Št. 7 (2375), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 16. februarja 1995 • Cena: 120 tolarjev jf ALP ŠPORT največja izbira športnih copat NIKE, REEBOK, MIZUNO, CONVKSE, ASICS SEZONSKO ZNIŽANJE OD 9.2. DO 23.2.1995 (20%—50%) BTC — Ljubljanska 27. Novo mesto, tel.: 068/316-127 »LEKJSRI UST 'v -JLENJSKI USI | DOLEHJSKI UST*?" DOLENJSKI ust dolenjski lisi j dolenjski ust dolenjski lisi DOLENJSKI UST fj§ dolenjski list Lj- DOLENJSKI UST OBČNI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV N^,!RNA pEČ - Društvo invalidov tum mjSto Je ‘meto v četrtek v kul-lilni^,d°mu v Mirni Pcfi redni volil! n ^n' Z*3°r> na katerem so izvo- C»vo dr^tva’ki š,eie že le?.'! , L anov- Zbora se je ude- rti uPr!k,° 200 članov- Izčrpno po-ie n,.H°ide u društva v preteklem letu J Poda!a predsednica Marija Brulc. Dovf>HS!a ® I?oročila in programe je Pok, ?• fajnik društva Zvone Tkalec, tram U‘moramo ‘udi dolgoletno in inv,i !!°nalno sodelovanje Društva dni ''dov Novo mesto z Umetniškim ohN°m Mirna Peč. Po končanem ska Cmzboruje mimopeška amater-un •lgralska skupina predpremierno Pnzorila komedijo Cvetka Golarja čla°Va ^o5'inka. Njihove predstave no .?1 druš‘va invalidov vsako leto doč??"° pri.?akujejo in na ta način znfk tlJ° 'Udl Slovenski kulturni pra- J. H. Anglisti iz cele Slovenije na sevniški šoli O uporabi računalnika pri pouku anglešine SEVNICA - Na osnovni šoli Sava Kladnika v Sevnici je bil v petek, 10. februarja, prvi sestanek razvojne skupine za uporabo računalnika pri pouku angleškega jezika. Člani skupine so anglisti iz cele Slovenije, ki se bodo posebej posvetili pouku angleškega jezika s pomočjo računalnika. Strokovno vodstvo zagotavlja republiški Zavod za šolstvo in šport, strokovno sodelovanje tudi Filozofska fakulteta iz Ljubljane, zadolženi učitelj računalničar je Drago Slukan, aktivnosti pa koordinira profesorica angleškega jezika Romana Ivačič. Prvo srečanje je bilo namenjeno konstituiranju razvojne skupine in razmišljanju o programu dela. Predvsem ima skupina namen zbrati podatke o materialih, ki so že na voljo in jih kritično ovrednotiti. Prva delovna naloga pa bo uporaba urejevalnika besedila pri pouku angleškega jezika. Učenci 6. c razreda so gostom pokazali, kako se učijo na računalnikih. In prav učenci in njihove potrebe so v ospredju, ko 25 osrednjih šol v Sloveniji, med njimi tudi sevniška, ubira prve bolj organizirane oblike uporabe računalnika. “Kaj učenci sami mislijo o učenju z računalnikom? “Cool, grčat, fun, interesting, good. In kaj pričakujejo? Več dela na računalnikih! Člani razvojne skupine pa prosimo kolege, naj nam posredujejo svoje izkušnje, vprašanja in predloge in tako pripomorejo k uspešnemu delu,” pravi prof. Ivačičeva. Odprite vrata proti Zagrebu! Tako so pozivali brežiški svetniki svojega gosta, predsednika državnega zbora Jožefa Školča - Kaj z izgnanci, cesto, zemljo, nezgrajenimi nasipi in rento za NEK? ČATEŽ OB SAVI - Brežiški svetniki so ob četrtkovem pogovoru s predsednikom državnega zbora Jožefom Školčem nanizali celo vrsto odprtih vprašanj, ki bi se jih dalo rešiti s sklepi v parlamentu. Čeprav se ljudje tu počutijo odrinjene od odločanja, je Školč dejal, da nikoli doslej niso v parlamentu toliko poslušali o Posavju in Brežicah. Ali bo država z novimi zakoni raz- dokončali istočasno kot cesto vzhod-bremenila okolje, v katerem živijo zahod. “Odbor je to z gnusom za-Romi, ki sekajo gozdove in kradejo vrnil, vendar bom vztrajal tudi na pridelke sosedom, je zanimalo Martina Gramca. Jernej Zorko se je obregnil ob rento za življenje v neposredni bližini jedrske elektrarne. Čeprav je zakon o varstvu okolja že davno sprejet, ni ustreznih podzakonskih aktov, ki bi jih moralo ministrstvo pripraviti že lani. Nič novega ni niti pri nekdanjih vojaških objektih, na kar je spomnil svetnik Zvonimir Škofljanec, pa tudi bodočnost cestne povezave Ljubljana-Zagreb ni rožnata. Poslanec Marjan Šetinc je povedal, da je zdaj v programu preplastitev te ceste. Sam je pristojnemu odboru predlagal dopolnilo k zakonu, po katerem bi odsek Obrežje-Čatež zboru, saj zadeva zelo malo stane, bi pa pokazala dobro voljo do Hrvaške in Posavja. Cesta bi to regijo povezala z 1,5-milijonskim tržiščem in privabila potrošnike, da pridejo k nam. To so argumenti, s katerimi utemeljujejo tudi povezave z Italijo, vendar smo posavski poslanci sami žal prešibki, Novo mesto pa ima že svoje interese,” je dejal. Dogovor s sosednjo državo bo potreben tudi zaradi dokončne izgradnje nasipa na Savi pri Mostecu, kjer okoliškim prebivalcem nenehno grozijo poplave. Močna zaščita kmetijskih zemljišč, ki obdajajo mesto Brežice, ovira razvoj in zahteva vi- BODO IZGNANCI PROTESTIRALI? - Zakon o žrtvah vojnega nasilja in o odškodninah še ni sprejet kljub prizadevanjem in dobri organiziranosti izgnancev. Zato so na razgovoru prebrali zahtevo Dništva izgnancev Slovenije, naj parlament sprejme zakon do 50. obletnice konca vojne, sicer bodo izgnanci bojkotirali proslavo, hkrati pa organizirali protest 18.000svojih članov pred parlamentom. Jožef Školč je opozoril, da že zdaj mnogi želijo izničiti protifašizem, zalo si s takšnim protestom žrtev vojne izgnanci ne bodo naredili usluge. Poudaril je, da trenutno zakona ne morejo obravnavati, ker je zdaj v proceduri zakon o popravi krivic (vložila ga je SLS), več zakonov z isto temo pa parlament ne sme obravnavati istočasno. (Foto: B. D. G.) Bolnišnica je finančni bolnik Obisk ministra za zdravstvo dr. Voljča s sodelavci v Novem mestu - Porodnišnica bo letos nared - Bolnišnica osbya regijska, “ozdraviti” pa jo je treba izgube Vsekakor je minister zagotovil, da bo novomeška porodnišnica, ki jo zaradi nerednih in usihajočih sred- s^ovenskeva\ i ^°is,vo vsake nove knjige je praznik, še posebej na predvečer ^jske knjižnic' tpre^a Prafnika, "je v pozdravnem nagovoru dejala vodja treba-Učitelj Lado k' ?• Stanka Pungartnik, predrto je general in univerzitetni 1arodnem i,, 0CIJan predstavil knjigo Staneta Potočarja Zvestoba. Kocijan je o H “da .„ n^OJU: upokojenem generalpolkovniku Potočarju iz Mirne Peči, de-v‘soke voJak v zgodovini Slovencev, saj ni nihče pred njim zasedel tako r>rePn(anii,1 'le 'Načelnik generalštaba JLA), in da je do kraja zvest ideji in j v‘Ue NOB e/ m.. nu naPačni strani." Knjigo je izdalo Društvo piscev zgodo-'' s° orriounču ovenjie' y obliki intervuja jo je oblikoval Martin Ivanič, njen izid pa a lrebanjska podjetja in občina. (Foto: P. Perc) ^r Minister m participacijo Nikjer na svetu država ne more dati zdravstvu toliko denarja, da . 'o ne bi hotelo še več, kaj šele, da ga ne bi moglo porabiti.Dejstvo Je< da stroški za zdravstvo povsod po svetu in tudi v Sloveniji močno naraščajo, vendar zato ni nič manj bolnih ljudi pa tudi nič več uravih. Dnrgo dejstvo je, da povsod po svetu omejujejo galopirajoče pdatkeza zdravstvo, ponekod, in to v najbogatejših državah, kot je Nemčija, s prav drakonskimi ukrepi. “Na Bavarskem si to lahko P^oščijo, ko ministrica za zdravstvo ni zdravnica, ampak učiteljica, "je na petkovem obisku v Novem mestu karmalo zavistno uejal minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Minister Voljč je prepričan, da je bila narejena velika napaka, ko s° ukinili zdravstveno participacijo in se zavzel za njeno ponovno Uvedbo, saj naj bi po njegovem to močno omililo naval na travniške ordinacije. “Mi vsi z našimi pacienti govorimo samo o ujihovih pravicah, iz katerih izhajajo njihove zahteve. To ploščo bo Ueba obrniti in zavrteti tudi tisto stran, ki govori o omejitvah, "pravi 'ninister. Iz vlade nam vse bolj odločno, že kar ostro dopovedujejo: *dravstvo si uredite v okviru možnosti in dogovorjenih planov! . kratka, tudi tu bi lahko uporabili tisto o denarju in muziki. Čeprav N res, da zdravje ni odvisno (samo) od denarja. Pa muzika tudi ne, zdravstvo pa je! ANDREJ BARTEU NOVO MESTO - Minister za zdravstvo dr. Božidar Vo(jč s sodelavci je bil v petek, 10. februarja, na celodnevnem obisku v Novem mestu. V natrpanem programu so največ časa namenili pogovorom o problematiki novomeške bolnišnice, o aktualnih vprašanjih zdravstva pa so se gostje pogovarjali še z župani občin iz dolenjske regije in vodstvi zdravstvenih domov, lekarn, Zavoda za zdravstveno varstvo ter Krkinih Zdravilišč. štev gradijo že četrto leto, letos dokončana. Druga stvar, ki jo je minister jasno povedal, je, da bo novomeška bolnišnica še naprej regijska. O prenagljenem sklepanju glede “padca” statusa novomeške bolnišnice iz regijske na rang lokalne se je po ministrovem mnenju povsem po nepotreben dvigoval prah. “Nikoli ni bilo mišljeno, da bi status novomeške bolnišnice kot regijske spreminjali, lake interpretacije so bile neosno-vane, zato so bila tudi razna “grozilna” pisma, ki sem jih dobival iz novomeške občine, nepotrebna,” je med drugim dejal o tem. Drugače pa so se pogovarjali, ko je beseda stekla o poslovanju novomeške bolnišnice. Ta bolnišnica je namreč ena od štirih v Sloveniji (poleg novomeške še izolska, celjska in jeseniška), ki imajo velike izgube. Sedanja izguba je po besedah ministra in njegovih sodelavcev nastala v zadnjih dveh letih, denar, ki so ga dodatno in mimo dogovora namenili za odpravo izgube, pa so v Novem mestu porabili “za druge namene”. Tj so bile kot očitek mišljene tudi plače, ki so v novomeški bolnišnici po podatkih ministrstva nad slovenskim povprečjem. (Za to naj bi bila “kriva” tudi novomeška centrala slovenskega zdravniškega sindikata Fides.) Državni sekretar dr. Janez Zajčje neusmiljeno nizal podatke, ki da so v veliki meri pripomogli, da se novomeška bolnišnica ni izkopala iz izgub. Poleg plač naj bi šlo še za novo za- (Nada(jevanje na 4. strani) • Slovenija bi morala nemudoma skleniti s Hrvaško konvencijo o zdravstvenem zavarovalcu. “Državi bi morali omogočiti zavarovancem, da se lahko zdravijo onstran meje z doplačilom razlike v ceni, kot je to urejeno z Avstrijo,” je menil Tone Zorko iz brežiške bolnišnice, kije še pred 6 leti imela kar 35 odst. vseh pacientov iz Hrvaške. šoke prispevke za spremembo namembnosti zemljišča, zato, kot je dejal Ciril Kolešnik, bi bilo treba spremeniti predpise na tem področju. B. DUŠIC-GORNIK SRAKA ZBRALA VEČ KOT MILIJON NOVO MESTO - Na dobrodelnem koncertu, ki ga je v sodelovanju z novomeško agencijo za šport lani novembra v novomeški športni dvorani pripravila založba Sraka, na prireditvi pa so nastopili najpomembnejši glasbeniki te založbe, so zbrali kar lep kupček denatja, ki je namenjen humanitarnim invalidskim organizacijam Dolenjske in Bele krajine. Čeprav nekateri sponzorji še niso poravnali svojega deleža, je že znana končna vsota v dobrodelne namene zbranega denatja, saj organizatoiji ne računajo, da bi kdo še lahko nakazal obljubljeni denar. Invalidi so dobili 1.122.170 tolarjev, v Sraki pa so nam zagotovili, da bodo jeseni pripravi tudi četrti dobrodelni koncert, saj so bili prvi trije uspešni. TERMOTEHNIKA NOVO: 10% popusta za montažo centralne kurjave in servisiranje oljnih gorilcev v času od 1. februarja do 31. marca. Velja za vse, ki boste z nami sklenili dogovor do 31. januarja 1995. NOVO: obnavljamo, servisiramo in vzdržujemo velike kotlovnice, vse od ventilov, avtomatike, kotlov, gorilcev, priprave vode, do vseh vrst instalacije in manjših gradbenih del. Lahko nam zaupate, imamo dolgoletne izkušnje. Tel.: 068/322-550, 323-903, 323-933 Fax: 068/322-050 Nagra|enac toga tedna je 59S35 ALOJZ MIKEC, ČRM0ŠNJICE 9, NOVO MESTO Nagrado lahko dvigne v trgovini TERMOTEHNIKA, Mlinarska pot 17, Novo mesto VEČ KOT TRGOVINA AVTOBUS V LJUBLJANO ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov obvešča študente in dijake, da bo v nedeljo, 19. februarja, ob 20. uri začel voziti poseben avtobus v Ljubljano po izjemno ugodni ceni 250 SIT. Avtobus bo vozil vsako nedeljo do konca šolskega leta, organizatorjem (DNŠ) pa je, kot že večkrat doslej, priskočila na pomoč zavarovalnica Tilia, kije tudi omogočila izpeljavo te dobrodošle akcije. Odhod avtobusa bo s parkirnega prostora za zavarovalnico Tilia v Novem mestu, več informacij pa lahko dobite na študentskem servisu DNŠ, tel. 322-275. Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: 0 Konec belokranjskega vrtičkarstva na 5. strani: 0 Tomu škodljiva dolenjska zavist na 6. strani: 0 Nepreklicno je odstopil ribniški župan na 7. strani: 0 Bitka za Posavje še vedno traja na 9. strani: 0 Spet rekorden »ulovu heroina na 11. strani: 0 Zgodba o uspehu na Polovičen način na 24. strani: 0 Na Dolenjskem izbruh epidemije ošpic NilHUMMMM iHčSSl VREMEl j Jut ji suho. I spet 1 ri bo sc deloma jasno in i j , v soboto sc bo vreme 1 Usulo, v nedeljo pa bo II cpšc- 1 KONEC MAJA SPET NORMALEN PROMET PO ŽELEZNICI IN CESTI? - Po besedah inž. Dušana Koširja, vodje gradbišča ljubljanskega Gradisa, ki mu je investitor Slovenske železnice zaupal sanacijo plazu pri Orehovem, bodo dela končana v roku, to je do konca maja letos. Takrat bo spet lahko stekel nonnalni cestni in železniški promet. Zdaj je cesta že lep čas uradno zaprta, neuradno pa na svojo odgovornost čez plazišče vozijo vsi, ki pač nočejo proti Sevnici delati velikega ovinka preko Radeč oz. Hotemeža. Na železnici pa je promet v dolžini 100 m upočasnjen, saj se vlaki pod plazom premikajo s hitrostjo komaj 10 km na uro. Predstavnik investitorja SŽ Tomaž (Villenpart je povedal, da so zaradi plazu na tem delu proge uvedli stalno čuvajsko službo. Vse to povzroča zelo velike izdatke, saj so velike zamude, večja pa je tudi poraba elektrike. Po projektu, ki ga je naročila sevniškka občina, naj bi sanacija plazu stala 102 milijona tolarjev. Na posnetku: v plaz, ki je odnesel dobršen de! lokalne ceste Breg - Orehovo proti Črnemu potoku proti magistralni železniški progi Zidani most - Dobova, bodo delavci v zgornjo in spodnjo steno vložili okrog 700 ton betona. Do 9. februarja so že vgradili 47od skupno 79pilotov, dolgih 10 m in premera 1 meter. (Foto: P Perc) Obletnica konca vojne Letos bodo verjetno številne proslave obeležile konec 2. svetovne ivuivu Ii Slovenci, predvsem pa organizacije, katerim so‘lojalni ljudje v Slo-veniji, strpni in nestrpni. Da bi partizanski pevski zbor pel za umorjene domobrance in da bi nadškof maševal za mrtve partizane tam, poroča tudi tokratna anketa Dolenjskega lista. FRANC STARIHA, podjetnik s Sel pri Semiču: “To obletnico konca druge vojne bi morali izkoristiti za končno spravo, kajti če tega ne bomo storili, bomo zamudili zgodovinsko priložnost. Res smo pred pol stoletja premagali fašizem in nacizem, komunizma pa ne. Proslava naj bi vsekakor bila, a na njej naj ne bi poveličevali NOB, čeprav mu priznavam vse dolžno spoštovanje. Vedeti moramo, da smo pri nas imeli revolucijo, s katero :V bi morali tokrat končati." # r/%-mm, - MIROSLAV MUC, upokojenec iz Kočevja pri Črnomlju: “Prav je, da praznujemo 50. obletnico konca druge svetovne vojne in daje ob tem tudi maša. Menim pa, da bi bila v Sloveniji dovolj ena velika republiška proslava, na kateri bi bili prisotni vsi, ki to želijo. Ne vidim smisla, da bi bile proslave tudi po občinah, saj bi bilo to povezano z zelo velikimi stroški. Ta denar bi v občinah raje porabili za kaj drugega, saj vemo, da je problemov veliko. IVAN SOMRAK, predsednik Društva upokojencev v Novem mestu: “Proslava je velikega pomena za cel svet. Mlado generacijo je potrebno s 50-letnico opomniti, da se grozote fašizma in nacizma ne bi nikoli več ponovile. Nas čakajo še trije meseci diskusij o okupaciji, kolaboraciji, zmagovalcih in poražencih, žrtvah in zločincih, spomenikih in o tem, kdo je bil na pravi strani. Tisti, ki preprečujejo to praslavo, branijo nacizem in fašizem.” ffi.. SLAVKO KOFOL, upokojenec iz Kočevja: “Menim, da bi to obletnico lahko lepo proslavili. Menim, da se tisti, ki so dobivali od okupatorja hrano, obleko in obutev, ne morejo enačiti s partizani, med katerimi je bilo zelo malo komunistov. Pomembnejše od proslavljanja pa je, da bi zagotovili delo za mlade, da bodo imeli kruh. Tudi tisti delavci, ki imajo službo, so premalo zaščiteni, saj je lahko vsak hitro ob delo in kruh.” CIRIL ANDOUŠEK, trgovec iz Ribnice: “Najlepše bi obletnico proslavili s splošno in obojestransko spravo?Ne bi bilo prav, če bi slavili le eni, saj bi se tako sovraštvo nadaljevalo še naprej, kar bi spet lahko vodilo v novo morijo. Torej: pri proslavljanju naj oboji sodelujejo enakopravno, si sežejo v roke, si odpustijo nekdanje spore in nato složno delajo za dobro vseh naših ljudi in naše države.” ZLATA VINTAR, upokojena učiteljica iz Sevnice: “Proslava oziroma ustrezna obeležitev 50. obletnice zmage nad fašizmom je gotovo tudi pri nas . potrebna, saj smo lahko ponosni, da smo bili v odločilnih trenutkih vpeti v antifašistično koalicijo. Ob tem ne bi smeli pozabiti na vse Slovence, ki so zvečine ne le zaradi svoje ideje med vojno umrli oz. padli, ker so bili na 'napačni strani’. Vsak človek si vsaj po smrti zasluži primerno obeležje!” IVAN MEZGEC, upokojenec iz Trebnjega; “Bil sem 18 mesecev v koncentracijskem taborišču Dachau in nekaj časa tudi v partizanih, zato seveda sploh ne razmišljam o tem, da naša proslava na državni ravni ne bi bila primerna. Nisem pa za to, da bi se zdaj šli nekakšno spravo z domobranci in drugimi slugami, ki so prisegli in zvesto služili okupatorju ter si pri tej svoji raboti celo umazali roke s krvjo. Naj prepustimo vse to stroki in času!” SREČKO ZORE iz Brežic: “Ne vem, katera generacija naj bi se spravila? Slovesnost ob 50. obletnici zmage antifašističnih sil je proslava države, zato je prav, da proslavljajo vsi. Lep zgled nam je obletnica v Dresdnu, ki sojo obeležili poraženci in zmagovalci. Sicer pa mislim, da je konec vojne pomembnejši od same zmage. Odpravljena je bila uničevalna ideologija temnih sil tistega časa in obrnjen list v človeški miselnosti." m I TOMAŽ PETAN iz Krškega: “Strinjam se, da obeležimo dan zmage, vendar bi želel, da se pred tem razčistijo nekatere stvari, da se vsaj delno popravijo krivice tistih, ki so bili ali na eni ali drugi strani. Ta dan naj bo praznovanje zmage nad fašizmom vseh Slovencev, ne le dela družbe. Praznovanje 50. obletnice osvoboditve naj bo bolj v znamenju sprave, ne pa samo obeležje dneva pred 50 leti.” Črnomelj praznuje V soboto krst helikopterja, ki se bo imenoval Zeleni Jurij ČRNOMELJ - V počastitev občinske praznika, ki ga v Črnomlju praznujejo 19. februar- ja, bo v petek, 17. februarja, ob 19. uri v Špeličevi hiši otvoritev razstave arheoloških izkopanin, ki so jih odkrili v cerkvi sv. Duha in okrog nje. Razstava bo odprta do 3. marca. V soboto, 18. februarja, pa bo ob 11. uri na stadionu nogometnega kluba Bela krajina krst helikopterja slovenske vojske, ki ga bodo poimenovali Zeleni Jurij. Pozdravni nagovor bo imel črnomaljski župan Andrej Fabjan, govoril bo tudi predstavnik slovenske vojske, v kulturnem programu pa bodo nastopili črnomaljska godba na pihala ter plesalci in tamburaši folklorne skupine iz Dragatuša. Obiskovalci prireditve si bodo lahko ogledali tudi prikaz veščin s helikopterji in letalom, manjkali pa ne bodo niti padalci. Isti dan ob 16. uri bo v športni dvorani turnir veteranov v košarki. Ob 20. uri bo v črnomaljskem kulturnem domu gledališka predstava Mladinskega gledališča ljubljanskega “Klovni” režiserja Eduarda Milerja. Gledalce bo pozdravil tudi črnomaljski župan. Konec belokranjskemu vrtičkarstvu Tako vsaj je bilo slutiti na okrogli mizi o razvoju Bele krajine - Zaskrbljujoča nizka izobrazba - Obljubljena pomoč, pobude pa morajo priti od Belokranjcev SEMIČ - Tukajšnja občina in društvo Bela krtina iz Ljubljane sta v petek pripravila v Semiču okroglo mizo o regionalnem razvoju Bele krajine kot enotne regije z naslovom “Vsi različni - vsi Belokranjci”. Kot je dejal minister za kmetgstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc, so Belokranjci prvi v Sloveniji, ki so spregovorili o tem, kako naj se neka pokrajina tesneje poveže in skupno nastopi z svojimi zahtevami na republiki. Dr. Dušan Plut, predsednik komisije za regionalni razvoj v državnem svetu, je poudaril, da se bo Bela kra- jina s 26.700 prebivalci lahko uspešno vključila v tekmo na trgu le enotna, s skupno promocijo in dobrimi proiz- vodnimi programi. Toda Slovenija! Hrvaška morata najprej rešiti pero obmejna vprašanja, da obmcjnosti1 bo več zavora. Res, daje industrijst pokrajina, vendar bodo morali K lokranjci posvetiti več pozorno!! razvoju manjših podjetij. Zast*' šujoče slaba je tudi izobrazba, saj i® v Beli krajini le 350 ljudi visoko i# brazbo, kar je 1,7 odst., medlem koi slovensko povprečje 4,5 odst. Čep® je tudi dohodek na prebivalca niz£ in je demografsko ogrožena, je I® dobila iz tega naslova le 50 milijone tolarjev. Zato je Ivo Piry z minist? va za ekonomske odnose in raz*' priporočil, da se tako črnomaljska* metliška občina, ki spadata med raj vojno šibka območja, kot semiškv je med razvojno nestabilni1* “VSI RAZLIČNI - VSI BELOKRANJCI” - V skoraj štiri ure trajajoči okrogli mizi o Beli krajini kot enotni regiji so Belokranjci slišali veliko napotkov o tem, kaj morajo še narediti za svoj razvoj. Med drugimi so jim jih natrosili tudi (z leve proti desni) Slavko Tekavčič, Niko Zibret, dr. Jože Osterc, dr. Dušan Plut, medtem ko je gostitelj Janko Bukovec, semiški župan, z zanimanjem poslušal. (Foto: M. B -J.) • V državnem zboru je tretjina Ijuat, ki si niti pol plače ne zaslužijo. Niti gradiva ne preberejo niti ne zmorejo biti duhovno prisotni. (Peršak) • Pijanost je začasen samomor. (Russel) * V Evropi je 58 jezikov, slovenščina je po številu govorečih na 28. mestu. Torej nam ni treba kar naprej tarnati nad našo majhnostjo. (Fatur) • Predsednik društva Bela kraji** Jože Butala je obljubil, da bo drušl* pomagalo pri razvoju. Eden od B* lokranjcev je menil, da razvoja1 moč graditi na eksotiki, drugi pa, a jih turisti kar hodijo gledat kot In** jance v rezervat, le da jih bo* pripeljali sami. Toda če se Bel' krapjci sami ne bodo cenili, jih te* drugi ne bodo. Kljub različnim P° ledom je le obveljala misel, da bo* tri belokranjske občine lahko državi uspeie s svojimi zahtevami i če bodo nastopile skupaj, ne pa, čel* vsaka za svojim plotom okopa*** vrtiček. ŠTIPENDIJE ZA ŠOLANJE V TUJINI NOVO MESTO - Prejšnji teden smo pisali o možnostih šolanja v Ameriki. Da bo to vsaj za nekatere lažje, je letos USIA (United States Information Agency) slovenskim srednješolcem odobrila 6 štipendij. Ena štipendija je polna, vključuje plačilo vseh stroškov in še 100 dolarjev mesečne žepnine, pet pa je delnih: dijak plača le letalski prevoz (in seveda sam poskrbi za žepnino). Štipendijo lahko dobijo dijaki, stari med 15 in 18 let, priložiti morajo spričevalo zadnjih treh let in doseči najmanj dober splošni uspeh, iz angleščine pa prav dobro oceno. Potrebno je tudi priporočilo šole in učitelja angleščine ter esej na eni tipkani strani. Vsi zainteresirani naj za prijavnico zaprosijo do 20. februarja na tel. 061 579 690. NEK JIM JE TRN V PETI - Vodstvo elektrarne je avstrijskim parlamentarcem predstavilo program za izboljšanje varnosti elektrarne, ki bo stal 300 milijonov ekujev. Gostje so se ob tem spraševali, ali ne bi bilo bolje ta denar porabiti za drttge namene, saj se niti ne ve, če ne bo treba še več denarja. (Foto: B. D.-G.) V Krškem niso našli bombe Tako so dejali avstrijski parlamentarci, ki so 7. februarja obiskali NEK in “preverjali” varnost KRŠKO - Skupina se je dan predtem mudila pri slovenskih kolegih, se pogovatjala z državnim sekretarjem za energetiko Borisom Sovičem ter z direktorjem Republiške uprave za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem. Na pripombo novinarja, ali je v Krškem edina evropska jedrska elektrarna, so gostje navedli tri doslej uspešne akcije in poudarili, da so trenutno bolj aktivni pri bavarski elektrarni, zato jim za Krško zmanjkuje časa. Sami so pripravljeni posredovati pri avstrijski vladi, da bo tudi finančno podprla izstop Slovenije iz jedrske energije. Menili so, daje zla- sti precej možnosti za sodelovanje obeh držav pri skupnih naložbah v energetiko. Avstrijci se zavzemajo za čimprejšnje zaprtje NEK, vendar po obisku v Sloveniji vedo, da je prej potrebna politična odločitev, morda referendum, tuja pomoč za preusmeritev na drugačno energijo, dogovor s solastnikom - Hrvaško in rešitev za odlaganje odpadkov, ki jo bo majhna država težko našla sama. Z obiskom so želeli obnoviti razgovore o tem in vzpodbuditi ustanovitev meddržavne komisije za te namene. Napovedali so, da bodo navezali stike tudi s Hrvaško. B.D.-G. območji, tudi letos potegujejo zaf denar. Slavko Tekavčič z ministrstva' finance je govoril o financira**) občin, medtem ko je minister Ost6*: spomnil, da ima Bela krajina v S* veniji posebno identiteto, ki bij morala povezati z vrhunsko kak vostjo in potem bo obmejnost tf‘ prednost. Niko Žibret, ki ima v iU**j strstvu za šolstvo in šport na sk*! naložbe v šolstvu, je naštel letošjj obveznosti: poravnati dolg metli' osnovni šoli, rešiti status črnon*® skega dijaškega doma, nadaljeval* gradnjo prizidka semiške OŠ, s prizidkom k Tekstilni šoli Meti**' pripraviti dokumentacijo za dozi**' vo črnomaljskih šol Mirana Jarc* Loke ter v Radencih ob Kaji postaviti center šolskih in obšO® dejavnosti. Tudi ne vidi razlogov," ne bi v Beli krajini odprli gospod ske šole. M. BEZEK-JAN O ČEBELJIH BOLEZN01 SEMIČ - Upravni odbor čebel" skega društva Semič vabi vse ■a**{ Kijavelj shajal brez telefona Slabo razvejeno telefonsko omrežje v občinah Ivančna Gorica in Dobrepolje, bolje v Grosupljem IVANČNA GORICA - Po razvejenosti telefonskega omrežja je nova občina Ivančna Gorica s preko 12.300 prebivalci še vedno slabo razvita. Telefonov že kakšno desetletje zaman pričakujejo v Višnji Gori, po polževo pa gre razvoj telefonije naprej tudi v drugih večjih krajih, celo na Jurčičevi Muljavi. In ker je v tem prelestnem kraju zahodne Dolenjske doma tudi novi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, ki na svoji koži dobro občuti, kaj pomeni biti brez te že kar nepogrešljive naprave za stik s svetom, ni vrag, da ne bi, morebiti celo s kančkom Krjavljeve nabritosti, novo vodstvo občine le presekalo na pol taga gordijskega vozla. Kako je v resnici s telefonijo, smo se pozanimali pri ljubljanskem Telekomu. Prijazna sobesednika sta bila direktor telefonije za omrežno skupino 061 inž. Pavel Žakelj in inž. Ivan Usenik, pristojen za investicije. Inž. Žakelj je poudaril, da bi bil razvoj telefonije pri nas gotovo mnogo hitrejši, če ne bi bilo v preteklih letih prelivanja denarja iz telefonije v druge dejavnosti PTT, predvsem pa, ako bi se cena telefonskega impulza vsaj nekoliko približala evropski. Nemci plačujejo 22 tolarjev za impulz, morda nekoliko bolj primerljivi Španci pa že tarnajo, da “ne pridejo skozi” s ceno impulza 16 tolarjev. V razviti Evropi je cena novega priključka od 50 do 100 mark! Za silo telefonsko razvita izmed treh novonastalih občin je le grosupeljska. Poleg analogne 2.000-števil-čne avtomatske telefonske centrale (ATC) premorejo Grosupeljčani še sodobno digitalno ATC s 3.000 številkami. Priključenih je že okrog 3.700 naročnikov. Telekom predvideva, da bo še letos razpeljal omrežje po mestu, v drugi fazi prihodnje leto pa še na podeželje. Vsaka faza širitve je ovrednotena na več kot 300 milijonov * Občina Dobrepolje premore sodobno digitalno ATC z okrog 1.000 priključki, zasedenih pa je že 800 številk. Digitalna ATC v Ivančni Gorici s 1.800 številkami ima okrog 1.100 priključenih naročnikov. Širitev omrežja naj bi stala okrog 100 milijonov tolarjev. Nove ATC predvideva Telekom za tele kraje v občini: Višt\ja Gora (1680 priključkov), Šentvid pri Stični in Zagradec (po 960), Krka, Dob, Kriška vas, Temenica in Ambrus (po 480), Muljava in Gorenja vas (po 240 številk). Inž. Ivan Usenik iz Telekoma pojasnjuje, da naj bi letos prišla na vrsto Krka, potem pa še drugi kraji. tolarjev. Kot jc posebej poudaril inž. Usenik, plan še ni potrjen, gotovo pa je le to, da bo poslej Telekom v celoti pokril sleherno naložbo, to pa pomeni, da ne bo nič več zoprnega zbiranja sredstev občanov. Naročnik naj-bi plačal priključek okrog 60.000 tolar- P. PERC lokranjske čebelarje na predava*!; ki bovnedcljo, 19. februarja, ob"^ v gostilni Ogulin na Cerovcu P Semiču. O čebeljih boleznih bo r davala veterinarka Olga Jurkošek _________________________JS Mariborsko pismo Stavka do smrti Tisočeri Mariborčani se s stavkami, celo gladovnimi, borijo za obstoj MARIBOR - Medtem ko se poslanci v Državnem zboru pogajajo, odločajo, sprenevedajo in prerekajo o tem, kako in za koliko si bodo povečali svoje za povprečnega delavca že tako in tako bajeslovne plače, se v štajerski metropoli čedalje več delavcev bori za to, da bi dobili vsaj minimalne plače, s katerimi bi lahko preživeli sebe in svoje družine. Tako denimo v poslovni stavbi Gradbenega podjetja Gradis v Mariboru že več kot deset dni gladovno stavkata predstavnika 30 makedonskih delavcev, ki jim Gradis dolguje plače za delo na gradbišču v Rusiji za sedem mesecev. Andre Radinoski in Mihajlo Srbakoski ta odločena: dokler Gradis delavcem iz Makedonije ne bo izplačal pač, ki so si jih pošteno zaslužili, ne bosta končala gladovne stavke. V torek pa so Gradisovo poslovno stavbo zasedli delavci Gradisa, ki še niso dobili decembrske in januarske plače. Tudi oni so črvsto odločeni: dokler ne dobijo decembrskih plač, ne bodo zapustili upravne zgradbe... S plačami pa je nezadovoljnih tudi več kot 500 delavcev tekstil*16 tovarne Tabor, kjer so delavci £>P' lemetilnice napovedali stavko 'P višje plače, vendar jih je vodstvu podjetja takoj na to poslalo dom0'! na čakanje. Delavci so nato izsil*11 sestanek z vodstvom in dali vodst' vu ultimat: če do konca tega tedn® ne prejmejo zagotovila, da bo°° dobili višje plače in da bodo ur°s' ničene tudi druge stavkovne zah' leve, bodo stavkali... Za plače po kolektivni pogodu* se bori tudi več kot tisoč delavc°v mariborske I Iidromontaže, ki so žu j decembra pripravili opozoril*1*; stavko. Če bodo njihove zaht°v6 naletele na gluha ušesa, bodo 22' | februarja začeli generalno stavk0'-: t Tudi 4200 delavcev Tama, k', čakajo na milost in nemilost bam in države, prejema plače neredu0:: Zato je iz Tama že mogoče sliš®1! glasove, da bodo delavci prisilj0*1' dvigniti glas, saj brez plač ne m(,r6' jo živeti. Socialne razmere se v MariboN in Podravski regiji, kjer je več k°J | 32 tisoč brezposelnih, iz meseca mesec slabšajo. Očitno jc gosp0) j darska kriza začela najedati tud nekatera velika mariborska po®" jetja, ki jim jc doslej uspelo kljub0) vati ji. Mariborčani so čedalje b°*J prepričani, da za tako katastrof*1' Ine razmere v mariborskem g°s : podarstvu niso krivi popolno*11® j sami, ampak da pri tem nosijo v6'; lik delež krivde tudi tisti v drž®)? nem zboru, vladi in drugih orga°*.; oblasti, ki znajo očitno veliko b0.1* t uspešno skrbeti za‘svoje (prc)vl'; šoke plače kakor pa za razres° j vanje nakopičenih problemov I gospodarstvu. , TOMAŽ KŠFU\i ri Pi sl li Pt ži Pt gr 12 to Pt te: ki sk nt; sti stl Sl) ok / čl; va mi les G na Če; jec je ka je ko jin ob or( Pie Sl), •De |hc ten ob Poi |°! 'le. S hra do, §kc se, t0y da: 9 $ Ljubljančani vabijo Belokranjce Ljubljanski sejem pripravil prijetno srečanje z belokranjskimi vinogradniki ČRNOMELJ - Da bi dejavnost Ljubljanskega sejma, zlasti njegovi v svetu najbolj znani in cenjeni prireditvi - ljubljansko mednarodno ocenjevanje vin ter sejem Vino, kar se da približali čim širšemu krogu ljudi, predvsem tako imenovani strokovni javnosti, predstavniki Ljubljanskega sejma pred letošnjim 41. mednarodnim ocenjevanjem vin in vinskim sejmom obiskujejo slovenske vinorodne predele. Na drugem takem obisku - prvi je bil v Brdih -so v črnomaljskem hotelu Lahipja prejšnji četrtek pripravili družabno srečanje belokranjskih vinogradnikov. v KMEČKI DRUŽBI 5.000 naših certifikatov • LJUB.LJANA - Do 6. februarja se je odločilo v Kmečko družbo vložiti certifikate 56.000 državljanov Sloveli1!®’ od lega 5.000 iz Dolenjske in ele krajine. Osnovni kapital Kmeč-ega sklada 2 je povečan na 9,5 milijarde tolaijev, zaradi velikega dnevnega pritoka certifikatov pa se je dru-a odločila zaprositi za ustanovitev H^e-u ga sklada 3- Po vsej Sloveniji a as*anavlja tudi regionalne in-‘PPjske odbore, da bi bila lažje kos veukim m zahtevnim nalogam. VALENTINOV POHOD k ' Društvo vinogradni- h°V| ,bnje vabi na 1. Valentinov po-°o. ki se bo začel v soboto, 18. feb-ruilrja, ob 9. uri pri Poltarju. H/OMEŠKE TRŽNICE živ^knC^C^kova lržnica je imela kar en Promet. Th čas se najbolje P oaaja regrat, po 100 tolaijev merica. m motivilec, ki ima isto ceno. Os-'e cene so naslednje: čebulček 400, ček4(k):0lCraba 10°’ °rehi 1'200’sir' Od Ljubljanskega sejma, prireditelja v svetu visoko cenjenega in odmevnega mednarodnega ocenjevanja vin v Ljubljani, se je srečanja v Črnomlju udeležila 5-članska vodilna ekipa z direktorjem Jeršetom na čelu, spodbuden pa je bil tudi odziv belokranjskih vinogradnikov. Srečanja in družabnega večera so se udeležili tudi vsi trije belokranjski župani, črnomaljski Fabjan, metliški Matkovič in semiški Bukovec, vsi trije tudi kot vinogradniki. Ljubljančani so predstavili svoji uspešni prireditvi, se pravi mednarodno ocenjevanje vin in vinski se- jem, ki že 40 let na lep in uspešen način širita ime Slovenije po vsem svetu ter prispevata ne samo k slovesu naših vin, ampak tudi naše domovine nasploh. Letos bosta obe prireditvi prej kot običajno: ocenje-van-je, ki bo tudi letos potekalo pod pokroviteljstvom Mednarodnega urada za trto in vino, bo od 22. do 27 maja, vinski sejem pa od 5. do 9. junija. Direktor Ljubljanskega sejma je na srečanju v Črnomlju še posebej povabil k sodelovanju belokranjske vinogradnike oziroma vinarje. Za tiste, ki bodo razstavili svoja vina, 4nn p 7 smetar>a 700, jajca 22, med j^O. slivovka 500, jabolka 70, hruške ln fižol 350 tolarjev. Pri Sadju in ^lenjav, so orehi 1.000 tolarjev, po-aranče 78, zelje 80, korenje 85, fižol cvetača 210, solata 153, ajvar 290, anane 120, mladi krompir 250, man-?anne 16°, solata 150, česen 300, mPlr 50, pomaranče 80 tolarjev. sejmisca ril. -185 do tri mesece sta- dh i ® starejših prašičev so tokrat P Peljali prodajalci na redni teden-sejem prostih Mlajših so proda-95 po 270 do 300 tolarjev, starejših fcve^220 d° 260 tolal3cv kilogram Šentjernej - Na sejem je bilo Popeljanih 224 prašičev do 30 kilo-gramov ,eže in 31 težjih. Prodali so tol‘'aZJ,,h. prašifev P° 400 do 450 Po 2?nakl!.0,8ram žive teže in 7 ‘ežjih teže m ' ° tolarjev kilogram žive e Na sejmu je bilo tudi 25 konj, od ski tn *° Prodani trjje plemen-ntark ju M .3-300 do 3.000 nemških stil v,.k *tojničaijevje ponujalo tek-stroie^!