ŠT. 4 — IX APRIL 1960 CENA 10 DIN
VSEBINA:
O. Lipovšek - l. maj
Izvolili smo nove ljudi v IO
O Inverziji študija M. Vidmarjeva — Letna konferenca OO ZK M. Skrlnjarjeva — Pravice in najnovejše lzpremem-be zavarovancev F. Rihtar — Do Varšave J. Strojan — Nesreče v preteklem letu
F. Rebernik - Kako smo delali v februarju
E. Rojc — Pod palmo cvete rožmarin
V. Hrenova — Seminar za družbeno upravljanje L. Podgoršek — Sah V. Habjanova — Personalne izpremembe
I. Sešek — Spoznavajmo tekstilne tovarne v LRS Spela — Vesela kronika Izdaja v 800 izvodih kolektiv tovarne »INDUPLATI«. OdgSvornl urednik: Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Letne obleke iz naše tkanine
1. MAJ
Praznovanje 1. maja je postalo ljudski običaj. Morda še več. 1. maj je postal simbolični praznik proletariata vsega sveta, je dan, ko z mladostno prero-jenostjo slavimo dan zmage delavskega razreda.
Namen praznovanja je enak vsem dosedanjim, vendar ima za naše narode poseben pomen, ker se lahko s ponosom ozremo na dosežene uspehe naše socialistične skupnosti, na uspehe nove federativne demokratične Jugoslavije, ki je zrasla iz zaostale agrarno-kapitalistične dežele v napredno, industrijsko deželo. Uspehi naše gospodarske politike so očitni in zbujajo spoštovanje tudi v inozemstvu na vseh petih kontinentih, med njimi tudi pri najreakcionarnejših slojih vladajočih strank.
Preobrazba našega življenja je dosegla velik napredek. Zgradili smo tisoče in tisoče kilometrov novih, lepih, sodobnih cest. Zgradili smo bazo za industrijo in danes že proizvajamo za potrebe neposrednega proizvajalca. V mestih in na deželi smo zgradili nove hiše, bloke in stolpnice, v katerih živi naš človek dostojno življenje. Veliki večini, če ne skoro vsem, je pomagala skupnost oziroma oblast, ki smo jo sami izbrali in preko katere neposredno upravljamo našo gospodarsko in upravno politiko. Elektrifikacija je dosegla vsako hišo, čeprav potrebe in možnosti narekujejo še nadaljnjo graditev električnih central, s katerimi bomo še
obogatili in pojačali našo električno omrežje. Promet in trgovska mreža prehajata iz dneva v dan v tisto fazo, ki si jo vedno postavljamo za cilj — postajata neposredna dobrina delovnega človeka.
Letošnji 1. maj je za naše narode pomemben tudi zato, ker napori naših državljanov kažejo, da bomo do konca leta 1960 uspešno zaključili petletni načrt. Pripomniti je treba, da bomo plan dosegli v 4 letih in ga prekoračili za 20 °/o. Ta, brez dvoma največji uspeh, pa nas bodri k še večji zavesti za skupno delo na vseh področjih gospodarskega in političnega življenja.
Neposredna naloga našega kolektiva pa je v tem, da omogočimo nagrajevanje po enoti proizvoda oziroma nagradimo posameznika, ali tam, kjer to ni mogoče, skupino ljudi, za njihovo prizadevnost in storilnost. Z višjo, boljšo in ekonomičnejšo proizvodnjo bomo stimulirali delo in s tem prispevali k višji življenjski ravni.
1.	maj je naš praznik. Pomlad in življenjska sila razgrinjata nove vire moči, s katerimi bomo premagali vse težave, ki so še pred nami, dokler ne bomo dosegli zastavljenega cilja. Prepričani smo v našo zmago, v zmago delavskega razreda, ki si je že pred mnogimi desetletji postavil 1. maj za simbolični praznik življenja in svobode.
Letna konferenca 00 ZK
Osnovna organizacija ZK našega podjetja je imela dne 4. III. 1960 letno konferenco, ki so sc je udeležili komunisti polnoštevilno. Udeležili so se je še: tovariš Troha, sekretar obč. komiteja ZKS Domžale, Bevk Francka, poslanka v Republiškem zboru proizvajalcev, Pavlič Miha, član obč. komiteja ZKS Domžale, tov. Bajc, član predsedstva KSS Domžale, tov. Peterca, član predsedstva KSS Domžale in tov. Mesarič, član Okrajnega KSS Ljubljana.
Na konferenci so obravnavali pereče probleme podjetja, izvoljen je bil tudi nov sekretariat. Izvoljeni so bili: za sekretarja Kern Vinko, za člane sekretariata pa Ukmar Janko, Narat Milan, Zabukovec Lado, Marinc Kamilo, Čebulj Vinko, Urbanija Viktor, Perko Venčeslav, Dolinšek Julka, Semen Marija, Rifel Majda, Dra-šček Kristjan in Panjan Franc.
Tov. sekretar je podal poročilo o celotnem delu organizacije ZK v preteklem letu. Navedel je uspehe in neuspehe, ki jih je organizacija ZK dosegla. Nakazal je smernice za nadaljnje delo. Predvsem je treba delati z mladino, ker je ona naša bodočnost. Razveseljivo je, da je v članstvo ZK vključenih 40 članov mladinske organizacije. Mladina je v našem podjetju precej agilna, saj je imela več praktičnih tečajev, predavanj (eno najvažnejših je bilo o možnosti pošolskega izobraževanja, katerega je imel tov. Žagar, psiholog), nekaj jih je odšlo tudi v mladinske delovne brigade. Slaba točka naše mladine pa je, da se premalo udeležuje množičnih športnih tekmovanj, kot so STIPI in Teden mladosti, ki bi se skoraj lahko že preimenoval v Teden starosti, saj tekmujejo skoraj sami člani, mladincev pa je videti zelo malo. Naj letos gledajo na to, da se bo Teden mladosti lahko upravičeno tako imenoval.
Tov. Strojan je podal nekaj stvari v zvezi z delavskim samoupravljanjem v podjetju. Poudaril je, da moramo v bodoče bolj paziti na to, koga bomo izvolili v DS, da se ne bo zgodilo več tako, kot sc je do sedaj, ko imamo v DS člane, ki cele dve leti niti ust
ne odpro, kaj še, da bi kdaj povedali svoje mnenje. Povečati bomo morali tudi vključevanje žena v organe delavskega samoupravljanja. Naj tudi žene gledajo na to, da bodo izvoljene in naj same sebe nikar ne črtajo z list, kot so to delale do sedaj.
