Poštnina plafana v getOTini. ŠTEV. 252. - -rt w« V LJUBLJANI, torek, dne 9. novembra 1926. Posamezna številka Din 1.—. LETO m. Izhaja vsak d||'n opoldne, izvzemSl nedelje in .* je v to že zavezala. Pri tem pa je povdariti, da ne pomeni zveza Slovenije z morjem samo železnica iz Kočevja na Susak, oz. na pripojitev na progo Kar-lovac—Sušak, ker je to samo zveza Ljubljane z morjem. Vso Slovenijo treba zve-^ati t morjem, zato je proga Sevnica— Janž in Novo mesto—Vrbovško sestavu del zveze Slovenije z morjem. To je prva jn temeljua zahteva Slovenije in ta mora biti v celoti sprejeta \’ načrt kot ona zveza, ki se ima v prvi vrsti zgraditi. V Nad vse potrebno pa je, da konferenca buli že resi, kako se bo moglo kriti stroške za gradnjo novih železnic. Za danes se omejimo v tem pogledu le na glavne misli. Predvsem treba absolutno zavreči misel, da ne moremo graditi novih železnic, ker so proračunska sredstva nezadostna. Prvič spadajo nove železnice med investicije, ki se jih običajno sploh ne krije s proračunskimi sredstvi. Drugič pa bi mogli, če bi računali le na proračun, čakati še desetletja in desetletja, da pridemo sploh do novih železnic. Kaj Pašic' še ni bil sprelet v avdijenco Beograd, 9. novembra. Poseti pri Pa-šiču se še nadaljujejo in še vedno trajajo tajinstvene konference v njegovem stanovanju. Včeraj so posetili Pašiča Marko Trifkovič, Aca Stanojevič in podpredsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlovič. Vsa ta posvetovanja so v zvezi s sklicanjem radikalnega glavnega odbora. Pašič je že pred več dnevi zaprosil za avdijenco, toda do nje še vedno ni prišlo. Kakor se doznava iz krogov pašičevcev, pripisuje Pašič tej avdijenci veliko važnost. V poučenih krogih pa trde, da Pašič ne bo mogel nič definitivnega skleniti vse dotlej, dokler anketni odbor ne zaključi svojega dela glede afer Radeta Pašiča. Pašičevci morajo podpirati vlado Uzunoviča. Beograd, 9. novembra. Danes ob 11. dopoldne se sestane ožji glavni odbor radikalne stranke. Ta ne bo načel kakšnih posebnih vprašanj, razen če se v teku razprave pojavi kako vprašanje, ki bi moglo potek razgovorov spraviti na političen položaj. Vsi radikalni krogi okrog Pašiča so se zedinili v tem, da podpirajo vlado g. Uznnoviča, ker spoznavajo, da bi drugače imeli samo škodo. Kakor se doznava iz dobro poučenih krogov okrog Pašiča, ta nima še namena, da bi Uzu no vicu obljubil popolno podporo, temveč hcče nekako držati Uzu-noviea ves čas v negotovosti glede svoje podpore. Na ta način misli Pašič, da hi debil kar največ mogoče koncesij v svojo korist in da se bodo mnoga vprašanja rešila tako, kakor želi 011. To vedenje Pašičevo smatrajo v parlamentarnih kro- |*iit /a zunanji znuk njegovega popuščanja. Pašič da je uvidel, da bi mogel vsak jačji nastop same škodovati njemu in njegovi politiki, ki bi jo rad ustvaril. Izgle-da, da bo Uzunovič Pašiču ugodil, vendar pa 110 v toliki meri, kakor bi želeli ljudje, ki izkoriščajo Pašičevo ime. Vsekakor je zanimivo, da se vsak dan raznašajo vesti, da je neizbežna katastro- PRORAČUN MANJI ZA 1200 MILIJONOV. Beograd, 9. novembra. Finančni minister dr. Perič je odhajajoč s konference, ki jo je imel s predsednikom vlade Uzu-novičem, izjavil novinarjem: Bil sem pri Uzunoviču in mu poročal o proračunu. Lahko Vam povem, da so že vsi proračuni dotiskani. Jutri bodo sprejeti in pregledani Uidi državni dohodki. Pojutrišnjem predložim ves proračun ministrskemu svetu. Ko ga bo ministrski svel sprejel, ga predložim kralju v podpis hkratu z ukazom. V četrtek pa bo proračun izročen narodni skupščini. Proračun znaša 11.690 milij., medtem ko je lanski znašal 12 milijard900 milijionov. Prihranek znaša torej nad eno milijardo. V finančni zgodovini imamo le dva primera, da so bili proračuni drugo leto manjši. To je sedaj tretji slučaj v svetovni zgodovini, v naši državi pa prvi.« Ko so novinarji na to pripomnili, da bcdo'ministi i že v maju zahtevali izredne kredite, je dr. Perič odgovoril: »Ne bodo. Če boni jaz finančni minister, Vam za to jamčim.« Dr. Perič je obljubil, da bo v četrtek dal novinarjem obširna pojasnila o finančni politiki. I fa g. Pašiča, ako bi se delale neprilike današnji vladi pri katerikoli priložnosti: bodisi v političnih vprašanjih, bodisi v parlamentu, kakor n. pr.: v agrarnem vprašanju v Dalmaciji, kajti splošno razpoloženje je za to, da se sedanja parlamentarna situacija ohrani. Če bo kdo od radikalov delal težave, bo vlada nastopila za svoj načrt solidarno. Ni izključeno, da bodo tisti ljudje v odboru za likvidacijo agrarnih odnošajev v Dalmaciji, ki nameravajo delati sabotažo in izkoriščati Pašičevo okolico, sami nosili posledice, ker se današnje politiko ne sme slabiti. Kdor hoče kaj takega počenjati, naj gre v opozicijo. Tako zatrjujejo radikali iz centra. Vlada bo, ako bo sposobna, da pride pred narodno skupščino, nadaljevala svoje delo, ako ne, bo pa šla na volitve. Glede na Van vprašanja, ki se tako pojavljajo in glede na samo odločitev, ki mora pa-*ti v anketnem odboru, menijo, da Pašič ne tbo hitel s svojimi skrajnimi metodami, temveč da bo sprejel stališče, ki je zastopa današnja iada v spu stil vprašanjih, kakor tudi v vprašanju agrarne likvidacije v Dalmaciji. OPOZICIJA JE OBSTRUKCIONI,STIČNO RAZPOLOŽENA. Beograd, 9. novembra. Danes se sestane narodna skupščina. Opozicija pripravlja nova vprašanja in nove očitke, da tako oteži delo skupščine. Opozicija sodi, da je sedanje stanje začasno in da se ne more držati. S takimi sredstvi pa hoče doseči spremembo v vladni večini in izzvati pospešitev dogodkov, ki jih opozicija želi. Vlada za sedaj samo ugotavlja to obstrukcionistično razpoloženje opozicije. če pa se bo to nadaljevalo, bo vlada storila VSe, da se ta praksa prekine in da se omogoči skupščinsko delo. Skupščinsko predsestvo bo uporabila vsa sredstva, ki jih ima na razpolago po poslovniku, da zvali na opozicijo odgovornost. Na Grškem zmagajo republikanci. Atene, 9. novembra. V vsej Grčiji so se v nedeljo vršile volitve, ki so potekle v popolnem redu, miru in svobodi. Po prvih rezultatih, ki so dospeli do 1. ponoči, so zmagale republikanske stranke s 60%, in sicer liberalna zajednica, ki jo vodita Kufandaris in Mihalokopulos. MONARHISTIČNA PROPAGANDA V GRČIJI NE BO VEČ DOVOLJENA. Atene, 9. novembra. Četudi še niso znani končni rezultati nedeljskih volitev, se vendar ve, da so republikanci dobili večino. Včeraj je imel Kcndilis govor, v katerem je naglašal, da je dovolil monarhistom popolnoma svobodno agitacijo in glasovanje. Sedaj po zmagi republikancev pri volitvah pa ne bo več dovoljeval, da bi se v držanj vodila monarhistična propaganda. VENIZELOS POSTANE ZUNANJI MINISTER. Atene, 9, novembra. General Kondilis je izjavil novinarjem, da so demokratsko < stranke pri volitvah dobile 65% vseh gla-! sov, a rojalisti 35%. S tem je končno j utrjena grška republika. Po njegovem ; mnenju mora kmalu priti do koncentracije vseh republikanskih strank. Ena glavnih skrbi nove vlade bo morala biti. 1 da uredi vsa viseča vprašanja med Gr-. fcjjo in Jugoslavijo. Njegovo mnenje je, j da bo zunanje ministrstvo prevzel Veni-I zelos. ODLOŽENA SEJA RADIKALNEGA KLUBA. Beograd, 9. novembra. Predsednik vlade Uzunovič se je po konferenci