° m‘ehnifno rob"> kmetijske so 2a hrano in pijačo pa SREČANJE VINOGRADNIKOV - Direktor Ljubljanskega sejma je belokranjske vinogradnike na srečanju v Črnomlju povabil k sodelovanju na bližnjem mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani in na vinskem sejmu, ki sledi temu ocenjevanju. Ponudil pa je tudi sodelovanje Ljubljanskega sejma na metliški Vinski vigredi. (Foto: A. B.) DAN ODPRTIH VRAT NA KMETIJSKI ŠOU NOVO MESTO - Srednja kmetijska šola Grm iz Novega mesta je prejšnji petek odprla vrata učencem 8. razredov. Kaže, da se za kmetijstvo zanima čedalje manj otrok, saj je prišlo le nekaj več kot 50 osnovnošolcev. Obiskovalce je pozdravila namestnica ravnatelja šole Vida Hlebec. OBČNI ZBOR DV SEVNICA-BOŠTANJ SEVNICA- Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj vabi v nedeljo, 19. februarja, ob 9. uri v hotel Ajdovec na občni zbor društva. Po zboru bo zanimivo predavanje dipl. inž. Cvetke Varlec iz sevniške M-Kmečke zadruge o zaščiti ter o dognojevanju vinske trte v zimskem in spomladanskem času. kmetijski nasveti Orehu se obeta prihodnost “P •• člankov"0 orehe> saj j»h čaka še lepa prihodnost!” poziva v daljšem val V ND, ki ga povzemamo, kmete in druge lastnike zemlje pozna-mizo lr>D ^ado Simončič ter navaja vrsto utemeljitev za ta svoj opti-lcs p PolcS Plodov in zdravilnega zelišča daje oreh zelo lep in trajen Pa n V"1 zarata iskanega lesa je padlo pri nas preveč orehovih dreves, nov i e-pri nas’tudi v drugih evropskih deželah so posekali toliko ore-nasaHJC zdaJ lreba orehov les uvažati iz Amerike. Več novih orehovih čem ,v zahtevaj° tudi naraščajoče potrebe slaščičarske industrije, pri jedr-HS° Posehej velike možnosti pri nas, kjer je poraba orehovih TnH Pod evropskim povprečjem, je za?3 *ako se lotiti obnove in kaj priporoča sadjarska stroka? Oreh kak > CVno drevo. čeprav na kmečkih dvoriščih nikoli ni bil deležen je • ^ P°sekne nege. Občutljiv je zlasti za spomladansko pozebo in ga j.zat0 Pr'Poročljivo saditi le tam, kjer dobro uspeva vinska trta ali jim ani- Seveda velja to le za pridelovanje orehovih plodov. Cc pa go-obm *e zaradi njegovega dragocenega lesa, je pridelovalno ^ °čje širše, saj se na možno pozebo ne oziramo, oreh Pridelovanje plodov stroka priporoča le cepljene debeloplodne pl . > ki imajo nad 3 cm premera, tanko lupino in vsaj 45-odstoten iz-SQ ri jedre. Za severovzhodni del Slovenije inž. Tatjana Hlišč priporoča m 7 el't, petovio in haloze, inž. Simončič pa še bolgarsko sorto šcinovo, nir\ m k° za naše kraje ni natančnejših priporočil. Vsekakor bi bilo len^?re z dobrim sortnim izborom in pravilu, gojo tudi v širši Do-yski povečati pridelavo in koristi, ki jih prinaša, oh KiVedno Je priporočljivo orehove sadike saditi na kmečkem dvorišču, Pot ^c .h *n gnojiščih, kjer je obilo organskega gnojila in orehi ne JOr.i ujejo posebne nege. Mnogo več gospodarskega uspeha pa obeta-LPkmtažni orehovi nasadi, ki morajo biti strokovno zelo dobro zastav-0r u*aj 8re za trajen nasad, ki lahko še kako kaznuje napake in zmote. K.el) trna močan koreninski sistem, zato potrebuje dovolj globoko m s (jn n,1j bogato zemljo. Ker ne trpi sence, morajo biti sadike med seboj jl J?lj oddaljene. Da je možna oskrba, varstvo pred boleznimi m cciijjvej ter obiranje, je priporočljiva nizkodebelna vzgoja itd. Kdor Cmerava lotiti naprave orehovega nasada, se mora obvezno posve-‘hi s strokovnjakom oz. delati pod njegovim strokovnim nadzorom, Sl Prihrani razočaranje! jnž l S podtalnim zalivanjem do najlepše trate Zanimiva novost: Lego pop-up razpršilniki Brez pravilne nege, to je ple-tve, valjanja in zalivanja, ni lepe trate ali travnatega igrišča. To sicer ni nujno početi 300 let, kot pravi angleški nasvet, je pa vsekakor nepogrešljivo. O tem se lahko vsak sam prepriča; če opusti naporno valjanje in zalivanje, se bo trata sčasoma spremenila nazaj v svojo naravno podobo - travnik. Ker je vzdrževanje povezano z delom in naporom pa tudi stroški, ni nič čudnega, če je skušal človek vse to zmanjšati. To pa se je zgodilo z izumom podtalnega razpršilnika, brez katerega si kmalu ne bo moč predstavljati sodobne nege trate ali travnatega igrišča. Na trgu se je zlasti uveljavil razpršilnik Lego pop-up, bolje rečeno sistem razpr-šilnikov, ki ga je mogoče prilagoditi različnim potrebam glede velikosti ali razgibanosti terena. Seveda je začetni strošek precejšen, saj je treba cevi vkopati pod zemljo, prav to pa prinaša mnoge prednosti: voda namreč ne gre v nič z izhlapevanjem, kakršno nastane pri površinskem zalivanju, pronicanje h koreninam trav je enakomerno, uporaba je preprosta, zahteva manj dela in časa, podtalno zalivanje omogoča druga dela, to je valjanje, košnjo ali pletev itd. Z elektronskimi programatorji je tovrstno namakanje mogoče še izpopolniti, kar se da s pridom uporabiti na teniških, nogometnih in drugih travnatih igriščih, kjer se za negovano, lepo in trpežno trato izplača tudi kaj žrtvovati. (Moj mali svet) - n obljublja vodstvo sejma tudi posebne popuste, od 10 do 30 odst. na osnovno ceno, odvisno od števila poslanih vzorcev. Direktor sejma je na • Na srečanje so belokranjski vinogradniki prinesli svoja vina in tako so pod vodstvom strokovnjaka Toneta Pezdirca iz metliške Vinske kleti degustirali 29 vzorcev, med katerimi je bilo nekaj izvrstnih vin, kar je znova potrdilo sloves Bele krajine kot izjemne vinorodne dežele, v kateri so ne samo izvrstni vinogradniki, ampak je tudi vse več dobrih kletarjev. Majhna zamera pa jim na koncu le gre: od 29 vzorcev sta bila le dva vzorca rdečih vin, kar govori, da tudi belokranjski vinogradniki podlegajo nekritični (že minevajoči) modi belih vin in nespametnemu opuščanju rdečih, čeprav je Bela krajina kot vinska dežela postala znana prav po metliški črnini, kije poleg tega vino, kije na velikih in pomembnih ocenjevalcih dobilo največ medalj. srečanju v Črnomlju tudi ižrazil željo, da bi Ljubljanski sejem sodeloval na metliški Vinski vigredi. A. D. Kako izboljšati nezavidljivi položaj čebelaija S posveta članov dolenjskih čebelarskih društev NOVO MESTO - V začetku februarja smo se na pobudo Belokranjcev zbrali na posvet v Novem mestu predstavniki dolenjskih čebelarskih društev, da bi se dogovorili, kako bi si lahko izboljšali svoj položaj. Pobuda je padla na plodna tala, saj so se posveta udeležili vsi vabljeni predstavniki ČD razen predstavnikov ČD Črnomelj. Kot prvo, stalno in samo od nas odvisno nalogo smo si izbrali seznanjanje čebelarske, kmetijske in najširše javnosti s pomenom čebel in čebeljih pridelkov, z zanimivostmih in problemi, o katerih bomo pisali in govorili v vseh dostopnih lokalnih medijih. Druge naloge, predvsem skrb za strokovno izobraževanje čebelarjev in sodelovanje z drugimi ustanovami, pa bomo reševali sproti. V ta namen smo izmed sebe izvolili odbor, ki bo to delo tudi vodil. JANEZ FIRM EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Prim, dr. Peter Kapš Vino in zdravje @) mnenju nekaterih avtorjev vpliva tudi na tvorbo nekaterih morfinu podobnih snovi, ki pri človeku čez čas povzročijo zasvojenost z alkoholom. Acetaldehid v jetrih popolnoma zgori v vodo in CO,, to je v povsem nenevarne fizoloske produkte organizma. Alkoholno vnetje jeter in maščobna infiltracija jeter nastaneta le po večji količini zaužite alkoholne pijače. Le redno in dolgotrajno čezmerno pitje alkoholnih pijač lahko okvari še druge organe, vključno s centralnim živčnim sistemom (alkoholni polinevritis, alkoholna demenca itn.), zlasti pa lahko alkohol pušča hude posledice na srcu. Prištevajo ga k dejavnikom tveganja za pojav koronarne bolezni in cerebrovaskula-rnega insulta (možganske kapi). Alkoholna pijača lahko škoduje tudi “moškosti”, so ugotovili znanstveniki iz New Yorka, ko so na prostovoljcih merili razmerje med količino popitega alkohola in zmanjšanim delovanjem moškega spolnega hormona testosterona. Količina testosterona se je po pitju vina očitno zmanjšala. Tudi popivanje na prazen želodec, četudi “kulturno” pitje, lahko pospeši nastanek ciroze jeter. Pitje na prazen želodec je lahko še drugače škodljivo. Liter in pol popitega vina lahko povzroči pri odraslem človeku že očitno pijanost (0,8 promila do 1,5 promila alkohola v krvi) s pomanjkljivo pozornostjo in voljo, s podaljšanim refleksnim časom in nehotenimi gibi itn. Znižana koncentracija sladkorja po zaužitju vina na prazen želodec lahko povzroči nezavest in misel, da gre za težko pijanost. (Nadaljevanje prihodnjič) Alkohol se razmeroma zelo hitro absorbira iz prebavil, absorpcija se začne že v ustih, nadaljuje v želodcu (celo 20% vsega popitega), konča pa v tankem črevesu, kjer je absorpcija zelo hitra. Pri pitju med uživanjem hrane je absorpcija zelo počasna in znatno manjša kot pri pitju na prazen želodec. Del zaužitega vina se izloči z izdihanim zrakom (okoli 0,5 -1 promil), okoli 5 promilov se ga izloči z znojenjem, nekaj pa tudi z urinom. Skoraj 80% vsega zaužitega vina pa se v jetrih razgradi s pomočjo encima alkoholdehidrogenaze in ka-talaze (okoli 100 mg alkohola na kilogram telesne teže na uro). Vemo, da je alkohol neposredno strupen za jetrni parenhim (tkivo), veijetno pa tudi za tkivo trebušne slinavke. Njegova strupenost pa je relativno zelo majhna. Po mnenju Wallnorferja in sodelavcev ter Thomsona je za razvoj jetrne ciroze potrebnih kar 1.500 1 etilnega alkohola (4 leta po 1 l/dan 70% etil. alkohola). Pomembna je tudi količina naenkrat popite alkoholne pijače in čas pitja, dalje, ali gre za rednega, zmernega, kulturnega pivca ali pivca, ki pije že čez mero. Najpomembnejša pa je genetika ali konstitucionalna predis-pozicija za razvoj alkoholne okvare (iz kakšnega “testa” si narejen). TUdi prehrana z malo beljakovinami in drugih življenjsko promembnih hranil (vitaminov in elementov) pospešuje nastanek jetrne ciroze in drugih bolezni, ki jih povzroča redno in čezmerno pitje alkoholnih pijač. Prvi presnovni produkt razgradnje clkohola v jetrih je acetaldehid. TU je verjetno najstru-penejši presnovek, ki vpliva škodljivo na jetrni parenhim. Po DE: žrtve desne revolucije Koga v tej državi sploh zanima usoda kmetijskih delavcev, ki morajo plačevati kazen za krivdo drugih? “Država krade in ropa kmetijske delavce”. Pod tem naslovom piše Delavska enotnost (DE) o novi krivici, ki jo ob popravljanju starih doživlja podjetje Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj. Po razsodbi Ustavnega sodišča Slovenije, da 5. člen zakona o lastninskem preoblikovanju ni protiustaven in da je moč izvajati pravilnik o zakupih kmetijskih zemljišč, po katerem mora podjetje plačevati najemnino tudi za tista zemljišča, ki jih je svoj čas kupilo, je kranjsko podjetje prišlo v nezavidljiv položaj. Pa ne le kranjsko, temveč tudi drugi nekdanji družbeni kmetijski obrati so v veliki negotovosti in v nezavidljivem položaju. Kot da bi se jim hotel nekdo maščevati za vse krivice v prejšnjem družbenem sistemu. Na zavodu za zaposlovanje se je doslej znašlo že 5.000 delavcev z nekdanjih družbenih posestev in živinorejskih PRIKAZ REZI V STARI GORI STRAŽA - Sadjarje in vrtičkarje vabimo na prikaz pravilnega obrezovanja sadnjega drevja, ki bo danes, 16. februarja, ob 15. uri v nasadu Janeza Gašperiča v Stari gori. Če bo slabo vreme, bo demonstracija, ki jo bo izvedel inž. Janez Hrovat iz Kmetijskega zavoda, v torek, 21. februarja, ob isti uri. farm. Tudi preostalih 10.400 čaka podobna usoda, če se bo nadaljevalo, kot pravi časnik, načrtno uničevanje kmetijskih podjetij, za kar ima največ “zaslug” kmetijsko ministrstvo, ki je v rokah Slovenskih krščanskih demokratov. List navaja tudi podatek, da so slovenska kmetijska podjetja, ki gospodarijo s 50.000ha obdelovalne zem -Ije, plačala lani kar 17-krat več družbenih dajatev kot zasebni kmetje z enake površine obdelovalne zemlje. “Kje je tu enakost lastnine pred zakonom, kaj šele enakopravnost državljanov in spoštovanje človekovih pravic V' se sprašuje Delavska enotnost. . n ENKRATNA PRILOŽNOST PRIHRANKA NA RAZSTAVNO-PRODAJNI AKCIJI POHIŠTVA IN STANOVANJSKE OPREME VSE ZA VAŠ DOM SAMO 21. — 24. 2. V OSNOVNI ŠOLI GRM NOVO MESTO \helena mrzlJkar\ gospodinjski kotiček Vsaj eno jabolko na dan Telesno in duševno zdravje je naša največja vrednota in prav z zdravimi živili lahko veliko pripomoremo k temu. Od raznovrstnega sadja, ki nam je na voljo, so prav jabolka pomemben sestavni del zdrave in dietne prehrane. Uživamo jih v vseh letnih časih, poznamo številne sorte različnih oblik, barv in okusov. Ali tako dobro poznamo tudi njihovo hranilno in zdravilno vrednost? Jabolka so sočna in vsebujejo do 86 odst. vode in le 55 kCal v 100 g. V zrelih plodovih je veliko vitaminov A, B, C in E. Odvisno od sorte pa vsebujejo jabolka še celulozo, dekstrozo in trsni sladkor, jabolčno, citronsko, jantarno, mlečno in ok-salno kislino, pomembne pektine, vosek in vrsto rudninskih snovi, kot so za telo pomembni kalcij, fosfor in kalij. Jabolka so že v starem veku uporabljali v zdravilne namene. Danes pa velja rek, da eno jabolko na dan odvrne zdravnika. Nič boljšega ne moremo narediti za svojo presnovo, kot če zjutraj na tešče pojemo jabolko. Izberemo sočno, bolj kislo jabolko, vendar ga ne olupimo, saj bi s tem zavrgli ves vitamin C in celulozo. Jabolko jemo počasi in ga dobro prežvečimo. Balastne snovi, ki'jih použijemo, pomagajo naši presnovi, saj preprečujejo napenjanje in mehanično spodbujajo črevo k dejavnosti. Kadar pa jabolka olupimo, lupin ne zavržemo, ampak jih posušimo, nato pa zrežemo ali zmeljemo. Dodajmo jih sadnim čajnim mešanicam ali skuhamo čaj proti driski. Za boljše delovanje srca pa popijemo pol ure pred obrokom kozarec sveže iztisnjenega jabolčnega soka. Če pojemo na dan četrt do pol kile jabolk, oskrbimo telo s 75 mg C vitamina. Dovolj je vzrokov, da ne bomo pustili jabolk gniti in veneti v kleteh. JftMU! 12 MASI H OBČIM jfttlfat Bolnišnica je finančni bolnik Obisk ministra za zdravstvo dr. Voljča s sodelavci v Novem mestu - Porodnišnica bo letos nared - Bolnišnica ostaja regijska, “ozdraviti” pa jo je treba izgube_ (Nadaljevanje s 1. strani) poslovanje, čeprav naj bi bilo že po izpadu hrvaških pacientov zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja preveč; povečala se je tudi dežurna služba, zdravstvo je močno prekoračilo plan, zlasti pri specialističnih pregledih, kjer naj bi ta prekoračitev znašala skoraj tretjino, itd. “Dan vam je bil poseben denar nad dogovorjenim, izguba pa ne samo da sc ni zmanjšala, ampak se je celo povečala,” so ljudje iz ministrstva strnili očitke. Seveda je vodstvo novomeške bolnišnice na to odgovorilo s svojimi podatki, ki se ne ujemajo s tistimi, s katerimi operira ministrstvo, in kažejo drugačno podobo. Poleg tega v bolnišnici trdijo, daje program, ki jim ga je ponudil v odkup Zavod za zdravstveno zavarovanje, premajhen in temelji na nerealnih izhodiščih. Povrhu vsega pa se zdravniki in zdravstveno osebje, ne pa ministrstvo in njegovi uslužbenci, vsak dan “spopadajo” s pacienti, ki na vse načine uveljavljajo svoje pravice. Tudi zato, trdijo novomeški zdravniki, se povečuje delo v specialističnih ambulantah. Jasno so tudi povedali, da so že sprožili aktivnosti za odpravo izgube v novomeški bolnišnici. “Resnici je '4 treba pogledati v oči in si natočiti čistega vina. Izgube je treba sanirati, to je v interesu dolenjskega zdravstva, prebivalcev, in ne nazadnje, zaposlenih v tej ustanovi. To, da si glede tega pridemo najasno, je tudi namen današnjega sestanka,” je naravnost povedal dr. Zajc. Jasno pa je, da novomeška bolnišnica ob sedanjem obsegu dela in s takim številom zaposlenih v sedanjih razmerah in ob takih kriterijih ne more poslovati brez izgube. Gostje so si ogledali napredovanje gradnje novomeške porodnišnice. Gradbena in inštalacijska dela naj bi bila spomladi dokončana. Letos se bodo, kot je zatrdil minister, otroci že rojevali v novi porodnišnici, kako pa bo z nadaljevanjem gradnje oziroma opremljanjem ostalih delov te velike nove stavbe, še ni jasno. “V prvi vrsti je treba dobiti,” je dejal minister, “dobrega kupca za stavbo sedanje porodnišnice, kupnina pa bo šla,” je zagotovil, “do zadnjega tolarja za novo stavbo na drugi strani Krke.” “Stanje zdravstva v Novem mestu je dokaj v redu, tudi v bolnišnici, kjer pa predstavlja izguba precejšen problem,” je ob koncu obiska v Novem mestu dejal minister dr. Voljč. “Nadzor nad sanacijo tega stanja bo tako kot v Izoli in Celju, kjer se otepajo z TRIJE ZDRA VNIKI - Takole so se minister dr. Voljč, direktorica novomeškega zdravstvenega doma dr. Gazvodova in direktor bolnišnice dr. Starc vračali na nadaljnje pogovore po ogledu gradnje porodnišnice. (Foto: A. B.) Pogrešajo takih prireditev ŠENTJERNEJ- V prostorih tukajšnje Dolenjske banke so imeli v soboto, 11. februarja, lep kulturni dogodek, kakršnega Šentjernej-čani niso prav pogosto deležni. Številni obiskovalci so s svojim obiskom potrdili, da je v novi občini precejšnje zanimanje za kulturno dogajanje, hkrati pa seje pokazalo, da Šentjernej pravzaprav nima nobenega pravega prostora, namenjenega tovrstnim kulturnim prireditvam; banka je bila namreč nabito polna. Glavno zaslugo za kulturno soboto v Šentjerneju ima domačinka Jožica Medle, ki je pripravila razstavo svojih novejših del, kolažev in asamblažev, ki so postali tako rekoč njena likovna osebna izkaznica. V kolažih prepleta grafiko starih notnih tiskov z barvnim ozadjem in naslikanimi inštrumenti, v asamblažih pa v polje slike kot sestavni element postavlja dele lončarskih izdelkov, po katerih slovi Šentjernej. Na razstavi smo videli tudi njeno skulpturo, torej novost v ustvarjalnih prizadevanjih Medletove. Uvodno besedo o likovni ustvarjalki je pripravil višji kustos Jožef Matijevič, prebral pa jo je Milan Pavlič, nato pa so učenci osnovne šole pokazali, kaj vse zna' jo. Nastopili so mladi glasbeniki, literati in člani dramskega krožka, ki so zaigrali odlomek iz Linhartove Županove Micke. Predstavila sta se tudi domačina pesnika Gustelj Cvelbar in Jože Grgovič, ki sta prebrala nekaj svojih priložnostnih pesmi. “Današnja prireditev je pokazala,” je povedala Medletova, “da si Šentjernejčani žele kulturnih prireditev. Doslej so bile zelo redke, kar pa je razumljivo, saj nimamo primernega prostora zanje. Upam, da nam bo uspelo dobiti kakšen prostor, kjer bi lahko prirejali razstave in postavili tudi stalno razstavo o lončarstvu ali kaj podobnega, kar je značilno za kulturno dediščino našega kraja in okolice. Če se ne bomo pobrigali sami, ne bo nikoli nič.” Sobotno prireditev so podprli: občina Šentjernej, Dolenjska banka, Turistično društvo Šentjernej, Konjeniško društvo Šentjernej, uredništvo lokalnega glasnika In, osnovna šola ter vinogradnik Vinko Štemberger, ki je z izvrstno kapljico poskrbel, da grla niso bila preveč suha. MiM n H KULTURA V BANKI V GOSTEH- Šentjemejska ekspozitura Dolenjske banke je minulo soboto imela v gosteh domače kulturnike. Odprli so likovno razstavo Jožice Medle, v programu pa so nastopili glasbeniki, literati in mladi igralci. Na sliki: prizor iz Zupanove Micke, v katerem je nastopila slikarki-na hči Ines. (Foto: M. Markelj) enakimi težavami, opravljal nekdo od zunaj. Zelo natančno vemo, kaj taka bolnišnica, kot je novomeška, potrebuje za normalno poslovanje. To bomo zagotovili in nič več! Letos tako ne gre računati na nobene investicije, sproti bo treba plačevati račune in zmanjševati izgubo.” BARTELJ O VIŠJEM IN VISOKEM ŠOLSTVU NOVO MESTO - Novomeška Srednja tehnična in zdravstvena šola prireja danes ob 16. uri v prostorih šole okroglo mizo o razvoju višjega in visokega strokovnega šolstva v duhu nove zakonodaje. Na okrogli mizi bosta sodelovala tudi svetovalec vlade za srednje šolstvo Boštjan Zgonc in državni sekretar za visoko šolstvo v Ministrstvu za šolstvo in šport Pavle Zgaga. PRI POŽARIH IN V DRUGIH AKCIJAH OREIIOVICA - Gasilsko društvo Orehovica, katerega požarni okoliš obsega Orehovico, Tolsti Vrh, Hrastje in Žapuže in ki ima tri usposobljene desetine, je lani zabeležilo na svojem območju tri požare. S hitrim posredovanjem so člani društva pogasili dva od požarov že na začetku, ogenj na senožeti v Bičevju pa so ukrotili s pomočjo pok-licne gasilske enote Gasilsko-reševalnega centra Novo mesto. Orehoviški gasilci so sodelovali tudi pri gašenju požarov v Pristavi in Mihovem. GD Orehovica se je lani udeležilo gasilskega relija in sektorske vaje, sodelovalo pa je tudi pri izvedbi dveh kolesarskih dirk. O TEŽAVAH SODOBNEGA ČLOVEKA NOVO MESTO - V ponedeljek, 20. februarja, bo ob 18. uri v novomeški gimnaziji predavanje o vzrokih za najbolj pogoste tegobe današnjega časa, kot so nespečnost, preveličana zaskrbljenost, razdražljivost, visok krvni tlak, glavobol, želodčne in druge psihosomatske težave, beseda pa bo tekla tudi o lem, kako si vsakdo lahko sam pomaga pri odpravljanju omenjenih težav. Predavanje pripravlja Gama šola stabilnega življenja. Zainteresirani se bodo lahko vključili v tečaj Game. IZLET NA BOČ NOVO MESTO - Planinska sekcija Intel servis iz Novega mesta bo v soboto, 25. februarja, pripravila planinski izlet na 979 m visoki Boč. S parkirišča nasproti novomeške avtobusne postaje se bodo planinci odpeljali z avtobusom ob 7. uri zjutraj, nazaj pa naj bi prišli okoli 18. ure. Člani planinske sekcije Intel servis želijo, da bi se jim pridružili tudi vsi tisti ljubitelji gora, ki še niso organizirani, saj izlet ni zahteven. Prijavite se lahko pri Marku Remsu na telefon 321 712 (dopoldne) ali 22 182 (popoldne). OPRAVIČILO Tipkarski škrat se je tokrat grdo pošalil na račun dveh nujnih obvestil, ki so jih organizatorji prireditev želeli objaviti v Dolenjskem listu. Pod naslov “Prikaz obrezovanja v Stari gori” (DL, stran 4) je pritaknil besedilo napovedi nastopa Tria Novine v Šentrupertu, besedilo povabila za ogled strokovno pravilnega obre-zovanja sadnega drevja v Stari gori pri Straži pa je preprosto izpustil. Za napako, ki je bila narejena v naglici pri pripravi lista, se prizadetim in bralcem opravičujemo. Uredništvo DL PRAVA OČALA NOVO MESTO - Pred dobrim tednom so na novomeški tržnici prodajali jajca po 22 tolarjev, jabolka po 100, redkev po 140, fižol po 210 in korenje po 85 tolarjev. Zelo ugodna pa je bila tudi cena očal z dioptrijo, ki sojih prodajali po 3.200 tolarjev (menda ne kilogram). Natančno nismo izvedeli, ker je bila pri stojnici z očali velika gneča. Včasih so bili potrebni za pridobitev očal zdravniki, optiki in podobni strokovnjaki, zdaj pa si jih, kot omenjeno, lahko kupite kar na živilski tržnici. Kdor jih kupi. se najbrž počuti dobro, vprašanje pa je, kako se njegove oči. ZA POČITNICE BREZ SNEGA NOVO MESTO - Vse tako kaže, da od 20. do 25. februarja, ko so dolenjski šolarji na zimskih počitnicah, ne bo snega. Zveza prijateljev mladine je zato s številnimi sodelavci pripravila program počitnic brez snega. Razen obiskov filmskih matinej so vsi programi brezplačni. V Pionirski knjižnici bodo vrata odprta vsak dan med 8. in 19. uro. Mladi se bodo lahko kratkočasili ob branju knjig, poslušanju CD plošč, gledanju video filmov in igranju. Posebej so se za počitnice potrudili v Dolenjskem muzeju in v goste povabili mojstra risanega filma Mikija Mustra. Šolarji bodo pod njegovim vodstvom lahko ustvarjali filme, si ogledali njegovo razstavo (od torka do petka, vsak dan med 10. in 17. uro). Planinsko društvo pripravlja tudi zanimiv izlet na Trško goro, in sicer v torek, z odhodom ob 8. uri izpred Športne dvorane. Svoj program so ponudili tudi radioamaterji in raketarji, ki delujejo na Kristanovi 60 (bivši internat v Šmihelu). Na voljo bodo v ponedeljek in četrtek med 18. in 20. uro. Dom kulture bo od ponedeljka do srede ob 10. uri vrtel film Maska, ostale dni pa risanko Levji kralj. DANES JAVNA TRIBUNA O ŠOLI NOVO MESTO - Združena lista socialnih demokratov Novo mesto prireja danes, 16. februarja, ob 17. uri v občinski sejni sobi na Novem trgu javno tribuno z naslovom Avtonomija učiteljev, staršev in učencev. Na tribuni bodo sodelovali strokovnjaki Ministrstva za šolstvo in šport ter poslanci Državnega zbora. STATUS ŠENTJERNEJSKEGA ŽUPANA ŠE NEJASEN ŠENTJERNEJ - Na petkovi zaprti seji so šentjernejski svetniki z županom obravnavali vprašanje, ali naj župan Franc Hudoklin svojo funkcijo opravlja profesionalno, vendar dokončne rešitve niso našli in bodo o tem ponovno razpravljali na 3. redni seji, ki bo 27. februarja. Župan je pripravil tudi shemo občinske uprave, potrdili so funkcijo tajnika, sekretariat za splošnopravne zadeve in sekretariat za finance, plansko anali-tiko in podjetništvo. Potrdili so tudi sanacijo 2,5 kilometra dolge makadamske ceste na Javorovico ter kilometer in pol dolge ceste proti Zameškemu, ki sta zaradi zime močno načeti. Na razpis za občinske prostore so dobili tri ponudbe, komisija pa bo odločala o njihovi primernosti. PRIPRAVNIŠTVO POD STROKOVNIM VODSTVOM NOVO MESTO - Po končani gostinski šoli se pojavi vprašanje, kje opraviti pripravništvo za natakarja oziroma kuharja. Največ mladih se zaposli v bifejih in raznih lokalih brez strokovnega vodstva mentoija, tako da se v šestih mesecih seveda nič ne naučijo. Zato Obrtna zbornica pripravlja predlog o obvezni praksi v gostinskih lokalih, kjer bodo opravljali prakso pod strokovnim vodstvom mentorjev. Pod takšnim nadzorom so delali v gostilni Vovko na Ratežu trije gostinci, ki so končali 3- ali 4-letno srednjo šolo. Mentorica Marija Vovko jih je vodila 6 mesecev, kaj so se naučili v šoli in za štedilnikom gostilne, pa so prejšnji četrtek pokazali pred 3-člansko izpitno komisijo, ki jo je organizirala obrtna zbornica v gostilni Vovko. Vsi trije so opravili stro- kOVniiZpit J. HARTMAN PRIPRAVE ZA SEVERNO OBVOZNICO NOVO MESTO - Zaradi gostega prometa v središču Novega mesta bodo sčasoma zgradili obvoznice, o čemer je sicer beseda že daljši čas. Trenutno izdelujejo lokacjski načrt za severno obvoznico, ki jo bodo gradili v dveh etapah. To obvozno cesto, ki se bo odcepila s ceste Mirna Peč - Novo mesto v bližini vojašnice, bodo speljali ob stavbi novomeškega cestnega podjetja v Bučni vasi v Ločno. POSTAJI RAČUNALNIKE NOVO MESTO - Gorjanci -Potniški program Novo mesto posodabljajo delo na avtobusni postaji v Novem mestu in bodo uvedli računalniški informacijski sistem. Na novomeško avtobusno postajo se po nekaj letih zatišja počasi vrača vsaj nekaj nekdanjega vrveža, zato je uvedba računalnikov že kar nuja. PLANINSKI OBČNI ZBORIN PREDAVANJE NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi svoje člane na občni zbor društva, ki bo 21. februarja ob 17. uri v Dolenjski galeriji. Po zboru bo imel Vanja Furlan zanimivo alpinistično predavanje z barvnimi diapozitivi o vzponu na Langs-hisa RI 94. Vstopnine ni. PREDSTAVITEV POTOČARJEVE KNJIGE “ZVESTOBA” NOVO MESTO - Ob navzočnosti župana občine Novo mesto Francija Koncilije bo Zveza kulturnih organizacij Novo mesto organizirale predstavitev knjige “Zvestoba”, intervju Martina Ivaniča s Stanetom Potočarjem. Predstavitev knjige bo v sredo, 22. februarja, ob 18. uri v hotelu Metropol v Novem mestu. Vabljeni! LUDVIK GOLOB P LA ČE NI - Delavci Pionirja M KO so se v ponedeljek, 13. februarja, zbrali pred Pionirjevo upravno stavbo v Novem mestu in s tem protestirali, ker niso dobili obljubljenih plač. Zjutraj so tudi blokirali vhodna vrata poslopja. vendar so oviro dopoldne v času pogajanj odstranili. Na listu, ki so ga delavci prilepili na vhodna vrata, je kot uradni zaznamek navedeno: generalni direktor Jože Peterlin se zavezuje, da bodo delavci Pionirja M KO prejeli plače za november - december v četrtek, 9. februarja, izjemoma v petek, 10. februarja, do 12. ure, če se bodo delavci vrnili na delo. Delavci so v ponedeljek rekli, da so oni postavljene pogoje izpolnili, obljubljenih plač pa tudi tokrat niso dobili, zato so prišli pred upravno stavbo. (Foto: L. M.) Novomeška kronika) SMREKE - Pred kratkim je bilo nekako na tem mestu poziv pristoj- j nim, naj čimprej podro v gozdu za Ulico Marjana Kozine šc preostale smreke, napadene od lubadarja. No, pristojni so zdaj že požugali bolna drevesa in odpeljali hlode stran, skratka stvari uredili, kot je treba. FIAT LAGUNA - Človeški sprem; Ijevalci novomeškega pajka so tudi pravi izumitelji. Tako vsaj si lahko o njih mislite, če preberete uradno poročilo, ki so ga napisali, ko so pred nedavnim odpeljali nekega fiata. Napisali so namreč, da so odpeljali avto znamke “Fiat Laguna”. Bo pajek naslednjič odpeljal avto znamke Renault Rcgatta”. ŠKROPILNICE - Šoferji, ki vozijo pozimi v dežju po novomeških ul; icah, imajo v krvi vino ali vsaj vinogradništvo. Ker v januarju nima-j jo priložnosti, da bi škropili v vinogradu, škropijo s cestno godljo vsakega pešca, ča ga le opazijo dovolj zgodaj, da imajo še čas zapeljati z avtom v lužo. OVIRA - Varuhi novomeškega reda bodo v kratkem najbrž vzeli v precep betonsko korito za rože prl banki blizu tržnice, ki je verjetno najbolj trmasto korito na svetu. To kori-; to namreč že daljši trmasto parkira na ozki potki za pešce in se ne meni za uradne grožnje, da bo zapisan in kaznovan po sodniku za prekrške vsak-« do, ki “parkira" na prepovedane® : mestu. Ena gospa je rekla, da je Ljubija-na “fasala ” od Novega mesta najprej Golobiča, Dvornika, Kovačiča in Čadoničevo, zdaj bo najbrž pa & ošpice. 5IJIiCI\E4NJSI^ lini/ NOVA JAVNA RAZSVETLJAVA NA JAMI - V prejšnjem suh® kranjskem drobižu smo pohvali vaščane Jame, ko so končno dob' nove luči... Isti večer se je oglasi) redna bralka Dolenjskega lista1 tudi te rubrike. Zahtevala je p® pravek informacije, ker na Jami gorijo le tri luči od planiranih devet® Še isti večer smo se prepričali na k*?' ju samem in ugotovili, da na g.*aV0' poteh v to vas gorijo štiri luči. D? kasneje je predsednik sveta K" Žužemberk Franc Škufca poved* da luči dobavlja podjetje IST iz njega, da pa zaradi kasne dobave Jeklotehnc pa tudi štrajka v Ele* trokovini dobava preostalih kasni- PREKOPANI ŽUŽEMBERK' Človek hi si mislil, da v Žužemberk že polagajo nove cevi za kanalih1 jo. Veselijo pa se občani desneg: brega Krke, saj bo tako dobil no® 400 priključkov. Zemeljski kabel P? laga Cestno podjetje Novo mesto,11 nancer pa je Telekom poslovna en® j ta Novo mesto. KS zagotavlja I ceno priključka, kot je v Novem n*' tu, to je 108.000 tolarjev in 5.000 d 10.000 tolarjev stroškov pri priklj® čitvi. OBČNI ZBOR GD ŠMIHEL) Prijetno so presenetili učenci in uef nke OŠ Šmihel, ki so skupaj s svoj" mentorico pripravili pred začetki"1) zbora daljši in zelo lep kulturni pr0, gram. TUdi šmihelski gasilci se n^ ; dajo in imajo v planu nakup noit j opreme v skupni vrednosti 600.00" j tolarjev. g jd. V * n V času od L do 8. februarja sj novomeški porodnišnici rod*4 Zdenka Trlep iz Rebri - Tjašo, B® ta Kren s Potoka - Andraža, Jv'e“i Vrha - Nastjo, Jelka Žukove® Preske - Aleksandra, Sonja Hud® .s vac iz Šentjerneja - deklico, TeNH | Tratar z Luže - dečka, Marija P'L. iz Vel. Orehka - deklico, Brigita L zar iz Stopič - dečka. cj, Iz Novega mesta: Nataša P"Po, Nad Mlini 31 - Tajo, Anica Štern" Di ske 59 - Kristjana in Blaža, 'aZj, na Škrinjar iz Smrečnikove ulic® “ Aljaža. Čestita"’ Črnomaljski drobir DVOJNI ŽUPAN? - Ob otvoritvi stavbe za tehnične preglede tovornih vozil in avtobusov pri AMZ Črnomlju je uradni napovedovalec otvoritve, ki je prišel iz Ljubljane, preimenoval črnomaljskega župana Andreja Fabjana v Andreja Habjana, ob tem pa še dodal, da je župan grosupeljske občine. Fabjan je slednje ^eveda takoj zanikal. A kljub temu so Črnomaljci začeli ugibati, ali morda njihovemu mlademu in zagnanemu županu ne ostaja v črnomaljski obcini, ki se je po volitvah precej zmanjšala, še kaj dodatnih moči. Načeli so celo sumničiti, če ne gre morda za “popoldansko obrt”: dopoldne opravi posle v črnomaljski, Pupojdne pa še v grosupeljski občini. , . “SEK - Črnomaljce, zlasti tiste, [j1 hodijo peš po mostovih čez 'obhčico in Lahinjo proti “kozjemu Ptacu , zanima, kdo bo pometel Pesek po pločnikih na omenjenih mostovih. Predlagajo, naj bi počistili lstl> Ki so zasvinjali, in to pred nali-v°m, sicer bo pesek zamašil odtoke m zopet bo poplava. PARKIRANJE - Enega od črno-maljskih svetnikov je na prvi letošnji seji občinskega sveta zanimalo, zakaj mso v prejšnjem delegatskem man-atu na občini nič govorili o nemogočem parkiranju v Črnomlju. Po-mm se je hitro popravil, češ da so orda že govorili, le naredili niso nič. Mc P'Sa slišal bivši delegat Silvester jvuhelčič, bi kot iz puške izstrelil, da je o neznosnem parkiranju v mestu f£y°r‘' na zasedanjih občinske upščtne tridesetkrat, kar je skupaj -mesio eno uro, šest minut in 23 sekund govorjenja. Potite novinarje pri miru, ‘narji vas bodo spoštovali, če boste to zaslužili! (Ambrožič) ^pTehocTpo Metliki) BLIŽA se pustno NOREN-d n’ * v Inter-trgu, Adlešiči, ni,.', ” Zjdozili z lasuljami, maskami, šnim ” kuzmetik° in drugimi “sme-knn PriP°ntočki, ki jih je moč ^upm v posebnem oddelku Gale, v emposlovno-trgovskem središču. OmsKO^LGi DISKOTEK so .1® tov|l'’ daje treba imeti kar nekaj , ‘!rla, de se hoče človek spraviti v ..ženo” stanje. Pa so našli rešitev: P jaco pripeljejo s seboj. Potem gre Se gladko: v diskoteki plešejo in Poslušajo glasbo, med odmori pa se zunaj nacejajo z žganimi opojnostmi, ■so so dovolj hrabri in ko se že malce odhodom domov s škornji i,- ■- J kak avto, parkiran na par- uspešna' 'n S°b°ta je bila več kot PRI^/mA>0KE> K1 jih je pri-zem^ f OSNOVNA ŠOLA Pod- sonr J turnem domu Metlika, cevP K?,b''u V dvorano toliko gledal-takn ? že dolgo ni nobena, še n0n„v,ra®u Prireditev. Slovenske liske * l80 ?eli. otroci iz podzeme-šole ’J'h"rske 'n ntetliške osnovne skih t^, ,nj""ijcWlo kar nekaj pev-delati • ni*°V’s kalerimi bi se splačalo lako m!i al,’ ko Je v metliški občini mncnju kom—”'-' Pedagogov! Po Petra n korrns|je Je bila najboljša slabše crganc z Mornarčkom, nič nič Ule® SC n' odrezal Sašo Strahi-tičnika Zapel pesern Na vrhu nebo- p,»"*LSteKffV,A0?DBA ^ Trebanjske iveri 1 KOMl,SŠUF?VREDSEDNIKA predstavit-' ' S,anc Potočarje ob dejal nl ' SV°je knjigc Zvestoba naredili’-Jf PPnos.en na to, “kar so voj Treh ’■ 1 • na t's*°i kar so za raz-njega" a e®a naredili “fantje iz Trebila naš r, * Pa smo lahko vsi ponosni fašizma rvPiCVpk.k osvoboditvi izpod nom , knjigi se je izogibal ime-Povedil ^kajjihje le omenil. Tako je da j,.: ‘ ,,i zgodovinarju Ivaniču, 'e 15 0(ln ,i' načelnik generalštaba s čin) u dinarjev za reprezentanco, Povahlt- n|k°gar ni mogel nikamor je danev’irar.en & ni sam pladal. “Ker lagan, mhko besed o plačah, pred-"“isiio ?al ^pžavni zbor formira ko-| |,jj| naj razišče naše dohodke ..oram naprej in ugotovi, koliko je on, vrniti državi ali koliko nam komi„i os,ala dolžna. Predsednik bo VJ)C naj ho Janez Janša. Da ne Parf;č°.,eh zadevah mlel na pamet. °d i^orat komi-,. uoizna. rreaseantK hove^e naj ho Janez Janša. Da ne Partj, °.,el1 zadevah mlel na pamet. f Je hjjr.ni prvič dobili plačo 1945. ! dnev . erh°rialna obramba v deset-n>ord ' V°jni brez Plan ali pa je bil nje'>',ailveden dodatek na vojno sta-Pn-i-^ČPnašal Potočar. MAMim AR ° LJUBIČIČU IN !it,i! . I ' “Ljubičiču ne morem o AR ° LJUBIČIČU IN očit;,jj | I.' “Ljubičiču ne morem gi^ ' da je varčeval na račun dru-koj’_ ni pa ne. Mamula pa se je ta-Olojj. V Prihodu v sekretariat vselil v koa1(1 'anovanje in ga kmalu dal ne-I’are si mislil, da je mo-zen* - zasedcn. da je treba z re-(V f,»K1'*am-1 Pob'teti že celo leto prej! se x . ruarJu so napise umaknili, zato nojmto, da smo vesele večere na mo>elu zamudili). % Pohopnišmice febnn.a^U °d 28- januarja do 11. rodite Atv V br£im Porodnišnici Tati m ^ J31113 Čižmek iz Brezja -NinoT’ Jvic,a Kranjcc iz Selc -- Tinptn sl011.a Pung3rčič iz Brežic ca - a a’ Totnše iz Mihalov-ga pnfo FetiJe Gioshi s Senove-Leskm '”2: Br'g'la Andlovič iz Andža p'tlČ Gor,cc * deklico, Rači,. dekllco- Martina Žibert iz nik l oaSI' Barbaro, Lidija Blat-Tomše^oža - Igorja, Durdica Bark, lz Dobcncga - Andreja, Matica Mrhtin lz Goreni? vasi -Prjm,,a’ Metka Kuhar iz Brezja - Vasi .t?! Daria Pavlovič iz Krške Krši, slemena, Darja Mičan iz ega - Nastjo. Čestitamo! **uv. CEDILNIKA ^režišk ■ Zadnja dela so od .ega s|ikatja Vlada Cedilnika Cialerii'\!fka naprej razstavljena v barvnjk Meke. Razstavo akvarelov in daji .. grafik, ki so namenjene pro-MeL 3 P°leg galerije in steklarstva iz Brevm.0g°Gla še menjalnica Ažur kuilUrle ln gostišče Les s Čateža. Za Poskrbi11! Program ob otvoritvi sta oela zakonca Križanič. tUMhl IZ H ASIH občim “Usedlina” starejši in brez šol Med brezposlenimi Posavci prevladujejo ženske, delo pa vse manj uspešno iščejo starejši in mlajši iskalci brez šol - Omejiti zaposlovanje tujcev - Uspešna javna dela KRŠKO - V Posavju seje lani krivulja brezposelnosti obrnila navzdol, suj seje ob koncu leta brezposelnost glede na poprejšnje leto zmanjšala za skoraj desetino. Na četrtkovem sestanku z vodilnimi funkcionarji občinskih uprav, upravnih enot in novinarji v Posavju pa so delavci sevniške območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje na čelu z direktorjem Antonom Korenom opozorili še na nekatere značilnosti brezposelnosti v letu 1994, na opravljene naloge območne enote in letošnje programe zaposlovanja. Opazno je strukturno neskladje, porast števila potreb po delavcih, še vedno pa je šibko oz. neustrezno odzivanje iskalcev zaposlitve na ponujene zaposlitve. Lani so iz svoje evidence črtali 532 oseb, ki se niso oglašale na zavodu ali so se preselile. Vidno je že tudi intenzivno izvajanje ukrepov za zaposlovanje. Med brez- POSAVCI PROGLASILI “NAŠEGA ŠPORTNIKA” DOBOVA - V nedeljo so v športni dvorani v Dobovi proglasili najboljše posavske športnike v lanskem letu. Po izboru posavskih in dolenjskih športnih novinarjev je bil lani najuspešnejši posavski športnik atlet Jure Rovan, najboljša športnica je bila atletinja Vladka Lopatič, najuspešnejši klub pa RK AFP Dobova. Glasovali so tudi bralci lokalnega časopisa Naš glas, ki so največ glasov dodelili košarkarju Mariju Kraljeviču, strelki Tini Grabnar in košarkarskemu klubu Interier Krško. POSVET ZA OBRTNIKE KRŠKO - Območni obrtni zbornici iz Brežic in Krškega bosta pripravili v sredo, 22. februarja, ob 16. uri v krškem Kulturnem domu posvet o davčni napovedi in o pravilniku za vodenje poslovnih knjig v letošnjem letu. Priznanja za delo v amaterski poseinimi Posavci je največ Krčanov (2.177), med iskalci prve zaposlitev je skoraj polovica žensk, nekaj manj pa v celotnem ustroju posavske brezposelnosti. Med temi iščejo delo predvsem kmetijke, tekstilke, frizerke, gostinke, prodajalke in administratorke. Krški župan Danilo Siter je vprašal, koliko invalidov je prijavljenih na zavodu, in se zavzel, da bi posebeno pozornost posvetili družinam, kjer sta oba zakonca brezposelna. Sevniški župan Jože Peternel pa je vprašal, kakšni so poklici prihodnosti v Posavju. V. d. načelnika upravne enote Krško Anton Podgoršek se je zavzel, da bi omejili zaposlovanje tujcev, saj kulturi BREŽICE - Brežičani so se poklonili slovenskemu kulturnemu prazniku po zaslugi Zveze kulturnih organizacij in Posavskega muzeja, ki sta minuli četrtek pripravila osrednjo proslavo. Na njej so med drugim podelili priznanja ZKO za lansko leto in Gallusovo listino ZKO Slovenije. To visoko priznanje ZKO Slovenije in Slovenske pevske zveze za uspešno in dolgoletno delo, ki je odločilno vplivalo na razmah ljubiteljske glasbene dejavnosti, je prejel Miha Haler, zborovodja iz Artič. Ta večer so podelili še 6 priznanj ZKO Brežice za leto 1994. Prejeli so jih: Anton Harapin za več kot 40-let-no delo v Kulturnem društvu Globoko (dramska sekcija, pevski zbor); Bojan Horvatič za več kot 30-letno delo v Društvu likovnikov Brežice, ki mu že ves čas predseduje; Vlado Hotko kot dolgoletni pevec in pobudnik za oživitev MPZ Kapele, večletni predsednik Kulturnega društva Kapele in neutruden organizator ter kot pevec v oktetu Orlica iz Pišec; Elizabeta Križanič, vzorna zborovodkinja in pedagoginja,ki je leta 1983 sestavila ženski pevski zbor v Brežicah in ki aktivno igra in je solistka pri Tamburaškem orkestru Artiče; Ivan Mihelin, eden od ustanoviteljev in odgovornih članov MPZ Stara vas na Bizeljskem, ter Stane Molan, dolgoletni član MPZ “Planina” iz Cerkelj ob Krki, ki je 15 let uspešno vodil tamkajšnje kulturno društvo. B. D. G. Bitka zja Posavje še vedno traja Kraji okrog spodnjega toka Save nedvomno tvorijo območje s številnimi skupnimi interesi. Zal so bili v preteklosti ločeni z naravnimi in političnimi mejami, kar še danes težko presegajo. To dokazuje mukotrpno oblikovanje posavske regije, za katero se po dveh desetletjih še ne ve, če bo politično in upravno sploh obstala. Dejansko pa, če to hočemo ali ne, tukajšnjih prebivalcev ne bo mogoče v nedogled deliti samo zato, ker jih je včasih na Kranjce in na Štajerce delila Sava. Posavci tudi po drugem sestanku poslancev v državnem zboru, županov in državnega svetnika še niso prišli veliko dlje od načelne izjave o tem, da drug drugemu ne bodo nagajali. Že vnaprej je bilo moč opaziti, koliko kdo drži fig v žepu, sicer pa se bo to pokazalo že na naslednjem srečanju v začetku marca v Sevnici. Vsi udeleženci za zdaj še neimenovanega organa, naslednika sveta posavskih občin, so prepoznali skupne interese tega prostora, zaradi katerih bi morali nastopiti družno. Jasno jim je, da morajo najprej v boj za državne ustanove, ki bodo dale pečat regiji, saj vlada v vseh zakonih dosledno izpušča Posavje. Le vztrajni lokalno usmerjeni poslanci in nekatere strankarske zveze so prispevale, da je z dopolnili zakonov marsikom uspelo vriniti tudi to regijo. Za Posavje je še vedno najtrši oreh delitev sedežev ustanov, sedežev, ki jih v regiji še sploh ni. Le upamo lahko, da sedanji veljaki s tem ne bodo zamudili priložnosti za svojo regijo. Slabo pa bi bilo tudi, če ne bi izkoristili idealne priložnosti za povezovanje novonastalih občin v interesno združenje. Občini Radeče in Kozje sta že pokazali dobro voljo in se odz\’ali pozivu k sodelovanju, iz Podčetrtka, Škocjana in Šentjerneja glasu še ni. Naj se imenuje pokrajina, regija, posavski ali pa južnjaški lobi - sosednje občine z enakimi odprtimi vprašanji in interesi se bodo prisiljene povezovati, sicer bodo še naprej izgubljale tekmo z močneje organiziranimi deli Slovenije. B. DUŠ1Č GORNIK PREJEL GALLUSOVO LISTINO - Miha Haler je v krajih učiteljevanja (Bizeljsko, Sromlje in Artiče) ustanovil in vodil pevske zbore. Največ sledi je pustil v Artičah, kjer je leta 1963 ustanovil moški pevski zbor pri PD Oton Zupančič, ki ga (od leta 1983 v mešani zasedbi) vodi že celih 30 let. Deset let je vodil tudi Lovski pevski zbor Globoko, od leta 1988pa vodi MPZ Kapele. Komisija za Gallusova odličja je še posebej poudarila Halerjeve zasluge pri animacijskem in organizacijskem delu. Kot osrednja osebnost pros\ etnega drušrvaje bil ustanovitelj in votlja mnogih sekcij društva. Pri tem so izpostavili ustanovitev godčevske skupine pri folklorni skupini in tamburašev, ki so se razvili v enega najboljših orkestrov te vrste v Sloveniji. (Foto: B. D. G.) to prinaša s seboj dolgoročno številne škodljive posledice. Letos je bilo izdanih v Sloveniji že 35.400 delovnih dovoljenj za tujce, je dejal Miha Šepec, koordinator za zaposlovanje tujcev pri Republiškem zavodu za zaposlovanje, p PERC ZBOR BREŽIŠKIH PLANINCEV BREŽICE - Minuli petek seje na občnem zboru zbralo okoli 150 brežiških planincev, pridružili pa so se jim še predstavniki nekaterih drugih PD. Predsednica Marija Veble je povedala, da so dobili nov prostor, kjer bodo lažje delovali. Planinske šole so bile lani na OŠ Pišece, Velika Dolina in Brežice, Martin Slovenec in Jože Patty pa obiskujeta tečaj za planinske vodnike. 