Tov. direktor pravi, da bomo morali v bodoče bolj paziti na vskladitev proizvodnje med predilnico in tkalnico. Glede boljše informativnosti v podjetju pa je predlagal, naj se uvedejo obratni sestanki, na katerih bi delavce seznanjali s problematiko podjetja.
V diskusiji se je oglasila tudi tov. Bevkova, republiški poslanec. Povedala je nekaj besed v zvezi z žensko enakopravnostjo. Poudarila je, da se morajo ženske same boriti, če hočejo priti v organe samoupravljanja, ker bodo potem laže prišle do zaželenih ciljev. Kot primer je navedla otroški vrtec, o katerem je bilo že govora, da bo v Jaršah. Vse žene naj postavijo zahtevo za otroški vrtec, pa se jim bo moralo ugoditi. Tov. Žagar ji je pojasnil, da smo pri nas o tem že razpravljali, izdana je bila celo anketa, v kateri naj bi se ljudje izjasnili, ali so za vrtec ali ne. Izkazalo pa sc je, da se ljudje tega, kar se jim nudi, ne poslužujejo v zadostni meri.
Tov. Troha, sekretar obč. komiteja ZKS Domžale, pravi, naj možje pomagajo doma ženam, ne pa, da se udejstvujejo v raznih organizacijah in se pri tem imajo za napredne, doma pa pustijo, da žene same nosijo vse breme gospodinjstva, poleg tega pa so še v službi kot oni. Take žene seveda ne morejo hoditi na sestanke in seje. Pozdravil je zamisel, da sc uvedejo proizvodni sestanki po obratih.
Na konferenci so bili sprejeti v OO ZK štirje novi člani. Tako se je OO ZK povečala na 95 članov.
Komunisti podjetja »Induplati«, zbrani na letni konferenci v Jaršah, so poslali Centralnemu komiteju ZKS spomenico, v kateri obljubljajo, da bo tudi v prihodnje vse njihovo delo in prizadevanje slonelo na napotkih VII. kongrega ZKJ iri IV. kongresa ZKS, ter bodo skušali dane naloge opraviti čim uspešneje.
Izvolili smo nove ljudi v Izvršni
odbor sindikalne podružnice
Predsednik
sindikalne
podružnice
tovariš
Perko
Venčeslav
rrUe pododbori so v teku meseca februarja izvolili skupno 140 delegatov za letno skupščino sindikalne Podružnice našega kolektiva. Z vso vnemo se je pripravljal na polaganje obračuna svojega dela tudi stari Podružnice.
f r ^ sobot°’ 12. marca, je bilo vse nared in po 14. uri ega dne se je zbralo poleg gostov in starega odbora oldVOrani 120 delegatov
Kric*--Cnir?bo-r- P°družnice je otvoril predsednik tov.
. s JJan Urašček, pozdravil je goste, počastil z eno-1 ulblm mo^on} spomin na tov. Rakarja Nika, umr-elana lO naše podružnice ter predlagal izvolitev mvna predscdnika.
Fran . C,* zbor. j® izbral za delovnega predsednika tov. jn komis^a^a *n V nadaijcvanju izvolil še ostale člane
P°r°eilP predsednika podružnice tov. vnrinn ,a’ k! ,c v izčrpnem poročilu analiziral proiz-vseh usp®he Podjetja v preteklem letu in se dotaknil ski-iri,. prasapj> ki zanimajo člane kolektiva in so v v t * baslm Programom dela po liniji skrbi za člo-nivL--' i rcllrai}a- dopusti, garderobe, izleti, naši počit-v J .movi 'n_še drugega več, o vsem tem je govoril jojem poročilu predsednik podružnice, riš' ^rus‘ j® Poročal blagajnik podružnice, tova-izdan, **ePca Jeretinova, ki je analizirala dohodke in bil« kC o*aKaj|le tekom mandatne dobe. Skupno je Prometa za okoli štiri in pol milijona dinarjev, j j , * diskusiji, ki je sledila tema poročiloma, so se skutanti dotaknili bistvenih vprašanj, ki naj rešijo Proizvodne probleme in gospodarsko politične naloge, at®re čakajo podružnico v naslednjem letu. Med gosti •skutanti je prva pozdravila občni zbor in goste ljudska poslanka tov. Francka Bevkova, ki je osvetlila ne-aJ vprašanj, ki zanimajo prvenstveno našo zaposleno
»INDURLATI«
ženo. V nadaljevanju sta diskutirala tudi zastopnik KSS Domžale, in predstavnik okrajnega Sindikalnega sveta, tov. Mesarič. Slednji je v svoji diskusiji osvetlil vprašanja drobnih, rekel bi celo vsakdanjih problemov, katere je treba reševati na mesečnih proizvodnih sestankih, za katere mora biti pobudnik ravno sindikalna organizacija. Diskutanti so se v nadaljevanju izrekli tudi obširno glede izobraževanja, kateremu je treba posvetiti dosti pozornosti. Tov. Mesarič je k temu vprašanju poudaril, da se pripravlja osnutek predloga, s katerim bi se v prihodnje precej omejila vrednost papirnih kvalifikacij in bi te po predlogu zamenjala sposobnost človeka na delovnem mestu. Navzoči so razpravljali tudi o organizaciji dopustov in izkoriščanju naših domov na Mali planini in v Umagu.
Diskusija, katera je dala precej napotkov in gradiva za nadaljnje delo, je trajala do 17. ure, nakar je delovni predsednik pozval kandidacijsko komisijo, da poroča o svojem delu. Poročilo je podal tov. Zor-nada. Sledilo je poročilo verifikacijske komisije, katero je podal tov. Vavpotič Ivan, in povedal, da je občni zbor sklepčen. Navzočih je 120 delegatov s poverilnicami ter člani starega odbora in nadzornega odbora, ki imajo tudi volilno pravico.
Po poročilu nadzornega odbora je bila izglasovana staremu odboru razrešnica ter je v nadaljevanju volilna komisija razdelila volilne listke. Volilna komisija je še pojasnila način volitev, nakar so navzoči delegati volili novi IO, novi nadzorni odbor ter odbor za oddih in poverjenika za Delavsko enotnost.
Delovni predsednik je nato zaključil občni zbor s predlogom, da se navzoči odzovejo povabilu starega odbora in pridejo v menzo na prigrizek in urico zabave. Vmes naj volilna komisija prešteje glasove in nato poroča.
