Gozdarstvo v času ir1 p -ostortt FORMEC 99 v Delnicah na Hrvaškem Matjan LIPOGLAVŠEK* Zagrebška gozdarska fakulteta oziroma njen inštitut za izkoriščanje gozdov je s pomočjo številnih spon- zorjev, predvsem Hrvatskih šuma, prve dni julija 1999 priredil že 33. sestanek profesorjev s področja pridobi- vanja lesa. Že leta 1966 so se začeli tudi na pobudo tedanjih ljubljanskih profesorjev, prof. Krivca in prof. Turka, vsakoletni sestanki profesorjev na srednje- evropskih in vzhodnoevropskih gozdarskih fakultetah. V naslovu uporabljena kratica pomeni gozdarsko me- hanizacijo in sestanek profesorjev s podobnim naslo- vom, Mehanizacija gozdnega dela, je bil leta 1969 tudi v Sloveniji. Tokratnega sestanka v Delnicah se je udeležilo po- leg številnih hrvaških udeležencev še okrog 25 profe- sorjev in docentov iz 11 držav in iz nekaj več fakultet. Med njimi je bilo tudi nekaj eminentnih, že upokojenih strokovnjakov s področja pridobivanja lesa, kot so prof. Roko Senic, prof. Eugen Ronay in prof. Anton Trzesniowsky. Izmenjava raziskovalnih dosežkov in praktičnih rešitev problemov na področju pridobivanja lesaje bila zelo pestra tako z referati in razpravo kot tudi s strokovnimi eksk.'llrzijami. Referenti, ki so prišli iz zelo različnih dežel, z različnimi gozdnogospodar- skimi razmerami, so govorili o zelo raznovrstnih pro- blemih, od vodenja kamionov po skladiščih v gozdu s pomočjo sistema GPS v Nemčiji do iznosa prostor- ninskega lesa z mulami v Grčiji, od uporabe lesnih ostankov za energijo na območju Moskve do učinko­ vitosti zbiranja lesa z vitlom Tajfun na kmetijskem traktorju na Hrvaškem. Načini razmišljanja in razisko- valne metode so tako različne, da pri tem širokem sodelovanju vsak udeleženec pride do številnih novih spoznanj. Kakovost referatov in referentov nas je to- krat prijetno presenetila. V širokem razponu tehnološ- kega razvoja, od široke uporabe strojev za sečnjo lesa na hidravličn.ih dvigalih na severu do vlačenja smti- mentov po tleh na jugu, lahko vsak poišče položaj svoje dežele oziroma njenega gozdarstva. Za Slovenijo naj- brž velja, da je v tehnološkem razvoju zaostala za sosedi na severu. Živahna razprava med drugim razreši tudi marsikatero strokovno dilemo. Zlasti na ekskur- zijah ob simpozUu pa se vsakič znova poglobijo pristni medsebojni odnosi. Tokrat so nam hrvaški gozdarji pokazali pridobivanje lesa v še vedno lepo ohranjenih * prof. dr. M. L., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire . Večna pot 83 , lOOJ Ljubljana, S LO 3 4 6 prebiraln.ih jelovo-bukovih gozdovih v Cmom lugu, ki spadajo pod gozdno upravo v Delnicah, nacionalni park Risnjak, tehnične in ergonomske meritve, ki jih izvaja gozdarska fakulteta, uspešno ozelenitev nekdaj ogolele Senj s ke drage in vzorno predelavo lesa v _Lokvah in Gerovem. Izdali so tudi podroben vodič ekskurzij z opisom vseh točk ogleda. Organizacija simpozija je bila enkratna, gostoUubje na južnjaški ravni, v nedeljo pa smo kot turisti obiskali Plitvice in Senj. Vsebino referatov najbolje vidimo iz vsebine zbor- nika, ki so ga organizatorji sicer nepopolnega izdali že pred začetkom sestanka, kar je pohvalno. Za ilustra- cijo o zanimivosti zbornika naj navedem samo dve ugotovitvi iz njega: - Sedaj, ko v Nemčiji deluje že 800 strojev za sečnjo, so razmerja do sečnje z motorno žago že znana: pri učinkih 1 :7, pri stroških 1 :4, pri nezgodah 1:1 6; torej ugodno za težke stroje, vendar je treba njihovo delo organizirati tako, da bodo škode v gozdu ekološko zn osne. -Vpliv mehaniziranega spravila s traktorji na tekoči prirastek preostalega drevja ob vlakah in v sestoju je odvisen od razdalje do vlake in je drugačen kot pri spravilu lesa brez mehanizacije. Vsebina zbornika referatov Mechanisierung der \Valdarbeit, Zalesina, Delnice, Senj, Zagreb 1999: RONA Y, E.: Obnova gozda in perspektive gozdne tehnike GROS SE, W.: Gozdarstvo - delodajalec v prihodnje? REDKIN, A. K.: Položaj in perspektive razvoja ruskega gozdarstva WJPPERMANN, J.: Prevoz lesa in logistika med gozdom in tovarno MAROSV6LGYJ, B.: Proizvodnja energije iz lesa na Madžarskem RYJKOV, A.: Tehnološki proces ovrednotenja drugotnib lesnih virov KITJČUKOV, G., ASPARUHOV, K.: Racionalna raba in smotrno pridobivanje kostanjevega okroglega lesa ASPARUHOV, K., OJNEV, 0.: Vpliv mehaniziranih negovalnih sečenj na proizvodnost