54 planincev in otrok se je udeležilo poletnega planinskega tabora v Vratih. Konec avgusta se je nekaj planincev udeležilo pohoda na Gran Paradiso, 4061 m visoki vrh v Alpah, in na Mont Blanc. Na zborovanju je Marinka Koželj z barvnimi slikami prikazala življenje v Nepalu in pohod na Katmandu v Himalajskem visokogorju. B. HORVATIČ Priznanje Antonu Pleterskemu Na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku tretjič podelili tudi zlato Prešernovo plaketo KRŠKO - Že 14 let zapored so v krški občini podelili Prešernove plakete. Letos so na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Kulturnem domu Krško, ki je bila 8. februarja, Antonu Pleterskemu podelili zlato Prešernovo plaketo. To je tretje tako visoko odlikovanje v občini: leta 1992 je plaketo prejel Mirko Avsenak iz Brestanice, leto kasneje pa Lado Smrekar iz Kostanjevice. Letošnjo osrednjo prireditev v Krškem je pripravilo Kulturno društvo Svoboda iz Brestanice, ki letos praznuje 50-letnico neprekinjenega delovanja, vseskozi pa ga odlikuje uspešna in pestra ljubiteljska ustvarjalnost. Tako so se predstavili: Ženski oktet pod vodstvom Stanke Macur, Literarna skupina, ki jo vodi Marjana Brom-še, Plesna skupina pod vodstvom Petre Kavčič, kitaristka Jelena Vukelič, solo pevci Stanka Macur, Jože Butkovič in Marko Železnik s klavirsko spremljavo Špele Avsenak ter Moški zbor pod vodstvom Janka Avsenaka. Moški zbor prav tako letos praznuje 50-letnico. Odprli so tudi razstavo likovnih del akademske slikarke Mateje Kavčič. Letošnji dobitnik zlate Prešernove plakete je Anton Pleterski, predsednik kulturnega društva Svoboda s Senovega, ki je prav gotovo steber ljubiteljske kulture na Senovem, razdaja pa se od rane mladosti vse do danes. Začel je kot * Na krajevnih proslavah ob kulturnem prazniku so uspešnim, vztrajnim in požrtvovalnim sooblikovalcem kulturnega utripa podelili 9 bronastih Prešernovih plaket. V Koprivnici sta ga prejela člana dramske sekcije Tatjana Vertovšek in Jože Ojstršek, na Senovem člana pihalnega orkestra Ivan Kunej in Halid IUheishat, v Kostanjevici člani KD Lojze Košak Lucija Kuntarič, Milan Ku-plenik in Janez Kuhar ter v Krškem članici mešanega pevskega zbora Zdenka Zorko in Slavica Jarkovič. pevec v oktetu, sodeloval v dramski sekciji, kmalu pa je prevzel najvidnejše funkcije v društvu Svoboda. Njegov predsednik je skoraj 30 let- T. G. Tespack želi delati na dolgi rok Povečujejo proizvodnjo in storilnost - Do vstopa v Evropo želijo postati konkurenčni tujini - Nujno posodabljanje opreme - Za prenovo kartonskega stroja 8 milijonov mark? BRESTANICA - Tespack, proizvodnja in predelava valovitega kartona iz Brestanice, je danes v večinski lasti avstrijskega podjetja Duropack (66 odst., Ljubljanska banka 34 odst.). To podjetje ima še dve tovarni v Avstriji ter po eno na Češkem in v Nemčiji, vendar je vsaka omejena z radijem 150 kilometrov, v katerem je zaradi visokih stroškov prevoza lahko še konkurenčna. Že zaradi tega, kot pravi direktor Tespacka Peter Millonig, nekdanjega Tesa niso kupili zato, da bi ga kot konkurenco zaprli. Obseg proizvodnje vsako leto povečujejo, lani pa se je po zaslugi višjih prodajnih cen povečal tudi promet. Podjetje je preteklo leto doseglo bruto realizacijo v višini 2 milijard tolarjev. Težišče proizvodnje je na transportni embalaži. Od lani izdelujejo tudi premazni karton, ki ne prepušča vlage in je izredno primeren za sadjarske zaboje. Prodajo želijo povečati na domačem tržišču, kjer je velika konkurenca, in tudi v sosednjih državah, predvsem na Hrvaškem in Madžarskem. Tespack je maja 1994 dobil certifikat za kakovost ISO 9001 in ima učinkovit informacijski sistem.V tovarni je od prej zaposlenih 300 ljudi ostalo še 225 delavcev, ki opravijo za tretjino več dela, kot so ga prej vsi skupaj. Delajo trdo, imajo pa zato redne solidne plače ter dodatke za prevoz, prehrano in regres. Storilnost je večja, vendar pa ostajajo pomanjkljivosti v opremi. Porabo papirja v Peter Millonig proizvodnji na človeka so povečali od 62 na 100 enot, s čimer še vedno za tretjino zaostajajo za Zahodom, ravno tako je skoraj za polovico manjša dodana vrednost na delavca. Zaostajajo tudi pri proizvedenih kvadratnim metrih kartona na minuto, čeprav so številke tudi zdaj velike. cilj je dolgoročno poslovanj«. Najbolj nas ovira nered v plačilnem prometu, saj naš profit ostaja pri kupcih, pravzaprav bi lahko rekel, da se na račun dobaviteljev sanirajo kupci,” meni direktor Millonig. V Tespacku se pripravljajo na vstop v Evropsko skupnost in želijo do takrat postati konkurenčni tujim proizvajalcem valovitega kartona z zmanjšanjem proizvodnih stroškov in s posodobitvijo strojev. Načrtujejo sočasno obnovo strojev in razširitev proizvodnega programa, vendar pa so naložbe odvisne od lastnikov, ki si želijo v prvi vrsti povrniti vložke. Od leta 1993 si že izplačujejo dividende, vendar so do posodabljanja še zadržani. Po oceni direktorja Millo-niga pa bi morali v naslednjih petih letih vlagati v posodobitev proizvodnje vsaj po 2 milijona mark na leto. Brežice - močno šolsko središče? Poleti naj bi začeli graditi novo ekonomsko in trgovsko šolo - Bodo ob njej Brežice končno zgradile športno dvorano in atletski stadion? - Šola računa na nove programe BREŽICE - Če bo vse steklo po predpisanih rokih, bodo z gradnjo nove srednje ekonomske in trgovske šole v Brežicah začeli do 15. julija in jo zaključili do začetka šolskega leta 1996/97. Gradnjo je že lani podprlo ministrstvo za šolstvo in jo uvrstilo v program naložb v slovensko šolstvo za letošnje leto. Občini Brežice zaradi previsokih cen ni uspelo odkupiti parcele v Šent-lcnartu, zato je podpisala pogodbe z lastniki zemljišč v Žakotu, nasproti blagovnice. Kot svoj delež bo v šolo vložila 6 ha zemljišč, ki naj bi jih do konca tega meseca odkupila za 110 milijonov tolarjev. Posebno trd oreh bo tu še sprememba namembnosti zemljišč, ki jo bo treba doseči in plačati. Zakaj nova šola? V brežiško Gimnazijo ter Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo je vpisanih čez 1300 dijakov, kar povsem zadostuje za dve srednji šoli. Pouk zdaj poteka na treh lokacijah: v gimnazijski stavbi, v trgovski šoli na drugem koncu mesta in v dijaškem domu. Kar polovica prostorov ne ustreza normativom, še najslabše je s stavbo trgovske šole, ki je potrebna temeljite obnove. Izmenski pouk ni mogoč, saj je med dijaki kar 84 odst. vozačev, ki pa se ne odločajo za bivanje v dijaškem domu. Glede na zadnje vpise in na predvidevanja za naslednjih nekaj let, v Brežicah računajo, da bo do šolskega leta 1997/98 število oddelkov naraslo od sedanjih 39 na 47 (20 gimnazija, 27 ekonomska in trgovska šola). Ekonomska in trgovska šola naj bi bila po novem samostojna ne samo organizacijsko, ampak tudi prostorsko. Zgradili naj bi učilnice, predavalnice, kabinete in druge pripadajoče prostore ter poleg tega še prostore za regijsko šolsko upravo. Nova stavba bi omogočala boljše delo in tudi razvoj šole. Srednja šola poleg osnovnih izvaja tudi trgovske in ekonomske programe za izobraževanje odraslih v Brežicah in Novem mestu. Njeno vodstvo zagotavlja, da lahko s svojimi kadri zagotovi razvoj vseh treh programov, pa tudi morebitne nove programe izobraževanja za potrebe carine, podjetništva, trgovske akademije ter visoke trgovske šole ekonomskega in trgovskega področja. Po veljavnih normativih šoli pripada telovadnica velikosti 1000 kvadratnih metrov in ustrezne zunanje površine. Šolniki menijo, da bi občina, če bi se pridružila akciji, na najcenejši način prišla do športne dvorane in atletskega stadiona. Kot je dejal brežiški župan Avšič, je to * V letošnjem letu slavi brežiška Gimnazija 50-letnico delovanja in kot vse kaže, jo bo proslavila s prenovljenimi prostori. V začetku meseca si je Gimnazijo zaradi potrebnih preureditev ogledalu posebna delegacija ministrstva za šolstvo. “Šola je nastala med vojno, ker so tu videli jamstvo za obstanek nemškega raj-ha. Tudi danes je močno šolstvo na tem prostoru potrebno zaradi utrjevanja narodne identitete,” utemeljuje naložbe v brežiško šolstvo vodja Ekonomske in trgovske šole prof. Martin Šoško. vizija občine, ki jo bodo skušali uresničiti s pomočjo športnega dela ministrstva. B. DUŠIČ GORNIK “OCE” ZVITOREPCA V DOLENJSKI GALERIJI NOVO MESTO - V Dolenjskem muzeju bo od 17. februarja do 27. marca na ogled zanimiva razstava o delu Mikija Mustra, ki ga rodovi Slovencev poznajo kot “ožeta” junakov iz stripov o Zvitorepcu, Trdonji, Lakotniku ter kot ilustratorja slikanic, kot so Medvedek Neevva, Poslednji Mohikanec in Ostrostrelec. Znan je tudi po kratkih risanih filmih in kot ustvarjalec ljubkih maskot. Z razstavo bodo počastili Mustrov življenjski jubilej, njegovo 70-let-nico. Otvoritev razstave bo v petek, 17. februarja, ob 18. uri. Otvoritev bodo popestrili člani novomeške lutkovne skupine, ki bodo predstavili Mustrove junake. V času razstave bodo organizirali ustvarjalne delavnice, srečanja z Mikijem Mustrom ter predavanja o pomenu in vlogi stripa. 30 let Valvasoijeve knjižnice SEDEM HRVAŠKIH LIKOVNIH UMETNIKOV NOVO MESTO - V sredo, 15. februarja, zvečer so v prostorih Dolenjskega muzeja odprli razstavo sedmih mladih hrvaških likovnih ustvarjalcev. Razstavo so odprli v sklopu prireditev “Sreda ob 18-ih”, ki jih pripravlja Hrvaško kulturno združenje. Izbor umetnikov so pripravili prof. Dubravka Babič, mag. Božo Biškupič in prof. Ivica Šiško, razstavljaočc umetnike pa je predstavil višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič. Na razstavi so dela sledečih ustvarjalcev: Ane Marije Botteri Pcruzovič, Darka Jakiča, Ivice Malčica, Saše Martinovič Ku-novič, Miroslava Nemetha, Hrvoja Marka Peruzoviča in Vlaste Zelenko. MUZEJ PRENOVITI RIBNICA - Ribniški muzej suhe robe in lončarstva bo zaprt do spomladi, ker ga bodo prenovili, tako da bo bolj vabljiv za obiskovalce. Bo bolj tržno usmerjen, zbirke pa bodo bolj strokovno urejene. Prenovo bo financiralo ministrstvo. Velikodušno dejanje Miklovih RIBNICA - Praznovanje ob slovenskem kulturnem prazniku so v Ribnici zaključili z slovesnostjo v Miklovi hiši, ribniškem kulturnem hramu, kije bila posvečena vsem živečim iz Miklove-ga rodu, ki so se z dr. Ireno Ar-ko-Miklovo odločili za velikodušno dejanje: odpovedali so se postopku za denacionalizacijo njihove hiše, o čemer priča v veži vzidana spominska plošča. Tako ostaja Miklova hiša v celoti še naprej namenjena kulturi. Dr. Irena Arko je poklonila knjižnici v Miklovi hiši tudi 250 knjig, muzeju pa avbo slovenske narodne noše. Na voljo pa je tudi rodbinska kronika in nekaj družinskih fotografij. Še posebej so veseli 5 knjig, ki jih je napisal Vojko Arko, ki živi več kot 50 let v Argentini in jc tam znan kot eden najboljših organizatorjev planinstva. Na slovesnosti je množici zbranih slovenske ljudske pesmi in balade prepevala Bogdana Herman, slavnostni govornik je bil minister za kulturo Sergej Pelhan. Rekel je, daje Miklova hiša po vsebini in značaju “mali ljubljanski Cankarjev dom”. Dr. Jure Mikuž, predsednik sveta Miklove hiše, je predstavil novo vsebinsko zasnovo muzeja in predlog ustanovitve Kluba prijatelj Miklove hiše. Jože Tim-ko, predsednik občinskega sveta, se je sprehodil skozi zgodovino kraja in je ob tej priliki predstavil znane može iz Ribniške doline - med njimi je tudi dr. Vojko Arko - ki so prispevali svoj delež v kulturnem in zgodovinskem razvoju Slovenije. Kot 3. knjižnica v Sloveniji začela izposojati preko računalniškega programa Molj -Že občutijo prostorsko stisko -Sodoben informacijski sistem KRŠKO - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je minilo 30 let, odkar so v Krškem svečano odprli Valvasorjevo knjižnico. Obletnica je minila brez posebne obeležitve, saj časa za praznovanje ni. Zaposleni imajo veliko delu, suj so z novim letom kot 3. knjižnica v Sloveniji začeli izposojati s pomočjo programa Molj, ki naj bi končno poenotil delo v vseh knjižnicah. bi nabavili čim več knjig. Tako se- NE LE BRALCI IZ KRŠKE OBČINE - V Valvasorjevi knjižnici Krško letno izposodijo več kot 150.000 enot knjižničnega gradiva. (Foto: T. G.) Čeprav se je knjižnica pred sedmimi leti preselila iz 140 kvadratnih metrov velikega prostora v adaptirane prostore kapucinskega samostana s preko 1.000 kv. metri površine, pa je prostorska stiska spet očitna. Kot pravi direktorica knjižnice Ida Merhar, bi jo lahko odpravili s širjenjem mreže izposojevališč in tako ljudem knjige še približali. Čeprav je knjižnica vsa leta občutila pomanjkanje denarja za to dejavnost, se trudijo, da V sramoto in v čast Prešernu Bolj žalni komemoraciji kot pa proslavi je bila podobna letošnja vseslovenska počastitev kulturnega praznika in podelitev Prešernovih nagrad v Cankarjevem domu v Ljubljani. Nekako v skladu s slovensko posebnostjo - čaščenjem dneva smrti namesto dneva rojstva. Vesoljna Slovenija je prek malih zaslonov spremljala neinventivno, neprepričljivo, neduhovito in zavoljo odpovedi recitatorjev celo po obsegu kaj skromno prireditev s spodrsljaji, ki ni bila v čast ne upravnemu odboru Prešernovega sklada ne organizatorjem, kaj šele geniju Prešernu, ki je v novodobnem vse globljem klanjanju zlatemu teletu na Slovenskem aktualen bolj, kot je bil kdajkoli doslej. Slovenija pa k sreči ni samo Ljubljana, kot si samozadostno predstavlja slovenski centralizem. Je tudi Slovenj Gradec, je tudi Kostanjevica in je tudi Novo mesto, ki je imelo tokrat proslavo kulturnega praznika, vredno metropole. Medtem ko je v Gallusovi dvorani televizijska kamera ostrila obraze, ki so bili na proslavi tako rekoč po službeni dolžnosti, je novomeško športno dvorano napolnila publika ne zaradi dolžnosti, temveč zavoljo kulture same. Na koncertu 70-članskega novomeškega simfoničnega orkestra, slovenskega fenomena posebne vrste, je bilo prisotnih rekordnih, lahko bi rekli sanjskih 1.500poslušalcev. Poldrugi tisoč častilcev resne simfonične glasbe v provincialnem mestecu ob Krki, kot vidijo Novo mesto ljubljanske oči. To jc bila velika predstava in zadoščenje za vse, predvsem pa spodbuda simfonikom amaterjem, da nadaljujejo kakovostno rast orkestra in posameznikov v njem. Na novomeški proslavi je bil na ravni tudi vezni tekst, posebej pa še pisni prispevek z zgodovinskimi poudarki, s katerim je z njemu lastno kleno besedo nagovoril svoje someščane starosta novomeške in dolenjske kulture 92-letni prof. Janko Jarc. MARJAN LEGAN daj letno nabavijo okoli 3 do 4 tisoč knjig. Da je njihova ponudba velika, kaže obisk bralcev, ki prihajajo iz celega Posavja in celo iz drugih koncev Slovenije. Valvasorjeva knjižnica in čitalnica je začela z nekaj več kot 2.000 knji- • Lani konec avgusta je Valvasorjeva knjižnica kot 26. v Sloveniji od Ministrstva za kulturo dobila 3 računalnike, modem, računalniško mrežo in program Mo(j. Ta omogoča izposojo s pomočjo črtnih kod, zato je bilo potrebno veliko dela za spremembo sistema izposoje. Tako je ta knjižnica tretja, ki izposoja s programom, ki naj bi končno poenotil delo v slovenskih knjižnicah. gami. Po desetih letih delovanja na prebivalca občine ni prišla povprečno še niti tretjina knjige. Leta 1971 je bila ustanovljena Kulturna skupnost Krško, ki je poleg finaciranja prevzela tudi dolžnosti ustanoviteljice. Čeprav je bila občina Krško leta 1983 na 4. mestu v Sloveniji po družbenem proizvodu na prebivalca, pa knjižnica tega ni občutila v tolikšni meri. Istega leta so odprli izposojevališče na Vidmu. Čeprav se je povečeval obseg dela, je bil statusni položaj knjižnice vedno slabši, grozil ji je celo odvzem ma-tičnosti, saj so dosegli le 11 odst. prostorskega standarda, 46 odst. standarda zaposlenih in prav toliko standarda temeljne knjižne zaloge. Leta 1987 je dosegla povprečno eno knjigo na prebivalca občine. Naslednjega leta soji veliko pomagali številni sponzorji. S preselitvijo v sedanje pros- tore se je knjižnica začela razvijati v sodobni informacijski sistem. Bralcem je na voljo časopisna in študijska čitalnica, mladinski oddelek je ločen od oddelka za odrasle, dobili so prostor za najmlajše, postopoma pa so začeli nabavljati neknjižno avdiovizualno gradivo. V decembru 1989 je bila knjižnica Domžale prva v Sloveniji in takratni Jugoslaviji, ki je začela z računalniško izposojo gradiva, že junija naslednjega leta pa se je maloštevilnim knjižnicam z računalniško izposojo pridružila tudi krška. Dve leti kasneje je postala samostojen zavod. T GAZVODA ROŠLINKA PO MIRNOPEŠKO - Dramska skupina KUD iz Mirne Peči jcp°' leg Prečne in Otočca ena redkih še delujočih skupin, ki v predspomladansk«11 času polnijo dvorane po Dolenjski. Mimopečani sO letos prvi stopili na oder1 igro Cvetka Golarja Vdova Rošlinka. V petek so za 200 članov Društva inW' lidov iz Novega mesta pripravili predpremiero, v nedeljo pa so v prepolni dvorcu* zaigrali za domače občinstvo. V režiji Jožefa Matijeviča so zaigrali: Marija Mik#-’ Marta Kastelic, Karol Zagorc, Bogdan Krevs, Martina Žagar, Jure Vidic, Tor*e Cesar, Rafko Cerovšek, Gregor Cesar in Peter Murgelj. Še v tem in naslednjeti) mesecu jih bodo lahko videli na odrih v Škocjanu, Šentjerneju, Metliki, Sevnik Novem metu in še kje. Na sliki (od leve proti desni): Karol Zagorc kot Rožman0’ Janez, Marija Mikec kot Vdova Rošlinka in Bogdan Krevs v vlogi Balantača. (Eol°-J. Pavlin) vernim D VA ZBOR/i ZAPELA V CERKVI - Zveza kulturnih organizacij je v soboto zvečer v prepolni frančiškanski cerkvi pripravi pevski koncert dveh mešanih zborov. Pevski zbor Revoz je zapel pod vodstvom Cvetke Hribar, pevski zbor Pomlad Pa zborovodkinjo Jožico Prus. Oba zbora sta s prepevanjem ljudskih in umetnih pesmi /ukazala visoko raven in upravičen sodita na tekmovanje slovenskih pevskih zborov, kamor sta se že lansko leto prijavila. Srečanje bo tako kot že nekaj ‘e nazaj v mesecu aprilu v Mariboru. (Foto: J. Pavlin) Štirje umetniki razstavljajo v Likovnem salonu Prikaz del, ki sojih ustvarili v Kočevskem Rogu KOČEVJE - Razstavo del, ki so jih ustvarili slikarji Martin Avsenik, Janez Černač, Maksim Sedej ml. in France Slana v lanski likovni delavnici “Misel in korenine” v Kočevskem Rogu, so odprli 10. februarja v Likovnem salonu v Kočevju. Trajala bo do 23. februarja. Na otvoritvi je o pomenu razstave najprej na kratko spregovoril kočevski župan Janko Veber, nato pa še predsednik odbora Kočevskega naravnega parka Mihael Petrovič, ki je med drugim govoril o pomenu razstave za krepitev zamisli o Kočevskem naravnem parku in njenem pomenu za predstavitev Kočevske Sloveniji in svetu. Opozoril je, daje bilo ob podobnih razstavah v teku desetletij darovano mestu veliko umetniških del, in ne bi bilo prav, če bi se razgubila, zato je potrebno dobiti primeren prostor za njihovo stalno razstavo. Ob zaključku je poudaril, naj bi likovna delavnica “Misel in korenine” res pognala korenine na Kočevskem. V glasbenem programu sta na otvoritvi nastopila klarinetist Matevž Novak in Erik Šuler. Pokroviteljem likovne delavnice in razstave se je zahvalil v imenu organizatorjev Janez Konečnik. J. P. Suha krajina med platnicami knjige Svet in življenje ljudi ob zgornjem toku reke Krke sta zaživela v mladinskem leposlovnem delu V dedovi grapi pisateljice Ivanke Mestnikove - Odkrivanje korenin NOVO MESTO - Suha krajina, ta v mnogočem dolgo zapostavljeni in pozabljeni košček naše domovine, seje pred kratkim vpisala v slovensko leposlovje s prvo sodobno povestjo, ki v celoti govori o Krajinčanih in Krajini. Ta čast je pripadla knjigi Ivanke Mestnikove V dedovi grapi, ki je izšla pred slovenskim kulturnim praznikom pri Dolenjski založbi. Knjigo so predstavili v začetku prejšnjega tedna najprej v Žužemberku, nato pa v petek, 10. februarja, zvečer še v Novem mestu. Prva predstavitev v osnovni šoli Žužemberk je bila še posebej lep kulturni dogodek, ki se ga je udeležilo toliko ljudi, daje bila velika avla osnovne šole premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti rojakinji. Učenci so pripravili bogat in pester kulturni program, s katerim so počastili slovenski kulturni praznik, vendar je bila osrednja pozornost posvečena novoizišli knjigi. V daljšem pogovoru, ki ga je vodila ravnateljica šole mag. Jelka Mrvar, sta pisateljica in avtor ilustracij v njeni novi knjigi, akademski slikar Jože Kumer, spregovorila o svojem delu in pobudah, kiju vodijo pri ustvarjanju. Mestnikova je še posebej ljubeznivo MISEL IN KORENINE 94 - Tak je naslov lanske likovne delavnice v Kočevskem Rogu. Slikarji so pokazali, kako so občutili moč narave, pragozd, žrtve Roga pa tudi lepote in divjino Kočevskega Roga. Na fotografiji: z otvoritve razstave minuli petek (Foto: J. Primc) BOGATA POČASTITEV PRAZNIKA - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila v avli osnovne šole v Žužemberku kulturna prireditev. Ob številnih nastopajočih (otroški in mladinski pevski zbor, moški pevski zbor iz Žužemberka, člani dramskega krožka, recitatorji in gojenci glasbene šole Trubadur, ansambel Noria band) so Suhokranjci doživeli tudi predstavitev knjige avtorice Ivanke Mestnik rojakinje iz Drašče vasi, in spoznali akademskega slikarja Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic. Ivanka Mestnik je v krajšem pogovoru z ravnateljico šole mag. Jelko Mrvar povedala veliko lepih misli in tudi načrtov. Dejala je, da je vesela, da se v Suhi krajini oživljajo vasi, posebej je vesela otroškega smeha v njeni rojstni vasi. (Besedilo S. Mirtič) NOCOJ V KNJIŽNICI BREŽICE BREŽICE - Knjižnica Brežice vabi danes ob 18. uri na predstavitev novega romana pisateljice Marinke Fritz-Kunc. “Barboletta” je pripoved o usodi družine, ki so jo zaznamovala mamila. Pogovor bo vodila Gordana Rostohar. KLAVIR NA LIZINO RIBNICA - Ribniška Glasbena šola je kupila klavir, vreden 25.000 DEM. Za nakup so porabili le svoj denar, čeprav so računali tudi na pomoč občine. Po prvotni zamisli naj bi bil ta klavir v galeriji v Miklovi hiši, ki je osrednja ribniška kulturna ustanova, zdaj pa se je zgodilo tako, da je v prostorih glasbene šole. spregovorila o svoji navezanosti na rodno Suho krajino in potrkala na zavest Krajinčanov, naj se zavedajo svojih korenin in jih spoštujejo. Spoštovanju in zavedanju korenin jc v bistvu posvečena tudi povest V dedovi grapi, ki jo je Mestnikova napisala za mlade bralec, a jo bodo z zanimanjem in koristjo gotovo prebirali tudi starejši. Pisateljsko je preoblikovala svoja doživetja, ki so zrasla iz srečanja s Suho krajino pred časom, ko je kot upokojena učiteljica tri leta zapovrstjo med počitnicami bivala v svoji rodni Drašči vasi pri Žužemberku in na novo spoznala svet in ljudi ob Krki. Svoja odkritja in počutja je posodila literarnemu junaku Robertu, mestnemu najstniku, ki med poletnimi počitnicami preživlja nekaj dni pri svojem stricu v zapuščenem mlinu ob Krki. Med bivanjem ob reki odkriva svet svojih prednikov, lepote narave in preprosto, a kleno podeželsko življenje. V teh kratkih počitnicah se mu ob šegavem in modrem stricu ter iz drobnih dogodivščin in srečanj odpre srce Suhe krajine, ki jo fant spozna kot svet, ki jc sicer zelo drugačen od mesta, kjer živi, vendar pa ga začuti kot svojega, predvsem pa kot svoje korenine. Knjigo je z občutkom za vsebino ilustriral akademski slikar Jože Kumer, ki je posebej za to priložnost obiskal kraje, kijih popisuje pisateljica, in podal svoje videnje junakovega srečanja z deželo prednikov. M. MARKELJ VIRANT RAZSTAVLJA V SDK NOVO MESTO - V razstavišči Agencije za plačilni promet (nekdanje SDK) od prejšnjega tedna razstavlja svoja dela ljubiteljski slikar Kosija Virant - Stražan, ki se s samostojno razstavo prvikrat predstavlja novomeškim ljubiteljem likovne umetnosti. Na razstavi so krajinske slike, nastale ob reki Krki, kamor se kot domačin rad vrača iz Ljubljane, kjer sicer živi. Posebnost njegovega ustvarjanja so izrazite barve. dežurni poročajo UKRADEL DENAR - V torek, 7. ™rja, je neznanec v Dolenji Težki oa, prifcl v spodnje prostore stanovan-hlSe las,nika F H ' >ma oško-0, aaec mesnico, in iz blagajne ukradel iščejo *°'ar^ev' Storilca policisti še TnPDi'!A.REJENE ŠTEVILKE MO-^ Ponedeljek, 6. februaija, so Policisti med kontrolo prometa v Kr-šketn ustavili 26-letncga Rajka H. iz nce, ki je vozil avto znamke Opel Ida Radett. Ugotovili so, da so na motoiju številke pretolčene, zato so vozilo za-lisd ’ P°Stopek Pa so prevzeli krimina- Rn?rm,rEJENE ŠTEVILKE KA-ROSERUE - V četrtek, 9. februarja, ob i«, J? ?a mejnem prehodu Obrežje “štopal slovenski državljan 52-letni Oto ' Pr' pregledu mercede- su, JC b'*° ugotovljeno, da se šte-mce karoserije ne ujemajo. Vozilo so " egu. in voznika v nadaljnjo obdelavo predali delavcem UKS. nnK,?iiKLENJENE DELAVNICE ODNESEL DENAR - V času od 31. Jan“ar,a do 3. februarja je neznanec iz “*,lenJ“e delavnice servisa za smuči a aeidlovi ulici v Novem mestu iz pre-,a‘a m'ze ukradel 70.000 tolarjev in r.hJ0 nemških mark ter s tem B. B. iz Otovega mesta oškodoval za 300.000 tolaqcv. VLOMIL V STANOVANJE - V četrtek, 9. februarja, dopoldne je neznan storilec v Jakčevi ulici v Novem mestu vlomil v stanovanje lastnice R. H. In ji ukradel zlatnino: zapestnico, pleteno verižico, medaljon in uhane. Policisti storilca šc iščejo. OB PRIKOLICO IN MEŠALNI STROJ - Janez K. iz okolice Sevnice je prejšnji četrtek na parkirnem prostoru v Šmarju parkiral enoosno prikolico, na kateri jc vgrajen mešalni stroj za beton. Cez dva dni jc ugotovil, da mu je neznanec delovni stroj odpeljal, čeprav na Prikolici ni bilo vlečne kljuke. VDRL V AVTO - V noči od petka na soboto je neznanec prišel do parkiranega golfa na Cesti krških Žrtev in z v,ujv ••bilance fjusci ao parKi- ranega golfa na Cesti krških Žrtev in z neznanim predmetom razbil trikotno sipo na vozilu, odklenil in odprl prednja leva vrata in iz vozila vzel 10.200 ,n .arje1v' Vozilo je neznanec poskušal i odpeljati, vendar mu ni uspelo zlo-ljučavnice na volanu. tdcVi!?,£?AL1 so ga d° |z-i REZN1TVE - 33-letnega državljana mJ-*1®"1 Hefeegovine so policisti Pre šnjipetefc ob 17.40 pridržali, ker je kr» " v.zasebr|em prostoru razbijal hl{,frCe 'n Posodo ter premetaval po-n^ie/8rozil stanovalcem. neHJ?MA RAZGRAJAL - Ker je v (|(lm J0 A. V. iz Čuril zaradi vinjenosti 20 a razgrajal, so ga policisti pridržali, n:i*, r nJega pa bo podan predlog sod-n‘ku za prekrške. Dy '(wM1L V TRGOVINO TREN-Ki,i„iT*ed v''cendom je neznanec v trenj- cc~ v Novem mestu vlomil v S tem -0 Tfendy ,er ukradel tri bodije. Ul.OOofolar^."10 oSkodoval 23 okoli eastl AD,KOSNED1 VLOMILEC - V nanec vlom i'" l0' fcbruarjem je nez-Vavti V 001 v.Prostore osnovne šole ukraH V|3^ tCr 'z shrambe in kuhinje slarit • Jeddno čokolado, posodo s kodnv0r]Cm in kavo- Šolo je s tem oš-PRp>Za 10000 tolarjev. AVto D,yiKENDOM VLOMIL V vlomil " V soboto je neznan storilec nik p iV ?sebni avto, ki gaje imel last-PrcdJ-i.1* Novega mesta parkiranega denar 'se^dom, ter iz etuija ukradel zaj elui z dokumenti pa položil na-dovai P,lco- Lastnika je tako oško-Ž?,1 za 15.000. NAniV.B PREPOVEDI vožnjo Uri so ,EyAL- V nedeljo nekaj po 1. na n- ■ lc'st‘ med kontrolo prometa nie ,r8'on.alni cesti Mokronog - Treb-jev0.;|avi1' M,ž. iz Artmanjevasi. Ker rini:.. vplivom alkohola, so mu na- Obdolžencu po novem več pravic Z novim letom začel veljati nov zakon o kazenskem postopku - Sojenje obdolženca ni možno v njegovi odsotnosti - Zagovornik že v predkazenskem postopku jc vozit' 1 ,Z- iz Artmanjevasi. Ker dali . P°d vplivom alkohola, so mu našo »J0 vo^njo prepovedali. Okoli 2. ure bivo5P°novno ustavili na Gomili. Da ne do b.nfe sPct nadaljeval, so ga pridržali ‘trezniive. NOVO MESTO - Slovenija je kljub samostojnosti ta leta uporabljala zakon o kazenskem postopku nekdanje Jugoslavije, ki je bil v veljavi od leta 1977. Priprave za sprejem novega zakona so se začele takoj po sprejemu ustave. Novi zakon o kazenskem postopku, ki ima 566 členov, je državni zbor sprejel 29. septembra lani, veljati pa je začel s 1. januarjem letos. Pred kratkim ga je na novomeškem sodišču sodnikom, državnim tožilcem in odvetnikom predstavil sodnik Vrhovnega sodišča RS mag. Štefan Horvat. Zakon temelji na načelih varstva osebne svobode, prepovedi sojenja o isti stvari, načelu kontradiktornosti, domnevne nedolžnosti, proste presoje dokazov, formalne obrambe in le-galitete kazenskega pregona. Procesni položaj obdolženca je z novim zakonom izboljšan, saj ima ta pravico do zagovornika že v predkazenskem postopku. Načelo prepovedi sojenja o isti stvari omogoča obnove kazenskih postopkov le v korist obdolžencev, ne v njihovo škodo. Večja kontradiktornost zagotavlja obdolžencu položaj enakopravne stranke in subjekta postopka, dokazno breme pa je na tožilcu. Ker je odreditev pripora najtežji Izvolite, sedite! Ljudje na avtobusu NOVO MESTO, ŠKOCJAN -Vozim se z avtobusom v Ločno. Čeprav je avtobus poln, skoraj zmeraj sedim, ker mi fantje in dekleta rade volje odstopijo sedež. To so dijaki in dijakinje novomeške srednje kmetijske šole in mislim, da so tam večinoma podeželski otroci. Pohvalim učitelje srednje kmetijske šole, da vzgajajo svoje dijake na lak način, kot to doživljam jaz. Tako je pred nedavnim sporočila dežurnemu novinarju Dolenjskega lista Novomeščanka, ki želi ostati za javnost “krajanka iz Ločne". Na videz gre za nepomembno stvar iz vsakdanjega življenja. Ali sediš na avtobusu ali stojiš v gneči na eni nogi, pa je lahko za koga tudi pomembna reč, posebej če človek hodi in se vozi po svetu že več kot 70 let, kar velja tudi za omenjeno Novomeščanko. Ker vstajanja in odstopanja sedeža na avtobusu ne predpisuje zakon ali deklaracija, gre pri vsem skupaj zgolj za vljudnost. In po naključju nam je svojo zgodbo o avtobusnih vožnjah povedala še neka druga ženska, ki se je pred kratkim peljala iz Novega mesta v Škocjan. “Mladina se rine na avtobus, da star človek sploh ne more priti zraven! Včasih je bilo kaj spoštovanja do starejšega človeka, danes pa gredo gor ko živina, "je rekla ta ženska. Nosi svojih osem križev, kadar pa se pelje s škocjanskim avtobusom, se ji zaradi avtobusnega direndaja k osmim naloži še en križ povrhu. M. LUZAR K ® 11 K Ji n l|SjlJLl poseg v človekove z ustavo zagotovljene pravice in temeljne svoboščine, morajo biti zakonske določbe v skladu z ustavo in mednarodnimi konvencijami. Po novem pripora ni več možno odrediti zaradi “vznemitjan- NUJNA ODBOJNA OGRAJA NAD ŽELEZNICO SEVNICA - Železničarji so posekali les in grmičevje na brežini nad magistralno progo okoli Črnega potoka oziroma Brega, zato je zdaj nujna odbojna ograja ob robu ceste Breg - Sevnica, sicer lahko avtomobil ob morebitni nesreči zdrsne celo na železniško progo, je opozoril na zadnji seji občinskega sveta svetnik Jože Imperl (SKD) z Razborja. Ribniška stranpota ORGANIZIRANI VLOMILCI ODKRITI - Ob raziskavi vloma v delavnico podjetja Prestige na območju ribniške vojašnice so policisti te dni odkrili storilce in ugotovili, da imajo na vesti še vlome v Eurotrans, gostišče Urban in v več osebnih vozil. Ukradeno blago so razpečevali preko odjemalcev v Ljubljani, kar kaže, da gre za organiziran kriminal. Večino blaga so oškodovanci dobili že vrnjeno. KRATEK “IZLET” FANTIČEV -Dva enajstletna fantiča sta odšla 7 februarja od doma, domačim pa pustila sporočilo, da se vrneta šele v nedeljo. Žaradi bojazni, da ne bi zmrznila, so policisti preiskali vse skednje in koče v okolici Ribnice. Fanta pa sta se vrnila okoli 21. ure, ker jima je pogum za daljše potepanje vzela hladna noč. VETER JE VOZIL VAGON - Na ribniški železniški postaji je 31. januarja kar sam zapeljal po tirih vagon in trčil v počez postavljeno kretnico. Škode je bilo le za 25.000 tolarjev. Ne ve pa se, zakaj so bile zagozde pod kolesom vagona spodmaknjene, da je vagon, verjetno s pomočjo vetra, odpeljal. PRIZNAL, DA JE VOZIL - M. L. je 4. februarja obvestil ribniške policiste, da je prišlo 4. februarja v Zamo-stecu do prometne nesreče, a da avta ni vozil on, ampak sopotnica. Policisti so mu povedali, da bodo naročili posebno preiskavo vlaken na sedežu, s katero se bo dalo ugotoviti, kdo je v resnici vozil. Preiskava pa bo draga in bo moral stroške nositi voznik, če bo ugotovljeno, daje lagal. Potem je priznal, daje vozil on in bil takrat pod vplivom alkohola. Zaradi priznanja draga preiskava ni bila potrebna. Na vozilu jeza preko 500.000 tolarjev škode. KAJ SE LAHKO ZGODI PEŠCU KOČEVJE - Oni dan je neka meščanka šla že po temi po preozkem pločniku pri bivši gostilni Rog, a ni opazila znaka, ki prepoveduje hojo po pločniku. Na policistovo opozorilo, da tanine sme hoditi, je krenila prek ceste. Takrat pa jo je policist prijel za plašč in ponudil plačilni nalog, saj tam ni bilo prehoda za pešce. Res je delal po predpisih, vendar vse le ni tako preprosto. Omenjeni pometni znak je namreč nameščen tako nerodno, da ga marsikdo prezre. Odkar so razširili in asfaltirali cestišče in hkrati zožili pločnik, niso pa poskrbeli za primeren prehod. Zdaj moraš namreč za stavbo Roga, kjer pa ni primemo urejene peš poti, ampak so celo luže, blato in tema. V neposredni bližini tudi ni na cesti začrtanega prehoda za pešce, tam kjer so sicer označeni prehodi, pa so bili takrat zbrisani oz. tako rekoč nevidni. Tako ne smeš prek ceste, če pa greš, narediš prekršek. Za nameček pa z napušča bližnje stavbe padajo opeke. O groza! p.c po dolenjski deželi • Opojna moč alkohola ni kar tako, saj ne zmeša le pivcev, ampak že tudi tiste, ki samo hodijo mimo zidanic. Takšno moč ima očitno tudi vino na Malem Riglju, saj je nekdo pred kratkim vlomil v vikend in si natočil kar 300 litrov vina. Da pa vlom ne bi bil kar tako, si je “sposodil” še nekaj stvari, na primer plinski kuhalnik in oro-~ ' je lastnika vikenda Iza 100.000 tolarjev. ‘dje. Tako je lastnika vikenda oškodoval za 100.000 tolarje • Vino ne diši le na Malem Riglju, ampak tudi na Malem Vrhu pri Brežicah. Neznanca je tako močno premamilo, da je stopil do lesenih vrat, ki so bila zaprta le z zatičem, in se povzpel na podstrešje, od tam pa skozi odprtino v najprivlačnejši prostor hrama, kjer sta ga pričakala kar dva soda: 500- in 600-litrski. Kako je prečrpal vino in ga spravil na “varno ”, ni znano, le to vemo, da je lastnika s tem oškodoval kar za 140.000 tolarjev. • Zaklenjen avto ni vedno varen. To je spoznal tudi A. D., ki je pustil svojo Zastavo 126 v Cankarjevi ulici v Črnomlju. Nekdo mu je namreč na avtu odvil in odnesel prednji kolesi, okrasno letev in okrasni napis. S tem ga je oškodoval za 25.000 tolarjev. ja občanov”. Zakon pozna le tri klasične priporne razloge: begosumnost, ponovitvena ter koluzijska nevarnost. Novost je tudi, da lahko pripor po vložitvi obtožnice traja največ dve leti. Če v tem roku ni izrečena obsodilna sodba, se mora pripor odpraviti in obtoženec izpustiti na prostost. V sodnem postopku tudi ni možno sojenje obdolženca v njegovi odsotnosti. Funkcijo pregona storilcev kaznivih dejanj bodo še naprej opravljali tožilci: državni, subsidiarni in zasebni. Državnemu tožilcu je zakonodajalec zaupal in mu dal pooblastila za usmeijanje policije v predkazenskem postopku. Kot meni Štefan Horvat, se bo pokazala ustreznost sprememb in novosti v praksi. Prav gotovo bo največ težav pri izvajanju zakona povzročila kontradiktornost postopka. Novi zakon prinaša obdolžencu več pravic, to pa bo verjetno vplivalo tudi na podaljšanje kazenskega postopka. T. G. SOPOTNIKE SKRIL V AVTOBUSU OBREŽJE - V nedeljo ob 12.15 se je na mednarodni mejni prehod z avtobusom pripeljal hrvaški državljan. Vozil je na relaciji Slavonski Brod - Švica. Policisti so avtobus pregledali in odkrili skrivni bunker, v njem pa 5 državljanov Bosne in Hercegovine, ki so se tako skušali izogniti mejni kontroli. V razgovoru so povedali, da jih je skril voznik avtobusa z namenom, da se pripeljejo v Slovenijo. Skrivače so vrnili na Hrvaško, voznik avtobusa pa je bil predlagan sodniku za prekrške. POSEKAL HRASTE CEROVEC - V času med 1. in 11. februarjem je neznanec v gozdu med vasema Gradnik in Hrib pri Cerovcu posekal 8 hrastov in s tem lastnika S. H. z Gradnika oškodoval za okoli 112.000 tolarjev. ZGOREL KOZOLEC BREZOVICA PRI ŠMARJEŠKIH TOPLICAH - V sredo, 8. februarja, okoli 14. ure je prišlo do požara na kozolcu F. B. iz Brezovice pri Šmarjeških Toplicah. Kozolec, velik 9,5 x 5,5 m, je zgorel do tal, v njem pa 3.500 kg sena, več desk, koruza in trije prazni 200-litrski sodi. Prvi podatki kažejo, da je požar verjetno nastal zaradi kurjenja odpadnega grmičevja, ki so ga domači kurili okoli 22 metrov stran. Škode je za okoli 800.000 tolarjev. t Nevarnost požarov! Poostren nadzor nad kurjenjem požarov v naravi -Kazenske ovadbe Ljudje že obrezujejo drevje, trtje, čistijo travnike, nato pa te odpadke zažigajo, pri tem pa se ne zavedajo, da lahko že najmanjši ogenj ogrozi naravno okolje v večjem obsegu. Od 1. do 9. februarja so na območju UNZ Novo mesto zabeležili kar osem travniških požarov, zaradi enega jc zgorel skedenj, v drugem je bila ogrožena zidanica, v tretjem je obgorel drog električne napeljave. Razen dveh požarov so občani s pomočjo vaščanov ogepj sami pogasili. Za ohranitev in varstvo narave, še posebej pred požari, bodo policisti pogosteje nadzorovali kurjenje in ljudi opozarjali na nevarnosti, ki lahko nastane pri kurjenju. m Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju propoveduje kurjenje v naravi. Kurjenje je dovoljeno le v nekaterih primerih, vendar je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje. Zoper občane, ki ne bodo upoštevali uredbe in občinskih odlokov o prepovedi kurjenja, bo policija prijavila sodniku za prekrške. Če bo ogenj znjel večje površine in ogrožal objekte ali gozdove, bodo zoper povzročitelja takih požarov napisali kazensko ovadbo. 