Rezultati volitev:
Perko Venčeslav (89 glasov), Klemenc Franc (88), Cerar Marica (87), Jeretina Pepca (87), Grčar Janez (86), Bartolj Janez (83), Hribovšek Slavko (83), Kobilica Jože (76), Šarc Anton (76), Hren Vida (75), Majdič Franc (73), Starin Marija (72), Mežnar Angela (71).
Nadzorni odbor:
Sitar Lina (87), Lipovšek Otmar (84), Butala Ivanka (53).
Odbor za oddih:
Giovanelli Lovro, Škrinjar Majda, Habjan Terezija, Mav Terezija in Sušnik Marija.
Poverjenik za Delavsko enotnost:
Odar Matka.
Delegati in gosti so vmes popili kozarec vina ter se še zavrteli v ritmu orkestra »Ludvik«, tako da je občni zbor potekel res plodno in prijetno.
Seminar za družbeno samoupravljanje
Obiskovala sem šestdnevni seminar za družbeno amoupriivljanje. Rada sem posečala predavanja tega eminarja, ker se mi zdi pomembno, da si človek pri-obi novega znanja v političnih in gospodarskih vprašanjih, kj zadevajo gospodarske organizacije. Vsakdanje življenje zahteva vedno primerne ukrepe, katere je mogoče izvajati s pomočjo zasledovanja podatkov o slba*Ou proizvodnje, o delovnih odnosih in podobnem. h . n°So sem se naučila na tem tečaju, zato mislim, a bi morali biti takšni tečaji daljši in bolje obiskani, e dvomim, da služijo največ doraščajoči mladini, ■ Prevzema vedno nove naloge v našem samoupravnem življenju.
. Preden sem odšla na omenjeni tečaj, sem bila tudi soh za gasilske podčastnike v Medvodah. Vkljub
obilici snovi, katero smo predelali v tej šoli in vkljub strogim izpitom, ki so trajali tri cele dneve, sem končala šolo z lepim uspehom.
Ob priliki posečanja šole in tečaja sem v podjetju prejemala svoje redne mesečne osebne dohodke, zato se mi zdi primerno, da se na tem mestu zahvalim upravi podjetja in organizacijam ter organom samoupravljanja za izkazano razumevanje.
Zavedam se, da mi opravljena šola in tečaj ne bosta prinesla ne večje plače niti višjega položaja v kolektivu. Ne, oboje sem posečala iz zavesti in z voljo, ki jo imam in s katero želim delati za skupnost.
Naša hitro se razvijajoča industrija potrebuje sposobne ljudi, ki bodo vešči dela in upravljanja svoje in skupne lastnine.	Vida Hrenova
0 inverziji študija na višji tehnični šoli
Že dalj časa so marljivi Mariborčani pripravljali vse potrebno za ustanovitev višje tehnične šole. Poleg materialnih sredstev so potrebovali še bolj moralne podpore, katero so dobili z vsem razumevanjem od naših ljudskih oblasti in predvsem od Izvršnega Sveta LRS.
Po končanih pripravah smo imeli priliko v mesecu januarju čitati v našem dnevnem časopisju razpis za vpis v to šolo.
Kako pravilno stališče so zagovarjali ustanovitelji šole, se vidi že v številu prvih prijav, ki so dosegle skupno število 900 za tri sedaj odprte oddelke, in sicer za: tekstilnega, strojnega in elektro. Velika večina kandidatov se je prijavila za izredni študij in le omejeno število jih je bilo sprejetih za redni 'študij, ki traja dve leti.
Izredni študij ali inverzija študija je omogočila velikemu številu kandidatov, da se imatrikulirajo in s pomočjo izrednega študija pridejo do večjega znanja in višje kvalifikacije. Pogoj za imatrikulacijo je rang dovršene srednje šole ali, kdor tega pogoja ne izpolnjuje, opravitev sprejemnega izpita.
Naša podružnica DITTS v Jaršah je s potrebno propagando pripravila 21 kandidatov za vpis na tekstilni oddelek in dva kandidata za vpis na strojni oddelek. Vsi prizadeti so že poslali na naslov šole
potrebne dokumente in se sedaj že več ali manj moralno pripravljajo za študij. Na zadnji seji podružnice DITTS Jarše je bilo sklenjeno, da se prične takoj s študijem matematike s pomočjo primernega profesorja tega predmeta. Neobvezna predavanja bodo v dnevni sobi bloka Induplati dvakrat ali celo trikrat tedensko s premorom v poletnem času.
Ko bodo kandidati »zreli« za polaganje izpitov, bodo te opravili na višji tehnični šoli v Mariboru, Gosposvetska cesta 9.
Sam vpis še ne zadostuje, tudi samo volja ne. Obema bo potrebno dodati še znanje, katerega pridobitev pa bo precej težavna. Do sedaj poznani program predvideva v prvem semestru, na primer, 30 ur predavanj in vaj na teden. Podobno se nadaljuje tudi v ostalih treh semestrih.
Prepričani smo, da bo določeno število izrednih študentov uspešno zaključilo šolo ter tako izpopolnilo vrzeli v proizvodnji, katera zahteva z vsakim dnem večjo strokovnost in znanje. V prid naši industriji je ustanovljena višja tehnična šola v Mariboru, zato jo mora industrija z vsem potrebnim tudi podpreti, in —• enake šole že dalj časa obstojajo v Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter v Hrvatski. Slednjič jo imamo tudi v Sloveniji.
Otmar
Pravice (in najnovejše izpremembe) zavarovancev
Porodniški dopust po mrtvorojenem otroku:
Zavarovanki - materi pripada po rojstvu mrtvega otroka porodniški dopust do poteka 60 dni po porodu.
Nega porodnice:
Zakon o negi družinskega člana velja tudi za nego porodnice. Ta primer velja za žene, ki rode v porodnišnici ali doma. Trajanje dopusta za nego porodnice odredi sektorski zdravnik od 7 do 14 dni, seveda če živi ožji član družine v skupnem gospodinjstvu.
Bolniški dopust in redni letni dopust:
Ako je zavarovanec na bolniškem dopustu, ne more v tem času izkoristiti rednega letnega dopusta. Ta zakon velja tudi za zavarovance s skrajšanim delovnim časom (4 ure). Na primer: Zavarovancu je odobrila zdravniška komisija 4-urni delavnik za določeno dobo. V tem času zavarovanec ne more izkoristiti rednega letnega dopusta.