s Paši-čeni odpeljal domov. Na vprašanje novinarjev, kaj pravi na Radičeve govore, ni rekel nič. Na vprašanje, zakaj ni bilo včeraj seje glavnega odbora radikalne stranke, je izjavil: -Seja je bila za danes napovedana, pa ne vem, zakaj se ni vršila. Mislim, da bo seja jutri. naj med tem vse naše gospodarstvo propada? Gradnja novih želeVreme' po stenografičnem zapisniku iu ki smo jo objavili v obširnem izvlečku ludi mi, je delovala uničujoče ne samo na člane odbora, ampak na vso javnost. Težki, silno težki so bili očilki, ki so padli na Padeta Pasica glede njegove posredovalnine /a izplačilo vsote, ki jo je bila dolžna država tvornici v Adamovem. Zadeva je bila toliko težja, ker so o nji razpravljali tudi na Češkem in so se razni vplivni češki politiki izjavili o iej zadevi zelo razločno! A še hujše je moralo zadeti celo iPašičevo rodbino to, kar je povedala pred anketnim odborom ga. Milinova glede akcij Trboveljske premogo-Uopne družbe. Glasom izjave g. Milinove so bili udeleženi menda na znani '»nacionalizaciji skoro vsi člani rodbine Nikole Pašiča! In vse, kar je povedala g. Milinova, ni ostalo prikrito, ampak baš »Vremet, ki slove kot glasilo jako močne skupine radikalov, je objavilo o zasliševanju g. Milinove stenografi-čeu zapisnik, in to ravno v trenotku, ko bi se bila imela začeli že tolikokrat napovedana Pašičeva politična akcija! Kdor je izjave g. Milinove le površno bral. temu je moralo postati takoj jasno, da je zamahnila proti pašičevcem silno močna roka in to ne brez uspeha. Beogradski in zagrebški listi so soglasno poročali, da je bil vtis izpovedi g. Milinove strahovit, zlasti še, ker je izjavila, da je pripravljena na vse izjave tudi priseči in da ima deloma ona sama, deloma pa Dragiša Stojanovič vse dokumente v rokali. s katerimi lahko svoje trditve dokaže. Uspeh izjave g. Milinove pred anketnim odborom je moral biti ta, da je Nikola Pašič kot predsednik vlade nemogoč, dokler se ta afera ne spravi s sveta, ker so vsi člani njegove rodbine po teh izjavah kompromitirani tako, da se mora umakniti v politični pokoj tudi šef rodbine. Dan kasneje po objavi stenografskega zapisnika je sicer »Vremec objavilo tudi dopis Radetnvega zagovornika, v katerem naznanjata med drugim tudi gg. A. Praprotnik in dr. Olip kol priči, da od g. Milinove zahtevane akcije TPD niso njena last, ampak Radeto-va. Nikakor pa ne poskuša zagovornik utajiti, da bi ne bili od g. Milinove našteti člani Pa-šičeve rodbine res prejeli akcij (ali denarja) od TPD za posredovanje pri nekem poslu. V tem zagovoru pa Pašičev zagovornik advokat Martinac tudi ljuto napada g. Dra-rrtSo Slojadinoviča, ki mu pa po svoji etan 'navadi ni ostal odgovora dolžan, temveč je takoj drugi dan objavil v 'Vremenu? dve ko'oni dolg in e krepkimi dokazili podprt članek. Odločno zanika, da ne bi bilo omti 1500 trboveljskih delnic last g. Milinove in / ivrača tudi nasprotno razsodbo sodisča, ki iimIv še ni definitivna. Nato pravi dobesedno: »G. Martinac citira .rotove odstavke iz sodnih aktov, kakor so inu ugodna, ne citira pa onih, ki karakteri- zirajo tako delo Slavenske fcaake ko tudi njenega poslovnega prijatelja K. N. Pašiča. Beni pa to jaz storil. »Avgust Praprotnik, gen. ravnatelj Slavenske banke je izjavil kot priča: da je centrala Slavenske banke preko ■ vojega direktorja v Beogradu pok. Milina, naročila, da zaradi gotovih svojih notranjih stvari razdeli gotovo količino delnic Trboveljske d. d. Akcije so bile dane na razpolago pok. Milinu z naročilom, da 40(1(1 delnic izroči Pašiču, 500 jiu zadrži za sebe.« Nato citira Dragiša Stojadinovič še celo vrsto izpovedb drugih prič ter ugotavlja, da so delnice last g. Milinove. Končno konstatira še Dragiša Stojadinovič, da daje R. Pašič pismene izjave, da ga v/držujejo roditelji, istočasno pa izjavlja, da je prostovoljno dal g. Milino vi 1000 delnic Trboveljske v vrednosti 1 milijona dinarjev, nato 600.000 dinarjev v gotovini ter nato se 500 delnic. Odgovor Dragiše Slojadinoviča je bil krepek in je zalegel kakor vedno in položaj je bil za Radeta Pašiča in s tem za vse pašičev-ce obupen. »Gospa Milinova preklicala.« V tem je padla kot bomba vest, da je gespa Milinova preklicala vse trdi i ve pred ankei-nim odborom, ker da je prejela od R. Pašiča en milijon dinarjev. Nedeljski listi so tudi objavili tozadevno pismo gospe Milinove in R. Pašič je to pismo izročil anketnemu odboru. Pismo se glasi: G. R. Pašiču! Želim Vam izjaviti, da so k:»ičaiia med nama vsa nesporazumljenja, ki so nastala, ker sem bila o Vas napačno informirana. Žal mi je, da je vsled te moje neinformiranosti sploh prišlo do teh nespora-zu ml jen j. S tem, da ste mi dali 1 milijon dinarjev ste popolnoma izpolnili svojo obljubo in jaz se Vam tem potom zahvaljujem in Vas pozdravljam. Marija Milin. Na zunaj je kazalo, da je s leni stvar poravnana, dasi bi se dalo o nasprotnem zelo z uspehom debatirati. Obenem pa so časopisi zabeležiji tudi vest, da se je g. Nikola Pašič sprijazni) z g. Uzuiiovičent in da je izjavil, da bo lojalno podpiral vlailo g. Izai novica. Vse je kazalo najbolje in rehabilitacija g. ltadeta je bila na poti. V tem poči druga bomba, da gospa Milinova sploh nič ni preklicala. In včerajšnje »Novosti' objavljajo tudi v resnici tole pismo gospe Milinove: Prosim Vas g. urednik, bodite tako dobri ii objavite v Vašem cenj. listu to mojo izjavo, s katero izjavljam, da ni resnica, da hi bil z menoj sklenjen kal; aranžman. temveč je nasprotno resnica, da je med nama še dosti nerešenih stvari, kakor n. pr. to, da mi g. Rade Pašič še ni vrnil mojih 500 trboveljskih delnic, ki sem mu jih zaupala in vsled katerih nem ga lotila. Kar se pa Ute mojega pisma (v katerem g. M. baje prekli-mje. op. ured.) je bilo ono poslano kot moje zadnje pismo g. Radi Pašiču še v februarju leta 1924 in to edino zaradi provizije posla v Adamovem, kateri posel se je e tem pismom že tedaj zaključil. G. Rade Pašič pa pošlje to pismo anketnemu odboru sedaj, po mojih izpovedbah pred tem odborom, pred katerim sem jaz o poslu v Adamovem in ° tem pismu že preje govorila. Ravno tako ni resnica, da sem jaz odstopila od svojih izpovedb, izrečenih pred anketnim odborom, temveč je resnica, da vztrajam v celoti pri svojih izpovedbah, ki so popolnoma resnične. •Prejmite... — Marija Milin. Manever g. Radeta Pašiča se je torej popolnoma ponesrečil in vse nade na povratek Pašiča na vlado so s tem izjalovljene. Seveda pa ne bi smelo samo pri tem ostati i.i besedo ima skupščina, če se le količkaj zaveda svoje dolžnosti. Pa se zaveda? doklad, tako da je končno vseeno, ali jemljejo državljani in občani denar iz levega ali pa iz desnega žepa. Če bi n. pr. ljubljanska občina zgradila za 100 milijonov dinarjev hiš s pomočjo posojila, bi morala plačevali leino vsaj 8 milijonov dinarjev za obresti in amoi-tizacijo. Kdo naj teh 8 milijonov plača, najemu.;:, ki bodo v teh hišah, ali vsi občani? Pravičnejše bo, če jih plačajo najemniki, ki imajo nekaj od tega, kakor pa da se zvišajo občinske doklade za vse občane brez izjeme. Ravno Tsta je z državnimi zgradbami, Sicer smo pa lahko brez strahu, da bi država sezidala v doglednem času le eno barako, in vse, kar ljudje sanjajo o državnih zgradbah, so sanje. Nova