NO. 56
/iMERiSk/i Domovina
AMOHCAN IN SPIRIT
M lANRUAM ONLY
SLOVmiAM
MORIII NO NCWSPAP«*
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) AMERIŠKA DOMOVIN/ AUGUST 2, 1 983 VOL. LXXXV
Doma in po svetu
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV
Obsežne ameriške vojaške vaje v Srednji
Ameriki; Richard Stone v Managvi
WASHINGTON, D.C.; MANAGVA, Nik. - Obrambno tajništvo ZDA poroča, da bodo napovedane vojaške vaje na območju Srednje Amerike res nenavadno obsežne. V Pentagonu poudarjajo, da želijo ZDA s temi vajami dokazati Kubi in Nikaragvi, da lahko ameriške pehotne, mornariške in letalske sile učinkovito posredujejo, ako postane to potrebno za obrambo od komunistov ogrože-uih srednjeameriških držav, kot so El Salvador, Honduras, Costa Rica in druge.
Posebno vlogo v vojaških vajah bodo *8rala ameriška letala. Uporabljala bodo oporišča v Hondurasu, sodelovali bosta tudi dve letalonosilki. Vaje ameriških mornariš-jdh enot vključujejo možnost sodelovanja v blokadi zoper Nikaragvi, čeprav v Pentagonu in Beli hiši poudarjajo, da ne predvidevajo nobenega spopada z Nikaragvo ali Kubo.
Preteklo nedeljo je posebni ameriški ve-leposlanik za srednjeameriške zadeve Rich-nrd Stone imel sestanek s predstavnikom el salvadorskih gverilcev Rubenom Zamoro. Sestala sta se v kolombijskem glavnem mestu Bogoti. Bil je prvi uradni stik med vlado ZDA in gverilci. Stone je potem obiskal El Salvador in imel sestanek s predsednikom Alvarom Magano.
Po sestanku s Stoneom, je Zamora povedal novinarjem, da gverilci ne dobivajo orožja s Kube ali Sovjetske zveze. Oboroženi smo z ameriškim orožjem, ki ga naši borci ^Plenijo v El Salvadorju samem, je dejal. ~DA trdijo, da Nikaragva posreduje poši-Jke orožja s Kube in ZSSR el salvadorskim gverilcem.
. Stone je obiskal tudi Managvo, kjer je ltnel enourni sestanek z vodilnima članoma ^dinistične vlade Danielom Ortego in Mi-guelom D’Escotom. Stone in D’Escoto, ki je ntkaragveški zunanji minister, sta dejala, da Je bil sestanek »koristen«. Takoj po sestanku s Stone-om, je Ortega sprejel sovjetskega di-P omata ter se v izjavi po radiu zahvalil ^SSR za vs0 podporo.
Richard Stone se je vrhil v Washington n bo poročal o svojem potovanju predsedni-Ku Reaganu.
Rnnald Reagan zavrnil očitek, da je pasiven do državljanskih pravic manjšin in žensk
ATLANTA, Ga. - Predsednik Reag ? gpvoril na konvenciji American Bar As: ^ution ter odločno branil stališče svoje i nistracije do državljanskih pravic manj: n žensk. Govorniki na konvenciji so 1 namreč Reagana kritizirali, ker so bila nel *fa njegova imenovanja baje »dvomljm osebno osebe, ki jih je predsednik predlaj zvezno Komisijo za državljanske pravil ^ tiziran je bil tudi, ker ni imenoval dov nsk in manjšin za zvezne sodnike. v ^ svojem govoru je Reagan dejal, da je jPrvih dveh letih svojega predsednikovar lCoenoval več žensk v pomembne položa 5ti k 'men°val Jimmy Carter v njegov ini *et^' Nobena druga administracija Se .Cn.0va*a toliko žensk, je pripomnil pre Njegovi kritiki pa pravijo, da so ši e> ki jih je navedal Reagan, netočni.
Robert C. McFariane na svojem prvem obisku na Srednjem vzhodu
la BEJRUT, Libanon - Robert C. McFar-vzhodn°V' amer*^* veleposlanik za srednje-°dne zadeve, je na svojem prvem ura-
dnem obisku v Libanonu. McFariane, ki je prej delal v Beli hiši, je zamenjal Philipa Habiba. V Bejrutu je imel McFariane sestanek z zunanjim ministrom Eliejem Salernom in svetovalcem predsednika Amina Gemaje-la Wadihom Haddadom.
Glavni cilj ameriške politike v Libanonu je nespremenjen. ZDA želijo, da bi libanonsko ozemlje zapustile vse tuje vojaške enote, tako izraelske kot sirijske in PLO. To želi tudi libanonska vlada, ki pa kontrolira le območje v okolici Bejruta. Pretežni del države je zaseden od tujih čet ali pa je v rokah oboroženih skupin, ki ne priznavajo osrednje libanonske vlade.
Znano je, da bi McFariane rad obiskal Sirijo. Nek član sirijskega režima Hafeza Assada pa je dejal, da želijo ZDA novo vojno med Izraelom in Sirijo. Izraelci naj bi namreč prisilili Sirijce k umiku, v Libanonu pa bi tako imeli Izraelci in ZDA proste roke. Zunanja politika ZDA je dejansko podrejena interesom Izraela, je dejal minister za kulturo v Assadovem režimu Najah Attar.
V libanonski dolini Bekaa je zopet prišlo do streljanje med enotami PLO, ki podpirajo Jasirja Arafata, in tistimi, ki mu nasprotujejo. Slednji imajo odkrito podporo Sirije, ki Arafata ne mara. V spopadih sodelujejo tudi topničarji.
Lech Walesa namerava obdrVi stike z voditelji Solidarnosti, Id živijo v iiegaii
VARŠAVA, Polj. - Lech Walesa, ki je bil na počitnicah mesec dni, se je vrnil v Gdansk ter v pogovoru s tujimi novinarji dejal, da bo imel sestanke z voditelji Solidarnosti, ki še vedno živijo v ilegali. Walesa pa ni hotel nič govoriti o načrtih Solidarnosti v prihodnjem obdobju.
O novih zakonih, naperjenih zoper oporečnike, ki jih je pred nedavnim uzakonil poljski parlament na priporočilo vojaškega režima gen. Jaruzelskega, je 39-letni Walesa dejal, da pomenijo vrnitev k stalinizmu, kar je zelo slabo. Aprila letos je imel Walesa sestanek s S članim Solidarnosti, ki so v ilegali. Po tem sestanku je režim poostril varnostne ukrepe zoper Waleso in ga povsod spremljajo agenti tajne policije.
Francozi pošiljajo protiletalsko orožje v
Čad; libijska letala posegajo v boj
N’DJAMENA, Čad - Francoska vlada je potrdila, da je začela pošiljati protiletalsko orožje v Čad, ker sodelujejo v tamkajšnji državljanski vojni libijska letala. Libijci podpirajo upornike, ki jih vodi nekdanji predsednik Goukouni Oueddei, Francozi in druge zahodne države pa podpirajo vlado predsednika Hissana Habreja. Habre je prosil, naj francoske letalske sile neposredno sodelujejo zoper Libijce, kar je pa francoska vlada odklonila.
Vojaški policisti aretirali 200 žensk, ki so se
udeležile protivojne demonstracije
ROMULUS, N.Y. - Pred vojaškim oporiščem Seneca v tem mestecu je včeraj demonstriralo 1900 žensk, ki pripadajo protivojnemu gibanju. Ženske so protestirale, ker je baje uskladiščeno na tem oporišču jedrsko orožje. Navzočih je bilo tudi 200 demonstrantov, ki so bili kritični do teh žensk.
Ko so nekatere demonstrantke skušale priti na oporišče, so jih vojaški policisti aretirali.
/' C elanda in okolice
flc . jd vabijo—
V	nedeljo, 7. avgusta, priredi Belokranjski klub na Slovenski pristavi. Ob 11.30 dop. bo Rev. Victor Tomc daroval sv. mašo za vse rajne člane kluba, po maši bo na razpolago kosilo z na ražnju pečeno svinjino in jagnjetino. Kosila bodo po naročilu, zato so potrebne rezervacije. Pokličite 481-3308, 486-7613 ali 461-9503. Za ples in zabavo bo
, igral orkester Tonija Klepca iz Girarda.
Rev. Gregor Mali umrl—
Prejeli smo telefonsko sporočilo, da je v Buenos Airesu, Argentina, 26. julija umrl č.g. Gregor Mali, bivši župnik v Ajdovcu, Slovenija. R.I.P.
Prodaja krofov—
Oltarno društvo fare sv. Vida bo imelo prodajo krofov to soboto v društveni sobi ob običajnem času. Pridite! BaUncarji vabijo—
Balincarski krožek Slovenske pristave si je izbral poseben dan za ljubitelje tega športa. V soboto, 13. avgusta, priredi krožek piknik na SP. Ob 6. uri zvečer bo na voljo večerja š stejkom. Vabljeni!
Razprodaja—
V	petek in soboto, 12. in 13. avgusta, bodo imeli trgovci na St. Clair Ave. veliko razprodajo. Vsaka trgovina bo imela nekaj posebnega. Blago bo razstavljeno tudi zunaj trgovin in trgovci vas vabijo, da jih obiščete.
Spominska darova—
Mary Meyers in Marge Ya-pel, Euclid, Ohio sta darovala $20 v sklad za nov tiskarski stroj v spomin na umrle starše g. in ga. Vincent Ercul.
Ana Strojin, St. Catherines, Ont. je pa darovala $10 v naš sklad v spomin na pok. moža Franka Strojina.
Darovalkam naša iskrena hvala za podporo!
Frankie Yankovic—
Današnji Cleveland Plain Dealer poroča o težavah znanega harmonikarja Frankie Yankovica, ki so ga euclidski policisti aretirali 25. julija, ker je baje skušal odnesti iz trgovine Lake Shore Super Foods funt šunke in en stejk, ne da bi plačal. Neka kupovalka je Yankovica opazila in ga prijavila. Vrednost predmetov je bila le $6.41, pri sebi pa je imel Yankovic kar $900. »Kralj polk«, ki sedaj biva na 251 E. 262. cesti v Euclidu, bo moral na mestno sodišče ta petek. Kazen za prestopek je lahko globa v znesku $250 ter sodnij-ski stroški. Euclidski sodnik Robert Niccum je precej strog glede takih zadev. Yankovic, ki je star 68 let, je poklicni glasbenik že polnih 52 let.
Starokrajski festival—
Letošnji Starokrajski festival na E. 185. cesti, ki ga orga-. nizirajo tamkajšnji trgovci s Tonyjem Petkovškom na čelu, se bo vršil od srede, 3. avgusta, do nedelje, 7. avguste, zvečer. Središče festivala bo letos na velikem parkališču pri višji šoli sv. Jožefa na E. 185. cesti in Lake Shore Blvd. Postavljen bo velik šotor, nastopile bodo razne glasbene skupine, med njimi več slovenskih. Pridite!
Skupno sv. obhajilo—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete bodo imele skupno sv. obhajilo v nedeljo, 7. avgusta, pri sv. maši zjutraj ob osmih. Članice vabljene!
Oltarno društva fare sv. Vida bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo pri sv. maši ob 8. zjutraj. Članice vabljene!
Posebne volitve—
Prihodnji torek, 9. avgusta, bodo posebne volitve v 12. mestni vardi. Tekmujeta nekdanji clevelandski župan Dennis Kucinich in Edward W. Rybka. Prejšnji zastopnik varde je namreč umrl, zato so bile oklicane posebne volitve. Kot kaže, ima Kucinich, ki sicer ne biva v tej vardi, znatno prednost in bo najbrž izvoljen. Župan George V. Voinovich, ki je Kucinicha premagal na županskih volitvah 1. 1979, podpira Rybko. Znano je, da se v mestni hiši bojijo vrnitve Kucinicha. Po vsej verjetnosti bi Kucinich ponovno kandidiral za župana 1. 1985, ko bo potekel Voinovichev mandat. V 12. vardi, takoimenovani Fleet-Broadway okolici, je precej Poljakov, tam biva pa tudi nekaj Slovencev.
Za tiskovni sklad—
Cecilia Goles, E. 63. cesta, je daravala $14 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Iskrena hvala!
