SLIKA OBGLAVLJENJE SV. JANEZA KRSTNI KI IN STRANSKA OLTARJA V CERKVI SV. JANEZA OB BOHINJSKEM JEZERU
Ksenija Ru/mmi. I Jubljait;]
Tabelno slika v desnem strunskem oltarju cerkve Sv Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru (si, 5) Obglavljenje s v. Janeza ¡ustnika, tempera nn lesu, 90x64 cm, datirata v i as okoli Ecui (.635 dva podatka: Skofin vizilator Rinaldo Scarlichi je lfi3J pregleda! cerkveno stanje in ukazal podreti stranska oltarja, ki sta bila bržkone še gotska.1 Lceo 1631 je torej čas, ko so sc morali mačeti ukvarjati z mislijo za naročilo dveh novih oltarjev s slikama.
Podoba obglavfjenja je vdelana v glavno nišo "zlatega" oltarja z napisom na predeli in Ictnico: S. JOANES ORA PRO NOBIS 1635,
Druga opora za datiranje oltarja in slike je vizitatorjev zapis iz lota ¡653, ki žc omenja sliko Obglavljene Janeza Krstnika.2 Očitno so jo do takrat že oskrbeli in letnica 1653 postane danim anie quem tako za nastanek oltarja kot tudi za nastanek slike.
Podoba obglavljcnja sv. Janeza Krstnika zajema v prvem planu rablja s Kistnikovo glavo, ki jo polaga na Salomtn krožnik, tia levi strani sc v krčih zvija KrStnikovo truplo in na levi v ozadju ječe čepi priklenjen jetnik. Pogled zdrsne iz jetniškega prostora v ozadje do mize, kjer sedita Herod in Herodtada, Šaloma pa jima prinaša mučeni ko vo glavo na krožniku ob zvokih glasbe (trije piskači na balkonu)- Skozi zamreženo jetniško okno vidimo na desni renesančna stavbo in balkon, prek katerega gledata ženi na ulico ali dvorišče.
Žc mere in oblika siike - pokončni pravokotnikrenesančni motivi (per-spektivično, Čeprav nerodno podan, poglobljen prostor t. maiileristično zaznamovanim begom v prostor, nadalje arhitekturni elemenli, knt so potkrožno zaključene okenske odprtine in vrata, baldahin, stebri, pohištvo
1 Visimiio J631, fasc. 27, fol. |44'V versus, NŠALj,- Objavljeno tudi v Ana Lavrič: Ljubljanska škaftju v viziiacijah Riiuthla Scatiichifû: lù3!-J632, Acia ecdesiastica Sloveniac, 12, Ljubljana 1990, p, 206, pogl, 4.
1 Vtiitaiio !f>53, 19, avgust, NŠALj, KAL 22/4a.- Objavljene (udi v Ludovjk MeUest Golii; Regesle Škofijskega arhiva v Ljubljani, II. Ljubljana 1957, p. 140, ž t. 292 Itipkupis, en primerek hrani InStitut Franceta Sicieta, SAZUj.
43
in noša) in plastično, anatomska oblikovana telesa opira j» ¡dati ranje slike na začetek 17. stoletja, Datum na predeli namiguje na čas okoli leta 1635. Za vpliv renesančnega Časa govori tudi barvna skala: travnato zelena, zamolklo rdeča barva, rumena, senčena s pomarančno, okrasta, modra, siva in črna. Vse te baxve in v takih odtenkih, kakršne najdemo na bohinjski tabelni sliki, srečamo ludi na sočasnih freskah pri nas.
O tabelni sliki Obglavljen je Janeza Krstnika je obširno pisala Blažcnka First,3 ki ji dolgujemo imenitno razrešitev te slike kot posnetka po grafiki Jana Sadelerja (Bruxelles 1550- Benetke 1600)(si. 6). Vendar ludi Sadelerjev bakrorez iz okoli leta 1580 ni izviren, saj je posnel dcio flamskega slikarja Martcna de Vosa (Antwerpen 1532 - Antwerpen 1603).