stanovanja bodo toliko cenejša, kolikor nižja bo obrestna mera. Danes se da Mi za 100 tisoč dinarjev že dvoje prav čednih stanovanj. Za plačevanje »bresti in zgraditi za __________ , 110vanj. Za plačevanje »bresti drugih bremen je treba najmanj 12 tisoč dinarjev le““2- hno stanovanje pnde torej pribl uno na oOO dinarjev mesečno. Če bo pa obrestna mera za hipoteke nižja, bodo tudi stanovanja cenejša, ko jih bo dovolj na razpolago. Za zgradbe hočejo ljudje imeti navadno dolgoročne amortizacijske kredite, ker se hiša navadno ne obrabi že v desetih letih, ampak stoji mnogo dalje. Dolgoročni krediti pa so danes nevarni, ker ne vemo, ali se bo vrednost dinarja dvignila ali pa bo padla. Dolgoročni krediti zahtevajo stalnost valute, ker je sicer prenevarno podpisati zadolžnico za 1000 dinarjev po kurzu 10, plačevati pa jo eventuelno v zlatu v istem številčnem iznosu. Zato vidimo danes splošno tendenco, da se v zgradbe vloženi kapital amortizira že v 10 letih, ker se vsak opravičeno boji dolgoročnega kredita. Tudi to ceno stanovanj v novih hišah silno podražuje. Po vsem tem utegne biti bolje, če se javnost pravočasno pobriga za to, kako bi se dati prihranki prebivalstva doma pritegniti za nove stavbe pod primernimi pogoji, kakor pa, da se tolažimo z državno pomočjo, ki je nikdar ne bo, ali pa če fantaziramo o stanovanjih s 3 ali 4 sobami za 200 kron mesečno, da se izrazimo nekoliko drastično. Če bo v stavbe vloženi kapital nosil svoje obresti, se bo denar že dobil. Brez denarja in brez obresti nas pa »stanovanjske bede« ne more rešiti ne država, ne občina in nobena še tako humanitarna In nesebična zadruga. Denarja ]>a je v naši deželi kljub raznim gospodarskim nesrečam še vedno nekaj. To potrjujejo izkazi o stanju hranilnih vlog pri nas. Ali se ta denar res ne da organizirati za zidanje novih stanovanjskih hiš? Nekdaj je Kranjska hranilnica prav znatno pomagala celo priprostim delavcem, da so prišli do lastnih domov. Ali je danes to nemogoče? Danes živi pri nas precej ljudi, ki imajo lepe vloge v hranilnicah, ki si pa niso hoteli postaviti svoje hiše, ker so stanovali v starih hišah pod stanovanjsko za&čilo skoro napol 7,astonJ. Mnogo lakih ljudi se ho gotovo odločilo za zidanje, zlasti če dobe še primeren dolgoročni kredit, eventualno z jamstvom stalne valute. In dalje: Ali se res ne da organizirati zidanje večjih stavb, ki pridejo znatno cenejše, kakor enostanovanjske hiše. in to zlasti sedaj, ko ni nobene nevarnosti več, da bi država tudi novozidana stanovanja zaplenila? Razmišljanje o teh in sličnih vprašanjih bo mnogo več koristilo kakor pa brezplodno prerekanje o nekih krivicah, ki He res ali pa baje gode tem in onim, kar Pa končno le ne more spravili s sveta resnice, da brez denarja ni nič Novi stanovanjski zakon. (Nekaj Narodna skupščina je sprejela vazna dopolnila k staremu stanovanjskemu zakonu, m tvorijo prehod iz povojne zaščite gospodarsko šibkejših krogov v zaščite prosto predvojno stanje. Novi zakon pomeni sedaj konec socialističnega, ali če že hočete, socialnega načina reševanja stanovanjskega vprašanja in povratek v staro dobo proste konkurence. Število oseb. k uživajo tudi še v prehodnem da n ju zaščito, je po novih dopolni ih že jako ozko. Velika večina oseb je ze danes brez zaščite in mora že danes skrbeti ka*® še za najbližjo bodočnost zasigurala svoj krov nad glavo na podlagi prostega lastniki hiš. Cez pol leta pa čakajo sladkosti prostega sporazuma sploh vse stanovanjske najemnike. ■ prodi sporazum pa bo /a mnoge pomenil jako hud udarec. V kapitalistčnem svetu, kamor se zopet vračamo, odločuje o teni vsakega -blaga*, torej tudi o ceni stanovanj, železni zakon o povpraševanju in o ponudbi opazk.) dražja in je bilo treba plačevati za stanov: nje po eno četrtino in celo po eno treijin« povprečnega mesečnega- dohodka. Ge bi se uveljavilo to razmerje ludi danes bi moral plačevati človek, ki ima 3006 dinarjev mesečno približno po 600 do 800 dinarjev mesečno za stanovanje, ki je veljal0 pred vojno približno 30 goldinarjev mesečno. j. za tri sobe s kuhinjo in pritiklinami-Veliko povpraševanje po stanovanjih P° utegne io ceno še nekaj zvišati, dokler ne 0 večja ponudba cen uravnala. _ Za omenjeno ceno se dane«- tildi že res lobe stanovanja v novih hišah, kjer siin°-vanjska zaščita cene stanovanj ni omejevala; Stanovanjsko vprašanje se pri nas doslej ni toliko reševalo z ozirom na množino sta mi vanj, ampak mnogo bolj z ozirom na cen° stanovanj, število stanovanj se je dalo in ■-bo vedno dalo poljubno pomnožiti z enostavnim receptom: Zidati je treba, pa bo stanovanj kmalu dovolj! Nova stanovanja pa sia- blaga. Povpraševanje po stanovanjih |>a je pri na« že danes mnogo večje kakor ponudba m /ato bodo stanovanja zlasti v pi;vl. dobi prostega sporazumevanja draga, in P vsi verjetnosti cena stanovanj skočila take vsako, kolikor bo to dopuščala povprečna živ-1 jenska stopinja ljudi, ki bodo stanovan a iskali. Na eesli ljudje gotovo ne bodo ostali in tudi v interesu hišnih lastnikov ni in ne bo, da bi stanovanja ostala prazna, pač pa bo sporazumna tržna cena stanovanj dosegla neki maksimum, ki ga bodo ljudje še zmogli. Pred vojno sto glasoviti socialni reformatorji in nacionalni ekonomi zastopali načelo, d-i ie primerno, če se plačuje za stanovanje ena petina (20%) dohodkov. To načelo je vsaj povprečno uveljavila tudi praksa. Ljudje ki so -prejemali po 100 goldinarjev na mesec, so se zadovoljevali s sianovanji po 20 goldinarjev na mesec. Na Dunaju, v Prani in še v nekaterih mestih, kjer se je pre- bivalstvo hitreje množilo vsled velikega dotoka z dežele, so bila stanovanja razmeroma nejo denar, ker se mora v stanovanja vloženi kapital primerno obrestovati. Danes mora pač vsak razumeti, da za 100 jugoslovansk i n pov mu v ojnih kron mesečno ne more nihče niko-r dati stanovanja dveh ali še več sob. //n' bo tudi naša javnost morala sprijazni — nočeš z mislijo, da bo treba tudi pa se hočeš _______________ ... . . za stanovanja nekje dobiti denar, kakor se J moral dobiti za kruh, meso, obleko in obutev. Ali pa se bo treba v svojih zahtevah p° elegantnih in moderno urejenih stanovanjih omejiti. To je gotovo neprijetno, ampak ho moralo biti. Za »nizko- ceno danes ne more nihče zgladiti novega stanovanja. Tudi država in občina ne. Res je. da javnopravne korporacije (občina, okraj, država) lahko zidajo nekolik ceneje, ker dobe cenejši kredit, če ga potrebujejo. Toda do neke mere -se mora tu »e da v stavbe vloženi denar samo iz primernih najemnin - ali pa zvišanih občinskih Politične vesti. p Za okrepitev parlamentarizma v naši državi. To geslo se vedno močnejše oglaša, čim manj skrbi skupščina, da naraste njen ugled. In treba reči, da je ta klic nad vse potreben, ker vedno pogostejše se oglaša ludi drugi klic, da nam treba močne roke in da se parlametnarizem ni izkazal. Silna /.mola je v tem klicu jio močni roki in ni v čast onim, ki se zavzemajo za dikiaiuro. Zakaj ravno sedaj dokazujejo dogodki v Italiji, da diktatura neizogibno vodi v tiranijo. I/. tiranije do državljanske vojne pa je le neznaten korak. Nasprolno pa dokazuje vsa zgodovina človeštva, da tudi najslabši parlamenti niso nikdar povzročili državljanske vojne, samo da so se