(J LAN SVOBODE
StX)VHNBKI TEDNIK
Komen DiUfiinii Ijuhi I A.
Glas Svobode.
>
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI*
GLAS 8VOBODK
H LOVEN IO WEEKLY
Uarormn To Tm Intkrmtn Or Tih iuhijriku oumua,
"OD BOJA DO ZMAGE"1	-	^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Stev. 31		Chicago, 111. 2«. maja 1905 Loto IV * •
'-Razgled po svetu.'
Iz rusko-japunskega bojišča.
Poročevalec "Daily Mail-a" trdi, da je neka jajx>ttska križarka vsled nevihte pri Fusami za vozila na podmorske kleči in se zdatno jx>-škodovala.
Partrik "Kilo" sc je pred Tort Arthurjem obdrgnil oh podmorsko mino in se potopil. Možtvo se je rešilo.
Rirsfka esfeadra, ki ima pomnožiti rusko brodovje na Daljnem Vzto-ku. je pod poveljstvom kontread-mirala l'arenago-ta v Kronstadtn skoro pripravljena za odhod. Ta eskadra obstoji iz dveh bojnih ladij, treh križark in nekaj torpedo-čolnov.
Japonske križarke so zasegle angleški pa mik "Lincluden" pri Koreji in francoski parnik "Quang Nam" pri Ribiških otokih.
Preiskovalna komisija o predaji Port Arthnra je dokončala prvo |M>lovico svojega dela. Iz ]>oročila je razvidno, da je bila trdnjava v začetku vojne skoro brez obrambe in denarja, da je |x»dkralj Alekse-jev |K»krailel $10,000.000 za svojo malho.
Rusija.
Na generalnega guvernerja pro-vincije Ufa, generala Sokolovskija je nekdo na javnem vrtu večkrat streljal. General je smrtno ranjen, napadalec je pa vse!. Generala llogdanoviča, ki je uranloval pred Sokolovskijem, je Jiekdo dne 19. maja 1903 na ulici ustrelil.
V	Rigi so revolucionarci vrgli bombo mej policijsko patruljo. 1 policaj in I policijski komisar sta vbita. Necega policaja, ki je hotel prijeti revolucionarce, so pa revoln-cionarri ustrelili.
Višje sodišče v IVtrogradn je razveljavilo obs<xllx> vojnega sodišča v Varšavi, ki je 9 revolucio-narcev obsodilo na smrt, ker jih vojno sodišče ni imelo pravico soditi. Vseh devet pride pred civilno sodišče.
Oficielno se poroča, da so t. maja v IVtrogradn zaprli 26 oseb. V Mitavi so delavci pri demonstraciji ubili necega policijskega oglednim. V Libavi so pa delavci pri>-glasili splošno stavko in prisilili trgovce. da so zaprli svoje trgovine. Tudi iz Saratova in Odese prihajajo jx>ročila o večjih stavkah.
V	Aleksandropoln so revolucionarci vbili nekega policaja in ga strašno razmesarili.
Neki revolucionar, ki je v Varšavi bežal pred dvema tajnima po-licajima se je sjKxltaknil in padel. Vsled padca se je razpočila bomba katero je imel pripravljeno za generalnega guvernerja Maksimovi-ča. Revolucionar, oba policaja in še nekaj pasantov je bilo vbitih, 23 oseb pa ranjenih. Razstrelita je bila neki tako silna, da je bila neka bližnja kavarna skoro jioix>lnoma razdejana.
Napadalec sc je pisal Dombrovol-ski. Pri njemu so našli revolver in več sp sov revolucionarne vsebine.
Ruski car je na svoj rojstni dan podpisal ukaz. s katerim se za dne 17. oktobra t. 1. sklicuje "zemski svet" ali ljudski svet. 1'kaz se bode dne 27. maja t. 1. obelodanil.
Kmečki nemiri so se pojavili tudi v Zidlici, Rusko Poljsko. Zatirani rn tlačeni kmetje so porušili vladna poslopja, žganjame in carjeve sike. ako so jim prišle v pest.
Avstrija.
Iz Osjeka na Hrvatskem sc poroča, da je izbruhnila generalna starvka, ker je gosjxiska vzela stavkajočim mizarjem združevalno svobodo:
Ko so stavkajoči delavci prišli v Ružino trlico, so policaji kot divje
2 ver i udarili z golimi sabljami na delavce. Pri tem "človekoljubnem" podu jc pa |h»1icaie |»odpiralo tudi vojaštvo. Fej!