Nekaj slovenske krvi ima—
Dagmar Celeste, žena ohij-skega guvernerja, ki je sicer priseljenka iz Avstrije, je dejala, da so bili njeni stari starši slovenskega rodu.
VREME
Sončno in prijetno danes z najvišjo temperaturo okoli 84 F. Tudi jutri bo pretežno sončno, a nekaj topleje. Najvišja temperatura okoli 86 F. V četrtek bo spremenljivo oblačno in vlažno. Možne bodo krajevne nevihte. Najvišja temperatura okoli 88 F. Za petek napovedujejo vremenarji deloma sončno vreme. Najvišja tem-peratira okoli 88 F. Isto vreme tudi v petek z najvišjo temperaturo okoli 90 F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 Sl. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
---— — —- ^	— — —-----------— — — — —-------------
NAROČNINA:
Združine države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih dežav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $ 1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih dežav; $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, _____614 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103_
No. 56______ Tuesday, August 2, 1983
Poljska - Jugoslavija: Primerjava
Težko bi se našlo kaj bolj vabljivega kot primerjati med seboj dvoje komunistično vladanih dežel našega časa, Jugoslavije in Poljske. Obe sta pod popolno diktaturo, obe se borita za ohranitev režimskega sistema. V tem sta si zelo podobni, v vsem drugem se močno razlikujeta, tako močno, da ju je zanimivo, pa tudi poučno, primerjati in pokazati na razlike, ki so tudi v sicer monolitnem marksističnem sistemu neizogibne.
1)	Zemljepisna lega ene in druge je glavni razlog, da se je partiji v Jugoslaviji posrečilo, kar se Poljski ne more, da se je namreč otresla poslušati in izpolnjevati povelja iz Moskve in je ubrala svojo »pot v socializem«. Poljsko narodno ozemlje leži med dvema Poljakom nenaklonjenima pa mogočnima sosedoma, Rusiji in Nemčiji, ki sta jim v preteklosti prizadejanih nepozabno gorje. Dolga, terensko nebranljiva meja s Sovjetsko zvezo je za Poljsko usodna: v par urah so sovjetski tanki v Varšavi. Jugoslavija pa je ozemeljsko od sovjetske meje odmaknjena, vmes sta Madžarska in Romunija, sicer pod komunistično diktaturo, pa vendar v nacionalnem oziru Rusom ne-prijateljski državi, ki bi v primeru vojaških operacij prek njunega ozemlja nikakor ne bili zanesljivi zaveznici Sovjetov. To dejstvo je eden od dejavnikov, da se je Titov prelom s Stalinom 1. 1948 posrečil. Če bi Jugoslavija ležala na ozemlju Poljske, bi se zanesljivo ne bil posrečil.
2)	Prebivalstvo poljske republike je v sestavu svojega ljudstva bistveno različno od onega v Jugoslaviji. Narodnostno enotno prebivalstvo s skupno, slavno preteklostjo nekdanjega poljskega kraljestva, čegar kralj je s svojo vojsko rešil Dunaj pred Turki, je močna sila 36 milijonskega naroda. Poljska nima znatnih narodnih manjšin, ker so se s premikom njenega državnega ozemlja po drugi vojni proti zahodu, Nemci večinoma izselili in so nekdaj itak poljsko zemljo zasedli spet Poljaki. Vidno potrdilo narodne enotnosti je razvidno iz spontanega razvoja svobodne unije Solidarnošč, ki je v nekaj mesecih zajela celotno Poljsko in narastla na deset milijonov članov z enako voljo doseči svoje pravice.
Kaj takega bi bilo v Jugoslaviji popolnoma izključeno. Dežela je konglomerat treh zgodovinsko-razvojno, jezikovno, kulturno in versko ločenih narodnih enot, Slovencev, Hrvatov in Srbov, katerim sta — kot v pestro sestavljenem mozaiku — dodani še dve, Makedonci na jugu in muslimanski Bosanci, ki hočejo biti posebna narodna skupina. Da je zmeda še večja, sta v Jugoslavijo vključeni dve močni narodni manjšini, Madžari in Albanci. Kdo pod soncem bi mogel (brez velikega nasilja) iz takih različnih komponent ustvariti enoten državni narod, kot ga imajo Poljaki? Tito je poskušal, njegovi nasledniki poskušajo, a zaman. Enoten pokret vsega ljudstva po zgledu poljske Solidarnosti je neizpolnljiv grad v oblakih.
3)	Verska enotnost v eno samo cerkveno skupino združenih Poljakov je v vsej zgodovim bila mogočen temelj narodne zavednosti in vztrajna, trdna odporna sila zoper neprijatelje poljskega naroda. Več kot 90 odstotkov Poljakov pripada katoliški Cerkvi, velika večina je ud te Cerkve ne samo po krstnem listu, marveč v trdnem prepričanju, daje Cerkev najmočnejši porok njihove narodne in državne afirmacije. Dovolj zgovorno se je to pokazalo ob zadnjem obisku poljskega sina, sedaj rimskega papeža. Če kaj, bo Poljake reševala njihova
(dalje na str. 4)
MILWAUKEE, Wis. - Prvi Triglavski piknik je bil letos v juniju in tudi zelo uspešen. Vreme je bilo naklonjeno in se je ves potek sporeda ugodno vršil. Sv. mašo ob 11. dopoldne je tokrat imel Rev. dr. Set-ničar, ki je v pridigi govoril o Mariji pomočnici kristjanov in o zakrknjenih grešnikih, katerim je na zadnjo uro pomagala do spoznanja.
Po maši smo bili vsi dobro postreženi z odličnim kosilom. Ker je bil tisti dan pri Sv. Janezu gost škof John Joseph iz Tajsalada v Pakistanu, je popoldne v spremstvu g. župnika p. Lovrenca Groma obiskal tudi Park in piknik. Pozdravil ga je predsednik J. Kunovar, predstavil pa sam p. Lovrenc. Škof se je za gostoljubnost lepo zahvalil in bil vesel sprejema. S kosilom je oba gosta pogostil tajnik F. Menčak.
Pri vsem tem naj še omenim, daje škof Joseph študiral v Rimu, kjer mu je takrat bil
Balincarji vabijo
CLEVELAND, O. - Celo leto nas vabi Slovenska pristava na svoje prostore. Vabi nas zdaj eno, zdaj drugo društvo. Tako se tudi balincarji oglašajo, ki so člani balincarskega krožka Slovenske pristave. Kot vsako leto, bomo imeli tudi letos svoj dan na Slovenski pristavi.
Ob teh pasjih dneh iščemo primeren>*rostor, kjer bi našli hladno senco. Da ne bi bili v zadregi, najti tak prostor, vam bodo balincarji preskrbeli za ta dan in večer kraj, kjer je dosti prostora za vse ljubitelje sonca ali sence. Čez dan se lahko ohladite v mrzli vodi bazena, zvečer bo pa na razpolago okusna večerja s stejkom in sicer od šeste ure naprej.
In kdaj bo to? Naš balin-carski krožek Slovenske pristave si je izbral soboto, 13. avgusta. Na ta dan priredi piknik za vse ljubitelje tega priljubljenega slovenskega športa. Skoraj ni Slovenca, menim, ki ne pozna te igre, torej ste vsi vabljeni in dobrodošli.
Da ne bo neprilike pri baru, smo si izbrali poklicnega točaja, tako, da vam bo postreženo po želji. V kuhinji bodo kuharice, ki dobro vedo, kaj je Slovencem po volji. Plesalci pa naj vedo, da bo za njih domača glasba. Rezervirajte si ta dan, da pridete med nas! Ne bo vam žal!
Ko bomo že skupaj na pikniku verjetno vsi balincarji, se bomo lahko prijavili tudi za medsebojno tekmovanje, ki bo v soboto in nedeljo, 27. in 28. avgusta, prav tako na Slovenski pristavi. Določeno je bilo, da bosta igrala dva v ekipi oziroma timu. Za vse informacije in prijave v zvezi s tem tekmovanjem, se lahko obrnete na Toneta Šviglja na tel. št. 944-0708.
Na svidenje na prijetno sobotno popoldne 13. avgusta na Slovenski pristavi!
Anton Škerl
vodja kolegija sedanji milwau-ški nadškof Weakland.
Tokrat smo na pikniku opazili več novih obrazov. Za zabavo pa je igral harmonikarski (»Button Box«) orkester pod poznanim voditeljem E. Galunom. . Harmonikarji so s poskočnim taktom ustvarjali . prijetno razpoloženje plesalcem in poslušalcem. Hvala prirediteljem in gostom za lep in prijeten dan!
• * * *
Ameriški praznik neodvisnosti (4. julij) smo temu primerno praznovali. Nedelja pred tem (3. julija) so številni naši ljudje poromali v Le-mont, čeravno ne v takem obsegu kakor lani. Povedali so, da je bilo lepo, zlasti lepo je bilo petje zelo poznanih pevcev zbor Naša pesem iz Chicaga, ki slovijo daleč naokoli.
Na dan 4. julija pa smo imeli slovesnost v triglavskem parku, blagoslovitev krasne male cerkvice. Prišel jo je blagoslovit nekdanji duhovni vodja društva Triglav, p. Beno Korbič, ker je bil dr. Gole odsoten.
Okrog tretje ure se je zbralo veliko število društvenih članov in članic ter gostov pred Domom, od koder so z zastavami odšli v sprevodu k lepi cerkvici. Predsednik Jože Kunovar je najprej pozdravil navzoče, potem je p. Beno med molitvami blagoslovil cerkvico zunaj in znotraj.
Med kropljenjem cerkvice je bral p. Beno iz berila sv. apostola Pavla Rimljanom: Bratje in sestre. Ljubezen bodi brez hinavščine. Sovražite hudo, držite se dobrega, bratovsko se med seboj ljubite. V spoštovanju drug drugega prekašajte.
Iz evangelija po Mateju pa smo slišali:	Jezus je rekel
množici: Ako vaša pravičnost ne bo obilnejša kot pismoukov in farizejev, ne pridete v nebeško kraljestvo. Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pusti svoj dar pred oltarjem in pojdi, da se s svojim bratom spraviš, in potem pridi in daruj svoj dar.
Molitev: O Bog, ki si vse ustvaril zaradi sebe in vse prvine sveta namenil v rabo človeškemu rodu, blagoslovi, prosimo, to cerkvico in ta park, in naj služi za večje širjenje hvale in slave Tvojega imena.
Po blagoslovu in molitvah je spregovoril še tajnik društva F. Menčak, ki je med drugim dejal:
»Ko praznujemo danes praznik neodvisnosti Združenih držav Amerike, se hvaležno obračamo k Bogu, da tudi mi lahko uživamo svobodo, in da imamo ta košček svoje slovenske zemlje, naš Park Triglav. Veliko je bilo na tem koščku že žrtvovanega in z ljubeznijo opravljenega nesebičnega dela mnogih požrtvovalnih članov in članic. Lahko smo ponosni na svoje delo!
Danes doživljamo nov napredek tukaj: blagoslovitev te male, lepe cerkvice, katera nas spominja na domovino, ki j( posejana po dolinah, hribčih in gorah z lepimi cerkvanu in ' cerkvicami.
Da je prišlo do današnjega j dogodka, gre predvsem zahva- ] la in priznanje bratoma IvanU j in Jožetu Kunovar, kateri®8 i se je porodila ta lepa zanua« • j Ivanu za zamisel načrta in J0" t žetu kot graditelju. Seveda so j pri tem delu pridno pomag 1 j tudi številni zavedni člani, ko so: Albert Zygoi, J. Smolič- ■ [
Bambič, I.Jakoš, F. Mejač, J- t
Limoni, St. Jaklič in še drugi’ ^ Vsem skupaj prisrčna hvala ® 5 Bog povrni!	v
Danes je med nami naš hi ' k duhovni vodja p. Beno Ko ti bič, ki ga v naši sredi lepo P p
zdravljamo! Iskreno se zahv |,
ljujemo, da je prišel blag05 [ 6 vit našo cerkvico. PraV ^ ■ lepo pozdravljamo med n p. dr. Vendelina Špendova p. Tadeja Trpina ter žup®^ sv. Janeza p. L°vre Groma.