mogli ohranili. Ze iz egoizma bi moralo zato delati vse na tem, da se parlamentarizem ohrani in čim b°'.i utrdi. Pota k temu cilju so seveda različna. V Novem Životu - predlaga g. dr. D. Aran- gjelovič, da mora skrb za ohranitev parla- mentarizma prevzeti radikalna stranka, 'la sicer ni danes v tem srečnem položaju, da bi mogla res kaj storiti, ker se je oddaljila od naroda in zato izgubila silo, toda mogla bi postali zopet stara narodna stranka, če bi jo Pašič reorganiziral in prečistil. Reorganizacijo pa more izvesti samo Pasič. ker samo on ima dovolj avtoritete. — Zdi se nam, da je mnenje g. Arangjelovica čisto zgrešeno. G. Pašič je bil še pred letom dni vsemogočni minister Jugoslavije in šef radikalne stian-ke. Imel je več ko dovolj prilike dokazan, če smemo od njega pričakovati reorganizacijo radikalne stranke in utrditev parlamentarizma. Leta in leta je čakal jugoslovanski narod na ta dokaz, a ga ni dočakal ni i i do danes. Nasprolno je videl, da g. Pašič ni znal niti v svoji rodbini napraviti reda, kakor jasno dokazuje izjava ge. Milinove pred anketnim odborom. Ne, od g. Pašiča nimamo pričakovati prav nobene sanacije. Rešitev more priti le iz naroda. Treba je narod vzgojiti, da bo razumel vse pridobitve, ki mu jih daje demokracija in parlamentarizem. Treba je narodu okrepit i voljo, da bo zna ščititi svoje ustavne svoboščine. In treba je končno narodu odpreti oči, da bo znal i sebi prave zastopnike. Vse to pa je * vo samo s tihim in vztrajnim.delom delo mora vršili vsak, kdo: * lin5tenia. Ves krat na svojem strankinem kongresu v Linzu temeljno izpremenila svoje stališče d» demokracije in religije. Da so bi pri tem odločilni tud vzroki taktike, je pri politični stranki -.uno ob sebi umevno. Kljub temu se ne sme i enjevati duševnega naziranja milijonske s.ranke Dunaj je še vedno socialno demo- i krutima akademija kontinenta — le po njenih prvih korakih. Volilna taktika nudi tu le povod za picgrupaeijo, ki se je že dolgo nameravala storiti. Vzhodni ruski in zahodni angleški socializem sta vplivala na kontinentalno, zlasti na avstrijsko socialno demokracijo, ki se je po preobratu zelo nagibala k ruski orientaciji. S strankinim kongresom v Linču se je nehala la doba baljševiškega vpliva. Avstrijsko socijalni demokrati so zavrgli svetovno naziranje Rusov, njih nestrpni ateizem kakor tudi njihov političen kredo na-Ija. Idealistično svetovno naziranje in odklanjanje nasilja — znak angleškega socializma — napredujeta tudi v avstrijskem delavskem gibanju. Sicer je možna misel, da se odkrito čaščenje demokracije, kakor se je culo. iz Bauerjevega govora, ne more ujemati s principom razrednega boja. Kongres pa je pokazal, da se moreta oba principa /družiti. In v tem je opasno svarilo za enostransko misleče meščanske kroge. Vedno večje je nezaupanje delavstva do »odkritosrčnega« demokratičnega mišljenja meščanstva. Tudi je res, da meščanska .miselnost ne more Rima in Moskve z istim merilom, kjer gre za enako okrnjenje svobode in za isti teror. Delavstvo smatra to nekonsekvenco za izdajo demokracije ter si bo prisvojilo to, od meščanstva »izdano« demokracijo in jo bo branilo tudi proti njenim meščanskim na-sprotnibkm. Demokracija pa more biti le na ta način geslo razrednega boja in ne drugače. =r Pogajanja za vstop slovaške ljudske stranke v vlado. Vladna »Prager Presse«* piše: »Po poročilih, ki prihajajo iz vrst slovaške ljudske stranke same o pogajanjih z vlado v Pragi, se more sklepati, da bodo imeli dosedanji uspehi ugoden končni rezultat. Pri vseh političnih pogajanjih -kusa zahtevajoča stranka uveljaviti svoj maksimalen program. Politična pogajanja pa morajo temeljiti na aranžmanu, ki vsebuje ze sam ob sebi gotovo mero resignacije, če hočejo prili pogajanja do cilja. Vodilni politiki slovaške ljudske stranka morejo sami dobro vedeti, koliko njihovih zahtev se more dejansko uresničiti. Če se vsedejo za zeleno mizo skupno z onimi faktorji, ki so odgovorni za splošne državne interese, tedaj ne morejo postavljati postulatov, ki bi vzbudili re-zonanco na domačem strankarskem zborovanju. Kot merilo služijo tu skupni interesi republike proti strankarskim interesom posamezne. četudi številčno močne skupine. Če obvelja to stališče kot merilo za ponedeljkova pogajanja, potem dospejo ta pogajanja jr£ ■ES rShSS« ■» i» '■«“ «**• in ” "-«£3». Bvstrijsk, Mrialir l.nTcije in religijo. D« so bili 1» lom odloMm Izšla MLADINA«. je prva številka tretjega letnika re- vije »Mladine«, ki si je tekom lanskega leta pridobila dovolj priznanja v naši in tuji javnosti. Nova številka »Mladine« je okusno opremljena in s pestro v6eb'°°- k®'''1®’0., teri poročamo obširneje prihodnjič, P™ ope lo priporočamo vsem prijateljem neodvisne besede in tiska. Štev. 252. NARODNI DNEVNIK, dne 9. novembra 1926. Stran 3. Dnevne vesti LJUBLJANČANOM V ZADNJI OPOMIN! Stanovanjski zakon za sedaj v glavnem ščiti le še one, kateri imajo že dodeljena stanovanja. Za preko tisoč onih v Ljubljani pa, ki so sicer zaščiteni, ali brez. stanovanj, ni nobenega upanja, da bi dobili v doglednem času stanovanje. Morajo si torej z ogromnimi žrtvami zidati lastne hiše ali pa stanovati v nezaščitenih stanovanjih, kar jim vzame čez polovico dohodkov. Oni so toraj, poleg hišnih gospodarjev, žrtve zaščitenih v cenih poslopjih. Samo po eebi bi moralo biti 'toraj umevno, ''a moraij zaščitniki, ki imajo cena stanovanja, doprinesti nekako odškodnino onim, 'i radi njih trpe škodo s tem, da si morajo '/■ dolgovi zidati lastne hiše ali pa plačevati »ezntksne najemnine. Če mora toraj plačevati zaščitnik za novo zgradbo ali stanovanje čez polovico svojih dohodkov, bi moral 'k temu Prispevati nekaj tudi oni, ki na njegov račun potroši za stanovanje komaj eno četrtino, petino ali še manj od le<»a, kar zasluži. Vefcma zaščitenih ki imajo cena stanovanja, trdi, da danes ne more doprinesti nika-Kin, čeprav tudi ne prevelikih žrtev! Kar se danes od njih prosi v malih vsotah, bodo morali cez leto dni .plačevati v večjih zneskih ^ sicer brez vsake milosti in brez. vsake kojoti. Kar bi sedaj lahko izplačali v enem \elu Ser si e tem naložili siguren kapital, bo- Plačevali ,po 1. novembru 1927 naprej na eta dn leta, brez da bi imeli od tega tudi *j,mv?ni° korist. Ker danes nočejo sigurno ?'°®ti, bodo morali dajati v dvojni in troj-1 nieri hišnim gospodarjem zato — ker so *es gluhi! . Ce bi se vpeljalo obligacijsko posojilo, bi mogoče v Ljubljani zgraditi do prihod-nJega leta toliko stanovanj, da ne bi bilo Po stanovanjih nobenega povpraševanja. Tam J»a, kjer je ponudba večja kakor povpraševanje, tam cene tudi padajo. Iz tega je raz-*%,vidno, da bodo imeli najemniki, "ki imajo %nes stanovanja. 4 kratno korist, ako bodo Plačevali obligacijsko posojilo. Prvič si bodo j)rištedili denar, drugič se jim ne bo treba deložacije, tretjič ne bode sile s poviša-"Jem stanarine, ker bo povsod dovolj stano-Vanj in poslednjič bodo imeli zavest, da so 'lobro storili svojim sotrpinom in pa tudi — sebi. Kdor Vam dobro hoče, Vam drugače letovati ne sme. Ljubljančani! Upoštevajte ta nasvet, do-'ei‘ je še čas! Zaščitnik. — Naša prometna mizerija. Železniška postaja Postojna je tako prenatrpana, da ne more sprejemati nobenih vagonskih pošilja-tev več- V sled tega prihajajo pošiljat ve v Jusi z velikimi zamudami. Kriv -teinu je če- madjarski in nemški tranzitni Je aadnjem času izredno inten-“n. lako t-orej obremenjuje inozemstvo naše železniške proge, mi sami pa nimamo na razpolago nobenih vagonov za izvoz in uvoz. — Dijaške štipendije. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se imajo izplačati štipendije dijakom vseh naših univerz teko za pretekli kot za tekoči mesec še tekom tega meseca, kakor hitro se 'bo dokazalo, da so izpolnili dijaki pogoje. — Državna posojila za zgradbo uradničkih stanovanj. Minister m socialno politiko je predložil ministrskemu svetu odredbo o iz-"aji državnih posojil uradnikom za zgradbo uradniških stanovanj. — Napredovanje davčnih uradnikov. V finančnem ministrstvu je podpisan daljši ukaz o napredovanju davčnih uradnikov v višjo žinovniško skupino. V poštev pridejo samo iwnni*k* ki .imajo po uradniškem zakonu na .a“' s,evila službenih let pravico do napredovanja. ~ f* vse> ki potujejo v Francijo. V Parili, Je- i 1 uetanovljena družba »Agence Oom-nerciale Yougoslave«. Biro, (130 Rue Ordo-naire, Pariš 18), bo posredovat trgovske zveze med Francijo in Jugoslavijo ter dajal informacije v vseh trgovskih zagevah. Raizven tega bo preskrboval industrijalcem in trgovcem, ki pridejo v Francijo, tolmače in tajnike. — Zgradba uradniških stanovanj v Novem Sadu. V Novem Sadu -se je ustanovila i-e dni uradniška zadruga za zgradbo cenenih uradnih stanovanj. 77 Profesorji inštruktorji. Prosvetno mini-*instvo je odredilo, oziraje se ria to, da trpi te za izpraznjena mesta predsednika upravnega sodišča v Sarajevu in sodnika upravnega sodišča v Beogradu. Kandidati za predsedniško mesto morajo imeti najmanj 10, za sodnijsko pa najmanj 8 let službe pri sodišču ali pri upravni stroki, ali pa kat javni pravni zastopniki. Prošnje je vložiti pri ministrstvu pravde tekom 15 dni. — Zračni promet med Anglija in dflminio-ni je, koi je poročal minister za zračni promet Samuel Haare na britanski državni konferenci, že tako daleč napredoval, da je mogoče priti iz matice v: Kanado v 2 in pol dneh, v Indijo v 5, v Avstralijo v 11, v Novo Zelandijo v 13, v Captovvn pa v (j dneh. Dalje je napovedal minister, da se bo dovolila državna podpora za redni zračni promet med Egiptom in Capto\vnom. — X eni ško -fr a nc o s k a letalska konvencija. Med .Nemčijo in Francijo je bila sklenjena konvencija o recipročnem zračnem tranzitnem prometu. — Ameriška vlada je prepovedal*, da bi se izdal Kolontajevi potni list. Kot poročajo iz Pariza, je ameriška vlada svojemu konzulu v Berlinu prepovedala, da bi izdal novi ruski poslanici za Mehiko, Kolontajevi-, potni list za Zedinjene države. — Abdelkrim dobil sina. Kot poročajo pariški listi, se počuti Abdelkrim v prognan-stvu na otoku Reunion prav dobro. Stanuje .» avojo rodbino v krasni hiši ter si krajša čas z vrtnimi deli in avtomobilskimi izleti. Nedavno mu je rodila ena njegovih žen sina. X .le - tl------------—— .1*' milV/JV * dajali plačanih privatnih ur dijakom šol, na katerih poučujejo sami, temveč samo dijakom drugih šol v istem kraju, v krajih pa, kjer eMisijra samo ena srednja šola, ne smejo 'Profesorji inštruirati proti plačilu dijakov "-redov, v katerih poučujejo, dijake drugih 'azredov pa lahko inštruirajo. — Nrbsko-angleška osnovna šola v iNišu. Na Podlagi odredbe prosvetnega ministra sta bi-11 otvorjeni v Jagodini Mali in v Nišu srbsko-angieški osnovni šoli. Na teh šolah se bo po-metnv »mn611 “Mejnih osnovnošolskih pred- priznanja za zafluge,* k^Vje Itekel^k ško-srtski podporni fond za na5o vojno siro-Otvoritvi sta prisostvovala med' drugim Prometni minister Vaša Jovanovič, v imenu ministra prosvete profesor beograjske univerze dr. Ivan G ja ja ter niški škof Dositej. ~ I'irurgična klinika pri veterinarski fakulteti v Zagrebu. Začetkom prihodnjega meseca se prične graditi v Beogradu novo poslopje za kirurgično kliniko pri veterinarski fakulteti zagrebške univerze. Za pripravljalna dela je odobren kredit 270.000 Din. — Z beograjske univerze. Na filozofski fakulteti beograjske univerze je razpisano mesto docenta zgodovine glasbene umetnosti, na medicinski fakulteti pa mesto docenta za farmakologijo. — Razpisana sothiijska mesta. V ministrstvu pravde je'razpisan konkurz za kandida- vse ugodnosti, ki pristajajo jetniku v preiskovalnem zaporu ter jedel jetniško hrano, dasi bi 'si bil dal lahko nositi hrano od zunaj. ysled dolgotrajnega sedenja je dobil naduho in so mu noge močno zatekle. Državno pravdništvo je dovolilo, da se prepelje v bolnico, toda Nadossy je odklonil tudi to. — Maturanti tožili romunskega prosvetnega ministra. Iz Bukarešte poročajo: Pri zadnjih zrelostnih izpitih je propadlo 53 odstotkov kandidatov. .Profesorji so se namreč držali predpisov ter potipali 'kandidatom pošteno na žilico. Star-iši v Kišenevu propadlih kandidatov so vložili sedaj zoper prosvetno ministrstvo tožbo. Za izid ie nenavadne tožbe vlada v vseh krogih velik interes. Ljudje, ki so atsolvirali sredješolske študije pred .vojno trdijo, da so se fantje bolj zanimali za nogo-brc, dekleta itd., icot za knjige ter da gre sploh za manj vreden povojen materija! — Mussolinijev državni podtajnik izžvižgan na Dunaju. Neko dunajsko kulturno društvo je povabilo profesorja Emilia Bodrera, sedaj državnega podtajnika v Italiji, naj predava n.i Dunaju e fašizmu. Predavanje je poselila dunajska kolonija Italijanov in številno so- cialističnio delavstvo, ki je uprizorilo hrupne demonstracije, vzklikalo protifnSist-ovske klice in pelo razne italijanske revolucionarne pesmi. V dvorani je prišlo tudi do spopadov med posameznimi fašisti in socialistično množino. Predavanje se je moralo zaključiti in je socialistična množica odšla šele potem, ko je predsednik društva izjavil, da se predavanje ne vrši. Ko so socialisti odšli, so še fašisti vrnili in je profesor Bedrero preč ital svoj referat kljub protestom članov društva iii predsednika, ki je izjavil, da on vztraja na častni besedi in da odstopa kot predsednik ■zborovanja, ker se nočejo držati tudi gostje častne besede. — Katastrofalen zemeljski plaz v Kolumbiji. V Bogoti (Kolumbija) .