DANES: »POGOVORI 61« Leopold Krese: STALNA KONFERENCA ZA ODDIH IN REKREACIJO Iz razprave na ustanovni skupščini stalne konference za oddih in rekreacijo Svetozar Vukmanovič-Tempo: IZPOPOLNITEV DELITVE DOHODKA PO DELU Iz razprave na seji predsedstva CSZSJ Sobota, 18. februarja 1981 \ štev. 7, leto XIX. PODRAŽITVE (PREDVSEM NEUTEMELJENE) NA DNEVNEM REDU, PROIZVAJALCI TRDIJO: »NAM NIČ NE OSTANE Vsak dan znova prihajajo vesti, da je ta ali oni proizvajalec podražil svoje izdelke. S to »■razveseljivo« novostjo •o potrošnikom postregla tudi taka podjetja (na primer tekstilne stroke), ki bi prav zdaj morala nasploh znižati ^ne! Kako pojasnjujejo svoje ravnanje tisti, ki so (za zdaj Pustimo ob strani — upravičeno ali ne) zvišali cene izdelkov, ki jih proizvajajo? Obiskal sem nekaj podjetij, ki 10 zdaj prišla na »tapeto«. . Franko Frelih, predsednik damskega sveta podjetja KLI Lo-"ktec je pripovedoval: -Izmed vseh naših izdelkov Uho podražili le vzmetnice, ki so rjhš edini artikel široke potroš-nJe(?!). Vsak mesec naredimo ?koli 1000 vzmetnic. Zakaj smo "h podražili od 7 na 8 tisoč di-»arjev? Ko smo delali lanske Jhlkulacije, je bil les po 22 tiso-pkov kubik. Zdaj je za deset ti-'očakov dražji. Razne tekstilne ^JPadke (dobavljata jih podjetji ‘Motvoz in platno« Grosuplje In ‘kudelja l lan« Novi Sad) smo «»fievali po 70 do 100 din kg, ?*?j Jih komaj dobimo po 125 do 188 din kg. Žimnice šivamo s po-•*bno vrvico (izdelek »Motvoz in {j^tno«), ki se Je tudi podražila 47t na SOOdln kg. Ko smo s« obrnili na trgovsko podjetje »Astra« Ljubljana, naj predlaga ustrezno vrvico, izdelek kake druge tovarne, ki bi jo dobili po dosedanji ceni, so nam jo obljubili, vendar s pripombo, da tudi zanjo lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo višjo ceno... Naj prekinem naštevanje: ko smo 17. januarja napravili nove kalkulacije za žimnice, smo računali, da bomo dobili gradi (ki ga nasploh primanjkuje) iz tovarne IBI Kranj po ceni 525 do največ 570 dinarjev meter. Prav danes (dne 13. februarja, op. pisca) pa smo iz te tovarne dobili račune, da je njihov gradi že po 535 do 649 dinarjev meter. Tistega najcenejšega ' (po 535 din) smo dobili le manjšo količino, tako da je naša kalkulacija (največ po 570 din) postavljena na glavo. Sicer pa se od vsega, kar potrebujemo za izdelovanja žimnic, doslej še niso podražile le pohištvene vzmeti, izdelek jeseniške Železarne,« Tovariš Frelih je potem s celim kupom dopisov in računov raznih dobaviteljev dokazoval resničnost svojih besedi. Db sem je torej vse lepo in prav. Žal pa predsednik DS v tem podjetju ni pokazal nobenega dopisa svojega podjetja, v katerem bi le-to povprašalo svoje dobavitelje oziroma njihove delavske svete po čisto konkretnih vzrokih podražitve v teh podjetjih, kajti s pavšalnimi trditvami, »da se je vse podražilo« pač vsakdo lahko pride na dan. Ne, v podjetju KLl Logatec (v večini drugih podjetij ni nič drugače), je delavski svet; vse podražitve, kakor so jih sporočili dobavitelji, enostavno »vzel večkrat imenovane, da so neupravičeno povišale cene, namesto da bi jih (ker bo znižan prometni davek za to stroko) znižale. Zakaj je ta tovarna podražila svoje izdelke, pa nisem zvedel, ker je »namerno naključje« pripomoglo do bistveno drugačnega, zato pa nič manj zanimivega odgovora. Začelo se je, kot je običaj, pri vratarju, ki je pojasnil, da bodo v personalnem oddelku povedali, kje lahko dobim predsednika de'-lavskega sveta. Namenoma sem namreč hotel o tej zadevi govoriti s predstavnikom samoupravnega organa. No, v perso-nali me je neka tovarišica napotila naprej v tajništvo s pripombo, da bo menda potrebno nekakšno direktorjevo dovoljenje, »Mrtvi Lumumba bo še mnogo bolj nevaren interesom tistih, ki bi želeli, da še nadalje drže v kolonialnem suženjstvu afriške narode.* Josip Broz-Tito Osemletni Patrice, sinko kongoškega premiera Lumum-be, je iz Kaira pisal očetu: »Atek, zelo sem srečen v otroškem domu. Nestrpno čakam, da Te spet vidim. Ljubim Te, pa tudi mamo. Upam, da mi boš kmalu odgovoril« Toda ata mu ni odgovoril. Spregovoril pa je belgijski sluga Munongo, ki so ga kolonizatorji postavili za notranjega ministra Katange: »Patrice Lumumba je mrtev.« »Svobodo Kongu!« »Dol s kolonialisti in njihovimi plačanci!« »Zahtevamo najstrožjo kazen za krivce uboja!« »Lumumba je mrtev, njegov duh pa še živi!« Da, Patrice Lumumba, predsednik zakonite kongoške vlade, in njegovi sodelavci so mrtvi. Njihova izmučena telesa so pokopana neznano kje. Njihove ideje o svobodi kongoškega ljudstva so danes bolj žive kot kdajkoli poprej. Tiste aSTd? m p„t. prvsrzss:. ’= opravičen, ,kl,p nekega S o podražitvi določenih izdelkov postane objektivno opravičilo za nadaljnja zvišanja cen v gospodarskih organizacijah, ki kupujejo proizvode tega »prvega« zviše-valca cen. Skratka, gre za verižno reakcijo, v katero se je KLI Logatec vključil brez besed. Podjetje IBI Kranj je ena ti- predsednika delavskega sveta ni v tovarni, ker dela v popoldanski izmeni, da pa sploh ni prepričana, če bo prišel, ker se pripravlja na službeno potovanje. Predsednika upravnega odbora tudi ni bilo v službi, ker je imel dopust. Ko sem popoldne (bilo je danes teden) spet prišel v tovarno, Zločin v Kongu stih tovarn, ki so bile zadnji čas predsednika delavskega sveta res ni bilo v službi, ker je skupaj z direktorjem podjetja in še nekaterimi drugimi odšel iz tovarne d'hro uro po koncu dopoldanske izmene. Tako je povedal vratar. V tovarni IBI Kranj so me torej, preprosto povedano, nalagali. Več sreče sem imel v podjetju »Tiskanina« v Kranju, kjer (Nadaljevanje na 3. strani) V palači Združenih narodov v Nem Yorku se je sestal Varnostni svet in Dag Hammar-skjoeld, generalni sekretar OZN, je ponovil Munongovo sporočilo: »Lumumba in njegova sodelavca Okito in Mpolo so bili na begu ubiti.« Vest o tem grozotnem zločinu kolonialistov in njegovih plačancev je v hipu prodrla v svet in povzročila zgražanje in ogorčenje svetovne javnosti. Ljudje so privreli na ulice mest, pred belgijska poslaništva in konzulate, protestirali proti zločinski kolonialni politiki v Kongu in zahtevali kaznovanje vseh tistih, ki so odgovorni za smrt najvidnejših predstavnikov osvobodilnega gibanja kongoškega ljudstva. Ogorčenju svetovne javnosti so se pridružili tudi'naši Ijudr je in po vsej naši domovini slišiš klice: ideje, za katere je Lumumba dal vse, kar je imel. V Nem Yorku zaseda Varnostni svet in delegati številnih držav zahtevajo takojšnjo pravično rešitev kongoškega problema. V Kongu pa divja državljanska vojna in enote Združenih narodov, ki jih je ob belgijski agresiji poklical v svojo deželo Patrice Lumumba, pasivno opazujejo razplet dogodkov. Lumumba je mrtev. In kaj sedaj? Z mučeniško smrtjo Patrica Lumumbe ni umrla kongoška svoboda. Kri, ki jo je ta veliki Kongožan prelil za neodvisnost svojega ljudstva, opozarja vse tiste sile, ki se igrajo z usodo Konga, da so minila obdobja, ko so lahko nemoteno izkoriščali Afriko in Afričane. Kajti v Kongu in v Afriki je še mnogo Lumumb. JV RAZMIŠLJANJE O PROMETNEM DAVKU ^edsednik republike Tito Je minuli torek odpotoval z ladjo »Galeb« na prijateljski obisk v Afriko. °blskal bo Gano, Togo, Liberijo, Gvinejo, Maroko, Tunis in ZAR. Na tej poti miru se bo sestal z ]Jemi voditelji teh dežel in se z njimi pogovoril, kako naj bi še bolj okrepili mir na svetu in utrdili ^bolj iskreno medsebojno sodelovanje med narodi. Na sliki: predsednik Tito na oknu modrega vlaka, ko Je odpotoval iz Beograda na dolgo pot. Včerajšnja zgo gre končno v pozabo Osnutek novega zakona ukinja preživel sistem prometnega davka. — Predlog bo postal konec tega meseca, ko se bo sestala Zvezna ljudska skupščina — zakon. *— Ob izpodbudnejšem načinu določevanja davka na promet. — Zdaj se bomo šele začeli pogovarjati o kooperaciji — Kaj pravijo predstavniki nekaterih naših podjetij? Povedal vam bom zgodbo, ki je danes le še zanimiv detajl včerajšnjega, preživelega dne! Kupoval sem čevlje. Trgovec, ki mi je stregel, mi ni vedel odgovoriti na malce kočljivo vprašanje. Baral sem ga namreč, kakšna je pravzaprav razlika med dejansko vrednostjo para čevljev in njegovo trgovsko ceno. Kakopak, težko bi izračunal malone nepregledno vrsto dinarjev, ki tiče za enim samim parom čevljev pod skupnim naslovom — prometni davek. Sam sem si poskusil odgovoriti! Začel sem pri klavnici — le-ta je vsekakor prva. ki odšteje prometni davek na račun kože. Potem plača za isto kožo ponoven davek »Koteks«, pa industrija za predelavo usnja, naposled pa tovarna čevljev, tako, da še kar štirikrat zapored obesi prometni davek na prometni davek pri istem proizvodu. K tej kopici dodam še prometni davek na žeblje, na gumo, na vezalke, pa to štreno tako zamotam, da sploh ne vem nič več o dejanski ceni proizvoda, ki mora biti znatno nižja od prodajne.. Tega ne ve trgovec, ne ve potrošnik, tega ne ve nihče, niti ne proizvajalec, ki bi pravzaprav moral vedeti, vsak izmed nas pozna samo takšne in podobne zgodbe o prometnem davku. No, te zgodbe pa danes ne veljajo več! V kolikor še, jim bomo dali čez mesec dni slovo, enkrat ta vselej. 9 Osnutek novegh zakona ukinja tako imenovani medfazni prometni davek! S smislom te ukinitve so seznanjeni vsi naši gospodarstveniki v podjetjih in v tovarnah. Ge je kdo izmed njih kdaj koli hotel izračunati, dejansko ceno, izdelka, ki ga proizvaja njegova tovarna, mu to tudi pri najboljši volji ni uspelo. Realna cena bi bila — surovine in opravljeno delo! Na to ceno pa se je vselej prilepil prometni davek, če že ne »davek na davek«, kot to pripoveduje zgodba o čevljih. Tako je bila torej malone neizračunljiva,: solid-nejša kalkulacija za določen proizvod. S tem pa je bilo delno onemogočeno kakršnokoli boljše prizadevanje za zniževanje lastne cene, saj v kolikor si na ceno vplival s produktivnostjo, v toliko jo je maličil prometni davek. Nanj se je vsak izgovarjal, v mnogih primerih je lahko celo na njegov račun skrival nizko produktivnost. • Tega zdaj ne bo več! Jasnejši pojem o lastni ceni bo pokazal na morebitna šepanja v organizaciji dela, na neizkorišče-nost strojev, na morebitno nizko produktivnost. Ena izmed možnosti, ki olajšujejo delo je to vsekakor! Ta priprta vrata pa se še bolj odpro. če nanese beseda na kooperacijo. Doslej so se kooperanti izogibali kooperantov, spomnimo se na »Maris«. Drug drugemu so plačevali prometni davek. Zavoljo tega je bila do neke mere opravičljiva težnja posameznih tovarn, ki so hotele imeti v svojih delavnicah vse — od rudnika pa do izvozne rampe! Nekatere industrije čevljev, da se povrnem k naši zgodbi, bi , najraje imele pod svojo streho še tovarne za predelavo kož! • Z ukinitvijo medfaznega prometnega davka se bodo kooperanti otresli dosedanjih problemov. Zdaj se bo pa res izplačalo vsakemu, da bo določene polizdelke kupoval pri tistem, ki je plačal zanje realno ceno in ne več obenem z njo — še prometni davek! S to možnostjo bo odpadla težnja, da ima kdo pod svojo streho vse; zdaj šele sc bodo začela podjetja ogledovati za podjetji sorodnih stroki In tretje!? Ker je bila vse doslej dejanska ceha (vrednost) določenega izdelka zamegljena, tista cena pa, s katero smo trgovali, zelo visoka, si nismo mogli zamišljati uspešnejše prodaje na zunanjem tržišču, Zaradi tega je naša skupnost pomagala slehernemu izvozniku z regresom. Regresirali pa smo iz sredstev, ki jih je ustvaril — prometni davek! Potemtakem smo vračali, kar smo vzeli. Nihče pa ni mogel natančno vedeti, koliko smo vzeli kot tudi ni nihče vedel, če smo v primeru regresa vrnili toliko, kolikor smo vzeli. Kdo- ve, če nismo pri tem vračanju delali v lastno škodo! (Nadaljevanje ha 2. strani) 7 dni ■ : v;.,v- .> :■ . v sindikatih • Te dni je bilo v Ljubljani posvetovanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v družbenih obrtnih podjetjih na področju naše republike. Organraral ga je RO sindikata komunalnih in obrtnih delavcev skupno z republiško obrtno zbornico. Problematiko so obravnavali z družbeno političnih vidikov in z vidika tehnike in praktične izvedbe v podjetjih in ugotovili, da kaže čimprej preiti na kompleksno nagrajevanje po delu v tej panogi. • V Tržiču je bil ustanovni občni zbor Združene lesne industrije Tržič. Združili sta se Tovarna pohištva in Lesno industrijsko podjetje.) Poročila so prikazala združitev kot ekonomsko nujnost, poslovanje obeh podjetij v preteklem letu itd. Obe podjetji sta lani dosegli zelo lepe uspehe. Obrav-' navali so tudi pomanjkljivosti: premajhno zanimanje za strokovno izobraževanje kljub ugodnim materialnim pogojem, nezainteresiranost za koriščenje oddiha v počitniških domovih, čeprav je bilo na razpolago dovolj ležišč, omalovaževanje tople malice (naroča jo le 10 °/o zaposlenih) ter kakovostno poslabšanje proizvodnje, odkar so uvedli nagrajevanje po enoti proizvoda. • Od 13. januarja do 13. februarja t .1. je odbor za komunalno politiko pri Republiškem svetu izvedel 15 posvetovanj v zvezi s stanovanjsko izgradnjo in stanovanjsko politiko sploh. Posvetovanj so se udeležili predstavniki okrajnih in občinskih sindikalnih svetov, člani upravnih odborov stanovanjskih skladov ter predstavniki nekaterih gospodarskih organizacij. Izmenjava delovnih izkušenj na tem področju naj bi občinskim sindikalnim svetom pomagala, da bi pospešili stanovanjsko izgradnjo z organiziranjem stanovanjskih interesentov v podjetjih in stanovanjskih zadrug, organizirali varčevalno službo za predplačila stanovanj in udeležbo pri kreditih, skratka, da bi v kolektivih povečali skrb za urejanje stanovanjskih zadev. V nekaterih kolektivih so že sprejeli sklepe in celo pravilnike o stanovanjski izgradnji (Železarna Jesenice, Cinkarna Celje, Papirnica Vevče, Gostinci Celje itd-), vendar še mnogi kolektivi' oziroma delavsM^SV.eti to vprašanje zanemarjajo, čeprav nameravajo povečati kapacitete in zaposliti nove delavce. Največji stanovanjski problemi pa šo v gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu. • V Kopru se temeljito pripravljajo na občne zbore sindikalnih podružnic. Okrajni sindikalni svet je sklenil, da bodo njegovi člani obiskali nekaj večjih gospodarskih organizacij, drugim pa bodo pomagali pri pripravah na občne zbore in kasneje predstavniki občinskih sindikalnih svetov. • Izvršni odbor sindikalne podružnice v Remontnem podjetju V Ajdovščini je pred kratkim razpravljal o pripravah na občni zbor in uvedbi nagrajevanja po učinku, za kar se doslej sindikalna podružnica ni zavzela. Predlagal je, naj o tem razpravlja delavski svet podjetja. Razen tega so na seji govorili o članstvu v sindikalni organizaciji. Več delavcev se namreč noče včlaniti v sindikat, češ da jim ničesar ne nudi. • Republiški odbor sindikata delavcev tiska in papirja je sklenil, da bodo člani predsedstva obiskali po možnosti občne zbore vseh sindikalnih podružnic tega sindikata. Občni zbori naj bi obravnavali predvsem delavsko samoupravljanje, delitev dohodka in strokovno Izobraževanje. POPRAVEK^ V 4. številki Delavske enotnosti z dne 28. januarja 1961 sta v rubriki »T dni v sindikatih« dve neljubi napaki. O nepravilnem zaposlovanju žena in mladoletnikov v nočnem času ni razpravljalo tajništvo okrajnega, temveč občinskega sindikalnega sveta Celje. Manjši požar, ki je bil leta 1959 v podjetju »Aero«, ni povzročil za okrog 80 milijonov škode, pač pa bi jo lahko povzročil. PREDSEDSTVO CENTRALNEGA SVETA ZSJ O OSNUTKIH ZAKONOV O SOCIALNEM ZAVAROVANJU Večja zainteresiranost zavarovancev in komune Predsedstvo Centralnega sveta ZSJ je na svoji seji, ki za čas bolezni zaposlenim zava-je bila 10. februarja, obravnavalo osnutka zakona o orga- rovancem (povprečni dohodek nizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja in o zdrav- "fSe? 2S od^totkoVv velelo stvenem zavarovanju. Predsedstvo meni, da so nujno po- tudi za delavce, ki delajo po trebne spremembe sedanjega zakona o socialnem zavaro- akordu. vanju, zaradi česar se je strinjalo s predlaganima osnut- . Kako bodo zavarovanci sezna-koma in ju je tudi sprejelo. To pa ne pomeni, da člani ^ SVuj'ir^l pi'a'^c,ar!li in z predsedstva niso imeli nikakršnih pripomb, tako načelnih zakona? Pr^dsedstvo^entralnega kakor tudi konkretnih, v zvezi s posameznimi členi zakon- sveta ZSJ predlaga, da bi to za-skih osnutkov. gotovih z zakonom, v praksi pa bi bili za uresničitev poskrbeli Zastarelost sedaj veljavnega Vsaj potovico izredne stopnje pri- pravilniki komunalnih skladov zakona o socialnem zavarovanju, spevka, ki gre na račun osebnih zdravstvenega zavarovanja, ki je očitno zaostalo za našim dohodkov državljanov, naj bi pla- p0 mnenjih, izraženih na seji družbenim in ekonomskim razvo- čevale komune, saj sicer ne bi predsedstva glede proste izbire jem, se kaže predvsem v tem, da bile zares zainteresirane za so- zdravnika, bi moral zakon zagoto-ne zagotavlja potrebne spodbud- cialno zavarovanje. viti kot minimalno pravico zava- nosti za racionalno trošenje sred- Osnutek zakona daje možnost rovancev, pravico proste izbire štev. Razen tega pa občine, ki so podjetjem, da lahko po dogovoru zdravnika v občini in točneje do-v bistyu najbolj zainteresirane za s socialnim zavarovanjem prevza- ločiti, kakšne pravice imajo zava-fmansiranje socialnega zavarova- mej0 določena opravila, ki sicer rovanci, če gredo k zdravniku iz-nja, nimajo nobenega vpliva na po zakonu spadajo v delokrog za- ven svoje občine. Prav tako naj bi trošenje teh sredstev, isto pa velja voda. Ker že zdaj nekatera pod- znova proučili predlog osnutka, po za gospodarske organizacije in jetja (največ v Sloveniji) sama iz- katerem imajo osebe v začasnem končno za vse zavarovance. Sred- dajajo odločbe o otroškem dodat- delovnem razmerju pravico do stva, s katerimi razpolaga socialno kUt je predsedstvo predlagalo, da polnega zavarovanja v vseh pri-zavarovanje, je le-to dobivalo in novj predp;Sj ne bi ukinili te pra- merih. To je namreč v nasprotju z tudi trosilo vec ali manj na vice podjetjem. določili o začasnem delovnem raz- Bistvo drugega osnutka - za- merju, ki je bilo uvedeno prav zakona o zdravstvenem zavarova- ra(h mnenja, da delavci, ki se za- administrativno budžetski način. Vse to pa govori v prid dolgo pri- čakovamm spremembam. nju, sloni na prizadevanju, da bi časno zaposlijo, ne morejo imeti nrv?č da hi *m»njšali Izdatke te službe, žago- istih pravic socialnega zavarova- prvič, da bi socialno zavarovanje tovn, boinikom prosto izbiro nja kot stalno zaposleni delavci. zdravnika in končno, da bi dali Z naštetimi pripombami (in še bolj približali zavarovancem in drugič, da bi z materialno zainte- resiranostjo zavarovancev (in pod- ^ pomcn Preventivi z nekaterimi drugimi), je pred-Primanjkljaji v skladih zdrav- sedstvo sprejelo osnutka novih stvenega zavarovanja se zrcalijo zakonov o socialnem zavarovanju, v poslovanju zdravstva. Zaradi tega novi zakon predvideva neka- Pred časom je bila seja or- odbori tako imenovane podalj-ganlzacijsko političnega odbo- šane roke republiških odborov, ra pri Republiškem svetu sin- temveč gre za to, da bi ti od-dikatov Slovenije. Razen o bori analizirali probleme na analizi priprav zaspbčne zbore terenu in spodbujali ljudske so odborniki predvsem raz- odbore, naj jih urede na ustre-pravljali o snovanju strokov- zen način, urede tako, da bo nih odborov sindikata komu- moč kar najhitreje pospešiti nalno-obrtnih delavcev tn sin- razvoj družbenega standarda, dlkata trgovinskih, gostinskih Tudi s povsem organizacij-in turističnih delavcev v vseh ske strani so ti odbori potreb-večjih industrijskih središčih, ni in bodo lahko v veliko po-Organizacijsko politični od- moč občinskim sindikalnim bor je o tej stvari razpravljal svetom. Sedaj ob združevanju že pred časom. Priporočal je, občin je namreč na določenem Zakaj strokovni odbori naj bi povsod, kjer 'je potreb- področju veliko majhnih sin-no, osnovali takšne odbore, dikalnih podružnic, ki marsi-Toda kot je videti, nekje za kdaj ne najdejo poti do ob-to niso imeli posluha ali'pa so činskega sindikalnega vodstva namesto, strokovnih odborov, ali pa se ne znajdejo v zamo-izvolili komisije kot občasne tanosti dnevnih nalog. Snova-organe. Zakaj priporoča orga- nje teh odborov torej ne go-nizacijsko politični odbor sno- vori o nikakršni organizacijski vanje teh organov? preusmeritvi, temveč gre za Iz razprave je moč povzeti, to, da bo ta organizacijska ob-tole ugotovitev: ta dva sindi- Uka samo podlaga za pestrejšo kata ima imata največje Šte- vsebino dela. Organizacijska vilo podružnic, vključujeta pa oblike naj bi samo krepile sa-zaposlene iz tiste dejavnosti, mostojnost osnovnih organiza-ki lahko najuspešneje pripo- cij in občinskih sindikalnih more k urejanju družbenega svetov. Tudi sindikat mora standarda prebivalstva. Če je namreč svojo organizacijsko to področje zanemarjeno, če ni strukturo prilagajati potrebam potrebnih prizadevanj, da bi terena, biti mora bolj gibčen, vprašanja družbenega standar- bolj odločen, odgovarjati na da urejali kar najbolj učinka- konkretna vprašanja, kajti le vito, potem si tudi ni moč obe- tako lahko uspešno rešuje tati, da se bodo stvari ponekod probleme, ki jih življenje pri-premaknlle z mrtvega tira. Ne naša vsak dan znova, gre za to, da bi bili strokovni P. D. Čemu ne odkrita beseda? Predsednik delavskega sveta v obrtnem podjetju »Lesni kredite ni denarja, čemu ga j« servis« na Jesenicah je podal ostavko. Vzroki: sklepov de- spl°h kupilo?), ki ga podjetje n« lavskega sveta v podjetju ne uresničujejo; tarifni pravilnik ^kTnujno Sboval? p^S o delitvi osebnega dohodka m bil v razpravi; odločitev, da stvo doslej še ni uresničilo sklepa bodo sredstva za standard delavcev namenili šele po letu niti ni razložilo delavskemu sve* 1964, ni plod razprave članov kolektiva; sklep delavskega ^u> s£lep ni uresničen, sveta, da je treba urediti mlin na Javorniku, vodstvo pod- ta za^d. ŠCdi, jetja ni uresničilo. Ali je ostavka na delovno mesto rešitev? Obrtno podjetje »Lesni servis« trdo drži v rokah vajeti pod-na Jesenicah je, kot večina obrt- jetja. Deloma je to razumljivo, da ni vaedno prihajati na sej* Podobno menijo tudi sindikalni odborniki. Toda namesto da bi vsi skupaj jetij in komune) zagotovili, kar se da racionalno trošenje sredstev Bistvena in najbolj pozitivna novost novih zakonov je v tem: raven zavarovanja in zdravstvene tere omejitve, ki bi preprečile zaščite naj bo v skladu z gospo- takšne primanjkljaje. Zavarovah-darskimi možnostmi komune, ki c> naJ bi plačevali takso za repa lahko prav glede na svoje cepte, sami prispevali del stroškov možnosti in potrebe, ustanavljajo za zdravila in ortopedske pripo-tudi razne dopolnilne in prosto- močke, preprečeno bo tudi preti-voljne oblike zavarovanja. rano izkoriščanje zdraviliško kli- Posebno važno določilo v osnut- matskega zdravljenja. Predvideno ku novega zakona o organizaciji Je zmanjšanje števila zavarovan-in finansiranju socialnega zavaro- cev. Iz splošnega zavarovanja bo-vanja govori o večji vlogi samo- izvzeti zavarovanci, ki so za-upravnih organov pri vodenju po- varovani kot kmetijski proizva--litike socialnega zavarovanja. Jalci. Samo zaradi tega si lahko Prav to je predsedstvo Centralne- obetamo prihranek dveh milijard ga sveta posebej poudarilo, pri- dinarjev, izdatki zdravstvenega pomnilo pa je, da bi kazalo uvesti zavarovanja za zdravila in orto-tudi zbore zavarovancev, ki pa v pedske pripomočke se bodo osnutku, niso predvideni. zmanjšali za dve milijardi din, iz- _______________^ ^ JC ^ u* Komunalne sklade socialnega datki za zdraviliško klimatsko nih podjetij, slabo akumulativno, kajti takrat, ko je prišel v pod- razčlenili vzroke. za to, ubirajo zavarovanja naj bi ustanovili v zdravljenje pa za 2,5 milijarde. z zastarelimi stroji in napravami, jetje, so bile v njem zelo neure- posamezniki napačno pot. Pred-tistih občinah, ki imajo vsaj tisoč Razen naštetih omejitev pa • je Zato je razumljivo, da mora ve- jene razmere. Ponovno vzposta- sednik delavskega sveta je na pri' aktivnih zavarovancev. Predsed- predvideno tudi povečanje neka- fino razpoložljivih sredstev vla- viti red in disciplino v podjetju ni jper pred časom podat ostavko na stvo sodi, naj bi v zakonu določili, terih pravic. Veliko bolj kot doslej gati predvsem v rekonstrukcijo bilo lahko in brez dvoma ima di- svoj položaj. Pravi namreč, da n® da lahko imajo takšne sklade sa- bodo zaščiteni težji bolniki: po 60 obratov in v nakup najpotreb- rektor pri tem precejšnje zasluge, mara biti lutka, ki prikimava di' mo občine z najmanj 2000 aktiv- dneh bolezenskega izostanka bodo nejše opreme. Nesprejemljivo pa A izbral si je napačne metode, saj rektorjevim predlogom. Delavski nimi zavarovanci. Pravilnik o zaposleni zavarovanci dobili polno je, da o tako pomembnih odlo- razmer ni urejal s sodelovanjem svet o tem še ni dokončno sklepat- uporabi tega sklada pa naj bi spre- nadomestilo za izgubljeni doho- čitvah, kot je delitev sredstev, ne vsega kolektiva. Tudi sedaj, ko so Strinjam se sicer, da je težko jemali v soglasju z občinskim dek. Tuberkulozni bolniki bodo razpravlja ves kolektiv. Posledica razmere urejene, mu ne gre v biti predstavnik samoupravneg® ljudskim odborom. ^ dobili polno nadomestilo ne glede enostranskih odločitev in samo- račun, da bi podjetje upravljali organa v kolektivu, kjer pravza* Glede določanja splošne stop- na delovno dobo, nadomestila bol- volje vodilnih uslužbencev je. da delavci, ker je prepričan, da še prav ni moč govoriti o delavskeifl nje prispevka so na seji predsed- nikom za čas bivanja v bolnišni- bodo znatnejša sredstva za stan- niso zreli za upravljanje. Vpra- upravljanju ali pa je le-to zver stva menili, da naj jo predpisujejo cah bodo prav tako večja itd. dard delavcev v tem podjetju na- šanje pa je, kdaj bodo sploh do- denelo. Toda rešitve ne bi smel zvezni organi, po panogah pa naj Prav bi bilo, da bi zakonsko menili šele po letu 1964. Prav te zoreli, če ne bodo imeli možnosti najti v taki odločitvi, saj Ima n* bi jo razdelili republiški organi, določilo o odrejanju nadomestila dni pa naj bi se bila znova uve- razpravljati o tako pomembnih svoji strani večino kolektiva. Tre* liavila samovolj^ posameznika, vprašanjih. NI rečeno, da bodo ba je.vreči odprte karte na mi*0 Kolektivu je bil namreč dan na vselej vsi predlogi sprejemljivi, in se pogovoriti o vseh slabostih« vpogled nov tarifni pravilnik o nasprotno, marsikaterega verjet- o podcenjevanju samoupravnih delitvi osebnega dohodka samo no ne bo moč uresničiti. Toda raz- organov in kolektiva. Direktorji za dopoldne, direktor pa je na pravljati je potrebno, kajti več in njegovemu krogu bi morali sa- seji delavskega sveta predlagal, glav več ve in prav sklepi, ki jih moupravni organi povedati, kat naj ga ta potrdi še isti dan. Pred- vsi usvoje, spodbujajo kolektiv mu gre. Skratka, gre za odkrit® piši jasno določajo, koliko časa kot celoto In vsakega posamez- besede, ne pa da vsi povprek 8°* mora biti pravilnik v razpravi, nika posebej, da jih uresničijo vorijo, da sta v podjetju dva blo* Večina ga ni videla, kaj šele, da čimprej. Ce predlogov ni moč ka in pri tem ne napravijo nič®! bi o njem razpravljala. Na za- uresničiti, pa je treba to razložiti sar, da bi podrli pregrado m®“ htevo sindikalne podružnice (ta je članom kolektiva. njima, pa čeprav so že spoznali« bila prav tako postavljena pred Člani delavskega sveta so na da ni prijetno živeti in delati tank zumljivo, da je glede na to iz- dejstvo) in občinskega sindikal- primer sklenili, da je treba ure- kjer ljudje delajo in govorijo Z® račun naše dejanske cene pla- nega sveta so potrditev pravilnika diti mlin, ki ga je podjetje kupilo hrbtom. Čutiti pa je moč, da s° stične mase netočen; če bi radi odložili za določen čas. na Javorniku. To menda ne bi to posamezniki že doumeli. Včerajšnja zgodba gre končno t pozabo (Nadaljevanje s 1. strani) Kdo ve, če ni marsikateri izvoznik na račun regresa zanemarjal svojo produktivnosti? # Tako, zdaj ko bo dejanska cena slehernemu na dlani, naj le razmišlja o konkurenčnosti in o smislu trgovanja s tujino! Potrebno je, da prometni davek ostane takšen, kakršen je, nujno je le, da ugotovimo kako in na kaj jc uveden! Gospodarske organizacije morajo priti slej ali prej do jasnejših postavk, koliko jih velja ta ali oni proizvod, saj je to edina pot, ki vsebuje neštete možnosti boljše prodaje, boljšega gospodarjenja s sredstvi kot tudi uspešnejšo uveljavitev na tujih tržiščih. Ekonomska upravičenost ukinitve medfaznega davka se zrcali v mnenjih nekaterih predstavnikov naših gospodarskih organizacij! V »Tesnilki« pravijo; »Iz smole in iz špirita proizvajamo plastične mase. Za hektolitrski meter špirita plačujemo dvojno ceno, ker je prometni davek na to surovino enak njeni dejanski ceni. Ra- DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20 novembra 1942 List Izdala Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni In odgovorni urednik MITJA ŠVAB UHEJTJJB UREDNIŠKI ODBOR« DORNIK PETER GAŠPERŠIČ SONJA. MAVER MILAN VOLJČ JANEZ TEHNIČNI UREDNIKI janez suster List tzhala v ureCnlSla povezavi t -Radom- - Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2 poštni predal 313 VI, telefon uredništva: 33 722 In 30 872 - Račun pri Komunalni banki v Ljubljani št 600 705/1 63 - Posamezna številka stane 26 din -Naročnina je« četrtletna 250. polletna 506 In letna 1006 din - tlet tiska CZP -Ljudska oravlea - - Poštnina plačan« * gotovini izvažali, moramo vedeti, kolikšna je naša realna cena! In ne samo to! Z ugotovitvijo realne cene šele lahko ugotovimo vrednost naše produktivnosti, organizacije dela, lahko' razmišljamo o avtomatizaciji.« V »Iskri« so konkretnejši: »Naši izdelki vsebujejo 14.000 surovinskih osnov, ki so več ali manj obdavčene. Z ukinitvijo medfaznega prometnega davka, bodo naši izračuni neprimerno jasnejši!« Večje podjetje v Ljubljani; »Doslej smo se izmikali kooperaciji, ker je bila za nas predraga stvar; zdaj smo za to, ker je cenejša.« In »Tlskanina« v Kranju; »Kaj so to — finalni izdelki?