Kot je znano, je sedanji du
hovni vodja društva dr-Gole trenutno odsoten hi st vno danes obhaja v rojst® il movini svoj 40-letni maš®8 j oj jubilej. Vsi mu od srca 5 te(£ bi mesta čestitamo in želi®® cj mnogo let sreče in dela v vi ^ bi gradu Gospodovem! * j* lepa hvala za prijazno s° e br vanje!	^ °*
Zdaj pa vas v imenu druš^ tj
lepo povabim na pripr8 ^ $ ,
kosilo, ki ga je za
goste pripravilo društvo5 jimi pridnimi kuharji j® ^ spodinjami. Bog žegnaj ®
vas živi!«	.
Kosilo, ki ga vsako	^
pravi društvo za svoje ^ ^ so tokrat postregli 1 .n8fljeti- <*, pečenim prašičkom,	^
no in govejo pečenko s P {tl si. hami. Naj velja na tc,n ^ri- n, izreči zahvalo vsem, ki r>.
pravili tako odličen obed-	^	^
Med tem, ko hitim ster® ^ gf(
sticami, da oddam
AD, se je v Parku	ju,
Stanko Kociper s Pn-i8 V •
J. Dolencem iz Argenri1®
Parku sta bila prija2®®. a'51»
jeta in pozdravljena. 0	»
se čudila delu članov in ^
ki ustvarjajo lepoto P8** \i Park sta ju pripeljala ^ Vida Jakoš, pri kateri® bila gosta za nekaj d®-	^
Ker bo vaš dopisnik*8^ see dni odsoten — jk0v' z ženo na obisk sorod® domovini — vse zvest*,rtviJi< in bralke Ameriške D®111, f uredništvo in upravo ^ zdravlja
France K®*-,
Pri
k
Ho
,1^
(Dobro se imejte v
movinil Upamo, nam kaj poročali vtisih po vrnitvi Urednik A.D.)
“o’ ^
Ameriška Don*0'
druži Slovenc« po vsem svet®
Odličen uspeh Misijonskega piknika v Milwaukeeju
^ Milwaukee, wis. - v ie-
a nas !>em, sonCnem triglavskem ki j« ?a^'cu, na svežem zraku, med ibčiti ^o5at*mi hrasti, razkošno ure-ni in Jenem jezerskem obrežju v °adju z malo romarsko cerk-Vlco i*1 med vitkimi smrekami, thva- fJ! Vrfil.v nedeljo. 24. julija vanu •	’ °dhčno uspeli 13. misi-
rima J?nslci P^nih. katerega je s tri-' I tovsldmi sodelavci in sode-jo svkanu pripravila in vodila . so neuinorna predsednica misi--alj Iškega krožka v Milwaukee ;“gk;t l8- Marija Coffeltova. lij, I. .. ^ ogromno udeležbo naših ai,	** i* Piknik začel že do-
irugi’ t , z misijonsko mašo, ka-ala in j® daroval župnik Rev. M.
■ehučar, zborovsko petje pa je , bjv5i k . a 8a. M. Kolmanova. Ta-Kor-	^kvenem opravilu, so
g po- ^8lavske Pridne kuharice s ahva- L možakarjev pripravi-gos10'	domaCe kosilo, pe-
ta*0 b CC’. Pečene piške s kislim najni I °mP‘rjem ter z zelnato in ze--.va i® h«° ^kio. kavo in raznimi ioni*2 i;0"!a£lmi. Sladkarijami — renc« d^k-0 torcj. ki ga ni mogoče S* ^ na drugih pikni-
,jidU' p^ky01 541110 V trig,avskcm
hira' sta^«^ ie to za5111«8 pridnih tni t*0- (la CJSl” iriglavskih članic in
iši#1 nin,0!'.ki 50 s svojim ncsebie-s t«*8 bil i.ei0m ‘n vzgledom prido-te k delu našo mlaišo nenera-
-wu našo mlajšo genera-J,0, Videli smo, da kjerkoli je
. 5«
f5eti> ^jP^eba kaj postoriti in nudi-brht”10^ ^ P°strežhi, mlada, ob ** dckleta s smehljajem na in spretnimi rokami so
Klelo-
ugodile željam in potre-,	Ptknikarjev. Mladi moža-
-	’ ocenjeni ali pa tudi ne,
'elj^
*>•!
&5
# tOf >
%
zilt®
in:5
jenec Hank Štrukel, rodom iz Milwaukeeja. Hvala vsem!
Krasno sončno vreme, odlično organiziran piknik, nesebično delo naših ljudi, izvrstna domača hrana, poskočne polkine melodije, prijateljski razgovori med našimi ljudmi, vse je privedlo do tega, da je bil 13. misijonski piknik moralno in finančno najbolj uspešen. Rojaki in rojakinje ter prijatelji so odhajali do-
mov zadovoljni in veselo razpoloženi.
Predsednica misijonskega krožka v Milwaukeeju ga. Marija Coffelt me je naprosila, naj izrečem v njenem imenu prisrčno zahvalo vsem sodelujočim, starim in mladim, vsem prijateljem in gostom, ki so prihiteli na piknik iz raznih krajev države Wisconsin, in gostom iz Chicaga, Waukega-,na in drugih krajev iz države Illinoisa. Za uspeh vsem »Bog-lonaj« in »Bog povrnil« Vsem bralcem pa lep pozdrav!
A.G.
Jugoslavija se je uklonila pogojem Mednarodnega denarnega fonda
■ur8
'K
ne'11
^ jJ? 0dhino izkazali pri to-
n0OČ jebLmizah> ^ P® tam, kjer ga v°treba dvigniti kaj težke-
0	pri' v * Planje njim!
Man«' Ul {u Pnznanje tudi članicam wfi) sbh^°m pri Prodaji misijon-Ljeti' cam ^toPnic, in vsem člani-
1	m to Jf/aterc so vodile srečolov.
mest8 s>jon?lS° darovali v korist mi-,0pri'	Pikniku svoj čas
i! ^lub< tJ.e Button Box
^Sir ’ ki 50 iwali polke in
S88 &*i LNckaj mclodij jc zai'
fdr harm .* starosta slovenskih ju, ^0aikarjev v Milwaukee-Prijet°Jster Frank Sezon. Zelo jiru nfts je presenetil s svo-Ojonji. l£n'm igranjem na har-0 gost s Floride, upoko-
Ni skrivnost, da je gospodarski položaj v Jugoslaviji domala zavožen. Leta razsipavanja in visokega standarda se poznajo sedaj, in bičajo režim z vso težo. Zunanji dolg je izreden, saj dosega že 19 milijard dolarjev. Ves ta dolg ima Jugoslavija izključno z ustanovami in bankami zahodnih držav, pretežno evropskimi in severnoameriškimi. Poleg tega je zunanja trgovska bilanca Jugoslavije tako negativna, da se odgovornim ježijo lasje, saj dosega kar 12 milijard dolarjev, kot v pariškem Le Monde poroča dopisnik Paul Jankovič.
Ena glavnih skrbi jugoslovanskih oblasti je bila zadnje tedne kako izvesti refinanciranje zunanjega dolga, katerega seveda ne more izplačevati kakor je bilo prvotno predvideno. Vladi ni ostalo drugega, kakor obrniti se na Mednarodni denarni fond (IMF) in predložiti račune in nemoč plačevanja, šlo je kar za 4,3 milijarde dolarjev. Isti dopisnik pariškega Le Mondea opisuje ves ta potek.
Oblasti denarnega fonda so seveda jugoslovanski prošnji ugodile. Refinanciranje je bilo odobreno, a za to so finančniki svetovne banke postavili tako težke pogoje, da bi se morali potresti sami temelji jugoslovanske socialistične doktrine. Menimo, da so se tresle roke jugoslovanskih veljakov, ko so podpisovali sporazum.
Žalujoča
DRUŽINA
C,ev«land, O.
V blag spomin
OB 33. OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI OČE, BRAT IN STRIC
Anton
Chandek
Izdihnil je svoje plemenito dušo dne 2. avgusta 1950.
33. let je že minilo, odkar si, dragi, 5el od nas, vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
Sladka nam je misel na Te,
*na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh.
Strogi pogoji IMF
Ta (sporazum) predvideva, da jugoslovanska država in jugoslovanska državna banka (Narodna banka Jugoslavije) garantirajo redno odplačevanje novega dolga. V primeru neizpolnjevanja lahko Mednarodni denarni fond uvede sankcije proti Jugoslaviji. Te sankcije lahko vodijo v enostavno zaplembo jugoslovanskih dobrin. Nad državo visi ena sama velika hipoteka, ki pomeni varnost za prejete kredite. In še, če bi se država zakasnila v odplačevanju, lahko posojevalci zahtevajo, da v enem samem obroku plača Jugoslavija celotno posojilo.
Kako pa, da je jugoslovanska vlada sprejela take pogoje? Drugega ji ni ostajalo. Kot je izjavila Milka Planinc (predsednica vlade), so v Jugoslaviji bili primorani sprejeti to, da so dosegli vsaj nekaj premora, in mogli tako nadalje uvažati prvine, ki jih domača industrija nujno potrebuje za normalno obratovanje.
A narodna skupščina je morala obenem potrditi nove od-bredbe glede finančnega obratovanja. Razna podjetja, ki so doslej svobodno izposojevali kredite v tujini, morajo odslej vse to poslovanje opraviti preko federalnih finančnih ustanov. To obenem pomeni konec decentralizacije gospodarstva. In to velja za podjetja, pa tudi za banke, najsibo po republikah ali v avtonomnih pokrajinah. Kako te nove odredbe uskladiti s samoupravljanjem, je težko razumeti.
Sporazum z Mednarodnim denarnim fondom pa tudi pomeni za Jugoslavijo konec dobe razsipavanja. Varčevalni ukrepi, ki so bili doslej uvedeni, bodo še poostreni. Jugoslavijo čakajo »dolga leta varčevanja«. In še vse to so morali jugoslovanski oblastniki pravzaprav sprejeti kot »posebno milost« zahodnih bančnikov.
Svobodna Slovenija (21. julija 1983)
T.K. General Contractors
We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing and driveway jobs.
TONY KR1STAVNIK, Owner 831-6430

Dr. V. J. Bratina
Galileo Galilei — Revisited
»E tardi!«, Violetta Verdi. La Traviata
II.
Kaj naj narede sedaj nove komisije, ki jih dr. L.P. pravilno omenja, pa naj jih imenuje kdorkoli, cerkvena ali svetna oblast. Problem Galilea seveda ni problem fizikalnih znanosti, je problem zgodovine. Ali naj sodbo desetih kar-dinalov-inkvizitorjev prerešeta neko novo prizivno sodišče po 350 letih? Bi Galileo upravičeno vzkliknil z Violet-to: »E tardi!« Njegove sodnike je zgodovina in je svet že davno in neizbrisno obsodil. Zato pa še po treh stoletjih in pol razburja duhove po širnem svetu.
Seveda, brez dvoma se more doba, v kateri je živel, bolj podrobno osvetliti. Verjetno bodo kot mravlje marljivi vatikanski arhivarji izbrskali v praktično neizčrpnih vatikanskih arhivih po policah in omarah naložene zaprašene nove dokumente o Galileju; malo, zelo malo verjetno pa je, da bi prišlo do kakega epohalnega odkritja v Galilejevi zadevi.
Večina dokumentov, vsaj važnejših, je že davno dostopna, saj bi vendar izgledalo več kot sumljivo, če bi Vatikan po 350 letih še skrival kake podatke, kako trdo je Invizicija postopala s takrat 70 (!) let starim Galileom. Tako res ne vem, kaj je mislil Rev. W. A. Wallace, profesor katoliške univerze v Washingtonu z izjavo (po dr. L.P.), da je komisija zaprosila za dostop do vatikanskih arhivov. Zdi se mi tudi, da je treba vzeti »cum grano salis« pisanje dr. L.P., da so »ameriški zgodovinarji na konferenci na univerzi Wisconsin dognali, da je bil Galileo ‘ekscentričen iskalec publicitete’ in je polemično napadel sv. Pismo in Cerkev, da bi s tem svojemu odkritju dal večji sijaj in vrednost«.
Na podlagi česa pa so to dognali? Ali: »Prof. R. S. West-man s kalifornijske univerze pa je izjavil: ‘Imel je teleskop in je misbl, da jih (one v Vatikanu) more prevrniti’.« Velik znanstvenik in učena glava, ki zna po 350 letih misli brati! Take izjave so, če so točne seveda, navadno prazno govorjenje in morebiti celo »ekscentrično iskanje publicitete«.