Argentinija.
Ko so v Duettos Avresu mirno manifestujbči delavci korakali v velikem sprevodu jx> mestnih ulicah, je policija po kozaškem načinu napadla mirne delavce. Dve osebi sta vbiti, 40 pa ranjenih.
Uniformirani in neuniformirarii biriči. poslušni hla]>ci in krvni psi plesnjevih knezov in vsegasitih ka-pitalitstov nastopajo povsodi kakor stekli psi napram delavcem. Tu ni razlike med Ameriko. Rusijo, Turčijo ali kako aziatsko državo.
Rumenija.
Rumunska vlada zahteva zadoščenja radi • postopanja valija v Ja-nini, ki je dal zapreti več rumun-skih šolskih nadzornikov, dasi 'ih je turška vlada pripoznala. V'ai'a je izjavila, da Ixxle s Turčijo pretrgala diplomatično vez, ako ne dobi zadoščenja. Na Halkinu se zopet zbirajo nevihtonosni oblaki. Ali kjer je mnogo gromenja,. jc malo dežja.
Srbija.
Vsi srbski časniki,, izvzemši dv„*h vladnih orgatiov. s«) se pridružili opoziciji in bijejo ljuti lx>j proti dinastiji kralja Petra. "Narodni List" zahteva, naj ktalj Peter brzo ostavi Srbijo, ako mu je drago življenje. "< )pozicija" .imenuje Petra navadnega potepuha. Drugi listi zopet prerokujejo obnovitev tragedije z dne 11. juu. ( L'mor Alekian tira in Drage.) Vse kaže, da tudi Peterčku, srbskemu kralju jxi mi losti revolverjev in sabelj ni na ročicah postljano.
Pasičevo ministerstvo je podalo ostavko.
Španija.
Španski kralj je na svoj rojstni dan jximilostil 17 anarhistov. Poravnal je to, kar so zakrivili španski sodniki.
V Aleazarjn de San Juan, v provinci j i Cinlad Real so nastali nemiri vsleil lakote. Sestradano ljudstvo je nasJkočilo mline in {»ekanie. Španska vlada je pa zvesta svojemu katoliškemu principu: "ljubi svojega bližnjega kakor samega", poslala oborožene hiriče, da s svinčen kam i nasitijo ubogo sestradano ljudstvo. Pač katoliško, a nečloveško!
Italija.
1/ Rima >e j>oroča, da hode ameriški plntokrat Pierpont Morgan uredil papeževe finance. Do sedaj je katoliški "sveti" oče imel naložen ves svoj denar pri židovskem milijonarju Rothshildu. A Rothschild mu je dajal le 2 odstotka.
Premeteni Morgan je pa Kristo-veniu "namestniku'' obljubil 4 odstotke, kar je "sveti" oče z veseljem sprejel, ker mu bode neslo okroglih $500.000 več na leto. 'Sveti" oče pač postopa po Kr stovem izreku : "Ne nosile zlata ne srehjra v svojih pasovih!"
Nemčija.
1 lovor nemškega, državnega klovna — Viljem II., v katerem jc Ruse pijance in govoril
posebno oblastilo v to, V vinu (in žganju), se glasi. slovenski pregovor, je pa resnica. Radi tega niti trenutek ne dvomimo, da je cesarski bedak igral ulogo svojega lastnega dvornega norca in da je v resnici opsoval Ruse.
Turčija.
Pri HaziLiki je prišlo do hudega boja mej grškimi vstaši in turškimi, vojaškimi četami. Iz Salonikija je (xlšel bataljon peščev turškim vojakom na pomoč.
V maeedonskem okraju Lanva-ditia je prišlo tudi do boja mej macetkmskitni vstaši in turškimi vojaki Mrtvih je ir vstašev in 50 turških vojakov.
Mesto G nil lane oblega 2000 AI-banezev in grozr |x>klati vse Srlx\ Garnizija broji le 800 mož. Pričakuje se pomoči iz Ueskuba.
Ameriške vesti.