Skrajšani delovni čas zaradi hranjenja posvojenega
otroka:
Zavarovancu se prizna glede hranjenja posvojenega otroka skrajšan delovni čas in nadomestilo plače do 6 oz. 8 mesecev po rojstvu otroka, ne glede kdaj je bil otrok posvojen. Isto velja za ženo, čeravno ga je posvojil njen mož, ker tako skrbita oba za otroka.
Varstvo nosečnic in mater:
1.	Žena, ki je v delovnem razmerju, ima ob nosečnosti in porodu pravico do porodniškega dopusta, ki traja 105 dni — olajšava od 95 dni.
2.	Porodniški dopust se mora dati na zahtevo nosečnici, ko da zdravnik izvid in mnenje, da je mogoče pričakovati porod v 45 dneh od pregleda.
3.	Med porodniškim dopustom ima žena, ki je v delovnem razmerju, pravico do nadomestila za plačo.
4.	Zena v delovnem razmerju, ki je pred potekom porodniškega dopusta dobila pravico do letnega dopusta, ima pravico izrabiti ta dopust takoj po izteku porodniškega dopusta.
Če nosečnica odide na porodniški dopust ob koncu koledarskega leta, pa ni bila v tem letu na letnem dopustu, lahko takoj po izteku porodniškega dopusta izrabi letni v novem koledarskem letu.
5.	Mati ima pravico delati skrajšan delovni čas
6	mesecev po porodu, da bi mogla hraniti otroka. Izjemoma lahko traja, po mnenju zdravnika, ta skrajšani delovni čas tudi dalj, vendar najdalj do konca 8. meseca po porodu. Olajšava — ženi pripada ta skrajšani delovni čas če doji ali ne.
6.	Mati v delovnem razmerju, ki v družini nima nikogar, ki bi mogel negovati otroka, ima pravico delati skrajšani delovni čas, po 4 ure na dan, tudi po preteku 6 oziroma 8 mesecev po porodu. Tako delo lahko traja dokler otrok ne dopolni treh let starosti. Seveda prejema tudi plačo, ki ustreza času, kolikor dejansko dela. V delovno dobo pa se ji to prizna kot redni delovni čas.
7.	Zena od prvega dneva nosečnosti, ako to javi, ne sme opravljati nadurnega in nočnega dela, niti se je ne sme premeščati na druga zdravju škodljiva delovna mesta, če to sama ne zahteva.
Olajšava — prejšnji zakon je določal zgornje olajšave od četrtega meseca nosečnosti dalje.
8.	Nočno delo mater z otrokom do enega leta starosti je prepovedano.
Za nadurno delo matere z otrokom, ki še ni star
7	let, je potrebna njena pismena privolitev.
9.	Ženi pripada 105 dni porodniškega dopusta, in sicer: 45 dni pred porodom in 60 dni po porodu. Zena lahko dela do zadnjega dneva predvidenega poroda — seveda se priporoča, da gre žena 45 dni pred porodom na porodniški dopust. (Olajšava: prejšnji zakon je zahteval, da je odšla žena 21 dni pred porodom na porodniški dopust.) Porodnica pa ima vso pravico do 60-dnevnega porodniškega dopusta po porodu, ako pa ima prihranjene dneve pred porodom, se isti prenesejo na dopust po porodu.
iZo bmfoiuv
(4. nadaljevanje)	(Piše F. Rihtar)
V torek, l. sept. 1959, sva zaključila s prakso v Stradomu. Zvečer tega dne nama je Društvo inženir-ley in tehnikov (NOT) priredilo poslovilni večer. Udeležili so se ga poleg naju člani društva, s katerimi sva imela med prakso opravka, člani uprave in politični funkcionarji. V spremstvu najine prve spremljevalke sva se naslednje jutro podala na pot. S tovarniškim avtomobilom sva se odpeljala skozi Šlezijo v Bielsko.
Po lepi cesti je bila vožnja prijetna. Tudi pokra-jina je zanimivejša kakor na vzhodu. Menjavajo se gozdovi in industrijski kraji. Polno daljnovodnih na-h/laV *n ličnic se prepleta med dimom tovarniških objektov. Med potjo smo se peljali skozi center poljske metalurške industrije — Katowice, tako je vsaj označena na zemljevidih, v resnici pa je to 13 industrijskih mest združenih v celoto — industrijsko velemesto. Od tod proti jugu prehaja pokrajina iz ravnice v gričevje, tako da je Bielsko že 500 m nad morjem, obdano 2 gorami Beskidov. Po triurni vožnji smo prispeli na cilj.
Pred lanarsko tovarno »Lenko« v Bielskem nas je sprejel glavni direktor. Dogovorili smo se o najini praksi in o stanovanju. Dodelili so nama sobo za goste v upravnem poslopju. Najina spremljevalka se je poslovila, midva pa sva se podala na iskanje restavracije, kajti to je bilo vedno eno najinih najvažnejših opravil. Kmalu sva jo našla in si v njej krepko opomogla. Preostale dni sva se hranila v drugi restavraciji, ker nama prva ni bila po godu.
Po prvem vtisu se nama je zdelo mesto Bielsko majhno, vendar sva se motila, saj šteje z bližnjo okolico preko 200 000 prebivalcev. Mesto je staro in postavljeno na grič. Skoro nikamor ne prideš po ravnem. Od severnejših mest se močno razlikuje po stilu gradnje. Mesta na severu so grajena po vzhodnjaškem načinu, medtem ko je Bielsko grajeno v staroavstrijskem stilu. Poštno poslopje je na las podobno stari ljubljanski pošti, ravno tako gledališče in kolodvor, le da je ta nekoliko manjši. Poljaki imenujejo Bielsko »mali Manchester«. Prav gotovo ne brez vzroka, saj J e celo mesto sama industrija, in še to pretežno te-stilna. Volnarskih tovarn je v mestu preko 20, poleg eSa pa še bombažarske in lanarske. Izven področja mesta gradijo termoelektrarno in kotlarno, katera bo 2 električno in toplotno energijo oskrbovala vse mesto m vse tovarne, tako da bodo te opustile svoje kurilnice in v mestu ne bo več neprijetnega dima, ki kvari zrak. V mestu je tudi največja tovarna tekstilnih strojev »Befama«.