Napak bi bilo misliti, da je bila vsa cerkvena gosposka kot en mož proti Galileu. Imel je veliko simpatizerjev med cerkvenimi krogi, toda po njegovi obsodbi so postali bolj tihi. Napak bi bilo tudi misliti, da je Galilea obsodilo deset prenapetežev, ki so v svoji zmotni gorečnosti in v italijanskem temperamentu šli malo predaleč in kasneje v uri iztrez-njenja obžalovali svojo pre-
nagljeno odločitev. »Sanctis-simus nihil concedere voluit« in to še leta 1639, ko je bil Galileo 75 let star in praktično slep.
Napak bi bilo tudi misliti, da so bili reformatorji, to je protestanti, bolj tolerantni in liberalni do novega pogleda v astronomiji, ko so sami tudi oznanjali odklon od tradicionalnih naukov Rima. Prav nasprotno! V primeru s katoličani, ki so poleg Biblije opirali svoj nauk tudi na tkzv. ustno izročilo, spise cerkvenih očetov in tradicijo, so protestanti proglasili Biblijo kot praktično edini vir vse resnice, zato so jo takoj prevajali na ljudske jezike in so bili silno občutljivi na tej točki, čeprav so formalno učili, da je osebna, individualna interpretacija sprejemljiva. Da smo točni, protestanti so zapazili nevarnost helio-centričnega sistema že mnogo prej kot Inkvizicija in sicer ob opusu Nikolaja Kopernika (1473-1543).
Nicholas Copernicus (Miko-laj Kčpernik), poljski astronom, je napisal znano delo, ki se danes večinoma imenuje »De Revolutionibus«. Kopernikov sistem je heliocentričen in je seveda tisti drugi sistem, ki ga je Galileo v svojem Dialogu primerjal s Ptolomeje-vim.
Kje je bila Inkvizicija, kako je mogla prezreti Kopernika? Galilea so sodili 1633. leta, Kopernik pa je umrl 1. 1543! Soditi bi morali Kopernika, že davno prej. Vzrokov za to nelogičnost je več. Kopernik je živel daleč proč od Rima; dalje bil je uradno kanonik katoliške Cerkve in je svoje delo »De Revolutionibus« posvetil papežu Pavlu III. Torej, prvi površni pogled ni zbujal nika-kega suma. Delo je bilo dolgo časa v rokopisu, težko dosegljivo.
Ko je končno izšlo v tisku leta 1543, je Kopernik že umiral in ga verjetno nikoli ni videl. Je tudi precej težko branje, matematsko, dasi je v rokopisu na listu št. 9 točno narisan tisti danes tako famozni diagram sončnega sistema, s Soncem v sredi in z zvezdami stalnicami na zadnjem obodu.
Mnogi so vse to smatrali za interesantno hipotezo brez zveze z realnim svetom. Na vsak način, Rim je napol prezrl pomen tega dela. Toda kasneje, ko so sodili leta 1633 Galilea, je bilo povsem jasno, da sedi na zatožni klopi poleg njega pokojni kanonik, nad vse slavni astronom Kopernik.
(dalje prihodnji torek)
Vzpon hrvaške cerkve in kardinal Franjo Kuharič
LUZERN, Švica—Hrvaški komunisti in njihovo vodstvo so, kot se zdi, sprejeli imenovanje zagrebškega nadškofa Kuhariča za kardinala bolj sladko-kislo; uradno so mu sicer čestitali, neuradno pa šepetajo o “izzivanju” in pravijo, da bi jim bil ljubljanski nadškof Šuštar kot jugoslovanski kardinal ljubši. Slovenska Cerkev ima z državo manj sporov. Nadškof Šuštar je sicer vse drugo kot “mehak”, a ima rajši diplomatske poti in je manj premočrtno trd kot Kuharič. Dejansko je bilo papežu Kuhariča komaj možno obiti: Zagreb je najvažnejša nadškofija v Jugoslaviji in Kuharič je predsednik jugoslovanske škofovske konference.
Vedno znova je najti ljudi, tudi zahodne opazo-vavce, ki kardinalu Kuhariču očitajo, da ni diplomat in da krmari hrvaško Cerkev v smer spopadanja z režimom brez potrebe. Na kraju samem so te stvari drugačne. Cerkev na Hrvaškem je že dolga leta tesno povezana ^ narodnostjo In s svojo načelno držo, ne nazadnje v primeru kardinala Stepinca, si je pridobila močan položaj, ki bi ga še pred malo leti imeli za nemogočega.
Kolikor bolj se razmere v Jugoslaviji slabšajo in postaja režim bolj živčen, to-
liko bolj prepričljiva je podoba Cerkve. 10. februarja je praznovala Cerkev na Hrvaškem ob ogromni udeležbi vernikov 12. smrtni dan kardinala Stepinca. Razvoj na Hrvaškem gre čisto jasno v smer dvote-čajnoisti partije in Cerkve.
Ta dvotečajnost kajpada ni v znamenju sodelovanja. Republika Hrvaška ni hrvaška država. Njeni politični voditelji so še danes isti, ki jih je svoj čas (1971) spravil na oblast Tito in ki so v vsem item času dokazali, da niso sposobni vpeljati na Hrvaškem sprejemljivega sporazuma med vladajočimi in vladanimi. Danes je hrvaško vodstvo živčno in negotovo; brez mere napada svoje lastne časopise, prav tako odgovarja brez mere, če mu iz drugih republik kdaj očitajo “hrvaški nacionalizem”, in dovoljuje svojevoljne obsodbe, ki bi bile v drugih delih Jugoslavije nemogoče.
Hrvaški minister za informacije Ban je govoril pred komunistično zvezo veteranov, čeravno ni krivil tujih časnikarjev “zlorabe gostoljubnosti”, o “obrambi pred sovražno propagando iz tujine”.
Prav na tej nižji ravni se razvija boj med režimom in Cerkvijo z vso ostrino. Zveze veteranov, rezervnih častnikov in organizacij “splošne ljudske obrambe”
se brez prenehanja ukvarjajo z “bojem proti klero-nacionalizmu” in posamezni občani na Hrvaškem, ki so verni katoličani, morajo v vsakdanjem življenju prenašati zapostavljanja, ki bi npr. v Sloveniji bila nepojmljiva.
Bivši predsednik Hrvaške Blaževic, ki je pred dvema letoma ob priložnosti objave svojih spominov znova podnetil spor med državo in Cerkvijo, tudi kot upokojenec na da miru. Svoj čas (1946) je bil v bednem procesu proti tedanjemu zagrebškemu nadškofu Ste-pincu tožilec.
Blaževič je v svojem starčevskem razpoloženju izklepetal zanimive stvari, ki kažejo, da je za določenimi zunanjostmi pogosto več, kot se zdi V dolgem januarskem pogovoru z revijo Svi-jet, ki izhaja v Sarajevu in velja za glavno glasilo dogmatikov v Jugoslaviji, je rekel, da je bil 1946 tri dni pri Titu in da mu je dal on pri tem smernice za proces proti Stepincu. Tako bi se moral režim, če bi Stepincu lepega dne vrnil dobro ime, postaviti tudi proti Titu, ne samo proti BLaževiču.
Poleg tega je Blaževič povedal, da so imeli odvetniki iz vse Jugoslavije konec lanskega decembra v Splitu zborovanje in da so prišli na njem do spoznanja, da vedno več katoliških duhovnikov v svojih pridigah greši proti paragrafu 133 kazenskega zakonika (o “sovražni propagandi”) in da velja to tudi za splitskega nadškofa Franiča.
Pametnejši med hrvaškimi komunističnimi funkcionarji kajpak ne mislijo na to, da bi nastopili proti Franiču s policijo ali sodnijo, vendar pa so v Splitu, takorekoč kot v nadomestilo, prijeli januarja nekega dominikanskega patra in ga zaradi “sovražne propagande" tožili.
V republiki Bosna-Herce-govina prijemajo izmenoma pravoslavne in katoliške duhovnike in jih obtožujejo zaradi istega, po mili volji tolmačenega ugotavljanja dogodkov. V vsej Jugoslavi-i ji je baje trenutno v zaporu okrog deset katoliških duhovnikov.
Katoliški krogi v Zagrebu mislijo, da stavijo pametnejši komunistični funkcionarji, h katerim spada tudi predsednik državnega verskega urada Lalič, veliko upanje na “bogoslovno društvo” tako imenovanih “naprednih duhovnikov”, s katerih pomočjo naj bi se Cerkev dala izvotliti od znotraj. Mnogo funkcionarjev je zato razočaranih, da so hrvaški škofje papeški dekret iz pretekle jeseni o sodelovanju duhovnikov vzeli za razlog (sicer neopazno, a čisto jasno in
Novi grobovi
Anton Germ
V sredo, 30. julija, je v Slovenskem domu za ostarele po kratki bolezni umrl 99 let stari Anton Germ, rojen v vasi Vrbovec pri Dobrniču, Slovenija, od koder je prišel v ZDA leta 1906, vdovec po 1. 1968 umrli ženi Margaret, roj. Miklich, oče Julie, Louise Jancigar in Anthonya, 3-krat stari oče, 2-krat prastari oče, zaposlen kot inšpektor vagonov pri nekdanji New York Central železnici 41 let, vse do svoje upokojitve 1. 1950, član SNPJ št. 26. Nekaj let sta pokojnik in žena lastovala in vodila Germ Hardware trgovino na Waterloo Rd., do 1. 1947. Pogreb j? bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Kristine in od tam na pokopališče Vernih duš. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd.
Joseph L. Pate
V petek, 29. julija, zvečer je v Geauga Community bolnišnici umrl 75 let stari Joseph L. Pate iz Chardona, bivajoč pred leti v svetovidski okolici, mož Pauline, roj. Melik, oče Joan Marie, Raymonda J., Mrs. Walt (Carol) McMaster, Josepha J. in Kennetha J. (pok.), 9-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat Johna, Mary Beigacki, Williama, Edwarda, Rudolpha in Anne, zaposlen pri Chase Brass Co. 32 let, vse do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62. ceste danes, v torek, v cerkev sv. Vida ob 9.30 dopoldne in od tam na pokopališče Vernih duš.
uspešno), da so prerezati življenjske niti tega društva.
Čeprav je še popolnoma negotovo, ali bo prišlo 1984 do papeževega obiska, so že sedaj glede posameznih točk možnega programa ostra razpravljanja. Papež bi moral, ker bi prišel v Jugoslavijo tudi kot državni poglavar, iti v Beograd in po protokolu položiti venec na Titov grob. Spričo neurejenega Stepinčevega primera bi naredilo to v hrvaških cerkvenih krogih le malo veselja. Nasprotno pa bi režim videl nerad, če bi papež obiskal grob kardinala Stepinca v zagrebški stolnici. Dalje se zdii, da so državni organi papežu svetovali obisk bivšega koncentracijskega taborišča Jasenovac, kar bi mnogi Hrvati imeli za enostranski poskus novega dokazovanja domnevne “kolektivne krivde” hrvaškega naroda ob sramotnih dejanjih usta-skega režima. Papež bi se moral potem spomniti tudi vsaj pripadnikov hrvaške redne vojske, ki so jih komunisti maja 1945 postrelili v severni Jugoslaviji in na Koroškem.
Vaterland
Poljska - Jugoslavija: Primerjava
(nadaljevanje z 2. str.)
mogočna cerkvena organizacija, ki jo morajo visoko spoštovati in upoštevati tudi brezbožci na vladi.
Vsega tega v Jugoslaviji manjka. Njeno ljudstvo pripada trem verskim organizacijam, ki se dostikrat ne gledajo preveč prijazno. Brezbožni režim zna versko razcepljenost temeljito izkoriščati in izigravati eno cerkev proti drugi, pri tem pa skuša izvajati svoje brezverske načrte. Najmočnejša po številu je srbska Pravoslavna cerkev, ki je iz oportunističnih razlogov najbolj uslužna režimu. Muslimane vlada naravnost forsira na račun katoličanov, ki so ji najbolj boleč trn v peti zlasti na Hrvaškem. Enoten verski pokret narodov zoper nasilno uvajano brezboštvo zlasti v šolah, in za narodno svobodo in ljudske pravice v Jugoslaviji je le zaželena sanja idealnih ljudi, dočim je na Poljskem živa realnost.
