75. številka. za torek 23. junija 1896 (v Trstu, v torek zjutraj dne 23 juntfa 1896.) Tečaj XXI. „EDINOHT" izhaja po trikrat na teden T Šestih iz* danjih ob torkih, ćetrtklh in sobotahi Z jutranje izdanje iz* haja ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane : ta leden mesec . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 m tri mesec. . . 3.— . , .4,50 it pol leta . . . 6.— . „ . za vso leto . . » 12.— , „ Naročnino Je plačevati naprej na aaročbe brez priložene naročnine ee uprava ne ozira. Posamične Storilke se dobivajo v pi o-dajalnicab tobaka v lrstu po 9 nvfi. izven Trata po 4 nvč. GI EDINOST Oglasi se račune po tarifa v petita; sa naslove z debelimi Srkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do« m uči oglasi itd. ae računajo po pogodbi. ,V«i dopisi naj se poiiljajo uredništvu ulica Gaserma it. 13. Vsako piano mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne sprejamajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema Hpravnimtvo ulioa Molino pic* colo hiit. 3, U. nadst. Naročnino in oglase j« plačevati loco Trat. Odprte reklam* cije ao prosto poitoine. ko. edino »ti J« moti". ličitetjstvo na Goriškem, pozor! Prejeli smo in objavljamo: Kolo časa se neprestano vrti; na sveta se razmere vedno spreminjajo; tudi na Goriškem vrši se obrat za preobratom. Zadnji dogodki kažejo, da preobrat, vršivši se leta 1889 tudi s pomočjo učiteljstva, ni ustanovil stalnih razmer. — Katera stranka zmaga? S katero stranko naj učiteljstvo deluje f To sti vprašanji, ki se nam usiljujeti. Do sedaj smo opravljali službo zamorca in sicer nekateri tukaj, drugi tam, ne da bi imeli svoj skupni program. — Ali naj tudi nadalje tako ostane ? Ne, tako ne sme ostati! Štajersko učitelj-stvo nam kaže pot, po kateri nam je hoditi. Brzojavka v 10. številki „Popotnika" se glasi: „Zborovanje staj. učeteljev in učiteljic je sijajno. Vde-ležencev okoli 1200. Resolucije soglasno vsprejete". Združimo se tudi mi 1 Organizujmo se! Bodimo složni med seboj v skupnih stanovskih zadevah! Stopajmo združeno po poti stanovskega napredka! Stopimo tudi mi v boj, pa kot ljudje, ki ved6, za kaj se bojujejo. Preobrat naj se ne izvrši brez nagega sodelovanja, kakor se ni izvršil oni leta 1889, — a nasledki morajo biti nam ugodnejši. — Pri preobratu 1. 1889 je učiteljstvo igralo važno vlogo, le žal, da zastonj, ker ni že pred bojem stavilo svojih pogojev. Skušnja izmodri človeka, — tudi učiteljstvo menda. Zdaj se nam zopet ponuja redka prilika, da si pridobimo na Goriškem primerno eksistenco, katere sedaj nimamo. — Naša dežela je učiteljstvu vse prej nego deveta dežela, kjer bi nam od vseh stranij ponujali, kar nam po pravici tiče, česar pa brez združenega truda in združenega dela ne dosežemo. — Ne opravljajmo nadalje nikomur več robote; tudi ne bodimo nobeni stranki statisti, še manj tovarniki; postavimo se rajše na lastne noge, a ne posamezno, ampak skupno. Ne bodimo več hlapci, ampak zavezniki one stranke, ki nam zagotovi tako eksistenco, ki nam postavno in po vsej pravici tiče. Sedaj smo na razpotju. Treba je dobro in dalekogledno premisliti, kam naj se krene, ali na PODLISTEK. M&ričina snubača. Povest. — Spisal O. K. Srčan, (DaUe). VI. Sedanjima malo da ne starcema, Dolinu in Krivcu, je bilo takrat 25 let. Oba sta bila krepka, čvrsta in lepa mladeniča. Ž« v detinski dobi sta bila zmiraj skupaj, in tudi odraščenima njima se ni raztrgala prijateljska ve*. Ničesar nista prikrivala drug drugemu. A prigodilo se je vendar, da je zamolčal Dolin svojemu prijatelju veliko, dž,, za njiju obeh življenje osodepolno reč. Dolin je namreč ljubil županovo Jerico. — Razodol jej tega ni in tudi še nikdar ni govoril ž njo. Nekdaj je šel Dolin iz cerkve po gozdu domov. Ko se je ozrl po naključbi, videl je Jerico. Počakal jo je, in ko je prišla k njemu, jo pozdravil ter stopal molčč z njo naprej. Deklici se je videlo, da ne mara njegove družbe. Kar naravnost se ga pa vendar ni upala odpoditi. „N6, Jerica, ali ti je ugajalo danes petje v cerkvi ?", začel je Dolin, da bi sploh kaj govoril. „Da", odgovorila je ona kratko. desno ali na levo. Učiteljstvo je menda že vsaj toliko doraslo, da ne bode vedno le orodje v rokah drugih, od katerih ni doslej še ničesa dobilo. Na noge, na lastne noge 1 Ako stori učiteljstvo svojo dolžnost tudi proti samemu sebi potem ko je delalo doslej samo za druge, pokaže le, da je faktor, s katerim je treba računiti. Faktor pa, s katerim ni treba računiti, se jednostavno zbriše, kakor so se doslej brisale naše zahteve. Katera stranka bi hotela učiteljstvu pripomoči do tega, kar mu gre po božjih in državnih postavah? — Oglasi naj se, pokaže naj se, in ž njo naj bi šlo učiteljstvo v boj. Ne vežimo se pa z nobenim, ne pomagajmo nobenemu, če se drugače še tako ž njim vjemamo, ako ne vemo, za kaj. Držimo se navodila: „dam ti, fie daš ti meni*. Če se nadalje postopamo kakor do sedaj, ostanejo naše mreže prazne, ko se bodo drugim, ki z našo pomočjo lovijo, trgale od teže rib. Učiteljstvo na Goriškem naj ne bo podobno petim svetopisemskim devicam, katerim je olja zmanjkalo ravno takrat, ko se je najbolj rabile. V nas je velika moč, ki je pa dosedaj le drugim koristila. Porabimo za svoje stanovske koristi vsako priliko! Postavimo si vsi deželni učitelji skupen program in delajmo po njem 1 Združimo se v deželno učiteljsko društvo ali v zavezo okrajnih učiteljskih društev, ki bode delovalo v korist deželnega učiteljstva! Na delo! Sreča je le delavnim in pogumnim mila. Delajmo pa združeno, ker delo posameznih v sedanjih dneh malo izdd ; „a delo in trud naj nebo blagoslovi". Na Goriškem, meseca maja 1896. Več učiteljev. * * * Mi si ne moremo kaj, da ne bi pridodali par pripomb k temu pozivu. V prvo je stvar važna sama na sebi, v drugo pa