« Katere Izdelke bomo torej obdavčili! Upoštevati bi morali nenapisano pravilo — predmeti, ki so splošno družbeno potrebni, naj vsebujejo manj prometnega davka in obratno! Medfazni prometni davek bo ukinjen. S tem pa seveda še ni rečeno, da se ne bo sprožil plaz vprašanj, kaj so finalni izdelki, ki morajo biti obdavčeni in kaj niso. Tudi ni rečeno, da bo tako ostalo; smer našega prizadevanja mora vsekakor potiskati izračun za prometnik davek, za tovrstno družbeno akumulacijo, čim bliže trgovini, čim bliže potrošnemu odjemalcu. DUŠAN KRALJ Vse kaže, da direktor preveč zahtevalo tolikšnega zneska (če za Mimica Tomažič — Predno dam predlog o podražitvi naših proizvodov na glasovanje, apeliram na vse prisotne komuniste, da med glasovanjem mislijo samo še kot komercialisti... OB UVAJANJU SPODBUDNEJSTH OBLIK NAGRAJEVANJA Zdravstveni kolektivi naj si z ustreznimi delovnimi programi zagotovijo večji dohodek in hkrati večje osebne dohodke. Merila za novo nagrajevanje morajo upoštevati realne pogoje. Ali je nagrajevanje po delu sploh možno ob pavšalih za storitve zavodov? Že pred uveljavitvijo nove delitve dohodka zdravstveni delavci izpopolnjujejo delovno organizacijo, odkrivajo notranje rezerve v delovni sili in materialu, da bi zmanjšali stroške. Kdo je dolžan zagotoviti sredstva za nemoteno preventivno delo? Miselnosti ne menjaš čez noč. Zato tega tudi od zdravstvenih delavcev ne moremo pričakovati. Samoupravljanje, samostojna delitev čistega dohodka, nagrajevanje po delu — vse to so zanje novi pojmi, ki jih bodo v celoti dojeli šele po krajši ali daljši uveljavitvi. Stara miselnost in Premajhno poznavanje vseh elementov spodbudnejšega nagrajevanja pa sta med pripravami nanj največji oviri. Sicer se uprava vodstva trudi, da bi z analitično oceno delovnih mest našla ustrezna merila za novo nagrajevanje, kolektivi s sindikalnimi delavci vred pa ponekod stoje ob strani, kakor so bili doslej vajenk Zaradi neprizadetosti članstva in sindikata se dogaja celo, da upravniki zdravstvenih ustanov in drugi člani °žjega vodstva sami pripravljajo Volitve v upravne odbore, torej v nova samoupravna telesa. Nedvomno tega ne počno zaradi Prestiža, ampak iz zaupanja v Upravljalne sposobnosti kolektiva, ki ne sodeluje. Očitno je tudi, da nagrajevanje po delu poenostavljajo. Njihovo prizadevanje se suče okrog delitve osebnih dohodkov. Delovne programe, s katerimi naj bi si v zavodih za socialno zavarovanje, v občinskih ljudskih odborih m v posameznih gospodarskih or- (seveda tudi zaradi izboljšane delovne organizacije in racionalizacije postopkov). Varčevanje s sanitetnim materialom pa gre ponekod tako daleč, da medicinske sestre v ambulantah zahtevajo ločene omarice, ker se bojijo, da bi jih naslednja izmena (zdravni-. ca in medicinska sestra) pripravili ob prihranek. Evidenca stroškov na posameznih delovnih mestih oziroma v delovnih enotah postaja predmet vsesplošnega zanimanja. V Zdravstvenem domu Center so na primer ugotovili v stroških dveh delovnih enot 500.000 dinarjev razlike ob podobni frekvenci bolnikov in približno enakem zdravljenju, ker ni bilo osebje enako varčno in prizadevno pri delu (zlasti nadurno delo je zelo povečalo stroške). Ta ugotovitev je zadoščala, da so se začele medicinske sestre braniti pomoči pri opravljanju vsakdanjih dolžnosti in varčevati s sanitetnim materialom. Predmet razprav so postali tudi zdravniški obiski na domu. Zadnja leta dobivajo zdravniki po 220 dinarjev za vsak’ obisk, ne glede na to, ali gre za dolgotrajnejše zdravljenje na domu ali samo za enkratni pregled. Ta vir njihovega dodatnega dohodka je pomagal tudi bolnikom. Veliko laže prikličejo zdravnika kakor nekdaj. Včasih pa ta dodatni dohodek ni upravičen, namreč kadar gre le za »vljudnostni obisk«, se pravi, kadar zdravnik skoči mimogrede k pacientu, ga pobara, kako se počuti, ne da bi ga pregledal, in — odide. Takšnih primerov je bilo precej. Vsak nepotreben obisk pa zmanjšuje sredstva zdravstvenega zavoda, zato le-ti iščejo primernejše oblike nagrajevanja za obiske na domu, ki bodo zdravnike stimulirale in hkrati preprečevale vsakršno izkoriščanje. Razen tega nameravajo izboljšati in ekono-mizirati nego dolgotrajnejših bolnikov, ki se jih da zdraviti doma, da bi zmanjšali stroške zdravljenja. Poglavje zase so honorarni sodelavci. Kljub temu, da niso slabo nagrajevani, ne delajo tako vestno in marljivo kakor člani domačega kolektiva. Zdaj se to vprašanje še bolj zaostruje. Predpisi, ki omejujejo število nadur v ustanovi, kjer si redno zaposlen, postajajo cokla pri izboljševanju delovne organizacije in povečevanju storilnosti. Zdravnike iz ene ustanove srečujemo izven delovnega časa v drugi ustanovi ali v raznih komisijah. Nedvomno tam manj koristijo, kakor bi koristili v zavodu, kjer redno delajo. Precej nejasno je še vprašanje preventive in sredstev zanjo. Če- prav jo po pomembnosti postavljamo pred zdravljenje, je pri odmerjanju sredstev občutno prikrajšana. Po zakonu naj bi sredstva zagotavljali predvsem občinski ljudski odbori, v manjši meri zavodi za socialno zavarovanje, delno pa naj bi jih prispevale gospodarske organizacije s samostojnim plačevanjem splošnih ali specialnih pregledov vseh njihovih delavcev. Občinski viri dohodkov pa so razmeroma skromni. Ne glede na življenjske pogoje občanov in njihov standard ter kulturni nivo dajejo ObLO za preventivo milijon do tri milijone dinarjev letno, kar je seveda skoraj vedno premalo. Ker so občine odgovorne za pravilno zdravstveno politiko in je zdravje prebivalstva odvisno od te politike, bi še morali sveti za zdravstvo pri ObLO v prihodnje bolj zavzeti, da s primernimi postavkami v občinskih družbenih načrtih zagotove zadostna sredstva za ohranjevanje zdravja in omogočajo zdravstvenim kolektivom plodnejše preventivno delo. Omenili smo le nekatere probleme, o katerih bo govora na širšem posvetovanju zdravstvenih delavcev, ki ga bo organiziral republiški odbor sindikata zdravstvenih delavcev konec tega meseca. Posvet s strokovnjaki v nagrajevanju bo nedvomno razčistil marsikatero nejasnost pri iskanju ustreznih instrumentov za delitev osebnega dohodka, opozoril na nezdrave, tendence in pomanjkljivosti, ki utegnejo prizadeti zdravstvene kolektive, če jih ne odstranijo, in nakazal sedanje glavne naloge sindikalnih delavcev, upravnih odborov in svetov zdravstvenih zavodov pri sestavljanju delovnih načrtov in urejevanju odnosov. MARIOLA KOBAL »Mam nič ne ostane« žanizacijah zagotovili primeren dohodek in ustrezne delovne po-S°je, pa zapostavljajo. Osebni dogodki pa bodo v zdravstvu, kakor v gospodarskih organizacijah, vsaj deloma odvisni od ekonom-®kega efekta posameznih kolekti-v°v. In tega si je treba najprej Ugotoviti, če hočemo povečati °sebne dohodke. Slikoviteje povedano: dohodek je temelj, nagra-ievanje po delu pa prvo nad-*tropje nove zgradbe. Zdravstve-ai delavci pa so začeli graditi najprej prvo nadstropje in jih utegne to spraviti v precejšnje škripce. Zavodi za socialno zavarova-aje so letos predvideli samo 12 13-odstotno povečanje osebnih dohodkov v zdravstvenih ustanovah. Ali bodo ta sredstva zadelala za novo nagrajevanje oziro-( 1113 ali je tako »predvidevanje« ®Moh možno, četudi zdravstveni kolektivi izpopolnijo delovno or-Sanizacijo, izkoristijo skrite re-j^rve v delovni sili in materialu, . njihovi novi instrumenti za Vračunavanje osebnega dohodka atnogočajo večje premike v pre-lemkih, kakor jih dopušča pred-Vldeni dohodek? Pomislek se je Jvbudii ob novih tarifnih postav-pah za laborante na ljubljanski 0bkliniki. Ce delo v redu ^ravljajo, zaslužijo blizu 29.000 ‘narjev na mesec. Preseg norme !6 Priračuna k tej vsoti. Doslej 'a s° ne glede na delovni učinek re3enaali samo okrog 18.000 di-arjev. Analogno se bodo pre-atnki povečali tudi v vseh drugih °nomskih enotah, ki prehajajo ^ nagrajevanje po učinku, in v atih, kjer bo osebje nagrajevano 0 času, ker učinka ni mogoče nteriti. Toda denarja utegne zManjkati, če bodo od Zavoda a socialno zavarovanje dobivali vsal namesto upravičenega zanika od opravljenih storitev. pRve dobre izkušnje Rljub delno nejasnemu pojmo-V* nagrajevanja po učinku pa t kažejo prvi ugodni rezul-b •* Zdravstveni delavci so izbi x ^ °dnos do dela. Število te anik nadur upada, hkrati s lov1 Pa uPadai° tudi stroški de-gr n!*1 enot. Čeprav še niso na-izlr ni po de^u' bolj racionalno . °riščajo delovni čas. Med la-grJanti Poliklinike, ki so že na-taks Vani po učinku, najdete tudi v* ne> ki delo, za katerega so ^ S1b porabili deset do enajst • opravijo v šestih urah in pol (Nadaljevanje s 1. strani) Je predsednik delavskega sveta Janez Božičevič rad pojasnil vzroke, zakhj je ta tovarna tudi podražila svoje izdelke. Povedal je to-le: »Sploh ne gre za podraževa-nje, pač pa za izravnavanje cen znotraj podjetja, oziroma za iskanje prave vrednosti posameznih artiklov glede na tržne razmere. Od skupno 64 artiklov, ki jih izdelujemo, smo enajstim zvišali ceno, osmim pa smo jo znižali. Za vsklajevanje cen smo se odločili, ker smo že precej časa opažali odstopanja med komercialno (prodajno) in kalkulativno ceno. Cie za predpasnike smo na primer prodajali po 203 dinarje, veljal nas je (po kalkulacijah) 227 din. Nova cena je 230 din za meter, kajti surovine se kar naprej dražijo in ne vem, če je pametno, da bi ob vsem tem držali dosedanjo ceno in s tem zavestno silili v izgubo. Sicer izdelamo okoli 800.000 metrov cica na leto. Flanelo (artikel »veba«) — naredimo je 1,2 milijona metrov letno — smo pocenili od 293 na 280 din meter, kolikor znese tudi kalkulativna cena itd.« Iz nadaljnjih številk, ki jih je povedal tovariš Božičevič, je bilo razvidno, da se ostala zvišanja oziroma znižanja cen nanašajo na razne vrste blaga. Gre pa, grobo vzeto, za zvišanje ali znižanje prodajne cene za okoli 20 dinarjev pri metru. Tovarna »Ti-skanina« je sicer z letošnjim letom povečala rabat, ki ga daje kupcem, od 3 na 5 “/o. Podjetje je že prej priznavalo 1% caso scon-ta (kupcem, ki so blago plačali najpozneje v osmih dneh), zdaj pa ga je povišalo še za pol odstotka. Ne samo glede na to pa je zanimivo še tole pojasnilo delavskega sveta v »Tiskanini«: Naše podjetje ni napravilo ni-kakih izračunov, kaj nam bo dalo vsklajevanje čen. Kot rečeno, gre le za izravnavanje cen znotraj podjetja (med drugim smo ugotavljali, da so v skladišču ležali nekateri slabši, vendar predragi izdelki), ne pa za morebitni dodatni ekonomski uspeh.« Se vam zdi odgovor prepričljiv? Najbrž ne, ali vsaj ne dovolj. Odveč je govorjenje o notranjem vsklajevanju cen. Ce je to potrebno ali ne, v vsakem podjetju pač sami najbolje vedo. Gre torej za zvišanje oziroma za znižanje cen nekaterih izdelkov »Ti-skanine«. Ce pa je tako, drugače tudi biti ne more, pa je na dlani, da so v podjetju pred tem napravili izračune, ali bodo tako prišli do večjih ali manjših sredstev Zdaj, ko trdijo, da podjetje sploh ni delalo izračunov, je kajpak utemeljen sum, da so s svo- jim »vsklajevanjem« cen našli instrument, ki jim omogoča, da bo podjetju ostalo več sredstev. Več kot gotovo pa je, da bi bile številke brž pri roki, če bi se izkazalo, da so te spremembe naredili v svojo škodo. • V mnogih podjetjih so se pritožili, da časopisje premalo objektivno poroča o vzrokih, ki vplivajo na spreminjanje (beri zniževanje) cen. Ob tem se poraja vprašanje, kaj so v gospodarskih organizacijah sami storili, da bi javnost objektivno informirali o isti zadevi. Kajti, če bi natanko razložili potrošnikom, kaj vpliva na zvišanje cen njihovih izdelkov in kaj so storili sami, da bi to preprečili, bi bil omenjeni očitek morda na mestu. Da bi pa, kot že prej omenjeno, njihovo pogosto neutemeljeno ali samovoljno početje opravičevali drugi; da bi prav to pomenilo objektivno poročanje; hvala — nihče ne hodi rad za druge po kostanj v žerjavico. Se nekaj stavkov o »Tiskanini«. To podjetje sodi med redke proizvajalce, ki se tudi potem, ko že sklenejo pogodbe, tudi držijo takrat dogovorjenih cen. To je lepo, toda zato toliko bolj čudi, da sta delavski svet in uprava tega podjetja — tako vsaj povzemamo iz jugoslovanskih dnevnih listov — nekako sprožila val podražitev v tekstilni industriji. Kdo ve, morda so v podjetju celo ponosni na to?! No, cene so povišali tudi v tovarni »Plamen« v Kropi. Zakaj je prišlo do tega, pripovedujeta Nace Majcen, direktor podjetja, in Ciril Rozman, predsednik delavskega sveta: »Razen tefonov (vijakov, s katerimi privijajo železniške tračnice), ki predstavljajo tretjino proizvodnje po teži, oziroma petino po vrednosti, smo vse druge izdelke podražili za 10 °/o. Od tega gre 5 °/o za rabat kupcem, ki ga prej nismo dajali, 3 °/o pa je caso sconta, ki ga prej tudi ni bilo. 2*/o torej ostane podjetju, in sicer za pokritje večjih stroškov za material, gorivo, prevoz in ambalažo. Sicer ne vemo, zakaj bi mi delali drugače kot drugi. Vsi podražujejo, zakaj ne bi še mi?! Razen tega smo naše izdelke podražili s 1. januarjem 1961. leta, torej še pred uveljavitvijo prepovedi o zviševanju cen.. .■* Lepa reč. Nekje na novo uvedejo rabat ali povečajo dosedanjega, dodajo še nekaj odstotkov caso sconta, razliko do skupnega povišanja cene pa pojasnijo s »splošnim« podraževanjem. Skratka, odločijo se za pot najmanj- šega odpora, kajti česa lažjega, kot enostavno povišati cene (ker jih povišujejo tudi drugi) prav zares ni. »Zanimivosti« v zvezi s spreminjanjem cen pa s tem še ni konec. O teh spremembah so v omenjenih podjetjih (bržčas tudi drugod) razpravljali delavski sveti, in sicer ne enkrat, ampak večkrat: v zadnjem času in že pred meseci. S predlaganimi spremembami, izravnavanjem cen oziroma »premiki« cen, kakor temu tudi pravijo, so se ti delavski sveti strinjali. Obenem pa v omenjenih podjetjih priznavajo, da teh ukrepov niso uveljavili ob najbolj primernem času. Ali naj to pomeni, da bomo zdaj začeli taktizirati, da bi se lahko zvrstili vsi, da bi si podjetja drugo za drugim odrezala svoj košček, že po vnaprej pripravljenem razporedu? Ali je »primeren trenutek« nadomestilo za objektivno potrebne in nujne ekonomske ukrepe, ki jih nihče ne zanika! Gotovo, da ne. Delavski sveti so torej potrdili te zadeve. Pa je pred nami več vprašanj: • ali so delavski sveti, ko so o tem sklepali, »vedeli«, da bo podražitev zadela tudi člane njihovega kolektiva, ki so konec koncev tudi potrošniki? Drugače rečeno: s »sprejemanjem na znanje« postajajo tovrstni posamezni ukrepi podlaga za splošno prakso; • ali delavski sveti zares skr- be za proizvajalna sredstva v najožjem pomenu besede: za stroje, ali gospodarijo za delavce? • ali so si delavski sveti sploh na jasnem, zakaj gre, če je na dnevnem redu sprememba cen, ali pa nasedejo upravnemu aparatu, ki predlaga — kajpak «ato, da bi podjetje »bolje* gospodarilo — tudi čiste špekulacije (tako kot v tekstilni industriji)?^ Nikjer ni rečeno, da še morajo" podjetja za vsako ceno držati sedanjih cen izdelkov, ki jih proizvajajo. Vsi namreč vemo, da bo prišlo do določenih premikov v cenah. Toda do marsikaterega zvišanja cen je zdaj prišlo predvsem zato, ker si v podjetjih niso niti malo prizadevali, da bi poiskali notranje skrite rezerve, da bi se »uprli« dobaviteljem, ki glede na »splošno« prakso zvišujejo cene. Povsem nekaj drugega je, če je zavoljo objektivnih vzrokov dejansko potrebna sprememba cen. Toda v takih primerih je že vnaprej jasno, da delavski sveti niso šli po poti najmanjšega odpora (zvišanje cen in pika), ampak da so pred tem storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi ceno obdržali na dosedanji ravni. M.GOVEKAR DNE 28. FEBRUARJA BO ZAČELA ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA RAZPRAVLJATI IN SKLEPATI O NAČRTIH ZAKONOV, S KATERIMI BO SPREMENJEN DOSEDANJI GOSPODARSKI SISTEM. MED DRUGIM BOSTA SKUPŠČINI PREDLOŽENA V RAZPRAVO IN SKLEPANJE TUDI ZAKONA O KREDITNEM IN BANČNEM SISTEMU IN SREDSTVIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ. OBA ZAKONA BOSTA DOŽIVELA BISTVENE SPREMEMBE. ZATO TOKRAT NEKAJ BESED O NAJBISTVENEJŠIH NAČELIH. Gospodarnost bo odločilna za kreditiranje Gospodarska odbora zveznega zbora in zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine sta minuli teden razpravljala o spremembah bančnega in kreditnega sistema. Kaj naj pričakujemo od uveljavljanja teh novih ukrepov? • Bančni in kreditni sistem naj zagotovita stabilno monetarno politiko skupnosti. • Zagotovi naj takšno sestavo proizvodnje in blagovne menjave, da se bo gospodarstvo čimbolj razvijalo in krepilo. • Ta sistem mora zagotoviti kar najbolj ekonomično in najučinkovitejšo naložbo bančnih kreditov. Zakaj so potrebne spremembe tudi na tem področju? V razpravi na obeh gospodarskih odborih Zvezne ljudske skupščine je bilo rečeno, da čedalje večja svoboda na področju gospodarjenja zahteva takšen bančni in kreditni sistem, v katerem se bo lahko v polni meri uveljavila zainteresiranost delovnih kolektivov in komun za čimboljše gospodarjenje. Namesto administrativne koncentracije finančnih sredstev bo zdaj bančni in kreditni sistem tisti činitelj, ki' bo po gospodarski poti usmerjal denar na področja, kjer bo v danem trenutku njegova uporaba najbolj ekonomična. V tej organizaciji bo Narodna banka kreditirala vse ostale banke. Za najbolj ekonomično uporabo kreditov bodo skrbele komunalne banke, plačilni promet pa bodo opravljale službe Zavoda za družbeno knjigovodstvo. Uresničitve teh načel pa ni moč zagotoviti samo z zakoni, temveč je to naloga celotne gospodarske politike, torej tudi vsakega posameznega delovnega kolektiva. Sproščena notranja delitev dohodka Izkušnje, pridobljene v dosedanjem načinu gospodarjenja, in spremembe, ki bodo uveljavljene z novimi zakoni in drugimi predpisi, terjajo tudi bistvene spremembe zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. S temi spremembami naj bi dosegli: • da bo notranja delitev čistega dohodka čimbolj sproščena, to je, da ne bo odvisna od administrativnih intervencij ; • da bodo odločitve o delitvi dohodka čimbolj prepuščene samostojni razsoji in potrebam posameznih kolektivov; • predvidene spremembe naj bi tudi odstranile prepreke, ki so bile doslej še ovira za uveljavljanje spodbudnejših metod razdelitve osebnih dohodkov. Hkrati ob tem naj bi odstranili določene omejitve glede izkoriščanja skladov. Kjer se bodo odločili za razdeljevanje dohodka znotraj organizacijskih enot, bomo morali odslej tem enotam s svojimi samoupravnimi predpisi določiti tudi pravice in dolžnosti, to pomeni, določiti pravice in dolžnosti kolektiva organizacijske enote ali njegovega samoupravnega organa. Osnove in merila bo določal kolektiv sam, določati pa jih mora po načelu skrbnega gospodarja. Izvod pravilnika o delitvi čistega dohodka bo moralo podjetje predložiti občinskemu ljudskemu odboru in razpravljati o morebitnih pripombah in priporočilih njegovega zbora proizvajalcev. Če bo gospodarska organizacija sodila, da priporočil in pripomb ni moč sprejeti, bo o tem obvestila zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora. Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij oziroma spremembe, ki bodo uveljavljene, pomenijo torej bistven napredek na teni področju. Sproščenejše razdeljevanje osebnih dohodkov in dohodka sploh bo tudi spodbudno vplivalo na oblikovanje dohodka in produktivnosti v podjetju. Volitve delavskih svetov odložene Kmalu bo minulo leto dni, ko so bili izvoljeni delavski sveti v vseh podjetjih. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije pa predlaga, da letos ne bi volili novih delavskih svetov, kakor to določajo sedanji zakonski predpisi. V pripravi so namreč predlogi zakona o podaljšanju mandata delavskih Svetov. Po teh predlogih, ki jih zagovarja tudi Centralni svet, naj bi volili delavske svete vsaki dve leti, da bi samoupravnim organom omogočili globlje poznavanje problematike podjetja, s tem pa bi omogočili tudi boljše delo in učinkovitejši vpliv na razvoj podjetja. Volitve upravnih odborov podjetij pa bi bile ne glede na ta. predlog v vsakem podjetju že letos v zakonskem roku, torej do konca aprila. Za dan borca v Titovo Užice Letos bomo skorajda v vseh naših krajih slavili 20-let-nlco revolucije. Osrednja proslava za vso državo pa bo, kot je doslej znano, dne 4. julija v Titovem Užicu. Zakaj osrednja proslava prav v tem kraju? Že sredi meseca septembra je bilo tu osvobojeno ozemlje. In ko so bile Užice osvobojene, je bil v njih sedež Vrhovnega štaba partizanskih odredov Jugoslavije in Centralnega komiteja. Tu se je potlej začelo razvijati intenzivno politično življenje, začel se je razvoj ljudske oblasti. Narodnoosvobo^ dilni odbor v Užicah je takoj po svoji izvolitvi izdal dlojj^ s katerim je razglasil moratorij za dolgove za nedoločen čas, določal kako bo s prejemki, uredil položaj beguncev in nezaposlenih in pozival prebivalstvo, naj vsestransko podpre in razvija ljudsko revolucijo in zbira sredstva za narodnoosvobodilni fond. Titove Užice imajo za seboj slavno zgodovino in zato bo tu letos osrednja proslava 20-letnice revolucije. P. D, TMar.*x7cira ENOTNOST — štev. 7 _ 18. februarja 1961 KALEJDOSKOP KALEIDOSKOP JE PAPIRNATA CEVKA Z RAZNOBARVNIMI KAMENČKI. KAKORKOLI GA ZASUCEŠ, POKAŽE NOVO PODOBO! V RUBRIKI POD TEM NASLOVOM PA VAM BOMO PRIKAZOVALI NOVE IN NOVE PODOBE NAŠEGA DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA. NAŠE DRUŽBENE KRONIKE. ZA VAS IN ZA NAS BO ZANIMIVO VSE, KAR KAŽE NA URESNIČEVANJE NAŠIH TEŽENJ KOT TUDI TISTO, PROTI ČEMUR SE MORAMO BOJEVATI, CE HOČEMO URESNIČITI NAŠE TEŽNJE! DA PA BO VSEBINA NAŠEGA KA-LEIDOSKOPA POPOLNEJŠA, VABIMO VSAKOGAR, NAJ JO BOGATI Z NOVIMI PODOBAMI IZ NAŠEGA DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA! Občinski predsednik se je zganil. Mehanično je zaob-krožil paragraf št. 41, ki ga je vznemiril v tolikšni meri, da je v trenutku pozabil na vse sestanke tistega dne. Nihče bi ga ne mogel zadržati, ko je zagrmel izza svoje hrastove mize: »Tajnica! Pišite...« Občani so črkovali že naslednji dan: ... vsa zemljišča v lasti občine, ki si jih kdorkoli zaželi za tisti košček sveta, koder bi si rad postavil hišico, je treba občini tudi plačati. Takoj, brez zadržkov! Po kvadratu! Tako boste vi, Jože in Janez in Francelj, ki nameravate zidati za svoje denarje, primaknili h gradnji nekaj ?to tisoč — ker tako pravi zakoni Občinski predsednik je še enkrat lepo zaobkrožil paragraf št. 41 zakona o nacionalizaciji. Vsekakor ga je prvi odstavek tega člena udobrovoljil. Drugega odstavka še prebral ni! Zakaj neki!? V'drugem odstavku namreč piše, da občina lahko svoje zemljišče tudi odstopi, podari, saj s tem tako rekoč prispeva k reševanju stanovanjskega problema na svojem teritoriju! Toda, kdo bi se obregal ob ta odstavek, ko je vendar na dlani, da občina potrebuje denar, dosti, dosti denarja! Iz pisma na naš naslov: Dve debeli uri sem čakala, da sem dobila dva litra mleka! Tako gre dan na dan, tako se je zvrstilo mimo nas, zagorskih gospodinj, že lepo število let, odkar se hudujemo v vrstah, odkar po nepotrebnem zapravljamo čas. Zakaj po nepotrebnem? Zaradi tega pač, ker bi lahko vrste pred mlekarno odpravili, če bi imeli v bližini sodobno urejen obrat za predelavo mleka. Toda, takšen obrat je šele v RadeZah, v Zagorju pa ni nobenega. Potemtakem je stvar, kar se tiče mleka, za naše gospodinje sila neprijetna zadeva. Mleko pripeljejo pozno v dopoldan ih vselej ga zmanjka. No, zdaj smo tej težavi spodrezali noge. V Izlakah — bližnji živinorejski center — smo zgradili mlekarno. Čez pet let bodo v njej pretočili 53.000 hi mleka dnevno, danes pa ga že pretočijo toliko, da nam ni treba več čakati nanj v vrsti in se bati dan za dnem, da ga bo zmanjkalo. Bolje pozno kot nikoli! Res, dolgo smo odlašali, dolgo smo godrnjali, v nedogled smo raztezali pomenke, naposled smo se le odločili. Mlekarno imamo in z njo je rešen naš problem. Zdaj moramo poskrbeti še za dostavo mleka na dom, česar si zagorske gospodinje najbolj žele! D. Kralj, H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Občina Laško 2. M. Vidic, Zagorje POPRAVEK V zadnji številki nam je v pričujoči rubriki tiskarski škrat zamešal vrstni red podpisov. Pravilno se glase: 1. Ljubljana, Intertrans 2. Škofja Loka, Glavni trg 3. Ljubljana, Miklošičeva c. MENZAŠKA PARA DANES IN NIKOLI VEt MENZAS, KI Z NEIZPOLNJENIMI UPI O BOLJŠI HRANI KROŽIŠ IZ MENZE V MENZO (ZASTARELI TERMIN HOTE UPORABLJAMO, KER JE V SKLADU Z ZASTARELIM ODNOSOM DO DRUŽBENE PREHRANE), MOGOČE SE TI BO SREČA KMALU NASMEHNILA. KROŽNO POT BOŠ ZAKLJUČIL V LEPI, KULTURNO UREJENI SERVIRNICI, KJER BOŠ JEDEL PO ŽELJI, NE KAR TI BODO PRINESLI NA MIZO. PRED TO POMEMBNO SPREMEMBO V TVOJEM VSAKDANJEM PREHRANJEVANJU PA SE MORA MARSIKAJ SPREMENITI V POSAMEZNIH GLAVAH. POVZETEK IZ VECyRNEGA RAZGOVORA O DRUŽBENI PREHRANI V NAŠEM UREDNIŠTVU VSE TO NADROBNEJE POJASNJUJE TEBI IN TISTIM, KI SO KRIVI TVOJEGA KROŽENJA. POGOVARJALI SO SE: LEOPOLD KRESE, PODPREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA SVETA ZSJ ZA SLOVENIJO, FRANCE PLAZAR, PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA TRGOVSKIH, GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH DELAVCEV, BOŽO STRMAN, TAJNIK ODBORA ZA KOMUNALNE ZADEVE PRI REPUBLIŠKEM SVETU SINDIKATOV, ŽIVA BELTRAM, DIREKTORICA CENTRALNEGA ZAVODA ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIKI OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV Z JESENIC, CELJA, KOPRA, SLAVO BERLISK, RUDOLF PIBROVEC IN BOGOLJUB RODELA, PREDSEDNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE V LITOSTROJU ANTON ROBEŽNIK, PREDSEDNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE V BEGUNJSKI TOVARNI »ELAN« MIODRAG DOBERLET, UPRAVNIK OBRATA DRUŽBENE PREHRANE »TRIGLAV« V LJUBLJANI IZTOK ŠKULJ, UPRAVNIK OBRATA DRUŽBENE PREHRANE »ILIRIJA« V LJUBLJANI LOJZE PAHOR IN PREDSTAVNIK MESNE INDUSTRIJE »EMONA« V ZALOGU STANE ERMENC, RAZGOVOR JE VODIL UREDNIK NAŠEGA LISTA MITJA ŠVAB. Na tujem med restavracijami gostinskega tipa in menzami ni druga razlika, kakor da po kosilu ali večerji ne smeš posedeti za mizo. Hrano ti prinašajo natakarji v smokingih in s prtičem čez roko. Lahko pa si tudi sam postrežež. V tem primeru je račun znatno manjši. Varčni Angleži so kuhani in pečeni v teh bistrojih, ki jih tudi po 550 oskr- buje ena sama centralna kuhinja. Mogoče tale uvod ni najbolj primeren, naj pa vseeno ostane za boljšo orientacijo, kje smo mi v družbeni prehrani. LEOPOLD KRESE: V Sloveniji prepuščamo družbeno prehrano v glavnem stihiji. Podjetja so resda doslej vložila ogromna sredstva v prehranske obrate, vendar te vprašanje še zdaleč ni urejena Hvale vreden je trud tovarniških vodstev, da delavcem preskrbijo vsaj dobro malico, toda to ne zadošča za delavno rekreacijo zaposlenega človeka, če nima zagotovljenega tudi dobrega kosila in večerje. V tujini in v naših sosednjih republikah je vrsta zglednih ob- ratov družbene prehrane z bogato izbiro jedil, Postrežeš si Basa ali pa ti postrežejo drugi. V tem primeru je seveda hrana dražja« vendar veliko cenejša kot v komercialnem gostinstvu. Cas da jih začnemo Slovenci posnemati. BOŽO STRMAN: Večkrat smo negospodarni in nepreračunljivi pri načrtovanju obratov družbene prehrane. V viški občini ja njihova zmogljivost komaj 50 do 60 % izkoriščena. Menza v Študentskem naselju ima zaradi neprimerne lokacije tako malo abonentov, da bi bila deficitna, ča je ne bi dotirali. Mislim, da ja neprimerna lokacija nasploh velika hiba novih obratov družbena prehrane. FRANCE PLAZAR: To bi lahko očitali tudi Celjanom, čepra* jih moramo hkrati pohvaliti: zelo prizadevno si urejajo družbeno prehrano. Moderen obrat samopostrežnega tipa pa so zgradili med tovarnami, kak kilometer izven mestnega središča, da bi bil delavcem bolj pri roki-Kaj pa družine teh delavčevi Čez leta ali pa še prej se bodo morda tudi njihove žene in otroci prehranjevali zunaj doma i° če stanujejo v središču mesta ali na kakem drugem koncu, jih> »menza« ne bo ravno pri roki-Sicer pa ne gre samo za delavce, ampak za vse zaposlene Celjane, ki' zdaj jedo po gostilnah. Gostinci bodo v prehodu na redni gospodarski račun odklanjali abonente ali vsaj zelo podražili menuje. In kam naj gredo ^ ljudje jest, če ne v novo samopostrežno restavracijo? Sicer P8 bo ta tudi zainteresirana za čin1 večje število gostov, da bo Iahk° hrano pocenila. RUDOLF PIBROVEC: V dodatnem načrtu za samopostrežne restavracijo smo predvideli tudi PET MINUT PRED DVANAJSTO: PRIČETEK GRADENJ STANOVANJ ZA KMETIJSKE DELAVCE Nezorana ledina standarda na kmetijskih posestvih Kmetijska posestva naj bi bile »tovarne«. »Tovarne« za pridelovanje žita, zelenjave, sadja, mesa, mleka. Celo uradno nekatere že imenujemo kombinate. Ali pa so tudi delavci na teh posestvih industrijski delavci? Poglejmo, kako žive, pozanimajmo se, koliko stanovanj so zgradili na posestvih in videli bomo, da v teh »tovarnah« še ni »indu- strijskih delavcev«. Kmetijska posestva in gospodarstva spadajo med tiste gospodarske organizacije, ki praviloma vse doslej (oziroma do minulega leta), sploh niso gradila stanovanj za svoje delavce. Žal ne zato, ker niso potrebovala stanovanj, temveč ker • zaradi nesorazmerja med proizvodnimi stroški in cenami kmetijskih pridelkov kmetijska posestva niso imela in še nimajo lastnih sredstev za gradnjo stanovanji • kmetijstvo je bilo in je Se nizko akumulativna gospodarska panoga, zaradi česar so občinski ljudski odbori sredstva stanovanjskih skladov praviloma raje namenjali tistim gospodarskim organizacijam, ki so bile zanje bolj zanimive;. • vzporedno z gradnjo gospodarskih objektov na starih in no- vih posestvih ter kombinatih nikjer niso zgradili tudi stanovanja za delavce (kot da teh ne bi potrebovali ali pa — češ nekako bo že, saj so kmetijski delavci zadovoljni z malim). Kmetijska proizvodnja pa je vendarle potrebna. Zato Smo v zadnjih letih precej vlagali v kmetijstvo. Toda projekte stanovanj za delavce, ki naj bi bili zaposleni na novo ustanovljenih posestvih ali obratih, so jim črtali iz vsakega investicijskega programa. Pristojne komisije za potrjevanje investicijskih programov so seveda napotile tudi kmetijska posestva k stanovanjskim skladom, kjer naj bi si preskrbela sredstva za gradnjo stanovanj tako kot vsi drugi. Od teh pa so posestva dobila zelo malo. Brez lastnih sredstev niso mogla so- delovati na natečajih, »usmilil« pa se jih je redko kdo. Na vzroke in posledice so me opozorili na kmetijskem gospodarstvu Celje: Skladišča in kleti —-tudi stanovanja Direktor celjskega kmetijskega gospodarstva in predsednik sindikalne podružnice sta mi pripovedovala: »Večina kmetijskih delavcev na naših posestvih stanuje v neprimernih stanovanjih, drugi so vozijo od daleč, ker jim posestvo ne more nuditi stanovanj. Zaradi naporne poti in kmetovanja doma prihajajo utrujeni na delo. Primanjkuje nam stanovanj za stalne delavce. Zato ne moremo poskrbeti tako, kot bi morali, tudi za sezonske delavce. Slabi življenjski pogoji povzročajo veliko selitev delavcev v druga podjetja. Vsako leto se Izmenja ves kolektiv. Slaba stanovanja (to so tudi vlažna skladišča in kleti) so vzrok vse večji obolelosti naših delavcev. Zaradi tega smo morali plačevati višji prispevek socialnemu zavarovanju. Delovna disciplina je slaba in to se zrcali tudi na delovni storilnosti. Razumljivo Je, da končno tudi na kmetijski Pr0'” izvodn ji...« »Pomanjkanje stanovanj na"? povzroča največje težave. DelavC odhajajo v druga podjetja. FarnJ® pa nenehno povečujemo in J* bomo torej potrebovali še vec> so mi povedali na ihanskem obr^ tu ljubljanskega Agrokombinat*’ Ali kmetijski delavec ne potrebuje kopalnice?! »Lani avgusta smo dograd^J prva štiri stanovanja za naše “ f lavce in še ta so brez kopalni® najpreprostejšim straniščem. rali bi se čuditi tistemu, ki je P trdil gradbeni načrt.« »Ali ga niste sami naročili?* »Smo, toda nismo gradili i lastnimi sredstvi. Tisti, ki je denar, se pravi, ljudski odbor, £ odločil, kakšna naj bodo štab vanja. Kar je za druge P°vS.