4) Tip diktature je v obeh deželah zelo različen. Komunizem je bil Poljakom vsiljen od zunaj, med tem ko je v Jugoslaviji prišel na oblast od znotraj, čeprav z voljo puške in krogle. V tem je važna razlika. Ta razlika se je stopnjevala z izgonom Jugoslavije iz Kominforma (1948) in njeno priključitvijo »neuvrščenim«, nekaj let kasneje. Tita so zahodne demokracije zasule z denarjem in blagom, da je ljudstvo živelo bolje kot živi danes, dočim je Poljsko Sovjetija le izkoriščala in potiskala v revščino in pomanjkanje. Materialno zadovoljnim narodom je Tito lahko odprl mejo in zrahljal diktatorski pritisk (okrog 1. 1970), med tem ko so poljski voditelji morali pas zatezati. Z uvedbo delavskega samoupravljanja je Tito svojo diktaturo demokratično pobarval, kar je močno učinkovalo znotraj, posebno pa zunaj dežele, in vendar je Solidarnost ponudbo samoupravljanja po jugoslovanskem zgledu odklonila kot nedemokratično.
Po Titovi smrti partija vajeti nateza v strahu za oblast, a kar se je zgodilo na Poljskem s proglasitvijo obsednega stanja, da se reši komunistična diktatura, nima primerjave. Vendar ni dvoma, da bi se jugoslovanska partija poslužila istih ali podobnih sredstev, ko bi prišla v veliko nevarnost. Toda v Jugoslaviji je gibanje po vzorcu poljske Solidarnosti nekaj nemogočega, vsaj v doglednem času, gibanje namreč, ki bi zajelo celo državo. Zato tamkaj komunistične veličine lahko mirno spijo. Na Poljskem ne smejo.
L. P.
Novo o tragediji v Mayerlingu
Cita, devetdesetletna nekdanja avstrijska cesarica, je legendam o smrti prestolonaslednika Rudolfa in njegove prijateljice Marije Večere, ki še vedno buri duhove, dodala še eno. Sodelavcu nekega avstrijskega lista je zaupala o domnevnem samomoru 31-letnega Rudolfa in 18-letne Marije vse, kar je bila izvedela od svojega moža cesarja Karla in
od obeh prestolonaslednikovih
sestra.
Uradna verzija je bila, dn gre za dvojni samomor iz nesrečne ljubezni, v resnici pa je bil to - tako trdi zdaj stara dama - politični umor.
---^
MALI OGLASI!
APT. FOR RENT Rondel. 5 rooms, down. Adults. No pets. $175 plus security. 481-0703.
(53-56)
For Sale
Lge 6 room frame house-St. William's parish. Call 732' 9025 between 4 and 7 p-ht-(52-69).
NAPRODAJ
Javljamo eno družinsko hišo v dobrem stanju z garažo in central air conditioning.
881-6242
(53-66)
KUHARICI IŠČEMO!
Izkušeni kuharici iščen*0' za restavracijo. Eno za pred-» drugo za popoldansko izm®' no. Plača po dogovoru. Klič*' te: 441-0053.
(56-57)
FOR RENT
5 rooms down. St. Jerome s Parish. Immaculate. Adults
only. 289-5413.
(56-57)
FOR RENT
Euclid
5 rooms down. Mature couple or single person. N°
pets. 732-8373.
(55-56)
FOR RENT
3 rms. & bath, up’ Carpeting, newly I'emode ed. 1148 E. 63 St. Cai 581-1801.
(56-59)
FOR RENT
Dorns down. Mature co or single person.
S- 732-8373.	(g5.5e)
FOR RENT
4 rooms up. Carpetiny Stove & refrlgeratOg Garage. $165. E.
St- 200 area. 481-7643- ^
HOUSE FOR BENT
Euclid	g
Double, up. $395. 3 bdrm Air cond. Garage. Adult* No pets. 531-2239- ^.$1)


I

■
ek-
le-
na-
ave
ki
ala
av-
o
let-
iri-
od
in
vih
da
iz
pa
ira
I
m-
us
56)
te.
\Tr
i.
9)
KO
Z
dl-
>6)
to.
i’i
e-
5i-
7)
'S
ts
7)
u-
o
6)
ti-
ll)
9)
Li-
IO
6)
J-
r-
15
5)
3-
3-
D
Kanadska Domovina
Iz slovenskega Toronta
XXIV. SLOVENSKI DAN
Zadnjo nedeljo v mesecu juliju so Slovenci v Kanadi praznovali svoj 24. SLOVENSKI DAN. Podrobno poročilo o teh slovesnostih bomo obja-vili prihodnjič. Danes prinašamo slavnostni govor na Slovenskem dnevu, ki ga je pripravil profesor 9- Vinko Lipovec:
SLOVENSKE VREDNOTE
(Govor za Slovenski dan v Torontu 31. julija 1983)
Drage slovenske rojakinje, fragi slovenski rojaki! Slo-^nskirn vrednotam se posveti-ta svoj dan, o njih torej na atko razmišljajmo!
Na prvem mestu omenimo * °vensko zemljo, našo rojstno otnovino! Čeprav živimo že esetletja daleč od nje, čeprav Smo se v glavnem vsi uživeli v okolje in nam je to po-J*10 domače in ljubo, saj je v^no rojstna domovina že naših otrok, na svojo astn° rojstno domovino ni-mo. Pozabili. Nosimo jo v rV?jih srcih, ljubimo jo ne ozi-se na to, kdo tam narodu ada, kdo mu kroji usodo, phd nemški pesnik Schiller 6 v eni svojih pesmi ugotovil: gospodarji prihajajo in od-ajaj°, narod pa ostane.«
To se je g0cjji0 tU(jj z na5im
j^rodom. Pred več kot 1400 1 ie poselil svojo sedanjo do-vino, segel je daleč preko ^enih sočasnih meja na seve-^ahod d0 izvirov Drave in ^ ter do bregov reke Tra-e na današnjem Bavarskem, koSevere do Donave in še pre-0je, na vzhod daleč preko Oj p® blatnega jezera v Spod-po gonijo. Naši predniki so let-6 * ozemlje, ki je v 9. sto-kilo °bsegal0 okoli 70.000 kv. d *etrov, nekaj manj kot ^ia Avstrija. hod^^i Pritisk na severoza-na ^ severu ter madžarski fcom » tdu. sta t0 ozemlje te-
24 oqq ° et0 skrčila na nekako kot ky. km. - nekaj manj ''djuh1^ danaSnja Albanija Vztr . VseJ trdovratnosti in rodoJnem °dporu slovenskih V’ k* so svojo zemljo lju-
bili in jo branili z vsemi razpoložljivimi sredstvi, prenekate-rikrat s svojo krvjo.
Proti Italijanom smo Slovenci svojo narodno mejo ohranili v bistvu tam, kjer se je v času naselitve v 7. in 8. stoletju ustalila, proti Hrvatom pa smo jo celo potisnili od spodnje Krke v 12. stoletju na Gorjance in preko teh na Kolpo. Od okoli leta 1200 je Bela Krajina del Kranjske po zaslugi gospodov Višnjegor-skih, ustanoviteljev cistercijanskega samostana v Stični.
»Slovenski grunt ima korenine do pekla.« Te besede slovenskega pisatelja veljajo tudi za slovenski grunt v najširšem smislu - za slovensko ozemlje, za našo slovensko domovino v celoti. Rod za rodom naših prednikov jo je obdeloval, pridobival iz nje hrano, gradil, vzdrževal in varoval svoja bivališča na njej pred sovražniki vseh vrst.
Turki so nad 200 let — vse 14. in 15. stoletje — iz leta v leto vpadali v slovenske dežele, jih plenili, požigali in odvajali njene prebivalce v sužnost. Naši pradedje niso omagali, niso v strahu zapustili svoje domove, ampak so te, svoje žene in otroke vztrajno odločno in pogumno branili v utrjenih taborih, ki so jih zgradili okoli cerkvic na težko dostopnih gorah in hribih po vseh slovenskih deželah.
Ko so branili svoje življenje, svoje družine in svoje domove, so Slovenci iskali pomoč, podporo in zaupanje v uspeh svojih naporov pri Bogu. To dokazujejo še danes številne
^avle
kanEHELAND
Ss« lot

1948 7 v n<
&M"0 in,
Jwttnlu
^ v Slo
— 70 letnik
ni učitelj in organizator se je tudi v taborišču in nato v Leth-bridgu rad posvečal športu. V Ameriški Domovini je obširno pisal o kanadskem in svetovnem športu, zlasti še o olim-piadah. Bralci lista radi berejo njegove prijetne sestavke, podpisane s kratico »Krpe« ali »Pak«.
G. Pavletu Kvedru k 70-let-nici življenja iskrene čestitke združene s prisrčno zahvalo za zvesto sodelovanje. Naj mu dobri Bog da svoj blagoslov in ga nam ohrani zdravega in veselega še mnogo let!
Ameriška Domovina
Otmar Mauser:
Bog, ohrani naš slovenski rod!
Vsak dan prosim:
»Bog, ohrani naš slovenski rod, ne odreči svojih mu dobrot blagoslavljaj in vodi ga povsod, doma in v tujini stoj ob strani mu, Gospod!
Za vero dedov rodovi naši so trpeli, pod ostrino turških mečev so očetje naši krvaveli, za košček zemlje in svobodo, ki so jo želeli, da v miru in ljubezni Tvoji, rodovi novi bi živeli.
Nam tujec bil je gospodar, za pot v svobodo bil nam je ključar, darov nešteto položili smo na Tvoj oltar, da Ti ostal bi nam vladar.
Iz usmiljenja si dal nam okusiti svobodo, a kaj, ko močnejši so kovali našo usodo, ki vodila v rdečo je zablodo, in kri in pelin spet napolnila našo sta posodo.
Zato Te prosim, dobri Oče:
Ti veš, da naš rod umreti noče, doma in v svetu sreč slovensko joče:
BOG, OHRANI NAŠ SLOVENSKI ROD! —
To, Gospod, vseh nas so prošnje vroče.«
V Torontu, dne 21. julija 1983.
Nova pravnica
ST. CATHERINES, Ont. -Pred nedavnim je gdč. Anny Strojin, hčerka Franka (pok.) in Ane Strojin, graduirala iz pravne fakultete univerze Windsor. Prejela je »Bachelor of Laws«. To poletje študira gdč. Strojin mednarodno pravo na sloviti angleški univerzi Oxford.
Nova slovenska pravnica je bila naredila Bachelor of Administration »cum laude« na univerzi Brock v St. Catherines. Pred tem pa je obiskovala katoliško višjo šolo Dennis Morris v tem mestu.
Po vrnitvi z Anglije, bo gdč. Strojin zaposlena pri firmi Sullivan, Mahoney, Coraves, Matheson in Muratori v St. Catherines.
cerkve in cerkvice na gorah in gričih naše rojstne domovine. Te cerkve in cerkvice so priče pomembne slovenske narodne vrednote — krščanske vere. To so naši predniki sprejeli proti koncu 8. stoletja. Prinesli so jim jo misijonarji iz Ogleja in Salzburga, njihovo delo pa so dopolnili 100 let kasneje sv. Ciril in Metod in njuni učenci. Po nekaj uporih v prvih desetletjih stikov s krščanstvom in bavarsko-frankovsko državo so slovenski rodovi sprejeli Kristusov nauk, se ga oklenili in ga napravili za temelj svojega življenja. To je ostal do današnjih dni.
Krščanstvo je prišlo na Slovensko z Zahoda, iz Ogleja in Salzburga, ki sta bila povezana z Rimom. Z Rimom je ostala povezana Cerkev na Slovenskem skozi vsa dolga stoletja, kljub pritiskom in vabam in preganjanjem.