57j°*L PEŠKO - V petek ob 15.15 je V** A. B. iz okolice Novega mesta M''osebni avto iz Novega mesta proti l0vCkHVtu Ko je pripeljal do križišča z arne zdravil Krka, je cesto na za-^ovanem prehodu za pešce pre- čkala 41-letna M. B. iz Novega mesta. Vozniku avtomobila ni uspelo pravočasno ustaviti, zato je peško zbil. Hudo poškodovana se zdravi v novomeški bolnišnici. Na avtomobilu je za 50.000 tolaijev škode. mobitBl 68310 ŠENTJERNEJ, tel.: 068/ 42-118 Pri naši meji spet rekorden “ulov” heroina Kar 36 kg mamila - Prošnja kočevske policije DELNICE, KOČEVJE -Hrvaški policisti so 10. februarja obvestili kočevske, da so med Kupjakom in Delnicami zaustavljali voznika BMV, ki ni hotel ustaviti. Po nekaj sto metrih vožnje pa je le ustavil, iz avtomobila sta stopila voznik in sopotnik ter pobegnila v gozd. Policisti so si nato temeljiteje ogledali zapuščeni avto in v njem našli 36 kg heroina. To je doslej največji “ulov” tega mamila. Zato so prizadevno iskali oba ubežnika. Ujeli pa so le enega in od njega zvedeli, da je iz Zagreba, drugi pa iz Karlovca. Kočevske policiste so obvestili o tem dogodku zato, ker je en preprodajalec mamil še na begu, kraj, kjer je izginil, pa je zelo blizu slovenske meje. Obstaja velika možnost, daje pobegnil v Slovenijo. Kočevski policisti prosijo občane, naj jih o morebitnem srečanju s sumljivim tujcem obvestijo. JpRIMC UKRADLI VOZILO AMD KRŠKO - V noči med 10. in 11. februarjem je neznanec (mogoče je šlo za več ljudi) prišel na parkirni prostor AMD Krško ob stadionu Matije Gubca, kjer so pokrite garaže. Razbil je trikotno okence na zadnjih vratih, zlomil ključavnico na volanu in s strehe odstranil tablo Avto šola. Vozilo znamke Renault 5, registrska številka KK A1 - 066, rdeče barve, je odpeljal neznano kam. STRELJAL V OKNO KRŠKO - V soboto, 11. februarja, je Alojzija iz Strmeckijeve ulice v Krškem obvestila policijo, da je neznanec streljal v kuhinjsko okoa. Policisti so ugotovili, da je v dvojno šipo priletel izstrelek in preluknjal zunanjo šipo. V travi pred hišo so našli deformiran naboj za zračno puško, po smeri streljanja pa so ugotovili, da je streljal 26-letni Darijan M. Taje policistom dejanje priznal in jim izročil tudi zračno puško. Kočevska stranpota UKRADENA DENARNICA - V skladišču lokala Pav v Kočevju je Mojci V. 9. februarja izginila denarnica z okoli 9.000 tolarji, osebno izkaznico in potrdilom o državljanstvu. PES ZAKRIVIL NESREČO -Voznici osebnega avta Š. P., ki je 9. februarja zvečer peljala iz Mahovnika v središče Kočevja, je pri stavbi pošte nenadoma skočil pred avto pes. Hitro je zavrla, na spolzki cesti pa je začelo avto zanašati, daje zapeljal na pločnik, kjer je zadel pešca, nato pa trčil v drevo. Pešec in voznica sta bila na srečo le lažje poškodovana, na avtu pa je za 100.000 tolarjev škode. Pes ni bil poškodovan. PRETEP V STANOVANJU - Na Ljubljanski cesti 5 v Kočevju je 10. februarja H. R. pretepal Z. J. Kazalo je, da bi H. R., ki je bil pod vplivom alkohola, z izpadi nadaljeval, vendar so mu policisti so mu do iztreznitve rezervirali stanovanje v prostoru za pridržanje. PRIJELI TATIČE - Iz garderobe telovadnice je 12. februarja med rekreacijsko vadbo spet izginila denarnica s 1.500 tolarji. Mladostne tatiče so policisti hitro odkrili, kar precej tatvin v tej garderobi pa še vedno ni pojasnjenih. SOPOTNIK UMRL VELIKA VAS PRI LESKOVCU -V četrtek, 9. februarja, se je nekaj pred poltretjo 38-letni Zdravko R. z Rake pri Krškem peljal po regionalni cesti z Dmovega proti Raki. Ko je v Veliki vasi pri Leskovcu pripe(jal do križišča regionalne ceste z lokalno proti Leskovcu, je v križišču zapeljal na levo stran vozišča in nato na levi rob vozišča, pri tem pa je trčil v kovinsko ograjo mostu čez Velikovaški potok. Ob trčenju je zadnji del vozila zaneslo v levo, tako da seje avto s sprednjim delom zagozdil v ograjo. 23-letni sopotnik Simon G. z Rake je zaradi hudih poškodb na kraju nezgode umrl, voznik pa seje lažje poškodoval. Na avtomobilu je za 200.000 tolarjev škode. NEZNANEC GA JE NAPADEL IN PRETEPEL KRŠKO - V ponedeljek, 6. februarja, seje 43-letni Slavko J. iz Krškega ob 21.30 napotil peš iz gostinskega lokala Whisky bar proti domu. Na ulici gaje napadel neznan moški (obstaja možnost, da tudi dva) in ga pretepel. Slavka je hudo poškodoval, zlomil mu je nos. nekaj zob in poškodoval oko. Odpeljali so ga v zdravstveni dom v Krškem, od tam pa v brežiško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. AVTOMOBILE NA PLOČNIKE, PEŠCI PA... - Čeprav pajek že nekaj časa dela red med parkiranimi avtomobili v Novem mestu, ne vpliva na kulturo šoferjev tam, kjer nepravilno parkiranih vozil ne odvaža. Tako je tudi pred eno izmed hiš, v kateri se odvijajo obrtne storitve, nedaleč od centra. Nekateri bi se s svojim vozilom najraje zapeljali kar do šanka, pešci pa so zato prisiljeni, da gredo po cesti. (Foto: T. Gazvoda) DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 18. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Seidlo-va cesta od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17, ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog V nedeljo, 19. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-Stan-dard, Pogača, Glavni trg 22, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristano- va, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, UL Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8, do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Blagovnica-Sa-mopostrežba • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Gnč • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market S srečo je končnica zagotovljena Odbojkarice novomeškega TPV-ja so po pravi drami v gosteh premagale glavne konkurentke - Pionirje zmagal na Jesenicah in ima še možnost, da se uvrsti v play off NOČNI TURNIR NOVO MESTO - Novomeške odbojkarice so z zmago nad tretjeuvrščeno Zgornjo Savinjsko v Gomilskem popravile spodrsljaj na tekmi proti Novogoričankam na domačem parketu. S tem so si tri kroge pred koncem rednega dela prvenstva tudi teoretično zagotovile nastop v plav ofTu. Možnost za nastop v končnici pa seje ponudila tudi odbojkarjem Pionirja, ssy je Kamnik premagal drugouvrščeno Olimpijo, za katero Novomeščani zaostajajo za dve točki. NOVO MESTO - Za nastop na 3. nočnem turnirju v malem nogometu za pokal Bifeja Rezelj, ki se bo začel v soboto, 18. februarja, ob 22. uri, trajal pa bo najvcijetncje še celo nedeljo, se je prijavila že večina najboljših slovenskih malonogometnih ekip. Organizator turnirja, novomeška agencija za šport, je zbral bogat nagradni sklad, saj bo zmagovalna ekipa poleg praktičnih nagrad in pokalov prejela 100.000 tolarjev, pri tem pa so ji precej pomagali Bife Rezelj, PCK Srebrniče, Čevljarstvo Lopatec, Diskont Muhar in Radio Sraka. Tekma med TPV-jem in Zgornjo Savinjsko v Gomilskem je bila prava drama. V prvem nizu Novomeščankam ni šlo in so ga dokaj hitro izgubile s 7:15, v drugem nizu so domačinke nekaj časa še vodile, potem pa storile nekaj napak in gostje so s 15:12 izid izenačile na 1:1. Tretji niz so spet dobile domačinke, tokrat s 15:11, četrti je pripadel Novomeščankam (16:14) in o zmagovalcu je odločil takoimenovani tie break, ki so ga odbojkarice TPV-ja dobro začele, vodile že s 13:8, potem pa pustile, da so domačinke izenačile in povedle. V izredno razburljivi končnici odbojkaricam Zgornje Savinjske ni uspelo več zaključnih žog, sreča je bila pač bolj naklonjena Novomeščankam, ki so peti niz dobile z 21:19 in tako brez bojazni čakajo preostale tri tekme rednega dela prvenstva, saj imajo pred tretjeuvrščeno Zgornjo Savinjsko 6 točk prednosti. Precej slabše kaže Kočevkam, ki so bile lani na koncu sezone uvrščene pred Novomeščankami. 17. poraz so doživele doma z vodilnim Klima Commercom z ZMAGA JAZBINŠKOVE Žužek spet svetovni prvak NOVO MESTO - Novomeški smučarji so prejšnji teden dobro tekmovali. Na super veleslalomu na Kopah je Jana Jazbinšek zmagala, Sašo Šonc je bil med mlajšimi dečki šesti, Žiga Golob trinajsti in Plaznik petnajsti, medtem ko je bil Nace Kušar pri starejših pionirjih trinajsti. Naveleslomu na Soriški planini je bila Jana druga, Sašo Šonc je bil šesti, Žiga Golob dvanajsti in Plaznik enajsti, Nace Kušar pa dvanajsti. Na velcslomski tekmi cicibanov za Memorial Roka Petroviča v Kranjski Gori se je izkazal Mare Kušar, ki je bil devetnajsti, med tekmovalci, rojenimi leta 1985, pa drugi. Thdcj Pucelj je bil enaindvajseti. Novomeški sodnik Metod Žužek je postal svetovni pravniški prvak v smučarskem teku in v kombinaciji UVRSTILI SO SE NA DRŽAVNO PRVENSTVO NOVO MESTO - Na državnem šahovskem prvenstvu za mlajše kategorije, ki bo od 18. do 22. februarja v Kranju, bodo Dolenjsko zastopali: Starotržani Mojca Kastelec, Mario Kapš in Domen Verderber v kategoriji do 10. leta; Starotržanki Sara Verderber in Sonja Mukavec, Jasmina Bajec iz OŠ Center iz Novega mesta, Karmen Ajdič iz Mirne Peči in Ana Srebrnič iz Grosuplja ter Jernej Udovč jz Mirne Peči in Mirko Vučinič iz OŠ Grm iz Novega mesta v kategoriji do 12. leta; Starotržani Darja in Sabina Kapš ter Tadej Kobe v kategoriji do 14. leta in Starotržanka Simona Mihelič ter Damjan Golob iz Mirne Peči v kategoriji do 16. leta. KRANJSKA GORA - Sodnik delovnega in socialnega sodišča v Novem mestu, Trebanjec Metod Žužek, je minuli konec tedna v Kranjski Gori že drugič zapored postal svetovni pravniški prvak v smučarskem teku. Medtem ko mu je lani uspelo postati prvak le v svoji kategoriji, je bil letos najboljši tudi v absolutni konkurenci, poleg tega pa je v kategoriji od 35. do 45. leta zmagal tudi v kombinaciji smučarskega teka in veleslaloma. Tisti, ki dolenjski šport in športnike spremljajo že več let, še pomnijo, daje bil Metod Žužek pred leti odličen tekač na srednje proge, v teku na 3.000 m z zaprekami je bil dvakrat jugoslovanski prvak in je večkrat nastopil v dresu državne reprezentance. Po končani atletski karieri se športu ni odpovedal, temveč se je začel ukvarjati tudi z drugimi športnimi panogami, za katere prej ni imel časa. Tako poleti veliko plava in se pri vadbi v vodi pogosto pridruži slovitemu Martinu Strelu, teče na rolkah, kolesari in planinari, ko zapade sneg, pa so tekaške smuči njegove vsakodnevne spremljevalke. Teče sam ali pa v družbi z novomeškimi in trebanjskimi športniki, med katerimi lahko omenimo bivša atleta Janeza Penco in Milana Stuparja ter nekdanjega šampiona v plavanju s plavutmi Tonija Strnišo. Metod Žužek rad pove, da mu sedaj šport pomeni predvsem sprostitev in sredstvo za vzpostavljanje psihofizičnega ravnotežjaj ki je nujno za uspešno sodniško delo. Žužek je lahko svetel vzor vsam nekdanjim vrhunskim športnikom, saj mnogi med njimi po končani tekmovalni poti povsem ‘prekinejo s Finale so pošteno zaslužile Mladinke novomeškega TPV-ja so zmagale na polfinalnem tumiiju za državno prvenstvo - Zaplet tik pred koncem ŠMARJETA - Zmaga mladih odbojkaric novomeškega TPV-ja na polfinalnem turnirju državnega odbojkarskega prvenstva za mladinke, ki so ga pripravili minulo nedeljo v Šmarjeti, je dokaz več, da se v novomeški ženski odbojki dela na dolgi rok, kar je edina pravilna usmeritev. Najprej so se novomeške mladinke pomerile z ekipo Elektro Vitanc iz Braslovč in jo po izenačenem srečanju premagale s 3:0. Medtem ko so prvi niz dobile s 15:12, so morale za zmago v preostalih dveh igrati podaljšano igro, saj so gostje dosegle 14 točk. Podobno izenačeno je bilo tudi srečanje med Braslovčankami in ljubljanskim Taborom, ki so ga Ljubljančanke dobile s 3:1, o udeleženkah finalnega turnirja pa je odločala tretja tekma, na kateri sdse pomerile domačinke in lju-bljančtjnke. Novomeščanke so prva dva DRŽA VNA PRVAKA-Da se novomeškim squashevcem ni treba bali za naslednike Klemena Gutmana in Gorana Vučkoviča, sta minuli konec tedna dokazala mlada igralca squash kluba Hrast, 13-letni Bonit Pečar (levo) in 13-letna Mojca Blažič (desno), ki sta na državnem prvenstvu za igralce do 14. leta - pripravili so ga v Squash centru Legan na Mestnih njivah v Novem mestu - premagala vse svoje nasprotnike in osvojila naslov prvakov. Na tekmovanju je nastopilo 15 igralcev, od ostalih Novomeščanov pa so se uvrstili: Windish na 5., IVachler na 6. in Legan na 7. mesto. Najmlajši udeleženec je bil 7-letni Aljaž Turk. (Foto: S. Dokl) športno aktivnostjo, kar ima lahko hude posledice za zdravje. Prihodnje leto bo svetovno smučarsko prvenstvo pravnikov v italijanskem zimsko-športnem središču Piancavallo in tudi tam namerava zagnani Trebanjec, podobno kot na zadnjih treh prvenstvih, poseči po najvišjih uvrstitvah. j Metod Žužek Zmaga Sevničanov proti Radečam, v soboto v Krško Veliki posavski derbi niza dobile brez večjih težav s 15:10, v tretjem pa se je pri izidu 14:12 za novomeški TPV zapletlo. Trener Tabora se ni strinjal s sodnikovo odločitvijo, češ da je žoga padla izven igrišča. Po prepiru s sodnikom je od svojih igralk zahteval, naj zapustijo igrišče, kar je sodnik kaznoval s točko v korist novomeške ekipe, ki je tako niz dobila s 15:12 in se s tem uvrstila med tri najboljše mladinske ekipe v Sloveniji. Čeprav trener Taborjank verjetno meni drugače, so mlade novomeške odbojkarice uvrstitev med najboljše tri mladinske ekipe povsem zaslužile. Ekipa, ki sicer igra v tretji članski ligi, je bila okrepljena z reprezentantko Jano Ver-nig, poleg nje pa se je na turnirju še posebej izkazala Eva Zupančič, ki po načinu igre in po pojavi sami zelo spominja na Jano in že glasno trka na vrata prve ekipe. LESAR ZADEL Z DEVETIH METROV Bleda (0:3) in so brez točke na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. Odbojkarji Pionirja na Jesenicah, kjer so se pomerili z zadnjeuvrščenim Fipromom, z ekipo, ki v tej sezoni še ni zmagala, niso imeli težkega dela. Ži-rovničani, ki so, od kar jih je vzel v roke prof. Viki Krevsel, profesor za odbojko na Fakulteti za šport, sicer precej napre- dovali, so se Novomeščanom nekoliko resneje upirali le v prvem nizu, ki gaje dobil Pionir s 15:10. V drugem nizu so domačini dosegli sedem, v tretjem pa pet točk. Novomeški odbojkarji igrajo vse bolje, kar jim bo prišlo prav v preostalih treh srečanjih rednega dela prvenstva. Ker je Kamnik premagal drugouvrščeno Olimpijo, se je Novomeščanom, ki za Ljubljančani zaostajajo za dve točki, ponudila priložnost, da se dokopljejo do drugega mesta; vse bo odvisno predvsem od njih samih, saj bodo do konca prvenstva doma igrali z vodilnim Vigrosom Pomutjem in Ljutomerom, v zadnjem krogu pa bodo gostovali pri Olimpiji. Nasprotniki niso nepremagljivi, kar so Novomeščani že dokazali, vendar možnost za uvrstitev na drugo mesto vseeno ni velika. Drugoligaški dolenjski derbi v Kočevju med Panom Kovinarjem in Pionirjem II iz Žužemberka je zasluženo s 3:0 (3,7,9) pripadel domačinom. Kočevci so na lestvici peti, Žužemberčani pa osmi od 12 moštev. V tretji ligi je druga ekipa Pana Kovinarja igrala doma z Mokronogom in zmagala s 3:1. Kočevci so na lestvici deseti, Mokro-nožani pa 12. oziroma zadnji. Uidi druga novomeška ženska ekipa igra v tretji ligi in je tokrat doma z 1:3 izgubila z Mehanizmi iz Krope, v isti ligi pa je druga ekipa Lika Tilie doma z 0:3 izgubila z drugo blejsko ekipo. Novomeščanke so na lestvici 10., Kočevke pa 11. L V. ODPRLI SO FITNES - Poleg tenisa je pod streho teniškega centra na Otočcu še vrsta drugih športnih dejavnosti, med katerimi je za športnike verjetno najbol) privlačna dvorana za fitnes, kjer pod strokovnim vodstvom prof. Hlače že cel teden poteka vadba. Vsi obiskovalci fitnesa, aerobike in teniških igrišč si bodo ta mesec lahko zastonj privoščili še užitke in sprostitev v masažnem bazenu. (Foto: I. Vid' mar) V soboto gre za prvaka A-2 V Leskovcu se bosta na tekmi zadnjega kroga srečali vodilni moštvi lige - Novomeščani tudi vodijo ARSLANAGIČ V KRŠKEM KRŠKO - Prejšnji teden je v krški rokometni klub Interier, ki ta čas vodi na prvenstveni lestvici vzhodne skupine druge rokometne lige, prišel sloviti vratar zlate generacije jugoslovanskega rokometa, ki je v sedemdesetih letih osvojila vsa možna odličja, in priznani trener Abas Arslanagič, ki se bo novinarjem in ljubiteljem rokometa prvič uradno predstavil v soboto ob 17. uri, ko bo v leskovški dvorani tekma med domačim Interierjem in drugouvrščenim moštvom v ligi, sevniško Lisco, ki jo vodi bivši trener slovenske državne reprezentance in celjskega Aera Toni Tiselj. KRŠKO, NOVO MESTO - Košarkarji krškega Interierja so v predzadnjem krogu prvega dela prvenstva A2 lige v gosteh premagali Color iz Medvod s 96:80 in so še neprej prvi z enakim številom točk kot drugouvrščena Iskra Litus iz Litije, kije Interierjevo moštvo v tej sezoni edina premagala. Vodečj moštvi se bosta v soboto ob 20. uri na tekmi zadnjega kroga prvenstva v A-2 ligi srečali še drugič to sezono in prav zmagovalec tega srečanja bo osvojil prestižni naslov prvaka druge lige. Zadnjeuvrščeni Medvodčani so minulo soboto na srečanju z Interierjem igrali precej bolje kot na prejšnjih tekmah, vendar proti Krčanom, katerih forma se pred finalom prvenstva lepo vzpenja, niso imeli možnosti za uspeh. Največ zadetkov za Interier je dosegel Barry Stevens (24), ki je bil pred kratkim poškodovan in 10 dni ni treniral. Uidi Kraljevič, ki dober teden ni treniral zaradi prometne nesreče, se vračav formo, tokrat pa je dosegel 12 točk. Po 15 točk sta za Interier dosegla Adettti in Samar, dobro pa so igrali tudi ostali krški košarkarji, ki so si z omenjenimi razdelili igralno minutažo. V nadaljevanju prvenstva za uvrstitev od prvega do desetega mesta B lige so košarkarji Novega mesta 92 doma premagali Bistrico z 99:88, Bre-žičani pa so nesrečno izgubili z drugouvrščenim Celjem s 68:66. Novomeščani so na prvenstveni lestvici prvi s točko prednosti pred Celjem in Zagorjem, Brežičani pa šesti. Novomeščani se bodo v naslednjem krogu v Staršah pomerili s sedrnouvrščenim Artom Optiko. j y SLAVJE STAROTRŽANOV NOVO MESTO - Na dolenjskem posamičnem prvenstvu v šahu za dečke in deklice do 14. leta so bile med deklicami najuspešnejše mlade šahistke iz Starega trga ob Kolpi. Zmagala je Darja Kapš, druga je bila Sabina Kapš in tretja Simona Mihalič. Med dečki je zmagal Starotržan Thdcj Kobe, Mir-nopečana Jernej Udovč in Damjan Golob pa sta se uvrstila na drugo oziroma tretje mesto. STOKANOVIČ IN BRADAČ OTOČEC - Novomeščana Marja11 Stokanovič in Sandi Bradač sta zmagovalca nočnega teniškega turnirja, ki s6 ga ob koncu minulega tedna pripravil' v teniškem centru na Otočcu. V finalu sta s 6:3 premagala par Prosinečki (Oto-če c) - Metelko (Trebnje). Na Otočca obljubljajo, da bodo podobne turnirj6 pripravili vsak mesec. SEVNICA - V malem posavskem derbiju so v soboto rokometaši Lisce na prvenstveni tekmi 2. državne lige v domači dvorani premagali ekipo Radeč z 21:15 (10:6). Začetek tekme je pripadel gostom, ki so povedli z dvema zadetkoma prednosti. Ob koncu prvega polčasa pa so Sevničani le zaigrali bolj učinkovito in tako prvi del tekme zaključili s prepričljivim vodstvom. V drugem delu tekme pa so domačini z odlično igro v obrambi in hitrimi protinapadi povsem nadigrali Radečane. Deset minut pred koncem tekme so Tisljevi varovanci vodili že z 10 zadetki; v tem obdobju rokometaši Radeč kar 15 minut niso dosegli zadetka, z dobrimi obrambami pa se je izkazal vratar Senica. Za RK Lisca so dosegli zadetke: Novak (okrepitev Lisce iz prvoligaša RK Drava) in Novšak (po 5), Sečki (4), Mijovič (2), Jug, Lupše, Plazar, Rantah in Simončič (vsi po enega). Pri Ra-dečanih sta bila najučinkovitejša Do-beršek in Sotlar s štirimi zadetki. V naslednjem kolu bodo rokometaši Lisce gostovali v Krškem, kjer se bodo to soboto ob 17. uri v velikem posavskem derbiju in hkrati dvoboju najvišje uvrščenih 2. lige pomerili s trenutno vodilnim moštvom lige Interierjem. To bo hkrati dvoboj dveh velikih strategov, priznanih poznavalcev rokometa, sev-niškega trenerja Toneta Tislja in novega treneija Incterieija Abaza Arslan-agiča, dolgoletnega prvega vratarja bivše jugoslovanske rokometne reprezentance in enega najboljših vratarjev na svetu. p p ZMAGA KOSTEVCA BREŽICE - Brežiški skakalec ob palici Ivan Kostevc je zmagal na dvoranskem državnem prvenstvu v atletiki za mladince, ki je v soboto potekalo v Celju. Preskočil je 420 cm, njegov klubski kolega Novak pa je v isti diciplini osvojil 3. mesto. Mlajši mladinci se bodo za državne naslove pomerili konec tega tedna, na visoke uvrstitve pa računajo tudi Novomeščani. PORAZ KRKE HITROPOTEZNO PRVENSTVO POSAVJA NOVO MESTO - Namiznotenisarji novomeške Krke so v 14. krogu prve lige doma izgubili z Olimpijo s 6:1. S tremi prvenstvenimi zmagami si krkaši delijo osmo do deseto mesto na lestvici. Kočevski Melamin, ki je že povsem za petami vodečim Moravskim Toplicam iz Murske Sobote, zaradi reprezentančnih obvez Gregorja Komca srečanja s Sobočani niso odigrali. SEVNICA - Na hitropoteznem šahovskem prvenstvu Posavja za posa’ meznike so zmagali: pri ženskah M°J' ca Grilc nad Polono Kunše in Alenk6 Radej (vse Milan Majcen Sevnica), P? moških Igor Šitnik nad Andrejem GU' leem (oba Triglav Krško) in Vlado16 Rokvičem (Marton Leskovec). Me6 mladimi šahisti je bil najboljši R°6 Volčanšek in med veterani Janko Krc’56 (oba Triglav). (J.B.) Celjani so bili za AFP premočni AFP in Interier sta izpadla iz pokalnega tekmovanja - Dobovčani so krog pred koncem prvenstva poskušali premagati Pivovarno Laško in priti v play off - Akri pol premagal Šešir_ DOBOVA, KRŠKO, KOČEVJE - Že med tednom Dobovčanom in Krčanom na povratnih tekmah ni uspelo uvrstiti se v polfinale državnega pokala. Rokometaši AFP Dobove v Velenju niso mogli ohraniti prednosti štirih za-detkov iz prve tekme, medtem ko krškemu Interierju doma ni uspelo nadokna-diti desetih zadetkov iz Slovenj Gradca. V soboto so rokometaši odigrali tekme prezadnjega kroga rednega dela prvenstva.* RIBNICA - Po salomonski odločitvi Rokometne zveze Slovenije, da morata ribniški Inles in velenjsko Gorenje še enkrat odigrati zadnjo sekundo srečanja, na katerem sta sodnika neupravičeno razveljavila zadetek v zadnji sekundi, sta se v ponedeljek moštvi še enkrat srečali na ribniškem parketu. Strel z 9 metrov je izvajal Peter Lesar, ki je z nizko žogo ukanil velenjskega vratarja in izenačil na 19:19, kar je Ribničanom prineslo deveto točko in s tem še nekoliko večjo možnost, da sc v zadnjem krogu rešijo zadnjega mesta. Rokometaši AFP-ja iz Dobove proti vodilni Pivovarni Laško iz Celja niso imeli nikakršnih možnosti za zmago, ki pa bi jim krog pred koncem rednega dela prvenstva dala možnost za uvr-stitev v končnico oziroma vsaj na4. mesto. Dobovčani so si pred prepolno tribuno domačega igrišča zmago nadvse želeli in kar precej časajimje šlo dobro nod rok. V prvem polčasu so vodili že s 7:3, potem pa so Celjani zaporedoma dosegli 8 zadetkov in vodili z 11:7. Zadnji del prvega polčasa je bil spet do-bovski, tako da so Posavci odšli na odmor s točko prednosti (13:12). Tudi v drugem polčasu je šlo Dobovčanom kar dobro in v 45 minuti so še vodili z 18:17, potem pa so odlični Celjani prijeli stvar v svoje roke in niso dovolili presenečenja. Izid na koncu srečanja je bil 29:21 za Pivovarno Laško. Največ zadetkov za domače so dosegli: Mija-činovič 6, Stojakovič 5 ter Džčapo in Glaser po 4, pri gostih pa Načinovič in Ivandija po 5. Dobovčani so z 22 točkami šesti, za petouvrščenim Kodeljevim, ki še upa na play off, pa zaostajajo za točko. Kočevski Inles je igral v gosteh pri ajdovskem Fructalu in izgubil s 25:21. Krog pred koncem imajo Kočevci še možnost, da se znebijo zadnjega mes- moral doma izgubiti s Fructalom. Zanimivo je bilo tudi v drugih ligah, kjer so igrali tekme 15. kroga. V zahodni skupini so rokometaši trebanjskega Akripo-la doma premagali škofjeloški Šešir s 23:15, rokometaši Črnomlja pa so domači dvorani na Loki premagali Gr°’ supljc s 23:18. Rokometaši Akripola na lestvici prvi, Črnomaljci pa deveti; vzhodni skupini druge rokometne lig je krški Interier v gosteh premagal Ml*1 dinca s 30:14, Brežičani so doma izg6 bili z Ormožem s 26:24, Sevničani pa^ doma premagali Radeče z 21:15. •*. prvenstveni lestvici so Krčani PrV' Sevničani drugi in Brežičani enajsti. Fi 21 n, u S) z j it bc za za sp st: ga ta av m ve lil< Pc sk je N: Pc vu na dii hi, še: sk ra ne bc žic ni] os let Pr ča tu je de je je pc ga n; dc je m in hr os kr j in ' še kc va , d; :e "j r ! pc MAUKOVIČ KLONIL V FINALU USPEŠNA NA DUNAJU j Pl ži< za ta, če bodo doma premagali Prevent, predzadnji Inženiring Sarbek pa bi LJUBLJANA - Veliki brežiški teniški up Nikola Mlajkovič se je na dvoranskem državnem prvenstvu igralcev do 14. leta, ki so ga pripravili v teniškem centru Soča - Dolgi most v Ljubljani, brez večjih težav prebil do polfinala, kjer ga je premagal kasnejši zmagovalec tekmovalec domačega kluba Gašper Martinjak, ki tudi vodi na slovenski računalniški lestvici igralec do 14. leta. Dobro so se odrezali tudi novomeški upi. Tomaž Budja je nesrečno izpadel že v kvalifikacijah, Tomaž Kastelec je v kvalifikacijah dvakrat zmagal in se uvrstil na glavni turnir, Turk Blaž pa se je uvrstil med 16 najboljših. Vsi trije so stari šele 12 let in bodo imeli v omenjeni kategoriji še precej možnosti za uspeh. Prejšnji teden smo pomotoma objavili, da je Tjaša Blaznik na odprtem prvenstvu Slovenije izpadla v kvalifikacijah. V resnici seje uvrstila na glavno tekmovanje. BREŽICE, NOVO MESTO - bj* mednarodnem dvoranskem atletske11' tekmovanju na Dunaju sta se izvrsth uvrstila Vladka Lopatič (FIT Brežice); ki je z rezultatom 619 cm zmagal6 skoku v daljino, in Tomaž Božič (A Novo mesto), ki je bil s 6.99 šesti v fina lu teka na 60 m ter z novim dolcnjsk116 rekordom 22.01 deveti v teku na 200 h1; V tem teku je državni dvoranski kord zgrešil le za 11 stotink sekunde-polfinalu teka na 60 m je tekel stotih6 j hitreje kot v finalu, kar je tudi dolcnjS6 rekord. P< | V2 I 3< I sa ; n PIONIRJI ZMAGALI HRASTNIK - V nadaljevanju rok^ metnega prvenstva za pionirje so se niški upi gostovali v Hrastniku in v dve ; tekmah močno zmagali. Ekipo Dola pionirji RK Lisca premagali z 28:'J vrstnike iz Radeč pa kar s 30:11. Za V ; Lisca so v obeh tekmah dosegli zadet6 ’ Požek (15), Močivnik in Novšak (R. 12), Ruprct (9), Novak (6) ter Oslovi116 ; in Petančič (po 2). I Zgodba o uspehu I na Pal« na Polovičev način 2 nuicPolovič st. iz Sel pri Dobovi pravi, da je uresničil tisto, kar si je umislil. Tega ni bilo malo in danes lahko zaključimo, da je premožen ugleden podjetnik Njegovo življenje je spisalo zgodbo o | P^hu. Svoj “imperij” je gradil dolga leta, začel iz nič in vnovčeval z mešetarjenje. Njegova družina je ustvarjala - ’etiko dela, odrekanja, vztrajnosti in iznajdljivosti. Franc Polovic starejši je skupaj s svo-hnvu1111^0111 Aleksandrom lastnik do-zadn eg? trS°vskeSa Podjetja AFP, ki ga 7-Kt -ta Poznamo po generalnem Po “t0Pn'stvu za Adidas ter po številnih 'i sEr0rStV,h in donaciiah- Francje svoje eara»Vanjf v Splih preuredil vpisame In fakfe ,Vskladi:'ča tcr sc odpravil na Ki-av«t ,^er-le na osn°vi akreditivov svoje mark hi 6 f'rme nakuP‘* za 2 milijona ! venii; i aP,ln ga začel prodajati v Slo-■ lik,.i ,2 kako *ahko človek pride do to- PoloviŽ"^a-a.nakupblaga?GosP°da skih „’~!,lza raz*iko od nekaterih slovenje nr!“iJlf,nikov m sram povedati, kako Pn n do Premoženja. Nemv°Cl1 ,SC je’da bo usPel-in odšel je v Poln."*’ kJer -ie bda sedemčlanska vu p lccva družina med vojno v iznanst-vojrjj so se mnogi drugi vrnili do*načij°- V s(Ao so preure-kvadratnih metrov velik betoniran e, . “U1 amin metrov velik betoniran še t?ri fricu v Mihalovcu. Francje kot sknii|S,C,nik takoJ uPorabil svojo trgov-nik i sPrva je na zagrebški tržnici n Pr°dajal obleke, ki jih je družina pri-hnii-3 lzb,cmčije- Pozneje je trgoval z ja- alu olki. ki jih je mati prodajala v Zagrebu. m0’senom' detc|j° in še čim ter ša- jaJ a karr|enje od Sv. Vida. Ker je tiste s®‘ tujinn oralvsak dan kakšen fant izginil v S je Si6 P.i°daI konJe in odšel šc sam. Bil pri domov - r °CCn’ da5ene vrne brez vsega Je govorih JC SC 23 zeleznico Pasem,” si s kombijem izvažati v Nemčijo živila, zelenjavo, alkohol, slivovko in vino. Vsako soboto je v Ljubljani naložil 800 kg blaga in odpeljal čez nedeljo v Nemčijo. Blago je z dovoljenjem šefa ocarinil med službo, saj je bil takrat šofer. Po večerih je blago razvažal do Stuttgarta in Frankfurta, kjer gaje moral prodati, saj je v petek zvečer spet odpotoval v Slovenijo po drugo blago- Kar lep čas je v Nemčiji posloval z izgubo, saj je blago zaradi konkurenčnosti prodajal pod ceno. Po težki odločitvi je prodal hišo in v enem letu skoraj spravil na kant vse svoje premoženje, da bi ustvaril ime svojemu podjetju. Uspelo mu je. Pustil je službo in v pisarni zaposlil tudi svojega sina Franca. Trgovanje mu je od nekdaj šlo od rok, zato je izbrskal posel z eksluzivno prodajo japonskih ploščic na jugoslovanskem tržišču, pozneje pa še s trgovanjem s tekstilom. “Imel sem srečo, da sem našel dobrega prijatelja na banki, si pridobil njegovo zaupanje in s tem možnost, da kadarkoli, še zdaj, zunaj lahko dvignem 800.000 mark. Zaupanje je zelo pomembno. Adi- das je v začetku za eksluzivno zastopstvo zahteval 3 milijone mark garancije, ki sem jih dobil od tujih bank in partnerjev, pozneje je zahtevo znižal na milijon in zdaj le na pol milijona mark,” pravi. Brez kapitala bi bil AFP že pokojni Njegovo avstrijsko podjetje Frapo, ki je že prej 25 let uspešno delovalo na tem trgu in zastopa 12 nemških tekstilnih firm, mu je služilo kot garancija, daje pridobil ekskluzivno zastopstvo za prodajo in proizvodnjo Adidasovih izdelkov v Sloveniji in na Hrvaškem. Danes predstavlja 30 odst. poslov podjetja AFP uvoz tekstila iz Koreje, Kitajske in Nemčije (veletrgovina, pa tudi maloprodaja v Dobovi, Ljubljani in Mariboru) ter kar 70 odst. posli iz pogodbe z Adidasom, od tega tretjino izvoz na hrvaški trg. Predlani je podjetje z Adidasovimi izdelki ustvarilo 6 milijonov mark prometa, medtem ko je lani ta narastel že na 13 od 17 milijonov mark skupnega prometa. V letošnjem letu nameravajo povečati skupni promet podjetja AFP na okrog 22 milijonov mark, predvsem na račun povečanja prodaje na hrvaškem trgu. AFP Dobova zdaj daje delo 40 ljudem, vendar so v 2. fazi želeli odpreti še lastno šivalnico, ki bi zaposlila še enkrat toliko ljudi. Polovič je ob otvoritvi poslovnega objekta v Selih pri Dobovi z grenkobo povedal, da zaenkrat s šivalnico ne bo nič. Zaprosil je namreč državo za kredite, Franc Polovič st., znani podjetnik iz Sel pri Dobovi, je ljubitelj konj, zato jih nima samo v svojem hlevu, ampak tudi na sliki, ki mu jo je podaril vnuk Aleksander. vendar mu je odgovorila, da ni primeren za posojilo, ker je v posel že sam vložil 5 milijonov mark. “Se pravi, da država da posojilo tistemu, ki nič nima in ki samo pobere denar, pa nič ne vrne,” razlaga še danes. “Nisem primeren, pa na leto plačam 37 milijonov tolarjev carine in še 30,7 milijonov davka od prometa!” Zamisli o šivalnici kljub temu še ni zavrgel. Z razmerami v našem gospodarstvu in predvsem v pravnem sistemu ni zadovoljen. Ovira ga plačilna nedisciplina in počasnost postopkov na sodišču. “Če ne bi imel za sabo kapitala že od prej in ne bi bil že uveljavljen na tem tržišču, bi bil AFP že pokojni,” ne skriva. Moti ga tudi, da v trgovini ni kontrole in da mnogi lahko nemoteno tihotapijo blago čez mejo, z njim prekupčujejo in delajo neupravičeno konkurenco drugim, ki plačujejo dajatve državi. Še zdaj dela vsak teden po en dan v Celovcu, kamor je pred več kot desetletjem na sinovo željo preselil podjetje, da bi bili bližje domu. V Selih pri Dobovi so takrat odprli gostišče, Motel Bellevue. V življenju seje ukvatjal z marsičim, uresničil, kar sije zamislil, vendar še zdaj, pri 65 letih, nima časa za počitek. V januarju je odpotoval na smučanje v Švico, a je tudi tam vsaj po 2 ali 3 ure na dan delal za podjetje. Morda bo drugače, ko bo šel na lov na slone, ki ga kot dolgoletni lovec načrtuje za letos. BREDA DUŠIČ GORNIK begunci Dolenjski begunski vsakdanjik , sarno dovoljenje za obisk, zato le v Np^/v- ‘JLaJczaoDaac>zato Doliti,x„:.CIF vr8cl potni list stran in kot Politi™; k 61 ust stran ln k«t ga not" u egl!nec zaProsil za zatočišče. N i aa er-i.nv-3 ’,Saj je V 8 dneh že dobil del° dovoljenjeinvizi,r S° mU Ur,edilidelovno 1 Mesecih i vlJansrvo m ga dobil v 6 ^ in se vrn.v?3 Je namcraval kupiti avto 1' hranil ioo/i °rJ10V- Vsak mesec je pri- ^‘ajaloTno^^^ da ™jc za P°,rabo ror šestih m!!’ • Pr‘ncscl od doma. V v I kot ie n.,.v, JePr'brun‘l natanko toliko, ■1 VasSrtoval.toda namesto avta je na f S >8radben° parcelo. 'P' da bodo J?