-s je utrgal te dni ogromen zemeljski plaz. Pri tem,je poginilo nad 100 oseb, okrog BO pa jih je bilo težko poškodovanih. Porušenih je bilo več hiš, ki so pokopale pod seboj stanovalce. Izkopavanje bo trajalo več dni. — Močan potres v Nicaaagui. V Managu-. (Nicaragua) je bil v soboto močan potres’ ki je zahteval številne človeške žrtve in povzročil ogromno materijalno škodo. V sedanjih težkih {asih vsakdo pazi, da kupi dobro in poceni. Torej, predno se odločite za nakup zimske obleke, suknje itd., oglejte bogato zalogo češkega in angleikega blaga pri tvrdki Josip IvančiC, Ljubljana Miklošičeva cesta 4, — Zastrupljen je s plinom. Te dni popravljajo v Splitu plinske cevi. Iz ene glavnih cevi je uhajal plin, ki ise je razširil ponoči preko kanala v stanovanje prokurista Srečka Ja-kasa. Zjutraj so našli sosedje Jakaša in ire-gbvo rodbino onesveščene. Poklicali so zdravniško pomoč. Jakaš in njegova rodbina ko bili rešeni. — Tovorni vlak zavozil v skupino delavcev. Iz Berlina poročajo: V bližini železniške postaje Wittenberge se je pripetila te dni veni, a železniška nesreča. Neki tovorni vlaik je „v »kupino 20 delavcev. Štirje delavci ? i ciTa i* na mrtvi, skoraj vsi ostali pa so težko poškodovani. Dva od težko poškodovanih bosta poškodbam najbrže podlegla. Eden od delavcev je imel toliko pri-čujočnosti duha, da se je vrgel pred vlakom na trebuh, tako da je šel vlak preko njega, ne da bi ga bil le količkaj poškodoval. Kdo i je nesrečo zakrivil, še ni ugotovljeno. Baje je bil vlak preslabo razsvetljen. ■ ~ Samomor kmeta. Iz Mostara poročajo: V selu Padežinak je izvršil te dni samomor seljak Ljubo Tolič. Samomorilec je bil £e dalje časa živčno bolan ter je bil v trenutkih napadov zelo nervozen. Ko je imel te dni zo- pet napad, je skočiLz neke 10 metrov visoke skale ter si je razbil lobanjo, — Samomor bivšega orožnika iz bede. Te dni se je vrgel v bližini Zagreba pod vlak bivši orožnik F. Pavlovič. Pavlovič je bil dne 10. julija t. 1. odpuščen iz službe. Ker ni mogel dobiti nobene službe, je izvršil samomor. — 10 koz zgorelo. Iz Zenice poročajo: V selu Ričice Cvice je izbruhnil v nekem hlevu, v katerem je bilo 40 koz in mnogo sena, požar, ki se je naglo razširil in vpepelil hlev s senom in kozami vred. Škoda se ceni na 80.000 Din. — Uradnik generalne direkcije poreza — tat. Te dni je bil aretovan v Beogradu, v trenutku, ko je hotel prodati neki avtomo-bilni magnet, mlad človek. Na policiji so ugotoviti, da je identičen z Vladimirom Lalen-tieem, uradnikom generalne direkcije poreza. Aretovanec je sprva trdil, da je dobil magnet od nekega svojega znanca v svrho prodaje, končno pa je izjavil, da je ukradel magnet v finančnem ministrstvu. Ko se je policija tozadevno informirala, je dobila odgovor, da v finančnem ministrstvu ni bilo ničesar ukradenega. Laloviča so pridržali v zaporu in preiskava se nadaljuje. — Odtisi prstov izdali morilca po treh letih. Berlinska kriminalna policija (oddelek zn identificiranje) ima te dni zabeležiti sijaja uspeh. Meseca julija 1923 je ustrelil neznan vlomilec kopališkega paznika Roberta Bickerja. Na podlagi policijskih poizvedovanj sta bila aretirana kot dozdevna Storilca trgovec Oton Steinecke in čevljar Henrik Kriiger. Radi pomanjkanja dokazov je bilo postopanje ustavljeno in osumljenca sta bila iz preiskovalnega zapora izpuščena. Kljub temu pa policija ni mirovala. Te dni, po več nego treh letih, so ugotovili in posneli kriminalni organi v sobi, v kateri je bil izvršen umor, na okviru okna, skozi katero se je vlomilec po njihovi domnevi vtihotapil v sobo. odtise prstov. Odtisi so bili že zelo slabi, vendar se je posrečilo s popolno sigurnostjo ugotoviti, da izvirajo od Steinekejevih prstov. Steinecke je bil zopet aretiran. Spočetka je tajil, končno .je pa priznal, da je izvršil umor on v družbi Brickerja. Bricker, ki se nahaja trenutno v kaznilnici, kjer ima odsedeti 5 let ječe, ker je streljal lansko leto na svojo nevesto, še ni bil zaslišan. — krvosramštvo. V Pančevu je bil aretiran 41-letni Stevan Negyin. Možakar je spolno občeval s svojo 17-ietno hčerko. Razmerje SiirStLT O^tim s„ ga ova- - Oficir, ki je streljal na svojega kftinan- danta . . . Podporočnik Normali je streljal lansko leto v Beogradu na svojega polkovnika ter ga precej nevarno poškodoval. Te dni se je vršila radi lega zoper Normali ja pred vojaškim sodiščem obravnava. Normali je izjavil, da se spominja samo na to, da mu je zabrusil v obraz težko žaljivko ter da je videl nato v svoji roki brovvning, iz katerega se je^kadilo. Kot so izpovedale priče, se je posluževal polkovnik Ilič napram svojini podrejenim oficirjem vedno ostrega tona Za-nimivo je, da je bi prebran tekom oDravnave akt. v katerem se označuje Nor-niali kol eden najbolj zmožnih oficirjev, ».»ravnava je bila preložena, ker je sodišče sklenilo, da da preiskati Normalija glede njegovega duševnega stanja po psihi ja trih. ~ Zakon o dopolnitvah v zakonu o stano-vanjib z dne 15 .maja 1925. Pojasnil dr. Alojzi.! uradnik, deželnosodni svetnik in pred-vTf stanovanjskega sodišča v Ljubljani, v Ljubljani 1926. Založila Tiskovna zadruga, tena s poštnino vred Din 13.50. — Dopolnilo L p'n0?"iskemu zakonu, ki ga je pretekli 1 sklenila narodna skupščina, je pravkar izdal;, Tiskovna zadruga z obširnimi pogrnil!’ . jih J'e sesl:ivil n» podlagi razsodb lazntn stanovanjskih sodišč dr. Alojzij Grad- v Ljubljani °n Se nar0Ža pri Tiskovni zadrugi Ppi snemanju filma v Berlinu. , ^i ,ilmski igralec Hubert pl. ip? in. ni!llska 'graika Kamila Spira n' pr' snemanju nekega filma po-nes ečria. Rildk. sta pri snemanju filma, be-,«.ired roParii< 6 konja. Obležala sta ne-'kodbe Kamila Spira ^ odnesl» znatne po- "^r*je od hiše spodeni dečki vlomili v .t?‘\ . a najdejo prenočišče. Služitelj mi-■"^Ii nVi 28 izenačenje zakonov Sava Tomič je 6-P uit te dni svoje tri sinove, od katerih je ^najstarejšemu 12 let. od hiše. Podjetni j . V so vlomili ponoči v neki beograjski . v vSe lam nastanili. V kiosku so pre-nore ali ze par nogj ter se počutili prav do; br®,^dokler jih ni končno zasačil policijski stražnik, ki jim je preskrbel prenočišče v policijskem naporu. Ljubljana. Gledališki upravi. Med najboljše vloge g. šaleškega spada tudi Scarpia v Tosci. Ali res ni mogoče, da bi videli g. Zaleskega tudi v njegovi najsijajnejši vlogi. ^ V druženje kojoških Slovencev. Udelež- ba pri današnjem pogrebu gosp. Lojzeta de eKggi-ja za člane obvezna. — Predsednik. Glasbena Matica. Da je tudi pevcem možnost udeležiti se gledaliških predstav, so se pevske vaje preložile na ponedeljek, sredo in petek ob navadni uri. 1— Električna razsvetljava na stojnicah na Pogačarjevem trgu. M stojnicah za prodajo sadja na Pogačarjevem trgu so napeljali te dni električno razsvetljavo. 'Nekateri pravijo, da zato, da bodo ljudje bolje videli, kako cene sadja rastejo. 1— Otvoritev »Oražnovega dijaškega duma«. V nedeljo, dne 14. i. m. ob 10.15 dopoldne bo oficijelna otvoritev »Oražnovega dijaškega doma« v Wolfovi ulici štev. 12 v Ljubljani. GARIBALDIJEV VNUK — FAŠISTOVSKI AGENT-PROVOKATER! O aretaciji polkovnika Ricciottija Garibaldija, o kateri smo že včeraj poročali, poročajo sedaj razne zanimive podrobnosti, ki dokazujejo, da je italijanski fašizem sam organizirat antifašistično propagando v Franciji. Izid preiskave proti Gariboldiju je silno kompromitiral fašizem in pred vsem svetom osvet-lil njegove intrige, s katerimi je hotela Italija ustvarit nesporazumljenje med Francijo in Španijo in oslabiti francoski ugled v svetu ter tako Francijo prisiliti, da bi šla Italiji na roko \ kolonijalnih vprašanjih. Ricciotti Garibalni je prišel pred štirimi leti v Francijo, se nastanil na Rivieri in pričel luksurijozno žvljenje. Nekateri izmed emigrantov so pričeli že tedaj sumiti, da je agent provokater, ker mu ni nikoli zmanjkalo sredstev za luksurijozno življenje in ker se ni vedelo, odkod ima sredstva za financiranje antifašistovske propagande. Garibaldijevo ime je vzbudilo pri večini vseh talijanskih emigrantov v Franciji silen rešpekt in zaupanje. Vnuk velikega osvoboditelja Italije Garibaldija je veljat za ideal \se opozicije proti fašizmu. Pred dvema letoma je javno oznanil, da bo vodil svojo gardo svobode proU Mussolinijevemu Rimu. Veljal je za navdušenega prijatelja