Lažnjlvi listi pred ljudskim sodiščem.
imenoval
o rumeni nevarnosti, je marsikaterega pred potopnega kneza nemilo diruul v obraz, ker se vladajoče klovne vedno smatra lx>lj resnim kakor navadne bedake. Nemški Caligula se je takoj potrudil, da izbriše neugoden vtis svojega govora, katerega je govoril. kQ jc že precejšno števtlce meric žganja in vina prevrnil v svoje vedno žejno grlo. Oficielno je dal razglasiti, da Ixxle vsakega dal zapreti radi razžaljenja veličanstva, ki Ixxle ob-
Ceska socialistična stranka v A-meriki je v sporazumu s slov. socialističnim klubom v Chtcagi sklicala dne J t. maja t. 1. javen ljudski shod v Narodno dvorano, da Ljudstvo ■sodi o lažnjivih {x>ročilih, katera prinašajo kapitalistom prodani listi d stavki voznikov v Chieagi.
Vzlic krasnemu dnevu, ki je vsakogar vabil na izlet v chicaško okolico, je zavedno ameriško ljudstvo (Xfpolnoma zasedlo dbširno dvorano. Na shod so bili vabljeni tudi lastniki chicaških čeških, kapitalističnih listov. A prišel ni nihče, ker so se zbali zagovarjati svoje nesramne laži o stavki voznikov pred ljudstvom.
Ljudstvo je, frenetično ploskalo govornikom,, ko so dokazovali, kako razni Sakserji, Gehringerji — "Gl. Naroda", "Svornost" in drugi enaki šmiri lažejo o stavki voznikov. Padale ><• ojstre besede. Ljudstvo jih je .imenovalo izdajice, Judeže, prostituirance, breznačelneže itd.
Končno je bila sprejeta enoglasno resolucija, da se izreče vsem listom, ki zastopajo koristi kapitalistov zaničevanje, »la vsi zavedni delavci vstojvjo le za take liste, ki so v resnic* delavski listi!
Iz Glevelanda, Ohio in St. Louisa, Mo., s<» došle brzojavke, v katerih >e tamkaj bivajoči zavedni ameriški Slovani povsem strinjajo s skleni, katere bode zvršil ljudski shod dne -'t. maja t. 1. v Chieagi.
Stavka voznikov v Chieagi.
Delodajalci se vedno trdovratno stoje na svojem stališču, dasi se razni trgovci, ki imajo vsled stavke >gronine izgube, re>iio trudijo, da bi prišlo do sj>orazumljenja.
VendarI
Mestni svet v Philadelphiji je sklenil j>ogod!x> z družbo za plin "United Improvement Gas Co." za do1»o 75 let. Nad 2000 meščanov ie bil., na galeriji, ki so nrott temu Io-povstvu glasno protestirali. Nt-ka-teri meščani -s*o stavili prtillog, 'da se grabežljive mestne očete takoj tia mestu linča.
hocli obsojen na vislice.
John Hocha, ki je bil tolikokrat oženjeu, kakor da bil kak imeniten Mormonec in o katerem tnlijo, da je svojo zadnjo boljšo [>olovico poslal z arzeniko na drugi, boljši svet, je porot no sodišče obsodilo na smrt. Človeku ni treba simpatizira ti z modernim jplavobradcem, vzlic temu pa lahko odprto rečemo, da bi lx>rotuiki na [xxllagi indicijskih dokazov ne smeli obsoditi Hocha na vešala.
Obsodba se je izrekla na jxxllagi takozvanih dokazih jkj okolščinah, ne da hi ofetožen« kaj priznal.
Znanx'nja. da je Hoeh svojo že nu otroval so lahko obranovalna, nikakor pa direktno ne dokazujejo, da je oti zvršil umor. Navidezni, dozdevni dokazi so že večkrat varali sodnike, ali zvršena kazen, ako ji' dohicia nedolžneža, je ostala zvršena. Ze radi tega bi se ne smelo nikogar obsoditi v smrt, ako odločujejo le indicijski dokazi.
Gotovo so antipatija^ IUkIiov na-stop in njegovo življenje največ včinkovali na sodnike, da so se euo-glasno odločili izročiti ga vešalom. Antipatija bi pa ne smela nikdar tJdločevati. ketlar se gre za človeško življenje. Izid obravnave Hoch znova jjotrjuje naše nazore glede smrtne kazni, da hi se ta kazen ne smela proti nikomur vporabiti.