™mS,nu’nai Padeta za njim, !etih so , ‘TV Zgradili h'šo- Po štirih V Novem mestu je trenutno okrog 600 beguncev s potrdilom o statusu begunca, takšnih brez tega dokumenta pa je verjetno veliko več. V Območnem odbom Rdečega križa to vedo, saj se večkrat oglasijo in prosijo za pomoč, ki jo seveda tudi dobe, saj so tam dolžni vsakomur pomagati. V begunskem centm Dijaškega doma v Šmihelu je nameščenih 250 beguncev, v Pionirjevem barakarskem naselju v Bršljinu jih je 110, ostali so pri sorodnikih ali v gostiteljskih dntžinah. Od prvotnih 800 beguncev se je lani število zmanjšalo za 200. Upad beležijo tudi v ostalih 28 zbirnih centrih po Sloveniji. Kam odhajajo? Nekateri si najdejo sorodnike v dnigih evropskih državah, nekateri gredo “za soncem”; nekako je treba živeti, čeprav brez domovine. } neSevfhHvhišozXma;tano - vi. r'nainDo r,r„ .... . ob sobot Grad‘lij sojo večinoma sami Pomoči,,d ln,Prostih popoldnevih ter s '“oiovič deKbe?oega P°dietia' kJ'erie i P*ača ie št 3 po„^8 ur na dan. Njegova živelj pr' k ZU b'^°’od zen>ne so vsi trije ! Za grad n'banki Si Je posodil 30.000 mark ' ijemni{° garaz’v hišo pa vzel dva pod-i Pnklru,, k da Je odplačeval dolg. Čez vZelVn, - etoje °d cerkvenega združenja ' 300 n ajem gostilno z dvorano za okrog S;iijez-i' • zdai je ponosen na kupčijo, dOo m,rni.ajCmnino tega objekta plačeval Barbara Ozimek, socialna delavka, se je skorajda dve leti ukvarjala s problemi begunev v Novem mestu. Pred dnevi je prevzela mesto sekretarke območnega odbora Rdečega križa v Novem mestu, saj je dosedanja delavka na tem mestu, Darja Hrovat, odšla v Ljubljano in zasedla mesto namestnika generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije. Barbara ve, da beguncem ne zadostuje le materialna hln-l/ — icgauujeKia piacevai h'val 3«n ’ Za svoje stanovanje pa je do- ] tc,. • -""jv stanova mark najemnine! S L v Ljubljano in nazaj °d prireditev v gostilni se je J-** »i v-UllLrV V gUMllUl JC regjStrjZuPanom in mu omenil, da bi rad ‘Zvož rpr‘d zasebno podjetje za uvoz in žu jp9n t'Cscnečen je bil. ko je v 24 urah hhiiesiM !rka'na njegovem domu in mu hire. $ d°voljenje. Zdaj ni imel več iz-kjtihij edel ic v avto in se odpeljal v hjtovin n®> da bi poiskal možnosti za °- ^ogovoril seje z Emono in začel Barbara Ozimek pomoč, temveč je še kako pomembna psihosocialna oskrba. “Zadnje čase opažamo, da begunci postajajo nemirni in se ne odzivajo na naše ideje. Imajo čedalje večje zahteve in kažejo, da se s takšnim načinom življenja, kot ga žive, ne morejo sprijazniti,” pravi Barbara in do podrobnosti razloži življenje v begunskem zavetišču. Vsakdanjik v begunskem centru ni razveseljiv in zabaven. Ženske posedajo po klopeh, otroci tekajo sem ter tja, moški se drže skupaj in razglabljajo domače novice s fronte. En sam dolgčas. Pa vendar se pristojni v begunskem centru trudijo, da bi to apatičnost pregnali. Otroci so vključeni v begunsko šolo, ki jo vodijo begunske učiteljice s ponločjo slovenskih učiteljic. Učijo se tudi slovenskega jezika. Za dobro delo begunske šole je še posebej zaslužna delavka občine Branka Bukovec, kije pri delu zelo ustvarjalna. Trideset begunskih srednješolcev je vključenih v redni program srednjih šol različnih programov, dva posebna programa pa sta namenjena le beguncem, to sta bolničar in gradbenik. Srednješolcem je namenjen program “Korak za korakom do rešitve”, ki ga v begunskem centru vsake štirinajst dni od jutra do večera pripravlja in vodi skupina strokovnjakovpod vodstvom Ar-pada Barada iz Zagreba. Gre za kreativne delavnice: likovno, glasbeno in literarno, preko katerih naj bi begunski otroci reševali svoje stiske. “Begunci se praviloma ne smejo zaposliti, še manj pa delati na črno. Vemo, da nekateri to kljub prepovedi počno, vendar jih zato ne preganjamo. Sicer se begunci lahko svobodno gibljejo po vsej Sloveniji, le preko meja jim ni dovoljeno iti. Sicer pa v zbirnih centrih velja kar strog red. Po 22. uri zvečer je prepovedano obiskati soseda v sobi,” pravi Barbara in doda, da so le določene ure namenjene za razdeljevanje obrokov hrane. Za to je določen Urad za priseljevanje in begunce republike Slovenije, ki ga vodi Novomeščan Miloš Šuštar. Vsak odrasli begunec prejema nadomestilo za zajtrk in kosilo v višini 240 tolarjev, za večerni obrok pa mora poskrbeti sam. Za otroke so zagotovljeni trije obroki hrane in zan- je urad prispeva 260 tolarjev. Urad plača dnevno po 100 tolarjev tudi za stroške bivanja v centru, za ostale storitve poskrbe donatorji in Rdeči križ. Rdeči križ mesečno razdeli na dva begunca po en prehrambni in en higienski paket. V prehrambnem so konzerve, sladkor, moka, riž, mleko v prahu in podobne stvari, v higienskem paketu pa prašek za pranje, milo, šamponi, zobne ščetke, toaletni papir in drugo. “Mednarodni Rdeči križ je še zelo dejaven, čeprav zaradi novih vojnih žarišč v svetu nekoliko manj kot lani. Sami poskušamo od različnih dobrotnikov pridobiti čimveč. Pomoč so nam poslali tudi iz pobratenih mest Villa Franca in Lan-genhagen,” pripoveduje Ozimkova in pristavi, da zaradi beguncev pride nekaj več pomoči tudi za ogrožene dolenjske družine. Ta časje na območju, ki ga pokriva območni odbor Rdečega križa Novo mesto, zapisanih 350 družin, ki so jim v zadnjih dveh letih pomagali s hrano ali oblačili. Skladišče z obleko, ki jo dobri ljudje prineso v prostore Rdečega križa, je odprto za vse, ki pomoč potrebujejo, vsako sredo med 12. in 14. uro in petek med 12. in 13. uro. JANEZ PAVLIN Priloga Dolenjskega lista *T=nii*T ® i * 11 Poje in igra že tretja generacija Nekatere stvari so v življenju kot strup: prevzamejo te in te osvojijo, hkrati pa se jih nalezejo tudi vsi^okoli. Tako bi lahko rekli tudi za glasbo, ki je pri Frančičevih v Čadražah spletk zelo trdne vezi in korenito posegk v njihov način življenja, tako močno, da se z njo okuži vsak, ki pride k hiši Danes že tri generacije povezuje gksba in petje. Zgodba ima korenine pred več kot 50 leti, ko je danes 66-letni Alojz, prvič samostojno igral na ohceti. Takrat je imel 15 let. In od takrat pa vse do pred nekaj leti, ko je svoje mesto prepustil sinu in vnukoma, je z igranjem, petjem in zabavo popestril tisti usodni dan več kot 500 parom. Alojza so za igranje navdušili sosedje, učil pa seje sam, tako daje pravi ljudski muzikant. In potem so sledile ohceti ena za drugo. Ohcet tri dni skupaj Seveda je ta običaj danes drugačen, nekoč so namreč proslavljali tri dni skupaj. Največ porok je bilo pozimi, saj so imeli ljudje več časa, pa tudi zmrzoval-nih skrinj ni bilo. “Tudi danes še igram na ohcetih, a sem bolj za rezervo,” doda Alojz. Seveda pa vzame harmoniko v roke na različnih srečanjih, silvestrovanjih, izletih in doma, seveda. Alojzovo krmilo je uspešno prevzel sin, 36-letni Slavko, ki je začel igrati pri osmih letih. Prvič je vodil ohcet pri 20-ih, vendar se lahko pohvali že s skoraj 300 ohcetmi, tujimi seveda, bodoči mladoporočenci pa so ga rezervirali celo že za junij. rock Županova tortav sestavi: Otmar Zajc, Tomaž Maraš, Tomaž Koncilija, Robert Fajdiga in Matjan Dovič. V Zupanova torta v Se pomnite, tovariši, kako gre tista pesem: ”Na ulici srečal sem dekle, sanjala na pomolu sva, kaj dekle, naj počneva tod?” Zvoki te pesmi so se razlegali iz radijskih zvočnikov po širni Dolenjski in še kod. Sedem let bo že tega, pesmi pa je naslov “Stari moj kraj” ki jo je iz irskega originalapriredila novomeška skupina Zupanova torta. Torta se je spekla sicer leto poprej (1987), zakrivili pa sojo Marko Boh (klaviature, piščali, tolkala), Davorin Gazvoda (saksofon, mandolina), Otmar Zajc (kitara), Robert Fajdiga(bendžo), zadnjo sestavino torti pa je s svojimi bobni dodal Janez Klobučar. S to zasedbo so se uvrstili tudi na kom-pilacijsko kaseto “Rock Novo mesto ’88" v produkciji Studia Sraka. Poleg že prej omenjene “Stari moj kraj” sta svoj prostor na traku našli še pesmi “Jože Jožek” in “Restantska”. Leto 1990 pa je prineslo slovo od Županove torte v tej zasedbi. A kar pričakuješ, to se ti na koncu zgodi: Otmar in Robert sta verjela v reinkarnacijo skupine - in res stajo doživela pred tremi leti, ko so se jima pridružili Tomaž Maraš (kitara), Matjan Dovič (violina) ter basist Tomaž Koncilija. Torta je bila znova cela. Igrajo pa za naše kraje precej redko zvrst glasbe (ki izvira iz ameriške ljudske glasbe, countryja), ki seji reče bluegrass. Temu tradicionalnemu ameriškemu bluegrassu pa dodajo še elemente new-grassa, ki vso stvar še dodatno ritmično poživi. Pri tem nanje precej vplivata bendžoist Bella Flag ter skupina New-grass Revival. Fantja prisegajo na “zvok lesa”, saj igrajo le na akustične inštrumente. To pa njihovega občinstva očitno nič ne moti, saj njihovo glasbo v redu sprejmejo. Živahna glasba pač poživi, kajne? Županova torta je s svojo glasbo tako poživila že precej poslušalcev, med drugim tudi lani na country festivalu v Mostecu. Če pa vi tudi sami radi okusili Županovo torto, pridite danes zvečer v novomeški A-Club, kjer bodo imeli nastop. JERNEJ ZORAN igranje. Harmoniko ponavadi vzame v roke takoj, ko pride iz šole, včasih tudi že zjutraj. Če pa mu na pamet pade kakšna nova melodija, mu igranja ne more preprečiti nič. “Če dvakarat zapored sliši kakšno novo pesem, jo je sposoben brez težav zaigrati, ne potrebuje not. Vendar ga nočem v nič siliti, vse počne iz veselja,” razlaga njegov oče. Tudi delo na kmetiji Življenje pri Frančičevih se seveda ne vrti le okrog glasbe. Imajo namreč tudi kmetijo, ki jim vzame veliko časa, tako da Tudi najmlajša zelo uspešna Lani se mu je pridružila še hči Branka, učenka 6. razreda šentjernejske osnovne šole. Branka igra sintetizator, na harmoniko zaigra le včasih ali, kot pravi njen ded, “malo za šport”. Seveda tudi poje, svoje teoretično znanje glasbe pa krepi pri učitelju Milanu Pavliču. Čez kakšno leto se bo začela učiti tudi solo petjem, sedaj pa jo oče raje malo “drži nazaj”, saj se glas še razvija in ji lahko preveliki napori le škodijo. Branka znanje pridno prenaša tudi na ostale družinske člane, predvsem pa 10-letnega bratca Matjaža, kije na harmoniki že pravi mojster. Začel je pred dvema letoma in pol, srečamo pa ga lahko že na proslavah, prireditvah, zabavah, srečanju harmonikarjev. Ponudbe za nastope se kar vrstijo. Lani je na cvičkariji v Kostanjevici med 27 harmonikarji po glasovanju poslušalcev radia Sraka celo zmagal. “Matjaž me je že prerastel,” prizna Slavko, kije bil pravzaprav njegov učitelj. Strokovne prijeme pa Matjaž osvaja pri Petru Finku iz Dolenjskih Toplic. Da je Matjaževa ljubezen do glasbe res velika, kaže tudi njegova velika zagnanost za Harmonike pojo v rokah treh generacij Frančičevih o kozah nekoliko drugače lahko skupaj igrajo le zvečer. “Poleti zelo malo vadimo, saj je dan predolg. Vendar če bi bil še tako utrujen, da ne bi mogel ničesar več, bi na harmoniko lahko še vedno igral,” pravi najstarejši družinski član, ki se lahko pohvali s šestimi priznanji. i Svoj glas k hišnemu ansamblu včasih doda tudi Rezka, Alojzova žena, ki poje še pri šentjemejskem mešanem pevskem zboru Vlaste Tavčar, in Slavkova žena Jožica, ki ni prej nikoli pela, začela pa je> odkar živi tukaj. Seveda Rezka in Jožica ne hodita po ohcetih, ampak nastopata na srečanjih, praznovanjih, obletnicah- Čeprav je 12-letna Branka začela a igranjem in petjem na porokah lani, ii®3 za sabo že kar 30 takšnih nastopov; Čeprav ti trajajo skoraj do jutranjih ur, m nikoli utrujena. “Ali pa tega ne pokaže Pred ohcetjo se tudi naspi. Da o kakšnj tremi ne govorimo, ker je sploh nima, pravi Rezka. “Res, da ohceti niso več, kar so bile običaj pa ostaja bolj ali manj isti. Velikokrat mladoporočenci sploh ne vedo kako vse skupaj poteka, zato mora tfl dobro poznati muzikant, kar od njeg3 ljudje tudi pričakujejo. “Vse je isto, le čas3 je potrebno vse skupaj prilagoditi. Vedno pa moraš upoštevati različnost ljudi, razlaga Slavko. Le budno oko muzika®; ta lahko nadzoruje celo skupino ljudi, je vedno nekaj posebnega, enkratnega. 1" dokler bo iz hiše na Čadražah odmeval3 pesem, se za običaj ni bati in tudi ne & dobre pevce, da o harmonikaijih ne gov® rimo! TANJA GAZVOD^ Po krivici zatirana kozo Čeprav so predpisi še vedno nasprotni kozjereji, pa reja koz oživlja. Koza je namreč izredna žival, ki je lahko človeku zelo koristna, kar dokazuje tudi resnično zgodba o tem, kako je koza rešila življenje enoletnemu otroku. injekcijami. Bila sem pripravljena nav* na kar so me opozarjali tudi zdravmr Nekega dne, ko sem zopet čakala, da Leona rešili z injekcijo, je prišel k me1* i ie( Uboga koza, nikomur skrivila lasu, a je bila kmalu po drugi svetovni vojni v takratni Jugoslaviji obsojena na propad s predpisi o prepovedi reje in paše koz. Žal ti predpisi veljajo še dandanašnji, čeprav so kozo rehabilitirali in se predpisi k sreči ne izvajajo. Reja koz dobiva vse večji razmah. Ni tako dolgo tega, ko je bila reja koz sramota; za tistega, kije redil koze so rekli, daje padel na beraško palico. Danes so številni rejci koz ponosni na svoje živalce in jih v številnih kozjerejskih društvih celo “na ogled postavljajo”. V čem je gospodarski pomen reje koz? Koze redimo v prvi vrsti zaradi mleka. Kozje mleko je izredno kakovostno živilo v človekovi prehrani. Je lahko prebavljivo, zlasti zaradi majhnih maščobnih kapljic, kijih fermenti v prebavilih hitreje in laže razgrajujejo. Mlečna beljakovina ali kazein je laže prebavljiva, kajti sesirek, ki nastaja v želodcu, je pri kozjem mleku mehkejši kot pri kravjem, zato se pod vplivom fermentov lažje prebavlja. Kozje mleko je bogato z vitamini in rudninami, zato je odlična hrana zlasti za otroke, starejše ljudi, bolnike in okrevajoče. V bolnišnicah, zlasti na oddelkih za rakasta obolenja, uporabljajo za hrano bolnikov vse več kozjega mleka. Iz kozjega mleka izdelujejo kakovostne sire, jogurt in kefir. Znano je, da dajejo koze letno 15- do 20-krat več mleka, kot so same težke. Koze kot gozdarji in gasilci Koze so kot preževekovalke zaradi mikroflore v vampu sposobne sintetizirati vse aminokisline (sestavne dele beljakovin), česar perutnina in prašiči ne zmorejo. Prav zato so koze najekonomičnejše in najboljše proizvajalke zelo kakovostnih beljakovin. Koze moramo, kar sicer velja za vse druge živali, hraniti smotrno, da dobijo v hrani vse potrebne snovi za njihovo zdravje, prirast in proizvodnjo mleka. Koze imajo za 20 odst. večjo sposobnost izkoriščanja krme, zlasti vlaknin, kot ostali prežvekovalci. V primerjavi z govedom so koze pri prehrani manj izbirčne, saj žro kar 600 vrst različnih rastlin, česar ostali prežvekovalci ne zmorejo. Od rastlinskih delov jim gredo ju najbolj v slast listje, cvetje in popki. Koze ž jedo počasneje od ovc. V hlevski reji se £ koze hranijo trikrat dnevno, pri čemer -mora biti najobilnejši popoldanski obrok, p Na paši sc kozam tek zmanjšuje z p višanjem temperature zraka. Najuspešnejša je jutranja paša. Ni dolgo tega, ko so mnogi, med njimi žal tudi strokovnjaki, trdili, da so koze grobarke gozdov. Danes pa so celo najboljši gozdarski strokovnjaki razglasili kozo za najboljšo gozdarko in gasilko hkrati. Ko sestoj gozdnih dreves doseže določeno višino, nastopi koza kot gozdar in gasilec. Koza požre vse grmičevje, travo in plevel, ki dela senco drevesom ali jih drugače ovira v rasti. Koza to stori tako temeljito, da za njo nima kaj goreti in strah pred požarom je odveč. Prav tako je odveč strah, da bi koza ranila debla gozdnih dreves. Koza rešila malega Leona Gotovo pa ne bo odveč, če zapišemo resnično zgodbo, v kateri mati Leona Mi-odraga iz Zadra pripoveduje, kako je koza rešila življenje njenemu sinu Leonu. “Pred 25 leti je bil moj Leon star eno leto. Število astmatičnih napadov se mu je tako stopnjevalo, da je od našega doma vse pogosteje vozil rešilni avto v bolnišnico, kjer so Leonu reševali življenje le še z starejši mož in me vprašal, kaj J' otrokom. Ko sem mu povedala, da i®1 hude astmatične napade, mi je svetov3 ’ naj grem, ko pridem domov, k mešal] Za hip sem se zgrozila, kaj vendar gov® _ Umirjeno je nadaljeval, naj tam kup1®: svežega kozjega sala. Svetoval mi je.®' plast sala položim otroku na prsi i® 8 povijem s čisto krpo. To oblogo naj >®!jj otrok dva dneva, tretji dan pa naj muJ snamem in otroka dobro umijem. Nasi® nji dan naj bo brez obloge, nato pa naj postopek ponavljam tako dolgo, dol® otrok nebo ozdravel. Zatrdil mi je, da bo trajalo več kot tri mesece. Ves ta pa moram hraniti otroka s kozjim mL kom, in to čimvečkrat na dan v manj’ količinah. Napravila sem natanko ta* kot mi je svetoval. Čez nekaj mesecev) imel Leon samo še dva manjša astmatt , napada, potem pa nikoli več. Pa še nc*^ otroka sem hranila s kozjim mlekom vrsto let. Zelo hitro je odraščal in nap® doval. Zdaj je star 25 let in že nekaj , dela v Nemčiji zelo zahtevna dela.” onovi materi seje otrnila solza sreče, je pripovedovala to zgodbo, katere sl® ta junakinja je koza. JOŽEF NAGRADI V GRADAC IN NA RAKO Žreb je izmed reševalcev 5. nagradne križanke izbral Aniona Klepca iz Gradca in Miho Dolinška z Rake. Klepcu je pripad-la denarna nagrada, Dolinšek pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 27. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 7. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV 5. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 5. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: DIKA, ŠTIP, tTON, MORE, KARAVANKE, GOLD-“ERGER, ANKA, AREA, NANUT, OZON, BA, AND, URBAN, SEL, STRAM1N, AVA-EA, KIEL, SOK, ALIN, OKAPI, VANDALI, kasem, ANTIMON. prgišče misli Moralni kapital, ki izhaja iz domoljubnega nQboja protifašističnega boja, je bil izkoriščen v največji možni meri -nemara je bil celo zlora-jen. Zanos ljudstva so zlorabili za utrditev oblasti partije in njenega voditelja. BOŽIDAR JAKŠE ežMmoveč od tistega, kar imamo, temveč od 0 jub, nič več v luči donašnjega dne, temveč v temi prihodnosti, v kateri šele pričakujemo pravi sončni vzhod. CARL G. JUNG Pravilneje je udeleževati se vsega življenja in v njem biti rezerviran, kakor pa izolirati se odživ-Jenja in v sebi nositi pekel in nebo ter zaradi tega napadati vfantazmagorije in izkrivljanekategor-lJe Zlvljenja in vrednostnega sveta. EDVARD KOCBEK GORSKI REŠEVALNI ČOLN ŠVICAR- SKO ZIMSKO- ŠPORTNO SREDIŠČE DESNI PRITOK DONAVE VRSTA PESE PRERIJSKI VOLK NEKDANJI MARIBORSKI IND. GIGANT M0ŠNo uvrifajo na prva mesta Izobra. Vanie IC tllHl nrvu nolortn Alnnnhm m rad*°goniometriranje. r.,nc8a zbora se niso udeležili E"®wicm gostje (opravičil se je le , P " franci Koncilija), zato o prob-in hU nismo m°gli konkretno govoriti kat«0 V marcu ponoven sestanek, na Katerega bomo povabili občinske in raževanje°robčmi.PriSl°jne 23 DUŠAN MIKEC klic v sili NOVO MESTO - Otroci in starši, kakršne koli težave, lahko Pokličete na telefonsko številko (068) •m-304 v četrtek med 18. in 20. uro. . vaš klic bo čakala Mina Gril, so-Cl TL>a delavka iz Novega mesta. TREBNJE - Na vprašapja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med *£•in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in "• u™ P° telefonu (068) 53-213 ali Mirana 1 ^g"0 v Pisarni v Ulici LJUBLJANA - Telefon za otroke in ladostmke deluje vsak dan od 12. i ., ' r Hudi ob sobotah in nedel- . Številki (061) 323-353. Za vas Dsih ,° Potrudili študent je medicine, Psiholog,Je, Pedagogike in socialnega lmT,TetT.stP°lilikeie v tem, da (LudvSoaV)m° °ko,iščine časa' % avtobusom na izlet! kibn!!?‘eiSedetev v avtobusu, štiri,t J* ^Pdjalprecej več ko sket r‘ nar°čntkov Dolenj- &Tt?žepolne-Nazad- SfjSCJSSMSfi 'P- Novo mesto. na£tl°ie Mk kdo bo sedel bo xdežu v avtobusu, ki novom?Lna izlet poslušalce ZkT,e*kS?a md,a s‘“dlo d. na7?']e Mu pri žrebanju sreča konjem Toniju Stariču iz ‘nje vas, 43, p. Novo mesto. Iz odprtega pisma Društva Novo mesto novemu vodstvu občine: stari nepremišljeni posegi se ne le nadaljujejo, temveč se pojavljajo še novi, skrb vzbujajoči Društvo Novo mesto je že oktobra lani z odprtim pismom pozvalo pristojne službe in vodstvo občine, naj z dobro premišljenim ureditvenim načrtom zavarujejo grajski kompleks Grm pred neustreznimi posegi vanj. Žal ugotavljamo, da se obetajoča zagotovila o izdelavi prepotrebnih ureditvenih načrtov za grajski kompleks in za industrijski kompleks Revoza prepočasi uresničujejo. V obravnavanem prostoru prihaja celo do novih, skrajno vprašljivih posegov. Tako na primer tovarna Revoz pospešeno zasipava zelene površine na ravnici neposredno ob potoku Težka voda (pod viaduktom) s kamenjem, zemljo in raznimi drugimi odpadki. Na to dogajanje je novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine dne 16.12.1994 pisno opozoril Upravo inšpekcijskih služb v Novem mestu, vendar očitno brez uspeha, saj se nasipavanjc nadaljuje. V neposredni bližini gradu je občan z izgovorom, da ima soglasja lastnika zemljišča (Holdinga IMV), grobo posekal najbolj vitalna drevesa na strmi brežini nad Težko vodo za drva, sicer pa je to po malem počenjal že nekaj let. Opazili smo še marsikatero nepravilnost pri posegih v ožjem in širšem prostoru Novega mesta (npr. zasipavanje doline na Marofu v podaljšku Koštialove ulice z odpadnim materialom, nepotrebno sekanje dreves na nekaterih krajih in podobno). Pri tem opažamo popolno odsotnost vsakega nadzora in učinkovitega ukrepanja celo v primerih, ko so pristojne inšpekcijske službe na take pojave posebej opozorjene! Stanje je res zaskrbljujoče. Zaradi popolne odsotnosti nadzora nad dogajanji v prostoru mesto po sedmih letih priprav še sedaj nima izdelane urbanistične zasnove kot temeljnega prostorskorazvojnega dokumenta. Ureditveni načrt industrijskega kompleksa Revoza še vedno ni pripravljen in še ni prišel v fazo javne obravnave, ureditveni načrt za spomeniško pomembno območje gradu Grm pa, kolikor nam je znano, sploh še ni v izdelavi. Društvo Novo mesto skuša razumeti, daje do določenih zastojev prišlo zaradi širšega družbenega dogajanja (lokalne volitve, organizacija novih občin ipd.) vendar menimo, da do teh zastojev ne bi smelo prihajati, če bi bila izdelava ureditvenih načrtov pravočasno in pravilno zastavljena. Z uveljavitvijo lokalne samouprave in oblikovanjem mestne občine se odgovornost za tako stanje v občini oz. v mestu kaže še bolj neposredno. Občina ima svoje organe in službe in nihče drug razen njih ne more sprejemati odločitev, ki zadevajo urejanje prostora, varstvo javnih dobrin in javnih koristi. Zato pričakujemo, da se bo vodstvo mestne občine takoj lotilo nalog, ki so vitalnega pomena za življenje v našem mestu. Menimo, da je predvsem potrebno: • zagotoviti dokončanje in sprejem urbanistične zasnove Novega mesta, • zagotoviti pospešeno izdelavo in sprotno javno obravnavo ureditve- CINICNA IZJAVA O MUČENJU ŽIVALI Cinične izjave, ki jih je pred nedavnim v nekem intervjuju za Večer dal poslovnež Krke Novo mesto Miloš Kovačič, potrjujejo, da pod njegovo taktirko v Hudenjah l,vSkocjanu,na grozovit način mučijo živali. Pri tem se poslužujejo zastarelih, primitivnih metod, ne meneč se za to, da v tujini poizkuse na živalih vedno bolj nadomeščajo z raziskavami s pomočjo tkivnih kultur, mikroorganizmov, rastlin ali kemično-fizikalnih metod. V tujini močna društva proti mučenju živali celo štipendirajo bodoče znanstvenike raznih profilov, da študirajo, kako se uporablja nadomestne metode, to je uporabo umetnih tkiv itd., z namenom, da bodo svoje znanje prenašali na podmladek. Žal o tem poslovnež ničesar ne ve ali pa se spreneveda ter trdovratno vztraja pri svojem. KRISTINA FERLIČ Maribor nega načrta industrijskega kompleksa Revoza, ki mora biti ,v skladu z izhodišči urbanistične zasnove Novega mesta, • pričeti z izdelavo ureditvenega načrta za kompleks gradu Grm s kapelo Božjega groba, • zagotoviti učinkovit inšpekcijski nadzor nad dogajanji v mestnem prostoru in na javnih površinah. Upravičeno pričakujemo, da naše pismo ne bo izzvenelo v prazno. Namesto obljub pričakujemo ukrepe in rezultate. Upravni odbor Društva Novo mesto predsednik: TONE ŠKERLJ OSELNIŠKO GASILSTVO NE BO OSTALO SAMO OSILNICA - Novoustanovljena občina Osilnica želi uspešno reševati tudi vprašanja gasilstva. V ta namen so minuli četrtek povabili na pogovor vodstvo Občinske gasilske zveze v Kočevju, kjer so se načeloma dogovorili o skupnem sodelovanju. Po dosedanjem predlogu bi bilo najboljše, da bi gasilci te občine delovali v okviru skupnega gasilskega poveljstva, ki bi delovalo za območje te občine in kočevske. Že od uvedbe državne meje s sosednjo Republiko Hrvaško v oktobru 1991 imajo gasilci osilniške občine težave z včlanjevanjem članov iz bližnjih krajev te republike in pri gašenju požarov na območjih obeh strani reke Čabranke in Kolpe. V. D. v Ze sam časopisje darilo “Ste se na časopis naročili zato, ker pričakujete darilo? Raje z veseljem sprejmite drobne pozornosti.” Kot vsak četrtek sem tudi 9. februarja z največjim veseljem začela brati Dolenjski list. Toda danes mi je pa zares dovolj. Odkar ste imeli žrebanje in ste objavili, da boste naročnikom podarili koledar, berem takšne in drugačne zahvale zanj in kritike na račun zvestih naročnikov, ki za svojo zvestobo pričakujejo darilo. Zato jih javno sprašujem: “Kaj bi sploh radi? Kaj in kakšno darilo pričakujete?” Kaj ni dovolj veliko darilo že časopis sam? Vsak četrtek pride. Vsakič je drugačen, zanimiv, pester in predvsem naš. Naš, ker nam je všeč, ker ga radi beremo. Ste se naročili nanj, da boste dobili darilo? Takrat najbrž ne. Zakaj ga pričakujete sedaj? Nisem dolgo naročnica (približno 10 SUHOKRANJSKI KEKS - Kmetijska zadruga Žužemberk namerava izdelovati kekse. Povezala se je z osnovnoMo Žužemberk in razpisala natečaj za najizvirnejše ime suliokranjskega Keksa. Po razpisu je prišlo kar 254 predlogov, izmed teh pa je komisija izbrala najboljših dvanajst. Dva razreda, katera sta poslala največ in tudi najboljših predlogov, pa se bosta udeležila nagradne ekskurzije v Vipavo in Ajdovščino. Direktor zadmge Janko Skube je prvim dvanajstim podelil tudi knjižne nagrade. (Foto: S. Mirtič) Bolna Krka Bila kristalno čista si, a zdaj postala gnojnica si. Včasih gnala mline si, a zdaj bolehaš in trpiš. Morda kdaj spet časi bodo, ko boš zdrava spet in čista? Želim ti, bolna reka, da čimprej ozdraviš in spet nas pohladiš. TINKARA LOVŠIN, 3. r OŠ Grm Novo mesto Ob prazniku: poslanska zdravica Naš pesnik Prešeren bi marsikateremu našemu poslancu rekel: Ti me raniš, ne pa braniš. Pomislite, kaj vse bi on še rekel našim posvečencem, med tem ko se sprehajajo po dvorani, zehajo, berejo časnike, klepetajo in se smejijo, predčasno zapuščajo seje v že napol prazni sejni dvorani... Tudi njihov nenasitni pohlep po vse večjem materialnem blagostanju bi naš pesniški velikan kmalu zaznal in nam na svoj način sporočil. Neusmiljeno bi ožigosal vnovični zahtevek po zvišanju poslanskih plač v najbolj kritičnih socialnih razmerah. Poleg pridobitniške epidemije, ki razsaja v DZ, bi nam prav gotovo na umetniško visoki ravni prikazal vso tragikomičnost naših poslancev, ki so že povsem izgubili državniško orientacijo in stik z ljudstvom. Zato v imenu “slovenske raje" naše poslance resno opozarjam: Ne izkoriščajte zaupanja nas vo-lilcev! Svoje prekomerne potrebe normalizirajte in jih uskladite z materialnim stanjem ostalih državljanov! Ne igrajte se s komaj rojeno demokracijo in še manj z našo strpnostjo, ki ni neskončna! Ne igrajte se torej z narodom, ki vas je poklical, kajti prav ta narod vas lahko tudi odpokliče! IVE A. STANIČ let), naročila pa sem ga, ker sem odšla iz domače hiše na svoje in brez njega nisem mogla. Vsak četrtek se že v službi veselim, ker vem, da me čaka doma zvesti prijatelj, ki mi polepša dan. In od zvestih prijateljev ne pričakujemo daril zato, ker smo jim prijatelji. Dovolj je že prijateljstvo samo in drobna pozornost, kot je bil “Krpan”. Vem, da velika in bogata darila niso vedno izraz ljubezni ali zahvale. Meni majhne pozornosti pomenijo največ. In v današnjih časih se moramo spustiti na realna tla in se naučiti tudi dajati, ne vedno le dobivati. Dati nekomu nekaj in ga s tem razveseliti, je najmanj, kar lahko storimo. Bodimo torej srečni, da pripadamo veliki družini “Dolenjca”, bodimo veseli vsake njegove številke in z veseljem sprejmimo drobne pozornosti, ki nam jih daje (koledar, brezplačni oglasi, izlet)! In upam, da nisem edina, ki tako misli. Naj nas še dolgo obiskuje in osrečuje! SONJA ŽGAJNAR Novo mesto • Vsa zahodna Evropa je pod vodo, mi pa še vedno silimo tja. (Večer) • Če ljudje spoštujejo sami sebe, običajno spoštujejo tudi druge. (Smiles) • V Sloveniji je največ petčlanskih družin: mama, ata, otrok, pes in avto. (Jurič) • Kdor želi dolgo živeti, mora biti dobre volje in se znati šaliti. (Trstenjak) Pismo dr. Drnovšku Sestanek izgnancev 1941-1945 iz Tj-hovelj Na letnem sestanku slovenskih izgnancev 1941-1945 občine Trbovlje, ki je bil 21. januarja, se je zbralo 250 izgnancev. Med drugim so ocenili dosedanje delo državnih organov v zvezi z uresničevanjem pravic izgnancev. Za te so prikrajšani že več kot 50 let, v tem času pa je umrlo več kot dve tretjini izgnancev. Na predsednika vlade dr. Janeza Drnovška so naslovili pismo, v katerem so nekatere ukrepe sicer pohvalili, hkrati pa izrazili razočaranje nad januarsko sejo, ko so obravnavali zakon o žrtvah vojnega nasilja in predlagali, da se črtata 13. in 14. člen tega zakona, ki po 50 letih odpira možnost, da se tudi otrokom žrtvam fašizma prizna čas, prebit v izgonu in taboriščih v posebno dobo. Thko zakon o žrtvah vojnega nasilja izgnancem daje status žrtve vojnega nasilja, a brez pravic. Zato Drnovšku predlagajo, naj umakne amandmaje k 13. in 14. členu pred drugo obravnavo zakona v državnem zboru in da se zavzame, da bo vsaj 10 odstotkov kupnine namenjene v sklad za poplačilo vojne odškodnine. SMO ZA OSTREJŠE KAZNOVANJE Mladi forum ZLSD z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje na slovenskih cestah. Število mrtvih in poškodovanih v cestnem prometu je iz dneva v dan večje. To je v glavnem posledica vozniške nekulture, pri čemer pa ne smemo pozabiti tudi na kvaliteto slovenskih cest. Slovenska država na ta način izgubi ne le veliko svojih prebivalcev (in to večinoma mladih), temveč tudi veliko sredstev in dela, ki bi jih mladi v svojem nadaljnjem življenju še prispevali družbi. Zato se Mladi forum Združene liste socialnih demokratov zavzema, da se v proračunu ne namenijo sredstva samo za izgradnjo avtocest. Namenijo naj se tudi za popravilo magistralnih, regionalnih in lokalnih cest. Premrl v Prešernovi senci V nekem srečnem trenutku za slovensko zgodovino - leta 1844okoli martinovega je bilo - je Prešernov France zložilprogramatično pesnitev Zdravljico. Verjetno je bil takrat žejen kot Sahara, saj se mu je vsaka kitica celo za pogled oblikovala v kelih. Vendar, sram ga bodi, kdor misli, da je bil žejen samo vinske novine. Kje pa! Doktor je takrat trpel za zelo podobno žejo kot večina njegovih rojakov 146 let kasneje, zato sploh ni čudno, da je sedmi kelih te pesnitve izbran za obrednega. Lahko bi bil izbran tudi kak drug kelih, recimo tistega, ki nazdravlja Slovenkam, katerih nov zarod naj požene strah v kosti sovražnikov, ta bi bil v teh časih nizke natalitete še kako spodbuden. Ali pa kelih, v katerem je nalit grom iz oblakov, ki naj se zlije na sovražnike našega naroda; tega bi si lahko postavili na seansno mizo v zunanjem ministrstvu. Ali pa tisti, ki napiva vsem dobrim ljudem, “ki smo zato se zbrat ii, ker dobro v srcu mislimo". Ta kelih bi morali izpiti na primer naši poslanci kot aperitiv pred vsakim zasedanjem. Itd. Verjetno je tako uporabo Zdravljice - prva kitica ob pravi priložnosti - predvidela tudi Ustava republike Slovenije, ki ima v šestem členu zapovedano: "Himna Slovenije je Zdravljica". Seveda je Zdravljic in Zdravljic še in še. Ampak nobena ni taka kot Francetova, zato ni nobenega dvoma, za katero gre. Da pa gre izključno za sedmo kitico, je verjetno ukazal Zakon kljub dobremu namenu Ustave. Zakon je gotovo uredil tudi, da se sedma kitica, kadar nastopa kot himna, poje. Saj ni mogel drugače, kajti kje pa ste že doživeli, da se državna himna recitira!? Državna himna se vedno samo poje ali pa igra ali pa igra in poje. In so zato bile v času minule “Prešemiade" (spoštovani pesnik, oprosti!) prav zavajajoče informacija tipa: “Proslavo je začel moški zbor s Prešernovo Zdravljico”, “S Prešernovo Zdravljico, v kateri so se združili glasovi vseh navzočih, je bil veličastni večer zaključen”. Kakšen pedantnež bi namreč lahko pomislil, da so vsi ti izvajalci pesnitev zaneseno recitirali, posebno še, ker je to lahko prebral v osrednjih in manj osrednjih slovenskih ča-sopish, slišal iz zabojnika R in TV Seveda bi lahko pomislil tudi, da Slovenci ne razlikujemo med recitacijo in petjem. Glede na skrb, ki jo država posveča glasbeni vzgoji, ima ta misel zelo tehtno in logično osnovo. Vendar do tega še pridemo! V tej fazi pa vseeno mislim, da učitelji, novinarji, politiki in drugi javni delavci ter drugi državljani, še vedno vedo, da je za melodijo navadno kriv t.i. skladatelj. Melodijo naše državne himne pa je zložil Stanko Premrl, rojen 1880 v Št. Vidu pri Vipavi (Podnanos), umrl 1965 v Ljubljani, skladatelj in regens chori ljubljanske stolne cerkve, profesor za orgle in kompozicijo na Akademiji za glasbo, ki je poleg nabožnih kantat, maš, oratorijev in pesmi za cerkvene priložnosti napisal tudi veliko del posvetne vsebine. STANE PEČEK Na izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D z naročniki izlet: I PETEK HVINkO J DI RJAVA HLiORENL MAKIJA [$ LIKU. i.j JOŽEFA JEREB P BERET1ČM JERMAN F s osIljSIcr i r icEri izlet: G J NEŽKA g ZVON M) VroTai! ,4a^ flSTANlSA f§STARIHA il.EMČ MARIJA K ZDENKO H TO! U KI PLENkj|l BRAJKOMČ!::? STA FT Studio D IAAI Odgovori in popravki po § 9. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Daljši porodniški dopust Dol. list št. 5, 2. februarja V teh dneh poteka akcija v podporo podaljšanju porodniškega dopusta. Kakšne reakcije! Saj je čudež, da je še sploh toliko rojstev! Pri popisu smo se opredelili za kristjane; kaže pa, da le na listih krstnih knjig! Zakaj? Hodimo v cerkve, nismo pa za življenje! “Ženske smo za v službe!” mi je vrgla v obraz visoko izobražena mati edinca, večkrat poročena pa je dodala: “Kdo bo pa delal?” Starejše matere govore: “Ko smo me rojevale, ni bilo nobenega dopusta, mladim danes gre pa samo za denar, ne podpišem!” Vzgojiteljica vzroji: “Kaj bomo pa me delale, če bodo ženske samo rojevale in same pazile ot- da se bo vrnilo. Oglašam pa se tudi zaradi tega, ker menim, da nekateri podatki o dogodku ne držijo. Fotografije soma in ribičev ni posnel, kot člankar trdi, brivec Tančak, ampak znani kostanjevi-ški amaterski fotograf trgovec Franc Rabuse. Objavljena fotografija je reprodukcija originalne slike iz Ra-busejeve fotografske zapuščine, ki jo je pisec prispevka pred nekaj leti dobil pri meni. O dogodku je še ena Ra-busejeva fotografija, ki kaže, kako soma vlečejo v čoln. Zanimivo pa je to, da je na hrbtni strani fotografije Rabuse kot natančen kronist zapisal letnico 1934. Pokojni Bogo Medven, Sandijev brat, je pa imel v spominu Miklavžev večer leta 1935, o čemer mi jepripovedoval še leta 1990. V članku je omenjena teža rekorderja 74 kg. Sam se dogodka spominjam, vendar bledo, saj sem bil takrat star manj kot 10 let. Iz poznejših obnavljanj dogodka pa mi je ostala v spominu teža 42 kg, medtem ko je pokojni Bogo govoril o 45 kg. Pred nekaj leti sem fotografiral soma, težkega 32 kg, ki ga je uplenil ko-stanjeviški ribič. Dolžina sicer ni bila izmerjena, po fotografiji sodeč, pa ni bil veliko krajši od soma rekorderja pred 60 leti. Zato menim, da je bila njegova teža 42 ali 45 kg, kakor sva imela v spominu Bogo in jaz, realnejša. Morda pa se motim tudi jaz. Ne glede na povedano, pa je kos-tanjeviški som iz tridesetih let zanesljivo rekorder Krke. In še nekaj: koristno bi bilo opraviti obsežnejšo študijo o nekdanjem ribiškem gospodarjenju po celem dolnjem toku Krke, približno od Otočca do izliva v Savo " in to hitro, dokler so ne- ; pa roke?” Možakarji bolj podpirajo, nimajo pa dovoljenj za podpis. Našel sem “prepariranega”: “Kdo bo pa plačeval za pokojnine, če bodo samo doma? Otroci, ki so v vrtcih, so bolj pripravljeni za življenje... Tudi v Novicah so proti.” Da bi mislil s svojo glavo, bral kaj resnega? Skoda časa! Kje si, pamet? V nekem podjetju so sklenili: ako zakon uspe, jemljimo v službo samo moške! Izobraženka: “Zakaj sem pa v šolo hodila?” Neodvisni komentator: “Cerkev se spet vtika, saj po papeževem nalogu delijo ženam listke, ki jih morajo vrniti izpolnjene! Sveta preproščina! Kako cenen izgovor za mazanje oči neosveščenim! Ko je pa iz pisarne v pisarno po “sindikalni” liniji romal list z obveznim podpisom proti vračanju zaplenjenih premoženj - pa nič?! Je kaj dodati? “Naši” tovariši so uspeli! Naši načini: ločevanje mater od otrok, “versko” izobraževanje v šolah, liberalnomaterialistični način mišljenja in življenja, nekrščansko življenje kristjanov, vse to vzbuja žalostno upanje za preživetje Slovencev. Bog nam pošilja “brate”, ki množijo “slovenski” živelj, peščica slovenskih mater vzdržuje stanje že globoko pod normalnim stanjem. O, ko bi vsaj del splavljenih živel! Je kdo izračunal koliko nepotrebnih bolniških je zaradi vrtcev, preobremenjenosti mater? Kakšne so posledice prezgodnjih vstajanj naših najmlajših, zapuščenih šolarjev? Zakaj je toliko vsakovrstnih zasvojencev? Zakaj so tako visoke cene sokov, oblek, obutve, hrane, da o “brezplačni” šoli nič ne rečem? Na kakšno lestvico vrednot so nas navadili? So avto, hiša, vikend, potovanja, velike plače, liberalna lagodnost - življenje brez odgovornosti, več vredni, kot novo življenje? pET£R REp0VŽ Šmarjcta 60 Kostanjeviški som, rekorder reke Krke Dol. list št. 3,19. januarja 19. januarja je bil v vašem listu objavljen prispevek novinarja Slavka Dokla “Kostanjeviški som rekorder Krke”. Prispevek je zasnovan na pripovedovanju prijatelja Sandija Med-vena, sina ribiškega zakupnika Jožeta Medvena, in je dragocen, saj pove marsikaj o nekdanjem ribiškem gospodarjenju na reki Krki. Imenovani je danes najbrž eden redkih, ki nam lahko kaj pove o tem. Zlasti je članek zanimiv zato, ker priča o velikem ribjem bogastvu Krke med vojnama, saj je bilo rib toliko, da sojih zakupniki lovili z mrežami in je bilo mogoče ob 11. uri dopoldne z bornim priborom uloviti 10 platnic za kosilo ob 12. uri. Tudi še pozneje, v petdesetih letih, je bilo mogoče iz Krke v enem samem poz.nem popoldnevu potegniti tudi 13 merskih ščuk. O taksnem ribjem bogastvu in čisti vodi zaradi današnje industrijske onesnaženosti Krke zaljubljenci v dolenjsko lepotico, ribiči in neribiči, čolnarji ter kopalci lahko samo sanjamo in brez upanja upamo, Tonetu Novaku ienju po približne pri Čatežu, kateri pričevalci še živi. FRANC BUČAR Ljubljana Praktični križkraž (ričet) Dol, list, št. 3,19. januarja V Rubriki “Praktični križkraž” ste objavili tudi recept za pripravo ričeta. Ne morem si predstavljati, da bi 4 osebe pojedle ričet iz 600 g mesa, 250 g fižola in 350 g ješprenja. Morda je bil tak obilen obrok včasih potreben za gozdne delavce, ki so delali ves dan in praviloma jedli enkrat na dan. Bolj kot količina pa me moti priprava ričeta. Desetletja že govorimo o škodljivosti prežganja. Tega telo ne more prebaviti in nadpovprečno obremenjuje presnovo. Ali je res potrebno hrano še zgostiti, če v njej kuhamo ješprenjček? Pri taki količini bi žlica sama stala pokonci! Ker želimo, da nam bo hrana dala dovolj moči za naš vsakdanjik in nam krepila zdravje, bi morali ričet pripraviti takole: Mesa je v receptu v vsakem primeru preveč. Lahko bi bilo tudi sveže meso, vendar bi vodo, v kateri se je kuhalo, zavrgli. V njej je vsa kemija, ki jo je žival pojedla. Čebulo narežemo v ričet, ne da bi jo prej toplotno obdelovali. V jed ne bi dajal paradižnika, bi pa narezal nekaj pora. Jed bi solil in, če bi bilo še potrebno, zabelil, ko je pripravljena za uživanje, najbolje pa šele na krožniku po želji vsakega jedca. IVAN