Bielsko — Plač Boleslaiva Hrobrega
Bielsko — Lenko
Tekstilna tovarna »Lenko« je bila zgrajena pred 70 leti in zaposluje danes 4000 delavcev. Za to tovarno sva imela le šest dni časa in sva se zato omejila le na ogled oddelka za tkanje lanenih jadrovin in poštnih vreč. Poleg omenjenih izdeluje tovarna izključno le embalažne tkanine iz lanu in jute.
V oddelku za tkanje jadrovin teče 53 statev, od tega 30 statev firme »Hartmann-Chemnitz«, ostalih 23 statev pa je poljske izdelave starejšega tipa. Stroji imajo 105 obratov na minuto in 110 cm delovne širine. V istem oddelku stojita tudi dva stroja z delovno širino 420 cm za izdelavo filmskih platen. Stroja imata vsak po dva, med seboj sinhronizirana, pogonska stroja. Na ostalih statvah teko dva lanena jadrovinska artikla ter brezšivne poštne vreče. Ena tkalka poslužuje (odvisno od artikla) po eno ali dvoje statev. Stkane tkanine pregledujejo v temnih komorah, obenem pa popravljajo napake in jih po kvaliteti razdelijo v štiri kategorije. Komisija, sestavljena od strokovnih oseb, ugotavlja izvor napak in na osnovi ugotovitev ukrepa. Kazni za napake ne plačujejo samo tkalke, pač pa vsakdo, ki je vključen v delovni proces in napako zakrivi. Očiščene jadrovine nato še impregnirajo v bakro-amonijačni raztopini, katera daje tkanini lesketajoč zelen ton, takšne pa zaključno še kalandrirajo.
Kot sem že omenil, je okolica Bielskega hribovita, to pa so Poljaki izkoristili v turistične namene. Na več vrhovih planin so zgradili turistične domove, na dva vrhova pa so zgradili celo žičnico za prevoz turistov. Z Mikijem sva obiskala dva takšna domova. Z žičnico sva se peljala na vrh Šindeljne. Novi turistični dom, zgrajen iz kamenja in lesa, sprejema turiste. Notranjost doma je lepo urejena, vendar Kranjcem dom ne bi bil všeč, kajti v nobenem turističnem domu se ne točijo alkoholne pijače. Med najinim obiskom v domu ni bilo turistov, pravijo pa, da jih je precej v zimskem času, kajti v okolici je polno lepih smučišč. Drugič sva se peljala z avtobusom v 18 km oddaljeni Sčirk. Cela dolina je polna turističnih domov in klimatskih zdravilišč, ne manjka pa tudi lepih smučišč in skakalnic. Za Zakopany je to najlepši turistični center. Z žičnico sva se peljala na vrh 1200 m visoke Škrične. Lesen turistični dom na vrhu je poleti in pozimi dobro obiskan. Polomljene smuči, ki visijo izpod stropa doma pričajo, da je Škrična močno obiskano zimsko letovišče. Vkljub slabemu in hladnemu vremenu je bil dom poln turistov, zato sva se midva že po kratkem času odločila za povratek v dolino in od tod z avtobusom nazaj v Bielsko.
Približno 30 km oddaljeno je mesto Oswieczym, v svetu bolj poznano po nemškem taborišču Auschvvitz. Direktor nama je dal na razpolago avto in spremljevalca za ogled tega, nekoč zloglasnega taborišča smrti. Taborišče je še vedno v enakem stanju kakor ob osvoboditvi 27. I. 1945. Ostale so še vse stavbe, betonska
Osziuienčym — taborišče (Auschivitz)
in žična ograja ter krematorij, ostal je tudi napis nad vhodom »Arbeit macht frei«. Vse to je ostalo v spomin na 4 milijone mrtvih in v opomin nam in bodočim rodovom na grozodejstva, ki so jih nad žrtvami izvrševali nemški nacisti. V petih blokih je sedaj urejen muzej dokumentov, ostali pa so prazni in zaprti. V prvi dvorani je na.steni zapisano: »Bilo jih je 4 milijone,« pod napisom pa visijo zastave 28 držav, katerih državljani so umirali v taborišču. Med zastavami je tudi jugoslovanska.
Največ je v tem taborišču umrlo Poljakov in Judov. V spomin vsem žrtvam stoji v sredini dvorane velika steklena žara, polna pepela sežganih ujetnikov. Ostale dvorane so napolnjene s fotografijami in dokumenti, ki so se ohranili v arhivu in jih Nemci pred pobegom niso mogli uničiti. Tu je ostalo še nekaj vagonov osebnih stvari, katere so ujetniki prinesli s seboj, tu je ostalo tudi še nekaj ton človeških las, zraven pa tudi tkanine, stkane iz istih. Ohranjeno je tudi še nekaj tisoč fotografij internirancev. Pod vsako sliko je taboriščna številka, ime in priimek, rojstni podatki, kdaj je prišel v taborišče in kdaj je umrl. Iz tega se vidi, da večina ni preživela v taborišču niti en mesec. Vendar so nekateri preživeli v taborišču celo vojno, nekateri od teh še živijo, drugi so umrli za posledicami bolezni in grozodejstev, katere so preživljali v taborišču. Tudi nekateri prostori so še vedno opremljeni tako, kot so jih našli osvoboditelji, da bi obiskovalci vsaj približno mogli videti, kako so interniranci živeli ali bolje rečeno umirali. Še mnogo drugih strašnih dokumentov sva videla v dveh urah. Občutkov,
ki sva jih imela na koncu, ni mogoče opisati z besedami. Težko si je zamisliti, da je to delo ljudi ne pa štironožnih zveri. Danes vlada nad taboriščem popoln molk, ne motijo ga niti številni obiskovalci, ker so videli dovolj in nič ne vprašujejo, da ne bi s svojim govorjenjem motili tišine, ki je ostala za kriki žrtev in psovkami zločincev. To so bila taborišča, katere so Nemci imenovali »Erziehungslager«, in se je pet let iz dimnikov njihovih krematorijev valil črn dim in je še pet let daleč po okolici smrdelo po zažganem človeškem mesu. Pet let so vlaki vozili v Oswieczym in tja pripeljali preko šest milijonov ljudi iz vse Evrope. Od teh pa se jih je le malo vrnilo domov.
Nekaj kilometrov vstran je bilo žensko taborišče, imenovano »Birkenau«. Tu je v petih letih umrlo preko dva milijona žensk. Od tega taborišča ni ostalo nič, kajti Nemcem je uspelo pred begom uničiti vse dokaze svojih grozodejstev. Taborišče je bilo v nasprotju z Auschwitzom, ki je bilo zidano, leseno in so barake pogorele do tal. Od vsega tega so ostali le spomini in redke fotografije, ki so jih našli pri ujetih Nemcih. Ostale pa so tudi še žive priče.