^-navadno, je v tem primeru veDJ^ lo za razkošnje in kopalnic«, črtali iz investicijskega protina. Najbrž mislijo, da je za kb1 tijske delavce vse dobro. Takšno mnenje je prav eden izmed vzrokov za tako urejeno stanovanjsko vpraš**^ tefrlmice v drugih koncih Celja se ne bojimo, da kuhinja ne 01 bila izkoriščena. SLAVO BERLISK: Nam pa °kacija za novi obrat družbene Prehrane dela velike preglavice, esenice so več kilometrov dolga 38 in po mojem bi kazalo poleg r^ntralnega obrata urediti kakih jedilnic. Kdo bi hodil z Jamnika dvakrat dnevno na Jelice, v centralni obrat? Po na-ki bodo letos dokončno iz-®lanl, bo kuhinja pripravljala ~^evno do 15.000 obrokov, med Juni 8000 enolončnic. Če jedil-c ne uredimo, lahko vnaprej j^unamo z izgubo. Pomisleke pa ali ne bi ureditev jedilni-Izdatki za strežno osebje in Prevoz preveč podražili hrane. STANE ARMENC: Prevoz in ^strežba nista draga, vsaj po ^ih izkušnjah. V tovarni Emo-® pripravljamo dnevno okrog toplih malic za okoliška in “°mžalska podjetja. Hrano pa naši ljudje. Stroški se podajo za 5 dinarjev pri obroku, tako pravi domžalska stano-^hjska skupnost, ki je organizira prevoze, po naših računih P® bi bi-U lahko precej manjši. f načrtov do realizacije je včasih dolga pot Načrtov o ureditvi družbene ^ahrane je kar precej v glavah jP včasih tudi na papirju. In ne-niti niso ozkosrčni. Toda ^alizacija, to je druga stvar, a®ti (e gre 23 obrat odprtega Pa. V Mariboru že nekaj let sovore o velikem obratu druž-®ne prehrane, ki naj bi kuhal mlado in staro z vseh koncev 68ta, pri zbiranju sredstev sp , zatika. Podobno je v Kopru . na Jesenicah. Najčastnejša iz-J6,ba so Celjani. & Rudolf pibrovec: po Računu naj bi stala samopo-to^na restavracija 124 milijo-s, v_ z mehanizacijo in samopo-režnim pultom vred. Proračun sestavih pred tremi leti. Do n ai Pa se je predvideni znesek r)^Verj etno povečal. 210 milijonov s bo stalo vse skupaj. Stavba na srečo že stoji, toda zmanjkalo nam je denarja za notranjo opremo in stroje. V petletnem perspektivnem načrtu občine so sicer sredstva za vse to zagotovljena, mi smo pa siti čakanja in odlašanja. Pred dnevi je naš občinski svet za gostinstvo in turizem sklenil, da vsa razpoložljiva sredstva iz letošnjega proračuna uporabimo za ureditev tega obrata. Sindikalne organizacije po podjetjih dobro delajo in ne bojim se, da bi delavci, ki so v občinskih zborih, glasovali proti temu. Tudt iz finančnih razlogov smo zainteresirani, da samopostrežno restavracijo čimprej uredimo. Za samopostrežni pult bi dah pred dvema letoma 9 milijonov, sedaj nas bo stal 19 milijonov. Baterija šestih kuhinjskih kotlov, ki drže po 300 litrov, bi nas po proračunu stala 360 tisoč dinarjev, zdaj stane 980.000 dinarjev. Le kje in kdaj se bodo te cene ustavile? (Op. ur.: Ne trdimo, da to ni res, razlike nastajajo zaradi spremenjenih odnosov med cenami posameznih proizvodov in bodo še nastajale, dokler se ti odnosi ne bodo normalizirali.) SLAVO BERLISK: Jeseniški občinski ljudski odbor pa ne kaže tolikšnega razumevanja za družbeno prehrano kakor celjski. Nimamo denarja, je vse, kar povedo na občini, kadar govorimo o tem. Akcija za združevanje sredstev gospodarskih organizacij ni uspela. Železarna nam je kljub temu, da jo bo rekonstrukcija lastnih obratov stala 30 milijard, obljubila 10 milijonov, vsa druga podjetja pa komaj 1 milijon. Po proračunu bi stal obrat družbene prehrane 200 milijonov dinarjev. Kje naj jih vzamemo? MITJA S VAB: Po novi delitvi dohodka bodo gospodarske organizacije prispevale občinam 20 odstotkov čistega dohodka. Vaša občina bo bržkone precej bolj bogata. SLAVO BERLISK: Ni rečeno, da ne bo denarja porabila za kaj drugega. Vsaj 50 milijonov letno bd si morali zagotoviti, da bi obrat družbene prehrane postavili v štirih letih. Toda pri nas imamo še veliko drugih potreb. Samo stanovanj nam manjka še 1700. LEOPOLD KRESE: Z družbeno prehrano ravno zato ne pridemo nikamor, ker jo zapostavljamo in naravnost žaljivo treti-ramo. Zdi se, da jih imamo za zatočišče študentov s praznimi žepi in ljudi z majhnimi prejemki. Temu primerna je tudi njihova ureditev, postrežba in sama hrana. Predvsem nam mora biti vsem skupaj jasno, da družbena prehrana ni socialna zadeva, ampak gospodarska in jo moramo zato 'tako obravnavati kakor vsa druga gospodarska vprašanja. Od prehrane je odvisna delovna proizvodnost, zdravje zaposlenih ljudi in delovna rekreacija, zlasti zaposlenih žena. Zato investicija v obrat družbene prehrane ni negospodarska investicija in je po mojem vsaj tako važna kakor rekonstrukcija tovarne. Pred kratkim sem si ogledal sijajen elaborat o preureditvi neke tovarne, ki predvideva več milijardno povečanje narodnega dohodka. Ko pa sem v njem iskal, kaj so investitorji predvideli za stanovanja in prehrano okrog 600 novih delavcev, nisem ničesar našel. Ne razumem te kratkovidnosti. Na splošno pa ureditev družbene prehrane ni samo stvar podjetij. Ta so soodgovorna za zdravo prehrajevanje svojih delavcev. Toda glavno odgovornost nosi skupnost, občinski ljudski odbor. Od koga pa dobiva občina denar, če ne od ljudi, ki delajo po tovarnah? In čimbolj so delavci zdravi in sposobni za delo, tem več ima in tem več bo imela občina od njih. Ni pa rečeno, da mora vsa sredstva za ureditev družbene prehrane sama prispevati, dolžna pa jih je zagotoviti v podjetju ali kjerkoli in paziti, da se obljube izpolnijo. V občinskih družbenih načrtih so predvideni novi objekti za skupno prehranjevanje, toda med gospodarskimi investicijami niso omenjeni. Takšno načrtovanje ni realno in tudi nikamor ne vodi. ČUfl** )skih delavcev. Ali je potem k0’ zakaj nimamo strokov-Wk°V’ zakai šepa strokovno cev *aževanje kmetijskih delav-ze, ki jo je napravil Ijub-(0 sk* Okrajni sindikalni svet. Lri^tovitvah smo že pisali v na-m listu). p °nekod že več razumevanja 1 končno pa so vendarle dobili 16111 okra:iu (pa tudi po-drugod) objekti družbenega Svoiaarda za kmetijske delavce °bči mesto v družbenem planu ljann' Okrajni ljudski odbor Ljub-o )■„? ■'e Potlej, ko je razpravljal ro£jtn ugotovitvah, posebej pripo-iz . Vserr> občinam, da sredstva stverianovanjski h skladov prven-vani ° narnenijo gradnji stano-] 2a kmetijstvo. k^etr J^oprskem so na zahtevo p^b^kih proizvajalcev popravili stan6 ln Predvideli večjo gradnjo n°vanj. kljuh noVorneškem okraju, kjer so Vseu Vsernu predvideli le 6 °/o od laganj v kmetijstvo za ljat erb standard, pa še razprav-° tem. iel^^akor, kir-Mjska posr-tva hadomestiti zamujeno. Pri tem računajo na lastna sredstva, predvsem pa na občinska sredstva iz stanovanjskih skladov, pa tudi na okrajna in republiška sredstva. V Celju je občinski ljudski odbor že odobril 18 milijonov dinarjev, s katerimi bo posestvo preuredilo neko gospodarsko poslopje v stanovanja in prostore za samske delavce. Sicer so tudi to več ali manj zasilne rešitve. Razmere bi znatno izboljšali, če bodo (zato je potrebno razumevanje podjetij) prišli do stanovanj v lastnih stavbah, v katerih pa so sedaj delavci, zaposleni v industriji. Nobeno posestvo ne ve zagotovo, koliko sredstev bo dobilo od občine. Od tega je odvisno, koliko jim bo prispevala še republika. Najbolj se lahko zanesejo na lastne sklade, kjer jih imajo. Ljubljanski Agrokombinat se bo glede tega najbolje odrezal, toda le zato, ker bo stanovanja gradil z iztržkom od prodaje lesa. V Smledniku namreč pripravljajo novo farmo in zaradi tega bodo skrčili nekaj gozda. Saj končno tudi kmetje, ko se lotijo popravljanja ali gradnje hiše, podro nekaj dreves. Zakaj ne bi počeli tako tudi kombinati, če drugače ne pridejo do sredstev? Tudi v kmetijstvu namensko varčevanje Najbrž manj kot drugi, bržčas pa bodo tudi kmetijski delavci sami prispevali del sredstev za gradnjo stanovanj. Ne kaže prezreti tudi te možnosti, kajti to bo slej ko prej za trdno najbolj zanesljiva pot do — stanovanja. Zaradi manjših osebnih dohodkov (ki so posledica sedanjih neekonomskih cen kmetijskih pridelkov) kmetijski delavci ne morejo odriniti za gradnjo stanovanj kaj več s svojih sredstev. Toda vsak prispevek je dinar več k opeki! Na vseh omenjenih kmetijskih posestvih menijo, da bi namensko varčevanje za stanovanje (če bi zadostoval tisočak za mesečni obrok) prišlo v poštev, toda le za ti ste, ki so sedaj za silo preskrbljeni, čez nekaj let pa računajo na novo stanovanje. Že zdaj pa bi najbrž lahko sodelovali z večjimi sredstvi razni strokovnjaki, ki jim dohodki to omogočajo. Kdaj bo pod oglasom pisalo: »Zagotavljamo vam stanovanje« Dotlej pa? Stanovanje ni samo sestavni del življenjske ravni kmetijskih delavcev, tako kot drugih, temveč danes zadeva neposredno tudi kmetijsko proizvodnjo, ki jo prav to močno ogroža Modernega kmetijstva si ni moč zamisliti brez strokovno usposobljenih delavcev, brez tehnikov in inženirjev. Teh pa je v kmetijstvu premalo. Zato, ker v nobenem razpisu delovnih mest na kmetijskem posestvu ne zasledimo pripisa »stanovanje zagotovljeno« Zato ostanejo razpisi brez odziva, zato strokovnjaki odhajajo drugam. In tisti agronom v Zasavju, ki je dve leti potrpežljivo čakal na obljubljeno stanovanje in ga vendarle ni dobil le zaradi nerazumevanja občine, potem pa je odšel drugam, ni edini med strokovnjaki in kmetijskimi delavci, ki iz istega razloga odhajajo s kmetijskih posestev. danilo domajnko Po mojem bi prehranjevanje zunaj doma lahko v dveh letih zgledno uredili. Ce lahko zberemo denar za stanovanja, ki nas veliko več stanejo in bomo stanovanjsko vprašanje v nekaj letih zadovoljivo uredili, kako da ne bi mogli zgraditi takšnih obratov družbene prehrane, da ne bo nikogar sram jesti v njih? SLAVO BERLISK: Ce vse tole povem na občini, ne bom nič dosegel. Predlagam, da Republiški sindikalni svet organizira akcijo za ureditev družbene prehrane in prepričan sem, da bo kmalu drugače. ŽIVA BELTRAM: Po mojem bi občinski ljudski odbori lahko zagotovili vsaj dolgoročna posojila za nove obrate družbene prehrane oziroma ugodnejše odplačilne pogoje. Občinski ljudski odbor Ljubljana Center bo letos namenil precej sredstev za te objekte. Kaže, da bomo prišli do -ustreznih šolskih kuhinj oziroma jedilnic. Kolikor vem, je zagotovil tudi restavraciji »Triglav« sredstva za samopostrežni pult in razširitev prostorov. •'••J’ ~ i.,. . IZTOK ŠKULJ: Preureditev »Triglava« bo stala okoli 150 milijonov. Tako, bomo kapacitete povečali na 8000 obrokov dnevno, medtem ko jih zdaj pripravljamo le okrog 1000. Režija je zelo velika in znaša 62 odstotkov vseh materialnih stroškov, po razširitvi restavracije in modernizaciji pa se bo zmanjšala po naših računih na 40 do 45 odstotkov. Zato hrane ne bomo nič podražili. Nameravamo pa popestriti izbor jedil, ki že zdaj ni majhen. Goste postrežemo namreč tudi po naročilu. Smo pa precej cenejši kakor gostinski obrati. MITJA ŠTAB: Skušajte pri tem tudi ostati, obrati družbene prehrane imajo čisto drugo funkcijo kakor komercialno gostinstvo, v cenah pa morajo ostati razlike, ker imate razne olajšave glede dajatev. Upajmo, da bo tako tudi v prihodnje. . FRANCE PLAZAR: Mislim, da bi morali tudi za prehranjevanje di etikov bolj poskrbeti. Ljudje s čirom na želodcu, sladkorni bolniki, žolčniki itd. redno opravljajo svoje delo, njihova storilnost pa se nujno zmanjšu-ie, če se ne hranijo pravilno. Zunaj doma pa to dandanes skorajda ni mogoče. Zdravstveno stanje se jim nujno poslabšuje in zavodi za socialno zavarovanje 'zdajajo za njihove boleznine in zdravljenje po bolnišnicah težke denarje. Verjetno bi jih dotacije ta dietno prehrano manj stale. Pri nekaterih boleznih je nam-'bč‘ dieta draga. IZTOK ŠKULJ: Pri nas bi ahko dietikom po običajnih cenah postregli z neslano in na Jju pripravljeno hrano. Preskrba: nezadostno Zaradi splošnega nepravilnega gledanja na obrate družbene prehrane tudi nekatera ^rgovska •lodjetja mislijo, da je zah,je vse dobro. Posebno zelenjadarji so v 'em mojstri. Ce se le da, jim od-'inejo najslabšo robo, seveda po mižanih cenah, ki so pa v res--dci precej višje od rednih cen, •cer je včasih pol zelenjave neuporabne. ŽIVA BELTRAM: Preskrbo-vanje je nasploh šibka točka obratov družbene prehrane. Njihova gospodarnost, kakovost in cena pripravljene hrane pa so v •vrecejšnji meri odvisni ravno od rreskrbovanja. Kazalo bi izkoristiti vse možne vire redne in, če je mogoče, tudi cenene, predvsem pa kvalitetne''preskrbe z živili. Zakaj se ne bi povezali neposredno s tovarnami hranil, z mesnimi predelovalnicami in s kmetijskimi posestvi? Koliko stanejo investitorje teh obratov samo skladišča in hladilnice za meso, mlečne izdelke in druga hitro kvarljiva živila, ker ne pomislijo, da bi si z redno dobavo živil lahko prihranili ta izdatek ali pa ker tega zaradi pomanjkljive distribucijske mreže ne morejo doseči. LEOPOLD KRESE: Pri organizaciji preskrbe smo res zelo neiznajdljivi. Na državnem posestvu Jesenkovo je na primer zelenjava za 100 odstotkov cenejša kakor potem, ko jo ljubljanski grosist pripelje na Pogačarjev trg. Posrednik torej mastno zasluži tudi na račun obratov družbene prehrane, ki večkrat na stojnicah oziroma v zelenjavnih trgovinah kupujejo solato in podobno. Zakaj si ne bi ti obrati sami organizirali prevoza, skupno ali pa posamič, odvisno od njihovih potreb. Zelenjava bi jih vsaj pol manj stala. Vsekakor bi se splačalo povezati s posestvom. Mogoče bi jim celo samo dovažalo zelenjavo. Z neposredno povezavo bi okrnili monopolizem grosističnih posredovalcev kmetijskih pridelkov, ki zdaj vedrijo in oblačijo, kakor se jim zljubi. STANE ERMENC: Mislim, da bi naša tovarna Emona brez vsakršnih pomislekov zalagala javne kuhinje z raznimi mesnimi izdelki poljubne velikosti. Za nas ne bi bil noben problem, da bi na primer za šolske otroke delali manjše hrenovke ali neza-špiljene klobase, ki manj stanejo. Naj še poVem, da bomo izkoristili tudi idejo o polpripravljeni in pripravljeni hrani. Ljubljanske trgovine bomo zalagali s kuhanimi vampi, mesnimi solatami in drugimi jedmi. Konec tega meseca pa bomo v Ljubljani odprli kuhinjo, ki bo dnevno pripravila do 5000 enolončnic. Prodajali jih bomo po isti ceni kakor v Zalogu, se pravi po 35 do 65 dinarjev. Tovarna Emona postaja torej v pravem pomenu besede tovarna živil. Da bi vsaj našla posne-malce. Ta pot do kalorično zadovoljive in okusne hrane je najbrž najkrajša in najbolj gospodarna. Najcenejša hrana je najdražja Večkrat slišimo, da si nekvalificirana delavka mora sama kuhati, če se hoče lepo oblačiti. In verjetno je tako. Doma jo hrana manj stane kakor v delavski restavraciji, kjer si kuha cenejše jedi, naje pa se bolj kakor bi se v restavraciji. Že ta ugotovitev zadošča za grajo sedanjega pripravljanja hrane v klasičnih menzah. Dva, trije menuji, to je po navadi vse, kar lahko dobi abonent. In če je cenejši zanič, boljši pa morda za koga predrag, kaj potem? Ali če gostu oba menuja ne prijata? Ob pestrejši izbiri jedi, ki ne bi bile vezane na menuje, bi marsikatera delavka popoldne počivala, namesto da kuha. Ce ji ne bi neslo, si pač ne bi privoščila mesa vsak dan, saj ga tudi zdaj ne je. Seveda bi bil to samo začasen izhod v sili, ker se bo v perspektivi tudi njen življenjski standard še precej dvignil s povečanimi osebnimi dohodki. Pri večini ljudi pa cene ne igrajo večje vloge. MITJA ŠVAB: Mnogokrat v delavskih restavracijah zmanjka boljšega menuja, čeprav je dražji. Večina nas več zasluži, kakor izkazujejo računovodstva podjetij ali ustanov, v katerih redno delamo. Seveda so med zaslužki razlike in že zato bi morali obrati družbene prehrane pripravljati poceni in dražje jedi, da bi gostje kosili in večerjali, kar prija njihovim želodcem in denarnicam. LEOPOLD KRESE: Kaj pomaga poceni menu, če si pa že čez pol ure spet lačen? Po mojem je najcenejšd menu najdražji. Gost bo rad plačal deset dinarjev več, če bo hrana primerno zabeljena. Sdaba, enolična hrana, nekulturno okolje in postrežba, vse to odvrača marsikoga od delavskih restavracij. Sploh pa kaže uvesti boljši nadzor nad poslovanjem javnih kuhinj in nad njihovim redom in postrežbo. Namestimo strokovnjake in jih stimulativno nagrajujmo Večina kuharic in servirk V obratih družbene prehrane nima ustrezne strokovne izobrazbe* prejemki so namreč tako majhni, da kvalificirani delavci nočejo tja. V ljubljanski dietični menzi dobi na primer glavna kuharica z dodatkom vred 16.000 dinarjev na mesec, njene pomočnice in servirke pa po 9000 dinarjev. Razumljivo, da se ob takšnih dohodkih osebje pogosto menjava. Zmeraj pa nekvalificirano moč zamenja nekvalificirana ... FRANCE PLAZAR: Zakaj teh ljudi ne bi poslali v strokovne tečaje in seminarje? V nekaj mesecih bi se servirke naučile kulturnega ravnanja z gosti in bi pazile ne samo na svojo zunanjost, ampak tudi na to, da bi bili prti v servimdcah čisti. V obrate družbene prehrane pa bi . dobili tudi strokovno usposobljene ljudi, če bi jih primemo nagrajevali. ŽIVA BELTRAM: Tečaje zavodi za napredek gospodinjstva že organizirajo in jih bodo še organizirali v povezavi s centri za strokovno izobraževanje. ANTON ROBEŽNIK: V Litostroju že dve leti nagrajujemo po učinku vse, ki se ukvarjajo s prehrano. Odkar smo to uvedli, so naši trije bifeji bogato založeni. Za malico lahko dobiš vse delikatese, ki so pri nas naprodaj. Kot upravnik delavske restavracije sem jih moral prej nenehno opozarjati za premajhne zaloge, zdaj pa je ta skrb popolnoma odveč. LEOPOLD KRESE: V obratih družbene prehrane je delo napornejše kakor v gostinstvu, zato bi morali to osebje celo bolje nagrajevati. Če bi ti ljudje več zaslužili, ne bi bilo ne fluktuaci-je ne zadrege za nove kadre. Hrana pa se zaradi tega ne bi občutneje podražila, bila bi pa boljša in kulturneje servirana. To pa veliko velja. MITJA ŠVAB: Po mojem v klasičnih obratih družbene prehrane ne bi smeli delovnega učinka meriti po prometu kakor v gostinstvu. Serviranje dražjega menuja ni nič bolj naporno kakor serviranje cenejšega menuja. V prometu pa je le precej razlike. Strežno osebje pa bi na, primer lahko nagrajevali po številu postreženih gostov in verjetno bi našli še kako drugo pravično merilo, če bi se za to res zavzeli. . Na uredniškem situ je ostalo še veliko neizkoriščenega gradiva s tega sestanka, ki podkrepljuje glavno ugotovitev: Raven družbene prehrane je pri nas zato nizka, ker podcenjujemo njen pomen, ker je ne urejamo načrtno in koordinirano in ne izkoriščamo vseh možnosti za izboljšanje hrane ih solidnejšo postrežbo. Občinski ljudski odbori so glede na gospodarski pomen družbene prehrane dolžni poskrbeti za ustrezne materialne pogoje v povezavi s podjetji, ki so zainteresirana za zdravo in pravilno prehranjevanje svojih delavcev. Priredila: Mariola Kobal • 'M PO OBČNIH ZBORIH SINDIKALNIH PODRUŽNIC IZ RADOVLJICE! Pred združitvijo občinskih svetov -LESNA GALANTERIJA-* JESENICE: Gradnja novih delavnic Vzdušje na občnem zboru sindikalne podružnice v Lesno ga- inerov dobro oziroma slabo pripravljenih občnih zborov? »O izrazito slabo pripravljenih in izvedenih občnih zborih je težko govoriti. Menim pa, da so predvsem zaradi udeležbe prema- lanterijskem obratu na Jesenicah kaže, da so med organi upravljanja, sindikalno podružnico in upravo podjetja urejeni odnosi. Razpravljali so predvsem o gospodarjenju in po razpravi lahko lo storili v '^ikaMr^dSd Elan- Begunje, Splošno gradbe- no združitvi občinskih sindikalnih svetov Bled, Bohinj in Radovljica razpravljamo dejansko že od meseca decembra. Doslej se še niso pokazala dejstva, ki bi govorila proti združitvi. Tudi na občnih zborih ni bilo čutiti nikakršnih nasprotovanj. Menim, da bo bodoči združeni občinski sindikalni svet precej laže opravljal ,ljica in Kemični tovarni Podnart, zalo zameniati^vendar nimaioTa svoio delo in ho tudi materialno kjer je bil občni zbor zaradi sla- . be udeležbe oziroma slabih priprav preložen. Dobro pa so se pripravili na občne zbore v Tovarni verig, TIO v Lescah, »Jelki« Radovljica, radovljiški prosvetni delavci, DOZ in nekateri drugi.« N. B. dobju dosegli lepe uspehe. Težave nem podjetje »Gorenjec« Radov- lima in Komični tovarni Podnart °SnOVmh Sredstev, M bi jih ka- svoje delo in bo tudi materialno močnejši, saj bo imel preko 7000 članov. Nedvomno bo zato laže uveljavljal svoja stališča in odločneje vplival na odločitve organov.« — Bi lahko navedli nekaj pri- to dovolj lastnih sredstev. Leto« nameravajo graditi nove delavnice, kjer bodo lahko zaposlili okoli 30 žensk. Seveda pa je ta gradnja še odvisna ob občinskega kredita, vendar računajo, da ne bo pri tem večjih težav. LETNA SINDIKALNA KONFERENCA PODJETJA »ŽELEZNIČAR« V MARIBORU Pred dnevi se je naš dopisnik Iz Radovljice pogovarjal s predsednikom občinskega sindikalnega sveta Radovljica tovarišem Žirovnikom o poteku občnih zborov. Tovariš predsednik mu je med drugim povedal tole: »Letošnje občne zbore lahko ocenim le pozitivno, saj je bil interes članstva Zanje velik. Povprečno se jih je udeležilo 80 do 90 odstotkov članov, razen v tovarni »Elan« v Begunjah, kjer je bila udeležba le okoli 60-od-stotna. Kot negativen pojav bi lahko omenil odločitve v posameznih, predvsem večjih organizacijah, ki se še niso odločile za decentralizacijo sindikata po obratih oziroma ekonomskih enotah. V tem smislu se na občni zbor pripravlja tovarna »Almira« v Radovljici, sindikalna podružnica radovljiških obrtnikov, iz katere naj bi izvolili štiri sindikalne podružnice, prav gotovo pa bi morale več o teh organizacijskih oblikah razmišljati tudi sindikalne podružnice tovarne »Veriga« Trgovinski delavci si mnogo premog in gradbeni material. Mo- trgovske mreže. Posamezniki so Lesce, »Plamen« Kropa »Elan« obetajo od napovedanih spre- tornih vozil nimajo, prevozniška za takšno koncentracijo sredstev Begunje »Sufcno« Zapuže in ne- 11:1 v našem gospodarskem si- podjetja .s svojim majhnim voz- pri občinah, drugi pa so za to, da katere čiru®e *” stemu, kajti v tej dejavnosti se nim parkom pa tudi ne zmorejo se ta odstotek prepusti trgovskim Na decentralizacijo sindikata v največji meri čutijo negativne vsega. Kje najti sredstva? podjetjem, opozarjajo tudi razprave na obč- Posledice administrativno dolo- Kako pa je s stanova.nji in pla- Razpravljali so tudi o ustano-nih zborih. Kaže namreč, da pri čenih cen in podobnih ukrepov, čarni v trgovini? Doslej niso mo- vitvi uvozno-izvoznega podjetja razpravah sodelujejo predvsem Le-ti zavirajo razvoj moderniza- gli prihraniti toliko sredstev, da za prehrambeno blago v Mari-funkdonarji sindikata, organov cije trgovine in uveljavljenje na- bi odkupili ali pa zgradili vsaj bom. Sedaj obstajajo podobna upravljanja in uprave, manj pa grajevanja po vloženem delu. Za- eno stanovanje. Povprečno zaslu- podjetja le v republiških centrih, se oglašajo drugi člani kolektiva, ^ ni slučajno, da so na nedavni žijo mesečno skupaj z nagradami menijo pa, da bi tudi na Stajer-ker se čutijo nekako odmaknjeni letni konferenci razpravljali pred- za nadurno delo le 19.000 dinar- ske!rn tako podjetje dobro uspe-od teh problemov, ki jih ponekod vsem o tem> da 3e Potrebno tudi jev, kvalificiran trgovski delavec val0) ker bi pocenili mimo osta-urejajo v določenem krogu mimo v trgovini začeti z ekonomskimi pa od 12.500 do 17.000 din, med- lega prevozne stroške, izbira bla-članstva-« cenami. tem ko so povprečne plače delav- ga |n ^udi konkurenca pa bi bili - O čem so na občnih zborih Trgovsko podjetje »Železničar«, cev v industriji za okoli 7000 din večji ^ največ razpravljali in kako bodo ki je eno največjih mariborskih višje. Čemu tako velike razlike? sindikalne organizacije začele Podjetij s prehrambenim blagom, Saj so si tudi oni lani prizade- sen v trsovini »Reven in bogata hišni svet V zagorski občini volijo v teh dneh nova vodstva organa^ družbenega upravljanja stanovanjskih hiš. Več kot šestde>et hišnih svetov poroča na zborih stanovalcev o svojem del^ Bol) delavni hišni sveti imajo več povedati, nedelavni nekoliko manj. Pa tudi obratno se dogaja: mnogi hišni sveti, W so razpolagali le z minimalnimi sredstvi, so imeli veliko povedati, ker so z delom skušali povečati vrednost sredstev, medtem ko so nekateri organi družbenega upravljanja stanovanjskih hiš, ki so razpolagali z razmeroma visokimi sredstvi, tv* malo storili, pa še to s precej denarja. , Zadnjič mi je neki predsednik hišnega sveta pripovedov» zanimiv primer svojega dela. Ker menim, da je takih pn* merov več tudi v ostalih občinah, je prav, da ga javno obravnavamo. Neki hišni svet, Td upravlja zelo staro stanovanjsko hii°i v kateri so določene precej nizke najemnine, je kljub zeW skrbnemu gospodarjenju s tistim delom sredstev, ki ostane za vzdrževanje in upravljanje hiše, na zboru stanovalcev ugotovil, da jim bo hiša razpadla. Storili so vse, kflf so mogli: vsak dinar so trikrat obrnili, preden so ga izdali; ® lastni režiji so pokrili streho, popravili ostrešje, zamenjal1 nekaj okenskih okvirov in opravili še deset drugih malenkosti. — Skratka, storili so vse, kar so mogli, poskušali najeti celo posojilo, kar pa jim ni uspelo. Zdaj pa so ugotovil’ negativno bilanco. Denarja je zmanjkalo, če pa bi hoteli vzdrževati hišo, bi potrebovali najmanj 900.000 dinarjev. Ob tisti hiši je predlanskim zrasel nov stanovanjski blok Organ upravljanja v tem bloku razpolaga s petkrat višjin’’ sredstvi kot prvi. Velik del sredstev so porabili za okensM zavese in celo za nove štedilnike. Ko je hišni svet stare hi^1 zvedel, kalco so ti drugi potrošili sredstva, so predlagali, na) bi se hiši združili, se pravi, da bi obe hiši upravljal en sata hišni svet. Prvi hišni svet je prikazal drugemu svoj položaj Drugi hišni svet pa niti slišati ni hotel o kaki združitvi. Cela potem ne, ko je prvi hišni svet predlagal, da bi bila združitev vsaj formalna in da bi jim ta organ upravljanja vsaj V01 sojal toliko sredstev, da bi lahko hišo vzdrževali. Tudi w predlog je naletel na gluha ušesa pri drugem hišnem svet^ Odklonili so z odgovorom: »Se boste že znašli!« Zdaj stanovalci stare hiše razmišljajo o enakosti ozirotn” neenakosti. Pokazali so zvrhan koš dobre volje, skrbno 3°' spodarili s sredstvi in še niso uspeli napraviti niti najnujnejših stvari. Oni preko ceste pa so porabili veliko denarja ^ nakup takih stvari, ki bi jih moral pravzaprav kupiti vse* stanovalec sam iz svojih sredstev. Ali je potem takem spl0" čudno, če volja za upravljanje plahni, ko niti z najskrbnel' Šim gospodarjenjem ne morejo iz težav, oni tam na drugi cesf pa skoro ne vedo kam z denarjem. M. V. urejati te probleme? ima 33 poslovalnic, s hladilniki pa vali, da bi naredili čim več, tako . . ., ,,_____. je opremljenih na primer samo da so prodali 43 % več kot prejš- Sc.™, sedem prodajaln. Se te so jih z nje leto, osebni dohodki pa so po-° ° največjo težavo kupile. Radi bi rasli le za nekaj več kot 8 %. dostavljali blago na dom, pa ne Trgovinska' zbornica je pred-morejo zbrati denarja, da bi si lagala mestnemu svetu, da bi zvi-kupili motoma vozila. Zdaj, ko bo šali davek na maloprodajni pro-tudi v Mariboru prepovedan pre- met od 3 na 4 %, s tem, da četrti voz s konjsko vprego, se vprašu- odstotek zbirajo v posebnem skla-jejo, kako bodo odslej prevažali du za-modernizacijo in razširitev vprašanje v naši komuni stanovanjska gradnja. Prav zato se je nekaj večjih gospodarskih organizacij odločilo za zadružno gradnjo. Med njimi so Tovarna verig, »Elan«, »Gorenjec« iz Radovljice in »Sukno« Zapuže, medtem ko stanovanjski zadrugi kroparskega »Plamena« in »Jelke« iz Radovljice že uspešno delata. Poseben problem pa so manjše sindikalne organizacije, ki se še Vedno največ ukvarjajo z organizacijo izletov, manj pa z ostalimi gospodarskimi in družbenimi problemi. Prav v teh organizaci- Na občnem zboru sindikalne ga izvršnega odbora in upravni-jah je tudi težko doseči vidnejše podružnice obratne ambulante je- kom ter računovodjem ustanove uspehe.