Francije in je imel red častne legije. Tega moža je sedaj francoska policija razkrinkala kot fašistov-skega agenta-provokaterja. Francoska policija je najprej odkrila ope-lctno zarotico nekaterih španskh emigrantov pod vodstvom polkovnika Macie, ki so hoteli vprizoriti v Španiji upor in odcepiti Katalonijo od Španije. Dognalo se je. da je bil Macia samo orodje v rokah Garibaldija. Oktobra meseca pa je bila francoska policija opozorjena, da se namerava italijanski emigrant Fernando Scivoli vrniti v Italijo, kjer hoče vprizoriti atentat na Mussolinija. Policija je Scivolija pričela opazovati. Ta'je odpotoval v Nizzo in se tam javil na Garibaldijevem stanovanju. Dne 24. oktobra pa je dospela v Nizzo oseba, ki se je izdajala za bogatega trgovca, v resnici pa je bil to visok funkcionar italijanske politične policije La Polla. La Polla je prišel preko meje s ponarejenim potnim listom pod napačnim imenom ter se ni javil francoski policiji kakor zahteva to mednarodni običaj. Medtem, ko je La Polla obiskal Garibaldija. je policija preiskala njegovo stanovanje m je v kovčegu mvšla dva ponarejena- potna IN sta in zavitek z bankovci, na katerem je bila naznačena vsota za 100.000 Fr., dasi je bilo v njem le 50.000 frankov. Jasno je bilo, da M' P0'lil nekomu dati manjkajočih oO.OOO frankov. Eden od obeh ponarejenih potnih listov Je■ bil namenjen za Scivolija. je Garibaldi izjavil, da ga pošlje s štirimi pismi v Italijo k raznim zaupnim osebam. Scivoli m niti slutil o tem, da ga nameravajo v Italiji obdolžiti atentata na Mussolinija. Garibaldi je hotel na ta način doseči, da odide Scivoli s štirimi kompromifu-jocinn pismi v Italijo in tako inscenira zopet nov navidezni atentat, hkrati pa kompromitira še štiri ugledne osebe v Italiji. Tu je jasen ves način, kako zna fašizem sam organizirati anlifašistovske komplole in atentate. Francoska policija, ki je še vedno na pred-vojnem v išku, je pričela La Pollo nadzorovati Garibaldi tega ni vedel in je La Pollo obiskal v hotelu, kjer je ta stanoval. Od tedaj dalje so detektivi nadzorovali ludi Garibaldija ter ga Po preteku dveh tednov aretirali. Garibaldija je trajalo nepretrgoma 48 m. Garibaldi je h koncu ves zmu-ceii priznal, da je bil v službi fašizma kot vohun in da je dne 24. oktobra prejal 50.000 frankov, pred tem pa že enkrat tudi 50000 torej skupno 100.000 frankov. Dokazano je,' da je (laribaldi prejel že nad 500.000 fran-kov, ki jih je rabil za lastno uporabo. Ko so konfrontirali Scivolija z Garibaldijem, je postal Garibaldi popolnoma brez moči in se je uda). Scivoli pa je izjavil, da je uiiel v Garibaldija tako veliko zaupanje da bi sel v smrt zanj, če bi Garibaldi zahteval to od njega. Garibaldijeva afera je končno enkrat razkrinkala metode fašizma in jasno označila, kaj so, namreč provokacije. Tej aferi sledi baje se druga, t njo vezana afera in se pričakujejo zanimiva odkritja. KATASTROFALNA POPLAVA V ITALIJI. V soboto ponoči je nastala v Bariju (Italija) nenadoma katastrofalna poplava ki ie del mesta uničila. Visoko narasla reka je porušila nasipe ter se razlila po mestu. Stanovanja okoli 100 rodbin so deloma uničena, deloma močno poškodovana. I ovodenj je presenetila prebivalstvo sredi spanja. Razširila se je s silno naglico skoraj l)o vsem mestu. Večje število hiš je porušenih. Celi mestni okraji so odrezani od prometa. Mnogo ljudi, ki so se rešili na strehe, je moralo spraviti na varno vojaštvo. Voda še vedno narašča. Ognjegasci in za rešilna delu rekvirirano vojaštvo sta brez moči. Mesto je bjlo vso noč v temi. Vojaška jetnišnica je porušena, vojašnica in cerkev St. Antonio sta pod vodo. Pri železniški postaji Casale pri Bariju je zavozil neki osebni vlak na poplavljeno ozemlje. Valovi so ga prevrnili. Ponesrečencem je bil poslan na pomoč pomožni vlak z zdravniki in brilniškim personalom. Bati se je, da je večje število potnikov mrtvih. TEKME ZA GOSPOSVETSKI POKAL. V nedeljo so se merili prvič klubi, ki so se prijavili k turnirju za Gosposvetski pokal in sieer Hermes, Ilirija, Jadran in Slavija. Pokal si je priborila Ilirija. Rezultat tekmovanja je sledeči: Hermes—sSlavija 2:0 (O : 0). iHirija—Jadran 1 : 0. Finale: Ilirija—Hermes 4 : ‘2 (2 : 1). V splošnem tekme niso nudile najboljšega športa. Gospodarstvo. DOPOLNILNI ZAKON O STANOVANJIH. Svobodno razpolaganje s stanovanji se omejuje dokončno do 1. novembra 1927. 'Mali hišni lastnik, ki je že dosedaj imel pravico do svobodnega razpolaganja z enim stanovanjem, a nima več kot 2000 Din skupnih mesečnih dohodkov, ima pravico zahtevati od pristojnega sodišča, da se mu oprosti drugo stanovanje, s katerim potem lahko svobodno razpolaga. Kdor ima hišo v kraju svojega bivališča, bodisi na svoje ime ali na ime svoje žene ali svojih otrok, če z njim skupaj stanujejo, ne mere biti najemnik v starih zgradbah, ki spadajo pod udar stanovanjskega zakona. — Taki najemniki in lastniki Uš morajo ta stanovanja najkasneje do 23. novembra 1920 prijaviti pristojnemu stanovanjskemu sodišču, da se dodele zaščitenim osebam. V slučaju opustitve take prijave se kaznuje najemnik s 5000 Din, hišni lastnik pa z 10.000 Din globe v korist fonda za zidanje malih stanovanj. — Najemnika se vrhu tega še izseli in sicer istočasno z izselitvijo najemnika v njegovi zgradbi, najkasneje pa v treh mesecih. Od 1. novembra t. 1. naprej se ne bo nikomur dodelilo stanovanje z več kot štirimi sobami, kamor pa ni všteti kuhinje in drugih pritiklin. — Onim, ki imajo stanovanje z več kot štirimi sobami, bo stanovanjsko sodišče — toda le na lastnikovo zahtevo — odvzelo sobe nad štiri ter jih dodelilo drugim. Najemnina je pri stanovanjih do treh sob enaka šestkratni osnovni ceni v dinarjih, pri stanovanju s štirimi sobami pa osemkratni osnovni ceni v dinarjih. Duševni delavci — književniki, umetniki, pesniki, gledališki igralci, časnikarji itd. — uživajo stanovanjsko zaščito le, če ne presega skupni mesečni 'zaslužek vseli članov do- lične rodbine, ki stanuje v istem stanovanju, j 3000 Din. — Isto velja tudi za fizične delavce. ! — Uradniki, uslužbenci in služitelji samo-| upravnih oblastev in uradov za zavarovanje S delavcev so za 500 Din na boljšem. Uživajo | namreč stanovanjsko zaščito, če njih mesečni zaslužek ne presega 35«) Din. Državni uradniki, upokojenci in njih rodbine pa so zaščiteni, ako razven lastnega zaslužka njih drugi stalili dohodki letno ne presegajo 36.000 Din. — Ta kategorija je torej zaščitena brez ozira na višino zaslužka, t. j. dohodkov iz njih službenega razmerja. Tudi zaslužek njihovih rodbinskih članov ne pride v poštev. Ne sinejo pa njih lastni postranski dohodki presegati 3000 Din na me- LJUBLJANSKA BORZA, pondeljek 8. novembra 1926. j Blago: Bukovi plohi, neobrobljeni, 38 mm, od 2—o—4.50, od 20—40 cm Sir., fco vag. meja, 2 vag. den. 530, bi. 530, zaklj. 530; lira-S stova drva, suha, 50% okroglic, fco meja, 5 I vag. den. 21.o0, bi. 21.50, zaklj. 21.50; hrasto- ve podnice, 43 mm, 2.G5 m, od 16 cm šir. naprej, fco meja, t vag. den. 1220, bi. 1220, zakl. 1220; deske (smreka, jelka), 28 mm, od 16 cm napr., monte, media 24, fco vag. meja, 1 vag. den. 515, bi. 515, zaklj. 515; borovi hlodi, 4 m, od 2o cm prem. napr., fco vag. n. post. Gorenjsko, 3 vag. den- 245, bi. 245, zaklj 245; deske smrekove, 4 m, I., II., 38. 