Pri izhodu iz taborišča je velika spominska knjiga, v katero vpisujejo svoje vtise obiskovalci z vsega sveta. Skoraj na vsaki strani sem opazil podpise Jugoslovanov, kajti vsakdo, ki pride na Poljsko, ne zamudi prilike, da ne bi obiskal ta spomenik nacističnega divjanja v zadnji vojni. Opazil sem še nekaj, ko sem listal po spominski knjigi, namreč to, da se najbolj razpišejo Nemci, kot da Auschwitz in Birkenau nista prav njihovo delo.	Konec prihodnjič
Oszwienčym
Nesreče v preteklem letu
V preteklem letu se je ponesrečilo v našem podjetju 43 sodelavcev, 20 ljudi pa na poti na delo oziroma z dela.
Analiza nesreč nam kaže naslednjo sliko:
Obrat	Pon.	Torek	Sreda	Četrtek	Petek	Sobota	Nedelja	°/o od zaposl.	Izpad del. dni
Predilnica	3	3	2	3	4	1	2	5,62	252
Tkalnica	5	2	—	—	4	—	4	2,93	208
Oplemenitil.							1	1,21	21
Nameščenci	—	—	1	—	—	—	—	0,89	3
Pogon	—	2	2	1	2	—	1	10,00	181
Skupaj	8	7	5	4	10	1	8	3,75	656
Razpredelnica nam kaže skoraj isto sliko kakor leta 1958. Vidi se, da se največ ljudi ponesreči v po-
nedeljek, torek, petek in soboto. Zakaj so ti dnevi najmočneje zastopani, naj premisli vsakdo sam.
Statistike iz leta 1958 in 1959 nam pokažejo, da se največ ljudi ponesreči med 9. in 10. uro predpoldne in 16. in 17. uro popoldne. Število nesreč je v primerjavi z letom 1958 padlo skoraj za polovico, vendar je naša naloga, da to število nesreč še zmanjšamo.
Največ poškodb je bilo v mesecih: marec, april, julij in avgust. To si razlagamo s tem, da so ljudje v teh mesecih zaposleni še doma z delom na polju.
Največ nesreč je pri poškodbi leve roke, najmanj pa na gležnju. Skupno je bilo 43 poškodb. Statistična ugotovitev nam narekuje točno analizo dela, kjer je potrebno ugotoviti ali delavci delajo pravilno ali pa je način dela treba spremeniti, da se številne nesreče odpravijo.
Prva skrb vsakogar naj bo VARNO DELO. Naloga predpostavljenih pa, da kar največ odpravijo pomanjkljivosti pri delu in z zaščitnimi napravami zmanjšujejo možnost nesreč.	Janez
Pod palmo
cvete rožmarin
Kje, se boste vprašali. Gotovo v Dalmaciji ali še niže na jugu. Naš odgovor — ne! To je pri našem domu v Umagu.
Da pride nova zgradba do tistega učinka, kakršnega si je zamislil graditelj, mora biti temu primerno urejena okolica. Za začetek smo se lotili dovozne ceste.
Uprava mi je naročila, naj to uredim. Začeli smo.
Kratka trasa je prerezala skoro nerodovitno kraško zemljo na dvoje. Kamenja za podlago ceste je bilo dovolj na razpolago, toda med trnjem. S Krenom sva rezala in sekala trnje, ga znosila na kupe in sežgala. Anžič je nosil kamenje, Blažič in Fartek pa sta ga Polagala po trasi. Žučko je moral prevelike kamne razbiti. Pot nam je lil po opraskanem telesu, toda delo je napredovalo.
Ko smo končali, smo preko posuli gramoz, da je bila vožnja po novi cesti do našega doma mogoča.
Pred otvoritvijo doma smo imeli še ogromno dela s pospravljanjem in čiščenjem okolice. Teren je bilo treba zravnati, to pa na težki, rdeči kraški zemlji ni lahka naloga. Večina dopustnikov nam je pri delu pomagala. Pohvaliti moramo oskrbnika našega doma, Jožeta, ki je prijel za delo povsod, kjer je bilo treba.
Nedavno smo uredili še nasad južnega rastlinja ob našem domu in danes lahko o tem pišemo.
Naš dom, DOM ODDIHA DELOVNEGA KOLEKTIVA INDUPLATI JARŠE, je očarljiv. V ozadju je temen borov gozd, pred domom očiščen nasad akacij, kjer bodo lahko parkirala manjša vozila. V senci akacij si bodo dopustniki lahko postavili šotore ali namestili ležalne stole ali posedali v naravi ob obali plavega Jadrana. Pred plesiščem je zasajena pet metrov visoka palma, ki daje domu videz pravega juga. Nadaljnje manjše palme so posajene v zatišju, skupno z oleandri. Ob lepi kamniti poti, ki se vije od doma Proti morju, je zasajen rožmarin in drugo lepotno grmičevje. Izbira rastlin je taka, da bo skozi vse leto hekaj zelenelo ali cvetelo.
V Umag in okoliške kraje prihaja iz leta v leto vedno več domačih in tujih turistov. Mnogi so me že vpraševali, čigav je ta »hotel«, ki je tako lepo urejen in negovan. Rekel sem jim: »To je dom delavcev iz Induplati, Jarše.« Domačini menijo, da bi Slovenci naredili Istro še lepšo, ker nas imajo za pridne in redoljubne ljudi.
Da bomo vredni te ocene, glejmo, da bomo povsod Pazili na red in snago. Ohranimo s trudom urejene nasade nedotaknjene. Ne hodimo po gredeh in ne lomimo cvetja in vej. Okras je namenjen vsem, zato naj rastline rastejo in cveto za vse.
Veselimo se našega uspeha z dokončno urejenim domom v Umagu. Pravico uživanja dopusta v Umagu v našem domu imajo vsi enako. Veseli bomo vedno znova pozdravljali naš dom in ga zadovoljni zapuščali, zato skrbimo zanj vsi in obsodimo vsakogar, ki bi hotel kratiti oziroma uničevati delo pridnih rok.
Z dostojnim obnašanjem nam ne bo nikdar žal vloženega dela v naš dom.