je v tem pozivu napisanih par mislij, s kojimi se ne moremo strinjati kraj vsega svojega uverjenja, da se učiteljstvu na Goriškem res godi velika krivica. Dandanes, ko so se vsled spremenjenih gospodarskih razmer vsakemu posamičniku — in to cel6 tam gori v skrajnih gorskih kotih, oddaljenih „Vidiš, in jaz sem bil danes v cerkvi in tu sem poslušal petje in molil za stariše in Še za nekoga, katerega se ti ne upam povedati". ,1, za koga vendar?1' vprašala je živahnejše Jerica. — „Povem ti torej: ta človek si bila ti!" To izgovorivši jo je prijel za roko in nadaljeval: „Jerica ! Že dolgo sem skrival svojo ljubezen, a sedaj je ne morem več. Glej, ljubil sem te, Jerica, in srčno te ljubim tudi zdaj !tt Objeti jo je hotel, toda ona se mu je strgala in zbežala po stezi, po kateri je prišla, nazaj. Osupel se je oziral Dolin za njo in žalostno dejal: „Pokončane so vse moje nade!" In ves obu- I pan nadaljeval je svojo pot. j Jerica pa je bežala jokaje se po stezi nazai , in skoraj ničesar ni razločevala radi solz. V tem j jo je nekdo prijel in ljubeznivo vprašal: Kaj pa i ti je, Jerica ?* Jerica je pogledala in videla — j Krivca. ! „Nič mi ni, nič*, rekla je, toda Krivec je ni spustil. „Kaj misliš, da nimam očij; jokala si se, da veš, — iu gotovo te je kdo razžalil. Povej mi ! onega, du te maščujem, kajti vedi, da te — ljubim", j Tesno jo je objel in jo poljubljal na rožnati ustni. Jerica se ga pa ni branila. 1 od velike ceste novodobnega modernega in k ti* turnega življenja — jako pomnožile osebne potrebe, dandanes naj bi učitelj, izobraževatelj in vzgoje-vatelj naroda, dostojno preživljal sebe in svojo družino z dobrim — gold. na dan. Učitelj z 400 gld. letne plače po 20letnem službovanju — to je — milejega izraza ni možno rabiti — pravi škandal. Gori smo govorili o poštenem preživljenju — kje pa so one duševne potrebe, kojim se ne more izogniti učitelj, ako hoče res biti to, kar mora biti: vzgojevatelj naroda v šoli in izven šole. Kakor povsodi, tako velja tudi za učitelja: vsako milovanje v naobraževanju samega sebe znači nazadovanje. Učitelj, ki hoče vestno vršiti svoj lepi in vzvišeni poklic, mora ostati vse svoje življenje tudi — učenec, tudi on mora neprestano popolnje-vati svoje znanje. A dolžnosti učiteljeve segajo še dalje: on mora biti ljudstvu jasen vzgled tudi v socijalnem življenju — po svoji vnanjosti, po načinu svojega živenja, po svojem vedenju in po modrem posezanju v vsa vprašanja, ki so v zvezi z materijalno in duševno blaginjo naroda. Ne da bi direktno posezal v politiške in narodne boje, in ne da bi se utikal v povsodi neizogibne malenkostne lokalne prepire, mora učitelj vendar-le prednjačiti narodu na potu izobraževanja, bodisi v razumevanju gospodarskih vprašanj, ali pa splošnih duševnih koristi. Mi vsaj si ne moremo misliti drugače — pravega učitelja! Vse to pa stane primerno veliko denarja; v to treba izdatkov, kojim se ni možno izogniti niti najvarčnišemu učitelju. In poleg tolikih dolžnosti in potreb, kraj pripoznane velikanske važnosti učiteljskega poklica za razvoj naroda, kraj jasnega imperativa, da učitelj ne b6di učitelj le malim bosopetnikom v Šoli, ampak vsemu narodu sploh, kraj vsega tega plačujejo se učitelji po Goriškem s 400 gld. — tu pa tam po 201etnem službovanju, ko je torej dotičnik posvečal svoje sile narodu blizo polovico povprečne dobe človeškegaživijenja! — z 400 gld. na leto, dobrim goldinarjem na dan. Ne, to je škandal! In potem tožijo ljudje tu pa tam, da so učitelji taki in taki 1 Ne pomislijo pa, da takim nečuvenim postopanjem sami zapirajo učiteljstvu pot do pravega nadaljnjega izobraževanja, Veselo sta stopala dalje, in medpotoma m u je povedala ona, da ji je nekdo ljubezen razodel in jo hotel šiloma poljubiti, na kar mu je ona utekla. Vendar mu pa imena noče povedati, ker se boji, da bi mu Krivec kaj žalega storil. Pri vasi sta se ločila in šla vsak sebi. Popoludne obiskal je Krivec Dolina. A kako se je začudil, ko je videl priiatelja tako žalostnega in pobitega. Ko ga je vprašal, kaj mu je, mu je povedal oni svoj dogodjaj z Jerico in kako je spoznal, da ga Jerica ne ljubi. Krivca je polila rudečica, ko je to slišal, in črez nekaj časa povedal mu je tudi on svojo ljubezen do Jerice. Ko je Dolin to čul, slonel je nekaj časa ob mizo kakor nem in videti je bilo, da bojuje velik dušni boj; slednjič pa je podal Krivcu roko, rekoč : „Ker vidim, da zame Jerica ne mara, moram tudi jaz opustiti misel na njo. — Ker ne morem biti jaz srečen, bodi vsaj ti!" Črez nekaj časa se je že zopet navidezno umiril in se hladnokrvno pogovarjal s Krivcem. — — * * (Pride še). do možnosti pravega in vsestranskega vršenja velikega poklica učiteljskega. Tudi s psihologiškega stališča si tolmačimo lahko, zakaj mnogokojega u-čitelja vedenje ni po tem, da bi se priljubil ljudstvu. Ako se kdo zaveda važnosti naloge, ki mu jo je vršiti v človeški družbi, a mu zajedno pravita telo in — duša, da je zanemarjen : in a r seje čuditi potem, da mu je ogorčeno vse bistvo?! Menimo, da ne. Vse to naj pomislijo narod in ujega prvaki! Skrbe naj, da potihnejo jedenkrat opravičene pritožbe v provspeh ljudskega šolstva in v provspeh splošne obražbe naroda. Po vsem tem, kar smo izjavili že mnogokrat in kar smo povedali tudi tu gori, jasno mora biti vsakomur naše stališče g l e d č na učiteljsko vprašanje. To ali ono nam morda lahko očitajo gg. učitelji, ali tega nam ne morejo očitati, da bi ne pripoznavali velike važnosti njih poklica. O animoznosti seveda ne more biti niti govora. To smo morali povdariti, predno spregovorimo le par besedic o gori priobčenem pozivu, s katerim se strinjamo in se ne strinjamo. Strinjamo se, da dotičniki poživljajo svoje stanovske tovariše na krepko organizacijo v obrambo vkupnih stanovskih