MARŠIČ Škofljica V pajkovi mreži Dol, list št. 6, 9. februarja Specialno vozilo za odvoz nepravilno parkiranih vozil ali pajek, kot ga imenujemo v Novem mestu, obratuje že od julija lanskega leta. Daje bila uvedba pajka nujna in opravičljiva, potrjuje že dejstvo, da smo samo v lanskih šestih mesecih odpeljali preko tisoč nepravilno parkiranih vozil in na ta način omogočili, da je po marsikateri ulici promet ponovno neovirano stekel. Lastniki vozil svoje dejanje najpogosteje pojasnjujejo s trditvijo, da so vozila parkirali le za trenutek, ali pa, da je temu vzrok nezadostno število parkirnih mest v centra mesta. Vsekakor to niso opravičljivi razlogi, saj se na parkiriščih v vsakem trenutku prav gotovo najde vsaj toliko prostih mest, kolikor jih pajek dnevno odpelje, le daje potrebno storiti korak ali dva tudi peš. Ob nedavnih snežnih razmerah je JP Komunala poskrbela v prvi vrsti za urejenost vseh parkirišč, saj je bil že naslednji dan po snežnih padavinah sneg v celoti odpeljan s parkirišč v mestu. V najbolj oteženih vremenskih in tudi prometnih razmerah s pajkom nismo odvažali nepravilno parkiranih vozil. Uporabili smo ga v nočnem času za premikanje vozil na parkiriščih zaradi lažjega, predvsem pa kvalitetnejšega opravljanja zimskega vzdrževanja oz. odvoza snega s parkirišč. Na parkirišču ob Roški cesti je bilo nekoliko manj prostih mest za parkiranje osebnih vozil, ker so jih v glavnem zasedla tovorna vozila in avtobusi. JP Komunala Novo mesto Na svetu so mnoge poti speljane v različne smeri, ena teh pelja do tvojega vinograda. Skrivnostne so poti življenja, bolečine polne, upanja in hrepenenja. V teh dneh bi šel med svoje trte, pa si ob krsti zbral prijatelje potrte. Da, prijatelj Tone. Na svetu so mnoge poti. Dne 3. februaija smo ga vinogradniki Trške gore poleg njegovih domačih, sosedov, znancev in sodelavcev pospremili na prečenskem pokopališču na njegovi zadnji poti. Bil je dolgo let član Društva vinogradnikov Tfška gora-Novo mesto in zadnja leta ožji sodelavec članov upravnega odbora društva. Z vsem srcem je bil Slovenec in še bolj s srcem pravi Dolenjec s svojim vinogradom in ljubeznijo do naše dolenjske trte. Bil je tisti Dolenjec, ki se je z ostalimi člani našega društva zavedal edinstvenega bogastva naših gričev, posejanih z vinogradi. Z naprednimi dolenjskimi vinogradniki je verjel, da zmoremo Dolenjci z delom in znanjem iz grozdov iztisniti nekaj tako žlahtnega, kar bomo lahko s ponosom ponudili ne le sosedu in prijatelju, ampak tudi trgu v konkurenci z drugimi zvenečimi vinorodnimi kraji. Za tak cilj je vsa leta požrtvovalno sodeloval v našem društvu. Hvala ti za vse! Naj ti bo blaga ta zemlja domača v naročju dolenjskih gričev. j-,rujty0 vjn0gra(jnikov Trška gora-Novo mesto ~«,i mn Jože Radej Novosti v zdravstvenem zavarovanju Kdor ni obvezno zdravstveno zavarovanje samoplačnik - Prijava obvezna tudi za poskusno delovno dobo - Sl. aprilom tudi osebni ginekolog in zobozdravnik NOVO MESTO - Vsi zaposleni, otroci in upokojenci so po zakonu obvezno zdravstveno zavarovani. Okvire zavarovanja je določil že zakon leta 1992, Pravila, ki jih je skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS in Zavod) sprejela novembra lani in so začela veljati z letošnjim letom, pa podrobneje razdeljujejo pravice in obveznosti zavarovanih oseb, dclodnjalcev, ZZZS, ki je v Sloveniji edini nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja, in drugih pravnih in fizičnih oseb. Pravila določajo, da mora biti vsak neprekinjeno zdravstveno zavarovan. Pogosto se namreč dogaja, da delodajalci s prijavo namenoma zavlačujejo in se tako izognejo plačevanju prispevkov. Nezavarovana oseba pa je samoplačnik in pravic za nazaj kljub naknadno sklenjenemu zavarovanju ne more uveljaviti. Nekatere pravice zavarovancev, na primer zo-boprotetični in tehnični pripomočki, so vezane na pretek dobe od 3 do 6 mesecev, zato je odlašanje z zavarovanjem lahko neugodno. Pravila Zavodu nalagajo dolžnost, da opravi prijavo ali odjavo zavarovanca po uradni dolžnosti, če so za to izpolnjeni pogoji. Od delodajalca lahko zahteva plačilo prispevka za nazaj. Mnogi namreč iščejo izgovore, da delavec dela poskusno, vendar tudi ta doba spada v delovno razmerje. Vsak delavec lahko v zdravstveni izkaznici preveri, ali ga je delodajalec zdravstveno zavaroval, pri vpisanem zavezancu mora biti tudi žig ZZZS. Če tega ni, naj takšna oseba opozori delodajalca. Če ta ne ukrepa, pa naj se obrne na območno enoto ZSSS, ki bo sprožila postopek. Zavarovane osebe se bodo verjetno še letos izkazovale z zdravstveno ZAHVALA GASILSKEGA DRUŠTVA DOLENJSKE TOPLICE - Člani gasilskega društva Dolenjske Toplice se zahvaljujemo: zavarovalnici Tilia Novo mesto, Občinski zvezi Novo mesto, Novolesu Straža, Krki Zdravilišča Dolenjske Toplice, Avto hiši Beras Novo mesto, Javnemu podjetju Komunaa Novo mesto, Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, Tovarni čevljev Bor Dolenjske Toplice, Elek-tru Ljubljana, Izvršnemu svetu občine Novo mesto, Cestnemu podjetju Novo mesto, Vodnogosdarskemu podjetju Novo mesto, Mercatorju KZ Novo mesto, Petrolu Brežice, Elektru Ljubljana - PE Novo mesto, Trgovini Gramat Gril Sela pri Dolenjskih Toplicah, Mercatorju Standard Novo mesto za finančno pomoč, obrtnikom z našega območja, ki so finančno pomagali, ter vsem ostalim, ki so pomagali pri nakupu novega gasilskega vozila. Vsem še enkrat iskrena hva- 'a' Predsednik: VID BREZOVAR Slovenski paraplegiki in tetraple-giki smo globoko pretreseni sprejeli žalostno novico, da nas je za vedno zapustil Jože Radej, dolgoletni predsednik Društva paraplegikov novomeške regije in odličen športnik, ša-hist, atlet in strelec. Kar sprva ni bilo videti kot huda bolezen, je dobrega prijatelja vseh invalidov, zmeraj nasmejanega in polnega vedrine in optimizma, iztrgalo iz ustvarjalne sredine za zmeraj. Delo je nad vse ljubil, tudi potlej, ko sije kot mlad, zdrav kmečki fantič pri delu doma hudo poškodoval hrbtenico. Kot paraplegik je v ZUIM Kamnik spoznal ženo Anico; polna energije sta ob razumevanju ožjih svojcev začela skupno življenjsko pot, na koncu katere je bil topel dom in družina. Srečo je delil tudi drugim, pomagal je svojim tovarišem pri premagovanju vsakodnevnih težav in odpravljanju ovir za čim normalnejše življenje težkih invalidov. 25 let se je Jože Radej razdajal za drage, uspešno je vodil novomeško društvo paraplegikov do visoke ravni organiziranosti, ustvarjal tudi v Zvezi paraplegikov Slovenije. Njegov glas, njegove razprave in odločitve so bile vselej prepričljive, spoštovane. To ustvarjalno delo bodo prijatelji vedno cenili, sc ravnali po njem, človeku z velikim srcem. JOŽE OKOREN • Umazanija z rok se lahko umije, z duše nikdar. (Hruščov) i pr in evropskega delamo nekakšno utopijo. (Jančar) • Naša edina prednost so sposobni in pridni ljudje. (Bohinc) izkaznico, ko bo stopila v uporabo zdravstvena kartica. Dokler bodo v veljavi zdravstvene izkaznice, je potrebno le te redno potrjevati: za zaposlene je izkaznica veljavna 30 dni od potrditve, če to poteče, je oseba samoplačnik. Nova Pravila strožje urejejo povračila stroškov. Več kot tri četrtine zavarovanih oseb sije že izbralo svojega splošnega osebnega zdravnika, otroci pa pediatra in zdravnika šolske medicine. S 1. aprilom pa si bomo izbrali tudi osebnega zobozdravnika in ginekologa. Tfe listine bodo predstavljale vstopni dokument zavarovanca v sistem zdravstvenih dejavnosti. Z izročitvijo zdravniku pa mu bomo zaupali, da nas zdravi oziroma prenaša določena pooblastila tudi na zdravnike v specialistični ambulantni in bolnišnični dejavnosti. , Pravila obveznega zdravstvenega • Ker je tu čas zimskih počitnic, poglejmo, kako je s pravicami obveznega zdravstvenega zavarovalca v tujini. Iz obveznega zdravstvenega zavarovala je zagotovljeno nujno zdravljenje. Pred odhodom v tujino je potrebno na ZSSS dobiti obrazec za uveljavljanje zdravstvenega varstva v tujini za države, s katerimi je Slovenija sporazume že sklenila (Avstrija, Italija, Nemčija, Madžarska in Romunija). Če pa sporazuma še ni (Francija, Švica, Amerika, itd) lahko zavarovanec povrnitev stroškov uveljavi po prihodu domov, ti pa bodo v povprečni vrednosti takšne dejavnosti v Sloveniji, zato je bolje, da se pred odhodom v tujino pozanimate tudi za dodatno zdravstveno zavarovanje. zavarovanja omogočajo poleg zavarovanja družinskih članov tudi zavarovanje izvenzakonskega partnerja, če zavarovanec biva z njim vsaj dve leti. Omogočeno je zavarovanje tudi širšega družinskega člana, če dohodki nosilca zavarovanja in njegove družine presegajo cenzus, določen po zakonu o socialnem varstvu za pridobitev pravice do denarnega dodatka. Stroški, ki izhajajo iz pravic, zajetih v obvezno zdravstveno zavarovanje, so s tem le v določenih primerih 100-odstotno pokriti. To so na primer pravice, ki so zagotovljene otrokom to šolski mladini, nekatere bolezni (epilepsija, duševne bolezni, hemofilija, itd), zdravljenje in rehabilitacija bolezni in poškodb pri delu, zdravstveno varstvo, ki se nanaša na izmenjavo tkiv in organov, nujna medicinska pomoč, zdravstveno varstvo žensk Slavka Barbo, vodja oddelka za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja pri območni enoti ZZZS Novo mesto pri svetovanju in načrtovanju družine, preprečevanje, odkrivanje M zdravljenje infekcije HIV in nalezljivih bolezni in obvezna cepljenja v skladu s programom. Ostale storitve so z obveznim zavarovanjem pokrite v odstotku, ki ga vsako leto sprejme skupščina Zavoda v soglasju z vlado-T. GAZVODA DRŽAVNO PRVENSTVO STAREJŠIH MLADINCEV V ATLETIKI NOVO MESTO - 11. februarja j6 bilo v atletski dvorani v Celju državno , prvenstvo starejših mladincev in mladink. V teku na60mje Miha Duričvn j finalu zmagal s časom 7.32, Maša Fin* j pa je bila v B finalu deklet s časom 8.3® peta. V skoku v daljino je bila Matej Ašič s 537 cm peta, Melita Hohnjec seo-ma s 525 cm in Andreja Blatnik ostri® ; 516 cm. Pri mladincih je bil GregOt Rovan s 646 cm deseti, Andrej Murn P s 552 cm 17. V troskoku je bila Andrep ( Blatnik z 11.84 četrta, Melita Hohnj6“ pa z 11.64 šesta. V skoku v višino) Dejan Šmalc s 180 cm osvojil šest ‘ mesto. n • NOGOMET - Osnovna šola Center ima najboljše šolsko nogometno moštvo v novomešeki občini. Na občinskem tekmovanju v malem nogometu je nastopilo 13 moštev, Center pa je v finalu premagal drugo moštvo Šmihela s 6:1. Tfetjc mesto je pripadlo Šentjerncj-čanom. Prijetno so presenetili učenci osnovne šole s Prevol, ki se športnih tekmovanj udeležujejo bolj poredko, tokrat pa so osvojili odlično peto mesto. Najboljši strelec prvenstva je bil Dejan Grabič z OŠ Center. • KOŠARKA - Srednješolski prvaki novomeške občine v košarki so dijaki STZŠ, ki so v finalu premagali Gimnazijo s 45:29. Tretje mesto je pripadlo SSGT in četrto SEŠ. Najboljša strelca sta bila Uroš Jazbec in Matja Smodiš. Mladi košarkarji s STZŠ Novo mesto o postali tudi področni prvaki, drugi so bili novomeški gimnazijci in tretji krški srednješolci. Košarka, ki sojo na turnirjih pokazali dolenjski srednješolci, je na zelo visoki ravni, žal pase nekateri najboljši košarkarji (Smodiš, Duranovič, Mihailovič) obnašajo nekulturno in nesramno. Nad tem bi se morali nekoliko bolj zamisliti tudi v klubih, kjer mladi fantje trenirajo. • ODBOJKA - Prvenstvo novomeške občine v odbojki so presenetljivo osvojile dijakinje novomeške ESŠ, ki so v finalu z 2:1 premagale favorizirane gimnazijke. Dijakinje Srednje kmetijske šole so bile tretje, gostinke pa četrte. • NOGOMET - Na področnem prvenstvu v malem nogometu v Črnomlju so največ znanja pokazali učenci osnovne šole Center iz Novega mesta, drugi so bili Črnomaljci (OŠ Loka) in tretji Metličani. • KOŠARKA - Na področnem prvenstvu v košarki so med starejšimi dečki zmagali učenci OŠ Grm nad OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja, tretje je bilo Podbočje in četrta Metlika. Največ košev (56) je dosegel Mladen Dakič z OŠ Grm. Med deklicami je zmagala OŠ Šentrupert, drugo je bilo Podbočje in tretja Vavta vas, najboljša strelka pa je bila Jasmina Salopek iz Vavte vasi. Romi zaupajo v Mercatoija Tja gredo njihovi certifikati - “V Mercatorju je doma hrana in na policah bo vedno kaj”___ Po novi lokalni samoupravi je občina Šentjernej dobila tudi 138 Romov, med katerimi jih je 59 starejših kot 18 let. V novi občini Škocjan naj bi bilo natanko 99 Romov, med njimi je 41 starejših od 18 let. Novomeška občina premore 625 Romov, med katerimi je 268 takšnih, ki so že dosegli polnoletnost. Certifikate so prejeli vsi po-vrsti. Večina Romov v Žabjeku zatrjuje, da še najbolj zaupajo Mercatorju. “Tam je doma hrana, in če tudi bo vse vzel hudič, bo na policah v teh trgovinah še vedno kaj vzeti!” je eden od Romov pojasnil skupinsko naložbo. Trije so spregovorili za javnost. ■* ^ t: v mesto, kjer ,voda šprica' (Mercator). Veliko nas je neslo tja. Ne verjamem, da bo kaj. Odkar je Šel Tito, je vsega konec. On je za nas naredil veliko, čeprav smo sedaj m1 dolžniki. S tistim cefikatom nas samo dražijo, češ da mi čakarnp denar in že naprej zapravljamo. BRANKO BRAJDIČ: “Tisti papir sem enostavno izgubil ali pa mi ga je kdo ukradel. Če ste z občine, mi ga še enkrat preslikajte! Ne verjamem, da bo ta papir kdaj denar. Žena Malči ga je nesla v banko v Bršljinu. So me pa že klicali iz Ljubljane in sem moral na telefon v Bršljin. Mogoče so tam pogruntali, da je z menoj nekaj narobe, ker papirja nisem oddal.” MILAN BRAJDIČ: “Papir sem za celo družino nesel na Glavni trg SLAVKO BREGAR: “Papf sem nesel na pošto, žena pa k Mercatorju. Prišli so tudi iz Tfebnjeg3 in rekli, naj bi dali njim, pa se nisem odločil. Ponujali so nekaj de-narja. Morda sem ga polomil, bolje bi bilo dobiti nekaj kot nič!” . J. PAVLIN TELEVIZIJSKI SPORED Televizija s* pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 16. D. SLOVENIJA 1 9-45 - 0.30 TELETEKST 0.00 VIDEOSTRANI 10.20 OTROŠKI PROGRAM 10.20 ANKINE RISBE, 3/4 10 30 SLOVENIJA HOČE HČERKO IME- 10 45 TEDENSKI IZBOR ARHI V ZEMLJE, amer. poljudnoznanstve-na serija 2/14 znan. oddaja iU5 po domače 13.00 POROČILA 15.30 DNEVNIK EVELYN LAU, ponov. kanadske drame SK,,lfiDOB1M-poBw- 17'10 OTROŠKI program ŽIVŽAV 5* REGIONALNI STUDIO MARIBOR neir ?NEVNIK 2' VREME, ŠPORT 20.05 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU „ nadalj, 13/13 2100 TEDNIK 3 Ss3'VREME,ŠP0RT 22.40 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA VEČEN SANJAČ, amer. naniz., 7/27 23.30 SMRTONOSNA LJUBEZEN, ar nadalj. SLOVENIJA 2 1235 - 0.50 Teletekst ‘2 50 Video strani -13.00 Euronetvs -14.20 5 Diatlonu posnetek -15.05 Kinoteka: Človeške 17 k J'm ' 10 20 Tedenski izbor: V vrtin !(ponov.): Eno leto v Provansi (angl. J"12-30 Smrtonosna ljubezen, amer. r "J:> 3/4 -19.10 Podarim-dobim -1920 Tok tok, ^la za mladostnike - 21.10 Mahabharata (angl. t kanal'^3'10 Znamenja živ|ie"ja’nem'fllm 1 T00 Video strani -12.05 Na velikem platnu - L uc svetlobe (ponov. 363. dela amer. nadalj.) - L A«:mkih deset (glasbena oddaja) -13.50 O ‘ W5 Na velikem platnu -16.55 Album show (poi glasbene oddaje) -17.45 Video igralnica (odda računalniških igricah) -18.15 Benny Hill (ponov »Ha angl. naniz.) -18.45 TV prodaja -19.00 Pore -19.10 Luč svetlobe (364. del amer. nadalj.) - 21 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.40 Pred p< 'n (30. del. amer. naniz.) - 21.10 Poročila - 2 Angel in nepridiprav (amer. vestem) - 2155 K platnu ^°n°V' oddaJe 0 filmu) - 0.00 Na velil HTV 1 jjJjL™ ^ ?ročlla' 8-°° Dob™ jut 10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11301 gram za otroke in mladino -12.00 Poročila - L SEP**’■12-50Rififiv Panami (franc, f.l, mi j- “ki Program -15.30 Program za otrok 1630 Por°eila' IW0 Ziadri okoli » (potopis). 17.10 Prometni krog -17.45 Hrva ririkifil T iKo°!°Sreče ’18J5 84,112 Barbara Kvizi0 "1 ' ,9,30 Dnevnik. šport, vreme - 2( »ka-21.30 Ekran brezokvira-2130 - a 30 “r2«40.^ denar>a' z-50 s sliko na s HTV 2 film^m^nlfi'17« Middlemarch (seri RLTEK, 17. II. SLOVENIJA 1 9-15-055 TELETEKST 940 n?DE°zSTRANI 10 05 ?™/ŠKl program U 0S TEDENSKI IZBOR ROKA rocka 10.55 ISKANJE PUSTOl isl!(|ssTC o™ JENSKA JUHA po Sar-' !g!8 RISANKA ŠŠgf&ftSL s»SlE1'VREKE's,oi!r «•45 SOVA TUno amer. naniz., 16/24 ^l«UMOR, JE NAPISA1A amer. na- SVEN,JA2 '250v°^Tcle,eksl ski iiho s,rani -13.00 Euronetvs -15.25 Tedci 15 Jo 7 vic7 do8ri Prijatelj (angl. hum. serija 1/7 '7,20Sov /'om na Dunaj (češka hum. oddaja) 27); 17 Ss« ^°nov'): Večen sanjač (amer. naniz., " 18.45 7 8rarlonosna ljubezen (amer. naniz., 47 19.20pno,anlc za znanje -19.10 Podarim-dobim ladaij w.nic' • 20.05 Neprimerna ženska (ame lerija i/c,'' 21.00 Azijska magistrala (jap. do! 1'21.50 Opera KANALA 12.05 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponov. 364. dela amer. nadalj.) -13.15 Magnetoskop (ponov.) -14.00 CMT -16.15 Na velikem platnu -16.35 Pred poroto (ponov. 30. dela amer. naniz.) -17.05 Angei in nepridiprav (ponov. filma) -18.45 TV prodaja -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (365. del amer. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.40 Zločini stoletja (6. del amer. naniz.)i-21.10 Poročila-21.I5 Teden naborzi-21.25 Počitnice g. Hulota (komedija) - 22.40 Album show (glasbena oddaja) - 2330 CMT - 0.30 Erotični film HTV 1 7.40 TV spored - 735 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -1230 Past (franc, film) -14.45 Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino-16.30 Poročila-16.40 Hrvaška književnost -17.10 Z zdravjem do lepote -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Dok. oddaja - 21.00 Dobri ljudje - 22.30 S sliko na sliko - 23.20 Britanski film - 0.40 Poročila - 0.45 Sanje brez mej HTV 2 17.25 TV koledar -1735 “The Shadow Trader" - 18.35 Resna glasba -1930 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Me je kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) - 22.05 Sto let filma: ameriški film; Film-video-film SOBOTA, 18. II. SLOVENIJA 1 7.45- 1.25 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.30 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 8.45 SRCE IGRAČ, mlad. gled. igra 1/3 9.05 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 7. oddaja 9.20 KVIZ ZA SESTOŠOLCE 10.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 1035 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 ŽABICA IN KIT, kan. film 13.00 POROČILA 13.05 VEČERNI GOST, ponov. 14.20 TEDENSKI IZBOR TEDNIK, ponov. 15.15 POGLEJ IN ZADENI 16.45 PODARIM-DOBIM, ponov. 17.00 DNEVNIK 1 17.10 ISKANJE PUSTOLOVŠČIN, amer. dok. serija 6/6 18.00 RPL-STUDIO LUWIGANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 SLOVENSKA POPEVKA ZA EVROVIZI-JO^ 22.05 OZARE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz., 2/21 23.35 PIN, kan. film SLOVENIJA 2 735 - 0.00 Teletekst 750 Video strani - 8.00 Sova (ponov.): Davov svet (amer. naniz., 16/24); 8.25 Umor, je napisala (amer. naniz. 1/21) - 935 SP v veleslalomu, prenos 1. teka (ž); 1235 Prenos 2. teka v veleslalomu (ž) -13.50 ŠP v veleslalomu, posnetek (m) -14.50 Gozdarska hiša (ponov. zadnjega dela) -15.55 Športna sobota -19.00 Podarim-dobim -19.05 Karaoke (razvedrilna oddaja) - 20.15 Luna (italij. film) - 2235 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila; Glasbena lestvica KANALA 7.00 Video strani - 9.05 CMT -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.10 Dance session (ponov. oddaje o plesu) -11.45 Zločini človeštva (ponov. 6. dela amer. naniz.) -18.15 Burleska Charlieja Chaplina -18.40 Počitnice g. Hulota (ponov.) - 20.00 Vreme - 20.05 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.35 Splošna praksa (9. del avstral. naniz.) - 2130 Še vedno me kličejo Bruce (amer. kom.) - 23.05 Vreme - 23.10 David Byme (posnetek koncerta) - 0.35 CMT HTV 1 8.40 TV spored - 8.45 TV koledar - 8.55 Poročila - 9.00 Dobrojutro-10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Ftoročila -12.05 Emperatriz (serijski film) -12.50 Me je kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) -13.35 Briljantina (oddaja za mladino) -14.45 Prizma (multinacionaini program) -15.30 Poročila - 15.40 Bony (serijski film) -16.30 Pomembno sc je imenovati Ernest (britan. film) -18.15 Televizija o televiziji -18.30 Dok. oddaja -19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 “Fletch" (amer. film) - 22.40 S sliko na sliko - 0.20 Poročila - 0.25»Sanjc brez meja HTV 2 16.05 TV koledar -16.15 V avtobusu (hum. serija) -16.40 Kulturni razgledi -17.40 Hrvaško košarkarsko prvenstvo -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 KYTV (humor, serija) -20.40 CRO pop rock - 21.30 Latinica: Živeti z vami - 22.30 Športna sobota - 22.45 Nočna izmena: Življenje na severu; Hale in Pace (humor) serija); “Back Stop" (amer. film) NEDELJA, 19. II. SLOVENIJA 1 8.15-0.20 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponov. 9.55 ŠEST TA PRAVIH IN VESELICA ponov. nemške naniz., 6/6 10.20 VRTILJAK, ponov. mehiške nadalj., 19/28 10.40 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: TKALCI IN PREDICE 11.10 S KONCERTA SREDNJE BALETNE ŠOLE V LJUBLJANI 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 BIBLIJA, 6. oddaja, ponov. 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 NEPRIMERN ŽENSKA amer. nadalj, 2/4 13.55 SVILENE NOGAVICE, amer. film 15.50 ZLATE GOSLI, avstral. naniz, 2/4 16.45 PODARIM-DOBIM, ponov. 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.50 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 KAMNITI SVET, dok. oddaja 21.40 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA, ponov. angl. dok. nadalj, 11/13 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA: POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz., 1/4 SLOVENIJA 2 Opomba: 14.00 SP v slalomu (m), posnetek; 15.00 SP v biatlonu; 16.40 Košarka; 17.40 Rokomet (ž) 7.50 Videostrani - 8.00 Euronetvs - 9.50 Tedenski izbor: Sence in luč; 11.30 Sova (ponov.): Umor, je napisala (amer. naniz, 2/21); 12.20 Slovenksa popevka za Evrovizijo -14.00 Športna nedelja -19.20 4x4 - O živalih in ljudeh - 20.10 Fletch, amer. film - 21.45 Biblija - 22.15 Športni pregled KANALA 9.05 Palčica (risani film) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -11.05 Splošna praksa (ponov. 9. dela avstral. naniz.) -1200 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.10 Helena -17.10 David Byme (ponov. posnetka koncerta) -18.25 Še vedno me kličejo Bruce (ponov. filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Tropska vročica III (15. del amer. naniz.) - 21.00 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 22.35 Krik, ponov oddaje - 23.15 CMT HTV 1 9.05 TV spored - 9.10 TV koledar - 9.20 Poročila - 9.50 V kotičku (danski film) -11.00 Poročila -11.05 Malavizija -13.00 Oddaja ljudske glasbe in običajev -13.30 Mir in dobro -14.00 Duhovni klic -14.05 Poročila -14.10 Plodovi zemlje -15.10 Opera Box - 16.40 Avkcija (dok. serija) -16.10 Največja dela svetovnih muzejev -16.25 Beverly Hills (serija) - 17.10 Poročila -17.15 Papirnati tiger (amer. film) - 18.50 Risana serija - 19.15TV fortuna -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Sedma noč - 21.55 Dr. Quinn, ženska vrač (serijski film, 4/16) - 22.45 S sliko na sliko - 23.25 Šport - 23.45 Poročila - 23.50 Sanje brez mej HTV 2 11.50 TV koledar -12.00 Tenis (prenos) -14.30 Košarka -16.20 Naravni svet (dok. ser.) - 17.10CRO pop rock -1755 Rokomet -19.15 Risani film -19.30 Dnevnik - 20.10 Čmo-belo v barvi: “Alamo" (amer. film) PONEDELJEK, 20. II. SLOVENIJA 1 7.15-0.10 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.00 OTROŠKI PROGRAM PET OTROK IN ŠKRAT, angl. naniz, 5/6 10.15 TEDENSKI IZBOR LUNA, ital. film 12.35 ZNANJE ZA ZNANJE 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponov. 14.50 TEDENSKI IZBOR MAHABHARATA, ang. nadalj. 2/6 1550 OBZORJE DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 MOST, nizozemska-belg. nadalj. 5/8 20.55 PRAVIČNOST NA PREIZKUŠNJI 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.45 SOVA MURPHY BROWN, 9. epizoda amer. naniz. UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz, 3/21 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronetvs -14.50 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.20 Nedeljskih 60; 16.20 Poglej me! -17.10 Sova (ponov.): Poirot Aga-the Christie (ang. naniz, 1/4) -18.45 TV avtoma-gazin -19.10 Podarim-dobim -19.15 Sedma steza - 20.05 Pro et contra - 20.55 Doktor Finlay (škotska nadalj, 1/6) - 21.50 Studio City - 23.00 Izza odra KANALA 12.05 A - shop, TV prodaja -12.15 Luč svetlobe (ponov. 365. dela) • 114)5 Helena (ponov.) -13.55 Pozitiv + (ponov.) -14.30 CMT -16.50 Kino, kino, kino, ponov. - 1750 Tropska vročica III (ponov. 15. dela amer, naniz.) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (366. del amer. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas, oddaja) - 20.40 Dežurna lekarna (13. del španske humor, naniz.) - 21.10 Poročila - 21.15 Tekma z vetrom (amer. drama) - 22.50 Študentska (oddaja študentov FDV 1/4) 23.05 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 23.50 CMT HTV 1 7.40 TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro • 10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino: Deklica iz prihodnosti (serija za otroke) • 12.00 Poročila -12.05 Emper- atriz (serijski film) -12.50 Dobra stara Škotska, (amer. film) -14.30 Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Učimo se o Hrvaški -17.10 Živeti z... -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Zvezde nad obzorjem (drama) - 21.10 Hrvaška in svet - 22.05 Obnova Hrvaške - 22.40 Ssliko na sliko- 23.10 Mladi ustvarjalci - 0.20 Poročila - 0.25 Sanje brez meja HTV 2 17.35 Videostrani -17.45 TV program,-17.50 TV koledar -18.00 Dr. Ouinn, ženska vrač (serijski film, 4/16) -18.45 Avkcija (dok. serija) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Arena (oddaja o športu) - 21.15 Murphy Brown (humor, serija 15/50) - 21.45 Izsiljevanje (serijski film) - 22.40 Serijski film TOREK, 21. II. SLOVENIJA 1 7.15-0.25 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.00 TEDENSKI IZBOR ZVERINICE IZ REZIJE, lutkovna serija, 7/13 8.20 INDIJANSKE LEGENDE (kanad. naniz, 4/10) 11.00 FLETCH, amer. film 12.35 TV AVTOMAGAZIN 13.00 POROČILA 13.05 SEDMA STEZA, ponov. 13.50 SOBOTNA NOČ, ponov. 16.15 MOSTOVI 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 UNGO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 MOJ DOBRI PRIJATELJ, angleška hum. serija 2/7 20.30 PENN & TELLER, 1/6 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 EOSLOVNA BORZA 22.50 SOVA Z ENO NOGO V GROBU, angl. naniz, 11/12 UMOR, JE NAPISALA SAMA, amer. naniz, 4/21 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronesvs -15.50 Tedenski izbor: Kamniti svet (dok. oddaja); 16.25 Karaoke -17.15 Sova (ponov.): Murphy Brown (amer. naniz, 9/23); 17.45 Umor, je napisala sama, (amer. naniz, 3/21) -18.45 Iz življenja za življenje -19.10 Podarim-dobim -19.15 Vidcošpon - 20.05 Gore in ljudje - 20.55 Roka rocka - 21.45 Obleke iz omare (angl. drama) - 23.05 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -12.05 A - shop, Tv prodaja -12.15 Luč svetlobe (ponov. 366. dela amer. nadalj.) -13.05 Aliča v glasbeni deželi (ponov.) -13.45 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -14.20 CMT - 16.35 Dežurna lekarna (ponov. 13 dela šp. humor, naniz.} -17.05 Tekmaz vetrom (ponov. filma) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (367. del) - 20.00 Ro-deo (glasbena oddaja) - 20.40 Divje palme (6. del amer. naniz.) - 21.20 Poročila - 21.25 Zadeto (oddaja o aktualnih dog.) - 23.00 Upravljanje (dok. naniz. o managementu) - 23.45 CMT HTV 1 755 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz -1250 Krik iz Afrike (amer. film) -14.30 Šolski program - 15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Usoda (dok. oddaja) -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Elvin razred (dok. oddaja) - 21.10 TV parlament - 22.50 S sliko na sliko - 23.30 Napad na moškost (dok. film) - 0.25 Poročila - 0.30 Sanje brez meja HTV 2 17.00 Video strani -17.10 TV program -17.15 TV koledar -17^5 Izsiljevanje (serijski film 2/3) -18.15 Arena (oddaja o športu) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Popolni tujci (humor, serija 3/22) - 20.40 izsiljevanje (serijski film 3/3) - 21.30 Dok. serija - 22.05 Sestre (serija) - 22.50 Hr top 20 (zabavnoglasbena oddaja) SREDA, 22. II. SLOVENIJA 1 7.15-0.20 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.00 OTROŠKI PROGRAM 10.25 TEDENSKI IZBOR ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risana serija, 19/26 1050 AZIJSKA MAGISTRALA, jap. dok. serija 2/5 11.40 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.05 ŠČEPEC ŠIRNEGA SETA, ang. dok. nadalj, 10/13 13.00 POROČILA 15.20 DOKTOR FINLAY, ponov. 16.45 PODARIM-DOBIM, ponov. 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL-STUDIOLUVV1GANA 18.45 PARI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 ŽIVLJENJE Z B1LLYJEM, kan. film 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 ŽARIŠČE 2250 SOVA ENO LETO V PROVANSI, angl. naniz, 6/12 UMOR, JE NAPISALA, amer. naniz, 5/21 SLOVENIJA 2 Opomba: 20.05 Košarka (m); 21.40 Finale slov. pokala v odbojki 1250 Video strani -13.00 Euronevvs -15.20 Zgodbe iz školjke -15.50 Tedenski izbor: Most -16.35 Videošpon -17.20 Sova (ponov.): Z eno nogo v grobu (angl. naniz, 11/12); 17.55 Umor, je napisala (amer. naniz, 4/21) -18.45 Arhiv zemlje (amer. poljudnoznan. oddaja 3/14) -19.10 Podarim-dobim -19.20 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.30 Omizje KANALA 7.00 Video strani -12.05 TV prodaja -12.15 Luč svetlobe (ponov. 367. dela) -13.05 Rodeo (ponov.) -14.00 CMT - 15.40 Male živali (ponov. oddaje) - 16.55 Upravljanje (ponov. dok. naniz.) -16.30 Za-deto (ponov. oddaje) -18.05 Divje palme (ponov. 6. dela amer. naniz.) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (368. del) - 20.00 Benny Hill (25. del angl. humor, naniz.) - 20.30 Dance session (oddaja o plesu) - 21.10 Poročila - 21.15 Dannyjeve zvezde (vedeževanje v živo) - 22.00 Album show (glasbena oddaja) - 2250 Živeti danes (ponov. dok. oddaje) - 23.20 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slovenskih gostilnah) - 23.50 CMT HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz -1250 Neptunova hči (amer. film) -14.30 Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino - 16.30 Poročila -16.40 Učimo se o Hrvaški -17.10 Pazi, steklo -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 lz tujskega življenja - 20.55 Ameriški Cezar (dok. serija) - 21.45 Znanost in mi - 22.30 S sliko na sliko - 23.10 Koncert (posnetek)-0.00 Poročila - 0.05 Sanje brez meja HTV 2 15.40 TV program -15.45 TV koledar -17.55 Izsiljevanje (serija 3/3) -18.45 Dokumentarna oddaja -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Kavarnica žNa zdravje’ (hum. serija) - 20.40 “Full Stretch (serija 1/6)-21.30 Ovaduh (franc, film) ČETRTEK, 16.2. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rockovski sprehod - 23.001lard and hcavy PETEK, 17.2. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Grmski vulkan-17.00 Sra-kin TV izbor -18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Pozdrav v studiu: Grccn-town jazz band - 22.00 Kviz z evergreeni SOBOTA, 18.2. 5.30 Dobro jutro-6.45 Kmetijski nasvcti-8.30 Viža dneva - 9.00 Pasji kotiček - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovaija - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti -17.00 Sraka ima dolgi rcp-18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Čestitke - 21.00 Super veselica in obisk: Štirje kovači NEDELJA, 19.2. 8.00 Dobrojutro - 8.30 Nedeljski recept - 9.00 Poročila -10.00 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.05 Oddaja za vinogradnike in ljubitelje vin -12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -16.00 Nagradni kviz -18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca in gost: Vlado Kreslin - 22.30 Ves ta jazz PONEDUEK, 20.2. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled - 10.00 Gospodarske novice - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Popevka tedna -17.00 Aktualna oddaja -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 19.00 Rockovnik - 22.00 Folk glasba ZDA - 23.00 Koncert: Al-fredo Guticrrcz - Vallcnato King TOREK, 21.2. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse - 18.00 Poročila - 18.15 Računalniška oddaja: Cyberspacc - 20.00 Župani na našem slišnem območju: Andrej Fabjan (Črnomelj) - 22.00 Afrika: glasbene novosti - 23.00 Ncw agc glasba SREDA, 22.2. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00,10.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Borza dela - 20.00 Stari rockciji: akcija - 22.00 Countiy in bluegrass - 23.00 Fiesta latina glasba ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja - 13.30 Vreme in mi -4.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Kinc-toskop, Rock studio, Altergodba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC,osmrtnice -12.15 -13.00NZželje -13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika -19.30- 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi-12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija -19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja - 14.00 -15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja-12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -r 16.30 Oddaje S. Mihelčiča -17.30 Lestvica 3.3.3 - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje SREDA ' 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke - 18.20 Kronika- 19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje ,/N Lestvica narodnozabavne glasbe ' l lt: ^studio ^ Studia D in Dolenjskega lista m L k Žreb jc za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Jožetu Žitniku iz Vodic. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (2) Ne grem domov - IGOR IN ZLATI ZVOKI 2 (3) Cvet mamine ljubezni - ANS. SLOVENSKI ODMEV 3 (4) Na zdravje prijatlom - ANS. VIHARNIK 4(1) Abraham - ANS. ŠIBOVNIK 5 (6) Zato sva najraje doma - FANTJE TREH DOLIN 6(5) Franček veseljak-ANS. PLANIKA 7(8) Prav vsi smo ljudje - ŠTAJERSKIH 7 8(7) Dimnikar -ANS. MIRO KUNC 9 (-) Mamine rože - ANS. FRANCA POTOČARJA IN PODLIPŠKI FANTJE 10 (9) Čebelar - ANS. LOJZETA SLAKA Predlog za prihodnji teden: Slovenske lisičke - ANS. HENČEK. KUPON ŠT. 7 Glasujem za_ Moj naslov__ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto RIC RAZVOJNO IZOBRAŽEVALNI CENTER NOVO MESTO. Ulco lulccv 3a bflOOO Novo mesto, tel.: 0b8/ 21-319. 21 b40. to*: Ofofl/ 21-319 p.o. Pojdimo v šolo februarja! joShOVhA ŠOLA ZA ODRASLeI • kombinirani oddelek 7. - 8. razred •prijave in vpis: DO KONCA FEBRUAR [A • S O IVANJE JE BREZPLAČNO PRIJAVE IN INFORMACIJE: RIC NOVO MESTO, Ulica talcev 3a vsak dan od 8. do 16. ure EMO ETERNfk S/^OAOč/a. Z*z crse cžzss / GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE »PIONIR« , p.o., Novo mesto Kočevarjeva ul. 1 RAZPISUJE DVE PROSTI DELOVNI MESTI PREVAJALCA — ZA NEMŠKI IN ANGLEŠKI JEZIK — ZA RUSKI JEZIK Od kandidatov pričakujemo, da bodo: — imeli VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri — usposobljeni za delo na računalniku — zaželjene so delovne izkušnje (lahko pa tudi pripravnik) Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba kadrovsko pravne službe GIP »PIONIR« Novo mesto, Kočevarjeva ul. 1, 8 dni po objavi razpisa. Kandidata bosta sprejeta v delovno razmerje za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela. Pienne — Zodu, proizvodnja in konstrukcija strojnih elementov in črpalk Novo mesto, d.o.o., Belokranjska 26,68000 Novo mesto, v stečaju, objavlja na podlagi sklepa stečajnega senata opr. št. St 13/93 z dne 15. 2.1995 PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Stečajni dolžnik Pienne-Zodu, proizvodnja in konstrukcija strojnih elementov in črpalk Novo mesto, d.o.o., Belokranjska 26, Novo mesto, proda svoje premoženje z zbiranjem ponudb: — material 26.970,50 DEM — nedokončani proizvodi 4.018,50 DEM — gotovi proizvodi 3.363,50 DEM — osnovna sredstva 123.917,50 DEM — drobni inventar 4.980,00 DEM Skupaj 163.250,00 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila posredujem tečaju Banke Slovenije. 2. Natančne podatke o premoženju lahko zainteresirani dobijo pri stečajni upraviteljici Marjeti Žunič, Novi trg 6, Novo mesto, soba št. 64/II., in na ogledu dne 21.2.1995, med 15. in 20. uro na sedežu stečajnega dolžnika. 3. Ponudniki morajo k ponudbi priložiti dokazilo o plačani varščini na žiro račun stečajnega dolžnika v višini 10% ponujene cene. 4. Uspešni ponudnik mora skleniti pogodbo v 8 dneh po prejemu obvestila, kupnina pa mora biti plačana v 15 dneh po podpisu pogodbe. 5. Kupljene premičnine lahko kupec prevzame šele po predhodnem plačilu kupnine. 6. Če uspeli ponudnik ne sklene pogodbe oziroma ne plača kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, varščino pa obdrži stečajni dolžnik. 7. V začetno ceno ni vključen prometni davek. Prometni davek in vse ostale stroške v zvezi s prodajo premičnin mora plačati kupec istočasno s plačilom kupnine. 8. Na temelju zakupne pogodbe med stečajnim dolžnikom in zakupnikom obstaja za nakup v tem oglasu navedenih premičnin predkupna pravica. 9. Prednost pri nakupu bo imel tisti ponudnik, ki bo kupil celoto in ponudil boljšo ceno. Če bo več ponudnikov zainteresiranih za nakup celote in bo ponudilo isto ceno, bo izmed njih imel prednost tisti ponudnik, ki bo omogočil večje število redno zaposlenih delavcev izmed bivših redno zaposlenih delavcev pri stečajnem dolžniku. 10. Interesenti naj ponudbe pošljejo v zaprtih ovojnicah na naslov stečajne upraviteljice Marjete Žunič, Novi trg 6, 68000 Novo mesto, z oznako »Ponudba za odkup — ne odpiraj!