« seniške železarne, je bila udeležba je moč sklepati, da morda zato — Ali so sindikalne podružni- posameznih članov sindikata v prejšnji člani izvršnega odbora V OBRATNI AMBULANTI JESENIŠKE ŽELEZARNE: PREMALO RAZPRAVE JESENIŠKI TRGOVCI: Predlagamo decentralizacijo Na občnem zboru sindikalne podružnice mešane trgovske stroke je bilo moč ugdtoviti, da imajo ti kolektivi največ težav zaradi komunalnih problemov in z urejanjem trgovskih lokalov. Posamezna podjetja so pripravljena z lastnimi sredstvi urediti lokale, vendar pa občinski ljudski odbor ne kaže za to dovolj razumevanja. Na občnem zboru so tudi poudarili, da bo treba izpopolniti sistem obveščanja članov kolektiva. Vzrok sedanjega pomanjkljivega obveščanja in sodelovanja pri odločanju je predvsem v tem, GRADBINCI, RUDARJI, METALURGI IN KEMIČNI DELAVCI O ORGANIZACIJSKIH VPRAŠANJIH SVOJEGA SINDIKATA skih sindikalnih svetov Radovlji- niso upali diskutirati o vsem ti- danji izvršni odbor, čeprav so v ca, Bled in Bohinj In kaj pravijo stem, kar jih teži. Zaradi nekate- redu opravljali svoje naloge, k temu? rib nesoglasij med člani prejšnje- V obratni ambulanti so izde- lali že osnutek pravilnika o nagrajevanju po učinku, po katerem so razen fiksne mesečne plače določili tudi 5 odstotkov osebnega dohodka, ki ga bodo izplačevali za učinek. Izdelali so oceno delovnih mest in po točkovnem sistemu ocenili posameznike. S. T. inilliilliiiillliiiaiilllllllllllHiiililiilllllllliHulIHliiiilliilliiuliiHHOlHiilllilliiiliiiliiiii Kako in kdaj višja kvalifikacija H. F. Ajdovščina: Nekvalifi- razmerje. Dan preden pa ste na-cirana delavka je obiskovala te- stopili na novem delovnem me- glašala, da se vrnete na staro delovno mesto. Po taki zagotovitvi ste odpovedali delovno PIK MARIBOR: Odločanje približati kolektiva čaj v podjetju in postala polkva- s^u (oziroma na starem, ki ste Pred dnevi so imeli tudi v ma- lificirana, sedaj pa je že okrog 10 let vodja izmene, torej na ga že pred leti zasedali), pa so vas obvestili, da vam gospodar- mestu kvalificiranega delavca, s^a organizacija daje na razpo-je pa še vedno polkvalificirana. lago delovno mesto nekvanfici-V podjetju je bil tečaj za kvali- rane delavke. Delovno mesto ste fikacijo, delavka pa ga zaradi sprejeli, sedaj vas pa zanima, ce razpravljale o združitvi občin- razpravi dokaj borna. Kaže, da si r rt o hoteli^ več Jcandidirati za se- ■ kel. v podružnici združenih ’ " ’ sedem poslovalnic. Te posloval- nice se zavzemajo za to, da bi postale samostojne ekonomske enote, vendar osrednji organi ne kažejo za to dovolj interesa. S. T. »ROZGA« JESENICE: Obračunavanje po ekonomskih enotah Slabo pripravljenemu poročilu na občnem zboru sindikalne podružnice trgovskega podjetja »Rož-ca« z Jesenic je sledila tudi dokaj neizčrpna razprava, saj so v riborskem podjetju PIK občni glavnem diskutirali poslovodje zbor sindikalne podružnice. Med in uslužbenci, medtem ko se osta-drugim so razpravljali največ o li člani kolektiva - ne vem za-gospodarjenju v preteklem letu. kaj - niso prijavljali k razpravi. Tako so povečali v tem obdobju Največ so govoriti o uvajanju proizvodnjo za 21 odstotkov in obračunavanja osebnih dohod-tudi osebne dohodke za 21 od- kov po delu v posameznih poslo-stotkov v primerjavi s prejšnjim valnicah. Kaže, da uprava pod-letom. V preteklem letu so skle- jetja ni ravno navdušena za tako niti, da bodo 45 milijonov name- obračunavanje, ker meni, da po-nili za rekonstrukcijo. Največ pa slovalnice niso sposobne samostoj-so razpravljati o reorganizaciji no gospodariti. Prevladuje tudi podjetja na ekonomske enote in mnenje, da v nekaterih posloval-sistemu delitve sredstev za osebne nicah ne morejo obračunavati dohodke. Menili so, da bi bilo osebnega dohodka po ekonomskih treba zaradi boljšega sodelovanja enotah zaradi njihove nerentabil-kolektiva pri urejanju raznih nosti, kot na primer Sadje-zele-problemov ob delitvi podjetja na njava zaradi velikega kala. (Op: ekonomske enote misliti tudi na Stimulativno nagrajevanje bi ne-decentratizacijo sindikata in or- dvomno moralo vplivati tudi na ganov upravljanja. Pri tem ne bi zmanjšanje kala!) Kljub temu pa bila boljša le informiranost ko- so skleniti, da je treba čimprej za-lektiva, temveč bi kolektiv lahko četi s pripravami za decentraliza-tudi neposredno sodeloval pr* cijo podjetja po ekonomskih eno-cdločanju. S. B. tab. PREDVOLILNE KONFERENCE V KIDRIČEVEM Z boksitom ne bo težav a i Plenuma republiških odborov Sindikata gradbenih de' lavcev in Sindikata delavcev rudarstva, metalurgije in k®' mične industrije, ki sta v tem tednu zasedala v Ljubljab1’ sta — čeprav je problematika podjetij teh strok sicer z®, različna — med drugim razpravljala tudi o skupni te«11’ to je o nekaterih organizacijskih vprašanjih sindikalne^ dela in o decentralizaciji samoupravljanja. O teh zadeva*! je sicer pred kratkim zelo podrobno razpravljal republišjj* sindikalni svet (na posvetovanjih o nekaterih problem**’ samoupravljanja in delitve dohodka). Razprava na ob® plenumih je bila kljub temu aktualna, kajti prav zdaj 5 začno občni zbori sindikalnih podružnic. odgovarjali, ker jim vsesa tešs V podjetjih teh strok se vedno bolj ogrevajo za decentralizacijo samoupravljanja, za prenašanje ker jim vsega nihče ni povedal. Zato da bi v P1 ^ hodnje to izboljšati, bo po^e), ti' pristojnosti na obratne delavske »Gradisu« 13 sindikalnih podri*2, v-i rs n i r> D-i o t t ttooL-I 1 TTTl'' svete oziroma na svete ekonomskih enot. Glede decentralizacije sindikalnega dela pa so mnenja še vedno zelo, zelo različna. Res je sicer, da posamezne sindikalne organizacije oziroma posamezna vodstva teh organizacij iščejo svojim potrebam primerne oblike dela. Toda če takšna ali drugačna oblika dela zares ustreza tudi nic, ki bodo imele v vsaki im*6, 86 ekonomskih enot tudi sV pododbor. Sindikalna organizacija del®^ cev podjetja »Ingrad« Celje i**^ zdaj svoj plenum, predsedstvo ® 11 sekcijskih odborov. V podi6! ju razmišljajo, če bi nam®5 sekcijskih pododborov (ki, pmv tično, niso povezani s sindikal**! članom organizacije o tem bodo m{ sveti komun, kjer ima podi®! wi/-\v»r-> 11 no r*»V\f*>ni•rV\r*rMVi cTiTOCfrt— • • \ : 11 f.3 družinskih razmer ni mogla obiskovati. ali vam gre pravica do razlike v osebnih dohodkih, ki znaša Odgovor: Po splošnem navo- okoli 6000 dinarjev. dilu o pridobitvi strokovne izobrazbe delavcev s praktičnim delom v podjetju (Ur. list FLRJ št. 54/52-635) se strokovna iz- Odgovor: Po 131. in 132. členu zakona o delovnih razmerjih se delovno razmerje sklene s sporazumom med delavcem in obrazba kvalificiranega delavca gospodarsko organizacijo. S tem prizna tistemu delavcu, ki je kot sporazumom privoli delavec v polkvalificiran delavec oprav- delovne pogoje ter v pravice in Ijal vsaj dve leti glavne naloge obveznosti, ki so določeni z za-poklica (polkvalificiranega de- konom in s samoupravnimi lavca), napraviti pa mora tudi predpisi gospodarskih organiza-predpisan izpit, Id obsega praktični in teoretični del. V pri cij. Vi ste sklenili sporazum za čisto določeno delovno mesto, za mera, ki ga opisujete, je torej katero pa je v tarifnem pra-prvi pogoj že izpolnjen, delavka vilniku predvidena tudi dolo-pa bo morala opraviti še tečaj jena tarifna postavka. Gospo- za kvalifikacijo oziroma opraviti praktični in teoretični izpit. Avtomatične pridobitve kvalifikacije z daljšim praktičnim delom pa veljavni predpisi ne poznajo. Niso upoštevali sporazuma G. F. Tržič: Sklenili ste sporazum o delovnem razmerju za delovno mesto kvalificirane delavke z gospodarsko organizacijo, kjer ste že pred osmimi leti delali, potem službo zamenjali, sedaj pa ste se iz zdravstvenih darska organizacija tega sporazuma ni upoštevala in vam je dodelila drugo delovno mesto z nižjo tarifno postavko. Pravico imate pismeno zahtevati od uprave podjetja, da se vam dodeli delo, kakor ste se sporazumeli, ter da vam priznajo osebne dohodke za omenjeno delovno mesto. Ce zahtevku ne bi ugoditi, se lahko pritožite na upravni odbor gospodarske organizacije. Če bi pa tudi tu negativno rešiti vašo pritožbo, ste upravičeni sprožiti delovni spor, t. j. obrniti se s tožbo na redno sodisče. V tožbi boste uveljav-razlogov odločiti, da zaprosite Ijali zahtevek, da se vam dodeli morali na občnih zborih spregovoriti prav njeni člani-delavci. Na plenumu sindikata gradbenih delavcev smo slišali za tri zelo zanimive primere dela organizacij v podjetjih. V podjetju »Slovenija ceste« je sindikat že pred leti predlagal, da je treba podjetje decentralizirati na ekonomske enote. Tiste posameznike, ki so najbolj glasno zagovarjati to mnenje, so tedaj hoteli postaviti na cesto. Zdaj, ko pa je podjetje razdeljeno na ekonomske enote, ki imajo svoje obratne delavske svete, pa sindikat ne prilagaja svoje organizacije temu. Da sindikat v tem podjetju v prihodnje ne bi še naprej »spal«, čeprav je bil še pred časom zelo delaven, bodo v vsaki ekonomski enoti organizirali sindikalni pododbor. Sindikalna organizacija v tem podjetju torej ve, kaj v njenem delu ni prav, vprašanje pa je, zakaj že doslej ni skušala svojega dela speljati na boljši tir. V gradbeno industrijskem pod- za delo na istem delovnem mestu, ki ste ga pred leti zapustili. Direktor podjetja vam je dvakrat zagotovil, da je komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij v podjetju razpravljala o vaši prošnji in so- delovno mesto kvalificirane delavke. kakor je bilo to dogovorjeno v sporazumu in da‘se vam izplačajo osebni dohodki, ki po tarifnem pravilniku pripadajo delavcu, ki dela na tem delovnem mestu. .V teh dneh so po vseh sindikalnih pododborih v Tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič" v Kidričevem predvolilne konference. Zanje niso pripravljati posebnih poročil, ker so hoteli, da bi člani kolektiva sami v razpravi ocenili dosedanje delo teh pododborov in bi bila razprava osnova za poročila in razpravo na občnih zborih. Člani kolektiva so se najbolj zanimati za proizvodnjo, nagrajevanje, dobavo surovin in rekonstrukcijo obrata glinica. Razen rekonstrukcije glinice bodo zgradili tudi še modernejšo elektrolizo, tako da bodo po teh delih v obeh obratih povečati proizvodnjo za več kot še enkrat. Tudi tokrat so se precej zadržati ob dobavi surovin. O teh težavah smo pisati tudi že v eni prejšnjih številk Delavske enotnosti. Vse pa kaže, da bodo v najkrajšem času le uredili tako, da bo tovarna lahko dobila dovolj boksita in bosta v skrajnjem primeru morati, ustaviti izvoz te surovine. Precej so razpravljali tudi o reorganizaciji sindikata. Sindikalne podružnice bodo po reorganizaciji podjetja na ekonomske enote prilagoditi novi shemi. je svoja gradbišča), ustanovili * ke pododbore pri vsaki ekon0*^ ski enoti in poskrbeti za povez® z ObSS. Nedvomno je res,da * zlasti slednje naravnost nujnO' V sindikatu delavcev rud®2 stva, metalurgije in kemične **! dustrije, kjer so z letošnjim 1 tom v vseh podjetjih uvedli^ grajevanje po delu, pa je več kih primerov (razen podobnih, v podjetjih gradbene stroke), so ob decentralizaciji podjetij sindikalni podružnici oziri>», njenim pododborom nekako ^ -ložili« tudi funkcijo obrata®^ delavskega sveta. Utemeljite^ ’ bila preprosta: »Mar ni vse®0 kako se tak predstavniški orž imenuje!« To je, v glavnem, res vse® ^ Toda ne gre le za ime, pač vsebino dela. Prav in tudi ^ je, da se tudi sindikat vkljucl,e razpravo o teh zadevah, toda z ne sme pristati na to, da bi 5 kdor koli imel za podružnico % lavskega sveta. ‘ To pomeni, .j jetju »Gradis« so že doslej imeti m°ra tudi sindikat uveijav" sindikalne podružnice in podod- i*1 bore. Ko je podjetje pred kratkim napravilo anketo med delavci dveh ekonomskih enot (»dobre« . - , . in »slabe«), da bi ugotovilo, kako medtem ko sindikalnim podri* w_ . , , . ,. . • Pom c o Tro/rt ri r» r>e+OTa Hromil ^ so člani kolektiva seznanjeni z dogajanjem v svoji enoti in v podjetju nasploh, se je izkazalo, da sindikat v »slabi« enoti ni kdo nizirane sindikalne podi ve kaj delal. Posledica tega pa je bila, da so člani te enote na nekatera vprašanja (veš, kakšen ie operativni plan enote: kje so možni prihranki: sodiš, da je tvoj zaslužek pravično obračunan itd.) tudi v 800/o primerov negativno izvajalcev, svete delavcev eno* , tako dalje), ki naj omogočijo ^ bro delo samoupravnih organu, ■ -uŽl*1 cam še vedno ostaja dovolj gib pomembnih nalog. Receptov, kako naj bodo ori. seveda ni. Toda teh nekaj prirtjjj rov, ki smo jih omenili, do^0 zgovorno pove, da bodo razpona občnih zborih sindikalnih^ ganizacij, tudi če jih presojo samo s tega zornega kota, *a^ zelo zanimive. Organizacijska in kadrovska komisija republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije je pričela proučevati »nemo tega odbora in vlogo posameznih organov. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se nikakor ni moglo uveljaviti predsedstvo prav zaradi organizacijskih ovir. Spremembe, ki jih predlaga komisija, naj bi mu v prihodnje zagotovile pravo vlogo in izboljšale delo vsega republiškega odbora. Po statutu mora imeti republiki odbor predsedstvo in tajništvo. V tem primeru ima odbor '38 članov, predsedstvo 24 in tajništvo 9 članov. Republiški odbor ima precej nalog, od drobnih, vsakdanjih, do največjih, ko gre za sprejemanje načel,' stališč, skratka politiko odbora. Največ pa je prav »drobnih« nalog, operativnih, kot jim pravijo. Precej jih opravita predsednik in tajnik, ker pa vsega ne zmoreta sama, tudi prav je, da o vsem ne odlo- ZATRTE POBUDE MLADIH DELAVCEV »Kaj vas briga nagrajevanje!« OB PREDVIDENI REORGANIZACIJI REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KOVINARJEV SLOVENIJE ravo vlogo čata sama (ali celo eden od njiju) in to narekujejo potrebe, se posvetujeta z drugimi člani — na sejah tajništva, ki se precej pogosto sestaja. To so upoštevali pri njegovi izvolitvi, zato ni preveliko, njegovi člani pa so »pri roki«. Ker se tajništvo pogosto sestaja, ne urejuje sanjo tekočih zadev, temveč velikokrat sprejema tudi načelna stališča. To sicer ni prav, sedanja organizacijska shema pa ga sili v to. Medtem ko republiški odbor opravlja svojo funkcijo (sestaja se v daljših obdobjih, da bi s širših vidikov obravnaval razna vprašanja), prav tako plenum republiškega odbora (odbor z vsemi komisijami) in razširjeni plenum,' pa je predsedstvo obviselo nekje (v glavnem na papirju) med tajništvom in republiškim odborom. Zaradi velikega števila članov se je poredko sestajalo, ko pa se je sestalo, je bilo to navadno razširjeno predsedstvo. Sestalo se je prav gotovo zaradi važnih vprašanj, toda nihče ne more za gotovo trditi, ali je prav, da se jih je lotilo (ali zavzelo načelno stališče) predsedstvo ali pa bi se zaradi istih vprašanj moral sestati republiški odbor. Sicer pa: kdaj naj bi se sestalo predsedstvo? Zaradi česa? Prav zaradi tega bo organizacijska in kadrovska komisija republiškega odbora kovinarjev predlagala -letošnjemu občnemu zboru tega odbora, da sprejme ustrezne organizacijske spremembe. Republiški odbor naj bi povečali za nekaj članov, predsedstvo naj bi v prihodnje imelo 11 ali 13 članov, tajništvo pa bi dejansko ukinili. Vse delo sedanjega tajništva in še tisto kar naj bi sicer opravljalo pa bi vodilo predsedstvo republiškega odbora. O najvažnejših vprašanjih bo vselej razpravljal in sprejemal stališča republiški odbor. Predsedstvo naj torej predseduje. Njegovi člani bodo imeli večjo odgovornost, urejali pa bodo zadeve, za katere so v resnici le oni pristojni. Zato pri sestavi predsedstva ne bo bistveno, če so njegovi člani hitro dosegljivi (beri: v Ljubljani), temveč, da bo lahko opravljalo take naloge, kot jih bo moralo. D. D. Mladi delavci manjšega podaja ljubljanskega okraja so se v zadnjem času začeli zelo zanihati za probleme gospodarjenja ih upravljanja v svojem podjetju. bi usmerili vsa. prizadevanja hlhdih v čim tesnejše sodelovanje z delavskim svetom pri ure-Ihnju proizvodnih problemov in Problemov upravljanja, so v za-retku preteklega meseca ustanovili klub mladih proizvajalcev. Sestavili so program dela in na Prvo mesto postavili, razgovore o Najbolj aktuelnih problemih podrtja. Pri teh razgovorih naj bi sodelovali predsednik delavskega sveta, upravnega odbora, direktor Podjetja in drugi strokovnjaki. Zanimivo je. da so se člani kluba inkoj v začetku lotili proučevanja Problemov, ne pa tako, kot je bila doslej navada v večini klubov, da So najprej organizirali preda-vanja. Mladi delavci v tem podjetju s° že dlje govorili o tem, da z nagrajevanjem pri njih ni vse v redu. Delavski svet je namreč lani potrdil pravilnik o nagraje-anju s ceniki del. Vendar pa po srn ceniku vrednost dela ni bila V^aka. če je to delo opravljal “larejši ali mlajši delavec. Torej enako kvalitetno delo plačilo ni bilo enako. V klubu mladih proizvajalcev 80 začeli resno proučevati ta problem, ker se jim je zdel trenutno najbolj aktualen. Izdelali so svoj predlog cenika del. V njem so predvideli plačilo za končni učinek dela, ne glede na to, kdo je to delo opravljal. Ko je predsednik kluba mladih proizvajalcev prišel s takim predlogom na pomenek k predsedniku upravnega odbora (predsednik upravnega odbora je mojster v oddelku, kjer so mladi ta problem obravnavali), ga je ta nagnal s »smrkavcem«: »Kaj pa vas to briga. Če vam ni všeč, bomo spet plačevali na uro.« Prav gotovo takega odgovora ta mladi delavec ni pričakoval. To, kar je deja! mojster (predsednik upravnega odbora), so tudi uresničili. Delavce v tem oddelku plačujejo spet po času. Najbolj so seveda prizadeti mladi. Vprašujejo se, kaj pravzaprav dela delavski svet in kaj dela sindikalna podružnica. Zakaj ne prisluhnejo tudi njihovim predlogom in mnenjem? Ali je delavsko upravljanje v tem podjetju res samo na papirju? Morda se bo čez čas našel celo kdo. ki bo ogorčeno povedal, da mladina v njihovem podjetju sploh nič ne' dela, da se sploh ne zanima za probleme podjetja. Se bo tedaj vprašal tudi, zakaj tako? Tn ali bodo prizadeti toliko junaški, da bodo tedaj priznali svoio krivdo? F. g. Tudi delavci ljubljanske kurilnice na železniški postaji vsako leto praznujejo pusta. Letos so ga pokopali tako, da so se z vsemi slovesnostmi poslovili od stare lokomotive, ki je ne morejo več npo* rahljati. Na sliki: delavci se poslavljajo od stare lokomotive, ALG SODELOVANJA Ekonomske enote tudi v slovenjegraški »Novi opremi« Koiektiv »Nove opreme« v deliti na ekonomske enote. Tako oven j Gradcu se je s svojimi ka- bodo po temeljitih predpripravah postnimi in sodobnimi izdelki v prihodnjih mesecih prešli na šJ:1 .a že leP° uveljavil na na- obračunavanje po ekonomskih Ush V preteklem letu so enotah, s čimer bodo razen osta- , i-vanli 410 milijonov dinarjev, lega odkrili tudi marsikatere re-z 5icSekakor ni malo za kolektiv zerve in znižali stroške proizvod--iie delavci. Letos nameravajo nje. Hkrati s tem pa sindikalna jtvanp celo 500 milijonov, ne da podružnica proučuje tudi, kako bi Povečali število zaposlenih. delavsko upravljanje čimbolj pri-p. e dlje časa pa je njihov glav- bližali neposrednim proizvajal-Probiem strokovni kader. Pri- cem. Zato bodo po obratih ustano-lnTuUje Predvsem mojstrov vili obratne delavske svete. tehnikov, kar jim otežkoča tudi . j. k. .Manje novih modernih proiz-le* - strokovnjake bi dobili > če bi imeli na raznolaeo sta- j. — bi imeli na razpolago sta-jjv^anja. Toda sredstev za vse sv -f*3? •'Premal0' Sedaj so s Novi izdelki kombinata Delamaris Kolektiv kombinata konservne «V piemaio. seaa] so s ivoieKtlv kombinata konservne j^uhmi skromniki sredstvi kupili industrije »Delamaris« v Izoli ^kaj stanovanj. pripravlja za domače in tuje tr- jjap . novem letu so uvedli tudi žišče vrsto novih izdelkov, ki bodo ^ 8raJevanje po enoti proizvoda presenetili vse ljubitelje konservi-svofFav zato računajo, da. bodo ranih jedi, antipast itd. Posebej joplansto nalogo lahkouresni- velja omeniti tudi sladoled v pra-Doti- u ten? pa se Pokazala hu in ribjo juho. Vrečica slado-aba, da je treba podjetje raz- leda, ki ga bo moč dobiti v malo- PISMA NA NAŠ NASLOV Občina in prosvetni delavci TovariS urednik! De/ rosirn Eas, da bi objavili v pj enotnosti tudi to ne "J°< ki govori o odnosu obii-je r Prosvetnih delavcev. To $e nanGaleb<. . Ko je C°mbejeva vlada sporočila, kaj se je z Lumumbo, Mpolom in Okitom zgodilo, ment.M^o^oSf^esst^a 30.000 Splitčanov se je nadvse Je pravzaprav nadaljevala nesramno igro, ko je svetu hotela prikriti nekaj, kar je mogoče dokument so pod to številko vpi- prisrčno poslovilo od njega in njegovega spremstva. Preden pa je odpotoval, je dal izjavo, o ka- »POVEJTE LJUDSTVO M JE BO. LllMBA VELIK tlOVEK. način, da stopamo'naprej, da rušimo barikade hladne vojne in si utiramo pot k miru. Predsednik republike Josip Broz Tito je odpotoval minuli torek na prazno, nemoči! Ko se je seja Varnostnega sveta začela, je generalni sekretar Dag Hammarskjbld zaprosil predsednika, naj bi na dnevnem teri je označil in obsodil umor legalnega predsednika republike Konga Patricea Lumumbe. Predsednik Tito je med drugim v tej izjavi rekel: >Lumumbova smrt nas je globoko pretresla. Moralno odgovornost za to nosijo nekateri organi OZN. Mislim, da bo ta umor izzval splošno ogorčenje sama že zdavnaj ukrenila in se je zdaj bala reakcije. Nekateri trdijo, da so predsednika Lumumbo in njegova sodelavca ubili že 18. oziroma 19. januarja, takoj, ko so jih prignali v Elisabethville iz thysvillskega zapora. Kako so jih tepli in kakšni so bili, o tem so priče. Kako so jih ubili, o tem pa jih ni. Nekatere novice pripovedujejo, da so Lumumbo ustrelili s strelom v tilnik šali v natančno vodene registrske knjige tajništva OZN. Za tenii številkami pa je tičalo obvestilo iz Elisabethvilla. Dag Hammarskjbld je označil ta dokument kot »zelo resno in tragično informa-T . cijo«. Ko se je razširila novica o zlo- mumba, so bili preveč kruti, Lu- Kivu pokrajine ostali zvesti prvi Ko je omenil ta dokument in činu v Kongu, je planilo na dan mumba pa že pr.eveč utrujen, kongoški vladi in da se ne bodo ga s temi nekaj besedami zelo na ogorčenje. Vendar vse pa novica pretepen in na koncu svojih moči. proti političnim zapornikom niti hitro označil in pri tem skoraj ni presenetila. Ves čas je že ne- Radio Stanleyville je po tem proti drugim skušali z ukrepi trenil ni, je vsakdo v dvorani kaj nedoločnega viselo. v zraku, sporočilu takoj objavil, da bodo maščevati za smrt svojih vodi- Varnostnega sveta vedel, za kaj Rablji, v katerih rokah je bil Lu- ljudstvo in vse sile Vzhodne in teljev. Radio je pozival na red in gre. Že prej so člani Varnostnega disciplino! Potem ko so iz Leopoldvilla sporočili, da je predsednik Lumumba mrtev, so se po vsem svetu začele demonstracije, v katerih je sodelovalo več milijonov ljudi. Tudi v naši deželi so bile demonstracije v vseh večjih mestih. V Beogradu so demonstranti demolirali belgijsko veleposlaništvo. V Kairu so zažgali poslopje belgijskega veleposlaništva. Drugod po glavnih mestih so bila v nevarnosti tudi poslopja angleških in ameriških veleposlaništev. V palačo OZN v New Yorku prihaja vsak dan na tisoče in tisoče protestov. Tudi naši delovni kolektivi in družbene organizacije so poslale številne protestne brzojavke in pisma. Nekateri med njimi so protestna pisma poslali tudi v naše uredništvo, ki pa jih zaradi števila in pomanjkanja prostora razumljivo ne moremo objaviti. Na sliki: demonstracije v Beogradu. sveta sumili, nekateri od njih pa, kot poročajo, celo zagotovo vedeli, da je verzija o begu Patricea Lumumbe izmišljena. Več ali manj so vsi vedeli, da gre za prikrivanje nečesa za zdaj, kar bo v bližnji prihodnosti povzročilo določene zaplete. Čeprav je bila novica o smrti kongoškega predsednika »pričakovano sporočilo«, pa je vendar zdaj, ko je prispelo, povzročilo strašno neprijetno ozračje v tej dvorani. Diplomati so reagirali nekateri rutinirano in hitro, nekateri so bili, šokirani, drugi re-voltirani, nekateri pa so novico prenesli precej ravnodušno. MISLI PREDSEDNIKA LUMUMBE Kq so reporterji opisovali to vzdušje, ta molk in revolt ter tiho razumevanje, jim je pero jelo pisati o človeku, katerega smrt je povzročila ta nenaden mir v teh prostorih svetovne organizacije. Lani julija se je Lumumba mudil v tej palači. Mlad. Poln idealov. To je bilo čutiti, ko je stopil na govorniški oder, ko se je zahvaljeval Varnostnemu svetu, ki je soglasno sklenil, da se morajo belgijske čete umakniti iz Konga. Dne- 25. julija so novinarjem, ki so bili akreditirani pri OZN Najbolj čudno, če je to pravi sporočili, da bo popoldne tiskov-izraz, pa je potrkala novica o na konferenca s predsednikom smrti predsednika Lumumbe na Lumumbo. Zbralo se je .300 novi-vrata Palače narodov v New Yor- nar jev. Več kot dve uri je kon-ku. Med člani Varnostnega sveta goski predsednik precizno odgo-je povzročila prvi hijp čuden varjal na včasih zelo zapletena ZGODBA O INSCENIRANEM BEGU V resnici v Kongu marsikoga sporočilo ni presenetilo. Veliko jih je bilo, ki so po uradnem sporočilu rekli, da so vedeli, da je zgodba o insceniranem begu samo zelo neroden in na hitro roko sestavljen plan za pripravo kongoškega in svetovnega javnega mnenja za tisto, kar so že zdavnaj storili. Cinične izjave Čombejevega notranjega ministra Munonga, češ da so kmetje iz neke vasi v jugozahodni Katangi sporočili policiji, da so našli blizu svoje vasi Lumumbo, Okita in Mpola, da so jih ubili in takoj nato pokopali, je bila navadna nesramna laž. Ta Čombejev minister, ki je bil eden tistih, ki so identificirali trupla na »kraju zločina«, je rekel, da bi lagal, če bi dejal, da je žalosten zaradi Lumumbove smrti. Lumumba in njegova tovariša ne bi smela pobegniti. Sami so krivi. Zašli so na območje, ki je naše. S cinizmom pa je ta Čombejev hlapec nadaljeval, ko je nesramno ugotavljal: »Seveda bodo obtožili nas, da smo ga ubili. Vendar, ali ne bo to težko dokazati!?« DOKUMENT Z OZNAKO »S-4688« vprašanja. V odgovorih je bil točen. Visok, neobičajno temne polti, je predsednik Lumumba odgovarjal mirno, zbrano in zelo odločno. Njegov pogled je bil oster, misli zaokrožene in točne. Stavkov ni ponavljal. Govoril je z bogatim francoskim jezikom. Tedaj je predsednik Patrice Lumumba povedal nekaj svojih misli, ki ostajajo zdaj memento za OZN, za svetovno javnost, njegovo ljudstvo in njegove prve sodelavce: — V Kongu toliko časa ne bo miru, dokler bodo v deželi belgijske čete. — Neodvisnost pomeni za nas* da delamo to, kar hočemo, da sami gradimo našo domovino v prijateljskem sodelovanju z drugimi. — Naša politika je politika pozitivne nevtralnosti. — Nikdar ne bomo sprejeli pomoči tistih dežel, ki bi želele, da se vmešavajo v našo deželo. — Želimo, da bo Afrika svobodna, želimo, da bo tudi Afrika veliki kontinent, želimo, da bi bila tudi Afrika skupaj z drugimi. Na Zahodu zdaj odločujejo o tem. — Poudarjam še enkrat, da . smo za politiko pozitivne nevtralnosti, ki zahteva sodelovanje z vsemi narodi in deželami. Nas ne zanimata oba obstoječa bloka, mi smo Afričani in to bomo ostali. Imamo svojo filozofijo in moralo. To je dobra filozofija in pošterr morala. Na to smo ponosni. SOK IN NEZAUPANJE Vendar vrnimo se za mizo Varnostnega sveta. Veleposlanik ZDA Stevensbn je posredoval izjavo predsednika Kennedyja, da je »šokiran z novico iz Katange«. V nadaljevanju svojega govora je apeliral na »ljudi dobre volje«* ki naj »ne zahtevajo maščevanja, temveč pomiritev«. Podobno je zahteval tudi predstavnik Velike Britanije. Predstavnik Francije pa je molčal. V tem trenutku ni bil diplomat, še manj pa človek. Predstavnik sovjetske vlade Zorin pa je dejal: »Nimamo več niti najmanjšega. zaupanja v generalnega sekretarja Daga Ham-marskjolda, niti v njegovo osebje po tem, kar se je zgodilo v Kongu in Katangi.« MOŽJE NISO JOKALI. SEDELI SO IN RAZMIŠLJALI Daleč od te mize prek oceana, v glavnem mestu ZAR, v Kairu, pa je devetletni Lumumbov sin Patrice jezno rekel svojemu tovarišu, ko mu je le-ta povedal, da je oče v zaporu in da bi lahko umrl: »Če oče umre, ne bi mogel več živeti, tudi jaz bi umrl kot on!« Žena umorjenega kongoškega predsednika Pavlina Lumumba pa je ležala potem, ko je zvedela za smrt svojega soproga, ves dan v temnem kotu afriške hiše, solzna in utrujena od žalosti. Več kot 200 : sorodnikov in bližnjih prijateljev ter tovarišev ubitega predsednika je prišlo v to malo hišo, da bi izrekli svoje sožalje. Ženske so posedle po tleh, v naročjih so imele otroke. Tiho so bili, le solze so tekle po njihovih licih, po njihovih zgubanih obrazih. »Naš dobri predsednik je odšel! Ni več našega velikega očeta!« je od časa do časa kdo spregovoril. Pavlina Lumumba je tiho ihtela in nepremično sedela. ' Pred hišo, pod toplim afriškim soncem, so sedeli možje. Brez besed, žalostni. Oni niso jokali. Sedeli so in razmišljali. »Ko boste pisali o nas,« je izjavil Lumumbin svak novinarjem, ki so obiskali to hišo žalosti, »o nas, o Lumumbotih bratih, o sorodnikih, pišite o naši žalosti in o našem prepričanju, da je bil Lumumba velik človek. Povejte to ljudstvu, za katerega pišete. To je tisto, kar lahko storite za nas!« ČE EDEN PADE, DRUGI ZAVZAME NJEGOVO MESTO Umor predsednika Lumumbe je povzročil po vsem svetu takšen vihar ogorčenja, takšno reakcije, za katero pravzaprav ni pravih besed. Na vseh kontinentih se demonstranti zahtevali, da kaznujejo morilce premiera Lumumbe. V številnih mestih so delavci polagali vence pod spomenike svojih junakov z napisi »Slava Lumumbi«. Na sto in sto tisoče demonstrantov je pokazalo svoje ogorčenje. Napadi na belgijska veleposlaništva so se vrstili druž za drugim. V Kairu so poslopje, v katerem je bilo belgijsko P°' slaništvo, zažgali. Po nekaterih mestih so vbila tudi veleposlani' štva ZDA in Velike Britanije v nevarnosti. Med tem viharjem ogorčenosti pa je osrednja kongoška vlada imenovala Antoina Gizengo za predsednika. To bo moral sicef potrditi še kongoški parlament, vendar številne dežele so novega voditelja že priznale. Če eden pade, drugi zavzam® njegovo mesto! moCan glas delavskega razreda V ZAHODNI EVROPI ANDRČ REMRD 5 m TOVARIŠI Belgijski vojaki so ščitili stavkokaze Po porazu na parlamentarnih volitvah na kongresu Socialistične partije Bel-Sjje 1958 obsodili dosedanjo politiko Par-^je in sklenili, da bodo sestavili nov ak-cijski program. V tem času so precizirali Judi osnovna načela, na katerih naj bi temeljil prihodnji novi program. Socialistična partija Belgije pravza-Plav nikoli ni imela svojega programa, po katerem bi usmerjala delo in politično Oljenje. Deklaracij je bilo vedno dovolj, Prav tako manifestov, programa o tem, za kakšne cilje, za kakšne konkretne in pre-cizne naloge pa naj se bori, s kakšnimi sredstvi za boj razpolaga, o tem pa je kilo kaj malo besedi. Veliko je bilo so-uialističnih načel v vseh teh deklaracijah, Programa praktičnega boja pa Socialistič-na partija Belgije ni uspela sestaviti. Naj Vse to pa si je namreč treba razlagati kot bojazen predvsem levega krila Partije, da se ne bi ponovile izkušnje, ko so socialisti v raznih koalicijskih vladah jeli delati škodo na račun delavskih interesov. Spor na kongresu pa je rešil Leo Kolar, novi predsednik, ki je imel tedaj veliko avtoriteto na vse struje znotraj Partije. Naposled pa je Socialistična partija Belgije le prišla do svojega ekonomskega programa, in sicer je le-tega imenovala »Resolucijo o planiranju in organizaciji gospodarstva«. Tokrat je Partrja prvič precizirala osnovne cilje, za katere se bo borila. Ti pa so bili: delo za vise, blagostanje za vse in pravica za vse. Seveda pa je program predvideval še: »spremembo sedanje gospodarske ureditve v plansko gospodarstvo, brez birokracije in administrativnih spon, ki ima za končni cilj gospodarstvo, ki bo v korist družbe«. Čeprav Belgija ni imela in nima nikakršnega organa, da bi planiral njeno gospodarstvo, pa si je Socialistična partija Belgije zadnja leta precej prizadevala, da bi izdelala elastični in demokratični sistem planiranja. Predsednik partije Leo Kolar je pred dvema letoma dejal: »Planiranje je neobhodno. Vendar — ne priznavamo pa planiranja, ki prihaja od zgoraj, ker bi takšen sistem pripeljal gospodarstvo v odvisnost z državo, kar pa bi zelo resno kompromitiralo demokracijo.« Seveda pa so v tej zvezi prihajale do izraza tudi številne razprave o nacionalizaciji. V Socialistični partiji Belgije je manjšina, ki je proti vsaki nacionalizaciji. Ta meni, da nacionalizacija ni neobhodna za socializem, medtem ko druga skupina trdi, da je treba nacionalizirati določena gospodarska področja, da bi tako zagotovili učinkovitost planiranja. Seveda pa je treba poudariti, da zahteva za nacionalizacijo velja le za industrijo premoga in električno energijo. i! ^milnih programih, določenih in spreje-hh, izvajanih, ali pa tudi ne, od enih do drugih parlamentarnih volitev! naposled ekonomski program .Leta 1959 je umrl predsednik Sociali-shčne partije Belgije Maks Bizet. Nekaj Mesecev po smrti so sklicali izredni kon-Sres Partije. Na tem kongresu se je potešila zahteva, da mora Partija zagotoviti, da ne bo sodelovala v koalicijskih vladah 1 buržoaznimi partijami vse dotlej, dokler 110 bodo sprejeli in potrdili ekonomski Program. Le-ta je bil pozneje politika morebitne koalicijske vlade. Kongres ni spre-lel te zahteve. Novi predsednik partije boo Kolar je odhil vsako možnost koali-JUje z buržoaznimi partijami, če bi bilo tekšno sodelovanje v nasprotju z osnov-dhni stališči partijskega programa. »KAPITALISTIČNI RAJ« Leta 1957 socialistični sindikati v Bel-iji začno delati pod imenom Generalna onfederacija dela Belgije. Med drugo svetovno vojno je bila seveda konfederacija razpuščena. Leta 1944 pa so jo obnovili. Kot rezultat zedinjenja raznih levih struj je nastala Splošna federacija dela Belgije. Krščanski in liberalni sindikati se niso uvrstili v federacijo. Ko je Karl Marx opisoval Belgijo v XIX. stoletju, jo je imenoval »kapitalistični raj«. V deželi je bila tedaj množica »poceni delovne sile«, plače so bile nizke, delovni dan pa dolg. Seveda je vse to povzročilo, da so začeli delavci biti boj na političnem polju za volivno pravico in ha ekonomsko socialnem za večje plače, za socialno zavarovanje, za osemurni delovni dan itd. O prvih socialističnih sindikalnih organizacijah v Belgiji slišimo po letu 1830. Leta 1842 deluje v Bruslju »Svobodno združenje tipografov«. Po tem pa so se pojavili še »Bratski tkalci«, »Nujni bratje« in »Filantropska zveza klobučarjev«. Število socialističnih sindikalnih organizacij je bilo vedno večje. Razumljivo, z vedno večjim številom delavcev so se krepili tudi socialistični sindikati tako, da so bili le-ti med ustanovitelji in organizatorji Delavske partije Belgije. Pred prvo svetovno vojno, približno leta 1913, je imela Belgija v socialističnih sindikatih okrog 135.000 članov. Po vojni se je to število še bolj povečalo. Sindikalna komisija Delavske partije in Neodvisnih sindikatov Belgije šteje 1920. leta že 718.000 članov. Potem pa je bil na vrsti proces centralizacije, raznih fuzij, ustanovitev velikih industrijskih sindikatov in z nadaljnjim razvojem in potrditvijo novega statuta leta 1937 centralni socialistični sindikati, to smo že napisali, na ta način dobijo ime Generalna konfederacija dela Belgije. »SOCIALISTIČNA LEVICA« OKOLI LISTA »LA GAUCHE« Splošna federacija dela Belgije (osnovana 1945. leta na »kongresu fuzije«) se je po drugi svetovni vojni proslavila z veliko stavko, ki se je imenovala »stavka 700.000 ljudi«. Le-ta je julija 1950 prisilila Leopolda III., da se umakne s prestola. Zelo pomembna je tudi njena akcija in pobuda pri izglasovanju zakona o tovarniških odborih in o organizaciji gospodarstva. V primerjavi z drugimi socialdemokratskimi sindikati na Zahodu kaže Splošna federacija Belgije v tem času precej večjo aktivnost in odločnost v zahtevah za poboljšanje materialnega položaja delavcev. Politični program Socialistične partije Belgije, po katerem se ravna tudi Splošna federacija dela Belgije, delavcem ne kaže-preveč jasne perspektive boja za socializem. Znotraj Splošne federacije dela Belgije in Socialistične partije Belgije so nekatere naprednejše in revolucionarnej-še struje. Gre za »socialistično levico«, ki je zbrana okoli lista »La Gauche«. Eden izmed predstavnikov te levice v sindikatih je Andre Renard, ki je bil glavni strateg in vodja zdajšnjega štrajka belgijskih delavcev. Andre Renard in njegovi somišljeniki se v vrsti vprašanj ne strinjajo z linijo Socialistične partije Belgije. Andre Renard je pisec številnih člankov v časniku »La Gauche«. V nekaj izmed njih piše. da je naš cilj: skupna akcija Splošne federacije dela Belgije in Socialistične partije Belgije za enotnost delavskega razreda. Partija ne more biti sama sebi cilj. Ona je sredstvo za doseganje določenih ciljev. Mi smo za socializem zaradi njegovih posebnih stališč o človeku, o njegovi svobodi in posebno o njegovem dostojanstvu. Zanimivi so tudi cilji Splošne federa-ci|e dela Belgije, ki so zbrani in prokla-mirani v tako imenovani »Principialni deklaraciji«. V njej med drugim piše, da se bo »ideal sindikalnega gibanja uresničil z ustvarjanjem brezrazredne družbe in z izginjanjem najemskega dela do popolne preobrazbe družbe.