koristij ; da poživljajo na združenje po poti stanovskega napredka. Jako umestna je apostrofa, da tudi učitelji morajo pokazati, da vedo, kar hočejo. Saj dandanes dela tako slednji siromašni delavec, pa ne bi smel tako delati učitelj, vzgojevatelj naroda! Obsojamo pa najodločneje — ne moremo drugače — tendencijo, ki se vleče kakor rudeča nit po vsem pozivu: klicanje na upor proti sedanjemu vodstvu goriških Slovencev! Morda je res, — nam niso znane podrobnosti — da je nekoliko krivde tudi na sedanjem vodstvu, da še ni povoljno rešeno učiteljsko vprašanje na Goriškem, toda dotičniki, ki so izdali ta poziv, naj bi pomislili hladnokrvno, ali bi bil moralni ugled in materijalno stanje učitelj-stva res na boljem, ako bi bila usoda dežele Goriške v rokah onih 1 j u d i j, k o j i m j e d i n i m n a dobiček je ta potajna agitacija nekaterih učiteljev?! Velika večina učiteljev so (razsodni moftje, nadejamo se torej, da nas razumejo. Odkrito bodi povedano, da nas je zazeblo v srce ko smo prečitali odstavek: .Katera stranka bi hotela učiteljstvu pripomoči .......oglasi naj se, in žnjo naj bi šlo učiteljstvo v boj. Ne vežirao se pa z nobenim, ne pomagajmo nobenemu če se drugače še tako ujemamo Injim, ako ue vemo, za kaj" I!! Vprašati moramo dotičnike, ki so spisali ta poziv, ali se ne sramujejo kramarskega stališča, izraženega v teh besedah. Se stranko torej, ki bi hotela hipno priskočiti v pomoč učiteljem, naj bi šlo to učiteljstvo v boj, ne brigaje se za svoje lastne, stare tradicije, in ne zmenč se za to, da je ves program dotične strankev d ij a m entra 1 nem nasprot-s t v u s tem, česar si žel6 učitelji gledč svojega razmerja v socijalnem življenju. V poplačilo torej za to, da mu prihiti hipno na pomoč ta ali oni, naj bi učiteljstvo vrglo od sebe svoje uverjenje, svoje nazore; in naj bi ne pomagalo komu drugemu tudi tedaj, ko se „še tako ujema žnjim"! Gospoda, to se pravi po naše: delati proti svojemu p r e p r i č a n j u ! 1 Ali se goriško učiteljstvo res postavi na tako nizko stališče ? Ali hoče res tako — kako bi rekli ?! — izključno „učiteljsko" politiko izjaviti slovesno, da se ne čuti členom naroda, ampak posebno, le zase skrbečo kasto ? ! Dajte — nikdo vam ne sme zameriti tega in z naše strani vam je zagotovljena vsa podpora — orgauizujte se, vzemite sami svojo stvar v roke, grajajte, ako menite, da je ta ali oni kje zanemaril vaše koristi, ali ne kličite na upor proti stranki, koje voditelji imajo poleg morebitnih hib neutajljivo tudi velikih zaslug za narod na Goriškem? Ali hočete konstruirati na-sprotstvo med splošnimi koristmi naroda in svojimi stanovskimi koristmi! Ali hočete postaviti ograjo med seboj in duhovsko in posvetno inteligencijo, pripadajočo po ogromni večini oni in isti strauki?! Ali hočete grajati tudi dobro, samo zato, ker je došlo od dotjčue stranke ?! Tako stališče bi bilo nizko in krivično ter — nedostojno značajnosti in inteligencije slovenskega učiteljstva. Politiftke vesti. V TRSTU, dne 22. juny» 1896. K položaja. Minole sobote so delegacije dovršile svoj posel v popolno zadovoljnost gospodov ministrov. Vse je šlo tako gladko kakor namazano in večina delegatov jim je kar na krožniku silila svoje zaupanje in svojo pohvalo. Cel6 slavni profesor slavistike Jagič je skočil v krog slavil-cev in je v okvir obče zadovoljnosti potisnil tudi svoj slavospev genijalni iznajdbi Kallayevi — bosanskemu jeziku! Ako se Bosna in Hercegovina priklopita Avstriji, potem bode treba seveda tudi drugod ustvariti analogijo in dobimo lepo vrsto novih jezikov: dalmatinski, istrski, tržaški, goriški, kranjski, štajerski, koroški itd. itd. — No gospodine profesore, to pot si niste povekšali svoje učenjaške slave! V nadomestilo vam je seveda zagotovljena — hvaležnost ministra Kallaya. Ob takih dispozicijah so bili vsi opozicijski zaleti čeških delegatov brez praktične vrednosti za ta hip. S tem pa ni rečeno, da ne bi bilo potrebno, da kdo odkrito govori tudi v delegacijah. Nasproti takim večinam se seveda zgublja opozicijski glas in tudi ministri niso občutni, ako vedo, da imajo večino na svoji strani, ali nekdo drugi je tu, ki čita te govore in tega „drugega" treba priučiti, da bode uvažal opravičene kritike v delegacijah in da pove potem svoje menenje — na raznih voliščih. Ta drogi je široka javnost. Drugačnim volitvam bodo sledile tudi drugačne — delegacije. Zato imajo tudi taki boji „brez upa zmage* vendar svojo vrednost, in sicer so velikega pomena za politiško vzgojo javnosti. Z zaključkom delegacij pa še vedno ni zaključeno delovanje našega parlamentarnega stroja. Te dni se snide še gosposka zbornica, da dovrši svoje delo. Ker pa poštami gospodje v tej čestiti zbornici ne dvigajo radi svojih koristij v opozicijske skoke in dolge polemike, nadejati se je, da oni čim preje store svojo dolžnost tudi v zadovoljnost gospodov ministrov. In ko se to zgodi, sledilo bo še le formalno zaključenje državnega zbora. V kolikor je možno soditi po dosedanjih informacijah, dalo bi se trditi — in kdo bi se čudil temu —, da grof Badeni niti ne misli na to, da bi pred časom razpustil sedanjo zbornico poslancev. Saj ni neumen, tako mehke zbornice je ne dobi zlepa več! Čudno je le, da jeden del levičarjev sili na razpusčenje, ko se jim je vendar bati. da izidejo de-cimirani iz bodočih volitev. Čudno je to in zopet ni čudno. Levičarji se boje pogajanja z Ogorsko. Ako pride do pogajanj, glasovati in potezovati bi se morali za pogodbo kolikor le možno ugodno za — Madjare, ker se le-tem ne upajo zameriti. A kaj bi rekli k temu njih volilci, med kojimi se vedno širi zavest, da so bili do sedaj naši žepi vse preveč odprti za Madjarske koristi ? In zamera pri volilcih je na vse zadnje tudi neprijetna stvar za vsakega poslanca. Tako moramo razumeti