«. 11. Rok za zbiranje ponudb je 8 dni po objavi v tedniku Dolenjski list ter na oglasni deski Okrožnega sodišča v Novem mestu, izbor ponudnikov pa bo opravljen v naslednjih 8 dneh. Vsi ponudniki bodo o izboru pisno obveščeni. Pienne-Zodu, d.o.o. Novo mesto — v stečaju GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO ODKUPUJE Vse gozdne sortimente iglavcev in listavcev po najugodnejših pogojih. Plačilo: v 7 dneh po prevzemu. Strokovno izvajamo tudi vsa dela v gozdovih (sečnja, spravilo, varstvena, gojitvena dela itd.) Vse informacije dobite na naših poslovnih enotah in sicer: Novo mesto Straža Podturn Črmošnjice Črnomelj Trebnje Komerciala GG NM (068) 321-125 84-527 65-690 67-426 51-147 44-069 321-913 Se priporočamo! r 1EEII < NOVOTEKS KONFEKCIJA izdelovanje konfekcije, Novo mesto, d.o.o., Foersterjeva 10 Upravni odbor podjetja razpisuje na podlagi 38. člena statuta in v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri (VII. stopnja) ter vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na mestu vodilnega delavca — da ima višješolsko izobrazbo ustrezne smeri (VI. stopnja) ter vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na mestu vodilnega delavca — da aktivno obvlada nemški ali angleški jezik Izbrani kandidat bo imenovan za dobo dveh let s polnim delovnim časom. Prijave na razpis skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi s pripisom »za razpis« na naslov: Novoteks Konfekcija, d.o.o., Kadrovska služba, Foersterjeva 10, 68000 Novo mesto. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. KMEČKA If DRUŽBA Že 60000 Slovencev ve, zakaj so dobili certifikat! Vložili so ga v Kmečko družbo in danes so delničarji Kmečkih skladov. Čestitamo! Certifikate lahko vložite v poslovalnicah Hranilno-kreditnih služb in njihovih izpostavah, v Kmetijskih zadrugah in na vseh slovenskih poštah. informacije tel: 061/ 132 60 47 n» Novo mesto, Srebrniče 1 Tel. 068/321-604, 321-611 V mesecu februarju vam nudimo ugodne predsezonske cene salonit plošč: 5,5 val 672 SIT 6 val 706 SIT 8 val 759 SIT Akcijske cene veljajo tudi za ostali gradbeni material: cement 547 SIT (vreča) lepilo nivedur 741 SIT fasada demit 5 cm 1.900 SIT Dimnike shiedel, siporex opeko, hidroizolacije, stiropor, železo in mreže pa lahko kupite po občutno nižjih cenah kot doslej. VAM NUDI V NOVI TRGOVINI Novi Irg Komisijsko prodajo rabljenih rezervnih delov za Zastavo, Goli, Renault-Na zalogi novi deli: stekla, blatniki, pokrovi motorja, luči za Jugo, Golf, Renault 4, R 5-Brezplačno vam zamenjamo pri nas kupljeno blago — hladilno tekočino, olje. filtre, svečke, montažo avto gum. Telefon: 068/24-616 Mobitel: 0609/618-529 _ EMNENTd.c.0. VOZILA <®> HYUnORI Prepričajte se sami! »KOVIS-COMMERCE, Velika dolina 37 68261 Jesenice/Dol Prodaja rabljene in nove obdelovalne stroje za obdelavo kovin: Stružnice, rezkalne stroje, vrtalne stroje, eroziomate, žage za kovino vseh vrst, stiskalnice,ekscentrične in hidravlične, stroje za prebijanje, stroje za krivljenje pločevine, stroje za krivljenje cevi, peči za termično obdelavo kovin, varilne aparate in nešteto drugih obdelovalnih strojev. Vedno na zalogi cca 60 raznih obdelovalnih strojev. Informacije po tel.: 0608/61 -064 fax.: 0608/62-938 Informacije vsak delovni dan, razen sobote,od 7. — 15. ure. Ogled strojev je možen vsak delovni dan, razen sobote, v SLOVENSKI VASI pri mejnem prehodu OBREŽJE II od 7. — 15. ure. • ACCENT 1,3 S; 3V 17.500 DEM • ACCENT 1,3 LS;5V 18.990 DEM • ACCENT 1,5 GLS;4V22.500 DEM • GRACE (kombi) 25.60(1 DEM Jubilejna cena ob 50-letnici prodaje vozil HYUNDAI • LANTRA16 V že od 23.990.00 DEM • ugodni krediti • najugodnejši leasing • menjava staro za novo • velika izbira rabljenih vozil Prodajna mesta: Eminent, Dol. Kamence 61> | 68000 Novo mesto, tel./fa*: 068/323-902 • AVTOSA-LON HYUNDAI Kandijska H Novo mesto, tel.: 068/28-950 • PE KRŠKO, CKŽ 51, Krško, tel.: 0608/22-950« pE Črnomelj, Belokranjska 16, tel.: 068/51-378. FIESTA že od 19.500 DEM! MONDEO ze Od 29.950 DEM! ^Okojšnjg dobava vseh modelov! Darilo vsem kupcem Fordov! Komplet žarnic, varnostni trikotnik in prva Pomoč, vse skupaj v priročni usnjeni torbi! To pa *e ni vse! Podarjamo vam še komplet gumijastih Predpražnikov za vaš model in fordov dežnik! naredimo mi. vozite vi! Brežice - Krška vas - PSC PAIČ (0608/61-450) Črnomelj - PSC Stepan (068/52-407) Trebnje - Servis Groznik (068/44-701) Sevnica - AT & R d.o.o. (0608/41-350) AGRO, d.o.o., Novo mesto Prodajalna “SEJALEC” vam nudi: • veliko izbiro vrtnih semen, čebulček, česen • pri nakupu vrtnih semen brezplačen BIOKOLEDAR • vrtno orodje GARDENA • 50 različnih modelov Škarij za obrezovanje • sadjarske žagice (10 modelov), cepilno smolo • motorne žage ALPINA, STIHL, TOMOS-Husquarna • hrano in opremo za pse, muce, kanarčke, papagaje, akv. ribice in želve Tel. 24-132 “KMETIJSKA APOTEKA” specializirana prodajalna za prodajo: • zaščitnih sredstev za varstvo rastlin • ročnih in motornih škropilnic • zaščitne opreme za škropljenje Tel. 322-560 Del. čas od 8. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure. V sodelovanju s firmo UNICHEM iz Ljubljane vas vabimo na predavanje g. DANIJELA BRAČIČA: GNOJENJE in DOGNOJEVANJE. Predavanje bo v četrtek, 23. februarja, ob 18. uri v osnovni šoli Grm. M' SPM -> M M ŠENTJERNEJ d.o.o. - avtoalarmi - oprema lokalou in diskotek - autoakustika - profesionalna ozvočenja - hišni alarmni sistemi - geo-katodna zaščita proti rji obvešča svoje celjene stranke in poslovne partnerje, da se odslej nahajamo na novi lokaciji: ^ ^ Resljeva c. 4 Kostanjevica na Krki tel: 0608/87-023 WURTH d.o.o. 61000 LJUBLJANA Vižmarje, Plemljeva 86 Uspešno slovensko podjetje IŠČE NOVE SODELAVCE za terensko prodajo lesnega in avto programa na področju Dolenjske Nudimo: stimulativni OD, možnost zaposlitve za nedoločen čas. Delo je zelo kreativno, imeti morate svoje osebno vozilo, priporočljivo je pasivno znanje nemškega jezika. Prednost pri izbiri imajo lesni in strojni tehniki z veseljem do komercialnih poslov. Prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi nam pošljite na zgoraj navedeni naslov. BENEFIT INTERNATIONAL TRGOVINA IN INŽENIRING Novo mesto, d.o.o. 68000 NOVO MESTO Ljubljanska 27 RAZPIS ZA DELOVNO MESTO ADMINISTRATORKE za določen čas, s polnim delovnim časom POGOJI: - SSS izkušnje iz finančno-računovodskih poslov - osnove računalništva Kandidatke naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bodo obveščene v 10 dneh. POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., MARIBOR POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto VODJE RAČUNOVODSTVA Pogoji: - diplomirani ekonomist - tri leta izkušenj na objavljenih delih - znanje dela z osebnim računalnikom Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop delaje po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Poslovne enote Pošta Novo mesto, Novi trg 7, Novo mesto, 15 dni po objavi. O izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. OGLASNIK NAJVEČJA TRŽNA IZBIRA ZA NAKUP IN PRODAJO i i i AVTOKLINIKA , j Aleš PETERLIN j | Obveščamo cenjene stranke, da naš servis spet | | nemoteno obratuje na novi lokaciji, in sicer I v Novem mestu, Foersterjeva 10 (pri Novoteksu v Bršljinu)! I Posebna ponudba: športne vzmeti in zračni filtri «JAMEX aluminijasta platišča za vse tipe vozil Informacije na telefon (068)323-035 elvod trgovino trgovina z elektro materialom tel. 068/321-076 tel./fax: 068/324-071 * električni kabli * elektroinstalacijski material * bela tehnika * rezervni deli * gospodinjski aparati * akustika * lestenci in svetila * telefonija NOVO* Za nabavljeni eiektromaterial organiziramo tudi montažo s 3% prometnim davkom. trgovsko podjetje NOVO MESTO do.o.-Ljubljanska 27- 68000 Novo mesto RIC RAZVO IMO IZOBRAŽEVALNI CENTER MOVO MESTO. p o. Ulico tulcev io. 08000 Ilovo mesto, tel.: 008/ 21-319. 21-040, tox: 008/ 21- 319 Pojdimo v šolo februarja! SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI ) ^ IV^stopr^g: PR OPAJALE C - prekvalifikacija V. stopnja: ^ • TRGOVINSKI POSLOVODJA - prekvalifikacija 1 RAČUNOVODJA - specializacija PRIJAVE IN INFORMACIJE: RIC NOVO MESTO, Ulica talcev 3a vsak dan od 8. do 16. ure \ jtace] LASTNIKI GOZDOV, KMETJE! Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, žamanje brez lubja ter bukova drva! Vse informacije na tel. (0608) 22-840. OBVESTILO VSEM GLASBENIKOM IN LJUBITELJEM GLASBE Trgovina z glasbili F PLUS v sodelovanju s podjetjem Glob-tour organizira 9. marca ogled sejma glasbil v Frankfurtu. Podrobnejše informacije in prijave na tel. št. 068/323-820. TEČAJI IN IZPITI IZ SLOVENSKEGA JEZIKA s preizkusom znanja po programih: za pridobitev državljanstva, za hrvaško ali srbsko govoreče. Prijave in informacije: RIC Novo mesto Ulica talcev 3a vsak dan od 8.00 do 16.00 telefon: (068) 21-319, 21-640 RACGR ugodni krediti !!! dodatna oprema* stara cena * SAMO V FEBRUARJU: prtl|alnlk, praprog«. poln vaabnlk goriva. brazplaCan aarvla DAEWOO KOMPAS HERTZ - 061 / 15 02 007 AVTO HIT - 068 / 26 077 AVTOTEHNIKA CELJE - 063 / 38 911 ATHENS -062 / 25 860 VAREX - G.M.C. • 064 / 331 013 MEGA AVTO - 061 / 264 087 POLIET • 0601 / 62 257 GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER: TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO za kmetijstvo Knafelčeva 2 NOVO MESTO Tel.: 068/321-479, 321-032 vam nudi: — sredstva za varstvo rastlin (pri nakupu vam bo svetoval Jože Kosmač, dipl. kmet. ing.) — semena domačih (ABC Pomurka) in tujih (italijanskih, holandskih) proizvajalcev (cene na drobno: mala vrečka 75 SIT, velika vrečka 100 SIT, čebulček 220 SIT) — organske substrate ter lončke in korita za sajenje in presajanje okrasnih rastlin — organska in mineralna gnojila tudi v manjših embalažah za vrtičkarje — pripomočke ter orodja za vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo,vrtnarjenje in gospodinjstvo — kmetijsko mehanizacijo in rezervne dele VABLJENI V TRGOVINO ZA LJUDI, KI LJUBIJO ZEMLJO. VSE NA ENEM MESTU, Z VELIKIM PARKIRNIM PROSTOROM! VABIMO VAS TUDI NA GREGORJEV — KMETIJSKI SEJEM, KI BO OD 10. DO 12. MARCA PRED NAŠO TRGOVINO. Mercator - KZ Krka, z.o.o., Novo mesto direktorja zavoda Pogoji: 1. diplomirani inženir farmacije 2. strokovni izpit 3. najmanj 5 let delovnih izkušenj Rok prijave: 8 dni od objave. Obvestilo o izbiri: 30 dni od dneva objave razpisa. Prijave poslati na naslov: Lekarna, CKZ 46,68270 Krško — za razpisno komisijo. LEKARNA Krško Na podlagi 31. čl. Statuta JZ Lekarna Krško in 35. čl. Zakona o zavodih razpisna komisija objavlja prosto delovno mesto SOFT projekt, d.o.o., Celovška 264, 61000 Ljubljana KOMERCIALNE ZASTOPNIKE IN ORGANIZIRANE SKUPINE NA PODROČJU NOVEGA MESTA IN OKOLICE VABIMO K SODELOVANJU PRI TRŽENJU REKLAMNEGA PROSTORA PODROBNEJŠE INFORMACIJE ZAHTEVAJTE PO TELEFONU 061-15-90-100 ALI SE OGLASITE OSEBNO V PISARNI ŠT. 1019,CELOVŠKA 264, LJUBLJANA, OD 13.00 DO 15.00 URE K k Adriatic zavarovalna družba d .d. assicuraziom s.p.a. Zavarovalna družba ADRIATIC, d.d., Poslovna enota Novo mesto vabi komunikativne ljudi s končano izobrazbo V. stopnje za trženje zavarovanj zasebnega sektorja. Dodatne informacije dobite na poslovnih prostorih ADRIATICA — Novi trg 1. Možnost redne zaposlitve. DOLENJSKI LIST Da bi na Dolenjskem vsi zvedeli za vas; oglašujte v Dolenjskem listu! T&lz 068/323-6 1 O Fax: 068/322-898 GOSTIŠČE PAVLIN MAČKOVEC 6, NOVO MESTO VABI vsako soboto na večere s plesom. Ob dobri domači hrani in pijači vas bo to soboto, 18. februarja, zabaval ansambel Franca Potočarja. Sprejemamo rezervacije tudi za pustno soboto! Tel.: 322-308 TIO j Tekstilna Industrija Otiški vrh d.o.o. išče trgovskega potnika, samostojnega podjetnika za prodajo in trgovsko zastopanje na področju Dolenjske za proizvodne programe TIO. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na sedež družbe TIO, Otiški vrh 53, 62373 Šentjanž pri Dravogradu. tLifKrno srnvis im ingovina CRNOMtI__I _ _ _ _ r i«t«lWliAW»KA 1«, »>»40 ČBMOMIU j EVI, d.o.o Železničarska 18, Črnomelj tel/fax 068/51-616 UGODNO Izdelujemo vse vrste elektro, telefonske in alarmne instalacije. Naredimo el. meritve in pripravimo dokumentacijo za teh. prevzem. PLAČILO Gotovinsko plačilo 10% popust. Obročno odplačevanje 2, 3, 4 čeke ali kredit. Z vgrajenim našim materialom samo 3% davka. Ugodne cene elektro materiala. Naša dejavnost obsega tudi: servis in prodaja gostinske opreme, izdelava vseh vrst reklamnih napisov, izdelki iz pleksi stekla. AG^ O d.o.o. SOLKAN Pravi trenutek za nakup motorne žage! 15% PROMOCIJSKI POPUST ZA MOTORNE ŽAGE PARTNER Model 410 TURBO (40 ccm),cena 39.500,00 SIT Model 510 TURBO (49 ccm),cena 45.500,00 SIT Model 540 PROFESIONAL (54 ccm),cena 54.700,00 SIT KOLIČINE SO OMEJENE! Nakup možen v: COLIBRI, d.o.o., Črnomelj (tel.: 068/51812), vseh poslovalnicah KZ KRKA Novo mesto, TIKA, d.o.o., Trebnje (tel.. 068/44940), TMS, d.o.o., Brežice (tel.: 068/63053). MOLEK AVTOSERVIS • AVTODELI • AVTOVLEKA • RFNT-A-CAR pooblaščeni zastopnik Avtoimpexa za prodajo vozil ŠKODA Obveščamo cenjene kupce avtomobilov ŠKODA, da bomo izžrebali izmed kupcev, ki so kupili avtomobile znamke ŠKODA v letih 1992,1993 in 1994, dva nagrajenca. Izmed kupcev, ki bodo kupili avtomobil ŠKODA do 28. februarja 1995, pa bo izžreban eden nagrajenec. Nagrada je obisk in ogled AVTOMOBILSKEGA SEJMA v Ženevi od 9. do 12. 3.1995. Izid žrebanja bo objavljen v Dolenjskem listu, dne 4.3.1995. PRODAJA VOZIL: Partizanski trg 5, Metlika, tel.: 068-58-242, 58-352 zavarovalnica tilia d.d. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta ANDREJA KERINA roj. 28.3.1911 z Broda pri Podbočju se iskreno zahvaljujemo dragim sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam bili v pomoč in tolažbo. Prisrčna zahvala g. Zupančiču za oris pokojnikovega življenja in iskrene besede slovesa, g. župniku F. Novaku za lepo opravljeno sv. mašo in pogrebne slovesnosti ter njegovim prijateljem cerkvenim pevcem, ki so ga DosDremili na zadnji poti s pesmijo, kateri je ostal zvest celih 65 let. Še enkrathvala vsem, ki ste dragega pokojnika poznali, spoštovali in cenili. Žalujoči: žena Zofija in otroci Andrej, Majda, Irena z družinami, sestra Anica Jančigaj ter drugo sorodstvo ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom, družino dat. V vinogradu nastala je tišina, v srcih naših ostala bolečina. V 42. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat, svak, zet in stric JANEZ SLANC iz Čuril pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ah pisno izrazih sožalje, vsem, ki ste pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivom Beti Metlika, Mladinska knjiga trgovina Novo mesto in Ljubljana, Komet Metlika, Mercator Ljubljana, VVZ otroški vrtec Metlika, STZŠ Novo mesto, Org. ZŠAM Črnomelj in Metlika in GD Rosalnice. Hvala govornikom za poslovilne besede, pevkam za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Antonija, sinova Damjan in Miha v imenu vsega sorodstva ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MILKA BARTOLJ roj. Zorc z Vrha pri Šentrupertu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, vaščanom in sodelavcem TOM Mirna za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni l A ZAHVALA Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate zdaj živijo in solze naše tvoj grob krasijo. (Narodna) Ob mnogo prerani izgubi dragega moža, očija, sina, brata, strica, zeta in svaka VILIJA BORAKA roj. 2. aprila 1964 iz Trebnjega se toplo zahvaljujem dobrim sosedom, sorodnikom, botru Franciju, prijateljem in znancem, ki ste mi pomagali v najtežjih trenutkih, mi pisno in ustno izrazih sožalje, pokojnemu darovali toliko vencev, cvetja in sveč ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujem se dr. Žnidaršiču in osebju Pljučnega oddelka bolnice v Novem mestu za lajšanje bolečin. Se posebno se zahvaljujem za nesebično pomoč sodelavcem VVZ Trebnje in Avtoceste Grosuplje. Hvala učencem 2.b razreda OŠ Trebnje, otrokom in staršem oddelkov Ribic in Pikapolonic, Pihalnemu orkestru Trebnje, Trebanjskemu oktetu ter duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred. V globoki žalosti: žena Brigita, sin Sebastjan, hči Lavra in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in sestra KATARINA ZAKOVŠEK roj. Mihelič iz Salke vasi 160 pri Kočevju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo pokojne na a ,n-I' Pot*- Zahvaljujemo se tudi pevcem, govornici Katarini za poslovilne besede ob grobu ter g. kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Nič več bolečin, nič več trpljenja, življenje je trudno končalo svoj boj. V 64. letu starosti je umrl mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ KONCILJA z Dvora 10 Vsem, ki ste kakorkoli storili v njegov spomin, prisrčna hvala! VSI NJEGOVI Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani zadnji dom, se spomi-jate njegove vedrine, mu prižigate sveče in poklanjate cvetje. Mama, ati, brat Matjaž, obe stari mami in teta Jožica s svojimi V SPOMIN Solza, žalost, bolečina te zbudila ni in ostala je praznina, ki tako zelo boli. Minilo je leto žalosti, odkar smo ostali brez tebe, naš dragi BLAŽ HOTKO iz Bojsnega OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje umrl naš upokojeni sodelavec JANEZ DURINI direktor sektorja VVC Kočevje Ohranili ga bomo v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustila MARIJA BAMBIČ iz Gor. Podboršta 10, Mirna Peč darovali cvetihJUJ*en?° vs.em-kl ste jo pospremili na zadnji poti, etje, sveče in prispevke za sv. maše. Zahvala tudi vaščanom in g. župniku. Vsi njeni ZAHVALA Ljubezen do večnosti je žrtev in žrtev je iskanje večnosti. Kako nekaj velikega je, če smo bližnjemu v pomoč in veselje. V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat, stric in boter ANTON ŠUŠTARIČ s Trate pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za molitve in lepo opravljen obred, govornikom sosedu Toniju Stezinarju, namestniku direktorja in vodji poštnega oddelka Novo mesto, g. Jožetu Kukcu, g. Alojzu Dergancu, GD Semič za organizacijo pogreba in vsem sodelujočim gasilskim društvom, cerkvenim pevcem in Dušanu Plutu za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 58. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil dragi oče, mož, dedek, sin, brat, stric in svak ANTON MIKLIČ obrtnik v pokoju ? . .---s Šrange 43 pri Mirni Peči namuUemo s? z vso iskrenostjo v srcu vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, ki ste nik h trenu.t*c‘*1 največje bolečine stali ob strani in nam lajšali bolečino. Hvala vsem, ki ste pokoj-u darovali cvetje in sveče in ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, osebju t »Prn.e8a oddelka novomeške bolnišnice in dr. Boštjanu Gorjupu, ki ste mu lajšali bolečine med ko in nepremagljivo boleznijo. Posebna zahvala g. Janezu Zupančiču za govor pri domačem omu.g, Ivanu Kranjcu ing. Kastelcu pa za govor ob odprtem grobu, GD Jablan za častno stražo, P moc pri pokopu, za organizirano spremstvo in za zadnji pozdrav, vsem gasilcem ki ste se udeleži-njegove zadnje poti ali priskočili na pomoč, Društvu upokojencev Mirna Peč, Obrtni zbornici ovo mesto, Obrtni zadrugi Hrast, g. župniku za lepo opravljen obred in pevskemu zboru Šmihel. Žalujoči: vsi njegovi JP Elektro Ljubljana PE Elektro Novo mesto Ljubljanska c. 7 OPOZORILO Lastnike gozdov ob trasah nadzemnih elektroenergetskih vodov prosimo, da pred posekom drevja ob nadzemnih vodih visoke in nizke napetosti pokličejo naše distributivno nadzorništvo ali Center vodenja zaradi dogovora o skupnem ogledu pred posekom drevja zaradi zavarovanja. Telefon 323-330 ali 321-374. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani ob boleči izgubi žene MARIJE BOŠTJANČIČ -MARIČKE j?1 vlivali hrabrost s pisno ali ustno izraženim sožaljem, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. ‘ osebno se zahvaljujem dr. Kocjančiču iz Ljubljane, dr. Janezu Kramarju iz novomeške bolnišnice !n vsemu zdravstvenemu osebju. Posebna hvala dr. Kranjcu iz ZD Novo mesto. Toplo se zahvalju-JCIT> g. župniku iz Kamene za lepo opravljen obred, kakor tudi novomeškemu proštu Lapu za daro-Vano mašo, pevcem iz Šmihela, članom GD Kamence, Obrtni zbornici Novo mesto, g. Potočarju za tople besede slovesa in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Lojze in ostalo sorodstvo OSMRTNICA Po hudi in nepremagljivi bolezni je umrl naš sodelavec FRANC BELE stiskalničar I iz Sektorja za tehnično oskrbo in energetiko Slovo od njega je bilo v ponedeljek, 13. februarja, na šmihelskem pokopališču. Radi se ga bomo spominjali. Kolektiv Krke, tovarne zdravil, p.o., Novo mesto V SPOMIN V srcu mojem Ti živiš, zato pot me vodi tja, kjer v tišini spiš. 13. februarja je minilo žalostno leto, odkar sem ostala brez tebe, moj dragi mož TONE POVŠIČ z Zg. Vodal Hvala vsem za vsako lepo misel nanj, postanek ob njegovem grobu, za prižgane svečke ali poklonjeno cvetje. Žalujoča žena V SPOMIN Ljubila si življenje, ljubila si dom, a v strašnem trpljenju odšla si v večni dom! 13. februarja je minilo prvo leto žalosti in praznine, odkar je mnogo prezgodaj ugasnilo življenje IVANKE STRAJNAR roj. Borštnar z Dol. Ponikev Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Vsi njeni ZAHVALA Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzeta je prerano, a v naših srcih boš ostala. Življenje celo si garala, vse za hišo in družino dala, le sledi ostale so povsod od deta tvojih pridnih rok. Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 44. letu starosti tragično zapustila naša draga žena in mamica ROZI PETERLE roj. Pungerčar z Drečjega Vrha 20, Trebelno Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja dobrim sosedom, PE Novo mesto, sodelavcem pošte Mokronog, Avtu Slak Trebnje, Avtoličarstvu Modic iz Novega mesta ter pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Polde, hčerka Darja, sinova Andrej in Poldne ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega IVANA PEZDIRJA se zahvaljujemo lovskim družinam, gasilskemu društvu Novo mesto, Društvu invalidov, Društvu upokojencev, pevcem, prijateljem in sosedom, ki so ga spremili na zadnji poti in sočustvovali z nami. Vsi njegovi ,cfp/7\ TPršTn^RnMl WR\(R /a\ HMI11 fk\/Tl /a\ tedenski koledar — kino — kmetijski stroji — kupim — motorna vozila — obvestila — posest — prodam U /A\ L! LE: Lil/ lEj U\J W/A\S (^}/AaU\J U UVl/LI/A\ —razno — službo dobi —službo IŠČE — STANOVANJA — preklici — čestitke — ženitne ponudbe — zahvale tedenski koledar Četrtek, 16. februarja - Julijana Petek, 17. februarja - Silvin Sobota, 18. februarja - Simeon Nedelja, 19. februarja - Konrad Ponedeljek, 20. februarja - Leon Torek, 21. februarja - Irena Sreda, 22. februarja - Marjeta LUNINE MENE 22. februarja ob 14.04 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 16. do 19.2. (ob 18. uri) ameriška romantična komedija Junior. Od 16. do 19.2. (ob 20. uri) drama Kviz. Od 20. do 22.2. (ob 20. uri) akcijski triler Rojena morilca. ČRNOMELJ: 17.2. (ob 20. uri) in 19.2. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski triler Divja reka. 18.2. (ob 20. uri) gledališka predstava Klovni. KRŠKO: 17.2. (ob 20. uri) in 19.2. (ob 18. uri) ameriška romantična komedija Štiri poroke in pogreb. KOSTANJEVICA: 18.2. (ob 18. uri in 20.15) psihološki triler Kalifornija. 19.2. (ob 18. in 20. uri) risani rilm Levji kralj. METLIKA: 17. in 19.2. (ob 20. uri) ameriška komedija Forrest Gump. 18.2. (ob 20. uri) ameriški akcijski triler Divja reka. NOVO MESTO: 16. do 19.2. (ob 16., 18. in 20. uri), 20.2. (samo ob 10. uri) ter 21. in 22.2. (ob 10., 16. ,18. in 20. uri) premiera komedije Maska. • ROJENA MORILCA, triler (Natura! Bom Killers, ZDA, 1994, 119 minut, režija: Oliver Stone) Oliver Stone je bil vedno radikalen režiser in dosleden “auteur", kar za večino njegovih kolegov ne velja. Ze teme, ki jih je obdeloval (vojna v Vietnamu in travme po njej, umazani posli na Wall Streetu, zarota zoper J F K-ja in zdaj nasilje skozi medije), so bile obvezno provokativne in kontroverzne, kaj žele pristop do njih. Zato še nobenega Slonovega filma javnost ni sprejela kot “le še eden nov film iz Hoolywooda ", pač pa polemično. Seveda to velja predvsem ali izključno za ZDA. Pri Slonu se morate odločiti: mu boste verjeli ali ste proti. In če ste zaradi kdove kakšne pomote v taboru slednjih, potem gorje, saj boste težko kljubovali gori argumentov, s katerimi Stone svoj prav tako suvereno podčrta. Mickey in Mallory sta fantastična kompilacija najbolj doslednih serijskih morilcev, ki pa sta kljub svoji degenerirani smrtonosnosti ljubimca javnosti. Brez množičnih medijev, v prvi vrsti televizije, to ne bi bilo mogoče. Mediji v boju za visoke ratinge, v primeru TV je to gledanost, iz njiju naredijo nacionalna junaka: zlo prodajajo kot nekaj pozitivnega. M. in M. po vsakem poboju pustita enega človeka živega, da bi ta povedal, kdo je naredil zločin. V primeru novinarja in kamere pa lahko prvega ubijeta, ker ga udobno nadomesti stroj. Njuna zadnja žrtev pomeni simbolično uničenje zla, ki je iz njiju naredilo zlo. Šele s tem dejanjem lahko zaživita “normalno". Skozi Slonovo ekstremistično optiko gledano, so mediji počelo zla, saj s svojo vseprisotnostjo krojijo ljudem življenje po svoji meri, torej jih spravljajo v medijsko odvisnost, s tem v pasivnost in disciplinirano reagiranje. Stone je ekstremist, vendar z namenom, da bi nas vsaj malo “ozavestil”. Devetdeseta so leta medijev in njihove super moči, največ TV Film je zato posnet temu primemo: večji del kot da je posnet s kamkorderjem, kamera se nenehno giblje in trese, temu sta dodani še animacija ter simultani posnetki v nekakšni čmo-beli tehniki, ki so pravzaprav slika, kot jo lahko gledamo pri snemanju na kamkorderju. Montaža podob je izredno gosta in večplastna, kar pomeni, da je film perceptivno precej naporen, pa še redkokateri kader je daljši od treh sekund. Ne prezrite parodije na enega temeljev sodobne TV na soapke. TOMAŽ BRATOŽ SKB BANKA D.D. IZJEMNA PONUDBA V SKB banki nudimo ugodna posojila OBČANOM — potrošniški — gotovinski kredit do 1 leta R + 11% — negativni saldo na tekočem računu in kreditni kartici dovoljeni R + 11% nedovoljeni R 4- 25% — dolgoročni stanovanjski kredit do 15 let R + 12% — drugi dolgoročni potrošniški krediti do 3 let R + 13% za avtomobile do 4 let R +13% — kredit za notranji odkup podjetij R + 12% OBRTNIKOM IN SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM (SP) — kratkoročni kredit do 1 leta R + 11% — dolgoročni kredit do 5 let na osnovi vezave R + 14% na osnovi nakupa obveznic SKB banke R + 13% na osnovi poroštva ali subvencije Sklada RS za razvoj malega gospodarstva R + 15% Vse podrobnejše informacije dobite v SKB BANKI, d.d., Poslovni enoti Novo mesto, telefon 068/323-613 ali Poslovni enoti Kočevje, telefon 061/855-222. n DOLENJSKI LIST IZDAJA TEU: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan 1-egan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušič-Gomik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA: ob četrtkih. Cena posamezne številke 120 tolarjev;naročnina za 1. polletje 3.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odstotni popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. dniga valuta te vrednosti. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN številka 52100-603-30624. Devizni račun številka 52100-620-970-25731-128-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništm in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij323-610; mali uglasi in zahvale324-006; telefas (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. kmetijski stroji OBRAČALNIK 220, malo rabljen, in prenosni kompresor prodam. * (0601)81-626, po 15. uri. 1292 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 420, starejši letnik, prodam. * 44-166. 1312 ALFO, 270 1, aluminijast kotel prodam in kupim kravo sivko, molznico. * 42-298. 1318 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, kosilnico Gorenje z obračalnikom, tračno žago ter starinsko pohištvo prodam. ® (0608) 82-387. 1326 ZETOR 7711, z dodatno opremo, še nerabljen, prodam ali menjam za manjši traktor. ® (061)749-573. 1328 TRAKTOR STEYER 28 KM, novejši letnik, s koso, ter manjši kozolec prodam. » 42-761, zvečer. 1338 MLATILNICO Krobach s popolnim čiščenjem, kosilnico BCS D in snopovezalko prodam. ® 87-384. 1347 PUHALNIK TAJFUN, rdeče in belo vino, tele, težko 120 kg, in hlevski gnoj prodam. ® 41-115. 1348 ZETOR 6211, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. ® 26-726. 1372 TRAKTOR URSUS 335, s kabino, 2660 ur, dober motor, prodam za 3700 DEM. ® 40-066. 1380 DVOBRAZDNI PREMIČNI PLUG Batuje, 10 col, in kosilnico Bertolini prodam. ® 65-385, popoldan. 1384 VEČ brejih kobil, trosilec umetnega gnoja ter silokombajn prodam. ® (061)778-141. 1387 Obračalnik za seno, tračne traktorske ure, vse tipe, popravljam in obnavljam. Tel. 061/374-294. NAKLADALEC Mengele prodam. Alojz Lekan, Zagradec 13, Žužemberk. 1392 OHRANJEN gumi voz, 13 col, prodam ali menjam za živinsko prikolico. ® (0608)65-666. 1394 NOVO traktorsko prikolico za prevoz živine prodam. ® (0608)70-035. 1397 KOSILNICO BCS, motor Acme, petrolej, prodam. Jamez Ivanušič, Preloka 28, Vinica,® 64-193. 1423 ROTACIJSKO KOSILNICO Sip 165, dvobrazdni plug Batuje, silokombajn Vihar 80, vse v dobrem stanju, prodam. Franc Uhan, Lukovek 11, Trebnje. 1428 TRAKTOR VLADIMIREC prodam. Janez Bartol, Vel. Cerovec 10, Novo mesto. 1432 TRAKTORE ŠTORE 402 ali 404 Super, s kabino, do 4.000 DEM, kupim. ® 83-640. 1460 KULTIVATOR - KOSILNICO Gorenje Muta in Z 101 po delih prodam. ® 42-527. 1474 MOTOKULTIVATOR Ferarri D, 10 KM, prodam. Pavla Sever, ® 44-951. kupim HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. * (061)218-595, zvečer. 766 VARNOSTNI AVTOSEDEŽ kupim. * 40-329. 1282 JEDILNI KROMPIR odkupujemo. * 65-680. 1360 GRUŠT kupim ali menjam za hrast in prodam Z 750, letnik 1982. * 42-305. 1382 MLADO KRAVO po teletu, dobro molznico, kupim. * 57-526. 1440 motorna vozila FORD ESCORT 1.4 CLX, 3V, letnik 1991, 38.000 km, bordo rdeče barve, prodam. Tone Avsec, Smrečnikova 28, Novo mesto. 1262 R EXPRES 1.4, letnik 11/94, s petimi sedeži, 6.000 km, prodam. ® 316-113, dopoldan, ali 24-875, zvečer. 1263 VISO, letnik 1986, dobro ohranjeno, prodam. ® 47-117. 1276 UNO 45, letnik 1990, črne barve, prodam. * 52-190. 1281 Z 101 GTL 55, letnik 1986, samo 50.000 km, avtoradio, registrirano do 6/95, prodam za 2500 DEM. * 49-591. 1295 Z 128, letnik 1988, in karambolirano Z 128, letnik 1987, prodam. ® 52-165. 1297 Z 750 po delih, vino šmarnico ter svinjsko mast prodam. ® 21-715. 1306 R 4 GTL, letnik 1988, karamboliran, prodam. ® 45-477. 1314 FIAT TIPO 1.6 IE SX, zelo ohranjen, letnik 5/93, prodam. Anton Kovačič, Ul. stare pravde 53, Novo mesto. 1320 ŠKODO, letnik 1982, registrirano do 18.6., rdeče barve, prodam. ® 25-856. LADO SAMARO, letnik 1992, prodam. ® 26-598. 1331 MOTOR APN 6, avtoprikolico in motorno žago prodam. ® 47-839. 1336 JUGO 45, letnik 1989, kot nov, rdeč, prodam. ® (0609)621-512. 1341 FIAT REGATO, letnik 1987, in 5 t sena prodam. Udovč, Črmošnjice 55, Stopiče. 1342 CITROEN AX 11 TRS, letnik 1991, črne barve, lita platišča, temna stekla, 5 prestav, 5V, registriran do 7.8.1995, prodam. Roman Maznik, Gor. Maharovec 12, Šentjernej. 1343 FIAT TIPO 1.7 D, letnik 3/93, 5V, prvi lastnik, brezhiben, 32.000 km, prodam. ® 23-911. 1344 126 P, letnik 1981, dobro ohranjen, in traktorsko prikolico domače izdelave prodam, oboje po 1000 DEM. ® 85-612.1353 CITROEN AX 11 TGE, letnik 1991, re-gistriran_do 25.1.1996, prodam. ® 73-283. ASTRO 1.41, letnik 1992,3V, bele barve, registrirano za celo leto, ugodno prodam ali menjam. ® 58-229 ali 58-516. 1356 CTX 80, letnik 1990, registriran do 29.8.1995, prodam. ® 44-236. 1357 DIANO, letnik 1981, registrirano do 1.7.1995, ugodno prodam. ® 43-796. 1361 R 4 GTL, letnik 1991, prevoženih 45.000 km, bele barve, ugodno prodam. ® 24-354. MOTOR TOMOS, 14 M, s petimi prestavami, letnik 1982, registriran in malo rabljen, vozen, prodam. ® (0608)62-241, popoldan. 1367 MAZDO 323 Sedan, letnik 1988, prodam. ® 65-680. 1368 JUGO 45, letnik 1989, 55.000 km, rdeče barve, ohranjen, ugodno prodam. Skušek, Dobrava 10, Otočec. 1373 Z 750, letnik 1983, lepo ohranjeno, in Z 101 prodam. Vrh pri Pahi 6 b, Otočec. 1390 JUGO 45, letnik 1990, registriran za celo leto, in kombi Z 900 AK, letnik 1988, prodam. ® 26-863. 1391 JUGO 55, letnik 1989, registriran do 5.8.1995, prodam za 3600 DEM. * 42-427. 1393 UNO 45, letnik 1988, prodam. * (0608)75-781. 1395 LADO SAMARO 1300, letnik 7/90, bele barve, 3V, prodam za 6500 DEM. ® 52-804. 1396 JUGO 45 KORAL, letnik 8/89, prodam. * 73-292. 1401 GOLF D, letnik 1983, ugodno prodam. »28-861. 1402 AUDI 80,2.0,16 V, letnik 90, črn metalik, z opremo prodam ali menjam. ® 068/ 25-115. 126 PGL, letnik 1989, solidno ohranjen, registriran do 10/95, prodam. ® 83-261, ves dan. 1404 Z 850, letnik 1981, rdečo, dobro ohranjeno, registrirano do 3/95, prodam. ® (0608)32-930, popoldan. 1406 VISO CITROEN, letnik 1982, registriran do 28.1.1996, v dobrem stanju, ugodno prodam. Lado Juršič, Koroška vas 12, Novo mesto. 1418 JUGO 45, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. V 42-762. 1420 FIAT UNO 1.0 ie, letnik 1993, registriran do 9/95, prodam ali menjam za manjši avto. * 78-520. 1429 LADO SAMARO, letnik 1988, troje vrat, 5 prestav, bele barve, prodam. ® 27-971. 1441 R CLIO, letnik 1993, prevoženih 16.000 km, RT oprema, ugodno prodam. ® 27-497. 1447 JUGO 55 KORAL, letnik 1988, prodam. » 23-977, po 15. uri. 1449 R 4 GTL, letnik 1990, rdeče barve, 47.000 km, prva lastnica, prodam. ® 23-769. 1454 Z 101, letnik 1987, prevoženih 46.000 km, prodam. ® 43-592. 1455 126 P, letnik 1987, registriran do 10.7.1995, prodam. ® 85-671. 1464 JUGO 45, letnik 1989, prodam za 3700 DEM. »78-136. 1468 JUGO 45, letnik 1991, lepo ohranjen, bele barve, prodam. ® 20-392. 1472 CLIO 1.4 RTI, letnik 1994, malo poškodovan, vozen, prodam. ® 25-908. 1475 GOLF JX D, letnik 1989, bel, registriran do 4/95, 117.000 km, prodam za 11.200 DEM ali menjam. ® 48-542. 1481 PASSAT 1600 L, letnik 1974, generalno obnovljen, neregistriran, prodam. » 25-706, zvečer. 1487 GOLF D, letnik 11/89, prodam. » (0608)63-101. 1488 GOLF B, letnik 1976, registriran do 14.5.1995, in motor za Muto 21. maj, 8 KM; ugodno prodam. ® (0608)51-376. 1489 R 18 TL, letnik 12/82, registriran do 1/96, dobro ohranjen, ugodno prodam. » 28-424. 1495 obvestila NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® 42-524. 686 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15besed) Ime in priimek:......................................... . Ulica in kr^j:............................................ Pošta:.................................................... Naročniška številka:...................... Podpis: Datum:.......................... iirtiujuiuft za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, » (0608)79-375. 765 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. * 44-662. 770 NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol in 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, * (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, ® (0608)67-578, in Anita Janežič, SlepŠek 9, Mokronog, ® (068)49-567. 800 MAŠKARADNE KOSTIME za otroke do 14. leta prodajam. Pošljem po pošti. ® (061)266-940, od 10. do 18. ure. 879 PURANE BREZ PURIC, težke 2 kg, bomo prodajali 8. aprila, rjave in grahaste nesnice ter bele piščance za dopitanje pa od 20. marca dalje. Jože Jeršin, Račje selo, » 44-389. 1231 JARKICE, rjave, stare 5 mesecev, in krompir prodam. Možna dostava. ® (061) 627-029, Fujan, Hraše 5, Smlednik. 1274 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da s 3.5.1995 obratovalnica ne obratuje več. Optik Martin Križnar, Kastelčeva 1, Novo mesto. 1287 VINOGRAD in zidanico v Vel. Plešivici prodam. ® 59-534, od 8. do 18. ure. 14$ prodam posest V ČRNOMLJU, k.o. Dobliče, prodam neporaslo parcelo, 1604 m2, in v k.o. Ma-verlen 53601 m2 mešanega gozda. Pišite na naslov: Petra Benvenuti, Miklošičeva 36, Ljubljana! 662 PRODAJATE, kupujete, najemate stanovanje, stanovanjsko hišo, vikend, poslovne prostore ali parcelo? Kličite podjetje za nepremičnine ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, ® 60-667! 929 NJIVO v Metliki, 20 a, atraktivna lega, prodam ali dam v najem. ® (061)571-399. 1275 NEDOGRAJENO HIŠO (7x9 m), eno-nadstropno, 4 - sobno stanovanje, delno opremljeno, centralno ogrevanje, telefon in vsi komunalni priključki, brez fasade, ter z 800 m2 zemlje prodam. Ogled možen vsak dan. * 59-357. 1279 NA BORŠTU, Cerklje ob Krki, prodam njivo ob asfaltni cesti, 60 a. V (0608)69-241. 1283 VINOGRAD, 450 trt, in brunarico na Rožancu pri Črnomlju prodam. » 52-922. 1284 ZIDANICO in vinograd v Starem Ljub-nu prodam. ® 83-789. 1291 STARO HIŠO, 8 km iz Sevnice, in suhe borove deske prodam. ® (0601)84-338. 1302 STARO DOMAČIJO z 2800 m2 zemlje, vse zazidljivo, 8 km iz Novega mesta, prodam. * 78-224. 1324 ZAZIDLJIVO PARCELO za vikend na Riglju pri Dolenjskih Toplicah prodam. Elektrika na parceli. ® 65-4)12. 1330 ČRNOMELJ-OKOLICA! 15.300 m2 gozda (40 do 50 m3 hrasta, 250 m3 mešanega gozda (večinoma breza) prodam za 10.000 DEM. * (061)713-528. 1332 PRODAM ali dam v najem vinograd (30 a) na Rihpovcu s staro zidanico in vso vinogradniško posodo. » 44-824. 1334 ZELO UGODNO prodam 15 a vinograda z zidanico v Bojniku pod Malkovcem. * 73-180. 1340 NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU oddam ali prodam vikend hišo z vinogradom na Stražnjem Vrhu nad Črnomljem. ® (061) 50-938 ali (061)159-78-28. 