Na svidenje v Umagu!	Edi
mm
Spoznavajmo tekstilne tovarne LR Slovenije
Tovarna trikotažnega perila »PLETENINA« v Ljubljani je pričela s svojo proizvodnjo leta 1947, to je takoj po odloku o koncentraciji tekstilnih podjetij enake stroke.
Podjetje izdeluje iz bombažne, volnene, umetno svilene in sintetične trikotaže spodnje perilo za ženske, moške in otroke ter ženske bluze, moške srajce in trenirke vseh velikosti.
Stalno naraščanje potrošnje trikotažnih izdelkov narekuje podjetju povečanje proizvodnje. To povečanje pa ne gre le na račun povečanja števila zaposlenih, temveč in predvsem na zvišanje produktivnosti, kar ima za posledico znižanje prodajne cene.
Sliko poslovanja nam kažeta naslednji tabeli:
DVIG PROIZVODNJE:
Leto	Proizvodnja v kom.	»/o	°/o
1948	1 808 500	100	—
1950	1 013 300	56	100
1959	3 938 000	217	390
DVIG PRODUKTIVNOSTI:
Leto	Št. zap.	0 kom. na 1 zaposl. osebo	°/o	»/o
1948	541	3342	100	—
1950	384	2638	79	100
1959	695	5630	165	212
■ 11 C A H ■ III III '-y Vl 1 III II II 11 I
liji
II
ii
V zadnjem času v naši tovarni vedno bolj pogosto šahiramo. Center šahovskega življenja je v menzi. Tu lahko skoraj vsak dan ali gledamo ali pa igramo prijateljske trening partije.
Kakor lani jč bilo tudi letos organizirano moštveno šahovsko prvenstvo v okviru občine Domžale. Sodeluje 12 sindikalnih šahovskih ekip. Turnir je že v teku. Sodelujejo naslednje ekipe: Papirnica Količevo (I. in
II.	moštvo), Usnjarski tehnikum, Domžale (I., II. in III. moštvo), Združena kemična industrija, Toko, Domžale, Melodija, Mengeš, Universale, Domžale, Mlinostroj, Domžale, Vata, Vir in Induplati, Jarše. Do sedaj smo na splošno zaigrali dobro in si iz štirih odigranih kol priborili 18 točk od 24 možnih. Rezultati, ki smo jih dosegli v teh štirih kolih, so naslednji:
I.	kolo Induplati, Jarše : Vata, Vir 5 : 1.
II.	kolo Induplati, Jarše : Usnj. teh. III. 4 : 2.
III.	kolo Induplati Jarše : Toko, Domžale 3 : 3.
IV.	kolo Induplati, Jarše : Združ. kem. industr. — odstopila.
V.	kolo Induplati, Jarše : Papirnica II. 6 : 0.
Posamezni igralci so dosegli naslednje rezultate:
I.	deska ing. Japelj Miha, od štirih igranih dosegel
3	točke.
II.	deska Podgoršek Lado, od štirih igranih dosegel 2 točke.
III.	deska Zabukovec Lado, od štirih igranih dosegel 4 točke.
IV.	deska Klešnik Jože, od štirih igranih dosegel
4	točke.
V.	deska Levstek Franc, od štirih igranih dosegel 4 točke-
Na VI. deski so se igralci stalno menjavali. Igrali so: Šurk Miki, Strojan Janez, Lipovšek Otmar in Starin Pavel.
Edino zmago na zadnji deski je zabeležil z učinkovitim matom v dvoboju z moštvom »Papirnica II.«, tov. Starin Pavel. S svojo zmago je nadarjeni šahist Starin vlil vsem našim igralcem veliko volje in upanje v končno zmago. Navdušenje je z rezultatom 6 :0 v našo korist kmalu sledilo. Vsi smo bili ponosni na ta uspeh, kajti take zmage sploh nismo pričakovali. Iz zgoraj navedenih rezultatov je razvidno, da so se 100 °/o-no odrezali talentirani in mnogo obetajoči trije igralci: Zabukovec Lado, Klešnik Jože in Levstek Franc. Vsem trem igralcem moje iskrene čestitke in jim želim še mnogo uspehov!
Z dosedaj doseženim uspehom smo lahko zadovoljni. Potrudili se bomo, da bomo dosegali še take rezultate in se plasirali blizu samega vrha v končni razvrstitvi moštev, ki tekmujejo na tem prvenstvu. Škoda je le, da tov. Limbek Ivan ni nastopil na dvobojih, saj bi gotovo dosegli še boljši rezultat. Želel bi, da bi od sedaj naprej nastopal, saj bomo v kratkem izgubili našega novopečenega inženirja - šahista Japlja Miho, ki bi nam gotovo prinesel še precej zmag. Odhaja namreč na odsluženje kadrovskega roka.
Pred kratkim je tov. Limbek odigral simultanko na sedmih deskah in dosegel rezultat 3 in pol : 3 in pol točke. Zmage so dosegli: Lipovšek Otmar, Kokalj Viktor in Podgoršek Lado, remiziral pa je ing. Japelj Miha. Tovariša Lipovšek in Kokalj sta presenetila tov. Limbeka, prvi ga je prisilil k predaji z odlično pozicijsko igro, drugi pa z veščim manevriranjem lahkih figur. Ta uspeh naj jima bo vzpodbuda za nadaljnji šahovski razvoj.
Ob koncu želim, da bi bilo šahovsko življenje v Jaršah še bolj razgibano. V ta namen bomo organizirali šahovski turnir za prvenstvo tovarne, obenem pa bi ta turnir veljal tudi za dosego IV. kategorije.
Vsi, ki imate namen sodelovati na tem turnirju, se prijavite tov. Podgoršku!
Podgoršek Lado
Kako smo delali v mesecu februarju 1960
Primerjava Mesečna z letom 1959 Izpolnitev količin, plana:	izpolnitev kumulativa
plana	Leto 1959
indeks 100
Predilnica...................84,6 %>	86 %>
Tkalnica.....................90,3 %>	114 °/o
Gasilske cevi................74,6 %>	35,2 °/o
Zatkani votki................93,1 %	107,3 %>
Izpolnjevanje norm:
Predilnica	112,7 %>	v	normi	je	delalo	268	delavcev
Tkalnica	112,2 %	v	normi	je	delalo	471	delavcev
Oplemenitil.	109,2 °/o	v	normi	je	delalo	80	delavcev
Tiskarna	118,5 %	v	normi	je	delalo	23	delavcev
Pogon, oddel.	115,1 %	v	normi	je	delalo	105	delavcev
Nameščenci	117,0 °/o	v	normi	je	delalo	65	delavcev
Povprečno preseganje norm za celo podjetje je bilo 112,7 % in je v normi delalo 1012 delavcev.