željo levičarjev po razpuščenju zbornice: ako se razpusti ista, ne bi trebalo sedaj truditi se in glasovati za Madjarom in na shodih volilcev bi se lahko celo malo — ropotalo za koristi te polovice države. Potem pa, ko bi imeli zopet mandate v svojih žepih za lepo dobo šestih let, no, potem se lahko mirnejem srcem stopi zopet v pogajanja in popuščanja na korist Ogerski, kajti potem se že sme pozabiti nekoliko na svoje volilce ter misliti — na židomadjarske interese! Ker pa ima grof Badeni tudi tisto slabost, ki je last vseh mini-sterskih predsednikov, da so mu namreč naj-mehkejše zbornice tudi najljubše, da bode torej skušal izhajati se sedanjo zbornico dokler jej ne upihne življenja luči zvršetek nje zakonite dobe, je pač malo nade, da bi ugodil želji levičarjev in da bi to propalo stranko hotel rešiti iz označene zadrege. Iz tega spoznanja izvirajo oni strupeni napadi v listu »Neue Freue Presse" jua vse one levičarske prvake, ki se še vedno radi potikajo okolo ministerskih stolov. Državni zbor se snide baje zopet v drugi polovici septembra. Grofu Badeniju se baje jako mudi s proračunom za bodoče leto, saj ve, da mu sedanja zbornica istega spravi najlepše pod streho. Med tem ko bode proračunski odsek preučeval predloženi proračun, se bode zbornica posvetovala o borzuein davku, o zakonih, ki so v zvezi s preosnovo civilne pravde itd. itd. Baldissera odlikovan. Gladom dne 21. t m. iz Rima došle vesti je italijanski kralj ii lastnega nagiba imenoval generala Baldis-sero vitezom vojaškega reda „Savoia*. Baldissera je res storil veliko laslugo Italiji: pripoznal je odkritosrčno, da tam doli se ne d& ničesar doseči za „čast Italije". Več ni storil — pa je že to veliko vredno za razvnete živce domišljavih Italijanov. Različne vesti« VmeŠčenje župnika rojanskega. Bog je naSa priča, da nas je stalo veliko moržilnega napora in samozatajevanja, ko smo zastavili pero, da kolikor le možno mirno napišemo te-le vrstice o dogodkih minole sobote iu nedelje v Bojanu. In tudi v očigled vsemu grdemu „Piccoloveinu" zlorabljanju o pripravah za to cerkveno slovesnost tirali smo svojo miroljubivost do skrajne meje, ne lioteei, da bi nam mogel kdo, če tudi le navidezno opravičenostjo, očitati, da hujskamo. Da, naša obzirnost je segala tako daleč, da smo popolnoma molčali zadnje dni, ilasi smo imeli na razpolago celo vrsto zanimivih in deloma tudi pikantnih črtic, ki bi se bile dale izborno izkoristiti v prilog naši stvari in v označenje tržaških razmer. Prsti so nas srbeli, ali molčali smo v poznani slovenski pohlevnosti in obzirnosti. Tudi danes hočemo biti kolikor le možno kratki in pordarjeno bodi, da nočemo ziniti ni žal-besede proti velečastitemu in sedaj vmeščenemu župniku rojanskemu, pač pa moramo odkrito izraziti svojo indignacijo proti onim — in naj bode kdor hoče med temi onimi —, ki so toli pomembno cerkveno slavnost pretvorili v demonstracijo, kakor si je odurneje ne moremo misliti. Taka uprizarjanja nikakor ne povišujejo, ampak le kratijo svetost cerkvenih slavnostih. Sedaj pa napišimo, kar smo namenili povedati o tej — demonstraciji. Popoludne že videli smo — oprti ob okno našega uredništva — kako so nosili in vozili iz mesta na Greto nebroj zastav in priprav za razsvetljavo. Seveda, ko so Židje pri .Piccolu* svojim bobnanjem zagotovili ogromno udeležbo iz — mesta, morali so poskrbeti tudi za zabavo. Popoludne se je peljal v Rojan novi gosp. župnik. Vštric iužnega kolodvora pričakovala ga je godba. Potem je po niramarski cesti na čelu korakala civilna godba, spremljana po tistem pozna* nem mestnem občinstvu, ki je vsled preobilice svobodnega časa neizogiben gost vsakemu obhodu vsake glasbe, in za godbo se je polagoma peljal — veleč. g. župnik Jurizza. Ob rojanBkem mosta je izstopil iz kočije. Ta ga je pozdravil neki Gretar v italij anskem jeziku in neko dekletce je deklamovalo v istem jeziku, podarivži veleč. g. župniku lep šopek. Potem so korakali dalje; godba in že prej označeno občinstvo, neki Gretar, ki je nosil šopke, za Gretarjem veleč, g. župnik in nekaj družili vkupe kakih 1000 oseb, večinoma otrok in ženskih.jBojanskega moža ni bilo nijednega blizu. Godba je svirala veselo do žup-nišča. Na večer je bila zares krasna razsvetljava, glavna točka vse demonstracije. Ko se je jelo mračiti, jelo je m e s t n o občinstvo — največ pa ženske iz nižjih slojev — kar v trumah vrveti v Bojan. Po ulicah v Rojanu je kar likratu nastala taka gnječa, da se niti nisi mogel ganiti. Nebroj jako mičnih epizod, o katerih so nam poročali včeraj od vseh stranij, hočemo zamolčati, ker, kakor rečeno, nočemo žaliti nikogar. To je bil „„Piccolov* Trst v Rojanu" ; več ne treba praviti onemu, ki pozna tržaške razmere. Da, dobro je opravil svoj posel vrli .Piccolo"; in pripoznati mu moramo, da je njega občinstvo izborno disciplinovano. Tako točno je zaselo vse bojišče, da z najbotfo voljo nisi v tem vrvenju zapazil niti jednega Rojanca, vzlic vsej krasni svetlobi. Povdariti pa moramo, da so svoja okna razsvetlili tudi večina naših poštenjakov. Pokazati pa so hoteli s tem le svojo udanost do cerkve in zadovoljnost svojo, da jim župnija ni več osiročena. Bodočnost pouči g. župnika, da se je jako motil, ako si je mislil, da so kaj druzega namerovali naši domačini. Žalostjo v srcu ostavili smo v Rojanu mrgoleče predstavitelje tržaških odnošajev. V nedeljo je vihralo vse polno zastav na Greti. V Rojanu le tu pa tam koja. Kakor glasen memento „Piccolovemu" občinstvu vihrale so narodne zastave na konsumnem društvu, na otroškem vrtu družbe sv. Cirila in Metoda, pred župniščem in na nekojih zasebnih hišah okolu cerkve. Tikom pred velikimi vratmi cerkve je bil prirejen velik slavolok, na kojem so se vile draperije v samih narodnih barvah. Na obeh koncih pa so vihrale velike trobojnice. Na slavoloku so bili ti-le trije napisi: „Trdni vedno kakor skala, Vse za narod, dom in cara!