Slovenska povezava z rimskim krščanstvom, z zahodnim svetom je dala slovenski kulturi, slovenskim življenjskim nazorom, slovenskemu gledanju na svet svoj pečat, ki ga čas ni mogel in ga ni izbrisal. Prene-kateri vneteži za povezavo Slovencev z jugovzhodom so nas vedno znova opozarjali, da »tečejo vse slovenske reke proti jugovzhodu«, da vodi torej tja tudi naravna pot naše bodočnosti. Ti pozivi, ta prepričevanja niso nikdar našla večjega odmeva v široki slovenski javnosti. Politična povezava, utemeljena z narodnoobrambnimi in delno gospodarskimi vidiki, ni uspela preje
in ne uspeva danes v naporih za preusmeritev slovenske kulture, slovenske miselnosti, slovenskega duha od Zahoda na Vzhod.
Ta slovenska usmeritev, ta slovenska povezava z Zahodom je tretja pomembna slovenska vrednota, ki jo moramo ohranjati ne le med nami v Kanadi, ampak tudi v naši rojstni domovini Sloveniji.
Slovenski jezik in slovensko narodno izročilo sta tudi vrednoti, ki ju ne moremo zanemarjati, pozabljati ali celo opuščati. Sta izraz našega duha, dokaz naše narodnosti, naše narodne pripadnosti. Oklepajmo se ju z vso ljubeznijo, varujmo in ohranjajmo ju tudi pri naših otrocih, vnukih in pravnukih! Ne pozabimo, kako prijetno nam je pri srcu, ko zaslišimo v tujini, med tujci domačo slovensko besedo. Kot prijetna vesela pesem zveni.
Slovenci veljamo za sposobne, delovne, pridne, poštene in vztrajne ljudi na vseh poljih, kjerkoli se udejstvujemo. To smo dokazali nekdaj doma, to dokazujemo v novih deželah, kjer smo se ustavili in si postavili svoje domove. Te lastnosti nam priznavajo in jih hvalijo naši sosedje. Clevelandski župan Ralph J. Locher nam je pred leti dejal: »Ko hodim po našem mestu, takoj vidim, kje živite Slovenci. Na oknih in v skrbno negovanih vrtovih in vrtičkih je polno cvetja, vse je lepo urejeno, snažno in čisto.«
Kanadski rojaki! Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini!
Rojaki v Torontu in drugod po Kanadi ste svojo pridnost, bistrost, podjetnost in varčnost pokazali in dokazali na raznih področjih; svojo požrtvovalnost za skupno dobro pa posebej v postavitvi slovenskih cerkva, lastnih narodnih kulturnih, gospodarskih in drugih ustanov. Na te svoje stvaritve ste lahko ponosni, z vami pa smo ponosni na vaše velike uspehe tudi vsi drugi Slovenci.
Sami sebi velikokrat očitamo, da smo vse križemkražem sprti med seboj, da kaj takega pri drugih narodih ni. V svojem življenju sem imel precej priložnosti opazovati življenje drugih narodov in lahko trdim, da je sporov tudi pri drugih narodih dovolj, morda še ostrejših in trdovratnejših.
Kadarkoli je našemu narodu grozila velika nevarnost, so vodniki različnih skupin in strank z le delno izjemo druge svetovne vojne in komunistične revolucije, vedno imeli toliko čuta odgovornosti, da so svoje skupinske in strankarske koristi podredili skupni narodni koristi. Izjema so bili le komunisti, ki ne vidijo	največje-
ga dobrega v kaki narodni skupnosti, ampak v zmagi komunizma po vsem svetu v korist K.P.
Ostanimo zvesti slovenskim izročilom, ohranjajmo naše narodne	vrednote,
posnemajmo nesebičnost in požrtvovalnost naših prednikov, kadar koli gre za skupno slovensko stvar! Hvala za čas in pozornost! Želim vam veselo in prijetno praznovanje Slovenskega dne.
V.L.
(dalje na str. 6)


KOLEDAR
PRIREDITEV
AVGUST
7. - Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 11.30 dop. bo č.g. Viktor Tomc daroval sv. maSo pri Spominski kapelici za rajne člane kluba. Po maSi bo na razpolago kosilo. Igral bo orkester Tonija Klepca iz Girarda, Ohio.
17.	- Federacija ameriško-slovenskih upokojencev priredi letni piknik na SNPJ farmi na Heath Rd.
21.	- Fara Marije Vnebovzete na Holmes Ave. priredi žegnanjski festival, od 3. do 9. zvečer v družabni dvorani Baraga.
21.	- S.K.D. Triglav,
Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi poletni piknik, zopet s sv. maSo ob 11. dop., kateri sledijo kosilo, zabava s plesom in športne tekme.
28. - Slovenski dom na Holmes Ave. priredi letno »Povratek domov« veselico.
28. - Ohijska federacija KSKJ društev priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd., Willoughby Hills, Ohio.
SEPTEMBER
10. - Plesna skupina Kres priredi Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Živa spremljava pri programu: orkester Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30 zvečer.
18.	- Oltarno društvo fare sv. Vida priredi svoje vsakoletno kosilo z juho, govejo in kurjo pečenko in prikuhami, v farni dvorani. Serviranje od 11.30 dop. do 2. pop.
18. - Odbor Slovenske pristave priredi vsakoletno Vinsko trgatev na SP.
23. - Plesna skupina Kres ponovi program «Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov» v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 3. popoldne.
25. - Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
Podoirajte slovanske tiifovce!
25.	- S.K.D. Triglav,
Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. Kosilo ob 12. uri opoldne, potem zabava.
OKTOBER
1. - Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. Gostujejo Fantje na vasi iz Toronta. Po koncertu ples in zabava. Igra Alpski sekstet.
8. - Klub slovenskih upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi 21. letno večerjo s plesom v Slovenskem domu na E. 80. cesti. Igra Eddie Buehner orkester.
15. - Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci.
15.	- Pevski zbor Glasbena Matica priredi vsakoletni jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
16.	- Občni zbor Slovenske pristave.
22.	- Ansambel «Veseli Slovenci« praznuje 20. obletnico obstoja s samostojnim koncertom in večerjo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
23.	- Slomškov krožek priredi obed v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne.
NOVEMBER
5. - Štajerski klub priredi svoje tradicionalno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igra Veseli Slovenci orkester.
12. - Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
12. - Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. S serviranjem večerje bodo začeli ob 5. popoldne.
1984
MAREC
24.	- Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
GRDINA POGREBNA ZAVODA
531-6300	17010 Lake Shore Blvd.
431-2088	1053 E. 62nd St.
GRDINA TRGOVINA S POHIŠTVOM
531-1235	15301 Waterloo Rd.
Kanadska Domovina
Iz slovenskega Toronta
(nadaljevanje s 5. str.)
Pozdrav zveznega ministra 24. Slovenskemu dnevu
Mssrs. P. Markes and P. Pavlin,
Cochairmen
Slovenian Council of Canada Gentlemen:
I was very pleased to receive your kind invitation to attend the 24th Slovenian Day in Ontario celebration. I deeply regret that, owing to prior commitments, it is impossible for me to be with you and your distinguished guests on this important occasion.
As Minister of State for Multiculturalism, I am delighted to have this opportunity to congratulate you on your steadfast commitment to retaining your heritage, culture and language. For almost a quarter of a century, your people have joined in this annual celebration of your Slovenian origins, while dedicating yourselves to loyalty and service to your new country, Canada. My very best wishes for a splendid celebration. Yours sincerely,
Jim Fleming Minister of State, Multiculturalism
Predsednik ontarijske vlade Mr. William G. Davis prisrčno pozdravlja Slovence.
July 29, 1983 Dear Mr. Markes and Mr. Pavlin:
It was most thoughtful of you to invite me to attend the 24th Slovenian Day celebration on Sunday, July 31st. Regrettably, prior commitments require me to be in another part of the province at the time and therefore I must decline your kind invitation.
However, on behalf of the people and the Government of Ontario, I do wish to extend my warm greetings and best wishes to our Slovenian community on this happy occasion, for throughout these years you have not hesitated to
share with all of us your spirit, strength and many talents.
In focussing attention on your historic culture, Slovenian Day not only fosters its preservation but also develops a greater awareness and understanding of your meaningful contributions to Canadian society as a whole.
As leader of a Government which believes that one’s love of Canada can advance and deepen through a sense of security and freedom with respect to maintaining cultural traditions and sharing our cultural diversity, I congratulate all those whose efforts have made this festive annual event possible.
POZDRAV ONTARIJSKEGA POSLANCA 24. SLOVENSKEMU DNEVU
Prijatelj Slovencev, Mr. Jury Shimko, poslanec vladne večinske stranke v Ontarijskem parlamentu, je poslal SLOVENSKO-KANADSKEMU SVETU sledečo diplomo s čestitkami:


inamr
Ontario
$rcrtnnce of ©ntario
VL0 SLOVENIAN COUNCIL OF CANADA
Ste pour jilember of tijc parliament of Ontario, map 3) cxtenb to pou mp močit sunrere congratulations; on tljc
OCCaSlOn of 2<TH SLOVENIAN oay
JULY 31,> I'3SI
£uri ^bpmko.itipp. $>igl) park - j&toansea


May I express every good wish that your celebration of Slovenian Day will be a most enjoyable and memorable experience for all, with the hope that it will long continue to encourage both your sense of community feUowship and a happy appreciation of your heritage.
Sincerely,
William G. Davis
Voda — vir življenja hitro usiha
Znanstveniki menijo, da primanjkuje vode predvsem zaradi »skrajno neracionalne porabe«, kar pomeni, da smo si ljudje krivi sami.
Letna poraba na vsem svetu znaša 1000 do 1300 kubičnih kilometrov pitne vode. Tretjina človeštva, ki živi pretežno v državah v razvoju, je že danes nima dovolj. Trdijo, da je pri' zadeta že tudi tretjina razvitih držav, zlasti v milijonskih mestih, v katerih se je poraba v tem stoletju povečala za več kot stokrat.
Na nedavnem simpoziju v Atenah so ugotovili, da porabi sodobno mesto za življenjske in sanitarno-komunalne potrebe vsak dan okoli 500 litrov vode na prebivalca. To je 20-krat več od minimuma (25 h' trov), ki zadostuje za posameznika.
Tudi industrijske potrebe p° vodi so skoraj neizmerne. Za rafiniranje ene tone nafte P°' trebujejo 18 ton vode, za izdelavo tone jekla 25 ton, za tono celuloze pa kar 600 ton vode
Drugače kot vsako drug0 surovino »lahko vodo zamenja samo voda«. Strokovnjaki trdijo, da ni niti enega izdelka, pri katerem ne bi potrebovali vode.
Če ne bodo začeli s Široko mednarodno akcijo, bo križa j preskrbi z vodo že v nekaj leti zajela skoraj polovico vseg človeštva. Ob koncu sedanj®* stoletja naj bi se poraba pi«1® vode na Zemlji povečala n
16.000 kubičnih kilometrov na
leto, kar je skoraj PoloVlC današnjih razpoložljivih 28
log.
Od vse vode na našem P netu je samo dva odsto sladke, brez katere življehl® Zemlji ne bi bilo mog _ Ostalih 98 odstotkov je slan voda v morjih, oceanih in 8 nih jezerih.
Znanstveniki ugotavljaj da na našem planetu »ni vine, s katero bi ravnali __ brezbrižno, kot z vodo«- . snaževanje sladke vode J® P .
zadelo tudi prostranstva P***
večnim ledom in sn®8 y
Arktiko in Antarktiko-tolšči pingvinov so nas Učne spojine, ki so pn®* polarnih območij iz Pr,t|. -j, 10.000 kilometrov oddaU® območij.
Vesti iz Slovenije
Politična analiza
Partija ne ve kako ne kam
V nedavni številki Svobodne Slovenije (14.VII. 1983) smo objavili članek nemškega časnikarja G. J. Reissmiillerja, to je poleg Strohma in Meyerja eden najboljših nemških časnikarjev — poznavalcev razmer v Jugoslaviji, V njegovih razbijanjih je padel v oči stavek, da »političnemu vodstvu Pride zelo prav, da je ljudstvo v zadnjih desetletjih apoli-tično, ker nima nikjer nobene besede razen v obratih«.
Apolitičnost je večkrat ključ 2a razumevanje mnogih pojavov v Jugoslaviji. Je pa tudi neyarnost, da se celi rodovi Privadijo prilagoditvi kakršnemkoli stanju in postanejo bitja brez pravega življenja, “tanijo se vsake odgovornost, tako kot posameznik, ka-^°r skupina. Za prebujenje ta-*e družbe bo potrebna dolga ~oba in mnogo truda, kadar b° razvoj to omogočal.