« Ta cilj želi Splošna federacija dela Belgije ustvariti s po- močjo akcije in sodelovanja vseh delavcev in vsega prebivalstva, pri tem pa ne pozablja naglasiti, da bo v primeru potrebe sprejela pomoč vsake partije, ki bi se pridružila njeni akciji. V tej deklaraciji Splošna federacija dela Belgije tudi smatra, da je »neobhodna socializacija velikih bančnih in industrijskih trustov, organizacija, usmerjanje in kontrola zunanje trgovine«, poudarja pa tudi, »da nacionalizirana podjetja vodijo delavci in potrošniki«. (Nadaljevanje prihodnjič) MIRAN SATTLER Vztrajnost portlandskih tiskarjev in novinarjev PORTLAND, februarja Pri glavnem vhodu v uredniške prostore portlandskega »Journala« me je ustavila stavkovna straža. Rahlo posmehljivo je zvenelo tisto »old felllow<3: iz ust suhega dolgina v stavkovnem dresu. »Kam, old fellow? Kam?« »Nikamor,« sem odgovoril, »samo ogledujem si!« »Nikar ne zbijaj šal! Gobček je malce podoben stakokazu! Najbolje bo, če greš svojo pot!« Namesto da bi šel, sem Se zapletel ▼ pomenek. Vendar sem moral najprej oba stražarja prepričati, da ne iščem dela pri njunih bivših delodajalcih. »Petnajst mesecev že stavkamo, dragi moj! Petnajst mesecev živimo od stavkovnih skladov ITU (Internacionalna tipografska unija). To pomeni 40 dolarjev tedensko ali 160 dolarjev na mesec, vsota, ki v Ameriki ravno zadošča za počasno umiranje!« Tak je kratek uvod v zgodbo o stavki portlandskih grafičarjev in novinarjev, o stavki, ki se je začela oktobra 1959 in ki ji še ni videti konca. Lastniki dnevnikov »Oregoniana« in »Journala« so zavrnili zahteve grafičarjev in novinarjev po višjih mezdah in po podpisu kolektivne pogodbe. Stavko Skrb čilskih sindikatov za kadre mJ-Nsko enotno sindikalno giba-°striKlla za seb°i dolgo tradicijo tgš te spopadov z vladajočim raz-jj °te. Razen tega skrbi med svo-'Sai '^anstv°m za zelo plodno so- tavn0 *n kulturno-politično de-Ptiu0?*'’ 2ato nai v te"1 Ptemu Vejamo tudi to stran njego-r-jlj dela, ali konkretneje, govo-b,, d°mo o izobraževanju sindi-kadrov. b- . tej zvezi je treba razen že Posah • *n običajnih oblik dela tea omeniti dejavnost Cen-st0;r|Za sindikalni študij, samo-Vj,; ef:.a organa, ki so ga ustano-h,- oddelku za širjenje kul-tebn n& ^teki univerzi. Čilska po-bi6m?st.ie dejstvo, da se s pro-*tedr teobraževanja sindikalnih av ne ukvarjajo samo posa-teni sindikalne zveze in zdru-teshv temvež tudi univerza. V Vjfjj organizaciji in ob sodelo-ver» »s sindikati pomaga unije a3 hoteti sindikalne kadre, ker slgjj °Urnela velik pomen delav-da^/^Sanizacij za razvoj gospo-dež6p družbene dejavnosti v Sebe«,1' To daje temu centru po-rj1 Pomen. b:deia?ter za sindikalni študij je temin široko razpredeno mrežo PuhliL^T tečajev, konferenc, Kacij in propagande, da bi mladim delavcem in nižjim sindikalnim funkcionarjem omogočil usposabljanje za uspešne voditelje sindikalnih organizacij. Razen tega si Center za sindikalni študij prizadeva, da bi postopno pripravil predavateljski kader iz delavskih vrst, medtem ko ga zdaj sestavljajo večinoma še univerzitetni predavatelji, ki jim pomagajo nekateri znani javni delavci in sindikalni voditelji. Center deluje vse leto, še posebej pa med zimskimi in poletnimi počitnicami na univerzi. Med zimskimi počitnicami je pouk urejen po internatskem načelu. Poleti so tečaji po navadi krajši, pogosto jih prirejajo tudi v posameznih pokrajinskih središčih, kjer se zberejo sindikalni voditelji iste ali podobnih gospodarskih panog. Tako priredi Center za sindikalni študij med letom vrsto seminarjev in tečajev, hkrati pa pripravlja načrte za naslednje leto. Posebno mesto v sodelovanju tega centra s sindikati zavzemajo sindikalne šole pri večjih zvezah. Takšne šole imajo na primer Federacija železničarjev, Nacionalna federacija-usnjarjev in delavcev v tovarnah usnja ter Federacija nameščencev državnih železnic, deluje pa tudi sindikalna šola -El teniente« Konfederacije delavcev, zaposlenih v industriji bakra. Center tesno sodeluje z vsemi temi šolami, pomaga jim strokovno in s predavanji. V razlagi tega sodelovanja je zapisano v programu šole -El teniente«, da -novih nalog delavskega razreda v boju za ugoditev njegovim zahtevam ni mogdče izpolniti z improvizacijo, temveč je treba najprej pripraviti kadre, ki naj bi zajamčili pričakovane rezultate«. Učni načrti tečajev in seminarjev Centra za sindikalni študij obsegajo vrsto tem s področij, katerih poznavanje je nujno za vsakega sindikalnega funkcionarja. Sem spadajo delovna zakonodaja, organizacija in administracija sindikatov, zgodovina delavskega gibanja v Čilu, sistem socialnega zavarovanja, zadružništvo, tisk, politična ekonomija in gospodarska politika, kolektivne pogodbe, socialna medicina itd. Posamezne federacije prilagajajo načrte svojih šol lastnim potrebam. Strojniki in železničarji na primer proučujejo sistem ekonomskega planiranja in probleme transporta, rudarji problem človeka v podjetju itd. Med predavatelji Centra za sindikalni študij so tudi znana imena čilskega sindikalnega gibanja: Clotario Blesta, predsednik Enotne centrale čilskih delavcev, Annibal Pinto, ki je znan pisatelj, dr. Jorge Bario, profesor zgodovine in avtor prve zgodovine čilskega delavskega gibanja, itd. Zraven tečajev zavzemajo seminarji pomembno mesto. Organizirajo jih na pobudo sindikalnih organizacij, na njih pa v sodelovanju s Centrom za sindikalni študij obravnavajo vprašanja, ki so na določenih področjih trenutno najbolj aktualna. Na seminarjih udeleženci izmenjujejo mnenja, zastavljajo predavateljem vprašanja in sploh poglabljajo svoje znanje o določeni tvarini. Dejavnost Centra za sindikalni študij in šol pri sindikalnih zvezah je skrbno planirana. Sindikalna šola nameščencev državnih železnic je na primer predvidela v načrtu za letos 16 tečajev in seminarjev, ki jih bo obiskovalo po 15—20 slušateljev. Plan predvideva, da se bodo ti tečaji ponovili v drugih večjih središčih dežele, na primer v Valparaisu, Concepcionu in Temucu. V želji, da bi se vrata visokih ustanov za izobraževanje kar naj- bolj odprla določenemu številu delovnih ljudi, so letos januarja priredili na poletni šoli, v kateri predavajo najbolj znani profesorji latinskoameriških univerz, prvič v zgodovini čilske univerze tečaj »Pol stoletja čilskih sindikatov (1910—1969)«, ki ga vodi dr. Bario. »Escuela international de verano«, kakor se uradno imenuje ta stalna ustanova, ki deluje zdaj že 26 let, je s tem vključila v svoj program tudi področje, ki je v življenju Latinske Amerike izrednega pomena. S tem se je občutno okrepil njen mednarodni ugled. Izkušnje čilskega sindikalnega gibanja, ki ima stoletno tradicijo, so si s tem pridobile novo priznanje in so postale predmet proučevanja večjega števila kulturnih in znanstvenih delavcev Latinske Amerike. S temi izkušnjami pa se je vredno seznaniti, ker delavskemu gibanju imperativno naročajo: »V času, ko se življenje tako naglo odvija, se zavedamo, da lahko izvolimo za sindikalnega funkcionarja le človeka, ki ima zraven naravnih kvalitet tudi ustrezni študij za seboj in znanje, s katerim bo z vsem čutom odgovornosti služil delavskemu razredu.« LJ. PALIGORIC je napovedalo S00 delavcev, nameščencev in novinarjev, torej skoraj vse osebje obeh dnevnikov. Lastniki se sploh niso hoteli pogajati. Po vsej Ameriki so nabrali stavkokaze ter jih pripeljali v svoje tiskarne, in uredništva. V varstvu policije in v imenu zaščite »svete« privatne lastnine . .. Tako se je kljub stavki nadaljeval tisk »Oregoniana« in »Journala«. V tej deželi »neomejenih možnosti« je tudi armada 5,4 milijona nezaposlenih, ki so pripravljeni prijeti za vsakršno, za ameriške razmere bedno plačano delo, pa čeprav dobijo sramotni vzdevek »stavkokaz«. Tako so prišleki zavzeli v dveh portlandskih tiskarnah delovna mesta 800 kvalificiranih in sindikalno organiziranih delavcev. Stavkovne straže na vhodu v prostore »Oregoniana« in »Journala« so postale le simbolične, zakaj Usta izhajata, pa čeprav v nekoliko nižji nakladi kot poprej. »Pošteni meščani Portlanda nam pomagajo, s tem da bojkotirajo stavkokaz-ne vrinjence, vendar tudi mi ne držimo križem rok,« je rekel suhi stražar. Združeni sindikati Oregona (AFL in CIO) ter ITU (Unija tipografov) so odstopili stavkajočim staro poslopje, kjer je bila nekoč garaža. Z njihovo pomočjo in s prostovoljnimi prispevki so kupili nekaj strojev in tako se je pojavil na portlandskih ulicah tednik »Portland Reporter«. Poziv k vpisu 125.000 delnic po deset dolarjev je prinesel sadove. Poslopje So preuredili, kupili so nove stroje, sklenili z agencijo Associated Press pogodbo o prodaji vesti in fotografij. Tako je začel »Portland Reporter« izhajati letos 5. februarja kot dnevnik. Na pobudo stavkajočih se je »Portland Reporter«, ki ima sposobnejše in boljše kadre ter je usmerjen k Demokratski stranki, spopadel za časopisni trg z nekoč močnima »Oregonianom« in »Journalom«, hkrati pa je dobilo zaposlitev 250 delavcev, ki so bili začeli stavkati predlansko jesen. Pred uredništvom »Portland Reporterja« ni stavkovne straže. Sprejmejo te kot novinarskega kolega od sindikalnega tiska, kot človeka, ki s simpatijami gleda na uspeh njihove stavke in njihovega lista. Peljejo te skozi dvorane, na katerih sffenah se še ni povsem posušil omet. Pokažejo ti stare, vendar še vedno uporabne, pa tndi nove stroje. »Z njihovim orožjem jih bomo,« pove Gardiner, glavni urednik novega lista. »Imamo sposobne tiskarje, izkušene in inteligentne novinarje, pa tndi sindikat nas podpira. Tolkli jih bomo! Ko se bomo okrepili in se razširili, se bo našlo delo tudi za tiste stavkajoče, ki jih v sedanjih rafmerah še ne moremo zaposliti!« Stavka, ki bo — tako vse kaže — le nazadnje ogrozila liste »Oregonian« in »Journal«, bo zaznamovala te dni šestnajsti mesec trajanja. To je hkrati ena najdaljših in najbolj vztrajnih stavk, kar jih je bilo v Ameriki doslej. BRANA VUČKOVIČ Ali bo jeseni o do rt Šolski center papirne industrije? VČASIH SE PRIMERI... ... da se nič ne primeri - ali - prepiri za oslovo senco VČASIH SE PRIMERI, da se bora pa je bila, da do septem- neupravičena. To jasno zatrjujejo more doumeti načel decentraliza- grame, zbirati predavateljski ka-navdušiš za kako idejo. Prepričan bra letos pripravi vse potrebno za pravila šolskega centra: vsi usta- cije v sistemu šolanja? Ker bi der... In če ne bo steklo delo v si v njeno pravilnost, z dušo in pričetek šolanja po novi zamisli, novitelji morajo centru zagotoviti kdo hotel imeti Večje pravice šolskem centru letos, bo pač pri- srcem - kot nekateri hočejo Posebne komisije naj bi začele sredstva, prostore in predayatelj- kot drugi? hodnjeleto. Skoda le začas! _ 4. • t x. - • v™ ski kader; učne programe m na- VČASIH SE PRIMERI, da so In da me ta moja trma ne bo označiti tako tvoje zaneseno sta- pripravljati učne načrte m pro- črte morato vsi ustanovi_ nekateri ljudje ujub razbitim ilu- razočarala, sem prepričan. Ze za- nje, m sploh ne moreš pomisliti, grame za študij v vseh petih pa- tel ji; ako bo hotela katera druga zijam še vedno trmasti. Tako je to, ker se večina slovenskih to- da bi se utegnilo zgoditi tudi ka- nogah in na vseh treh stopnjah, tovarna izobraževati svoj kader tudi z menoj. Trdno sem namreč vam papirja, lesovine, celuloze in ko drugače, kot si si zamišljal. Te programe naj bi kasneje do- v tem centru, bo morala za to prepričan, da se bo tudi to prič- lepenke vedno glasneje oglaša: Vse je logično, drugo z drugim bili vsi ustanovitelji, jih sprejeli prispevati tudi finančna sredstva, kanje prej ali slej poleglo, da bo- »Šolski center mora čimprej za- povezano, zakon vzroka, in posle- ali zavrnili. In če se še prav spo- — Več kot jasno govore pravila! do ustanovitelji šolskega centra živeti. Nujno potrebujemo nov dice pa mora delovati natanko minjam tega kar so mi takrat Cernu torej to pričkanje? Ali pa papirne industrije vendarle začeli kader.« — Natanko tako pravijo, tako, da se ta tvoja ideja uresniči pripovedovali, so ustanovitelji te- morda zaradi te§a- ker kdo ne Pripravljati učne načrte in pro- BOJAN SAMARIN in sprevrže v stvarnost. Cez čas di sklenili, naj bi upravni odbor pa, kar na lepem in navkljub vsej sprejel dokončno podobo učnih logiki in vzročni odvisnosti, se programov in načrtov tja do ju-izkaže, da je od tistega, za kar nija. bi še do nedavna dal roko v VČASIH SE PRIMERI, da ogenj, ostalo le bore malo. In, ali ljudje pozabijo na to, kar bi mo-potem to tvoje novo duševno sta- raii storiti. To se je zgodilo tudi nje imenuješ ali razburjenost ali slovenskim papimičarjam. Da pa jezo ali razočaranje, je pač od- bi imeli nekateri izmed njih sploh visno od tebe samega, tvojega kaj početi, so se spustili v prepir temperamenta. za oslovo senco. Nekateri so za Približno tako se je zdaj zgo- to, da naj bi bil to samo sloven-dilo tudi meni. Se pred nedav- ska center, drugi spet trdijo, da bi nim sem namreč na ves glas in bilo veliko bolje, ko bi bil ob-z vsem svojim navdušenjem, a enem tudi jugoslovanski. Pa je to da bo ironija popolna — tudi prav res tisto najnujnejše, kar morajo v tem časopisu, na vsa usta raz- v tem trenutku rešiti papimičar-glašal, da so slovenske papirnice ji? Mar je to pomembnejše, kot PO STOPINJAH DELAVSKE ENOTNOSTI ustanovile svoj šolski center. Go- priprava učnih Načrtov in pro-voril sem o tem, da bo zdaj pa- gramov, zagotovitev predavate-pdma industrija vendarle prišla Ijev, inštruktorjev, opreme šolskih do strokovno primemo usposob- finančnih sredstev? Ali je ta pre-Ijenih strokovnjakov in delavcev r^rn^mhnpiši kr>t v««* dolžin da se tistim, ki bodo končali y - J; •••h "... , V knjižnici v Kamniku bodo že spomladi preuredili prostore in, takrat nameravajo tudi izpopolniti šolanje v novem šolskem centru, nostl’ “ 50 81 31“ 23)3311 ustano- fon(i strokovne, družbeno-ekonomske in politične literature, da bi tako zadostili vedno večjemu ne bo potrebno na delovnem me^ stelji šolskega centra sami? povpraševanju po tovrstni literaturi. Tako bodo delavci in uslužbenci iz kamniških podjetij in ustanov, »tu začeti učiti znova, kot se to Navsezadnje pa je povsem vse- med katerimi je vedno več zanimanja za strokovno splošno izobraževanje, lahko našli v knjižnici vse, sedaj dogaja učencem industrij- eno, ali je šolski center papirniške papirniške šole. In da ne po- farjev samo slovenski ali pa tudi navijam tedd to, kako zelo me je jugoslovanski. Važno je le to, da ^ bodo slovenske papirnice dobile kar potrebujejo. Dobrodošla! A da ne bo vprašanj — kdo« kaj, kje... naj kar takoj pove" mo, da mislimo na bibliografij0 najpomembnejšega gradiva z® proslave ob državnih praznikih in nekaterih obletnicah. Za sicer skromnim naslovom »Seznam gradiva za proslave« se skriva bogata zbirka kakih 5500 naslovov, priročnik, ki smo ga tako zelo težko pričakovali ob vsakem prazniku posebej. Kolektiv kranj* ske Študijske knjižnice, ki je t° gradivo zbral in uredil, ter založnik Društvo bibliotekarjev Slovenije sta v resnici poskrbela za nemajhno presenečenje. Pri urejanju te bibliografij® se je uredniški odbor odločil a® praktični vidik razvrščanja gr3' diva, za preglednost in enostavnost. Tako je za vsak praznik zbrano gradivo v posebnih oddelkih in zaradi lažjega iskanja razdeljeno na več skupin. Najprej so po abecednem redu navedem avtorji — oziroma naslovi del -člankov in razprav, nato sledi izbor najpomembnejšega gradiv® za deklamacije in recitacije, zatem za igrske in pevske nastop® in nazadnje še za razstave. Razumljivo, vsakemu naslovu sledi tudi podatek, kdaj in kje je izšel. Če pa naslov članka ali del® ne govori dovolj zgovorno o vsebini, so avtorji dodali kratke pojasnilo. Čeprav bibliografija navaja 1« laže dostopno gradivo, morem® vendarle ugotoviti, da bo le-t0 za marsikoga še vedno zelo težko dostopno. Temu je kriva dosedanja navada večine javnih knjižnic, da ne zbirajo gradiva iz periodičnega tiska. A upajmo, d® jih bo prav ta bibliografija opozorila na njihovo dosedanjo napako! In še o nečem je treba spregovoriti. O nakladi namreč. Samo 1000 izvodov. In večina njih je že razprodanih! Prav pa hi bilo, da bi imela tako bibliografijo vsaka knjižnica, vsako društvo, vsaka organizacija, podjetje ali ustanova. In tudi v knjigarnah bi jih moralo nekaj ostati-Zato želimo, da bi se založnik odločil za ponatis. Uredniški odbor pa, da bi vsako leto dodal snopič. bi se v šolskem centru vzgajali ,_. _ v, , iz njega strokovno tako usposob- ti nTvsTL^oniah ^ ^ ,16n kader’ kot ^ Potrebujejo. To U na vseh treh stopnjah, od de- pa je odvisno od njih samih, od tevca do tehnika m inženirja pa- £staJnoviteljev. To so si tudi ^ pirničarja. Zdaj pa moram pn- a J ^ eentra In av znati, da me je tisto moje takrat-. d / A čemu potem prfr. no navdušenje malce zaneslo. : ' slovenski) ne) jugoslovanski. Vsaj v pretiravanje, če ze ne v ‘ slovenski laž Tr. ali nai aat-a^,- 06, SlOVenSKl . . . VČASIH SE PRIMERI, da hočejo biti nekateri ljudje za vsako . _ . „ , ceno kratkovidni. Tako je tudi VČASIH SE PRIMERI, da se s temi, ki se zdaj pravdajo, da bi prav nič ne primeri (prav to pa šolski center papirničarjev ostal je tudi. vzrok mojega pisanja), gamo slovenski. Svet za papirno Včasih je lahko to dobro, včasih industrijo Jugoslavije je namreč ne. Včasih pa je lahko celo slabo, obljubil neomejena sredstva za Tako je tudi v tem primeru. Po pripravo učnih načrtov in pro- lai. In ali naj bom zaradi tega ali razburjen ali jezen ali razočaran, ne vem prav natanko, Za izobraževanje v »Tilann« EDEN IN VSI OSTAEI ^ Kamniška tovarna kovinskih izdelkov »TITAN« val1 osnovne metode proučevanja predavanjih in tudi niso nič b» v prihodnjih petih letih napravila velik korak pri “jm,TOmoWrZ>8S ffiTlirljrffiS. ‘ razširjanju svojih proizvodnih zmogljivosti. Za nova vodje^ odmikov, da bodo laže kušnje na mlade ljudi. Seminarji in tečaji bodo E?. daljših peripetijah in debatah o tem, ali naj bo center v Ljubljani ali kje drugje, ali naj bi vzga- gramov, pa tudi sicer bo prispeval sredstva za vzdrževanje centra, seveda, če se bodo v njem —•>----------““*** ---------------------------------- vodjem oddelkov, da bodo laže oetmuctijt .t* *u delovna mesta pa bodo potrebovali tudi več usposob- analizirali potrebe po strokovnem VSe^oldostak“tlhkokbodoanaU n^b Ijenih delavcev. Iz razgovora s predsednikom sindi- izobraževanju v svojem oddelku, domači strokovnjaki, kalne podružnice v »TITANU« tovarišem Cvirnom Tl Ijutdj®. h0?0 k. najboij podajo probleme in vodjem bodočega izobraževalnega središča • tova- Bavcev« 1 Pn uva;ian:|u novl posameznih delovnih mestih. .» •**•» i 11_____j , , j i . to bi bilo popolnoma zgrešeno, c rišem Miklom sklepamo, da bosta delavski svet m Seveda pa so tudi težave, ki bi predavatelje za te seminar] upravni odbor posvetila razpravam o tem, kako čim spremljajo uveljavljanje novega iskali izven podjetja. Res je s)' hitreje in Čim bolje usposobiti vrsto novih delavcev, izobraževanja v »TITA- cer da nekateri domači stroko; , ^ x x* . . ' . NU«. A to ni pomanjkanje sred- n jaki še nimajo dovolj pea.a&^ enako, ce ne se večjo pozornost, kot nabavi novih SfeV) kot bi marsikdo pričakoval, ških izkušenj, da bi lahko usp6®; strojev in gradnji novih objektov. Gre za zastarelo miselnost neka- no prenašali svoje znanje na d ru- te rih vodilnih ljudi, predvsem ge, marsikaj pa se da nadom®; Gom,, co Tv-.tP.rr, notrvrmrati v Preteklem lete so v »Tita- nili s proizvodnim postopkom, še nekaterih mojstrov, ki orna lova- stiti že s tem, če je pristop in to rta hi hilioKki rontor «.mo nu<< organizirali nekaj strokov- dalj časa, da so spoznali poslova- žujejo pomen novega izobraževal- nos mojstra do delavca proVll,e' slovenski7 Priznam meni hfto nih Predavani> vendar izobraže- nje podjetja, delo organov samo- nega sistema. Praktično pa se to A tudi k temu lahko mnogo d slovenski. Priznam, mem je to vaino del0 še zdaleč ni bilo siste- uoravlianin itd 7 n to smo skl e- odraža pri tem, ko nekaten zelo prinašajo seminarji za vodilni ka - več kot nerazumljivo. Ah je temu čno Delavski svet ^jfetja neradi sodelujejo na posameznih der. kasneje pozabili imenovati svoje knva bojazen nekaterih, da bi se • ^ , t h mh, da bomo odslej vsak mesec, zastopnike v upravni odbor šol- raven izobrazbe znižala, če bi se ; . ^ . 1 - ' ko sprejemamo nove ljudi v pod- T.^tT-0 r,:f„ „ a’ L33! SO SlCBr ŽC POSlall 03 56011- jali kader za^ papirno industrijo strokovno izpopolnjevali tudi depo starih načelih ali pa bi se iavcj jz drugih jugoslovanskih vendarle ogreli za nova, je vsa tovarn. In čeprav je ustanovite-stvar vendarle tolikanj dozorela, jjev centra devet, bi bila ta nova da se je sestala ustanovna skup- sredstva in pomoč več kot dobro-ščina in soglasno — z izjemo ene- došia. Je že tako, da več glav ga samega podjetja, katerega za- Več ve in da je iz več žepov vedno stopniki niso imeli glasovalne iage dobiti denar kot pa iz enega pravice, ker je pač niso hoteli samega, imeti — potrdila ustanovitev šolskega centra, sprejela pravila in se razšla. Nekateri ustanovitelji pa so skega centra, čeprav piše v pra- v centru izobraževali delavci za SjraIV+»k“,-r„3i,h.^.iUg^°Ian^±dUS.^Pa: ^^em tekem jetje, prirejali večdnevne uvajal- sprejeli, da to lahko in celo da pirja? Ali se nekateri ustanovi- morajo tako storiti. Tako se do TelTbofe d^hidrah ^tbSm^lfku^ - - na novo sprejeti ^a* v - JC danes upravni odbor še ni sestal, pred zahtevami drugih tovarn? delavcl seznanili z razvojem pod- ° Problemih izobraževanja precej ta je pokazal, da je med del pa čeprav je bil center ustanov- Ali se boje, da bodo morali nositi Hoteli ietia in tehnološkim postopkom, razpravija!. Memjp da bo po- veliko zanimanja za ta vprašaj Ijen že ob koncu novembra minu- stroške tudi za one, ki niso usta- S hSo m«to vort^ s Pavicami in dolžnostmi, ki jih treb™. na .tel? Precel sai se §a f ^^.^Trti prelec leta Naloea nnravneaa ort- novitelji? A vsa ta bojazen je bodo imeli v delovnem razmerju, Pohiteti, saj jih na to opozarja v skega sveta ude ežilo tudi P .8. stoletja ie ni pojasnjeno; m„rebiti vlnja v našem podjetju, smo ^. Skupno z mladinsko organiža- S^Tnmeme Ugitovili d® je bil Hrvat, morebiti Slovenec; vseka- smatrali za nujno takoj uvesti s e- fot tlhnei^lkem tvvrtonkn Že večkratrazPravl;|al1 so si največ znanja s tega P°d , • J ... . minnrie ra novo snreiete rt el n v- lotTlem tehnološkem postopku, o napredovanju mladih delavcev .(T,,; Iri L orak' kor pa ,e eden t.st.h skladateljev jngo- ^^^^^variš Mikel ki °b zakliučku seminarja pa so si na zahtevnejša delovna mesta« ,r^ ^n-h komisija11 slovanskega porekla, ki so delovali vsaj C6,« pnpoveauje tovans IVllKel, Ki novi rtolovr-i /solortali tu rti celotno cs-i— tlčno delali V raznih komiou „ v glavnem na tnjem in ra katere do ne’ se zdaj že nekaj mesecev kot vod- ogledal1 tudl Cel°tno n^o delavskega sveta. Vendar pa Ul£ T davna skoraj sploh nismo vedeli. Od- ja bodočega izobraževalnega sre- 1 ‘ ^rorn^ti ^ ^Ikateri tovitev, da delajo v večini k r mi rf d»j<> i’“ nudil« vpogled v kompozicijsko dišča ukvarja s temi vprašanji. 2e sedaj opažamo precejšnjo 1 J^h misii istl ljudje - nekateri c®1 ■ prakso tistega Jasa i„ v delavnico sko- »Temu problemu doslej sploh ni- razliko v tem, kako se počutijo de^“ v hf wi oh St v 633181111 komisijah, medtem ^ raj neznanega domačega mojstra. smo posvečali pozornosti. Ljudje, na delovnem mestu tisti delavci, mestih, čeprav bi bili ob dodat- mladih v teh organih ni — opZ Iz televiziiškega nrograma za nri ' ki so prišli v podjetje na novo, ki so bili sprejeti po starem na- 3613 izobraževanju sposobni zarja na da si praktičn0 zn® Pan so morali dokaj časa delati na činu, in tisti delavci, ki smo jih opravljati odgovornejša dela. Za- n. osvaja j d j 1judi Zato 8 ............................ ~ - - ...... * memmo, da bo moral nov si- ^,enili vseh 13 k°- !^^bra!eTan3Ti^n°u^ misij pri delavskem svetu, kgg seminarju, ki smo ga izvedli v Izobraziti mlade sposobne delavce za zahtevnejša delovna mesta Tudi sindikat v »TITANU« je seminar za člane delavskega lega leta. Naloga upravnega od- gfL2._.. r hod •• t d b t , bk 1 i I Sf Z m mestu oriroma s^i to menimo, da bo morah nov si- dve^^jr^i^- ^ vv slojem oddelku, da so se sezna- Podjetja.« — .^ž^rmo —™ - ... prvo, »Dvorak v Ameriki«, boste lahko popnlarnejši interpretatorji Schakespeara poslušali v četrtek ob 20. uri v drugem v Angliji, eden njih — Laurence Oli-programu. To bo komentirana glasbena vier — Pa ie ^n^i režiral. V pone-oddaja s podobno zasnovo, kot jo je deljek ob 19. uri boste lahko v TV pre-imela oddaja »Mozart v Pragi«. Ta je gledu gledali reportažo o sončnem mrku. bila nedavno na sporedu v drugem programu. Oddaje primerne, da minevanje umetnosti mojstra. Anton Dvofdk je prav v svojih do ob 20.30 je na 0 Konservativno miselnost bodo ovrgli praktični rezultati seči tudi na to področje, predvsem pa je naša skupna naloga bodo vključili tudi vrsto mi ljudi. temeljito proučiti najprej' potrebe s programom strokovnega po določenih kadrih, nato pa še družbeno-ekonomskega izobr®^ »Jasno je, da bo letošnji pro- daitkov o potrebah izobraževanja ^’?®pbv,n0,SbH.n vanja, ki ga bodo predvidoma 1 n. "ofl dn. n„ hn Rfv 7« gram strokovnega izobraževanja na delovnih mestih. Pri tem nam 5 ,,,delali še ta mesec, bodo v »TI1 ,, e take veste so posebno S^ ^ ^ le40draZ ^ IZt* ^ vpeljejo poslušalca v ra- sam. (ivo stivičič), eno izmed izvirnih ker smo šele na začetku poti Pro- vodje odde kov, mojstri, pr^deh ljudem tudi možnost, 83dobnega .sistema 12fbra^gnijo, .etnosti tega ali drugega domačih tv iger . temo iz NOB. v are- gram izobraževanja ^^aljše ob- «1^. VOdUm M^.Da da ° ^gov4nejšim in kvalitet- 1“®! koleteva.^^, sporedu zaključila odi dobje pa bo terjal precej priza- bi jih čim bolje usposobili 23 13 nejšim delom prideto do bol ega da4 lim srec Inih vabil«, v petek ob devanja in skupnega dela vseh delo, smo že v decembru v sode- 361013 Pna6]° 30 J sa težav, upajo sredstva ne bodo *o-V V‘"**n pretekleg'1 lettt smo ob^l,‘ gače ukvarjajo s širjenjem gle- novi^ i naŠe®a clališke kulture pri nas, da pen novinarja, ki je relel argumentirano in „ „ . ... ., ’ ..rT komentirano, kolikor se pač to v čašo- magaj° najtl najboljše rešitve, pisn da, opozoriti na nekaj res bolj pro- da sodelujejo pri oceni zlasti naičnih problemov naše gledališke kul- splošno družbenih problemov Z tnre. Pustil je ob strani repertoarno po- gledališkega področja, upošteva- Utiko poklicnih gledališč kot tudi kva- joč pri tem nujo skladnega ma- liteto njihovih uprizoritev in si zastavil terialnega in kulturnega razvoja predvsem dve vprašanji: Kakšno je naSih komun. Svet je namreč to daii"Vn0 r.(r0cje ■ s'0'cn5’‘lh gIe' poročilo odložil prav z namenom, halisč po ukinitvi kranjskega, koprske- , , , , , ga in ptujskega gledališča (kje in koli- da °. teh. Problemih spregovore ko so gostovala gledališča v v sezoni ^6 VSI tisti, ki. V dOSe etom a ven. ugotavljamo potrebo po vse večji j v , , , .• gledališki kulturi. darle se vedno le prodajalmc. Kaj pa potrošnik, v tem primeru potrošnik duhovnih dobrin? Ali mu IVolr*!! Ttlffili znamovednoponuditisvojebla- tj Sati ( Ali 1511 go, mu pustiti, da sam izbira, da I j a 1 w sam vpliva na naš asortiment? K Ofl lOŽf^TIATkill Menim, da je ta ločeni odnos med gledališčem in publiko ne-TirkTTkšai i II vzdržen za naš čas, da ne more- IIUl Uvlili mo več nekritično dopuščati od- ' ^ ' nosa — aktivni gledališčnik, pa naj bo poklicni ali amater, in pa- ■n ______ -x -u sivni gledalec oziroma poslušalec. Po proz^iimh gl^ališki^ po- ZakajBnačen,itim ta problem? Na- h. £akaj Še enkrat? čel ga j e ^ pravzaprav • £e ljubi jan- Svet za [kulturo in prosveto ski kongres Svobod in prosvetnih LRS je pred‘dnetfi poslušal po- društev.'Ne‘irioremo fiati Več zaročilo o nekaterih problemih po- dovoljni le s tem, da_ si gledali-klicnih in amaterskih gledališč, šča ustvarijo novo in številno, pa o' finansiranju gledališke dejav- ^n° Em ’ ® . ... bhka postaja aktivna, dejavna v hostj in o organizaciji gledali- svojem lastnem poustvarjanju kih skupin. Lahko bi rekli, gle- oz|roma zreia samostojna vredno-uališka problematika v vsej svoji jenja in presojanja, gledališkega razsežposti! Vsekakor je razve- v ožjem okviru, a splošno kultur-seljivo, da je ta problem prišel nega v širšem okviru usmerjanja na dnevni red, da je zbranega kulturnega razvoja svojega kraja zdaj ogromno preglednega gra- oziroma komune, diva, iz katerega se bo dalo po- To misel sem zapisala, ker se .Časi in s poštenim preudarkom mi zdi, da bi iz nje morali izluščiti vse tisto, kar terja re- ?? ocenjevanju vseh šir- «.