Konec februarja smo imeli zaposlenih 1122 delavcev in 9 vajencev.
Prekinitve električne energije ni bilo, pač pa je bil izpad produkcije zaradi epidemije gripe.
Pričeli smo z gradnjo naših delavnic
X. ŠTIRI

, V zadnji številki smo vas ze. seznanili z letošnjo jubilejno prireditvijo na zeleni poljani.
Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da se prireditelji
!tr?t.NEGA tedna INDU-df?kov platnenih IZ-
uelkov ze resno pripravljajo, da bi bila letošnja prireditev res odraz množičnosti.
Doslej pa so se nam prijavili naslednji člani in članice kolektiva: (upajmo, da ^P™0 prihodnjič lahko objavili še nova imena. Prijave sprejema tov. Strojan Janez).
ZA SMEH IN DOBRO VOLJO
nebela kemika
Se preden sem si ogledala šeme, ki so pusta po-opavale, sem vsa žalostna ugotovila, da je raznašale toplih malic tudi v I. nadstropju uprave postalo Problematično vprašanje. Hudimana, saj se da tej reči zadostiti, samo nekaj dobre volje je treba in komande, in za slednje imamo dosti ljudi na razpolago.
Dokaj nerodno pa je, če predsednik naše mladine tzs opi iz strelske organizacije v podjetju zato, da mu 1 treba Plačati članarine 120 din. Prihodnjič bom napisala o tem kaj več, če te stvari prizadeti ne bo že
sam uredil, iz izkupička za mojih 12 vrstic pa bom prispevala za njegovo članarino.
Za zaključek pa vzemimo še pogrebni sprevod našega pusta pod lupo. Začelo se je, kakor vedno, tam pri menzi nekje, končalo pa na Homcu. Vmes je bilo kar fletno, le konec je bil žalosten. Pravijo, da je temu kriv »prašič«, ki je prav v tistem času zmanjkal nekomu iz svinjaka. Prašič, simbol sreče, je mnogim prizadetim tokrat prinesel buške, nekaterim celo take, da so jim morali nuditi pomoč, večina pa se je k sreči s pijačo pocajtala. Bolje je tako, saj je bilo vse le za zabavo prirejeno in ne za pretep.
No, če se še pogona naše rekonstruirane razvijalne kadi spomnim, potem je mera polna. Ko je večina stala pri stikalu za pogon, je bil Miha na drugi strani in sproti ustavljal stroj. Navzočim to ni bilo znano, zato
.
HHRHRBNNi
Naši
pogrebci
pusta
v Domžalah
so računali z napako in šli klicat na pomoč električarje, ki so prišli seveda zastonj. Na koncu smo se vsi smejali in ugotavljali, da hec mora biti.
Kako rešiti zalogo preje, pa zna menda najbolj nekdo iz dvoriščne, ki je po neznanem patentu začel prejo predelovati v elektromotorje. Prvega je že izgotovil in ga skril v Žakelj, ki ga je pripravil, da bi ga
odnesel. Ker pa to ni tako enostavno, so se za stvar zanimali še drugi in menda celo varnostni organi.
Tako sem jih zopet nekaj obrala, da jih bo prihodnjič še več, pa mi vi pomagajte. Hvaležna vam bom in prispevke takoj plačala. Do tedaj pa — na svidenje!
Špelca
Personalne spremembe
VSTOPI
1.	Koncilja Janez, ključavničar, sprejet na delovno mesto kot pomočnik tkalskega mojstra, dne 1. III. 1960,
2.	Rode Mihael, šofer, vstopil 3. marca 1960,
3.	Mušič Primož, ključavničar, sprejet na delovno mesto kot pomočnik mojstra v pripravljalnici, dne 16. III. 1960,
4.	Kolar Boža, sprejeta na delovno mesto tkalke, vstopila 24. III. 1960,
5.	Brandšteter Barbara, sprejeta na delovno mesto tkalke, vstopila dne 24. III. 1960,
6.	Peterka Frančiška, sprejeta na delovno mesto tkalke, vstopila dne 24. III. 1960,
7.	Karničnik Ivanka, sprejeta na delovno mesto delavke v oplemenitilnici, z dnem 24. III. 1960,
8.	Grčar Marta, sprejeta na delovno mesto finančnega knjigovodje, z dnem 24. III. 1960.
IZSTOPI
1.	Kren Jože, dvoriščni delavec, izstopil na podlagi lastne odpovedi, z dnem 15. II. 1960,
2.	Kump Štefka, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja, z dnem 24. II. 1960,
3.	Fartek Štefan, delavec v sušilnici, izstopil sporazumno z upravo podjetja z dnem 27. II. 1960,
4.	Dolinar Jožefa, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja, z dnem 29. II, 1960,
5.	Mertik Marija, tkalka, izstopila na lastno željo, z dnem 29. II. 1960,
6.	Cerar Vladimir, predilec, izstopil na podlagi lastne odpovedi, z dnem 29. II. 1960,
7.	Gotar Jože, čistilec strojev v tkalnici, izstopil na podlagi lastne odpovedi, z dnem 15. III. 1960,
8.	Kunc Božo, skladiščnik preje, izstopil na podlagi lastne odpovedi, z dnem 15. III. 1960,
9.	Cerar Stanislav, dvoriščni delavec, izstopil zaradi odhoda na odslužen j e kadrovskega roka, z dnem 17. III. 1960,
10.	Pavlinjek Franc, delavec v predilnici, izstopil zaradi odhoda na odsluženje kadrovskega roka, z dnem 17. III. 1960,
n. Erjavec Valentina, delavka v predilnici, izstopila sporazumno z upravo podjetja, z dnem 19. III. 1960,
12.	Jeretina Vladimir, električar, izstopil zaradi odhoda na odsluženje kadrovskega roka, z dnem 21. III. 1960,
13.	Rahne Cilka, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja, z dnem 22. III. 1960.
SPORED FILMOV V KINU INDUPLATI
16.—17. aprila	»Zlomljeno kopje«, barvni cinemascop film
23.-24. aprila	»Nežni akordi«, barvni film
30. apr. in 1. maja »Svojega telesa gospodar«, barvni film 7.-8. maja	»Valentino«, barvni film
14.-15. maja	»Lažni kapetan«, barvni film
Predstave so v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 16. uri in 18. uri.