48, oo mm, od t6 napr., fco vag. meja, 1 vag. den. o t o, bi. 575, zaklj. 575; bukova drva, suha, zdrava-, metrska, fco vag. meja, 3 vag. den. Vrednote: Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 150, bi. 150, zaklj. 150. Zagreb, dne 8. novembra. Devize: New- york, ček 56.56—56.76, London izplačilo 274.59—275.39, Pariz izplačilo 185.55—187.55, Praga izplačilo 167.6—168.4, Curih izplačilo 1092.75—1095.75, Dunaj izplačilo 798.5 do 801.5, Berlin izplačilo 1348—1351, Milan izplačilo 241.49—243.49. Curih, dne 8. novembra. Begrad 9.1425, Ne\vyork 518.875, London 25.155, Pariz 16.95. Berlin 123.30, Dunaj 73.15, Praga 15.3675, Milan 21.75, Sofija 3.7425, Bukarešta 2.81, Budimpešta 0.0072675. 87 Rudyard Kipling: Knjiga o džungli. Hathi je prišel s svojimi tremi sinovi kakor po navadi brez vsakega glasu. Ob straneh se jih je še držalo sveže blato iz reke in Hathi je zamišljeno žvečil zelene deblo mladega bananovega drevesa, ki ga je bil izruval z okli. Toda vsaka črta njegovega ogromnega telesa je pričala Bagheeri, ki je imel debre oči za vse, da to oi gospodar džungle, ki govori s človeškim mladičem, ampak žival, ki se boji stopiti pred bitje, ki ni poznalo strahu. Njegovi trije sinovi so se za očetom zibali drug pcieg drugega. K c maj je Movvgli vzdignil glavo, ga je Hathi pozdravil rekoč; Deber lov. Pustil ga je, da se je dolgo časa zibal sempatja in prestavljal z ene noge na drugo, predno je izpregovoril. Ko pa je odprl usta, je odgovoril Bagheero, ne slone. Povedati lioeem zgodbo, ki mi jo je pravil lovec, ki ste ga danes zasledovali, je dejal Mo\vgli. »Tiče se slona, starega, modrega, ki je padel v past in ki ga je ešpičen kri v jami radii od pete do pleč, da mu je ostala bela brazgotina. Movvgli je iztegnil roko in ko se je Hathi ckrenil. je bila v mesečini videti dolga bela brazgotina na j lenasti strani, kakor da bi ga bil tam zadel razbeljen bič. Prišli so ljudje, da bi ga vzeli iz pasti, je nadaljeval Mowgli, on pa je potrgal vrvi, kajti bil je močan, in je odšel, dokler se mu rana ni zacelila. Tedaj pa je prišel ponoči ves razjarjen na pelja onih lovcev. Sedaj se spominjam, da je imel tri sinove. Vse to se je prigodilo pred mnogo, mnogo deževji in jako daleč cdtod — na polju pri Bhurtporu. Kaj se je zgodilo s tistim poljem pri prihodnji žetvi, Hathi?« »Poželi smo ga mi, jaz in moji trije sinovi,« je odgovoril Hathi. »In kaj se je zgodilo z oranjem, ki pride za žetvijo?' je vprašal Movvgli. Nikdo ni oral,c je odvrnil Hathi. In z ljudmi, ki so živeli tam poleg zelenega žita?< je dejal Movvgli. Odšli so.« In s kočami, v katerih so ljudje spali? je nadaljeval Movvgli. Strehe smo raztrgali na kose, džungla pa je požrla stene, : je odgovoril Hathi. »In kaj drugsga še?« je vprašal Movvgli. »Džungla je vzela toliko zemlje, kolikor jo jaz prehodim od vzhoda do zahoda v dveh nočeh, od .--e-veia do juga pa, kolikor jo prehodim v treh nočeh. Džunglo smo spustili nad petero vasi, in v vseh teli vaseh, na njihovem polju, pašnikih in žitnem polju ni danes enega človeka, ki bi dobival živež od zemlje. To je bilo opustošenje polja v Bhurtporu, ki smo ga izvršili jaz in moji sinovi. Sedaj pa vprašam, človeSki mladič, kako ie prišel glas o tem do tebe? je dejal Hathi. Nek človek mi je pravil; kakor vidim, zna celo Buldec govoriti resnico. Dobro si naredil, Hathi z belim znamenjem; toda drugič se izvrši ta rec vže boljše in sicer zaradi tega, ker bo človek vodil celo zadevo. Ali poznaš vas človeškega krdela, ki me je pregnalo? Ljudje so leni, brezčutni, okrutni; igrajo se z usti in slabejših med seboj ne ubijajo zaradi živeža, ampak za zabavo. Kadar so siti, bi vrgli svoje lastne ljudi v rdeče cvetlice. Videl sem vse to. Zaradi tega ni prav, da bi še dalje živeli tukaj. Sovražim jih!« »Pobij jih,« se je oglasil najmlajši Hathijevih sinov, pc-grabil šop trave, si brisal z njo prah s prednji1; nog in jo vrgel proč; z rdečimi očmi pa je sk’4vai pogledoval sem pa tja. Kaj mi koristijo bele kosti?« je odgovoril .Movvgli jezno. Mar sem volčji mladič, da bi se igral z lobanjo rta Šclncu? Ubil sem Shere Kliana in njegova koža trohni na Skali posvetovanja; ampak — ampak ne vem, kam je prešel Shere Khan in moj želodec je še vedno prazen. Jaz hočem to pot vzeti ono, kar vidim in otipam. Spusti džunglo nad tisto vas, Hathi. < (Dalje, prih.) Najboljša, najcenejša kolein in Hvalni stroj go edino Petelinčevi znamke Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Gritzner, Adler, Phonix za dom, obr! !n industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji • Tudi na obroke. • Večletna garancija. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj , DlIBIED’ losip Peteline, Ljubljana M tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najlinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. ZAHTEVAJTE PONUDBO! -ffcC Tehnično in lilgijenlčno naj moderne j e urejena kisarna v Jugoslaviji. Plmrna; Ljubljana, Dunajska cesta St. la, II. nadstropje. Mali oglasi Za vsako besedo ®e plaia 50 par, debelo tiskano pa Din 1.—. Kontoristinja l večletno pisarniško pr* kso išče mesta pri kakeru večjem podjetju. Gr« tud! nekaj mesecev brezplačno Ponudbe prosi na upravn lista pod: >Marljiva<. «loifo*9 1/H. - Telet. 56 Gospod trgovsko naobražeu, zanesljiv, kateri ima večletno pisarniško prakso išče primernega mesta v Ljubljani, “o laliko nastopi takoj. Ponudbe .-.roti na upravo Lista pod: , Zanesljive. Prijetno domače delo z zajamčenim dnevnim zaslužkom Din 40—60 po sposobnosti skozi celo leto, dobi vsak kupec po vsem svetu patentiranega ŠVEDSKEGA PLETILNEGA STROJA Delo je lahko in enostavno ter je vseeno, kje stanujete. — Automatični brzo-. pletilni stroj ^FAVORIT" velja, plačan takoj v gotovini Din 3000’ —, prodaja se pa tudi na ugodne obroke. Zahtevajte natančnejSa pismena pojasnita pod šifro »FAVORIT- Rudolf Mosse, Zagreb, Gajeva 1 Stekleno strešuo opeko imajo »ral-s v zalogi Združene opekarne <1- el. v Ljubljani Odda se lepa, zračna ineblovana soba gospodu ali gospodični. Naslov pove uprava lista Oglašujte v ,Narodnem Dnevniku “ Potttt t globoki ialosU naznanjamo vsem sorodnikom, pri-jftleljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno-jubljenl, neprežaljeni sin in brat, gospod NANDE OKORN abs. rer. com. včeraj, dne 8. noven bra 1926. ob 12 nri po težkem mukepolnem trpIjenJ^obo^v^^io^j>rem^inuKo^oj^ v sredo, dne 10. no- vembre 1.1. ob 4 uri popoldne iz dr z. bolnice na Zalosk, ce.tl na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 9. novembra 1926. Ivan in Tereiija Okorn, starši Reli, sestro. Du*an in Bogo, brale, in vse ostalo sorodstvo. Me»tnS pogrebni zuvod v Ljubljani. V pondeljek, dne 8. novembra 1926 ob 13. uri in en četrt mi je v 75 lelu svoje starosti umrl moj oče MIHA AŽMAN vpokojeni strojevodja drž. žel. in hišni posestnik v Ljubljani, Masarykova cesta 32, od kod*r bo v sredo, dne 10. novembra 1926 ob pol 3. uri popoldne pokopan na pokopališče k Sv Križu. Blag mu spomin! V Ljubljani, dne 9. novembra 1926. Dr. Josip Ažman. ».i j: i tf.uamo >Merlrur< odgovarja: Andrej Sever. Vaj v Ljubljani, Iidajatelj: Aleksander Zek*mk*r. — Ure]U]e: Vladimir pretek. — Za tMKatno K