■. , . . „„„ šib družbenih problemov gledali- ^e, kar terja novo oceno, .ke kuUum Qb takem izh(Kllšeu &Kladno z družbenimi premika nihče vefi ne bo smel reducirati ^dnjih let. Opravljeno je bilo najega podeželskega prebival-nedvomno ogromno delo, toda stva na pasivne sprejemalce nič manjše ali celo večje čaka predstav poklicnih gledališč; v zdaj vse tiste, ki se tako ali dru- taki luči ocenjujemo danes tudi vlogo gledališkega amaterja, Id potreb se na tej točki povezuje z naj bi bil most med pasivno pu- njegovo vlogo upravljavca na pod-bliko in poklicnim gledališčem; ročju kulturnega življenja. Tudi v tem okviru bi morali ocenjevati zato mora postati odnos med go-repertoarje gostujočih gledališč, stujočimi poklicnimi in ostalimi njihovih abonmajev izven doma- gledališči ter publiko aktiven, a če gledališke hiše; ob takem iz- pot'k temu ne morejo biti le gle-hodišču ne bi nihče več mogel dališke predstave, temveč tudi uveljaviti mnenja, da gre pri go- razgovori med gledališčniki in stovanjih vendarle le za nekak publiko, organizirani ali sponta-dolg podeželju in je zato treba ni, ob predstavi ali mimo nje, v igrati' seveda nekaj »lažjega«, ne gledališču ali klubu itd. Aktivna da bi ob tem pomislil, da tisto gledališka publika bo tista, ki bo »lažje« lahko domači amaterji o gledališki kulturi in njenem morda manj kvalitetno, a vendar- vrednotenju govorila tudi potem, le sami uprizorijo. Programska ko bo zapustila gledališki avdito-pontika gostovanj je torej ne- rij. dvomno problem, ob katerem bi Krog kulturnega osveščanja je se morala ta debata še ustavljati, res zapletena reč. Kdo ima v tem iskati tisto, kar bo sveže tudi po krogu največje naloge? Gotovo ti-idejah, ki jih bodo poklicna gle- sti, ki so najbolj osveščeni, ki mo-dališča širila ob svojih gostova- rajo v krog pritegovati druge, da njih. bodo le-ti zopet lahko pritegnili Ob repertoarni politiki gosto- nove. A ker so potrebe tako pr-vanj si postavljam tudi vpraša- vih..kot drugih in tretjih razljč-nje: ali ne bi prav pri tem mo- nč, 'morajo sodelovati, vsak s svo-rallsodelovati tudi aktivni in kul- jifh glasom, na svoji stopnji raz-tumo že osveščeni gledalci? Pro- vitostL blem kulturnega osveščanja po- (Se nadaljuje) sameznika in njegovih kulturnih SONJA GAŠPERŠIČ -' * lil v; !§ -''o '' ; ii I» ,' ■ Kdaj bodo člani dramske šekcije mežiSke Svobode spet zaigrali tako kot predlani v Velenju, ko so navdušili občinstvo .z imenitno uprizoritvijo Držičeve komedije »Dutido Maroje«? »Kavboj« Film je v svoji zvrsti — kateri, že naslov pove — dober, o tem ni dvoma. Sodi v tisto kategorijo filmov z Divjega zahoda, ki niso zgolj zabavni, ampak skoraj že umetniški.. Pametna zgodba, ki kaže življenje severnoameriških kavbojev — po naše: kravarjev — z manj romantične, zato pa nič manj zanimive in razburljive plati, dobri igralci pod dobrim režiserjem, barve, cinemascop. . . Zanimiv pa je film tudi po svoji vsebini, rekli bi: miselnosti, ki nam jo ponuja v premislek. Najbolj opažno in očitno: ni dovolj, da je človek trd, vztrajen, neizprosen v boju za dosego smotrov, ki si jih je zastavil — ampak mora ob vsem tem ostati tudi človeški. Lepo. Manj opazno in očitno: kakšni so ti smotri, ki si jih ljudje tam onstran velike luže zastavljajo, kaj so dosegli, ko so dosegli svoje smotre, kaj imajo potem? To, da se smejo blatni, umazani in neotesani naseliti v najdražjem hotelu velemesta, ker pač imajo denar, da hotel plačajo? Ali to, da smejo z revolverji streljati ščurke po zidovih hotelskih sob? Morebiti to, da smejo reči vsakomur vse, kar hočejo, reči in storiti, temu dobro, onemu pa žalitev in zlo, ker so pač take volje? Z drugimi besedami: z vztrajnostjo doseže človek ugled in varen položaj v družbi. Kaj mu nudi ta položaj: pravico, da si odtlej kroji odnos z drugimi po svojih pravilih, kakršnih koli pač že? Neukrotljiva volja do uspeha v življenju je eno. Človek človeku volk — to je pa že od nekdaj drugo: vidi ta svet pogoje za napredek tu, v vsebini teh treh besed? Zanimive misli sproži človeku takle boljši western! —šn Koncert popularnega abonmaja Spet sl moramo priklicati v spomin pomislek, ki ga je rodila že pretekla sezona: je nemara dobro, da so presledki med posameznimi koncerti popularnega (torej ljudskega) abonmaja tako nesorazmerno dolgi (oziroma kratki) kot to doživljamo pri nas, Saj je prav časovna kontinuiteta teh prireditev (mimo številnih drugih vzrokov, o katerih smo že govorili!) tista, ki bo zlagoma ustvarila med -novimi pošliišalci občutek In zavest stalnega koncertnega občinstva. Takih čini-teljev ne gre zanemarjati! — Mnogo bolj boleče in tudi mnogo bolj vznemirljivo pa je na zadnjem koncertu učinkovala, napol prazna dvorana, kakršne pri tem (zelenem) abonmaju še ne pomnimo. Tudi če odštejemo počitnice na univerzi, vzbuja tak obisk vrsto pomislekov ne posebno vesele narave. Kakšne so razmere in nazori po naših kolektivih, amaterskih zborih, ' »Svobodah«, klubih itd, da_ ostajajo popularni koncerti premalo obiskani? Kakšna in kolikšna je bila propaganda prirediteljev, kaj mislijo o glasbeni vzgoji profesorji na višjih gimnazijah in srednjih strokovnih šolah? Kako... da, še mnogo podobnih vprašanj! Koncert (13. februarja, velika dvorana Slovenske filharmonije) je bil skrbno pripravljen, prav tako podan ter je prinesel dobro izbran in zelo zanimiv spored. V prvem delu smo slišali Martinujeva šinfonietto »La Jolla« (prva izvedba v Jugoslaviji) ter krstno izvedbo Ramovševega Malega koncerta za fagot in godalni orkester, v drugem delu pa pri nas že dobro znano in priljubljeno Brahmsovo II. simfonijo. Koncert je dirigiral Bogo Leskovic, solistični part Ramovševega koncerta pa je odigral prof. Ivan Turšič iz Beograda. -i illlllllfllllll!l)llllllllllllllllllllll!llllll!llllllllllll!lll!l!lll!l!l!l!!llll!llllllll!l!!lll!llllll!!l!l!lllll!!!lll!lll!!!li!!ll!!ll!!ll!lll!llljj|||j|lll!!!ll!lllllli!ll NEUPRAVIČENA RAVNODUŠNOST Eno hudo občutljivo točko imajo pri naš tisti ne vsi, a še vedno precej in preveč — ki se kot frater ji ukvarjajo s kulturo in umetnostjo: KRI-TiKa. čim zaslišijo ali preberejo malo ostrejši stavek, ki ne izzveni v najtišjem pianissimu, ki h* okrašen z vsemi pomirjevalnimi »no ja«, »pa endar« in »kljub temu«, ampak odkrito opozori a napake, se vsuje pravcati plaz užaljenosti in hritpžb: Mi smo vendar samo amaterji! In potem ,6 začne razprava. Ali so lahko merila za tiste, se z umetniškim ustvarjanjem in poustvarja-lem ukvarjajo poklicno, enaka kot za tiste, ki to t)C)4hejo zgolj kot ljubitelji? Ali... Ne da bi zdaj podrobno razčlenjevali smisel d smoter amaterizma, si moramo biti na jasnem, a tudi v amaterskem udejstvovanju igra in hn 3n0 i -■* gc xavila tudi kritična beseda. Ne sicer kot vseodre- ^ v amaterskem udejstvovanju igra ... — ..edno bolj igrala pomembno vlogo kvaliteta. Ih ■lrri govorimo o kvaliteti, se bo ob tem nujno po- t tuai Knucna oeseua. me sicei n.vi vocuui^-»Joče priznanje ali uničujoča obsodba od zgoraj, .hjPak bolj kot šola, kjer bi lahko vsak spoznal lak6 in slabe strani, svoje in drugih, kar vse ahko samo koristi njegovemu delu. Tudi ne gre j6 1°, da bi bili vedno in povsod povsem dosledni ;J; bi vso prizadevnost, delo in uspehe amaterjev a Poklicnih igralcev, glasbenikov, pevcev metali ®h koš in potem ocenjevali po popolnoma enakih kriterijih, ker ne gre za tekmovanje med enimi in drugimi. Prav tako pa bi bilo neutemeljeno, da bi potegnili med njimi ostro mejo, saj konec koncev umetnost je ali pa ni umetnost. In če danes prirejamo okrajne in republiške revije za glasbene, pevske in igralske amaterske skupine, kjer se zbirajo najboljši in kjer smo videli že prav lepo število prav dobrih in tudi odličnih ansamblov, kjer so že skoraj zabrisane meje med amaterskim in poklicnim, je to najboljši dokaz^ kvalitetne rasti našega amaterizma, ob tem pa je že tudi potrebna tako pohvala kot opozorilo na morebitne pomanjkljivosti. . • . Na lanskoletni reviji amaterskih igralskih skupin v Kopru pa je prav kritika povzročila pri eni skupini hudo kri in nepotrebno ostro reakcijo. Gre za igralsko skupino mežiške Svobode, ki s svojo izvedbo Beaumarchaisovega Seviljskega brivca ni uspela. Takrat smo zapisali: Razočaranje: Vsi kritiki in žirija so bili tega mnenja. Še posebno je ta neuspeh presenetil zaradi tega, ker je ista skupina leto prej. V Velenju dosegla za imenitno uprizoritev Dunda Maro j a izredno priznanje. Zakaj so potem v Kopru odpovedali? Morda izbor igralcev za nekatere vloge ni bil najbolj posrečen, morda le ni bilo vse do kraja izdelano, pravijo pa tudi, da so imeli smolo, ker je imel eden glavnih igralcev nepredvidene tremo — tudi to se lahko zgodi vsakomur, zlasti amaterjem — ki je potegnila za seboj še vse ostale — bodi tako ali tako, kritika v celoti ni mogla biti najboljša, ne glede na subjektivne ocene 'posameznikov. Vse skupaj res ni bilo vredno tolikih razprav , in spet ponovnih razprav, če posledice teh kritik ne bi ostale do danes. Ko smo se namreč pred kratkim pri Mežičanih pozanimali, kaj pripravljajo za letošnjo okrajno revijo, ki bo v njihovi neposredni bližini, na Rav-Nič ne pripravljajo. Zato, ker smo izgubili voljo Nič he pripravljalo. Zato, ker smo izgubili voljo do dela, ker ste nas tako raztrgali: Res presenetljivo. In to, vse zaradi užaljenosti. Šo bile morda ocene res tako ostre in neobjektivne, da bi bila taka reakcija upravičena? Težko bi Soglašali s tem, čeprav je res, da kritiko vsak težko prenese, zlasti še amater. Vendar pa se te kritike v Kopru ih na prejšnjih revijah niso razdeljevale kar povprek, brej temeljitih presoj. To so bili bolj pogovori, sicer odkriti in pošteni pogovori med žirijo, kritiki in režiserji posameznih skupin. Res je'tudi, da so imeli glavno besedo še vedno kritiki. Temu: pa bi se dalo kaj lahko od-porhoči, če bi na-teh pogovorih sodelovali tudi vsi povabljeni režiserji skupin, ki So prijavili svoje predstave, a niso bili izbrani za republiško revijo, ostalo pa je samo pri povabilu. Tako razširjen krog ocenjevalcev bi lahko vplival na mnenje žirije in bi lahko uveljavili svoje pripombe, če bi 'še 'jim zdelo, da je ocenjevanje preostro, preveč gledano izključno z aspekta poklicnih gledališč. Zamujena, a ne tudi izgubljena priložnost. Mofda bodo letos režiserji le spoznali; da je samo v njihov prid, če sodelujejo na reviji, četudi njihova skupina ne bo nastopala. 'Aktivnost Mežičanov se je torej ustavila ob prvem neuspehu. Škoda. Res. škoda za tako vigra-no skupino, ki je že pokazala, kaj zmore in da zmore veliko. Trenutni neuspeh lahko doživi vsak, pa zato še ni treba vreči puške v koruzo. In to ob dejstvu, ko so prav s svojo veliko prizadev- nostjo in kvaliteto že postali trden in najpomembnejši temelj vsega kulturnega življenja v Mežici in bližnji okolici in so prebivalci z veseljem in zanimanjem sprejeli vsako njihovo predstavo. Zdaj, ko je zamrlo njihovo navdušenje, ni nikogar, ki bi skušal dramsko dejavnost spet postaviti na noge. Ob tem se lahko tudi sprašujemo, če skupina ni bila morda preveč zaprta v ozek, skoraj familiaren krog, kjer so sicer kot zelo homogena celota lahko dosegali lepe uspehe, vendar pa le preveč pozabljali na naraščaj, čeprav je zanimanja med mladino za delo na dramskem področju dovolj. Edini režiser morda res ni imel časa, da bi vodil še mladinsko sekcijo, med 15 dobrimi in rutiniranimi igralci pa bi se verjetno le našel tudi kdo, ki bi prevzel to delo. Tako pa je vsa dejavnost — če izvzamemo godbo na pihala — odvisna pravzaprav le od pripravljenosti ali nepripravljenosti ene same skupine in ni nastalo nič novega, čeprav to novo prav gotovo ne bi ogrožalo dosedanjega dela in uspehov skupine, ampak bi bilo samo nujno in potrebno zagotovilo za nadaljnji razvoj dramske sekcije in za nastanek morda še drugih, širših, klubskih oblik dela pri Svobodi. Vprašanje režiserja je v Mežici nasploh najbolj nerazčiščeno. Danes je večina igralcev že pozabila na užaljenost in bi radi spet igrali, ni pa nikogar, ki bi jih vodil. Res je režiser gonilna sila, če pa je igralska skupina tako močna kot mežiška, bi nedvomno tudi v svojih vrstah našli nekoga, ki bi nadaljeval započeto delo. Saj nekaj so že razmišljali, se pripravljali, celo igre že imajo pripravljene, začeli 4pa še niso, ker posamezniki nimajo časa. Po vsem tem — ali je najbolj pošteno do igralcev in prebivalcev, da dosedanji režiser ne pride z dobro voljo nasproti tistim, ki bi radi nekaj ustvarili? Nejasne obljube, da bo, če ne prej pa jeseni, spet prijel za delo, smo sicer slišali. Ce ne bo ostalo samo pri obljubah, bo to prav gotovo bolj pohvale vredno dejanje kot malodušna resignacija zaradi nekakšnih kritik, ki prav gotovo niso bile izrečene zato, da bi zavrle delo na dramskem področju. V. Samide Proti Veneri... Proti Veneri... Proti Veneri... Proti Veneri... Proti Veneri... VZPON NAŠE MIKROSKOPIJE »Elektromedicina« nudi dva odlična mikroskopa na leto Podjetje »Elektromediclna« v Ljubljani — kolektiv, ki šteje le 92 delavcev in uslužbencev — je navzlic skromni opremi in tesnim prostorom, torej kljub velikim oviram pripravljeno izdelati vsako leto po dva sodobna elektronska mikroskopa, kakršnega vidimo na sliki. »Elektromedicina« je s takšnim elektronskim mikroskopom Iz-nenadila našo tehniško javnost na lanskem mednarodnem sejmu elektronike v Ljubljani. Mikroskop, čigar prototip Je Izdelati univ. prof. dr. inž. Aleš Stroj- nik, omogoča povečave od 2008 do 30.000- krat. Z dodatno optično napravo so možne celo 100.000-kratne povečave. V mikroskopu je vzgrajena tudi kamera za 40 mikroposnetkov. Tako velike povečave so izredno dobrodošle za razne Inštitute in laboratorije. Da pa bi si približno predstavljali te velike povečave, si oglejmo priloženo sliko površine tehničnega aluminija, ki je z našim mikroskopom povečana •samo-« 15.000- krat. iVSEMIRSKE IZVIDNICE Ob izstrelitvi Korabla II in kozmične ladje, ki leti proti Vened Letos 4. februarja so v Sovjetski zvezi uspešno izstrelili novo izpopolnjeno večstopenjsko kozmično raketo, ki je ponesla na pot okrog Zemlje 6483 kg težak umetni satelit »Korabl«. Vest, da se je sovjetskim znanstvenikom posrečilo izstreliti tako težek satelit, je presenetila vso svetovno javnost, posebno še znanstvene kroge, ki napeto spremljajo vsak nov uspeh sovjetske znanosti. ^ Kako daleč je doslej napredovala sovjetska znanost ne le glede možnosti izstrelitve rakete in satelita s človeško posadko, temveč tudi glede varnega pristanka? O tem ugiba marsikdo, kajti sovjetski znanstveniki so v svojih izjavah kaj previdni in običajno malce preskromni. Radi presenečajo. Čeprav človekov polet v vesolje zahteva precizne rešitve za vrsto zelo zapletenih problemov, vendarle lahko trdimo, da so sovjetski znanstveniki vse te probleme reševali zelo preudarno, sistematično in zato tudi zelo uspešno. To je najbolje razvidno iz podatkov o posameznih sovjetskih satelitih, kakor tudi iz podatkov o njihovih kozmičnih ladjah. Umetni sateliti: teža Sputnik I 83 kg Sputnik II 504 kg Sputnik III 1.327 kg Korabl I 4.544 k« Korabl II 6.483 kg Kozmične ladje! teža Lunik I 361 kg Lunik II 890 kg Lunik III 435 kg Medplanetarna postaja, ki je na poti na Venero 643,5 kg PISALNI STROJ ZA VSAKOGAR Gladka površina aluminija pod elektronskim mikroskopom Tovarna pisalnih strojev -TOPS- v Savljah pri Ljubljani bo v kratkem dala na trg novo serijo malih prenosnih pisalnih strojev z značko »TOPS-Ml«, ki so nedavno s svojo elegantno obliko, solidno konstrukcijo in nizko ceno vzbudili veliko zanimanje. Prva serija, ki je štela 400 kosov, je bila že v nekaj dneh razprodana. Druga serija, ki jo pripravljajo, bo štela že okrog 2600 kosov. Ce bo šlo vse po sreči, bo tovarna pisalnih strojev -TOPS- letos oskrbela naš domači trg že s 5000 pisalnih strojev te znamke. »TOPS-M1- je sodoben model prenosnega oziroma potovalnega pisalnega stroja. Ta stroj je docela kovinske konstrukcije vključno z ohišjem, ki je iz aluminija, a tako oblikovano in površinsko tako obdelano, da bi vsakdo lahko pomislil, da je iz plastične mase. Omenjeni stroj ima enako število znakov oziroma tipk kot vsak večji standardni pisalni stroj. Dolžina in širina stroja znaša 30 cm, višina le 7,5 cm, težak pa je 3,4 kg, oziroma s torbico vred 4,5 kg. Kakor nas preseneča ta njegova zares elegantna oblika in izredno solidna konstrukcija, tako nas prijetno preseneča olekule bodo pokorne Od prve petletke so tako imenovane umetne snovi ali mase sopotnik vsakdanjega življenja tudi pri nas. Začelo se je v »Jugovinilu«, ob katerem se je razvila povsem nova panoga, ki nam nudi najrazličnejše potrošne artikle za vsakdanjo rabo. V naslednjih letih naj bi v Zagrebu in Rušah pri Mariboru zgradili še nove industrijske obrate za proizvodnjo raznih umetnih plastičnih mas, obrate, ki nam bodo brez dvoma še bolj približali uporabnost tega novega materiala. Vpogled na tržišče plastičnih mas Je ipričo njihove razširjenosti nenavadno težko. Pravijo, da je razširjenih že okoli 5000 vrst raznih umetnih plastičnih sinovi... 2e nekaj let plovejo po morju velike tovorne ladje z nosilnostjo do 8000 ton, ladijski vijaki pa niso več iz kovine, ampak iz umetnih snovi. Ta njihova uporabnost je morda najbolj imenitna manifestacija te tehnične pridobitve, ki jo pozna človek od angleškega kemika Thomasa Taylorja, ko je le-ta pred dobrimi sto leti 1. 1859 prijavil londonskemu patentnemu uradu svoj patent it. 787, ki je opisoval postopek za zboljšanje trdnosti papirja. Preprosta je bila Taylorjeva zamisel v primerjavi z izdelki, ki nam jih dandanes nudi industrija umetnih plastičnih mas. Taylor je 'predlagal, naj bi posamezne lege papirje prepojili z raztopino cinkovega klorida in jih naložili drugo na drugo. Odprl je zgolj možnost, da so ljudje lahko hodili okrog po svetu z nekoliko enostavneje in čed-neje izdelanimi popotnimi torbami, kakor poprej. Postopoma pa se je ravno na osnovi njegovega patenta razvila Industrijska panoga z morda najbolj masovno proizvodnjo, kar jih poznamo dandanes. Umetne snovi, ki so začele svojo kariero kot popotne torbe, krožijo danes kot najbolj precizni sestavni deli satelitov v vsemirju. Strokovnjaki iz laboratorijev, in sicer iz laboratorijev, katerih dejavnost je strogo usmerjena le v prihodnost, pa podcenjujejo celo to po- membno uporabno možnost umetnih snovi. , Tehniki nameravajo namreč uporabiti umetne snovi tudi za izdelavo umetnih otokov, jih pokriti z zemljo in zasidrati v južnih morjih, da bi imeli na njih velike vrtove-amfibije... SNOVI PO NAROČILU Industrijski svet z velikim spoštovanjem izgovarja geslo: blagostanje za vse — s pomočjo umetnih snovi! Stiskane, brizgane, vlečene in valjane umetne snovi dejansko postajajo potrošne dobrine:, ki nam olajšujejo, po-cenjujejo in tudi olepšujejo vsakdanje življenje. Umetne snovi imajo namreč predvsem eno veliko prednost pred naravnimi, ki jo bomo morali upoštevati tudi pri nas. Snovi oz. materiali, ki smo jih poznali pred umetnimi, so različni po kakovosti, različne so količine njihovih nahajališč — in zato nihajo tudi njihove cene. In naposled: redko katera snov, ki jo poznamo iz narave, je tudi popolna. Umetne snovi pa je mogoče pripraviti za vedno več uporabnih možnosti, jih izgotoviti tako rekoč po naročilu, in to tako, da so v uporabi tudi čimbolj racionalne. Bolj, ko se širi uporaba umetnih snovi, tembolj ekonomična je njihova proizvodnja in zato tudi vsebolj poceni. S snovmi, ki jih poznamo iz narave, pa je običajno drugače, saj jih je z naraščajočo eksploatacijo vse manj in so zato dražje. Na svetovnem tržišču ugotavljajo g tem v sveži padec cen pri umetnih snoveh kar za polovico, In to prej ko v enem samem desetletju I JEKLO IMA TEKMECA Raznovrstno uporabnost umetnih sinovi pa najbolje označuje tudi prehod velikih jeklarskih družb po svetu na proizvodnjo umetnih snovi. L e-te namreč niso uporabne samo kot igračke, kot namizni prti in podobno, kakor jih srečavamo, ampak tudi kot zobata kolesa, izolatorji, tesnila, ceri, ventili, jedra za naritje tuljav itd. Med umetnimi snovmi oz. med imeni, ki jih pozna tehnično izobražen človek zanje, se je v zadnjem času posebno uveljavil n. pr. makrolon. Ta snov vzdrži med drugim pri temperaturah od —100° do +135° C, ne da bi spremenila svoje lastnosti. Obstojna je pred vsemi vremenskimi neprilikami, obstojna je za svetlobo. Obdelovati jo je moč po vseh postopkih, ki jih uporabljajo v industriji umetnih snovi in celo žeblje bi lahko delali iz nje. Pet let so trajali poskusi, da je postal makrolon uporaben v vsakdanjem življenju. Ze prej pa so se srečali z ma-krolonom, s to umetno snovjo, ki je V bistvu polykarbonat, mnogi kemiki, med njimi tudi iznajditelj naylona Američan Carothers, ne da bi se jim zdela uporabna. OSNOVA — DOLG eksperiment Molekule tega polykarbonata so se namreč dolgo upirale vsem poskusom, da bi jih razvrstili, kot je potrebno za trdno snov z vsemi lastnostmi umetnih snovi. Sto in sto poskusov se je ponesrečilo. Naposled pa je ta snov le prestala vse poskuse glede njene električne prevodnosti, vzdržljivosti pri temperaturah, preizkuse glede trdnosti in številne druge. Strokovnjaki prarijo, da je sicer že moč dokaj dobro vnaprej preračunati lastnosti molekul umetnih snovi, toda še vedno morajo mnogo eksperimentirati, kajti molekule vendarle niso pokorne kar same od sebe. In prav zato je tako množična razširitev umetnih »novi še tem več j a zmaga znanosti, Ličen, predvsem pa praktičen potovalni pisalni stroj. Izdelala ga je tovarna TOPS tudi cena 49.800 dinarjev (ne upoštevajoč občinski prometni davek), ki je za izdelek zares nizka. Pisalni stroj je danes bolj ali manj potreben že skoraj vsakemu človeku. Prav pri tem modelu so uresničeni pogoji, da tudi pisalni stroj postane del našega standarda, saj dejansko ni prav nič dražji od povprečnega radijskega sprejemnika ali fotoaparata. :«X ,„7 .1,000 OOP**- - - ,50 008*>o«*'* w. Sovjetska kozmična raketa z _______ avtomatsko medplanetarno postajo leti 4 — od 12. t. m. proti skrivnostnemu planetu Veneri s hitrostjo 20.000 km na uro. ®d daljcnost Venere od Zemlje je trenutno najmanjša in zato so pogoji za ta P°J® prav sedaj tudi najbolj ugodni. Že v drugi polovici meseca maja bo medpl*0 f tarna postaja dosegla področje Venere, o kateri vemo, da je nenehno obdan* * plaščem gostih oblakov, sicer pa jo »poznamo« kot zvezdo Večernico ali P* zvezdo Danico. Venera je kot eden izmed devetih planetov našega sončnega ® „ stema še najbolj podobna Zemlji. Njen ekvatorialni premer znaša namreč kilometrov, premer Zemlje pa je 12.757 km, tako da je njena masa le za 1® „ manjša od mase Zemlje. Med svojim gibanjem se Venera nahaja povprečno * 40 milijonov kilometrov bliže Soncu kakor Zemlji. Morda bo prav ta planet čas prizorišče prvega človekovega pristanka v vsemirju. Od prvega umetnega satelita, slovitega »Sputnika« št. I, ki so ga izstrelili v Sovjetski zvezi 4. oktobra leta 1957, s° sovjetski znanstveniki neprestano presenečali s težo, ki je v primerjavi s podobnimi ameriškimi sateliti vseskozi bila zares fantastična. Razumljivo je, da se je teža pri zemeljskih satelitih hitreje večala kot pri kozmičnih ladjah, ki jih je pač treba docela iztrgati 1* gravitacijskega področja našega planeta— Zemlje. To dokazuje, da so vsi ti eksperimenti od prvega začetka imeli težnjo ustvariti realne pogoje za človekov polet v vsemirje. Ti pogoji so danes že ustvarjeni, saj je logično, da bi telo, katerega teža je enaka teži desetih osebnih avtomobilov (n. pr. satelit »Korabl« II) lahko poneslo s seboT na 1® enega človeka, temveč tudi manjšo pO' sadko. Spričo dejstva, da že malenkostn* povečanja teže satelitov in kozmičnih ladij zahtevajo neprimeroma večje p0" tisne moči raket, pripisujejo največji uspeh sovjetske znanosti prav razvoju raketne tehnike, se pravi sestavi pogonskih goriv In izredno odpornim kovinskim leguram, kakršnih doslej ni p°' znala sodobna znanost. Razvoj te tehnike, v kateri ima sovjetska znanost prav gotovo naj večje tradicije, je šel hitrejšo pot, kot bi to sploh mogli predvidevati. Izreden napredek je opaziti prav po 1958. letu, t. j. v razdobju pri' prav za izstrelitev poslednjih dveh satelitov, ki prednjačita predvsem s svojo ogromno težo. Vse kaže, da so sovjetski znanstveniki odkrili docela nova pogonska goriva, saj se Isto odraža tudi na teži najnovejše medplanetarne postaje, ki so jo izstrelili 12. februarja in je trenutno na poti proti planetu Veneri. Eno vsekakor drži: polet človeka * zemeljskim satelitom je dejansko ž® možen in verjetno bodo kaj kmal11 ustvarjeni tudi pogoji za polet izven gravitacijskega področja. Vprašanje P8 je, kako je sovjetska znanost rešila r® tudi probleme varnega povratka in Prl' Stanka človeka po poletih okrog Zemlje ali celo po preletu dela vesolja. Odgovor je deloma že dal Lunik III, ^ so ga izstrelili točno na drugo obletni®0 prvega Sputnika, 4. oktobra 1959, ki Pa je, kot vemo, ponesel s seboj 435 kg težko avtomatizirano medplanetarno P°' • stajo, iz katere so dobili celo vrsto in' formacij, med njimi tudi nekaj sto f°' tografij Lune. Ze pri tej kozmični r8' keti so sovjetski znanstveniki uveljavil* vrsto naj popolnejših pripomočkov avtomatike in elektronike, ki so deloval8 Izredno precizno, saj bi sicer ne imel* pred seboj tako odličnih fotografij ne, a zlasti ne njene zadnje strani. . Tudi najnovejša kozmična raketa, m je 12. februarja letos izstrelila noveg8 satelita ter naknadno omogočila staf 643,5 kg težke medplanetarne postal proti planetu dokazuje s svojim izredn zapletenim sistemom za daljinsk0 upravljanje, da so uspehi sovjetske zna' nosti tudi v tem pogledu presenetljly' Upravljanje takšnih teles z Zem«^ torej ne predstavlja nobenega probl®' ma. Težje je morda vprašanje zavit®' nja teh kozmičnih teles ob po vrat k skozi zemeljsko ozračje, kar pa je spt*' čo odličnega sistema za dalj mak upravljanje že sekundarnega pomena. TEL E SNA VZG ŠPORTNI DAN »Jutri fti pouka!« se je pred dnevi prismejal nadobudni šolarček iz šole in veselo zalučal torbo v kot. »Oho! Zakaj pa ne?« • »Športni dan bomo imeli.« »Športni dan?« »Ja. Sončni mrk bomo šli gledat!« ?!!« Naj mi reformirana šola ne zameri, če moji nerefor-mirani možgani niso takoj doumeli kakšno zvezo ima sončni mrk s športom, oziroma, če te športne discipline — gledanje sončnega mrka — nisem doslej poznal. Živel sem v prepričanju, da sodi vsa stvar v področje astronomije, čeprav s tem ne mislim trditi, da ni prav, ( da so si otroci ta zanimivi i prirodni pojav ogledali. Nikakor! Vse kar me moti, je to, zakaj niso tega preprosto opravili v okviru pouka o spoznavanju prirode? Rekli boste, da sem formalist. Dovolite! Ne gre za ime, ampak za to, kaj pod določenim imenom pojmujemo. Če pravite »športni dan«, potem, vidite, si človek predstavlja lep sončni dan, poln Prazničnega vzdušja, takšen dan, ko je ves razred ali vsa šola na nogah, ko sošolci tekmujejo med seboj; starejši v raznih lahkoatletskih disciplinah, drugi v plavanju ali smučanju, ko se pomerijo med seboj reprezentance A in B razredov v igrah z žogo, morda celo reprezentance različnih šol! Kaj vem, ob vsakem resničnem športnem dnevu pričakuje človek vsaj imena zmagovalcev, imena novih prvakov, in potem pričakuje tudi to, da ta imena objavijo v šolskem listu ali na stenskem časopisu. Zakaj ne bi najboljšim podelili diplome ali stalne prehodne Pokale?! Takšen prehodni Pokal bi si lahko omislil vsak razred iz samoprispevkov učencev! Vse to bi za mlade glavice Pomenilo veliko doživetje. Popestrilo bi enolično šolsko »telovadbo«, navdušilo bi otroke za posamezne športne Panoge in jih vzpodbudilo k aktivnemu športnemu udejstvovanju. Takšen rezervoar bodočih športnikov pa bi se brez dvoma kaj hitro začutil n vsem našem športnem živ-Ijenju. Če pravimo »športni dan« in peljemo otroke na sprehod na Rožnik — potem ni to noben športni dan! Otroci •e lahko sprehajajo brez nas, « •••• , Pa se ne, ker jim je spreha-}anje dolgočasno. Otroci se Lovijo, prekopicujejo in ple-tajo vsak dan, sami, ne da bi 6akali na naš športni dan! Ne gre torej za ime. Gre *a vsebino! Gre za to, da s o vsebino damo otrokom ne-hnj novega! Na Hvaru je nekaj sto L^tronomov opazovalo sončni Bomo rekli, da so imeli oni Špo' *'” rl.nv ^ Si l o Delavske športne igre mariborskih kolektivov DOBER START Organizacija delavskih športnih iger v Mariboru na novi poti. Težišče dejavnosti preneseno na občinske sindikalne svete. Po dosedanjih prijavah sodeč se obeta letos veliko večja udeležba kot v preteklih letih. Pred dnevi Je Okrajni sindikalni svet sklical sestanek vseh športnih referentov občinskih sindikalnih svetov, da bi se pogo-riH o organizaciji letošnjih delavskih športnih iger. Po skromnih začetkih v preteklih letih so končno igre pognale korenine med športniki sindikalnih organizacij. Po podatkih, ki jih je zbrala športna komisija OSS, se je v lanskem letu udeležilo iger preko 5000 delavcev. Najbolj množična je bila udeležba ravenskih žele-zarjev, ki so samo v kegljanju postavili kar 42 ekip. To je tudi edini kolektiv, ki se je v preteklem letu udeležil iger v vseh športnih panogah, razen v odbojki. Analiza je pokazala, da med športniki ni bilo zanimanja edino za odbojko in rokomet! Vzroke za takšno nezanimanje pa je iskati drugod. Športniki so bili namreč proti temu, da bi na tekmovanjih nastopali tudi tisti, ki so registrirani kot redni tekmovalci v teh panogah. Ker jim tega niso ugodili. Je padlo zanimanje, češ da takšna tekmovanja niso zanimiva, ker se že vnaprej ve, kdo bo zmagovalec. Vse to je prispevalo, da se je športna komisija pri OSS odločila za nekaj pomembnih sklepov. Predvsem je bil sprejet sklep, da se športnih iger ne more udeležiti nihče, ki je kot registriran tekmovalec nastopal v preteklem letu v enem ali drugem klubu. Ta sklep so kolektivi toplo pozdravili. Zaradi velikega števila prijav so tudi odločili, da naj se športne igre vršijo po liga-sdstemu v občinah, dva ali trije prvoplasirani pa nastopijo potem V finalnih igrah v Mariboru. Tekmovanja se bodo odvijala v občinah tako, da bo vsaka ekipa tekmovala z vsako; ekipa, ki bo tako zbrala največ točk, se bo uvrstila v finalni del tekmovanja. S tem bo izpolnjena želja članov sindi- kalnih podružnic, da naj tekmovanja ne bodo enkratna, temveč naj se odvijajo dalj časa. Za tekmovanje v namiznem tenisu je bila sprejeta še novost, da se tekmuje v treh skupinah. V prvi naj bi bilo 12 najboljših iz preteklega leta. ostale ekipe naj bi tekmovale v drugi skupini. V kolikor bi bilo število novoprijavijenih tako veliko, da bi bila izvedba tekmovanj pre-komplicirana, bi se ustanovila še tretja skupina — vsekakor pa bo pri naslednjih športnih igrah zaživela tudi tretja skupina. Tekmovanja v namiznem tenisu se bodo začela 13. februarja, kar bo tudi uraden začetek delavsko športnih iger v letošnjem letu. Omenjena oblika tekmovanj je bila sprejeta tudi zato, ker bo na ta način potrebnih veliko Počitnic je konec. Dolge kače smučarjev pred kranjskogorsko žičnico so se skrajšale, vendar — navdušenih ljubiteljev tega športa tudi sedaj ne manjka. manj finančnih sredstev pri veliko večji udeležbi, istočasno pa ne bo nepotrebnega izgubljanja delavnega časa, kar pomeni pri vse večjih planskih nalogah kolektivov še en razlog več, da so se prenesla tekmovanja na ožja področja — občinske sindikalne svete. Na tem sestanku je bil sprejet še sklep, da tehnično stran izvedbe športnih iger prevzamejo posamezni športni delavci, katerim bodo dala društva in klubi na razpolago svoj tehnični in sodniški kader. S tem sKle-pom so se v celoti strinjali na- vzoči predstavniki posameznih klubov, ker bodo ravno oni sami imeli največ priložnosti, da na teh množičnih tekmovanjih odkrijejo skrite talente, ki bodo pomnožili vrste v posameznih društvih in klubih. S sprejetimi sklepi bodo športne igre mariborskih kolektivov nedvomno pridobile na popularnosti in množičnosti, kar je tudi namen prireditelja, ki skuša na ta način zainteresirati vse tiste člane kolektivov, ki so doslej iz kakršnihkoli vzrokov stali ob strani. Jaki. OBISK PRI »NAJVIŠJEM« ŠPORTNEM KLUBU V SLOVENIJI. NAVDUŠENJA ZA SMUČANJE VEC KOT DOVOLJ. TEŽAVE KRAJEV, KI LEŽE ZA HRBTOM ŽIVLJENJA. 