So pa tudi izjeme, ki kažeji . vendar ni popolne apati. 'n Prilagoditve. Sicer so to re< to pojavi, tako na versken prodnem in sploh duhovnei 'bvljenju. Ti primeri so podol to svetlikajočim se kresnicam temi.
Če pa pride apolitičnost “o nekega izraza, je ta svoji vrstna. To je opisal v Delu b 18. julija J. Grizelj, 1 Pravi med drugim:
»Mnogi od nas sede v svojih °lektivih, gledajo nezaslišane s'Vari, nedelo, malomarnost, °jupcijo, nesposobnost svo-. v°dilnih, izigravanje pred-Ptsov — vse to gie(jamo jn ve.
‘notna ves čas molčimo. Ne-Pteri psihologi celo mislijo, ° Je sindrom molka — sin-J'?rn 5Prijaznjenja z razmera-' v lastnem kolektivu — ena v ?a-ipomeml,nejš‘l‘ kolekti-n‘h lastnosti našega delovne-ei°veka. Namesto, da bi v r °jem delovnem kolektivu m*fjravIJaH o lastnih proble-
kritiči
5rno razpredli neverjetno
nah in
no dejavnost po gostil-
j .. Pravzaprav bi lahko de-ju' da	postal največji
ode°rSlOVanski govorniški
(ijy^ina se nas resda sramuje, ve ravnamo- Večina ljudi *° "r pošteno ne človeško del at' ° stvarek> M zadevajo nen *n ne^el°> poštenost in lenost, lenobo in vrline, an- hi so očitne vsem...
Up nhak° bi lahko to pojasni-tn*.;alctV smo Pripravljeni na S niSkih konferencah raz-stn™' Velike resnice in zakaj prj v Jovni besedi tako malo ravfjeni povedati resnico? bio'kahršnega dvoma ni, da morali iskati v zna-Jih Cfntrift m°ti v vseh podjetnih ‘ Se °blikajejo po različ-» er‘Hh in samo malokdaj ePrav ponavadi ljudje mi-
Miloš Starš
slijo tako — po merilih politične moči. Številne raziskave namreč kažejo, daje pri odločanju v mnogih delovnih kolektivih odločilna volja skupine, mafije, 'interesne skupnosti’ delavcev, temelječa na osebni koristi. Končna posledica takih razmer je — molko-logija, apatičnost, sprijaznjenje z okoliščinami. Po psihološki plati so posledice še hujše. Ljudje se sramujejo sami sebe, postajajo nevrotiki, gostilniški konspiratorji in revolucionarji.« Tako J. Grizelj.
Kakor vlada med prebivalstvom apolitičnost in skoraj absolutna prilagoditev, je na drugi strani »v vrhovih« živahno. Seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije so burne. Mnenja so zelo različna, izhoda pa iščejo v medsebojnih obtožbah.
Na peti letošnji seji je tajnik partijskega predsedstva Vlado Janžič dejal, da je »Jugoslavija v splošni krizi, ne samo v ekonomskih ampak tudi v družbenih odnosih zavednosti in morale«. Josip Vrhovec, Hrvat, je na isti seji povzročil skoraj paniko, ko je očital: »Zvezi komunistov Jugoslavije ni uspelo, da bi uredila svoje notranje zadeve. Nasedla je sovražniku in v partijskem vodstvu ni edinosti.«
Ivan Ivica Kacan, upravitelj Titove šole v Kumrovcu, je v strahu za razkol v Zvezi komunistov dal nepričakovano izjavo: »Vidim nujnost za ohranitev edinosti tudi za ceno, da se o problemih sploh ne pogovarjamo, da bi tako razlike ostale neopazne.« Partijski predsednik Mitja Ribičič se je na isti seji priključil večinski skupini »trde roke« in dejal, da je »demokracija isto kakor kontrarevolucija«.
Ker je v enem stavku težko opisati stvarno podobo razmer v Jugoslaviji, si mora bralec sam ustvarjati sliko, če pozna posamezne ključne elemente. Poleg teh, katere smo navedli, spada tudi pogled Ivana Šifter-ja, ravnatelja tovarne TOZ v Zagrebu, ki je v tedniku Danas 3. maja med drugim zapisal:
»Ze 20 let živimo v reformah. Vse to je samo krpanje, 'Gastarbeiterji’ ne zaupajo bankam. Avstrija, ki nima morja, dobi letno od turistov 9 milijard dolarjev, mi pa 1 milijardo. Nimamo rib, ker ni ribiških ladij. Uvažamo žarnice, naše tovarne zarje pa ne obra-tujejo. Politične strukture nihče ne more spremeniti. Mogli bi preživljati 60 milijonov prebivalcev, pa jih s težavo hranimo 17 milijonov, število živine ni večje kot je bilo leta 1910. Naš kmet pridela 4 tone hrane, ameriški pa 126 ton...
Kapitalistični svet je nudil več ekonomske svobode, enakosti in pravice, kakor katerikoli socializem. Pri nas vlada idejni primitivizem. Kapitalizem je premagal fevdalizem, ker je ekonomsko učinkovitejši; in socializem? Mi socializiramo izgube, nacionaliziramo pa dobiček. Država jemlje podjetjem denar in tako delavski razred vedno bolj žene na beraško palico. Gospodarstvo je praktično zastalo.«
Doprinos k podobi sedanje stvarnosti v Jugoslaviji je tudi govor (tisti čas še) predsednika komunistične partije Jugoslavije Mitje Ribičiča, ki ga je imel 31. maja pred študenti beograjske univerze. V govoru je brez ovinkov priznal, da so mnenja v političnem vodstvu deljena. Dejal je:
Mi iščemo sovražnika na levi in desni toliko časa, da moramo končno priznati, da smo sami sebi največji sovražnik, ko posameznih pojavov ne priznamo, in na mnoga vprašanja, ki nam jih ljudje stavljajo, ne damo jasnega odgovora...
Govoril je tudi o vedno bolj naraščajočem številu »notranjih sovražnikov« in zahteval, da komunisti podvzamejo ostre ukrepe proti tem silam. Poimensko je Ribičič pokazal na zopet naraščajoči nacionalizem in ga označil kot »glavno nevarnost za Jugoslavijo«. Teh »nevarnih tendenc«, je poudaril, pa ne najdemo samo na Kosovem, ampak tudi v Srbiji, na Hrvaškem, v Sloveniji, Bosni in Hercegovini in drugih delih države.
Glede Kosova, kjer albanski nacionalizem že zavzema »iredentistične« oblike, je dejal, da je priporočil vladi, naj naseli delavce in »strokovnjake« iz drugih delov države, da bi tako oslabili albanski element v tej pokrajini. Mnogi kritiki pa so odločno odklonili politiko naseljevanja, ker bi ta še bolj razvnela albanski nacionalizem.
Dva tedna prej je notranji minister Stane Dolanc tudi odkrito govoril o nevarnosti vedno bolj naraščajočega nacionalizma med narodi Jugoslavije in trdil, da je to pripisovati predvsem gospodarskim problemom, ki težijo državo. Zahteval je tudi on energičen nastop proti avtonomističnim težnjam.
Iz vsega tega bi mogli sklepati, da partija ni sposobna pomiriti ljudskega nezadovoljstva zaradi praktično nerešljivih gospodarskih težav. Zato utira pot uporabe »trde roke«. Za opravičilo te poti je nujno, da najprej poišče »notranje sovražnike«, jim pritisne pečat nacionalizma v desktrukti-vnem pomenu besede ali kaj drugega. To vse pa bo v vrhovih partije povzročilo le še večjo razklanost, nikakor pa ne rešitve problemov.
Umrli so
Lokalna trgovina Tivoli, kjer so dobivali »Delo« po letalski pofiti, sedaj tega časopisa ne prejema več oziroma je dostava zelo neredna. V sami trgovini tega ne razumejo, za urednika AD pa bo nemogoče nadaljevati z rednim objavljanjem te rubrike, ki zanima, sodeč po prejeti pošti, vsaj nekaj naših bralcev. Ljubljansko »Družino« prejemam po navadni pošti, torej z včasih tudi dvomesečno zamudo, v njej je običajno zelo malo osmrtnic. Če se zadeva ne bo uredila pri Tivoli, bom morda posredoval seznam v domovini preminulih rojakov in rojakinj, ki jih redno objavlja list »Svobodna Slovenija«. Ur. Iz »Dela« 21. junija:
Jože Gorenc, 53 (Ljubljana).
Miran Močnik (Kamnik).
Marija Možina (Novo mesto, Ljubljana).
s. Mihaela-Terezija Modic, uršulinka (Pristava).
Anton Žuk (Ribnica, Kočevje).
Janez Potočnik, akademski slikar (Dutovlje).
Ludvik Glavač (Zagorje ob Savi).
Ina Perhavec roj. Zboril (Ljubljana).
Anton Debevc, 56 (Ljubljana).
Jože Zakrajšek, posestnik (Prhajevo).
Karla Dolenc roj. Janežič (Ljubljana, Logatec).
Milan Potrbin (Trebnje).
Vladimir Vidic (Ljubljana).
Alojzij Štrancar, 97 (Ljubljana).
Frančiška Mali roj. Škrinjar (Jevnica).
Jožefa Roškarič (Ljubljana).
Ivica Zupan (Ljubljana).
Iz »Dela« 22. julija:
dr. Erika Kormain (Maribor).
Rudi Rovan, dentist v pokoju (Ljubljana).
Barbara Šuštarič (Ljubljana).
Ivan Berkopec, 84 (Vavta vas).
Stanislav Domiter (Ljubljana).
Ivan Hrovat (Ljubljana).
.Jože Skočir (Celje).
Vinko Kosmač (Lesce).
Jože Podobnik (Blejska Dobrova).
Iz »Dela« 23. junila:
Ana Krulej roj. Vidic (Ljubljana).
Ciril Pestotnik, 70 (Vernek).
Danica Mazgon roj. Jordan (Domžale).
Tatjana Pihler (Ljubljana, Slovenske Konjice).
Franc Ogrin (Ljubljana).
Anton Gorišek (Zagorje ob Savi).
Mira Slavinec (Murska Sobota).
Vladimir Černe, dijak (Ljubljana).
Marjan štokovič (Pridvor pri Kopru).
Angela Kolarič roj. Suša (Ljubljana, Maribor).
Leopold Bricelj (Ljubljana).
Matjaž Vidrgar (Ljubljana-Polje).
Ivan Lapuh (Šentlenart pri Brežicah).
Iz »Dela« 24. junija:
Anica Kastelic (Šentvid pri Stični).
Franc Petras (Ljubljana, Velike Lašče).
Lado Seiko st. (Ljubljana).
Pavla Rogelj, 35 (Loka pri Zidanem mostu).
Vladimir Macarol (Vrhnika).
Ivanka Grbec roj. Zlobec (Kobdilje).
Marjan Urbančič, 35 (Ljubljana, Soteska).
Ljudmila Burazor (Kočevje).
Marija Sušeč roj. Gaberšek (Ljubljana).
Irena Petrovčič (Ljubljana). Iz »Dela« 25. junija:
Iva Varšek, 90 (Ljubljana).
Ivan Rakar (Litija).
Jerca Dolenc, 97, Korunova mama iz Brezij.
Antonija Bratkovič (Ljubljana-Vič).
Alojz Šinkovec, 84 (Ljubljana).
Jožefa Tekavec roj. Otoničar (Cerknica).
Janez Berce, 73 (Kresniški vrh).
Danilo Praprotnik (Murska Sobota).
Valerija Cerovec (Ljubljana).
Jurij Dolinar (Poljane nad Škofjo Loko).
Frank Kopač ml. (Goričane, Preska pri Medvodah).
Ida Seunig roj. Kuralt (Ljubljana).
Osvald Vurcer (Radenci).
Julijus Leskovar (Pregrada, Celje).
Uršula Flajs roj. Zidar (Senovo, Reštanj).
Andrej Rogelj, 20 (Ljubljana).
Janez Jemec (Klopce).
p. Alojzij Jože Žabkar, župnik v Kropi.
Jože Zlokarnik (Ljubljana).
Martin Pestotnik, Slapnikov ata (Stara sela, Tuhi-nje).