S to ugotovitvijo Blaženkc First se je zdelo, da je stvar končana in da se lahko znova zadovoljimo z resnico, da je bilo pri nas dosti umetnin posnetih po grafičnih predlogah - nt se lo z nekaj desetletno zamudo. Firstova s svojimi zanesljivimi najdbami odkriva pritok grafičnega gradiva na naše ozemlje zlasti v 17. stoletju,4 kot se je to nekoč posrečilo za srednjeveško stensko slikarstvo prof. Stelctu/
V katalogu razstave o umetnosti genovske republike* je Mary Newcome Selile IC!" objavila upodobitev Obglavljcnje Janezu Krstnika, tlelo Giovannija Battista Castella, imen. 11 Gcnovesc, gvaš na pergamentu, 24 x 19,1 cm, danes last Watte rja Lcesav Londonu (si. 7). Castellova miniatura je datirana z letnico 1582 na kamnu rustičnega slopa v sredini kompozicije in je najzgodnejše umetnikovo delo.
Giovanni Battista Castello (Genova 1547 - Genova 1639), sin zlatarja in učenec Luea Cambiasa, je bil znan kot nenavadno natančen miniaturist. Pogosto so njegove: delo zamenjevali s Klovičevim. Okoli leta 160f) je veljal za enega najslavnejših genovskih umetnikov.
Mary Ncweomc Selite ic r opozarja na Caste Slovo seznanjenost s severnjaškim naturalizmom, ki odseva s te miniature, in na možnost, da je bila kompozicija posneta po nekem grafičnem listu. K temu sklepu jo je napeljal soroden posnetek kompozicije Obglavljeiije Janeza Krstnika (si. S) na keramičnem krožniku iz okoli 1610-1625.* Krožnik izvira iz šole slavnega
1 Blaženku First, Ikonografski viri za sliko v stranskih oltarjih cerkve sv. janeža v
Bohinju, ZUZ, n.v., NXVIJIt 1992, p: 61 in si. 21 in 22 (od tod citirano First, 1992}
1 First, 1992 in Članek v pričujoči številka Zborniku,
i France Sidi;, Vpliv Mojstra F. S, v slovenskih treskali 2. polovico 15. stoletja,
ŠHičev zbornik, 192& pp. 267-274.
1 Kunst iti der Republik Gchha: J528-181S, Schirm Kunslhalle, Frinkfurt 1992, p. 56, kal. it. G, si. 6 [katalog jc izšel tudi v italijanščini oh razstavi 19^2 v Genovi}.
7 V pismu, (Jat. Herlin, 15. sept. 1994, mi je gospa Mary Newcomc Schlcicr sporočila, da jn jc g, Hugo Ghspman, Chrisrie*s London, po izidu kataloga opozorit na grafiko Jana Sadelerja, kar kaže, kako je hila ta kompozicija mnogokrat ponovljena v neštetih krajih m rajnih tehnikah,
1 Cf. op. 6.- Ovalni, barvast keramični krožnik z reliefno upodobitvijo, 2K,2 x 21,6 cm, The Ari Institute of Chicago, Atlan Cenmic Ctub Fund, 1969. 235.
44
francoskega keraraičarja in pisca o filozofskih, geoloških in keramičnih vedah Bernarda Palissyja (ok. 1510 - Pariz 1590), po katerem imenuj ej o vrsto izdelkov "krožniki palissy"- Na thicaSkem keramičnem krožni kuje upodobljen le prvi plan predloge zqbglavljenim svetnikom in rabljem. Nemški zlatar Melchior Suez (Sorez), ki je delal v Genovi med 1591-1603, pa je oba prizora z grafike -obglavljen je v ječi in gostijo v ozadju- uporabil za enega od prizorov mučen i kov na srebrnem antependiju iz časa med 1599-1601, imenovanem Paliotto del Corpus Domini. Antcpendij je hil nekoč y cerkvi sv. Lovrenca v Genovi, danes pa ga hranijo v zakladnici genovske stolnice.
Bohinjska slika Obglavljenje J a n ezci Krsti i ika iz oko I i 1635 dokazuje zemlje -pisno in časovno razširjenost vzorca od izvirne umetnine Flamca Martena de Vosa prek flainskcga bakrorczca Jana Sadelcrja do danes znanih uporabnikov in posnemovalcev: Giovanni Battista Castello leta 15K2 za miniaturo na pergamcnUi, London; Melchior Suez med 1599 do 1601 za srebrni anlepend ij v stolnici v Gcnovi, da nes v zakladnici ; neznan kcramičar francoske Palissyjeve šole za ovalni keramični krožnik med 1610 do 1625, danes v Cliicagu; neznan slikar okoli 1635 za sliko stranskega oltarja v cerkvi sv. Janeza Krstnika oh Bohinjskem jezeru.