62 IDEALISTOV POD GRINTOVCEM Morda bi radi takoj dokaza? Naj bo! Jezersko Je naselje s približno 700 »dušami«. In če je med temi 62 navdušenih smučarjev, 62 idealistov, je to vsekakor presenetljivo lep odstotek. Pa nikar ne mislite, da so to kakšni nedeljski zapečkarji, ki morda dvakrat ali trikrat na leto privlečejo dilce s podstrešja ter gredo za pol urice občudovat zasneženo prirodo. Teh 62 Idealistov je tekmovalcev, takih, ki pridejo vsaj na društvene tekme! Seveda, večji del so med njimi mladi. Najmlajši so stari komaj 10 let, imajo pa tudi 8 starejših tekmovalcev — med 20. in 30. letom starosti. IJa. Potem pa imajo še sankače. Ta klub so ustanovili šele pred nekaj leti. Za predsednika so izbrali — i, koga neki, spet Andreja Karničarja. Imajo tudi zelo marljivo strelsko družino, ki ji predseduje tov. Karničar. »■Lani smo dogradili igrišči za rokomet in odbojko. Nekaj denarja nam je dal občinski svet za telesno kulturo v Kranju, sicer pa smo večino del opravili sami, kar udarniško. Morali smo s kamioni navoziti na igrišča več kot 600 kubičnih metrov materiala. Ni bilo lahko. Prispevali smo skoraj 1000 udarniških ur. Toda zdaj le imamo svoje igrišče,« je razlagal ne- llll!llllllll!lill!llllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllHlllllllllllllllll!llllllll!lll!llllllllilllllllllllllll!lll!llllll!lll!llllllllllllllllllllilllllininni!!!! = n v prejšnji številki ste lahko prebrali ] I marsikatero pikro na rovaš dvomljive mno- i | ZlCNOSTI V NAŠEM SMUČARSKEM ŠPORTU. NE- | 1 DVOMNO DRŽI, DA S SMUČANJEM PRI NAS NI 1 1 PREVEC ROŽNATO, KLJUB TEMU PA SE NAJDEMO 1 | KRAJE — ZLASTI MANJŠA, OD VELIKIH MEST OD- | | D AL JEN A NASELJA — KJER JE NAVDUŠENJA ZA 1 1 SMUČANJE KOLIKOR HOČETE. IN NE SAMO NA- 1 | VDUSENJA, TUDI LJUDI, KI ZA DVIG IN ORGANI- I | ZACIJO TEGA ŠPORTA KAJ NAREDIJO! EDEN TAKIH | 1 KRAJEV JE TUDI JEZERSKO. ■ ' 1 llllllllllllll!lllllllllll!ll!llllllllllllllllllllllllllllllll!l!llllll!llll>l!llllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllinilllllllllllll>lllll>llll OBČIM ŠIŠKA VABI M ZIMSKE ŠPORTNE IGRE Cez teden dni bo spet oživel svet okrog litostrojske koče na Soriški planini. Tam se bodo pomerili za prvenstvo občine tekmovalci delovnih kolektivov s področja Šiška-Šentvid; nika-ke zvezde, nikaki mednarodni reprezentanti, ampak ljudje iz zakajenih pisarn, delavci iz hrupnih delavnic, ki se jim hoče sonca, ki znajo ceniti vsako urico, ki jo morejo preživeti na čistem zraku in v veseli igri. Tov. Ludvik Lah, ki je prevzel—tehnično organizacijo celotne prireditve, pravi takole: »OSS občine Šiška se dobro zaveda pomena športne rekreacije delovnega človeka. Zato je v ta namen zagotovil nekaj finančnih sredstev za zimske in letne športne igre. Zimske igre s tekmovanjem v tekih in veleslalomu bomo priredili 26. februarja na Soriški planini, kjer smo jih uspešno opravili tudi že lani. Prvotno smo nameravali organizirati tekmovanje v širšem merilu, in sicer kot prvenstvo mesta Ljubljane. Žal nam omejene finančne možnosti to preprečujejo in bo tako ostalo le pri prvenstvu združenih občin Siška-Sentvid. Kljub sindikalnemu značaju tekmovanja sem prepričan, da bomo čez teden dni na Soriški planini priče zagrizenim borbam, katerih ne najmanjši pomen bo predvsem v tem, da utrdijo tovarištvo med člani kolektivov in jim dajo novega poleta za redno poklicno delo." ETO »ANDREJ, PRIDI!..." Verjetno na Jezerskem ne bi bilo toliko življenja pozimi — In zadnja leta tudi poleti — če ne bi bilo v tem gorskem naselju Andreja Karničarja. Verjetno bi se vsak smučar po svoje podil po strmih bregovih ali pa ga zgledi drugih sploh ne bi pritegnili. Tako pa neumorni smučarski predsednik poskrbi, da življenje ne more zamreti. Lani so v klubu praznovali tridesetletnico smučarskega organiziranega življenja. »Pozimi sploh nimam miru," je pripovedoval tovariš Karničar, ki je poleti oskrbnik Češke koče. »Kar naprej me nadlegujejo. Andrej, pridi, nam boš kaj pokazal! Andrej, pridi, nam boš postavil progo! Andrej, vzemi s seboj stoperico! Bomo šli na čas! Stalno Andrej sem, Andrej tja..." Iz predala je potegnil kup startnih številk. »Poglejte, zdaj grem spet na tekmo. Se dobro, da ste me dobili." MALO DENARJA, A PRIDNE ROKE Tistih 62 smučarjev seveda ni vse, kar premorejo na Jezerskem. V smučarskem klubu je včlanjenih okoli 120 ljudi, seveda, dobra polovica je podpornih članov. A tudi to nekaj ve- umorni športni delavec, ki je že enajst let predsednik jezerskih športnikov. Poleti, ko toplo sonce tudi s severnih pobočij prežene snežno odejo, se jezerski smučarji prelevijo v rokometaše in odbojkarje. Lani so nabavili tudi mrežo in žoge, letos pa nameravajo še zgraditi nekaj naprav za atletiko — za sprint, skoke v višino in daljino, za met krogle. To pa bo zanje kar dovolj. Ko se bodo v rokometu nekoliko izpopolnili, se bodo prijavili v tekmovalno gorenjsko podzvez-no ligo. Pravijo, da jim nadarjenih igralcev, ki so pozimi na moč umi na dilcah, poleti pa na igrišču, ne bo primanjkovalo. »Pred 5 ali 6 leti smo zgradili udarniško tudi svojo kočo," je nadaljeval predsednik. »Nedavno smo imeli v njej tečaj za pionirje. Nad 30 smo jih zbrali in cel teden — dopoldne in popoldne — uvajali v skrivnosti slaloma. Veliko so pridobili v tistem tednu." »Omenili ste tudi streljanje," me je zanimalo. »Seveda. Imamo zelo agilno družino. Tudi orožja je precej, imamo 5 zračnih in prav toliko vojaških pušk, pa še 3 malokalibrske. Prav zdaj organiziramo posebno tekmovanje v smučanju, sankanju in streljanju. Vsako panogo bomo ocenjevali zase in točkovali, tako da bomo slednjič dobili skupnega zmagovalca v vseh treh disciplinah. Sicer pa pozimi prav pridno streljamo v .Korotanu1, poleti pa na igrišču." SAMO DO POLOVICE POTA Toda življenje na Jezerskem ima tudi svojo senčno plat. Tudi ta kolajna ima dve lici. Svetla, sončna — to je neumorno življenje, navdušenje mladine, njena radost v športnih užitkih. Kaj pa temna? Jezersko je majhen kraj. Prebivalci so večidel zaposleni v industriji in gozdarstvu, mnogi se vozijo na delo v Kranj in druge industrijske kraje. Kmetov je bolj malo, pa tudi na kmetijah ni bogastva. Industrije tu ni. Vrh tega je ta kraj precej odmaknjen od ostalega sveta, od življenja. Včasih smo rekli, da leži — bogu za hrbtom. Se danes to precej drži. »Nadarjene mladine je dovolj. Pionirjev kolikor hočete," je našteval tovariš Karničar. »Poglejte našega Frantarja, tri brate Koširje, ali pa pionirja Polajnarja, Slaparja, Zaplotnika, Plaznika in druge fantičke. Nadarjeni so, vam rečem. Toda — kako naj jim klub pomaga? Kje naj vzamemo sredstva?" Pripovedoval je o Koširjevih. Oče je gozdni delavec, pri hiši je osem otrok, samo na j starejši je menda zaposlen, ostali so še premladi. »Oče jim od svoje plače ne more kupiti niti vezalk za gojzerice," je dejal predsednik. »A vendar so trije fantje izredni talenti. Starejši Maks je šel po stopinjah Frantarja in že pokukal v mladinsko državno reprezentanco, mlajši Janez ni nič slabši." Tako je še marsikje. Navdušenja ne zmanjka. Volja je tudi tu. Tovariš Karničar jih vodi, uči, izpopolnjuje. Mladinci napredujejo. Potem pa obtičijo. Na pol pota. Ne morejo več naprej. Ni denarja za specialne smuči, za specialne palice, maže, čevlje ... Usoda gorskega kraja, usoda kluba, ki leži življenju za hrbtom? Več let so na Jezerskem smučarji na razne načine lovili denar. Celo v dramske igralce so se preoblekli. Igrali so — in od vstopnine na igrah kupovali smuči. Vsako leto prirejajo nekakšno »tombolo", kot temu pravijo. Pravzaprav so to listki, ki jim jih zastonj natisnejo v tiskarni. Potem še »nažicajo* nekaj nagrad — in tombola se začne. Ljudje kupujejo karte. Tako zberejo nekaj denarja. Včasih gredo prosjačit okoli kmetov za les. Včasih tudi kaj dobijo. Les dajo potem kolarjem, da jim naredijo smuči. »Vsako leto moramo dobiti vsaj 15 parov smuči," je pripovedoval tovariš Karničar, »če hočemo sploh kaj migati. Saj veste — smuči se tudi zlomijo. In to tudi veste, koliko stane par boljših smuči...« Nisem imel kaj pripomniti. Razmišljal sem. Smučanje je res lepa stvar. Toda idealist si lahko le do neke meje, dokler ti je ta šport zabava. Kaj pa, ko postaneš tekmovalec, reprezentant? In kdo naj pomaga nadarjenim mladincem, ki si sami ne morejo kupiti drage opreme? Klubi, ki nimajo denarja? Zveze v Ljubljani ali Beogradu? Ali pa tovarne športne opreme? Sama vprašanja, na katera rji odgovorov. »Ja, ja, že grem," je pred-sednik-idealist pomiril deklico, ki ga je že tretjič prišla klicat. Potem je odločno prijel sveženj številk in odšel proti smučišču. »No, oglasite se kaj pri nas poleti. Nas boste videli še na igrišču," je stegnil roko v pozdrav. In že je izginil med drevjem proti pobočju, kjer so ga čakali njegovi mladi smučarji. I. P. Obleten n je uralll v posteljo In — ni vet vstal. Zjutraj so ga no£U mrtvega. Ivici so v Zagfeb poslali brzojavko, pa ni prižel. Ožeta so pokopali brez navzočnosti edinega sina. Niti odgovoril ni Ivica, da ne more priti. Brzojavko je prevzela Frieda, ki Jo Je dala Klari. Ta Je obvestila šefa. »AH naj požljem brzojavko v Skopje?« ga je vpražala. »Nikakor ne,« JI Je odgovoril. »IzgubiU bi deset dni. Vsaj toliko časa bi ne bil na delu, to pa Je veUko. Izredno pomembni dogodki se bližajo, mi pa še nismo storili vsega, kar bi bilo treba. Ali veste, kaj Je ukazal doktor Best?« »Vem,« Je rekla Klara. Sef je segel po brzojavki, Jo strgal In vrgel papirčke v kož za odpadke. XVII. žugoslovanska vlada je hotela skleniti pakt s hitlerjevskimi nacisti, ljudske množice pa so nastopile proti temu. Policija ni mogla preprečiti protlhitlerjevsklh demonstracij. Ljudje so razbili lokale nemških potovalnih uradov, Hitlerjevega poslanika so opljuvali sredi beograjske uUce. Vlado so vrgli, jugoslovanska vojska Je morala pod orožje. Vsak trenutek je bilo pričakovati vojno. Ivica Je medtem prižel dvakrat la Skopja v Beograd, kjer se Je sestal z doktorjem Bestom. Prinesel mu je dragocene risbe. Mislil Je, da je delo opravljeno, hotel se Je vrniti v Zagreb. Vedel je, da lahko zdaj zdaj Izbruhne vojna. Bal se je in skrbelo ga je. Živci so mu popuščali. Zdelo se mu Je, da bi bil v Zagrebu bolj na varnem. Doktor pa mu je ukazal, naj se pelje do Stlpa. Ivica je menil, da Je to brezobzirno ravnanje s sodelavcem, ki Je zadnje mesece toliko delal In tako uspešno opravil zahtevna dela. Zaradi Bestovega ravnanja Je bil ogorčen. »Nekaj dni počitka potrebujem,« je rekel z glasom, v katerem je skušal prikriti nemir. »Počitek? Pa zdeti? Le kaj vam hodi na misel? Vzdržite že nekaj dni, potem pa boste počivali.« ' Temu naročilu si ni upal ugovarjati, čeprav se Je že bil odločil, da bo ravnal po svoje. V Stip? Ne bo šel v Stip, temveč v Skopje. Tam bo ostal, niti koraka dalje ne bo šel. Opravičil se bo z Izgovorom, da je bolan. S Klaro sta sl dopisovala. Drug drugemu sta pisala o ljubezni, niti z besedico nista omenjala dela. Preden se Je Ivica vrnil v Skopje, JI je poslal pismo, polno hrepenenja. Prosil jo Je, naj pride za nekaj dni k njemu. Njenih poljubov si je želel. V skopskem hotelu ga je čakalo njeno pismo, ki Je le še stopnjevalo njegovo jezo na doktorja Besta. To ni Best, temveč bestlja, polip, kralj vseh pošasti te vrste. Toda tudi Ivica ni več le drobcena stvar, okoli katere bi se vrtinčilo na tisoče nagnusnih krakov. Spoznal Je silo teh pošasti, ki lahko človeka popolnoma osvojijo, če se Jim preda. Brž ko človeka objame tema, ki mu zasenči pot, se ga začno oprijemati tipalke, ki stiskajo In — že je konec blizu. Kdor to ve, skrbno pazi. Ivica se Je upiral samo v mislih, ker Jo bil šibak, plah kot zajec In brez volje kot suha veja. 35e naslednji dan se Je majal njegov prvotni sklep, da ne bo žel v Stip. Prav ko Je razmišljal o tem. Je nepričakovani razgovor vplival na to, da Je ostal v Skopju. Sedel Je v restavraciji, prepolni oficirjev, generalov In polkovnikov. Jedil so, pili in se menili glasno, neprevidno. Ivica Je po navadi pazljivo prisluškoval pomenkom za mizami okoli svoje, to pot pa ni noslužal. Ves v mislih Je strmel predse proti odru za godbo. Zdelo se Je, da ga zanima glasba, čeprav Je v resnici ni poslušal. Pevka Je svoje pesmice spremljala z Izzivalnimi kretnjami. Ko Je zapela do konca, J« stopila z odra. s« -oref"' prerinila med mizami in se približala Ivici. »Nekam žaiostn, ».e ___tl nocoj,« Je prijazno rekla. Sele takrat te je Ivica domislil, da so ga opozorili na to pevko. Vprašal se je, čemu se mu Je približala, zlasti že, ker dotlej ni z ničimer pokazal, da ve za njeno delo, In se v nasprotju z vsemi drugimi gosti ni skušal seznaniti z njo. Naročili so mu bili, naj se ji ne Izda. Morda pa so njej kaj naročili zanj. Vsekakor — od njega ne bo Izvedela ničesar. »Nisem žalosten, le nič kaj dobro nisem razpoložen.« »Nesrečna ljubezen?« ga Js vprašala plavolaska In pomežiknila. »Mogoče, kdo ve,« JI Je odgovorih »Ze dolgo vas opazujem. Tako sami ste...« Povabil Jo Je, naj sede. Ničesar ne bo pila, Je rekla. Vesela Je bila, sčasoma Je prepodila Ivičeve mračne misli. »Skoda, da moram zjutraj na pot, sicer bi prav rad preživel večer v vaši družbi.« »Preživeli ga boste ... Pot lahko odložite za dan aU dva.« »Samo za dan ali dva?« »Mogoče za nekaj dni...« NI bilo več dni. Naslednje Jutro so fašistična letala bombardirala skopsko letališče. Cilje so poznala, letališče je bilo uničeno. Letala Izven hangarjev so uničila z bombami, čeprav so bila skrita in jih Iz zraka ni mogel nihče videti. Malo kasneje so se bombe vsule tudi na mesto. Povzročila so preplah pri generalih in oficirjih prav tako kot med meščani. Ivica Je bil ves trd od strahu. Po prvih bombah Je Ml hotel brez šip. Nacistična vojska je vdrla na naše ozemlje, naslednJJ večer Je bila že v Skopju. Ivica Je pobegnil Iz hotela, ker se Je bal ponovnega bombardiranja, kmalu potem pa so ga Nemci zasedli za svoje oficirje. »Ne delajte sl skrbi,« Je pevka rekla Ivici, ko Je naslednji dan popoldne prišel v hotel truden, zaspan in ves živčen. »Saj sl Jih ne delam,« JI je potrto rekel. »Stanovali boste v moji sohi. Takoj vas bom peljala tja. Vaše stvari so že tam. Ce kdo trka, pa naj je nemški komandant, se ntkar ne odzivajte. Nikomur ne smete odpreti. Odpočijte sl, potem pa boste vse videli v drugačnih barvah.« Ljubka je bila. Po premisleku Je Ivica spoznal, da mu Je zagotovila trenutno najboljšo možnost. Nekaj dni Je bil pri njej. Slišal je, da so v hotelu oficirji nekega velikega štaba. Lahko bi začeli sumiti, saj ni Imel prf sebi prav nobene listine, s katero bi mogel dokazati, da je član nacistične obveščevalne službe. Najbolje bo, če se prijavi, sl Je rekel In se odločil, da bo to tudi storil. Dekletu nt govoril o tem. Naslednje Jutro, ko Je še spala, Je tiho odšel Iz stanovanja In se oglasil na krajevnem poveljstvu. Sprejel ga Je neki poročnik. Ivica Je povedal Ime In dodal: »Sem član obveščevalne skupine doktorja Besta v bivšem nemškem veleposlaništvu v Beogradu. Vojna me Je prehitela tu, potrebujem navodila.« Oficir, ki je Ml sprva zadržano uraden, Je spremenil obnašanje. Ponudil mu Je stol, potem pa Je segel po telefonski slušalki. Poklical je Oestapo in prenesel Ivičeve besede. Ko Je odložil slušalko, Je rekel: »Dokler ne bo odgovora, boste ostali ▼ moji pisarni. Imamo radijsko zvezo, kmalu bomo dobili odgovor. Razen cigarete vam ne morem ponuditi ničesar ...« Govorila sta o vojni in o Nemčiji, potem pa o Dortmundu, ker Je Ivica, ki ni vedel, o čem naj bi se menil, kot mimogrede povedal, da Je bil tam nekaj mesecev. Cez kako uro se Je oglasi! telefon. Ge-stapo. Oficir Je poslušal In samo ponavljal: »Jawohl, Jawohi.« i Brž ko Je odložil slušalko. Je rekel Ivici: »Takoj se boste z vlakom peljali do Beograda In dalje v Zagreb. Tam že veste, kje se morate Javiti. Dal vam bom objavo. PokauU Jo bost« komandanta skopsk« železniško postaja, da vam bo zagotovil prostor v vagonu. Sicer bi težko prišli na vlak...« Ivica Je prišel na postajo celo uro pred odhodom vlaka. Trije potniški vagoni In precej tovornih, vse je bilo že prepolno. Ivica je šel h komandantu, debelemu, rdečeličnemu Nemcu, ki Je pazljivo prebral objavo. Nič kaj prijazen ni bil: »Z menoj pojdite!« Stopil je v prvi potniški vagon. Ivica Je šel za njim. Vsepovsod so sedeli nemški in bolgarski oficirji. Tačas ko je Ivica stal pri vratih. Je komandant šel po vagonu, sl ogledal potnike In se potem obrnil k bolgarskima oficirjema: »Hinaus!« Nejeverno sta strmela vanj, on pa Je ponovil ukaz In s roko pokazal proti vratom. Vstala sta In sklonjenih glav odšla. »Tu Je vaš prostor, gospod,« je rekel komandant. »Nihče vas ne sme pregnati. Povejte, da sem Jaz ukazal.« »Hvala,« Je odgovoril Ivica In sčdel. Nemški oficirji, njegovi sopotniki, so se potem spoštljivo ozirali po njem, on pa Je razmišljal o spoznanju, da fašistični komandanti ne kažejo posebnega spoštovanja do svojih zaveznikov. Ko Je vojaška policija pregledovala potne listine, Je podoficir salutiral, ko Je Ivici vračal objavo. Vlak Je vozil počasi, pogosto se Je ustavljal In dolgo stal. Tako je Imel Ivica dovolj časa za razmišljanje. Uredil je svoje vtise o vojni In o njenih posledicah. V okolici Skopja Je Ml, ko so eksplodirale bombe In so odmevale topovske granate. Drgetal Je ob misli na strahote, ki Jih ni videl. Zabrnel Je uničevalni vojni stroj. Vsa sreča, da sem tudi sam del, pa čeprav le vijak tega vojnega stroja, sl Je rekel v občutku trenutne varnosti. Nisem na tisti strani, ki Jo trenutno uničujejo In ki bo uničena, Je razmišljal, ko Je sedel v potniškem vagonu kot človek In ne kot žival. V nekaj urah Je vojna vse spremenila. V porušenem, požganem Beogradu se Je kadilo. Zraven golih sten železniške postaje Je bil kup železa, tramov, ropotije. Ujetniki so pospravljali razvaline. Ko je Ivica prišel na cesto, je videl razdejane palače In ljudi v civilnih oblekah z belimi, zelenimi In rumenimi trakovi na rokavih. Takoj Je Izvedel, da nosijo rumene trakove Židje, ki jih je okupator k temu prisilil. Stopil je čez trg pred postajo. Lačen Je bil. Restavracija Je bila odprta in prepolna gostov. Ivica se je zrinil v ospredje. Hotel je naročiti. Jed. »Ničesar ni,« Je rekel natakar. »Ce bi bilo še toliko, vse bi pojedli...« Ivica se Je odločil, da bo takoj nadaljeval pot. Z vojaško ladjo se Je peljal v Zemun. Ob pogleda na nemško objavo, ki Jo Je nosil, so slej ko prej salutirali vsi po vrsti. V Zemunu Je Izvedel za podrobnosti. Nemške motorizirane enote so prišle v Zagreb hkrati z ustaši. Operirale so sporazumno s Kvaternikom In z generalom Rupnikom. Razglasili so nezavlsno državo Hrvat-sko In sestavili Pavellčevo vlado. Vladimir Maček Je ljudstvo pozval, naj bo lojalno do nove oblasti. • Zagreb M se Ml zdel Tvlrl kot nekoč, če M ne bil prepoln ljudi v uniformah. Pohitel Je v Palmotlčevo nlico. Spotoma so Je vpraševal, ali Je Klara še v Zagrebu, ali pa se Je morda vrnila v Dortmund ali odšla kara drugam. Želel sl Je. da bi ne Mio tako. Pozvoni! Je kratko, živčno. Zdelo se mn Je, da že predolgo čaka, zato Je spet pritisnil na gumb In čez čas Iznova, tako da le nenehoma zvonilo. Vrata so se odprla. Zenska v uniformi. Bila Je Klara. Ivica Je že videl take uniforme, vedel je, da pravijo ženskam v njih »BlitzmSdchen«. Dekleta v takih Uniformah so bila no navadi zelo lena, delale na kot telefonistke In telegraflstke. »Dober dnn, Ivica,« ga Je pozdravila mirno, ravnodušno. Obstal Je med podboji. Upal je bO, da se ga bo razveselila, ga objela In poljubila. Namesto vsega tega pa — kot bi ga bila poUla s hladno vodo. Stresel se je, srh ga je spreletel, srce se je ohladilo, čeljusti so se stisnile. »Vstopi, Ivica! Zakaj tako stojiš? Soha te čaka.« »Tvoja obleka me Je presenetila^ JI Je tiho odgovoru. Vstopil Je potrt, celo roko ji Je bil pozabil stisniti. V predsobi Je odložil kovček In stopil v salon. Za njim Je šla In mu zbrano govorila o svoji uniformi: »Naročili so ml, naj Jo nosim, čeprav nisem ,BlitzmSdchen‘. Delam kot tolmač zaupnih zadev In hkrati tajno nadzorujem zagrebško politično policijo. Zdaj se ml ni več treba skrivati. Sefu bojn sporočila, da sl se vrnil. V skrbeh je že bil. Potrebuje te. Tu Je že vse Jasno, sicer pa tl bo razložil ...« Kot obupanec Je strmel v svojo Klaro. Mar ženska tako sprejema svojega ljubimca? Gotovo ga Je spodrinil kak Nemec, oficir. »Vse J« drugače, Klara,« te je potrto oglasil. »Da, zdaj Je vojna ...« »Tudi tl sl se spremenila. Saj niti ne spoznam več svoje Klare, ki Jo Imam tako rad in kl šem mesece hrepenel po njej.« »Ce me imaš v resnici rad, se prisili, da boš razumel novi čas. Tudi tl sodiš v novo dobo, kl se poraja______« NI Je razumel. Le o čem govori, se Je vprašal, o 'nekdanji ljubezni ali o vojni, o tej grdi vojni. Meni je že vsega dovolj, sl Je rekel. »Kaj naj bi razumel? Da me ne ljubil več? Tega ne bom nikoli razumel...« »Ne, Ivica. Disciplina Je potrebna, brez te bi nam nikoli ne uspelo. Razumi In sprijazni se s tem, da mora ljubezen In vse drugo v najinem razmerju počakati, dokler ne bo objavljeno veliko delo. Delo Je zdaj prvo, delo In nič drugega.« »Delal bom, vendar te bom tudi rad Imel. To se ne izključuje med seboj.« »Dandanašnji je treba pozabiti na vse razen dolžnosti... Oprosti, moram v urad. Drevi bom dežurna.« Dvignila Je roko, pozdravila In šla. Trenutek, potem Je privihrala Frieda, poosebljena prisrčnost. »Gospod Ivica I« Je skoraj zavpila. Objela ga je In ga nežno poljubila. »Končno ste le prišli!« Brbljala Je o tem In onem. Poslušal Je njen glas, za vsebino njenih besed pa se ni menil. Mislil Je na Klaro. Saj ne more biti tako trdosrčna. Saj je na svetu še kaj drugega kot dolžnost do Hitlerja. Bom že odkril, kaj je za vsem tem, sl je rekel. »Razgovorila sem se, namesto da bt vam ponudila čaj aU ...« »Hvala! Bolj bi ml prijala dobra pijača ...« »Takoj. Klara ml Je rekla, naj poskrbim za vas. Sele Jutri zjutraj se bo vrnila.« »Zdi se ml, da se je spremenila. Hladno me Je sprejela, mislim ...« »Klara Ima zahtevne dolžnosti. Uniformo nosi, vsemu se Je odpovedala. Kako to zmore, ne vem.« »Morda pa me Je kdo Izpodrinil.« »Kje neki, Ivica, zdaj pa ste res preprost Ijnbosumnež. Nikogar nima.. Pa četudi bi kdo bil, mar Je to zdaj važno? Okopljite se, potem pa bova večerjala.« • Opoldne Je Klara stopila v njegovo sobo. »AH sl se odpočil?« ga Je vprašala tn te mn nasmehnila. Tisti trenutek se mn Je zdela podobna nekdanji Klari. Zasmejal se Je In že hotel reči nekaj veselega, pa se Je takoj oglasila. »Vstani,« Je rekla, »peljala te bom k Sefu. Pričakuje te.« Odrezano Je to rekla In tako pokvarila prvi vtis. »Čakala te bom v salonu,« Je Se dodala In šla iz sobe. Hlad Je zavel okoli IvlŽe. Lovke potipa so ga začele stiskati, skoraj fizično jih J« čutU. Kdo ve, kaj bodo zdaj zahtevali od njega. Naj zahtevajo karkoli, ugoditi jim bom moral, sicer ga bodo lovke še bolj stisnUe in bi ga navsezadnje lahko zadušile. V nagUci se Je oblačil. CimpreJ je hotel izvedeti za šefove načrte. »Nisem pričakovala, da boš tako brž pripravljen. Vem, da si bil včasih sUa počasen.« »Kaj hočeš, drugi časi,« je namenoma poudaril vsako besedo. »Veseli me, da začenjaš razumeti,« je rekla. »Takoj bova šla.« V policijsko poslopje sta šla skozi glavni vhod v Djordjevlčevi ulici. »Mar Je naš šef zdaj tu?« Je vprašal Ivica. »Da, in Jaz tudi,« je rekla. »Pa doktor Spller?« »Tega ni več v Zagrebu. Nekje v Banatu Je. Postal Je šef policije v Bečkereku ali v Klklndl. Ne vem, ali je že prevzel dolžnost.« Sef Je bil prijazen, vendar zelo resen. »Zares sem vesel, da vas spet vidim. Velike nsluge ste nam napravili, tega vam ne pozabim. Seve pričakujemo tudi v prihodnja vaše sodelovanje.« Ponudil mu Je stol. Klara Je že sedela. »Najprej vam moram povedati, da boste za zdaj ostali v Zagrebu. Vojaške zadeve boste pustili, protlžldovsklh pa ni več. Žide bomo uničili, vs« do zadnjega. To ni več vaše delo. Zdaj deluje organizacija ,Obnova1, ki smo Ji pripravili teren. Našla bo ▼se Zlde ...« Molče ga Jo Ivica gledal naravnost v oči. »Preden se bova pogovorila o vaših nalogah v prihodnje, vam moram opisati razmere, ki so nastale po naših zmagah. Ta pomenek Je seveda strogo zaupen. Z indl-skretnostjo M se Izpostavljali nevarnosti. Vojna Je... Zaupamo vam, zato vam to pripovedujem, ker upam, da tega zaupanja ne boste zapravili.« »Mar sl morete mlsUtl...« »Ne mislim nič takega, vendar vas moram po službeni dolžnosti opozoriti na to. Vlada NDH uvaja najhujše nasilje z namenom, da bi zasejala spor med Hrvate In Srbe. Vsega bodo krivi Srbi, uničevanja in teroriziranja Srbov pa bodo krivi Hrvati* katerih rodoljubom prav tako ne bo prizaneseno. Bosna in Hercegovina bosta priključeni k NDH; tam bo veljala enaka politika, pri kateri bo treba izkoriščati verske razlike in netiti nestrpnost. To je v kratkih besedah nova politika. Podrobnosti za vas niso pomembne, ker se boste spoprijeli s starimi sovražniki. Enega izmed njih sta ubili že davno pred vojno. Zdaj se vam ponuja priložnost, da jih spravite na oni svet, kolikor vas je volja. Saj veste, koga imam v mislih komuniste: Na razpolago so vam vsa sredstva, za vami pa stoji moč nemškega rajha.« »S komunisti nimam skoraj nobenih stikov,« Je rekel Ivica. »Navezali Jih boste. To je vaše delo. Doslej ste blU zelo spretni.. « Se cele pol ure je šef govoru o »komunistični pošasti«. »Nekaj dni počivajte, potem pa na delo,« je rekel nazadnje. Pozdravila st« se. Ivica se Je obrnil h Klari. »Delo Imam, tu bom ostala,« mu Je odgovorila na vprašujoči pogled. Odšel je potrt In zaskrbljen. Novo delovno področje mu ni bilo niti najmanj všeč. Bal se Je. Vohun je postal; pri tem je ves čas mislil, da opravlja tajne, ne pa tudi nevarne naloge. Potem so ga preusmerili na vojaško plat. Tudi takrat se je bal, ker J« menil, da je to delo nevarno, pa ni bUo. Zdaj — komunisti! Kdo ve, kaj vse bodo njegovi gospodarji le zahtevali od njega. Saj se s komunisti ne bom znal meniti, Je premišljeval, to niso gospodje, kl bi zahajali v najdražje, razkošne lokale, restavracije in druge prostore, kjer bi se Jim lahko približal. — Kako pa se bo približal delavcem? Razmisliti bo treba. Najprej bo začel v pivnicah. Ce ne bo šlo, bo to šefu tudi naravnost povedal. Kar ne gre, ne gre, mu bo rekel. Skušal Je »delati«. Najprej Je šel v Vla-Sko ulico. Po vrsti je pritisnil na kljuko pivnic okoli tovarne Arko, s posamezniki se je zapletal v pomenek. Previdni so bili, nobeden izmed njih ni rekel nič takega, kar bi bilo vredno prenesti dalje. Skušal se j« približati skupini, prisluhnil je tu in tam. Ljudje so umolknili, če se Jim Je prlbUžal neznan človek. Tega ali onega Je povabU na pijačo, pa so odklonili. Nekoč J« celo ujel besedo: »Ovaduh.« Beseda ga Je zadela. Začel Je hoditi ? druge lokale, obiskoval je gostilne okoli usnjarne. Tam Je Mio težko delo. Morda s« bom tam delavcem laže prlbUžal, sl Je rekel. Pa ni šlo. Neradi so se zapletali v vsiljen« pomenke, odklanjali so vabila na pijačo. Dober mesec se Je Ivica smukal okoli tovarn, uspeha pa ni bilo. Niti enega stika n> navezal, v gostilni se Je celo napil, pa '■* nič. Majal se Je proti domu, prav takrat J8 naletel na Klaro. Opazila je, da je pijan. Spored RTV Ljubljana za teden od 20. do 26. februarja 1961 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETER SOBOTA NEDELJA 20. februarja 21. februarja č.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.43 Nekaj domačih 8.80—6.40 Reklame 8.05 Simfonična matineja 8.40 Zvočna mavrica 8.00 Naš podlistek 9.20 Od arije do arije 10.15 Melodija za melodijo 10.40 Poje moški zbor iz Šentvida v Podjuni 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Petnajst minut' z Vaškim kvintetom in pevci 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Zvočni kaleidoskop 12.45 Danilo Švara: Suita za violino In klavir 13.50 Iz filmov in glasbenih revij 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce Radio Skopje 14.33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.15 Obvestila, reklame In zabavna glasba 15.40 Franc Dragovan-Hlnko Wilfan: od Begunj do Snežnika 16.00 Popoldanski koncert operne glasbe 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Šoferjem na pot! 18.00 Športni tednik 18.15 Iz skladateljske sklclrke Vilka Ukmarja 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Glasbeni variete 20.45 Kulturna tribuna 21.00— 23.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije 23.30 Iz naših studiov 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Filmski Igralci pojo 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Skladateljski opus Antona Weberna 20.30 Utrjujte svojo angleščino! — 7. lekcija 20.43 Orkester George Melachrl-no 21.00 Trlumph varietž 22.00— 22.15 Napoved časa, poročila 8.00—8.00 Dobro Jutrol (pisan glasbeni spored) 8.05 Izberite melodijo tedna! 8.15 Zabavni orkester Alfred Scholz 8.53 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Stevan Hristič: Scena na jezeru iz baleta Ohridska legenda 9.40 Planinski oktet iz Maribora 10.15 Iz albuma Schumannovih klavirskih skladb 10.40 Utrjujte svojo angleščino! — 7. lekcija 10.55 Zabavni intermezzo 11.00 Dueti in ansambli iz slovanskih oper 11.30 Deset minut Iz naše beležnice 11.40 Popevke se vrstijo 12.00 Trio Maksa Kovačiča 12.15 Kmetijski nasveti — obrezovanje v sadnih' plan-t&ž&h 12.25 Zabaven opoldanski 'spored 13.30 Igramo za vas 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Znamenite basovske arije 15.40 Listi iz domače književ- nosti 16.00 Melodije za vse 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester 18.00 18.15 18.20 18.45 19.30 20.00 20.30 21.45 21.51 22.15 >duru kolektivov ritmu za mlade ljubite-e žalni obzornik dnevnik ■jetske armade igra evčič: Nokturno jevke večeri pri 23.05 Nočni akordi 23.25 Po svetu jazza 23.55 Prijeten počitek! DRUGI PROGRAM 19.00 Iz oper Ch. W. Glucka In G. F. HSndla 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Kvintet Georga Shearinga z zborom Conlon 20.45 Pismo iz Londona 21.00 Pogled v simfonično glasbo današnje Švice 83. februarja 23. februarja 3.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom 8.30 Pol ure pri skladatelju Blažu Arniču 9.00 Jezikovni tečaji 9.15 Od Beograda do Moskve 10.15 Dva prizora iz Wagnerje-vih oper 11.00 Trideset minut z velikimi zabavnimi orkestri 11.30 Za cicibane 12.00 Po folklornih zapiskih Tončke Maroltove 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila In zabavna §l&SlD3 13.30 Naši mladi solisti pred mikrofonom 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Hammond orgle 1140 Renesančne skladbe poje Mariborski komorni zbor 18.