bila v Vla-divostoku svečana revija teh najmodernejše oboroženih edinic, toda doslej so zavzemali poveljniška mesta v njih moški. Zdaj je pa prevzela poveljstvo nad vsemi ženskimi edinicami čmolasa rdeča Tamara. Imenovana je bila za šefa ženskega oddelka v vojne rn komi-sarijatu in poverili so ji vzgojo ženskih častnikov. Ne da se trditi, da bi Rusi hoteli spraviti skupaj celo žensko armado, vse pa kaže, da bodo poverjene ženskim edinicam v rdeči armadi posebne naloge. Zaenkrat smžijo ženske v vojski prostovoljno, govori se pa resno, da bo tudi na nje razširjena vojaška obveznost.
Delo, ki ga opravlja Tamara, bi pričalo, da je ta proletarska bojevnica generalica samo za parado in urad. In res sedi zdaj za pisalno mizo ali pa jo vidimo v svečani uniformi s čelado na glavi na vojaških paradah. Bih so pa časi, ko je zelo junaško posegla v bojno vihro. Je zelo popularna v Rusiji in o njenem junaštvu pripovedujejo cele romane. Tako ji pripisujejo zaslugo, da so sovjetske čete zasedle Tiflis. To gtevno mesto Georgije se je dolgo upiralo Rusom. Sam Trocki je vodil obleganje. Ker je pa imel premalo orožaj in streliva, ni mogel nič opraviti. Neuspehi so demoralizirali armado. V kritičnem trenutku se je pa pojavilo baje črnolaso dekle, ki je potegnilo s svojim fanatizmom za seboj demoralizirane vojake. Na čelu rdeče armade je navalila na Tiflis in prva stopila v mesto.
Resnica pa m' tako romantična. Tamara je takrat poveljevala samo transportu, ki ie pripelia' Trockemu olin^k«3
granate. Tiflis se je uda! plinu, ne pa laman. Trocki ie pa porabil ugodne pnHfc.o, da ie pripomogel Tamarj dc popularnosti, ker mu je bila simpatična in ker je hoteJ navezati ženske na rdečo armado. Pa tudi pozneje je Tamara opetovano pokazala izredno odločnost m pogum. Pnšla so leta hudih notrantih sporov in zmed, ona je pa ohranila svoi PoJozai m zdaj je postala celo sovietska generalica, kar ie najboljši dokaz, da je tO ženska izrednih sposobnosti.
Najdaljši podmorski predor
Angleški kralj je v spremstvu kraljice v sredo svečano otvoril predor pod reko Mersev. ki veže Livernool s polotokom VVjrral. Po svečanem obredu sta se peljala kralj in kraliica skozi predor ki je pravo čudo moderne tehnike. Gradili so ga skorai devet let in gradbeni stroški so znašali blizu 8 mi-ijonov funtov šterlingov. Več tisoč delavcev je bilo zaposlenih pri gradnu tega 3 km dolgega in 108 m širokega predora. To je največji predor na svetu pod morsko gladino.
Račrtrki inženierjev so bil; tako točni, da ni znašala razlika niti cel palec, ko sra se od obeh strani kopaioči skupini delavcev srečali. Predor je namenjen izključno voznemu in avtomobilskemu prometu. Razdelien ie v štiri dele. po srednnh dveh bodo vozih av-tomoM, po k rajni h pa vozovi.
Iz Utije
— V treh dneh dvakrat povožen. Mra
kov Franci, lOletni sinko tukajšnje** pj». monoše, je bil ta teden dvakrat pm-^T! ivo je sel preko litijskega trpa k \odnjak-i Po vodo, je pridrvrl izza EIsnerjcvega ovinka kolesar, ki je podrl mak-a ^lar-ja. K sreči je pa odnesel .lerek le neznatne boske. Hujše pa se mu je zgodilo rn d-ni kasneje. Z malo Bredico Orlovo, hčer-ko našega sreskega zdravnika. t*e je i2ra: v ozki uMei, ki vodi na dvorišče Boriika ve gostilne. Kar je privozil Zidar Jo2e 60letni voznik vz Sv. Križa, z vozom in je zavil okrog vogala z Glavnega trga na Boriškovo dvorišče. Dečko je takoj opazil nevarnost. Imel je še toliko prisotno^, duha, da je odrinil od sebe dveJetno dekletce, v tistem pa je stal konj že pred njim. VoznrK je pritegnil vajeti, konj ae je vz*>el na zadnji nogi, pri tem pa je zadel fantička v glavo. V hipu je Ml obveščen z močno poškodbo na glavi. Prvi hip so mislili, da bo revež prišel ob oko, skrbna zdravniška nega pa mu bo menda le rešila vM. Zadeva pride pred sodišče, k*>r je zaradi težke otrokove poškodbe vložena ovadba. Voznika Zidarja, ki j* vozil dolga leta v Litijo svetokriško pošto, opisujejo znanci ko treznega in previdnega voznika.