* »Bog nas blagoslovio!" „Priporočamo Tebi Gospodu, Da čuvaš naš, Tvoj mili rod!* „Piccolo" je dobro opravil svoj agitacijski posel; prihrumelo je toliko njegovega občinstva v Rojan k veliki sveti maši, da je večina domačinov morala ostati — pred cerkvijo. Britko so tožili priprosti domačini, videči, da jim redarji ne pustijo v cerkev, vkljub temu, ko je bilo še prostora v cerkvi za kakih 150 oseb, ker, no: . . . . ker je trebalo mnogo prostora za — „Piccolovo* občinstvo. Celo jeden odbornikov društva „Edinost* in najuglednejih okoličanov, je mogel stopiti v cerkev še-le po ostri kontroverzi z organi javne varnosti. Sploh je bil med priprosto oblečenimi le redki oni, ki je bil toli srečen, da je mogel v cerkev. Torej, ob vmeščenju rojanskega župnika so se morali r o j a n s k i farani umakniti „Piccolovemu" mestnemu občinstvu! To dejstvo .... ne, ne, molčimo! Kdo bi pa zameril onim Rojaučanom, ki so vskli-kali pred cerkvijo: „Zdaj pa hočemo videti, ali bodo le-ti tudi v prihodnje Zahajali v našo cerkev. Potem seveda ostanemo mi doma !" Propovedi ni bilo ni kake, ni slovenske ni laške — zakaj tako, tega ne treba praviti. Popoludne pa se je vršil sveti blagoslov — v prvič v Rojanu — po latinski, a pred litanijami, v onem najsvetejšem momentu, ko izpostavljajo Najsvetejše in ko se je vsikdar do sedaj pela pesem „Častimo tet* in v katerem trenotku verno ljudstvo vse svoje čutstvo posveča Bogu — molčali so pevci in donele so samo orgije. A pripomniti treba, da popoludne ni pelo velezaslužno društvo „Z a r j a*. Vmeščenje brez prepovedi! To daje misliti! Kam nas je dovela grda agitaeija. Ob 1. uri popoludne je bil banket v žup-nišču. V označenje zbrane družbe navedeno bodi, da se ie vrstil govor za govorom v italijanskem jeziku. Le jeden domačinov je slovensko besedo opomnil laško družbo, da so na s 1 o v a n-s k i h tleh. A ko je jeden govornikov v laškem jeziku opominjal družbo, da je večina župljanov vendar-le slovenske narodnosti, zadoneli so mu nasproti krepki: Non 6 vero! Slavje je doseglo svoj vrhunec, ko je nekdo hotel v župnišču na slovenskih tleh nabirati za — „Lego Nazionale*, a so menda potem — ne vemo pa, kdo je vplival na to — isti nabrani denar naklonili ubogim — Tržačanom ! To je bila kulminacija demonstracije. Komornika nadvojvode Otona. Kakor tuno omenili že zadnjič, prevzame nadvojvoda Oton, drugi sin pok. nadvojvode Karla Ludovika, deloma tudi one raprezentacije, ki jih je bil vršil pok. prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf v imenu cesarjevem. Predvčerajšnjem bila sta imenovana nova vojaška komornika nadvojvodi Otonu. Ista sta: Adolt grof Ledebur, nadporočnik v 1. polku ulancev in Viktor grof Szecheny, nadporočnik v eskadronu konjikov telesne straže Njegovega Veličanstva. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani so darovale: gospica Lavoslava Pahor iz Mirna 2 kroni, sledeče pa v Sežani: gospa Katarina Kosovel 2 kroni, narodna Goričanka 60 stot. in pri g. Guliču nabralo 40 stot., rodoljub-kinja 20 stot. V Dolenčevi pušici 6 kron in v Štolfovi 29 stot. Iskrena iim hvala ! Razprava proti uredniku lista „II Pensfero Slavo*. Kakor smo že sporočili, vršila se bode danes pred tukajšujim porotnim sodiščem razprava proti lastniku in uredniku „II Pensiero Slavo«, gosp. Jakieu. Obtoženca zagovarja vrli branitelj dr. Forlani iz Dalmacije, ki je med najboljšimi zagovorniki v Avstriji. — Toliko o včerajšnji, kolikor o današnji porotni razpravi sporočimo v prihodnjih izdanjih. Odbor „Tržaikega Sokola" se je v svoji zadnji seji konstituiral nastopno: podstarosta Mak so C o t i č, tajnik Josip Bubnič, blagajnik R a-domir Pretner, nadzorovatelj telovadnice dr. Otokar R y b a f. Zajedno je sklenil odbor, da se v letošnjem poletnem času prirede: dne 12. julija Izlet po morju v Devin; v drugi polovici istega meseca izlet v Senožeče - Razdrto: dne 2. avgusta veselico v vrtu Mondo nuovo in v drugi polovici avgusta še jeden tretji velevažni izlet. Prvemu izletu bodeta reditelja brata Sosič in Pretner, drugemu brata Bubnič in Krivo š i č; veselici brata dr. R y b a r , Cotič; zadnjemu izletu pa bratje: Stoka, Krajne in Sosič. Podrobnosti o teh izletih oziroma o veselici objavijo se seveda pozneje. Slednjič bodi povedano tu — v dodatek k poročilu o občnem zboru —, da je imelo društvo „Tržaški Sokol* v letu 1896 2654 gld. 33 nvč, dohodkov in 2611 gld. 13 nvč: izdatkov, saldo v gotovini je znašal torej 43 gld. 20 nvč. Nekoliko posnetkov iz poročila tajnikovega prinesemo čim prej. Občni zbor nArodne čitalnice v Dekani bode 28. t. m. ob 4. uri popoludne v čitalničnih prostorih. Dnevni red: 1. Vpisovanje novih udov, 2. Pregledovanje letnih računov, 3. Volitev novega odbora, in 4. Razni nasveti. Na obilno udeležitev starih in novih udov uljudno vabi Odbor. Ljubljana-Gorica. „Soča* piše: Zadnja zapri-sega novega ljubljanskega župana je dala povod tržaški sestri „Edinosti", da je primerjala Izubijano s Trstom. Že za zadnjo številko smo imeli mi enak namen, katerega pa ,nismo izvršili radi preobilnosti gradiva, namreč, da bi primerjali Ljubljauo z Gorico, kajti ta primera je še značil-nejša za vladni sistem tržaški v pokneženi naši grofovini. Vojvodina Kranjska je imela ob zadnjem ljudskem štetju 466.269 Slovencev in le 28.033 Nemcev; zadnjih je bilo v Ljubljani le 5127 poleg 24.199 Slovencev. Na Goriškem pa je dve tretjini Slovencev in le ena tretjina Lahov; v Gorici sami so našteli cel6 magistratni komisarji nad 3500 Slovencev, v resnici jih je pa vsaj dvakrat več. Zdaj pa poglejmo, kak6 se obnašati deželni vladi na Kranjskem in na Goriškem. V ljubljanskem mestnem zastopu ni Nemcev; ukljub