Teh ubijalcev nihče ne kaznujel
Do dano še ni svet videl takega morilnega športa, kakor je moderno drvenje z avtomobilom. New ^'orkll in okolici je bilo od t. januarja pa do danes (u vbitih in 793 pa ranjenih. To je rezultat š|x>rta Ixjgatiiiov. Meti ranjaici je 70 tako |M>ško<lovanih. da ostanejo vse svoje žive dni |x>habljeni. Ali zna-čilnti je. da se navadno tem lx>ga-tim vbijalcem v avtomobilih ne skrivi niti las na glavi, dasi jim ni človeško življenje niti cent vredno. Proti tem morilcem ni državni pravilnik Jerome še nikdar vzdignil obtožlx\ V 53. slučajih meti 62., ki s, 1 provzroČili smrt. so lastniki avtomobilov sedeli v avtomobilu, v .?7. slučajih so pa sami nadzorovali stroj. — Pa pravijo, da je pravica na svetu!
Kje so morilci?
\ sa kapitalistična sodrga je klicala vojaško pomoč v Chicago, češ. da so organizirani delavci sami morilci. Posebno hripavo se je drl "< ilas Naroda" naj večji ( ? j sloven-
Stavka se je razširila sedaj tudi | "ki dnevnik, ki baje zastopa koristi tla voznike, ki vozijo les, ker so jih
delodajalci silili, da hi dovažali takim tvrdkam les, ki imajo vjmslje-ne stavkokaze.
Kakšno sodrgo so delodajalci zvabili v Chicago, dokazuje to, da 1 morali meščani v okolici J/, ulice in Princeton Ave. oborožiti se. la se ubranijo t«tnnojx>ltnih kot itavkokaze im|x>rtiranih ubijalcev. Takoj prvi večer so prijeli 23 teh tičkov, ki so bili olx»roženi z revolverji in noži in jih izročili roki pravice, ker s<> bili skrivoma olioroženi.
Delodajalci še vedno kličejo |*> vojaštvu. 1 dasiravno limportirani stavkokazi vprizarjajo največje izgrede.
()bčiristvo vobče shnpatizira s tavkajočimi vozniki in zasmehuje importirane stavkokaze, ki so Večinoma ;zvržek človeštva iz južnih Iržav. ki je življenju in imefku ne-
javni! njegi>ve go\x»re, ne da bi imel varen.
slovenskih delavcev v deželi Hoten totov in Kafrov.
Neki temiiopoltiii stavkokaz je vstrel l Sietnega otroka, ker mu je zaklical garjevec. Deček je mrtev, lojK>vski zločinec je pa v r«>k; tira-vice.
To je junaški čin kakerštiega je /lihi/na le stxlrga, katero je «lelo-dajalska zveza najela in dovedla v Chicago. Ker je ta sodrga prestra-hopetna, tla bi stopila nasproti možem, se maščuje stem, ker jo vsi
kov. Ako bi stavkajoči delavci le deseti del zvršili, kar sedaj počenja lo]>ovska scfclrga v službi delodajalcev, bi bilo vojaštvo že zdavnej tukaj in zgodovina bi |x»znejšan ro dovom |K»ročala o novem morjenju in vbijanju delavcev,
A delavci so mirni in dostojfu in to vprav jezi kapitaliste vseh vrst, ker so si že veselja roke mencali, da bode stavka končala z grozo in strahom.
Od hudičev obseden? Advokat George Williams trdi, da je bil njegov klient, ko je dne 2. februarja t. 1. umoril G. H. Wooda obseden od 3 strašnih satanov, ki so ga prisilili, da je izvršil umor. Pa naj še kdo reče, da niso ameriški advokatje pri špekulaciji na ljudsko neumnost dosegli najvišji rekord ?
Ubogi mesarski kralji? Mesarski kralji so usmiljenja uredili! Ti siromaki trdijo, da so bile vse izpovedbe izsiljene in se bodo ratli tega izsiljevanja sedaj pritožili. No. je tudi pritožba!