sestojev MISTETH, A., RUMPF, 1.: Koncept odpiranja gozdov z minimalnimi stroški spravila, prevoza lesa in gradnje prometnic ULRICH, R.: Uttjevanje gozdnih cest na nenosilnih tleh PIČMAN, D., PENTEK, T.: Razlike pri gradnji gozdnih cest in njihov vpliv na odprtost gozdov GozdV 57 (1999) 7-8 Gozda.rstvo v času in prc-Jstoru WASSfLEV, W. D., GLUSCHKOW, S. P.: Teoretični in uporabni aspekti projektiranja in izvedbe podpor lažjih žičnic NERUDA, 1.: Razločevanje tehničnih žičnih sistemov za spravilo lesa po nosilni vrvi GORNOWICZ, R., ROŽANSIU, H.: Koherenca temeljnih in aplikativnih raziskav na primeru analize vpliva starosti borovih sestojev na odvzemanje življenjsko pomembnih elementov, kijih od vzamemo iz gozda s pridobljenim lesom DOUKAS, K., KARAGIANIS, E., ESKIOGLOU, P., KARAGIANIS, K., KARARIZOS, P.: Tovorna živina, razvoj in izgledi za Grčijo KOŠIR, B., LIPOGLAVŠEK, M.: Razvoj gozdarskega zgibnika Woody s hidrostatičnim pogonom v Sloveniji KARARIZOS, P., KARAGIANIS, E., DOUK.AS, K., ESKIOGLOU, P., KARAGJANTS, K.: Vitti za spravilo okroglega lesa in njihovi izgledi v Grčiji DURRSTEfN, H.: Bodoče naloge gozdne tehnike v Avstriji KRPAN, A. P. B., ZEČIC, Ž., PORŠTNSKY, T., ŠUŠNJAR, ivL Uporaba tritočkovnih vitlov pri redčenju in pomladitveni sečnji v mešanih sestojih HAMBERGER, J.: GPS v nemškem gozdarstvu- nekatere osvetlitve MOSKALIK, T., PASCHALIS, P.: Problemi strojne sečnje lesa na Poljskem DUMMEL, K.: Mehanizirana sečnja v Nemčiji- stanje in ocena PAUSCH, R.: Rezultati raziskave produktivnosti in negovalnosti visoko mehaniziranih sečenj v debeljakib HORVAT, D., SEVER, S.: Primerjalne raziskave tehničnih lastnosti prilagojenih in z vitJi opremljenih kmetijskih traktorjev Književnost Reforme v gozdarstvu srednje Evrope- zbornik srečanja v Novem mestu Septembra leta 1998 je bilo v Novem mestu tradi- cionalno srečanje gozdarjev srednje Evrope pod nazi- vom Europaforum. Tema tridnevnega srečanjaje bila Refonna gozdarske javne uprave in gozdarskih družb. Na srečanju so sodelovali predstavniki gozdarske teori- je in prakse iz Avstrije, nekaterih nemških dežel (Po- renje, Spodnja Sa~ka, Sevemo Porenje-Westfalija, Bavarska, Saška, Turingija), Litve, Poljske, Švice, Slovaške, Albanije, Češke, Madžarske in seveda Slo- veniJe. Tovrstna srečanja imajo relativno dolgo tradicijo. Potekajo od leta 1991, vedno v eni od srednjeevropskih držav. Glavni organizator je Združenje mednarodnih raziskovalillh organizacij (flJFRO, sekcija 6), ki skrbi za koordinacijo dela ter pripravo tem. Pogovori pote- kajo v nemščini. Do sedaj so bile obravnavane na- slednje teme: Pogoji poslovanja gozdarskih podjetij (1991 ), Pomen gozdnogospodarskega načrtovanja ( 1992), Gozdarstvo in naravo varstvo ( 1993), Gozdarst- vo in javnost ( 1994 ), Denarne spodbude v gozdarstvu ( 1995), Gozdarstvo in lastniki gozdov ( 1996) ter Goz- darstvo in prostorsko načrtovanje ( 1997). Srečanje v Novem mestu sta organizirala Inštitut za gozdarsko politiko in naravovarstvo Univerze v Goettingenu (Nemčija) pod vodstvom profesorja Maxa GozdV 57 (1999) 7-8 Krotta ter Zavod za gozdove Slovenije. V gozdovih novomeškega gozdnogospodarskega območja so goz- darji Zavoda za gozdove Slovenije predstavili naše izkušnje dosedanjega delovanja javnega zavoda, pred- stavniki GG Novo mesto pa so prikazali potek last- ninjet~a in proces nastanka nove gozdarske družbe. Nad izjemnostjo slovenskih gozdov in gostoljubnos~o dolenjskih gozdarjev pod vodstvom vodje novomeške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije g. Andre- ja Pečavarja, so bili naši gostje prijetno presenečeni in vidno navdušeni. Konkreten rezultat diskusij letošnjega srečanja je zbornik, v katerem je zbranih petindvajset prispevkov sodelujočih predavateljev. Rdeča nit vseh prispevkov je definiranje posledic sprememb, ki so se v začetku devetdesetih let zgodile v gozdarstvu srednje Evrope. Le-to je bilo takrat pri- siljeno sprejeti nekatere radikalne spremembe, ki danes pomembno vplivajo na celotno gozdarsko stroko. Na vzhodu so na bistvene premike v gozdarski po- litiki vplivale predvsem znane politične spremembe ter z njimi povezane ponovne uveljavitve zasebne last- nine, tudi nad gozdovi. Na zahodu je istočasni vpliv več dejavnikov spodbudil resna razmišljanja o nujnosti sprememb. Padanje cen lesa na trgu je povzročilo po- 347 1 1