temu je govoril vladin zastopnik pri priseganju župana tudi nemški; takisto je govoril nemški tudi novi župan, gotovo vsled sporazumljenja gledć na formalnosti. Peščica Nemcev v Ljubljani uživa vse pravice v mestnih uradih; vsi javni razglasi se izdajajo v obeh jezikih. Nikdar se nemške vloge ne rešujejo drugače nego v nemškem jeziku. — Kak6 pa v Gorici? Pri priseganju župana prezirajo slovensko manjšiuo vsi od kraja: vladni zastopnik in župan; zadnji bombastično naglaša italijanstvo Gorice, ki je sicer gorostasna neresnica — ali vlada molči. Molči tudi, ko naš magistrat uraduje izključno v laškem jezikn — cel6 v izročenem področju. Vsaj tu bi moral biti pravičen, kajti magistrat je Gorici politična prva instanca. Tudi v vojaških rečeh se uraduje izključno v laškem jeziku. Komu je to podobno ? Kje je tu domača vlada, ki ima nadzorovati goriški magistrat? Zakaj ne ukrene ničesa, da bi se pravično uradovalo, kakor pazi kranjska vlada na Ljubljano? Gospod vitez Rinaldini — tu pokažite svojo ljubezen ne do Slovencev, marveč do pravice, ki je „regnorum fundainentum". Početek poletja. Minolo soboto ob 11. nri 33 minut zvečer pričela je po koledarju poletna doba. Letošnja spomlad bila je, kar se dostaje vremena, zelo neugodna. Ves mesec majnik bil je nestauovit, kakor da je prevzel ulogo muhastega aprila. Nič boljši niso bili dnevi naslednika mu, junija. Sleherni božji dan dež, tu pa tam poštena ploha, na vso srečo pa doslej vsaj v naši pokrajini ni bilo toče. Čuvaj nas milostivi Bog hude ure! In kakor je bilo vreme vso spomlad nelepo, baš tak6 nelepo se je prijavila poletna doba. V nedeljo, prvi dan poletja, pihal je močan veter, kakor da bi se nastopivše poletje razjezilo na tem, ker je videlo nekje v tržaški okolici razsvetljavo, zastave, preproge viseče raz oken, in zelenjem nakitane hiše, ker se je tam vršila neka slavuost, koja večini prebivalstva dotičnega sela ni bila kar nič po volji. No, ta veter porodivšega se poletja pa je bil vendar toliko obziren, da ni odpihal ne zastav, niti ni odnesel slaviteljev v — druge kraje. Torej treba zabeležiti: nastopilo je poletje, ne da bi se bila dogodila v tržaški mestni pokrajini koja nesreča. Zopet dva poskuiena samomora. Toplota poslednjih dnij nam je prinesla v Trst običajno vsakoletno epidemijo: poskusene samomore. Toda Čudno je, da večina teh ljudij, ki v razburjenosti jednega trenotka skušajo znebiti se za vekomaj najdražega zaklada, ki ga imajo : življenja, ne ohladč svojih razgretih živcev v kolikor toliko hladnem morju. Ti kandidatje za smrt mislijo morda, da je bolje, ako se zavdajo strupom in da jih zvija nekoliko po drobu, predno pridejo do spoznanja, kakć „grenka je smrt*. Drugi zopet poskušajo moč vrvi, kojo so si zategnili okolo vratu, tretjič so pa tudi taki, koji si narežejo grlo ali žile, bržkone ker so osvedočeni, da imajo preveč krvi. Predvčerajšnjem poskusili sti dve osebi posloviti se od tega sveta, toda ni se jima posrečilo. Šivilja Rozina Kulinel, stanujoča v ulici del Bosco hšt. 46, 221etna deva, zavdala si je na stanovanju svoje tete, ulica Pon-dares št. 11. Zdravnik iz zdravniške postaje jej je izpral želodec in s tem odklonil vso nevarnost. Vzrok temu poskušenemu samomoru so baje prepiri v svoji rodbini. — 28letni dninar Jakob Geat, stanujoči v zagati Sotteranei, narezal si je z britvijo žile. Zdravnik z zdravniške postaje mu je povezal rani in ga odpravil v bolnišnico, v oni oddelek, kjer opazujejo take ljudi, kojim se meša — v glavi. Madjaronsko pačenje hrvaščine. Žalibog imeli smo že večkrat priliko zabeležiti* kako tu in tam — cel6 v službenih razglasih — pačijo mili naš jezik. Bogu bodi potoženo, našim pobratimom Hrvatom ne godi se v tem pogledu niti za las bolje, nego nam Slovencem. Osvedočeni, da sleherni zavedni Slovenec pozna kolikor toliko hrvaščino, priobčimo tu gorostasno madjaronsko pačenje tega krasnega jezika, posnemši dotično vest iz sobotne številke Zagrebškega lista „Hrvatsko pravo* Prosimo, čujte in — pomilujte dotičnega madjarona, ki je sestavil to reklamo, namenjeno za zavod na R e k i, ki je ustanovljen tam za lečenje z mrzlo vodo. Ravnateljstvo tega zavoda izdalo je to reklamo v štirih jezikih, na prvem mestu seveda — madjarski. Hrvatski oglas je natiskan od pi-čice do pičice tako-le: „Zavod za Hydroterapicka liecenje i miorskom i vodom, prvi je zavod gAje se i u zimi morskom vodom licci. Osim lega melazisc jedno veliko parno kupalište nizzla i toplo morska kupalište kao sto i sladkoui vodom u kamenitih i mramornih kaddb. Ovo kupalište preas taolje a jedno ed najzname-nilijih zavoda na Rieci. (Čudo, da je dotičnik pogodil vsaj ime „Reke* pravilno! Stavec.) Pobliže ubavj esti aoje. Raonateljstov*. Ne verujemo, da ta spačeni madjarski oklic privabi kojega zavednega Hrvata, da obišče ta „Zavod za Hydroterapicka liecenje". — „Tuš" dotičnomu madjaronu ! Sleparski trgovec iz Prage, katerega — niso prijeli v Pešti. Te dni došlo je :iz Budimpešte brzojavno poročilo, koje smo priobčili tudi v svojem listu, da oo tain prijeli rokovičarja Josipa Meisla, ki je poneveri! v Pragi raznim strankam 100.000 gld. in pobegnil. To vest pa je morala slavna policija ogerske prestolnice preklicati, kajti nje vrli organi prijeli so res nekega tujca v gledališču, ki pa ni bil slepar Meisl, ampak v svojo nezgodo le — podoben Meislu. Slepar pa je med tem dospel srečno v — Ameriko, v Novi York. Od tam je došla v petek njegovi ženi namenjena brzojavka: „Olga Meisel, Praga. Srečno dospel. Izroči denarje in perilo očetu. Drugače vzamejo vse. Pozdravi Neumana. Josip". To brzojavko so vsled službenega naloga zaplenili in jo izročili preiskovalnemu sodniku. — Kobila — ubijalka. Šestletni Ciril Kralj, o katerem smo sporočili zadnjič, da ga je brcnila kobila in mu strla nos, umrl je minolo soboto v tukajšnji bolnišnici. Silni udarec je otroku pretresel možgane. Telefon in brzojav v Abesiniji. Kralj Menelik poveril je bruseljskemu elektro-tehniku Mourlonu, naj po brzojavu in telefonu spoji vsa glavna mesta Abesinije. Menelikov dvor dobi telefon in bode spojen z vsemi glavnimi mesti v deželi. Mourlon že vrši svojo nalogo; na 1100 kilometrov daljave so že postavljeni koli. Ker pa bode zveza vodila po velikih pustinjah in bi bilo lahko mogoče, da bi se poškodevale brzojavne žice, dal je Menelik proglasiti po svečenikih, da sta telefon in brzojav sveti stvari in da bode smrtjo kaznovan oni, ki ju poškoduje. Koledar. Danes (23.): Eberhard, škof; Cenon, škof. — Jutri (24.): Janez Krstnik. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 4. uri 17 min., zatoni ob 7. uri 46. min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 25 stop., ob 2. pop., 27.5 stop. O. Loterijske številke, izžrebane dnč 20. t. m.: Trst 3, 49, 22, 11, 46. Line 2, 11, 41, 48, 18. Je-li vse „, (Z vi še tek.) Mi smo veja velikanskega slavjanskega drevesa. No Nemci so to vejo ablaktirovali na svoje drevo; veja ima svoje tipično listje, svoje veje, svoj habitus ; no zrasla se je uže z nemškim drevesom in od njega dobiva živenja sok. No naj ae preseka zveza, takrat bode vidno, da prava žiznena sila je šla iz rodnega, iz slavjanskega drevesa $ ona zasahne bez te zveze in kjer je rasla ona, tam se razprostre nemški dob, a o nas, o Slovencih, ostane „odno pečaljnoje vospominanije" v historiji narodov. Takrat porekd: fuerunt 1 Kdor ljubi zares svoj narod, komur je za njega obstanek, njega razvitje, tega sveta dolžnost je, ae zanemarjati ničesar, ne prezirati ngedne malenkosti, ki more služiti v prospeh narodu. In tako je, po mojem mnenji, dolžnost nas vseh, ki umemo držati pero v roci, pisati v slavjan-skej smisli, v slavjanskem duhu in bližati se tako vedno bolj drugim svojim bratom. Zato pa je najprej naša sveta dolžnost, izbacati iz knjige naše vse, kar ni našega, vse, kar nam je po našej volji ali proti nje navezanega, ko bi prav uže priraslo našemu telesu. In jedua taka reč je — „bomkanje*. D o-vršni sedanjik je — bodočnik, to je ob-česlavjanska posebnost, to je posebnost tudi večine slovenskega naroda, ne pa, kakor o. Stanislao govori, „surogat*.*) Ako je dovršni glagol ohranil svoja kačestva na Primorskem in Dolenjskem bolj, nego drugod, to dokazuje to le, da je bilo tam nemškovanja manj; no on živi v svojej pravici tudi v drugih krajih, daleč od Gorice in Trsta, kakor to ne tvrdim le jaz, nego i Miklošič in drugi, in kakor je to tvrdil pred par leti tudi ovi g. Viktor Bežek, ki zdaj zaščitnike svojega on-kratnega učenja prišteva smešnim ljudem. (Kako žalostna metamorfoza učenega filologa 1) No nadejamo se, da zmore tudi tu ono, kar je pravilno, kar je slavjansko, kar je slovensko. Ako pa ne, ako nam je sojeno potonuti v tujih valovih — da budet, Gospodi, Tvoja svjataja volja 1 V Moskvi 3. junija 1896. M. M. Hodnik. *) Pritnetba korektorjeva. — „Gosp. Lamurskij ni nobena avktoriteta". Tako bc jo izrazil, deset mesecev bo temu nazaj, slavne „Slovenske matice" književen pomočnik, zagovornik prialovnega deležja na „č". — Res je, da ni g. Lamurskij ne v jezikovnih, ne v drugih stvareh nobena avktoriteta, saj si take časti tudi še nikdar prisvajal ni, a veseljem vendarle lehko povdarja, da sta se po njegovih razpravicah izlasti „Slovenski Narod" in „Slovenec" opametila in dokaj poboljšala vsaj kolikor so dostaje neslovenskega „bomkanja*4. Temu nasproti kvarita nam dan denes divni nas jezik v tem oziru dva druga časnika, — in glejte čudo ! izhajajoča celč na Goriškem, kder sploh „bomkanja" ni, namreč „Rimski katolik" (menda katoličan, saj znači „katolik" le najvišega Armencev in Nestorjan-cev duhovnega načelnika) in „Primorski list". Oba se hranita, žali Bog! ponajveč golim prepiranjem, ki ga je kaj hudo obsodil dičen naš pisatelj v pismu, poslanem g M. A. Lamurskemu nupisavši mu: „Prečital sem pazno Vaše razprave, ki mi jako ugajajo. Duh slavjanstva pa, ki. tako lepo veje iz Vaših spisov, me pa še posebno veseli. Škoda samo, da tega je le premalo med nami; Slovenci na vse drugo gledajo in rajše bo med seboj vojskujo in razkosavajo, nego da se sklakajo v celoto in bližajo ostalim Slavjanoin". — Zlate besede našega domorodca na tožnem Beneškem ! Vsi smo se naveličali uže do sita neznosnih domačih prepirov, le sovragom našim v korist služečih, in ob to nede-jamo se, da se jih naveličata tudi .Rimski katolik" in „Primorski list" in da začneta služiti cerkvi in damovini tako, kakor se njima služiti ima. V to ime Bože pomozi! Najnovejde vesti. Trst 22. V današnji porotni razpravi je bila obsojena 241etna dekla Ivana Valčifi na 3 mesece zapora, ker je odložila svojega otroka. Porotniki so namreč zanikali vprašanje gled6 detomorstva s 7 glasovi proti 5, drugo, dodatno vprašanje gledč odloženja novorojenega otroka pa so potrdili soglasno. Nekoliko pobliže o tej razpravi sporočimo v današnjem večernem izdanju. Budimpešta 21. Nj. Vel. cesar se je odpeljal nocoj z vsem spremstvom na Dunaj. Popoludne bil je pri cesarju obed za delegate. Dunaj 22. Nj. Vel. cesar se je danes vrnil v Budimpešto. Budimpešta 21. Kazni ruski in drugi inozemski časnikarji, ki so prisostvovali slavnostim kronanja ruskega carja, dospeli so semkaj. Bratje kolesarji I Naprošeni ste, da se ude-w ležite glavnega pogovora za __ občni zbor kluba biciklistov „Tržaškega Sokola*. Pogovor se bode vršil v sredo dne 24|6 zvečer ob 9. ari v telovadnici .Sokola*. Zajedno se naznanja bratom kolesarjem, da bode dne 29. t. m. občni zbor zveze kolesarjev v Ljubljani. In ker smo oficijelno povabljeni, naprošeni ste, da se za isti mnogoštevilno prijavite, in sicer do srede zvečer. — Zdravo! Grebene m. p., predsednik. Tvgovinahe bviojavk« in vaati. Badlnptftta. Plenica za jesen 6.55—6.56 Pšenica sa juni 189« 6.40 do 6.42—.