Zanimivo je, kako so črn o-bel o grafično predlogo v barve prt.-lil i posamični umetniki: Castello jc Salomi nadel rdečkasto in modro haljo, francoski ke ramičar jo je oblekel v modro haljo, bohinjski v rdečo in zelen oprsnik. Prav tako je vsak unietnik-posnemovalce po svoje ravnal pri barvah oblačil drugih figur.
Stranska oltarja in odprta vprašanja
Bohinjska tabeîna slika znova odpira nekaj vprašanj. Očitno je ista roka, ki je ustvarila oltarno sliko (si. 5), poslikala tudi atiko s pol figuro Janezu Krstnika z Jagnjctorft božjim in na levi strani v ozadju Krst v Jordanu. Ista roka, na katero lahko sklepamo po stilnih značilnostih, jc opremila tudi podstavke stebrov. Levi podstavek stebra je na zunanji strani poslikan z dO pašno JL'. Magdaleno z razpuSčenirni lasmi in mrtva 5 ko glavo; na Čelni strani podstavka jc zapisan Kristusov monogram lî IS, nad monograrnom jc križ in pod monograrnom srce z viti ca mi m cvetovi; notranji strani levega in desnega podstavka okrasujeta angelski glavici s Spletom sadja (feston). Na čelni strani desnega stebrnega podstavka je Marijin monogram MAR. Predela je poslikana z upodobitvijo Simon pomaga Kristusu nositi križ. Vprašanje jc, čc ni slikar uporabil tudi za te prizore grafične ali kakšne druge predloge: lahko je bil le ustvarjalec slik ali pa tudi drugega slikarskega dela na tem oltarju, kar bi verjela, ker najdemo isti kolorit na renesančno kaneliranih stebrih in na levem krilu; lahko jc bil tudi kipar.sko-arhitekturni del oltarja izdelan -vsaj v večji meri - po predlogah in je bil oltar naročen (kje naročen, kdo gaje naročil?) in pripeljan v Bohinj, lahko pa gaje izdelala neka lokalna delavnica (katera in kje'.'), dobro opremljena s predlogami.
Hiaženka l7irst jc našla tudi grafično predlogo za oljno oltarno sliko evan-geljskega oltarja (levi stranski oltar) s podobo Marijinega oznanjenja, na kateri
45
je v sredini naslikano Obiskovanje (Srečanje Marije s sv, Elizabeto)1* (s|. 9), Oznanjenje jc posneto po grafiki Flamca Shelleja ;i Bosweri (Bolsward 15H6 - Antwerpen?), vendar je tudi Slielte ä Bosvvcrt posnel vzor. t, j. upodobitev Gerarda Scghcrsa (Antwerpen 1591 - Antwerpen 1651). Motiv Obiskovanja so povzeli mnogi grafiki po originalni sliki Fedeiica Baroccija.1"
Nekoč sem zapisa hi,11 da bi levi stranski oltar s podobo Marijinega oznanjenja nastal malo puznejc, okoli 1640, kot desni (listni) oltar iz lfi35, slika pa je bila oh razstavi 3 7. stoletja na Slovenskem celo datirana, čeprav z vprašanjem, okoli leta 1680.^
Če natančno primerjamo oba stranska oltarja, vidimo, da sla grajena v sorodnem razmerju višine do širine. Na obeh najdemo enake profile, zobo-reze, molive 'vloženih kamnov", izrezljane glavicc istega tipa oziroma delo iste roke (glavica na desnem oltarju nad stranskim krilom in glavici na levem oltarju n;id stebroma). Opazimo tudi, da gre za isto barvo na modrih ozadjih s sivkasto belo naslikanimi viticami in predvsem za isto slikarsko roko, ki je poslikala podstavke stebrov in obe predeli (na desnem oltarju Simon pomaga Kristusu nositi križ, na levem Kristusovo rojstvo) in obe a liki (na desni Janez Krstnik, na levi Janez Evangelist). Delo iste roke izdaja oblikovanje figur in zlasti naslikanih arhitektur (hlevček na predeli levega oltarja in poslopje na predeli desnega stranskega oltarja). Profesor Stele si je že leta I92l(!) zapisal v svojo belcžnico: "Oba stranska oltarja izgledata iz iste delavnice'1."