— Jubilejna aokolaka  t*ademija. Za
radi tehničnih ovir preloženo sokolsko akademijo smo imeli v soboto. Udeležba v Sokolskem doma je bila lepa. Prednja ški sbor z načelnikom br. učiteljem Venom Taflferjem in načelnice s. Olgo Biz-jakovo je dokazal, da je na odlični visim. Vsi nastopajoči oddelki so se dohr0 odrezali. Akademija je pokazala uspeh dela in napredka našega Sokola v 25 letih Sokolstvu naklonjeno občinstvo, zlasti tisti, ki so odpotovali na letovanje in se akademije niso udeležili. pa izražajo željo, naj bi prednjaSki zbor v začetku jesen: akademijo ponovil.
— Razmejitve v litijskem okraju. Te dni določa meje na terenu uradni geo-meter g. rnž. Minati iz Ljubljane. Posestniki, ki pridejo to pot v poštev, so zabe tešeni v pisarni litijske občine. Glede na obilico posla bodo oblastva nastavila za naš okraj posebnega uradnega geometra s sedežem v Litiji. Zanj že pripravljajo •erad-ne prostore v zgradbi tukajšnje sod-nije.
— Redak poset našim Nimrodom. Ta
teden so priletele na litijsko polje štork Ije. Jata je štela S ptic. Priletele so z do lenjske strani. Tako številne jate štorkelj naši Ni m rodi že zdavnaj niso imeli na obisku. Ko so jih pričeli zasledovati, m
odletele v druge kraje.
— S sod nije. Pričele so se sodne počitnice, ki bodo trajale do 15. avgusta. V tem času se bodo obravnavale le najnujnejše zadeve. Sodni predstojnik g. dr. Turato je odšel na dopust in ga nadomešča sodnik g Novak Karel. Od ljubljanskega sodišča je dodeljen tukajšnjemu sodišču v sodno prakso naš domačin dr. Kdo Votič.
— Za davkoplačevalce. Litijsko župan stvo je pričelo po svojem  organu dostavljati   vsem  davkoplačevalcem  nase občine položnice  za zapadle  davke  zadnjega četrtletja.    Prejem položnice, ki je že \z polnjena,  je  potrditi   s  podpisom h-,--.
plaoevaksa.
Iz Črnomlja
— Plavalna tekma v Gribljah. Dru&r kmetskih fantov in deklet v Gribljah pri Črnomlju priredi v nedeljo 22. t. m, v Kol pi veliko plavalno tekmo kmetskih fantov in deklet, ki bo prva te vrste v Beli Kra jini. Po tekmi in razdelitvi lepih nagrad zmagovalcem se bo vršila običajna kmet ska veselica, kjer bodo vsi lahko postreže ni s pečenimi janjčki in dobro vinsko kar ljico.  Društvo vabi  vse  prijatelje kme-tske
mladine, da se udeleže te lepe prireditve
— Letoviščarstvo v Beli Krajini. Das
so naši kraji prav za prav šele lani pri celi s propagando za letoviščarstvo in iz Ietništvo. so si vendar že v tem kraticem času pridobili precej prijateljev, kar nam dokazuje število letoviščarjev, ki &o letos
prišli na obisk v Belo Krajino Med najboljše obiskane kraje spada predvsem Vinica, ki je poleg Starega trga ob Kolp* tudi najlepša med vsemi našim? kraji Ko bo Črnomelj končno dobil svoje kopali šče, bo gotovo tudi sam v tem pogledu napredoval, ker bo za vsakega gos*a dovolj priložnosti za počitek, prijetno kopm-nje in prelepe   izlete v okolico.
Težka industrija.
— Moja ideja preurediti tovarno ZJ izdelovanje igel v tovarno za šrapneie > sijajna. Povsod se govori o imrv
Urejuje; Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezer&eJc. — Za opravo Id Inaeratni dej Usta: Oton CSuiatoi. — Vsi v LjubO**L