1369 KOLPA, Laze pri Dolu, vikend parcelo s kletjo, 6 x 4 m, vodnjak, cesta, sončna lega, prodam. Šercer, Novi Lazi 23, Kočevska Reka. 1381 V STRAŽI nad žago prodam vinograd z zidanico, primemo za vikend. ® 87-336. 1385 PARCELO, primerno za vikend, vinograd ali njivo pri Stopičah prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1405 VINOGRAD v Gabrski gori ugodno prodam. ® 23-703. 1408 I HA TRAVNIKA v Gor. Suhadolu prodam. * (064)47-027. 1409 TRAVNIK v Lipovcu pri Sadinji vasi ugodno prodam. ® (061)651-611. 1412 PARCELO, 13 a, 3 km iz Krškega, ob glavni cesti, zelo ugodno prodam. Na parceli je lesen vikend z vodo in elektriko, velik vrt in majhen sadovnjak. Drago Švajger, Aškerčeva 2, Krško, » (0608)34-831. 1422 NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodam starejšo hišo z nekaj zemlje v Dolu pri Šmarjeti. Voda in elektrika v hiši. Ogled možen v soboto in nedeljo. * 73-757. 1426 V MALEM GABRU prodam njivo, 1900 m2, in travnik, 5600 m2. * 44-603. 1430 V OBRŠKEM POLJU pri Dragatušu prodam dve njivi in travnike. » (061)129-1748, po 16. uri. 1435 VINOGRAD in zidanico v okolici Mirne na Dolenjskem ugodno prodam. Elektrika in voda v hiši. » (064)872-078. 1436 TREBNJE - prodamo več gradbenih parcel za stanovansjko gradnjo. ® 44-257. 1437 NA LIBNI ugodno prodam 15 a vinograda. ® (0608)62-958. 1439 GOSPODARSKO POSLOPJE s hišo in nekaj gozda, 28.000 m2, elektrika in voda v hiši, asfalt do parcele, v Šentrupertu na Dolenjskem prodam. ® (063)854-960. 1442 ZAZIDLJIVO PARCELO, 1200 m2, prodam. Do parcele je voda, elektrika, kanalizacija in asfalt. ® 316-115, od 8. do 19. ure. 1450 VINOGRAD v Novi gori nad Vrhpoljem oddam v najem. Karel Janc, Gor. Vrhpolje 85, Šentjernej. 1451 VINOGRAD na Malkovcu prodam. Asfalt na parceli. Enkratna priložnost! ® (0608)80-177. 1457 NJIVO, 25 a, v bližini novega naselja Kočevje v Črnomlju prodam. ® 60-304. 1461 ZIDANICO z dvoriščem v Semiču, asfalt, voda, elektrika, 45 a zemljišča, prodamo. ® 60-062. 1463 1 HA njive ali travnika v okolici Šmarjete kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 1476 VEČ kmetijskih zemljišč v Šmarjeti prodam. » 73-595. 1479 V MOKRONOGU prodam 6.000 m2 za- zidljivega zemljišča. ® (061)168-43-69, zvečer. 1484 MAŠKERADNE originalne otroške fr stume lahko naročite po ® (061)448-475^ HLEVSKI GNOJ prodam. Po potrebi tudi dostavim. » 42-720. 1264 SENO in vino ugodno prodam. * ?\ 413. 1265 BMX in gorsko kolo Atala prodam- * 342-349. 1266 80 L kotel za žganjekuho, zelo malo rab" Ijen, prodam. ® 42-754. METRSKA DRVA na dvorišču prodaj-» 42-473. 1270 4 T kvalitetnega sena in traktor Torpedo 48 prodam. ® 25-302. ^ OTROŠKI AVTOSEDEŽ in kombiniraj voziček prodam. ® 47-830. l77' OMARO, 90 cm, dve postelji in 2 stoU poceni prodam. ® 26-628, v petek P°f*£ dan in v soboto dopoldan. 12®- DOMAČE ŽGANJE poceni prodam-» (061)746-404. W DIGITALNI AVTORADIO MTC, ojačevalec in zvočnike, vse še zapakirano, i P' rancijo, prodam za 320 DEM, tudi pošlje®-»(0608)82-916. ^ SENO in koruzo v storžih prodam. Ktf ljcvič, Ostrog 26, Šentjernej. 12®* NOVO pomivalno korito Kolpa ker * Aga prodam. » 83-734. SENO prodam ali menjam za vino td razne starinske predmete prodam. * 145. i2r VINO, kvalitetno, metliško črnino i11 laški rezling ugodno prodam. » 59-054^ OCVIRKE in mast, cvrto v pečici, ugodno prodam. Rozi Zupančič, Dol. Grad#* 15,Šentjernej. SENO prodam. * 43-759. 1™ SENO, rabljen pralni stroj Gorenj«-pand žago in rabljene moške obleke in pij* če prodam. Vintar, Sp. Vodale 19, Tržiš® ITALIJANSKO klavirsko harmonij 96 - basno, 6 registrov, ohranjeno, Pr0^t% ali zamenjam za frajtonarico. » (0608)ojv 137. FOKSTERIERJA, starega 10 mesec^ ugodno prodam. ® 52-928. DIATONIČNI HARMONIKI Melodij* spccial, duri C, F, B in H, E, A, Pro<^aJ^ ZAMRZOVALNO OMARO, lOOl.Pft dam. »60-718. >3" VARILNE APARATE za avtoklepar prodam. Avgust Košak, Šmarješka c. 48. . 22-133. SENO in otavo, 1000 kg, ugodno PfjJ dam. ® 43-544. KOMPRESOR, nemški, malo rabljffj prodam. ® (0608)87-424. ŠIVALNI STROJ Super Slavica in <‘e. trično pušo za likanje in lepljenje tkat* prodam. ® 43-790. NERABLJEN KUPPERSBUSCH. *** 35 cm, ter ohranjeno kuhinjsko omari®, koritom ugodno prodam. ® 21-155. *■* NOVO mizarsko mizo (virštad) in no impregnirano svinjsko kad prodam. & *i 265. »Jr 100 M2 suhega smrekovega ladijskcIF poda, širine 8 cm, debeline 18 mm, Pr0^% ® 84-220. $ 10 t sena prodam. ® 42-749. ‘g VOZ, komat in dobro seno prodnjj 76-489 i-f CERTIFIKAT v vrednosti 450.000 SL prodam. » 45-358. \ JEDILNI KROMPIR, beli, in kromp«^ nadaljnje sajenje dezirc in sante P Dostava na dom. ® (064)49-118. L) J 3 T kvalitetnega sena in okno 140 x 1*.| polkni prodam. ® 76-301. SUH SMREKOV OPAŽ, ladijski p£ zaključne letve, možna dostava in mont^ Cene zelo ugodne! ® 73-587. J j, 5 - OKTAVNI klavirski sinthesizer W ha, spremljave, malo rabljen, Pr0 j zelo ugodno prodam. » 65-477. A PRALNA STROJA Gorenje, eden st»* • let, drugi WA 606 X, oba brezhibna, P°?M prodam. ® 47-344. jj BIKCA, starega 4 mesece, prodali menjam za krmo ® 42-759. J VEČ TON dobrega sena prodam-Hočevar, Stara vas 9, Škocjan, ® 7*j4j6 OSTREŠJE gospodarskega poslopij opeko, velikosti 6 x 15 m, prodam. ^ A\1 135. 1 VEČ 100 -KG prašičev, krmljenih 1 ^ mačo hrano, prodam. ® (0608)79-270- DOLENJSKI LIST Št. 7 (2375), 16. februarja 199? M 50T hlevskega gnoja in 10 m3 komposta prodam. « 76-178. 1424 ŠTEDILNIK za etažno centralno in 50 kom. strešne opeke Strešnik prodam. ® 324-249. * 1425 ENO LETO STARE pave samice po 100 DEM/kom. in vse vrste jablan na podlagi M 9 Po 500 SIT/kom prodam. W 60-099, P° 18. uri. 1427 KOZOLEC DVOJNIK, 6 oken, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1431 HRASTOV SOD, 1200 1, dobro ohranjen, prodam * (0608)84-188. 1443 dve DELOVNI KOBILI, stari 6 let, ena zžrebetom,druga breja 9 mesecev, prodam. Martin Može, Jurna vas 2, Novo mesto. 1444 .. HLEVSKI GNOJ in slamo prodam. ® 65-004. ,448 ŠTEDILNIK CALOREX, malo rabljen, ugodno prodam * 67-486, popoldan. 1452 RABLJENA NOTRANJA VRATA in °kna, kopalniško opremo in Z 750, registrirano do 17.10.1995, prodam. ® 41-177. o I456 SIVO TELIČKO, staro 12 tednov, pri-nC»r.x° 23 nadaljnjo rejo, prodam. Janez Ur»n krjjevo 8, Šentrupert. 1458 OBLAČILA z.a dojenčka do 1 leta, voziček torbo za dojenčke ter 2 fotelja prodam. * 42-216. I459 ODLIČNO ŽGANJE tropinovec, staro ^č let, prodam po 400 SIT/1. * (0608)33-«05, zvečer. 1462 HLADILNIK, 75 1, malo rabljen, ter staro pohištvo (kolovrat) prodam. * (0608) 02-687. ,466 AVTOSEDEŽ CHICCO, kot nov (H zapenjanje, več položajev), prodam. * 78-Popoldan ali zvečer. 1467 SE VRSTE sadnega drevja ter lesne cepljenke prodajamo po najugodnejših ce- nah»M/rgOVma Rasl’ Krška vas 86 a- 1469 DVE KRAVI s teletom, prašiča, 150 kg, >n odojke prodam. ® 42-532. 1471 KRAVI s teletom prodam. * 41- ° td 1477 IR1 industrijske šivalne stroje ovverlock 'inu i’tr‘" n'tnc*2 kosa lcr dvoigelni pas-Hf* Vbcrdeck Mauser special prodam. * JV-674, popoldan. 1478 ELEKTRIČNE OMARICE, notranje in zunanje, kompletno opremljene, prodam P° ugodni ceni. Izvajam tudi elektroinšta-lacije. »(061)75,-432. 1483 VINOGRADNIŠKA SIDRA in kostanjevo kolje prodam. * 43-509. 1485 ASTMATIČNIM, obolelim za bronhitisom, proti prehladu, za kopeli, savne, inha-acijo se odlično obnese jelkino eterično olJcv* (061)264-900. 1490 VINO, bizeljsko belo in rdeče, iz okolice Pisec prodam. * (0608)65-526. 1491 SADIKE JABLAN, sorte idared, jona-gold, zlati delišes, na podlagi M 9, z dekla-racUo, prodam. * (0608)89-166 1492 TRI KOZE in borove plohe, 7 cm, prodam. * (0608)82-838. 1494 razno TRGOVSKI LOKAL, možno tudi z mesnico, v Novem mestu, oddam v najen * 323-615. 126 LOKAL v Novem mestu (Kandija) oc dam v najem. * 24-416. 126 POTREBUJETE prevod reklam, publ kac‘j in podobno? Iz nemščine prevedem razumljivo, dosledno in diskretno. * 5( 240. j 2č ŽELITE kaj zvedeti o vaši prihodnost Ste obupani, žalostni? Pišite nam na našlo' P.P. 22, Semič. 127 V CENTRU Trebnjega oddam lokal. 1 44^04. ,27 POSLOVNI PROSTOR, 200 do 300 m! V Novem mestu ali bližnji okolici, za mirn proizvodnjo, iščemo. * 321-501, dopo dan. |2 c; SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO t rebnjem oddamo v najem. * 44-620. 129 sir/ CENTRU Novega mesta oddam pi S kII' Prostor. * 21-120. 125 a^arsstrac kve 25ni T1:Jože Krls'an »-P-. Gor. Pon 25'Trebnje, * in fax: 44-679 ali 44-76 ter 2MVmP?°SLOVNI PROSTOR. 70 m' cesti v ^ °Brajenega dvorišča ob glavi JSSaffiSS.,«2 trr gospodinlsVa aC1-*’ P°pravlla elek,riin * 73-041 aparatov hitro In ugodn P0djetfa?n°YOD^KE STORITVE za ma nah * 4< ?!\r,nikc n“dim po ugodnih c V N* ir?, i poP°ldan. 131 PrimerniM °,DDAMO ^ m2 prostor 324-449 23 sk a^'^c ali proizvodnjo. I nem5ke krznarje vzr nam! Jp/"°ameri5ke iinčilc. Pridružite ramo odkunamo legla na obroke, garam a" IT _____službo dobi '5čem'JI^jA^K v živilski trgovi STDr\ °^'*42. K)( in i2kušPnN°,?METANJE- Hčemo mla( (0608)21 -723^C aVCC' ^°^>cr zaslužek! 1 ^rana*i?^^*^ DEKLE za delo v strežt 3 ln s>anovanjc v hiši. * 43-797. v Isisfroin^ 7-aPOSI7MO dekle za strcžl Mla lili Rebnjem. * 45-754. 13< otroka in ^ UPOKOJENKO za varst\ Poslim v /3 manjša gospodinjska dela z 15. do | t-rnomlju. * 57-835, v nedeljo c LESNrn' U' hlodovm, A MANIPULANTA za odki 44I-525 nnnorarno zaposlimo. * (06 SOhpP" 20 uri- 13' t^em0 /jAVCE za zbiranje certifikate OO5 ‘ '-cl° dobro plačilo! * (0608)8 Za pp/vp. 1 n‘2k»h ce k ^ Merima odej po izredr ?r°^ajo t?3! P°trcl)ujcmo pet agentov , 32l-7gj Prcko Predstavitev. * 322-780 s fr**Crsk^? ^°bi rcdno zaposlitev v nove ,?^u5nip ^J^u v Novem mestu. Pogoj i . VOKRf 7,;42K. 14: *^ko Drir» * TALNICI zaposlimo dckl pr,Pravnico. Dober OD.1-- 1445 DEKLE za delo v strežbi dobi redno ali honorarno zaposlitev * 26-356, od 17. do 21. ure. l44^ PIZZERIA SIMFONY takoj zaposli natakarice in kuharice. OD dober. * (0609) 622-268. 1453 IŠČEMO ŽENSKO, ki bi skrbela za ostarelega očeta v Ameriki. Šifra: »JEZERO«. 1470 PIZZERIA v Novem mestu redno zaposli mlajšo izkušeno natakarico. Delo je izmensko, nedelje proste. * 342-781. 1473 TAKOJ ZAPOSLIMO mizarja, lahko pripravnika. Mizarstvo Miklič, Trg 38, Mirna Peč, * 78-122 ali 47-226. 1480 />MARMOlER^^^^ Beograjska 38, Maribor OGREVANJE Z MARMORJEM IN GRANITOM zdrava in varčna toplota službo išče PRODAJALKA z večletno prakso s prodajo tekstila išče redno zaposlitev. * 83-578. 1352 DELO vzamem na dom (sestava, pakiranje ipd). Na razpolago veliko delovnega prostora, primernega za skladišče. * (0608) 82-839. 1438 . stanovanja MLAD PAR najame enosobno stanovanje ali garsonjero v Novem mestu. * 23-557 ali 23-472, popoldan. 1293 TRIČLANSKA DRUŽINA išče enoinpolsobno stanovanje v Brežicah ali Krškem * (0608)77-032. 1310 V NOVEM MESTU najamem trisobno opremljeno stanovanje ali hišo s telefonom. Šifra: ».PREDPLAČILO«. 1321 DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, na Smrečnikovi, prodam. * 26-751. 1323 V BREŽICAH prodam dvosobno stanovanje. 58 m2, visoko pritličje, staro 4 leta. * Predanič, Gregorčičeva 16, Brežice. 1346 DRUŽINA najame stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici ter kupi ohranjen otroški voziček. Šifra: »»MIZAR«. 1376 ZA DALJŠE OBDOBJE najamem dvoinpolsobno stanovanje v Novem mestu. Šifra: »»4()0 DEM«. 1411 ženitne ponudbe ŽELIM SPOZNATI kmečko dekle, lahko tudi mamico. Otrok ni ovira. Šifra: »POMLAD«. 1301 22- LETNI simpatičen fant. ki živi sam in je materialno preskrbljen, želi spoznati resno dekle. Šifra: »ČLOVEKA SPOZNAŠ PO SRCU«. 1465 UPOKOJENEC SREDNJIH LET, s hišo in nekaj zemlje, išče sebi primerno gospodinjo, ki bi se preselila k njemu. Šifra: »PRIDI K MENI«. 1493 Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK tel. (068) 324-496, 67-108. izpušne cevi tel. (068) 322-643, 322-278 TRADICIJA IN KVALITETA tei. 062/31-324 SALON RENA 1 A N*gt in podaljševani« nohtov . žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. 0M/2S-1U Jedlničlca 18, Novo meeto ROHR-BLITZ kd.o.o.i ClfCCNJC VSIH VRST KANALIZACIJSKIH CS KANAL TV PftEOUEDI SESANJE IN čllČENJE POD VODNIM PRITISKOM OLJNIH IN ClfCUtJE BENCINSKIH.) MAŠČOBNIH LOVILCEV IN VSE OSTALE KOMUNALNE USLUOE ČISTIMO TEL.-0608/41 616, 81 955 DEŽURSTVO:22 050 AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto — prodaja vozil RENAULT — menjava staro za novo — odkupi rabljenih vozil ob nakupu novega vozila CLIO si izberete darilo v vrednosti 35.000 SIT NOVO UGODNI KREDITI obresti že od R+12,5% InajugodnejšT leasing V SLOVENIJI polog 25%, 30%, 40% 50% odplačilo na 2, 3. 4 ali 5 let Informacije (068) 324-533 ŠOLA TUJIH JEZIKOV fUMlOlIO 068/341-434 Vpis v tečaje od 10. — 16. ure LEKAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Novem mestu, Otočcu, Vavti vasi, Soteski, Žužemberku, Rebri,Trebnjem, Dol. Podborštu, Selih pri Šentjerneju, Šmarjeti, Gazicah, Smolenii vasi, Krškem, Brestanici — na Sutni, Dol. Boš-tanju, Raki, Bučki, Šentjanžu, Podborštu pri Šentjanžu, Brežicah, Črnomlju, Gorenju pri Kočevju, Stopah pri Vel. Laščah, Kalu pri Šentvidu pri Stični, Zaplazu, Zdolah pri Krškem, Telče na Križu, Mokronogu, Krškem, Mirni Peči; stanovanja: v Novem mestu, Straži, Žužemberku, Uršnih selih. Krškem, Ljubljani; lokale: v Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni, Novem mestu; poslovne prostore: v Novem mestu, Mokronogu, Krškem, Straži pri Novem mestu, Trebnjem in Črnomlju; vikende: v Semiču, Tanči Gori, Soteski, Starem Ljubnu, Zagradu pri Škocjanu, Trščini, Gačah, Karte-Ijevem, Kamenski in Mavrlenu, Vinjem vrhu, Šentjurski gori, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gorenjski gori pri Mirni, Talčjem vrhu, Zaplazu; parcele za gradnjo: v Mirni Peči, Trebnjem, Dolnji Nemški vasi, Stopičah, Vrhu nad Šentrupertom, Stari vasi pri Brežicah, Brusnicah, Mihovcu pri Podgradu, Semiču in Straži za vikende, Dol. Suhadolu, Zagradski gori pri Škocjanu z že začeto gradnjo; v najem oddamo: lokali in pisarne v Novem mestu. Krškem, Metliki; Tel./fax 068-322-282 tel. 068-342-470, od 8. do 19. ure / N PEKI - MLINARJI POZOR Za zelo ugodno ceno Vam nudimo opremo za pekarno (od etažnih in roto peči s spiralnim mešalcem s po dve kible prokrom in dvigalom, oblikovalcem, delilcem, linije za hamburger... Kompletne- mline za moko vseh velikosti (za vsak žep), kompleto opremo za močna krmila za vse živali ipd. Javite se na telefon 0039-336-687970. J DOLENJSKI LIST marketing tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898 KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, S.p. Lokve 5/c 68340 ČRNOMELJ Po najugodnejših cenah vam izdelamo in brezplačno dostavimo izdelke iz marmorja in granita. Na zalogi 25 različnih barvnih odtenkov in debelin. Možnost plačila na obroke. Informacije na tel. (068) 52-492. TELEVIZIJA NOVO MESTO Icanal Tr d i n o vega~\7rhž)^ na kanalu * vsak dan ob 19. /n 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. url KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV .A ®sorjrr0vkkS SONJA NOVAK Aškerčeva ul. 7 (Regerške košenice) 68000 Novo mesto tel./fax: 068/341-134 V sodelovanju z ZAVODOM ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Območna enota Novo m»s!c vam BREZ VAŠEGA PLAČILA nudimo naslednje storitve: — Ureditev dokumentacije — dovoljenje za pokop — Prevoz pokojnikov na območju območne enote Novo mesto — Kakovostne krste s pripadajočo opremo — Ureditev pokojnikov na domu — Izkop in zasutje grobne jame — Uniformirano pogrebno moštvo — Postavitev odra in žalne dekoracije — Vse storitve v zvezi z upepelitvijo. Ob naročilu storitev predložite le zdravstveno izkaznico pokojnika-ce, ostalo uredimo mi. Naši uslužbenci so vam na voljo non-stop na tel. številkah: 068 341-134 in 0609 623-211 n il J; GRAVERSTVO IN PASARSTVO !! J| NEŽKA STANIŠA j i DOL. TEŽKA VODA 36 j ! J» 68000 Novo mesto < > J [ tel.: 068/43-770 ] | ii ii 1 [ Nudimo vam vsa graverska ] | i in pasarska dela < i [ pokali, napisne reklamne ta- J J i ble, štampiljke, vse vrste ro- ! i | zet, Cu lijaki za pretok vina, JI i Ms cvetlični lončki, Ms križi J , J in svečniki, bron tolkala (levi i' ; za vhodna vrata), peskanje !! J kovin, Cu kotlički za kuhanje j J i v naravi, Ms stojala za dež- !! i nike. ! Se priporočamo! | | i i i > i i KMETOVALCI, SERVISERJI TRGOVINA KLASJE vam po zeio ugodnih cenah nudi rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, IMT, ZE-TOR, UNIVERZAL, URSUS. Nudimo vam vse tipe akumulatorjev VESNA z možnostjo plačila na dva čeka, popravi-lo vseh tipov traktorjev in prodajo traktorjev ZETOR. Rezervne dele vam pošljemo po pošti. KLASJE Cesta na Klanec KRANJ Tel.: 064/331-375 Če imate avto, čas in voljo z osebnim angažmajem zaslužiti denar, lahko postanete naš poslovni partner. Delo je primerno tako za ženske kot za moške. Naša ponudba je resna. In pri dodelitvi te tako ugodne možnosti za zaslužek smo izbirčni. Prosimo pokličite nas na telefon: 063/702-031. Gospa Lahova vam bo dala prve napotke. Gasilsko društvo Globodol proda dobro ohranjen kombi Renault IMV 1600. Ogled v nedeljo, 19. februarja, ob 9. uri pred gasilskim domom. AGENCIJA * VSEVED * Naj bo iivljenje prijetnejše TESARSTVO: 750 — 1000 sit/h KROVSTVO: 3 DEM - 12 DEM/kv m KLEPARSTVO: 400 — 1000 sit/tekoči m MIZARSTVO: strojno = 1500 — 2000 sit/h ročno = 1200 — 1500 sit/h ŽAGANJE HLODOVINE: 1700 — 2000 sit/kub m Podrobnejše informacije po telefonu: (068) 322-333, 323-222. ZAHVALA Ljubila si življenje, naravo, ljubila si svoj dom, a v strašnem trpljenju odšla si v večni dom. V 69. letuje po hudi bolezni prenehalo biti srce naši dragi mami, stari mami, prababici, sestri, tašči in teti TEREZIJI BAN z Dvora 47 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje ter mami podarili toliko vencev in sveč. Posebna zahvala G D Dvor za pogrebni obred, predstavnici odbora ZZB ge. Ljubi Senica za poslovilne besede, pevcem in pihalni godbi iz Novega mesta, sodelavcem KS Žužemberk in Keko Žužemberk, sestrama ZD Žužemberk Dragici in Vidi za obiske na domu ter vsem, ki ste pokojno tako številno pospremili na zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Če bi koga solza obudila, ne bi tebe. draga žena, črna zemlja krila. Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša predraga žena, mamica, sestra, hčerka, babica, teta in sestrična MARIJA OVNIK Gradiška 28, Straža Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojni podarili toliko cvetja in sveč ter nam stali ob strani. Hvala sodelavkam in sodelavcem podjetja GG TG Straža, SŽ-SV Novo mesto, Krka- Zelena zdravila, SVP- bivšim sodelavcem, govornikoma najbližjih sosedov in upokojencev SVP Novo mesto za ganljive besede, pevcem, g. Okleščenu za pogrebne storitve, Internemu oddelku novomeške bolnišnice, Kliničnemu centru odd. CIIM in g. župniku za tople besede in lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iz srca hvala, ker ste pokojnico v tako velikem številu pospremili v tihi, prerani zadnji dom. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ljubit si življenje, naravo, ljubil si svoj dom. a v težkem trpljenju odšel si v večni dom. V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata in praded ANTON JANC iz Štatenberka 5 pri Trebelnem Ob izgubi dragega ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in maše. Posebna zahvala sosedom Draganovim, Bevčevim in Zoretovim, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerke Mici, Julka, Tončka, Ani, Karolina, sinova Tone in Martin z družinami PORTRET TECjA TEcIlNA Alojzija Roženbergar bivala občinsko štipendijo, in ne samo iz navezanosti na dom, am-pak zaradi občutka dolžnosti. ” Čeprav življenje in njegove nelepe, včasih kar krute plati potol-Čeio ali vsai obrusiio rnir.dr.xmn vi. Na Dolenjskem izbruh epidemije ošpic Ministrstvo za zdravstvo razglasilo epidemijo ošpic, kije obsežna na širšem Dolenjskem - Med obolelimi veliko Romov Dr. Dušan Harlanden učinkovitejšo preventivno dejavnost! - Kakšni so razpoznavni znaki te zelo nalezljive bolezni So ljudje, ki so celo življenje navezani na svoj dom, na kraje svojega otroštva in bi kot kazen doživljali to, da bi morali živeti drugje. Pa so kljub temu ali prav zato lahko tudi svetovljani in nadvse uspešni v svojem poklicu. Za Alojzijo Roženbergarjevo to že velja, kot le kaj. “Kakšna Alojzija neki!” bodo rekli tisti, ki bolje poznajo direkto- rico pomembnega Krkinega sek torja za proizvodnjo zdravil, " vendar Ljuba. ” Tisti iz Str, vasi in okoliških krajev, ki jp po- 'to je Tisti iz Stranske znajo od malega, pa bodo rekli, da je njihova Plantanova ali po domače Kovačeva Ljuba. Od malega jo namreč kličejo s tem imenom. "Če gre za kaj bolj uradnega, mi rečejo Roženbergarjevo, za domače, prijatelje in znance sem Ljuba, " se nasmeje ta šarmantna gospa, ki v svoji neposrednosti in prijetnosti deluje zelo preprosto. Ves čas živi v Stranski vasi. Od čejo ali vsaj obrusijo mhdOsmo vihravo idezinost, je Ljuba Roženbergar tudi sedaj, v svojih zrelih letih, v bistvu ohranila to lepo lastnost, ki ni dana niti vsem mladim, drugi pa jo kot nepotreben balast zavržejo. V resnici pa življenje dela lepo, vredno in dragoceno. Krkino proizvodnjo zdravil magistra Roženbergarjevo pozna do potankosti; dolga leta je bila vodja tablet nega obrata, od leta 1991 pa je uspešna direktorica tega največjega in izredno pomembnega Krkinega sektorja, v katerem dela več kot 850 ljudi. “Zdravilo mora imeti dušo, zato proizvodnja zdravil rti navadna proizvodnja in zahteva visok etični odnos vseh zaposlenih, od vodilnih do delavcev za stroji in do čistilke. Za zdravilo povprečna kakovost, pa če je ta še tako visoka, ne pomeni prav dosti. Gre namreč za to, da mora biti ne samo povprečje najvišje, ampak vsaka posamezna tableta brez najmanjše napake. Človek ne jemlje povprečja, ampak prav tisto eno tableto, kapsulo in kar je še zdravil. Pri tem ne pomaga samo kontrola, pa če je ta še tako natančna in stroga; to je konec koncev le mrtvo-gledništvo. Pri proizvodnji zdravil mora biti vse to, ampak brez visoke etične zavesti vseh in vsakega posameznika ne bo “pravega ” zdravila, "je trdno prepričana direktori- UUBUANA, NOVO MESTO -Ministrstvo za zdravstvo je razglasilo epidemijo ošpic na območju Slovenije. Zdravstvenim domovom, bolnišnicam, območnim zavodom za zdravstveno varstvo ter splošnim zdravnikom in specialistom pediatrom - zasebnikom je poslalo obvestilo o epidemiji in ukrepih za preprečevanje širjenja te nalezljive bolezni. Med temi ukrepi je tudi čimprejšnje cepljenje vseh otrok, ki še niso bili cepljeni proti tej bolezni in * Kot poudarja dr. Harlander, so ošpice zelo nalezljiva in huda bolezen. Za njo zbolijo tudi odrasli, pri katerih se pojavlja v zelo hudi obliki in lahko pusti hude posledice na zdravju. Zaradi tega je predpisana 95-odstotna obvezna precepljenost zoper to bolezen. Toda obveznost cepljenja bi morala Slovenija natančneje zakonsko urediti, meni dr. Harlander. Ministrstvo za zdravstvo v sporočilu tudi opozarja, da so ošpice težka in zelo nalezljiva bolezen. Širjenje preprečujemo s sistematičnim cepljenjem otrok. “Za uspešno obvladovanje bolezni in preprečevanje nadaljnjega širjenja je potrebno, da se vsi, ki bodo povabljeni na cepljenje, tega obvezno udeležijo,” sporoča ministrstvo, tako pa opozarja tudi dr. Harlander. malega prav v tej odmaknjeni vasici pod gorjanskimi obronki, pa tudi hiša, ki sta si jo z možem postavila v senco mogočnih sekvoj na Ruperčvrhu, uradno sodi pod njeno rodno Stransko vas. Šolanja v novomeški gimnaziji, vsakdanje poti v šolo in nazaj, naj bo z vlakom ali peš, se spominja kot najlepšega dela svoje mladosti. Pa solidarnosti in povezanosti gimnazijskih vozačev iz vseh koncev Dolenjske. Se prej kot štiri letnike višje gimnazije je končala študij kemijske tehnologije, pa se je vmes še poročila in si kot hišna pomočnica “pridelala”še dobro službeno leto. “Kot absolvente so nas iz raznih ljubljanskih podjetij vabili v služo, vendar meni nikoli niti na misel ni prišlo, da ne bi šla nazaj domov. Sle samo zato, ker sem do- Seveda tako odgovorno delo, kol je njeno, zahteva celega človeka. Pa vendar se magistra Rožen-bergarjeva ne da na ta način, da bi jo ta njen vodilni managerski posel zasužnjil, si jo podredil in krotovičil njeno življenje. “Naj rečejo, kar hočejo, mislim, da ni dobro, da človek živi samo za posel, za službo, na vse drugo pa pozablja. Ne strinjam s s tem, da mora manag- strinjam s s tem, da mora manag-er tudi sanjati o svojem poslu. Saj se moraš izključiti, se posvetiti tudi osebnim stvarem, družini, drobnim radostim in zadovoljstvom, z eno besedo - narediti kaj za svojo dušo. ” Ona ima tako svoj vrt, z možem imata vinograd, kjer je že prišla do tega, da je lahko laborant pri pripravi škropiva; z možem in katerim od treh že odraslih otrok rada krene v planine; ima dve vnukinji, seveda najlepši, kot so vse na svetu. Pa okoli se ozre in pogled ji ijlepše ob- z Ruperčvrha obseže najlepše i zorje na svetu: od Trške gore do Gorjancev. ANDREJ BARTEU so že dopolnili starost, pri kateri je cepljenje proti ošpicam obvezno. Prav tako je obvezno cepljenje oseb, ki so bile v stiku z bolniki, med drugim sporoča ministrstvo za zdravstvo. Kot v posebnem obvestilu še piše ministrstvo za zdravstvo, se je zaradi cepljenja število obolelih za ošpicami POČITNIŠKA TENIŠKA ŠOLA NOVO MESTO - "teniški klub Novo mesto bo v sodelovanju z novomeško agencijo za šport med zimskimi počitnicami v novomeški športni dvorani pripravil brezplačno počitniško šolo tenisa. Vsi otroci, ki bi se radi seznanili s priljubljeno igro, lahko novomeške tenisarje obiščejo v ponedeljek, 20. februarja, ob 10. uri, šola pa bo trajala do petka. Otrokom se v športni dvorani lahko pridružijo tudi starši. Počitniška šola tenisa je uvod v spomladanske tečaje in pravo teniško šolo. Halo, tukaj je bralec Dolenjca Od lepih obljub je ostalo bolj malo - Zakaj je treba čakati mesece na vrsto, čakalnica je pa prazna? - Avto šola naj ne ovira prometa v kritičnem času - Še o upokojenkah Novoteksa Brezposelnost je še vedno velika in mladi težko pridejo do kakšnega dela, zato je razumljivo, da radi izrabijo vsako priložnost, ki se jim ponudi. Vendar velja biti previden. Jezni dekleti sta nam po telefonu povedali prav poučno zgodbo. Lastnik gostilne Na klančku v Črmošnjicah pri Stopičah ju je povabil, naj prideta k njemu opravljat delo natakarice. Res sta ves januar delali - pravita, da sta opravili 115 ur - na koncu pa jima je v žep kanilo borih 17.000 tolarjev. Bralec iz Škocjana se ob pogledu na pred časom zgrajeno bencinsko črpalko v tem kraju sprašuje, kdaj bo na njej lahko natočil gorivo in mu ne bo treba voziti se ponj v druge kraje. “Zdaj imamo novo občino in spodobilo bi se, da bi stvari bolje delovale. Vprašajte župana, kaj je s črpalko!” je dejal. Župan Povšič nam ni vedel povedati, kako je s črpalko, je pa zato dosedanji lastnik Ludvik Praznik povedal za vse Škocjance dobro novico, da bo črpalka začela delovati čez kak mesec dni. Črpalko je od njega kupil Petrol, medtem ko je vulkani-zerstvo in pralnico Praznik oddal v najem. Čez mesec dni bodo torej Škocjanci lahko poskrbeli za svoje žejne, pranja potrebne ali zbosene avtomobile kar doma. tamkajšnjo zobozdravstveno ambulanto. Pravi, da je tam, odkar imajo novo zobozdravnico, izredno težko priti na vrsto. Paciente naroča nekaj mesecev vnaprej, tako da lahko prideš na vrsto kvečjemu dvakrat na leto. Ob tem pa ga čudi, daje čakalnica vsakič, kadar se tam oglasi, popolnoma prazna. “To je prava sramota! Mislim, daje gneča samo na spisku, saj pri prejšnjem zobozdravniku ni bilo tako,” se je jezil Mirno-pečan ter dodal, da je poskusil popraviti si zobe v Novem mestu, a so mu tam dejali, da ga ne morejo vzeti, ker ima Mirna Peč svojo zobozdravstveno ambulanto. Dodal je, da ljudje, ki imajo dovolj denarja, že poskrbe zase, saj si lahko privoščijo zasebnega zobarja, tisti, ki se težje prebijajo skozi življenje, pa so prisiljeni čakati in čakati. Oglasil se je Janez Povše iz Otočca, ki ga jezi, da nikjer ne more kupiti semenskega krompirja v manjši količini. Povprašal je po vseh kmetijskih trgovinah, a ga povsod prodajajo le v vrečah po 50 kg. Sprašuje se, zakaj nihče ne pomisli na številne vrtičkarje. Bralec iz Mirne Peči je jezen na Bralec Dolenjskega lista iz Novega mesta je tudi potožil zaradi zdravstva, le da njega tišči drugačen problem. Kad bi se boimsKO upoKojti, ven-dar mu zdravstvena invalidska komisija noče ustreči, kljub temu da ima resne zdravstvene težave. Bil je večkrat težko poškodovan, najprej pred 41 leti z ročno bombo, potem si je dvakrat zlomil nogo in dobil še hud pretres možganov. Ko je pred 11 leti nastopil službo varnostnika, mu je dr. Kvasičeva zapisala, da ni sposoben za delo, kljub temu so ga zaposlili, zdaj pa, ko čuti, da res ne more več delati, komisija trdi, daje sposoben in da je delo lahko. Našega bralca najbolj jezi, ker vidi, kako nekateri bolniški upokojenci v pokoju delajo več in bolje, kot so prej. Jezi ga tudi, ko bere o mladih oficirjih nekdanje JLA, ki dobivajo lepe pokojnine, on pa se v zadnjih letih naglo zmanjševalo, zlasti po letu 1990, tako da smo po letu 1993 v Sloveniji zabeležili samo še 7 primerov te bolezni. V drugi polovici lanskega leta in v začetku letošnjega pa je zbolelo večje število ljudi v različnih krajih naše države. O stanju v zvezi z ošpicami smo vprašali v Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto. Dušan Harlander, dr. med., spec. epidemiolog, direktor Zavoda, je povedal, da so se začele ošpice na tem območju pojavljati v zadnjih mesecih lanskega leta, ko so zbolevali necepljeni otroci, predvsem romski. Bolezen seje potem razširila v novomeški zdravstveni regiji, zatem pa na Notranjsko (v Kočevje). Na območju Črnomlja so primere bolezni zabeležili letos, in sicer januaija 19, prav tako so se v letu 1995 pojavile ošpice v Metliki - zbolela je ena oseba - in v Krškem, kjer so odkrili 3 bolnike. Tokratna epidemija tudi ni obšla Trebnjega. Ošpice so ugotovili tudi v Novi Gorici in v Celju. V epidemiji ošpic na Dolenjskem, ki še ni končana, je doslej zbolelo 160 oseb, od tega 41 odst. Romov. Po DVA NASTOPA TRIA NOVINA GUMBERK - Družinski trio Novi-na tudi v tem tednu priredi kar dva dobrodelna konceta z naslovom: “Samo življenje za druge je vredno življenja”. V petek, 17. februarja, bo ob 19.30 koncert v telovadnici osnovne šole Podzemelj, v nedeljo, 19. februarja, ob 15. uri pa v kulturnem domu v Mirni Peči. Zbrani denar bo namenjen otrokom na Pediatrični kliniki v Ljubljani, obolelim za rakom. SKUPINA HARLEKIN V ŠENTJERNEJU ŠENI JERNEJ - V soboto, 18. februarja, ob 19. uri bo v dvorani osnovne šole v Šentjerneju nastopila plesna skupina Harlekin iz Kostanjevice. Njen atraktivni program bo zanimiv za stare in mlade oči. V KOČEVJU UVOŽENE OŠPICE KOČEVJE - Od decembra do januarja je na območju občine Kočevje zbolelo za ošpicami 64 ljudi, od tega kar 57 otrok. Zaradi hude oblike ošpic jih je moralo kar 12 v bolnišnično oskrbo. Ugotovljeno je bilo, da so ošpice zanesli na Kočevsko novomeški Romi, ki sem kar radi zahajajo in so že prej večkrat prinesli sem razne bolezni. Romi se namreč ne cepijo radi proti nalezljivim boleznim in ne upoštevajo predpisov o cepljenju. Zaradi preprečitve širjenja bolezni je bilo opravljenih že okoli 3.000 preventivnih cepljenj. i Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! bolan in nesposoben za delo pri 54 letih in z 31 leti delovne dobe muči. Bralka iz Novega mesta je opozorila na nevzdržne razmere v prometnih konicah okrog 2. ure popoldne v Šmihelu. Stanuje na Regrških košenicah in se vozi po sina v vrtec okrog 2. ure popoldne, ko je promet najgostejši. Promet na neprimernih cestah otežujejo šolarji, poseben in po njenem mnenju povsem nepotreben dodatek pa so vozila šmihel-ske avtošole. Še posebno nerodno je, ko se v gneči pojavi velik šolski tovornjak s prikolico. Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirate Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskati odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni ■ vam bo rad prisluhnil. mnenju dr. Harlandra je v novomeški zdravstveni regiji približno 800 romskih otrok in mladine do 18 leta starosti, od katerih jih pred tokratno epidemijo vsaj polovica ni bila cepljena. Ker je več kot dve petini obolelih Romov, je pomembno vprašanje, stimulirati zdravnike za tako dodat- no delo,” pravi dr. Harlander. ■ • Ošpice so zelo nalezljiva bolezen. spremljaj0 pa jo izpuščaji na koži. Ošpice se začno kot prehlad, bolnik kašfja, ima vročino in praviloma ga bolijo oči. Bolezen spremljajo izpuščaji na koži, običajno po licih. Podobni so zrncem soli in jih včasih skoraj ne opazimo. Izpuščaji se po nekru dneh povečajo, kot bi bile na koži rdeče pege. Pri otrocih telesna temperatura lahko doseže celo 40 °C. Na Dolenjskem so zdravniki takoj po pojavu ošpic začeli izvajati široko akcijo za zajezitev epidemije in pri tem obiskali malodane vse obolele in številne ljudi, ki so ali bi lahko prišli v stik z bolniki. MARTIN LUZAR kako lahko cepljenje obide Rome oziroma obratno. “Morda bo potrebno razmisliti tudi o takšni organizaciji zdravstvene službe, ki bo dostopnejša Romom. Zlasti mislim na izvedbo cepljenj in ostalih preventivnih dejavnosti. Verjetno bi se to dalo narediti z ne tako velikim naporom, pri čemer pa bi bilo najbrž potrebno tudi KONCERT ZA ZDRAVJE NOVO MESTO - Zdravilna svetovalka Anica Janežič-Mikec pripravlja za prihodnji petek, 24. februarja, ob 17. uri v prostorih agencije Popolno zdravje na Koštialovi lOa koncert zdravilne, čarobne, pravljične glasbe slovenskih pokrajin v izvedbi skupine Trutamora Slovenica, ki jo sestavljajo Mira Omerzel-Terlep, Mojca Žagar in Matija Terlep. Ker je število obiskovalcev omejeno, so obvezne prijave na tel. 28-250. SVETNIKI IN ZVEZDNIKI SO SE SPOPADLI - Dobovška športna dvorantj je v nedeljo popoldne ječala pod nogometnimi napori posavskih svetnikov in nji' hovih tekmecev, zvezdnikov slovenske pop scene. Spektakel sta skupaj organizira® tednik Naš glas, ki je med posameznimi tekmami podelil nagrade za športni** leta v Posavju, in podjetje AFP Dobova. V tumimju v malem nogometu so » pomerile tri ekipe svetnikov - brežiška, krška in sevniška, pri čemer so pazili n to, da igralci niso bili le ene strankarske barve. Na drugi strani so sestavili dve ekip zvezdnikov. Gledalci so se čudili športnim sposobnostim in razgaljenim nogan* : nekaterih priljubljenih glasbenikov na slovenski pop sceni. Tekmoval je del "op i designa (Tone Košmerl, Viti Resnik), polovica Čukov (Jože Potrebuješ, Mat*0 Vozelj), Simon Pavlica iz Agropopa, Zoran Predin, Roberto Magnifico in še vrsta drugih. Tekme je komentiral Edi Štraus, ki ga žal zaradi slabega ozvočenj« " bilo mogoče razumeti. Na sliki Roberto Magnifico v akciji. (Foto: B. D. G.) AVDICIJA V GOSTIŠČU BUDIČ USPELA - V priznanem gostišču Budič >'a Čatežu, kamor poleg domačinov radi zahajajo tudi gostje iz sosednje lln’aš*e’ sta kitarista na sliki v petek zvečer uspešno prestala glasbeno preizkušnjo. L«s nik Toni Budič se je odločil, da bosta glasbenika iz Zagreba goste zabavala vs« petek zvečer. Prijetna popestritev večerov bo gotovo dobrodošla, suj so lansko jc*c v gostišču pridobili prijeten zimski vrt, ki ga mimoidoči na poti v Brežice skoriv ne morejo prezreti. (Foto: Majda Luzar) Upokojenka Novoteksa je v imenu več drugih Novoteksovih upokojenk povedala, da je zelo ogorčena zaradi izjav nekaterih upokojenk Novolek-sa v tej naši rubriki. Boli jo, da se nekdanji delavci zdaj ločujejo na tiste, ki so dali certifikat v Novoteks, in tiste, ki ga niso. Kam gaje kdo dal, je njegova stvar. Na silvestrovanje pa niso prišli zato, da bi se zastonj nažrli, ampak da so se srečali in pogovorili z nekdanjimi sodelavci. “V Novotek-su sem delala v časih, ko je bilo najtežje. Delali smo ponoči, ob nedeljah, veliko nadur smo opravili. V Novoteksu sem pustila svoje zdravje,” je dejala. “Šele nekaj let sem upokojena, pa sem imela že dve operaciji, tretja pa me čaka. Zdravniki pravijo, da gre za poškodbe od dela. Zdaj pa mi očitajo silvestrovanje! Res nisem dala certifikata, ker me nihče niti obvestil ni, da ga lahko dam v svoje nekdanje podjetje, sem pa dala tovarni svoje zdravje in desetletja dela. Zdaj pa me neki ljudje po časopisju podijo silvestrovat drugam! To človeka zares boli.” MiM 1 obeh strani Sloveniji slavila nekak jubilej, so se zbrali tudi direktorji vseh podružnic. Pa so na slovesnost povabili nekatere svoje nekdanje profesorje. Tako sta se srečala tudi Kočevar in njegov profesor tehničnega risanja. Takoj sta se spoznala. “No, Kočevar, kje pa ste zdaj?" je hotel vedeti profesor. “VSemiču vodim tamkajšnjo Iskro, "je povedal nekdanji dijak. “Lepo, Kočevar, res lepo!" je nekoliko zamišljeno dejal profesor. “Vidite, zmerom sem vam rekel: Kočevar, iz vas bo pa še nekaj!" Slepota Priletna Gradčanka Nuza je obupana potožila: “Kaj veste, da sem skoraj čorava (slepa). Če bi na primer dva metra ?d mano z nago ritjo hodili, vas ne bi videla. ’’ pred mano z nago ritjo hodili, vas ne bi videla Hip nato pa se je ozrla prek Lahinje na drugi breg in vprašala: “Kaj ni tam tista stara poštarica?" Zbrali ,, B»Jm Ajdi* Ni razumela Starejši sosed, ki je začel veliko P0' tavati šele potem, ko se je upokojil) sosedo povabil na kavo. “Izvrstna je bila tale kava!" pni g°s tja, ko je popila kavo. , Gostitelj, svetovni popotnik, ji je 011 govoril: . “Seveda, prava kava je, saj sem J komaj pred kratkim prinesel iz Bral lije. ” “Neverjetno, neverjetno, "se čudi g0-sija, “in še vedno je tako topla." Nasveta Postaranega očeta vpraša sin: ■ “Prosim, povej mi, kako naj si P'] dobim tolikšno spoštovanje in zai‘P° ije med ljudmi, kot ga imaš ti?" ^ “Dragi sine, ravnaj se po vetih. Kar obljubiš, tudi stori!" ■ "Kakšen pa je drugi nasvet?" z°n mu sina. „ “Nikomur nikoli nič ne obljubi!