-.-- Oves »a jesen 5.40—8.42 Ki «a jesen 5.45-5.4« Koruza xa juli-avguet 3.96—3.98 -.— juni 1896 3.96-8.97 nova f. 3.95—4.10. Pftenioh. nova od 78 kil. f. 670-6*85 od 79 kil f 6.90—6.90« od 80 kil. f. 6.85—«.95 od 81. kil. (. 6-90 -7-—, od S2 kil. for. 6.85- . 6.95 JeAmon — proso 6'10—6*40. Plenica: Trg sploh silno mlačen. Pšenica 5 cm. ceneje brez kupcev. Koruza 4 ni., rž 7 nvč. ceneje. Vreme: lepo. Praga. Nerafinirani sladkor for. 18.30, oktober* december 13.20. Silno mlačno. Prt*ga. Centrifogal novi, poatavljne v Trst r carino vred odpoiiljatev precej f, 35---Concasee 37.50—38. Cotvorni 8775—38. V glavah (sodih) 39.49—.50 Bavre. K»vh Hunto* guod u»rtr*g« za juni 71*25 *a oktober «9.50 Malo bolje. Hamburg. Santo« gumi aver>t|(e t m juli 58.50 za september 57.25 za december 55.25. Mlačno. TRST. Kava. Trg je povsem nespremenjen in, po pravici rečeno, so braziljske vrste predrage. Novo blago, ki nam dospč od tam po prilici ▼ jednem mesecu, bode mnogo ceneje m valed tega morajo cene pasti, čim nam doBpe nove poiiljatve. To znajo jako dobro tudi koneu-metjo in zatorej jo povpraševanje omejeno. Srednjim vrstim, kakor n. pr. : Uuatemali, Nikaragyi, St. Salvadorju, Lapuayi pa po našem menenju ne padejo cene, ampak ho utegnejo oelč še podražiti, kajti uvažanje bode sedaj le neznatno. — V tržaških skladiščih je v zalogi okolo 90.000 met. st. raznih vrst. Sladkor. Trgovci so poslednje dni čitali Tolikim zanimanjem razne govore, ki so bili v dvžavnem »boru o kartelih. Ze pred par meseci izrazili smo svoje menenje o kartelih in dejstva so pokazala, da se nismo zmotili v svojem domnevanju. Nadejamo se, da se vendar enkrat že nekaj ukrene proti tej nesrečni trgovinski politiki. Promet bil jo ipovsem neznaten, ker imajo vsi tr- 8ovci več ali manj obilne zaloge. Cene so: Centrifugal Z Z f. 3f).— Plz F. - for. 35.50. — Concassč R Z R for. 37.—, Z K Z f. 37.50. — četvorni f. 38.- 38.50 R i ž. Italijanski je jako stalen, a povpraševanja je jako malo. — Japonski, lini, je tudi stalen, navadni pa zanemarjen. — Angleškim vratim rastejo cene. Olje. Italijansko zelo stalno; bombažno moremo z ozirom na sedanje cene priporočati za Spekulativni nakup. Tako nizkih cen ai še bilo! Petrol ej. Producentom se je slednjič vendar S osrečilo skovati kartel tudi za p etrolej. Nasledke sevć bofl občitili konsumentje. Mast. Ameriške je le malo v zalogi, zatorej se je nekoliko podražila. Peštanski padajo oene, ker si žol6 zopet pridobiti izgubljeni delokrog, 8II a n i n a je za 1 gld. oeneja. Trg mlačen. Fižol, ječmen, grah in p r o h o brez prometa. Otro bi zanemarjeni. Economo prodaja svoj izde-delek po f. 4,20, drobne po f. 3.70-3.90. Moka nespremenjena. Daai^Jik« borza Državni dolg v papirju „ „ v srebru , Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Kreditne akoije , . , . London IOLhc..... Napoleoni ...... 20 maTk . . . . 100 italj, lir 22 junij« INO«. predvčeraj dane« . . . 101.35 101.35 . . . 101-45 101.40 . . . 122.85 122.90 . . . 101.20 101.20 . . . 349.75 349 — ■ • . 119.90 119.95 • . . 9.52'/. 9.52 >/. ■ • • 11.75 11.75 . . 44 50 44-45 Trine oem (Cene se razumejo na debelo In DomaČi pridelki. • oarino vred.) Fižol: Koks..... Mandoloni . . . svetlorndeči . . temnorudeii . . kanarček . . . bohinjski^ . . . beli veliki . . . • mali . . . zeleni, dolgi . . „ okrogli . . mešani hrvatski „ štajerski Maslo fino štajersko Ječmen št. 10 .... „ 9 • . . . - 8 . . . . Cena oil for. do for. ) K. 9.50 975 tt n n 9— 9.25 D » 9*25 9.50 9.75 10— n 9.25 9.50 p 8 75 9 — n 7.50 7.75 7.75 8,— 70.- 75 — 8.75 9- 9.75 12— » 11.50 11.75 Zelje kranjsko.......... 100 K. —.— Kopa Krompir, štajerski . . Proso kranjsko .... Laća, kranjska .... Špeh ogerski..... Mast ..... Sava Mocca..... Ceylon Plant. fina . Perl . . . Java Malang . . Portoricco . . . Guatomala . . . San Domingo . . Malabar Plant . . „ native. . Laguayra Plant . „ native . 9.25 9.50 55— 52— 165.-172.-182,--14«.— 163— 144— 156- 56.— 54,— 166.-173— 184— 148— 164— 145— 157— Santo« najfiniji...... 140.- 142.— „ srednje fini . . . . . 136.- 137.— 124.- 125.— „ ordinar ....... 118 — 120,— Rio oprani ........ _ 143.— 144.— „ srednji........ 13*.- 137 — sirdkor Centrifugal 1. vrste . . . 35.25 35.50 Concassč........ 36.75 37.25 t glavah ........ 38.2IS 38.50 razkosani ....... 38.50 38.78 Sli italijanski fini....... 19.7B 20— 18.75 19.— Japan fini AAA...... . 16.25 —._ „ srednji....... • » 15.25 —._ 11.50 —.— II 1050 — Petrolej luski v sodih...... 17.75 _ ___ ▼ zabojih od 29 kil. . . 6.— Olje italijansko najfineji..... • H 58.- «0— 54.- 5fl — bombažno, amerik...... 28.— 29.— 31.- 31.50 Limoni Mesinski ...... 3.50 4.50 Pomaranče „ ....... . zaboj 6.— 7.— Mandeljni Dalmatinski 1 100 K. . —.— —.— . Bari . . f 59.- 61.- 87.— 89.- Boiiftl Dalmatinski ..... _•— —.— 10.- 10.50 Snokvi Pulješko ....... —.— —.— „ GrAko v vencih, . . 12.50 12.75 87.- 41 — 24.— 25.- OUDOD« ............ 29— 31.- Polsnovke srednje velikosti . . . 40.— 42— —.— —.— 41.— 42.- Bla&lkl v velikih sodih..... • » —.— —— 4^80 4.90 Pekarija in sladčifiarna ulica Stadion, 20. Trikrat na dan svet (frišen kruh. — Pruvzema domači kruh v peko. Raznaša se kruh po stanovih, krčmah in gostilnah, oddajalci dobe odbitek. Moke navadne in line na debelo in na drobno Raznovrstne slađčice ukusne in po ceni, biskote Goriška ljudska posojilnica, vpisana zadruga z omejeno zavezo razpisuje službo knjigovodje. Zahteva se popolno zuanje d v o s t.avnega knjigovodstva in po možnosti zemljiške knjige. Plača in varščina po pogodbi. — Prošnje do 1. julija na ravnateljstvo. V Gorici, 8. junija 1896. Ravnateljstvo. in nudij