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Sestanek v sredo 17.80 Zabavna ansambla Franca Kapusa In Pavla Mihelčiča 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hinde- mltha 18.45 Kvintet Jožeta Kampiča 19.00 Obvestila, reklame in za- bavna glasba 20.00 Claudio Monteverdi: Orfej Opera v 5 dejanjih 22.15 V ritmu današnjih dni 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Angleščina za mladino — 8. lekcija 19.15 Hammond orgle 19.30 Radijski dnevnik 20.00- Koncert violinista Roka Klopčiča 20.30 Ruski tečaj za začetnike — 7. lekcija 20.45 Majhna revija 21.30 Moderna plesna glasba 22.00— 22.15 Napoved časa, poročila 8.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 8.05 Glasba ob delu 8.35 Poje Slovenski oktet 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Violinist David OJstrah in pianist Rudolf Schtvenzer 10.15 Zvoki velikih mest 10.40 Pet minut za novo pesmico 11.00 Ruski tečaj za začetnike — 7. lekcija 11.15 Hitri prsti 11.20 Med barokom in impresionizmom 12.00 Tone Petrovčič poje 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Plesi in medigre Iz oper 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Igra Ansambel Mojmirja Sepeta 13.50 Poje obrtniški moški zbor Enakost iz Kranja 14.05 Popularne orkestralne melodije 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo ■ 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Pol ure z zabavnimi zbori 16.30 Slavni vltuozl vam Igrajo 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 Prizori iz Puccinijeve opere La Boheme 15.30 Pevka Olivera Markovič 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila, reklame In zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Večer umetniške besede — Slavko Jan 21.23 Iz ustvarjanja Lucijana Marije Škerjanca 22.15 Po svetu jazza ,22.45 Milko Kelemen: Sonata oktajl pred počitek! oročila in zada a; e PROGRAM / Beograd dnevnik r Ameriki nles In Jaz* 84. februarja 3.08—8.00 Dobro Jutrol 8.05 Gloacchino Rossini — Ottorino Resplghl: Rossi-nlana ■ 8.30 Pol ure z zabavnim orkestrom Raphaele 8.00 Naš podlistek 9.20 Komorni zbor RTV Ljubljana 9.35 Kotiček za mlade ljubi- 10.18 Violist Pavel Škabar pred mikrofonom 10.35 Plesni zvoki 11.00 Nekaj priljubljenih arij 11.30 Človek In zdravje 11.40 Ob Kostelanetzovih priredbah 12.00 Dalmatine! pojo In Igrajo 12.15 Radijski kmečka univerza 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.40 Domače melodije Izpod • zelenega Pohorja 13.45 Mali vokalni ansambli nam pojo 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Sopranistka Leonle Rysanek poje,arije 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Na plesiščih z velikimi plesnimi orkestri 18.00 Iz naših kolektivov 18.13 Lepe melodije 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi 20.00 Dirigent Ilija Genlč s svojim orkestrom 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Obrazi Iz naše glasbene preteklosti 20.43 Sergej Rahmaninov: .Simfonični plesi 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22 15 Po strunah In tipkah 22.35 Moderna plesna glasba 22 50 Literarni nokturno 23.05 Nočni simfonični koncert DRUGI PROGRAM 18.00 Zapišite narek! tečaj za angleški Jezik 19.15 Radijski dnevnik 20.00 Od starega Dunaja do Broadwaya 20.85 Mednarodna radijska univerza 81.10 Josip Slavonski: Simfonija Orienta 25. februarja 8.90—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 5.05 Glasba ob delu 8.30 Trije glasbeni utrinki In Ifindler Franza Schuberta 5.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Melodije za razvedrilo 10.15 Felix Mendelssohn: Koncert za violino In orkester v d-molu 10.40 Angleščina za mladino — 8. lekcija 10.35 Vesela godala 11.00 PO svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci Izbirajo pesmico 12.00 Narodne v priredbah za glas in klavir 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 V domačem vzdušju 13.50 Vaši operni ljubljenci vam pojo 14.20 Šport In športniki 14.85 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 K knjižnega trga 16.00 Ali vam ugaja? 16.40 Mešani zbor France Prešeren iz Kranja 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Po kinu se dobimo 17.43 Hammond orgle in vibrafon 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Marjan Kozina: Bela krajina 18.30 Španske in italijanske popevke 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Za staro in mlado ... 20.20 Michael Brett: Upoma stoletnica 21.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu 34.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje DRUGI PROGRAM 19.00 Priljubljne popevke 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Sobotni glasbeni večer 21.00 Glasba za ples 22.00 Napoved časa, poročila 22.15—23.00 Newport 1959 26. februarja 8.00—6.30 Jutranji pozdrav 6.30 Veselo na pot! . 7.35 Iz arhiva naših plhalhlB orkestrov 8.00 Mladinska radijska lera 8.40 albuma skladb za otro- ke j 8.50 ... zabavno glasbo v n°v teden „ 9.40 Blaž Arnič: Pesem plahi11 simfonična pesnitev 10.00 Se pomnite, tovariši • • • 10.30 Množične pesmi bratski11 narodov 10.45 Spoznavajmo svet in čo" vino! 11.45 Glasbena medigra - 12.00 Naši poslušalci čestitajo pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.35 Naši poslušalci čestitajo i" pozdravljajo — H. 15.15 Reklame 15.30 Kar radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Iz operetnega sveta ■, 16.40 Peli so jih mati moja-'* 17.00 Melodije za vse 17.30 Radijska igra 18.16 Vesela godala 88.40 Pisana vrsta doma«1 skladb _ 19.30 Radijski dnevnik In špoP na poročila 20.05 Izberite melodijo tedna! 20.50 V ritmu slov/ foxa 21.00 O Verdijevem življenju u delu „ 22.15 Ples ob radijskem ®Pr jemniku 23.05 Nočni koncert 24.00 Zanja .poročila in zaidi ček oddaje DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični ko cert 13.10 Popevke in plesni zvok 13.45 Iz solistične glasbe 14.15 Radi bi vas zabavali n) 15.10—16.00 Popoldanski 0per' koncert • ,4« 19.00 Soareja tenorista JusS Bjorlinga • 19.30 Radijski dnevnik In IP01 na poročila .9: 20.05 Ralph Vaughan WilUatI Pastoralna simfonija j- 20.45 Mednarodna radijska 11 verza ct> 21.00 Francoska pevca Marthe Altery in 1 Montand 81.30 Jazz test: Janez Grego** JOHAN BORGEN JE NORVEŠKI PISATELJ, KI SE JE RODIL 1902 V OSLU. NJEGOVI ROMANI IN ODRSKA DELA SO POZNANI TAKO DOMA KOT V TUJINI. ZDAJ JE UREDNIK LITERARNEGA ČASNIKA VINDUET, PIŠE LITERARNE KRITIKE ZA DAG-BLADET IN REŽIRA V MNOGIH GLEDALIŠČIH. »1 J!Vmem Pov*da«. kaJ J« moj o«a, sicer J»lo atlko V5akdo prepoznal, to pa 61 da-l»stn slutltl> kot da se norčujem s svojega kro« gf rodlteIJa- Kadar ga v družinskem su Izprazni kozarček, se vselej pritožuje . Početjem Intelektualcev v mali deželi sicer Iz golega veselja; mama mu prikl-» In odkimava, sl tudi sama privošči kak j *lrek In tako ni nobeden od njiju pre-So zaskrbljen zaradi usode umskih delav-v v majhni državi. 1» k**8 Pr*llaJa In odhaja. Nekoč, potem ko tisi Zel° dolgo odsoten, Je Turid, takrat še . ‘o majhno dekletce, vprašala po zajtrku, IU °° tu^ Sospod ostal pri nas tudi na ko-n. Vprašala pa je, ker Je videla, kako je an>a vtaknila njegov prtič v skvačkano . etlorumeno vrečico, ki smo Jo dobili od Vre. Lavra Je mamina teta, poročena z ne-°Sočlm človekom In sama šiva senčnike luči, kvačka, prodaja pa tudi neke vrste eznike, ki Jih ne more nihče obleči, ki Jih * sočutja kupuje ves svet. . °če nam je prepovedal, da bi kupovali fe 181 slaščice. Res ji ni mnogo zanje, toda ^ Jlk dobi, se zelo razveseli. Skoraj vsa-Pjtat, kadar oče nabavi slaščice zanjo, še tem1 donionl izmakne kak košček In se po-. 1,1 trudi na vse kriplje izbrisati sled, da Je po zavitku. Take in podobne reči za-vselej, včasih pa celo ugotovi, da ima “tsku toešl .. "»več denarja In ne more razumeti, kaj se Je zgodilo, zato vpraša mamo za svet. tega tudi mama ne more razvozlati in »ita01 JfPosled tako dolgo razmišljata, da se spom- ^ ' množice pozabljenih stvari In opravkov ^Uapravita čez vse skupaj križ. Malenkost, sta prezrla. Nepričakovano prispe račun razsvetljavo, majhen, priskuten računlč, **aže se celo možakar, ki bi naj odklopil nakar mama potelefonira In blagajnik j ‘de ln je zopet pri starem, kot je bilo. * 6as se cirkus s telefonom ponovi, t Nekoč je zavladal pri nas mir, silna ti-Ua, cele dneve nismo mogli kuhati na ognjišču, tu ln tam pa Je kdo zvonil in trkal po vratih. Mi pa smo se dolgo in mučno zatajevali. Vesti smo se morali, kot bi ne bilo nikogar doma, kajti tako niso mogli v hišo, da bi nam odpeljali klavir. Takrat sem štel še približno malo let In ml ni šlo v glavo, zakaj bi ne bilo mnogo laže odvleči klavirja, če ni nikogar v stanovanju. Pravzaprav pa niti dojel nisem, kaj Ima vse to opraviti s klavirjem. Nato mi Je oče razložil, da so ljudje pač nemarni tečneži, ki bi radi klavir, oče pa brez priprave, na katero Je lahko brenkal, ni mogel živeti. Vsekakor Je poredko Igral, včasih pa se Je sklonil ln pričel, da so nam solze zalile oči, posebno EH, ta Je tudi sama pianistka In se razume na igranje, ki Je muzikalična in še sicer marsikaj. Takrat nas je nadlegovala silna revščina in Brustad, tista tam na vogalu, ki jo veže z mamo silno prijateljstvo, nam Je na vse prošnje odgovorila z ne. Moja mama Je pripravljala najbolj svojevrstne Jedi brez imena ln vendar so bile najboljše, kar smo Jih kdajkoli Jedli. Oče Je celo izjavil, da ne mara nikoli več za denar, saj še ni stala na mizi čudovitejša hrana. Drugič pa Je vse čisto drugače in oče kupuje najbolj nemogoče reči. Mama dobi blago in blago dobimo tudi vsi ostali, v hišo prihajajo gostje in vino in žganje. Nabavimo kopico konserv belušev, oče in mama pravita, da bosta v bodoče pametneje gospodarila. Ko pa prispe račun za blago, ni več pri hiši prebite pare. Mislim, da sva postala prav zato, kar se denarja tiče, tako Iznajdljiva, namreč EH in Jaz. Turid ni taka, saj vselej porabi ves svoj denar, ko pa Ji zmanjka, ga prične krasti. Kadar oče kupčuje, Je zelo prijeten, sicer je jezen In toži: v tej hiši je nemogoče delati, nimam nobenega kotička zase. Zato odidemo z doma, da Je lahko sam. Ob povratku pa ugotovimo, da Je odšel tudi on. Turid se pa nam nikoli več ne pridruži. Rajši se namreč skrije v shrambo. Pravi, da oče ne prenese popolne samote. Nekoč, ko Jo Je odkril in zasačil pri kraji tlačenke, ga Je tako zabavalo, da ji je pomagal še sam, pri tem Je Iztaknil tudi pol steklenice sher-ryja, ki si ga je mama skrila, da bi ga po žličkah nalivala v Juho. Ko smo se takrat vrnili domov, sta oba sijala od sreče. Oče mnogokrat grozi, da bo prodal hišo. Je stara, lesena In stoji v lepi ulici z visokimi ličnimi stavbami na vsaki strani, ki jih obdajajo vrtički. Naše hiše vse poletje ne more nihče odkriti, toliko dreves rase okoli. Grajena pa Je res neumno. Sobe leže, kot bt ne smele ležati, ln oče pravi: Osel, ki Je postavil to bajto! Kljub vsemu je naš dom zelo prijeten, čeprav pozimi piha v vežo In dežuje v kuhinjo. Tedaj pač preplavijo stanovanje delavci, ki stanejo morje denarja in vsepovsod vtikajo svoj nos, ob prvi nevihti pa Je ponovno vse mokro. NIČ mi ne pomaga govoriti o očetu, če pozabim na hišo. Saj celo sam trdi, da ga je le-ta spravila na konec, da Je bila leta In leta njegova last, da Jo Je kupil brez denarja, ker pač ni imel prebite pare niti za hrano, ker je vse pognal po grlu. Pripoveduje tudi, kako ga je mama vzela samo zaradi hiše in razumljivo, tudi zaradi vrta, kajti sliv, kakršne so naše, ni v nobenem drugem vrtu. K nam v stanovanje se pride neposredno z vrta ln ljudje gredo povečini po napačni poti, zakaj prava pot je zadaj. Tam je tudi vhod, ki ni prehoden, zastavljajo ga sklrd, tricikelj, zvita preproga in sliki z navznoter obrnjenima podobama, pokvarjene stopnice in peč, ki bi pravzaprav sodila že kam drugam. Pred sobo leži veranda, dolga, čudovita veranda s tremi nevarnimi mesti, ki Jih človek ne sme prestopiti, če noče pasti skoznje. Pa saj Jih tako vsi poznajo — razen tujcev. Pred njimi pa se zagovarja oče, naj pač pazijo, kje stopajo, mama se opravičuje, obadva pa menita, da Je treba luknje čimprej in končno že vendarle popraviti. Pred leti smo imeU gospodinjsko pomočnico z imenom Marija. S polnim podstavkom steklenic se je pogreznila v vdrtlno. Od strani se da lepo splezati pod verando In tam smo zagledali Marijo. EH pa je še prej kot pa Marijo naletela na osem zvezkov Konverzacijskega leksikona od Osebergove ladje do morske zvezde in vsa družina se je spravila na delo, prebrala celotno poglavje o Osebergovi ladji in pozneje, še mnogo časa, smo vedeU o Osebergovi ladji več kot večina drugih ljudi. Ne bi prišel daleč, če bi ne Izdal, da ima moj oče na vesti celo pisateljevanje. Povedal pa ne bom, kaj piše. včasih mu pisanje ne prinese prav nič denarja in takrat trdi, da Je vse skupaj neumnost, drugič pa mu ga vrže kar precej in tedaj pravi, da se mu bo od bogastva še zmešalo. Tu in tam poročajo o njegovem pisateljskem prizadevanju tudi časniki. In sicer, da Je neverjetno nadarjen ali da nima niti trohice daru; da Je bil nadarjen ali da bo nekoč nadarjen. Enkrat Je moral oče vrag vedi kaj obljubiti kritikom, ki so se potem pritoževati, da so ostali praznih rok, čeprav so se nekateri izmed njih zatekali k nam, posedali na verandi, pili whisky in nespretno prikrivali, (ja Jim Je oče deveta skrb. Člankov, ki govore o njem, oče nikoli ne prebere, mudi pa se mu prelistat časnik, da se prepriča, koliko so mu posvetili prostora. So ljudje, ki se bavijo s takim član-karsklm pisanjem in so še kar pametni, drugi pa so popolni idioti. Ce bi moj oče ne pisateljeval tako, kot pisateljuje, bi lahko zaslužil lepe vsote. Zanimivo. Turid je že rekla: no, pa napiši enkrat samkrat drugače. Potem te ne bom nikoli ničesar več prosila. Oče je obsedel kot skrušeni deček, mama se Je razjezila na Turid, jezna je bila celo EH in dejala, da ima vsaka stvar svoje meje, čeprav rečemo sicer očetu vse, kar nam pride na misel in je tudi z vsem zadovoljen. Oče je izjavil, da bi bil mnogo raje bančni uradnik, ali eden izmed tistih, ki morajo vsako jutro ob osmih v pisarno. Kajti če bi delal zvesto, kot Je treba, bi se dokopal do glavnega blagajnika, takrat pa bi s vso blagajno vred popihal, odšel bi v Tibet in nas zapustil. Ob takih priložnostih mama vselej vpraša, če bi ga smela spremljati, oče je ganjen in privoli, končno se jima lahko pridruži še Eli in naposled Turid in jaz. Bili so časi, ko smo živeli v upanju, da bo postal oče glavni blagajnik in se bomo preselili v_ Tibet. Stanovali bi v majhnem samostanu štiri sto metrov visoko nad morjem in pri menihih, ki so stari že po sto let ln so vsi zelo pametni. Očetov najboljši prijatelj Je slikar po imenu Wilfred, ki smo ga že kot otroci klicali stric. AVilfred venomer kaj iznajde, toda njegove iznajdbe nimajo ničesar skupnega s slikarstvom; tudi on bi rad odšel v Tibet, ali tudi kam drugam, sicer pa tako imajo vsi odrasli, ki zahajajo k nam, svoj kraj, kamor bi se radi zatekli. Turid meni: Zakaj pravzaprav ne odpotujejo? Stric Wilfred ji Je na to odgovoril, da nima potovanje ničesar skupnega z željami in da je ona, Turid, preradovedni otročaj; potem Ji je podaril podobo z rdečo kredo narisane deklice, ki Je gotovo najlepši deklič, kar sem Jih kdaj videl. Krasijo jo temnomodre oči, čeprav Je sicer vsa rdeča. Za lase ima le pet črt in vendar še nisem srečal čudovitejših las, in dekletce da slutiti, da Je natrpano s hrepenenjem. Oče sodi, da je stric Wilfred podaril mladenki svoje lastne oči, ker želi, da bi se Turid omožila s trgovcem z gumijastimi petami, ki je strahotno bogat in pokupi vse njegove slike. Med drugim Je Wilfred upodobil tudi EH v baletni obleki. Pri tem Je gotovo zelo zanimivo, da si ni prav nič podobna in je vendar ona. Ko sem pred tedni sanjal o Eli, sem sanjal o sliki in mnogo pozneje, gotovo nekaj dni, se mi Je zdelo, da je EH slika in sl zdaj prizadeva, da bi ji bila enaka. Nekoč je Wilfred narisal očeta, kako sedi in gleda izza neke steklenice v Parizu, na glavi ima množico las in okrog vratu visoki ovratnik, kot na neki fotografiji. To platno visi zdaj v Narodni galeriji. Pokazati sem ga hotel polovici svojega razreda in Jo popeljal v galerijo, nenadoma pa se mi je zazdelo tako neumno, da moj oče, ki gleda izza neke steklenice v Parizu podnevi in ponoči, visi v muzeju, da sem rekel, da Je oče oni drugi mož tam na ladijskem klunu Christian Krohgove ladje poleg Leif Eriksona. Nakar je rekla Tinka: Lažeš. Tinka že mora vedeti take reči, saj je hči vratarja, ki prebere vse leksikone. Skočili smo si v lase, naposled pa nas je stari mož, ki bi človek podvomil, da še lahko hodi, vrgel na cesto. Oče ima našo deželo za prekleto in naše mesto za prekleto mesto. Ce pa govorijo drugi ljudje, da Je dežela prekleta, ugotovi: idioti, ki sploh ne zaslužijo, da bi živeli v kakršnikoli deželi. Nekoč sta oče in Wiifred pograbila nekega takega idiota, ga zvlekla čez cesto, potisnUa v dvigalo in ga pošiljala toliko časa v osmenajsto nadstropje, da ga Je nekdo odrešil. Tadva mnogokrat zganjata podobne reči; največkrat pa vodita zamotane pogovore, v katerih se oče bolje razume na slike kot AVilfred, AVilfred pa ostane bedak, če je govora o knjigah. AVilfred ima tudi sestro. Ime ji je Gina, je kiparka, vodi pa neko posvetovalnico in sodi k najbolj razumnim ženskam, ki jih pozna moja mama. Zgodilo se je, da se Je prikazala pri nas gospa, ena izmed tistih, ki sicer nikoli ne prihajajo k nam, ki pa imajo navado zahajati k drugim ljudem. Hotela je popiti z mamo skodelico čaja, mama pa sploh ni vedela, kaj naj Ji reč« in na srečo Je bila 0anM> Gina. Gina Je sedla, poslušala, končno p* vprašala, če lahko gospa ves dan tako govori, nakar se je ta pozanimala, kaj Gina s tem misli. Potem Je prišlo že tako dalbč, da Je mama omenila, češ Gina Je nemogoča. Oče pa se Je ob prihodu domov smejal ln izjavil, da mama ni zato, da bi pila čaj, čeprav ga ima sicer kar rada. Pozneje Je mama poklicala gospo po telefonu ln ji razložila, da ji ni prav nič do čaja; Gina Je zaklicala bravo. Oče pravi mnogokrat, da bi najraje stanoval na samotnem otoku, ker k nam neprestano zahajajo ljudje. Ce pa ljudi ni, Jih sam pokliče, ali pa odide v goste. Jaz sem tako sit obiskov, trdi oče, saj človek ne pride nikamor naprej. Z AVilfredom sl večno izposojata drug od drugega denar in praskata vsote na rumeni steber na verandi. Barva na stebru pa kmalu na to vselej odstopi, pa si kupita nekaj steklenic, ki sl Jih menda dolgujeta. Ko pa je oče nekoč odkril, da si je mama izposodila manjšo vsoto od Gine, je pobesnel in kričal: v denarnih rečeh ne trpim nobene malomarnosti, čeprav je mama natanko vedela, koliko sl je Izposodila. Nakar Je prepovedal Ginl, da bi mami še posojala denar in se postavil: popoldan lahko v banki posebej zaslužim. Gina se Je odrezala, da so banke popoldne zaprte. Nato Je oče nadaljeval: pa bom sekal ljudem drva in Gina ga je prehitela: ln sl odsekal prst. Oče je vprašal: ne verjameš, da znam sekati drva? Odšel je na vrt za hišo in sese-kal nekaj polen, dokler ni prišla Gina za njim: strela, ti si pa v resnici dober. Mama Jo je opozorila: ne norčuj se iz našega očeta. Turid, ki Je med vsem tem sedela na stari lestvi na dvorišču in škilila skozi prečke, ml je zaupala: videla sem, kako sl je potem oče izposodil denar od Gine. Na samem se Je oče opravičil mami, češ da ni pomislil na to, da ji Je denar že moral poiti, ter Jo vprašal, koliko ga potrebuje. Mama se Je prav tako opravičila in dejala, da Je ravnala tako samo zato, da bi ga ne obremenjevala s prošnjami. Ko ji je oče ponudil ves, pravkar od Gine izposojeni denar, Jo Je močno presunilo. Poslala je Turid z novel v pisemskem ovitku h Glni in se JI za posojilo lepo zahvalila. Turid in Gina sta vso stvar spregledali in Turid Je lahko smuknila v Glnin atelje in zmodelirala velik kos pokvarjene ilovice. Na svetu Je marsikaj, kar oče ne razume, da razumemo mi, ter meni, da Izvira njegovo nerazumevanje iz silne nadarjenosti, ki povzroča, da spregleda malenkosti. Turid Je pač naslednjega mnenja: kadar ne razume malenkosti, sploh ničesar ne razume ln navaja pri tem kot primer Gino. Jaz pa sam ne vem kako je to, le dozdeva se mi, da so vsi pametni ljudje precej neumni. Na drugi strani pa so mnoge neumne gospe, ki se ukvarjajo s čajankami in njim podobni možje, ki so morda celo kaj postali, zelo pametni: Nihče izmed nas sicer ne razume, kaj ti ljudje govorijo: oče sedi ob njih povsem tiho in Jih pusti klepetati, ko pa odidejo, je ves prerojen in malce poparjen. Pravi; ti ljudje so taki, kot bi ljudje morali bitk Mama pa meni: ah, neumnost. Oče Je pogleda: v resnici misliš tako? Da, tako mislim, odvrne mama. Pri tem se vmeša Turid: če ne bosta kmalu odrasla, si kupim starše na obroke. Prevedla ALA PECE ^ POP J E Tj EM, USTANOVAM, P R 0 IZVAJALCEM l\ lSLUŽBE\C EM. za vsakega delovnega človeka! Najcenejši tednik v Sloveniji! Cena samo 20 dinarjev ic za sklepanje in odpo-“dovanje delovnih razmerij pri GIP »GRMIŠ« — ■ centrala Ljubljana sprejme personalnega referenta gradbišče koper Pravi1?1- dollodki P° tarifnem sl'*žh llcu Podjetja. Nastop takoj ali po dogovoru. u<1°e sprejema »GRADIS« " gradbišče Koper Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Vi-dem-Krško ponovno razpisuje mesto delovnega inšpektorja Pogoji: 1. srednja splošna Izobraževalna šola ozir. strokovna šola za najmanj dveletno prakso in strokovnim izpitom ali izobrazba klalifi-ciranega delavca s triletno prakso in strokovnim izpitom: 2. višja šola z dveletno prakso In strokovnim izpitom, ali pa Izobrazba visokokvalificiranega delavca s triletno prakso in strokovnim izpitom; S. fakulteta ali njej enaka visoka šola z dveletno prakso In strokovnim Izpitom. Prošnje, kolkovane z 250 din državne takse, pošljite na Občinski ljudski odbor Videm-Krško. TRGOVSKO PODJETJE Gozdarska poslovna »STEKLO-EKPORT«, zveza Maribor, Ljubljana, Titova 18 Tyrševa cesta številka 15, sprejme v službo takoj sprejme takoj ali po dogovoru vodje oddelkov LOGARJA (trg. pomočniki, lahko iz . za okoliš Kmetijske zadruge druge stroke) Korena v Slovenskih goricah Plača po tarifnem pravilniku Družinsko stanovanje podjetja oziroma po učinku. zagotovljeno Gozdno gospodarstvo Kranj proda dva kamiona »TAM PIONIR« v voznem stanju Ogled in prodaja bo 17. in 18. februarja od 8. ure dalje v prostorih Transportnega obrata Gozdnega gospodarstva Kranj PODJETJE »TELEKOMUNIKACIJE« INDUSTRIJA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA — PRŽAN ŠTEV. 24 SPREJME V SLUŽBO: — več inženirjev ln tehnikov elektro in strojne stroke, ki bi se zaposlili kot razvijalci, tehnologi in konstruktorji; — gradbenega inženirja ali tehnika z daljšo prakso za investicijsko-programskl oddelek; • ■— ekonomista za Investicijsko programski oddelek; — več korespondentk z daljšo prakso, za tehnično in splošno službo. PLAČA PO DOGOVORU, PREVOZ Z LASTNIMI AVTOBUSI zagotovljen — pismene ponudbe z obširnimi PODATKI POŠLJITE NA GORNJI NASLOV OBVESTILO Obveščamo vse gospodarske organizacije, hišne svete ter ostale koristnike, da prevzemamo razen večjih gradbenih ded tudi vsa manjša dela in adaptacije. — Naročnike prosimo, da svoje potrebe naroče najmanj 14 dni pred začetkom dela. Jamčimo za kvaliteto z ugodnimi cenami. REMONT, Prebold GORIŠKE OPEKARNE s sedežem V VOLČJI DRAGI sprejmejo 20 kvaliliciranih opekarjev in 30 nekvalificiranih delavcev Plača po učinku — Samsko stanovanje zagotovljeno »Ivan Milutinovič« Tekstilna industrija ZEMUN Tvomička ul. br. 14 Tel: 37-250 BEOGRAD — ul. 7. Jula br. 34 — Tel. 26-843 SARAJEVO — ul. Mustafa Goluboviča 6/1 - Tel. 54-07 NIS - ul. Trg Pavla Stojkoviča br. 34 —• Tei. 20-32 PROIZVODI: blago za moške obleke, moške in ženske plašče kakor prvovrstno plastiko 60, 80 in 100 %. ROŠKAR širine 40, 45 in 50 cm. Volna za ročna dela -M A C A- In vse vrste VOLNENEGA, ČESANEGA IN VLEČENEGA PREDIVA ZA TRIKOTAŽO IN INDUSTRIJO. 1 2 3 4 5 6 i 8 9 -10 11 12 15 m 14 15 m 16 m v 18 fl iq 20 21 Bi” 23 m 24 m 25 2G I m 2? 28 B 29 30 B 32 B 33 34 35 36 B 5? 38 B 39 itO M P m 42 43 44 — « £B;6 n Križanka št. 7 Vodoravno: 1. sveti hrošč starih Egipčanov, 8. klatež, 13. mitološki junak iz Gralovega kroga in naslov Wagnerjeve opere, 14. otroci brez staršev, 15. medmet, 16. vrtne hišice, 17. veznik, 19. kratek opis, 20. poslanska zbornica, skupščina, 22. žene poročenih sinov, 24. uradni spis, 25. kazalni zaimek, s čimer označj-ino nekaj ali nekoga, ki ga nočemo imenovati, 27. plakat, 29. opojna pijača, 31. okrogla vrtna greda, 33. veliki norveški dramatik, 35. poldragi kamen, 37. odžagan kos debla, 38. večje število, 39. različna soglasnika, 40. merila, kriteriji, 42. vrsta telesnih vaj, 45. drobne prevare, 46. letni obrok po dogovoru, letni znesek. Navpično: 1. ostanek po gore-nju, 2. kemični simbol žlahtnega plina, 3. mesto v gornjem Egiptu Z veliko vodno pregrado, 4. nemški fizik, ki je 1801. leta odkril ultraviolične žarke, 5. pozdrav starih Rimljanov, 6. kemični simbol zemeljsko alkalne kovine, 7. delovni zanos, polet, 8. grška črka, 9. makedonski narodni ples, 10. 'medicinski izraz za oprsje, 11. naravoslovec, 12. otroška negovalka, 13. raznolikost, 14. kipi, 18. unesek, obraba, 21. ljudstva, ki se stalno selijo, 22. zimsko vozilo, 23. vzdevek, priimek, 26. velika guba v zemeljski skorji, 28. neumnost, 30. vstaja, 32. del roke, 34. prva številka 36. podoba, 38. odposlanci, 41. kemični simbol najlažje kovine, 43. krajevni prislov, 44. začetnici slovenskega pisatelja (»Visoška kronika«), REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. kljuse, 6. obolos, 11. re, 12. prikazen, 15. ri, 16. asi, 18. trinog, 19. kal, 20. kava, 22. elan, 23. pena, 24. era, 25, ol, 26. Rab, 27. vera, 29. svit, 31. resa, 34. iti, 35. prazen, 37. lat, 38. la, 39. pretežen, 41. 10, 42. anilin. 43. anatom. ŠAH • ŠAH • ŠAH Takih praktičnih primerov, kakršnih eden je bil pred Vami na diagramu preteklo soboto, se je in se še bo zvrstilo v živi šahovski partiji ničkolikokrat Najbrž ste tudi sami že imeli veliko takih in podobnih pozicij, reševali pol točke ali pa zmagovali z znanjem ali 'Brez njega, kakor je pač naneslo. Ko se boste zdaj z njimi ponovno srečali, bo prav gotovo manj zadreg, saj smo si določene stvari, nekaj osnovnih »skrivnosti« kmečkih končnic, razjasnili v nekaj zaporednih sobotah. Seveda pa bo potrebno še lastno delo. razmišljanje v vsaki na- stali poziciji posebej, kajti dani recepti so lahko bili samo najbolj splošni. Preselimo se danes ha drugo področje. Na diagramu je naj-preprostejša slika ene izmed zelo pogostih končnic: močnejša stran ima robnega kmeta in lovca nasproti golemu kralju. Računsko je stvar jasna: beli bi moral po vseh postavah dobiti. Toda zaradi robnika se vsa stvar takoj zaplete. Že sam je največkrat velika reva, taka, da zmage ni sposoben doseči. In tu mu še lovec nič ne pomaga. Zakaj? Zato, ker je črni kralj na mestu, ker ni »zdravila«, ki bi ga pregnalo iz kotička, - ker je na pomolu bodi pat bodi ponavljanje potez in s tem remi. Kar poskusite! Nikoli ne boste uspeli. Poskusite zdaj pozicijo malce spremeniti. Prestavite vso zadevo na drugo krilo ali,' še preprosteje, prestavite samo lovca s črnega polja na belo polje. S tem »popravkom« pa se vsa stvar bistveno, odločilno spremeni. Nasprotni kralj ni več nedotakljiv, ko se znajde v kotu, saj ga lahko lovec takoj prežene iz tega skrivališča. In ko se to zgodi, je sicer šibkemu robnemu kmetu pot do zadnje vrste in do spremembe v novo damo prosta. Skratka: v takih primerih je vse odvisno od pravega ali napačnega kota, od pravega ali napačnega lovca. Enkrat se ni mogoče izogniti remiju, drugič je zmaga jasna in nesporna. — Z njim sem napravil že več kot sto tisoč kilometrov brez generalne. — Avtomobil tovariša direktorja je v popravilu. —• S pomočjo tega grem cel in zdrav tudi preko najbolj prometne ceste. — Kaj boš s to staro škatlo, ko pa imaš limuzino? — Z njo se vozim, kadar grem plačat davek! DELAVSKA ENOTNOST — štev, 7 — 18, februarja jMl OBVESTILA BRALCEM DELAVSKA ENOTNOST čez nekaj dni bo izšel IL del »POGOVOROV 60«. Knjiga bo stala v platno vezana 400 dinarjev, broširana pa 360 dinarjev. Ker je naklada omejena, opozarjamo vse ustanove, podjetja, sindikalne podružnice in posameznike, da čimprej pošljejo naročila — Vsem tistim, ki so lani prejeli »Pogovore 60« I. del, bomo zdaj poslali tudi K. del, da bodo imeli našo publikacijo v celoti. Obenem obveščamo, da imamo na zalogi še 120 izvodov »Pogovorov 60« I. del * Vsak dan prihajajo v našo upravo in v naše uredništvo številna pisma naročnikov in bralcev. Največ je tistih pisem, v katerih nam posamezne sindikalne podružnice poročajo o uspehih akcije za pridobivanje novih naročnikov. Naj za primer objavimo pismo sindikalne podružnice kmetijskega gospodarstva »Arja vas« Petrovče. Takole nam pišejo: »Da bodo naši člani kolektiva stoodstotno naročeni na Delavsko enotnost, dodatno naročamo en izvod vašega lista na ime: Anton Super. Naročnino za novega naročnika bomo poslali preko podružnice.« „. ... . , _ . Sindikalna podružnica Kmetijskega gospodarstva »Arja vas« Petrovče Zelo smo bili veseli tega pisma in moramo marljive sindikalne delavce v Petrovčah prav posebej pohvaliti. Ta razmeroma majhen kolektiv kmetijskega gospodarstva je res lahko vzor marsikakšnemu večjemu podjetju s tradicijo in boljšimi organizacijskimi možnostmi. Kolektiv kmetijskega gospodarstva »Arja vas« je verjetno prvi kolektiv, ki je v celoti naročen na Delavsko enotnost. Iz Kidričevega pa smo dobili nekoliko drugačno pismo. Naš sodelavec tovariš Franc Meško nam piše: »Ko sem danes v 6. številki Delavske enotnosti prebral Obvestila našim bralcem, me niso samo razveselila zaradi prizadevnosti sodelavcev Delavske enotnosti ter popularnosti našega delavskega lista, ampak so me tudi malce iznenadila in razočarala zaradi tega, ker med omenjenimi sindikalnimi podružnicami in posamezniki ni ničesar o naših uspehih v preteklem letu, ko smo uspeli pridobiti skoraj 200 novih naročnikov.« Res so bili sindikalni delavci v Kidričevem v drugi polovici lanskega leta zelo zavzeti za razširjanje Delavske enotnosti. Uspeli so pridobiti precej naročnikov. Zal pa ugotavljamo, da je od teh v kratkem času odpovedalo naš list kar 38 proizvajalcev, kar sindikalna podružnica morda ne ve. Naj jim bo za zgled kolektiv kmetijskega gospodarstva »Arja vas«. Upamo, da bodo s prizadevnostjo, kakršno so v Kidričevem pokazali doslej, dosegli tudi še pomembnejše uspehe. Se precej imamo sindikalnih podružnic in tovarišev, o katerih bi morali pisati tudi v naši rubriki. Zal nam to prostor ne dopušča. V prihodnjih številkah bomo skušali po najboljši presoji omeniti vsaj tiste, ki so najbolj prizadevni. Tako bomo v prihodnji številki spregovorili tudi o Martinu Žoharju iz Štor pri Celju, ki je v enem mesecu pridobil kar 53 naročnikov. V PRIHODNJI ŠTEVILKI: • POMEMBEN INSTRUMENT PRI DELITVI DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ BODO SESTODSTOTNE OBRESTI NA OSNOVNA SREDSTVA. O TEM, KAJ POMENI TA NOVOST ZA KOLEKTIVE, BO V PRIHODNJI ŠTEVILKI PISAL PETER DORNIK. • prihodnja Številka bo imela tudi posebno STRAN: »TA MESEC SMO IZBRALI«. JANEZ VOLJČ BO PISAL, KAKO PRIBLIŽAMO PROIZVAJALCU DELAVSKO UPRAVLJANJE PREKO EKONOMSKIH ENOT.