Franc Intihar (Zalog, Zadobrova).
Ivan Krušič, 71 (Ljubljana, Radomlje).
Vera Lipovšček roj. Mesojedec (Podčetrtek).
Joseph L. FORTUNA
POGREBNI ZAVOD 531« Fleet A ve.	641-0M4
Moderni pogrebni uvod
Ambulanta na razpolago podnevi in ponoči
CENE NIZKE
PO VAŠI ŽELJI!
g......
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE
(nadaljevanje)
Socialistični svet pa se je istočasno zaprl vase. Stalinov režim za »železnim zastorom« je prevzel slabe strani caristič-nega sistema, katerega je revolucija uničila: teror, suženjstvo duha in stremljenje po nad-vladanju. V Kremlju sta prevladala cinizem in strahopetnost.
Nastala sta tako rekoč dva svetova. Na eni kot na drugi strani je prišlo v navado gledati na nasprotnika kot na izobčenca, načelnega sovražnika, osumljenega ob vsaki potezi v mednarodnih odnošajih. V pogosto nevidni borbi, ki se je bila zaradi takih odnošajev, je igrala važno vlogo špijonaža.
Razkritja so dognala, da Moskva ni pošiljala v zahodne dežele diplomatov, temveč špi-jone. Tajne službe v Angliji, Ameriki in drugod so statistično dokazale, da je diplomatsko poslaništvo v mnogih primerih služilo podtalnemu delovanju z vohunstvom in propagando. Enako se je Zahod v samoobrambo posluževal agentov in obveščevalnih služb.
Amerika se v letih mojega službovanja v Washingtonu (1947-1949) ni posluževala diplomacije za špijonažo. To dobro vem iz lastnih izkušenj in stikov z ministrstvom za zunanje zadeve. Razvidno je tudi iz vladnih arhivov, ki so končno odprti javnosti. Prepričan sem, da so obtožbe od strani Rusije v tem oziru tudi za poznejša leta neutemeljene.
Naloga ameriških diplomatov po svetu je bila dosledno le običajno zastopanje narodnih interesov in ne podtalno delovanje. Kaj takega se ne more trditi glede sovjetskih uradnih zastopnikov. Velikemu številu tistih, katere so razne države izgnale, je bila dokazana špijonaža ali drugo podtalno delovanje. Sovjetski arhivi ostajajo v tem oziru zaprti.
Ameriški vladni voditelji niso hoteli »hladne« vojne in so se do skrajnosti upirali takemu mednarodnemu stanju. Še manj pa jim je bila všeč ne-
gotovost položaja po svetu. Predsednik Truman je s svetovalci proti svoji volji zaključil, kot je opisal v svojih spominih, da je početje Sovjetske zveze ogrožalo varnost Združenih držav.
Kako so se krogi, odgovorni za ameriško zunanjo politiko, zedinili v odločitvi za odpor proti sovjetskemu početju v Vzhodni Evropi in drugod, je mogoče soditi le po tedanjih razmerah in dogodkih in ne z zgodovinskega gledanja v preteklost.
Druga svetovna vojna je v bistvu zrevolucionirala zunanjo politiko Združenih držav. Pred njo so Amerikanci splošno sodili, da bi vmešavanje v zadeve drugih narodov po svetu ogrožalo njih lastno varnost in mir.
Dogodki leta 1939-1940 so prepričali Rooseveltovo vlado, da je taka politika napačna. Japonski nenapovedani napad na Pearl Harbor, ki je v eni noči razdejal ameriško pomorsko silo, je prepričal tudi dvomljivce. Od tedaj naprej se je zunanja politika Amerike naslanjala na vmešavanje in proti izolaciji; da se preprečijo nove vojne, je bilo nujno spremeniti zunanjo politiko.
Napake, ki so se izvršile po prvi svetovni vojni in so v veliki meri prispevale k izbruhu druge, se niso smele več ponoviti: premagani napadalci morajo biti razoroženi, ljudstvom po svetu se mora zagotoviti priložnost samoodločanja, mirni mednarodni odnošaji s trgovino se morajo obnoviti, nekdanja Zveza narodov pa nadomestiti z bolj mogočno organizacijo za jamčenje miru in reda po svetu.
Brez zmage nad nemško in italijansko osjo pa bi to ne bilo mogoče. Združene države bi ne mogle izpeljati svojega načrta za svetovni mir. In zmaga je bila odvisna od sodelovanja s Sovjetsko zvezo.
Ravno tako so v Kremlju delali načrte ob upoštevanju preteklosti; toda njih skušnje so jih vodile do zaključkov, ki niso bili povsem v skladu z
“SLOVENIA
RADIO PROGRAM”
HEARD COAST TO COAST
4 till 5 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cabe TV systems—also in Greater Cleveland on Radio 106 SCA
1004 Dillewood Rd.
Cleveland, Ohio 44119
ameriškimi. Stalinov ključ miru je bil enostaven: Rusija mora biti močna. Nemčija premagana in slaba. Navdušeno je odobraval ameriško zahtevo, da se mora Nemčija brezpogojno vdati; dvomil pa, če je bilo modro tako politiko javno razglašati.
Nič mu ni bilo mar za wash-ingtonske ideale o skupni svetovni varnosti (collective security), za znižanje ali odpravo mednarodnih carin ter spremembo sistema denarnih valut. Nasprotoval je samoodlo-čevanju narodov Vzhodne Evrope. Ti deli so bili prevažni za zaščito Sovjetske zveze, njih ljudstva pa dosledno pro-tiruska. Ti dve sporni točki sta postali glavni v porajajoči se »hladni« vojni.
Stališče Moskve bi vendar ne vznemirjalo ameriških krogov, če bi Sovjetska zveza ne bila vztrajala z ideologijo o odpravi kapitalizma po vsem svetu. Upanje za povojno sodelovanje z Moskvo je podkrepil Stalin sam z zagotovili, da je Rusija opustila namen izvažati svoj komunizem. Da so bili v tem oziru zapeljani, so zahodni državniki spoznali koj po sovjetskem prodiranju v Vzhodno Evropo, kjer so se postavljali komunistični režimi pod pokroviteljstvom Rdeče armade, brez ozira na prej dogovorjeno samoodloča-nje narodov.
Zgodovinarji stavljajo vprašanje, kdo je povzročil »hladno vojno«. Tolmačenja se križajo. Najbolj enostavno je ono, da so spopadi prišli kot neizbežna posledica dveh popolnoma nasprotnih ideologij. Po takem tolmačenju bi noben državni voditelj ne mogel nositi odgovornosti, ker bi se moral smatrati le kot izvrševalec ideološkega sistema, pod katerim je služil.
Na zahodu bi nekateri pisatelji vrgli krivdo na Združene države, češ da so gospodarsko in vojaško tolikanj nadkrilje-vale Sovjetsko zvezo, da bi bile lahko sprejele zahtevo Moskve, ne da bi taka popustljivost ogrožala ameriško varnost. Ker tega niso storili in Moskvi niso popustili, so torej odgovorni voditelji v Washingtonu.
Tako tolmačenje novejših zgodovinarjev je težko zagovarjati. Tudi če bi ameriški državniki lahko ravnali po svoje brez ozira na ljudsko mnenje, bi bilo dvomljivo, da bi uspeli
kNJ
£3unssHaus
FAMILY STYLE RESTAURANT
at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057 GENEVA
v pogajanjih s sovjeti. Za spravo je potrebna dobra volja dveh strani, a v Moskvi se niso dali pomiriti. Splošno in zgodovinsko znano nezaupanje nasproti tujcem in poleg tega ideološka prenapetost bi ne dopuščali odnošajev medsebojnega zaupanja z Združenimi državami, ne glede na to, kdo bo vladal v Kremlju.
Stalinova paranoja in utrjeno birokratsko sumničenje, s katerim je vodil svoj režim, vse je preprečevalo možnost zbližanja z Zahodom. Upravičeno se torej lahko trdi, da so ti in drugi notranji dejavniki preprečevali mirne ali ugodne odnošaje s svetom izven »železnega zastora«.
Pri iskanju krivca, odgovornega za »hladno vojno«, bi bilo umestno vprašati, katera stran je imela več priložnosti poravnati se z nasprotnikom. Zgodovinarji, ki tožijo, da je Amerika bila v ugodnejšem položaju, da proži roko v po-mirjenje s sovjeti, pozabljajo, da voditelji zunanje politike niso bili prosti in neovirani dejavniki, kot je bil Stalin.
Ruskemu diktatorju ni komandiral noben kongres, Stalin ni bil pod pritiskom javnega mnenja in tiska. Niti ideologija ga ni omejevala. On je bil gospodar nad komunistično doktrino, ne njen suženj, in imel je proste roke, da prikroji ali celo odpravi marksizem-leninizem po svoji volji. S tem ni rečeno, da je on hotel »hladno vojno«, toda njegova neomejena moč mu je nudila dovolj priložnosti prezreti notranje zapreke in zavzeti stališče pomirjenja z zahodom.
Stalinove zahteve na račun Turčije, da se dovoli baza za sovjetsko mornarico v Dardanelah in pozneje pri Dedea-gaču v Trakiji, so bile nekake vrste ultimat pred »hladno vojno«. V odgovor je predsednik Truman poslal v Turčijo največjo vojno ladjo »Missouri« in spremljevalno bro-dovje.
Tedaj sem bil še v Sofiji. Turška vojna atašeja, katera sem omenil v prvi knjigi, sta mi navdušeno govorila, da je Ankara pripravljena za vojo proti Stalinovim zahtevam. V Moskvi so tedaj odnehali s takimi predlogi in Trumanov proglas (Truman Doctrine), da bo Amerika branila Turčijo in Grčijo pred napadom s severa, je očividno preprečil vojskovanje. Začela pa se je nemalo nasilna »hladna vojna«.
Državljanska vojna na Grškem se je bila že nekaj let. V severnih pokrajinah države so tolpe upornikov napadale oddelke redne armade. Režim se
je ponovno menjaval iz kraljevine v republiko. Upornike so vodili komunisti, vladne čete pa so bile pod britanskim vodstvom. Rojalisti so zmagali, a gotovo le zato, ker sta se Stalin in Churchill sporazumela glede meja, do katerih je imel segati vpliv Moskve in zahoda. Tako je Stalin dopustil, da je general Scobie z redno armado pobil grške partizane. A to je bilo že leta 1945.
Omenil sem že, da sem na povratku v Washington Preie povelje (in se mu izognil) vrniti se na Grško, da bi tam vodi špijonažno službo proti revolucionarni grški vladi, ki je s partizanskimi četami zavze a severne pokrajine. Te služ e na Grškem nisem sprejel, a na novem poslu v Washingtonu sem nepričakovano našel, a je dobršen del moje odgovor nosti zbiranje in preučevanj podatkov o revoluciji v Ep* in makedonskih okrajih Gr i
V začetku leta 1947 je kaza-, da revolucije ne bo mog°c itreti. Anglija je odpokh jmožno armado štiridese ič mož, ker ni več zrn°® aterialne pomoči vladi v At ih. Amerika pa se je naV rumanovemu proglasu o tvljala pošiljati Čete rško.
Upornike je bilo težko usta ti zaradi njihovega varneg porišča na severu. Poleg te»
: je narod na splošno dvig iporu zaradi gospodars c ropadanja države po Stir* h vojne. ELAS, kot se perniško gibanje nazivalo-, nagala v nobeni bitki na »J sm polju, vendar je kazai < i bo zavzela državo.
Rusija ni pošiljala Čet ” rško, kot je istočasno o i spornem ozemlju Ture j ana. To je zmanjšalo ne ost, da se državljanska v®,
izplamti v širši mednar jopad. Zanašala pa se J« ^ o na bojevanje z d strani Jugoslavije, o° ®
! in Albanije.	u
Ko je Amerika Pr0g ^ ikon za materialno
ia vlade teh Balkan* v uradno podpirajo up Razvila se je < S je pod vodstvom iv napela vse sile, da » imveč ozemlja teT nia^
(se nadaljuje)
Ameriška DomoviI»,,
druži Slovence po vsem svetu!
zak-zakrajseK
pogrebni zavod 6016 St. Clair Ave.
New Phone - 361-3112 Nova tel. st. 361-3112
A
John Fortuna, licenciran pogrebnik