Velja se spomniti negodovanja vizilatorja i/, leta I¿53, ki je pri pregledu cerkve ugotovil:14 Oltar na listni strani (desni stranski oltar) je hil posveten sv, Elizabeti, vendar je imel v glavni niš: sliko Obglavljenje jv. Janeza Krstnika, v atiki pa sliko .vv. Janeza Evangelista - bil je torej opremljen s slikami, kot je se danes. Vizitator je ugotovil, da ni nikakršnega sledu o sv. Lilizabeli, ki ji je bil oltar posvečen.
Oltar na evangcljski strani je bil posvečen sv, Janezu, Vizitator ne pove, kateremu sv. Janezu,15 vendar omeni, da je imel kot glavno sliko Oznanjenje blažene device Marije, v an k i pa podobo sv. Janeza Evangelist Obe sliki zasledimo še danes, Na temelju vizitatorjeve omembe slik moremo bržkone sklepati, d;i je tudi oljna slika Marijino oznanjenje vsaj leta 1653 že visela v levem stranskem oltarju.
" First, 1992, p. 68 in si. 28-38.
IU First, 1992, p. 7(j in al. 28-38,
I	Ksonija Rozman: t'.erkevsv. Jutieza Krstmka v Bohinju, Vodniki, 129, Ljubljana 1984, p, 28.
i:i Umetnost XVII, stoletja na Slovenskem, I, Ljubljana 1 968, p. 144, kal. it, 66. si. 100.
II	Franca Šteli,Zapiski, VI, I i_7_1921, pp. 21-24.[Tipkupis fin neobjavljenih rokopisnih fificžmcah, hranjen v kartoteki Inštituta Franceta Steleta, Ljubljana, SAZU.J
" Visitaiio 1653, avgust 19, Regeste Kapiteljskega ;irliiv;i v Ljubljani, KAL 22/4a.-Objavljeno t tuli v Ludovik Mode s i Gol i a: Kcgestc Škofijskega arhiva i1 ¡.¡uhlja ni, /.v, II, Ljubljana 1957, p. 140, Si. 292.
tJ Bržkone gre za oltar sv. Janeza Evangelista, ker je bil glavni oltar posvečen Cerkvenemu patronu Janezu Krstu rtu.
46
Zmešnjava vizitatorju ni bila všeč, zato je zahtevni, naj vse slike opremijo imeni oltarjev.14 Napis na desnem stranskem oltarju - S. Joannes oni pru nobis J635 - je morda že v skladu s to zapovedjo, čeprav mislim, da ga je zapisala roka, ki jc poslikala oltar leta 1635 i ti ki je naslikala glavno oltarno sliko Obgiavljenjc ¿v. Janezu Krstnika. Na levem stranskem oltarju zaenkrat ne vidimo nikakršnega napisa.
Zamenjavo naslikanih podob na bohinjskih siTimskiti oltarjih je lahko povzročilo nenatančno naročilo neki oddaljeni rezbarski ¡11 slikarski delavnici ali pa ta delavnica naročila ni izpolnila. Mogoče je domnevati, da so Obiskovanje (Srečanje Marije s sv. Elizabeto) na levem stranskem oltarju pozneje doslikali, in sicer kol "naslikano sličico na sliki" Oznanjenja, ko so ugotovili, da sv. Elizabeta nima podobe ne na njej posvečenem oltarju ne kje drugje. Kljub tej možnosti mislim, da je cekuna slika Oznanfenja vendarle nastala hkrati Blažepka First je za Lo sliko opomnila, da je bilo platno bržkone tih spodnjem robu odrezano in prikrojeno meram oltarne odprtine." Zna biti, da jc tako. Ncodgovorjcno pa Se vedno ostaja vprašanje, zakaj je ena oltarna slika tabelna in v merah pokončnega pravokotnika, druga pa jc oljna in zgoraj polkrožno zaključena. Mislim, da lahko tudi sliko Oznanjenja Štejemo za izdelek okrog leta 1635, pri čemer imamo v mislih delavnico z bogato zbirko predlog za slikarske in rczbnrske izdelke.
"... cum lilulo atlaris". Mišljeni sta imeni svetnikov, ki sla jima bila oltarja posvečena, t.j. sv. lilizabeti in sv. Janezu (Evangelistu). 17 First, 1992, p. 68, op. 2$.
47