Zakaj pa niso ti gospodje svojih umazanih manipulacij sami priznali glede kršenja zakonov? Zakaj je bilo treba izjgovedbe še le izsiliti? Odkedaj dovolujejo naši mesarski kralji, da se jim sploh kaj izsili? Njih pritožba ne t dokazu je druzega, tla so se premeteni ptički, ki so sku-bili ameriško ljudstvo, vjeli v nastavljeno zanjko. Upamo, da se bode zanjka tudi zadrgnila, da. ne izmuznejo znova tako hitro. Želeti je, da bi mesarski kralji v resnici oblekli marogasti jopič, da hi se nastanili tam. kjer je njih pravi <|o«n — v ječi. Mi se jaiko dvomimo, da jih Ixxle doletela ta čast, dasiravno so priče dokazale, da so kupovali in klali v veliki množini bolno živino — živino, ki je crkala, dostikrat pa tudi crkovitio samo. ( )ni so stavili pretirane cene, in po zakonu bi morali iti v ječo. Ali še imamo sodnikov v Chieagi, ki ponižno rešpektirajo kapitalistično malho, ki mislijo, ako sc dotaknejo stebrov današnje gnjile, korumpi-rane in roparske človeške družbe, tla se Ixxle zrušila vsa družba. Vederamo!
S hudičem strašijo!
Da hudič jx> zemlji hodi in gleda, kje Ixxle katerega požrl, nam pri|x>-veduje sv. pismo. Da pa hoče s prižnice okužiti vboge duše, o tem nam pa z< >]>et pripoveduje pastor imhert v Chieagi. "Mej tem ko ]>ozabiino," pravi ta lx>žji agent, ki izborno pozna črne-a viteza s konjskim kopitom in kozlovim repom, v zadnji pridigi, 1 je satanova naloga uničiti neumrljive duše. delamo mi iz prižme navadne gledališke odre,,na katerih duhovnik igra ulogo prvega igralca, kojega nauki obstoje v slabih dov-t pili in seuzacionelnih predavanjih. Vsled želje |«> gledaliških ovacijah ljiulske mase, >e izrablja govorniški talent ue v smislu navdušega krist-jana, ampak z; 1 to, da se. zanje slavo To je lmdič Častilakomnosti."
Da so nekateri farji obsedeni (x> hudiču, strto že zdavnej sluti!: in sicer pit hudiču, katerega ljudstvo navadno nazivlje "neumni hudič". Sedaj nam pa to l>ožji agent sani potrjuje: Na prižnici in na altar ju izvršuje satan svoje delo. V duhovniški obleki obdelava vernike. Ve-Ičino farjev ima že hudič." žalostno
pošteni ljudje v Chieagi, zaničljivoI pastor UxmbcrU Mi splo}l
prezirajo, da strelja na žensk t otroke.
Le kapitalisti so odgovorni za kr-volitje. tisti kapitalisti, ki vedno javkajo, da sta red in mir v nevarnosti, <(asi so sami najeli izmeček človeštva iti ga oborožili.
še nikdar se ni<so kapitalisti pri nobeni stavki tako potrudili, da bi izvali izgrede kakor pi stavki vozni-
verjamemo radi besedam pastorjev. No. v tem slučaji pa radi verjamemo pastorju Lambertu.
Na propaj
jo prodajalna (groee-rija) z vsem blagom le za $400 na 9 S. Ashland Ave., Chicago, III.

Razmotri vanje proletarca.
Minoli teden jc plaval skoro ves svet v proslavljen ju nemškega .pesnika Schillerja. V Ameriki, v Evropi, sploh jjovsocI, kjer so kedaj kaj slišali o Schillerju so prirejali v proslavo stoletnice Schillerjeve bakljade, bankete, komerse in druge različne slavnosti. Ti slavnostni komiteji so bili v razn h deželah sestavljeni iz najhujših radiikafcev pa doli tlo naj skromnejših nazadnja-kov, ki so vsi" slavili pesnika, kar pa le dokazuje, da -je bil "tudi pesnik vse. "Nihče ne more služiti dvema gospotfarjema", se gla>i že star slovenski pregovor.
Ali dandanes je to nekaj navadnega, ako je človek ]x>sluse« lakaj vseh, če skuša zadovoljiti vsakogar. Znameniti Schiller je že to svoje dni v prav i zborno razumel, kakor naš pesnik Vodnik, ki je zložil "Ilirija v stan i" in pa lojalno |>es-nico, v kateri se preti habsburško diuasrjo valja ]k>nižno v pralni.
Ako Schiller že v svojem življenju ni žel od nobene strani posebnega priznanja, le dokazuje, tla ljudje takrat še niso b;H prijatelji patetičnih fraz. I'o nazoru nekaterih je Schiller r;u1i tega slaven, ker je "nadčloveško", •'božanstveno" pesnrkoval. Z drugimi besedami se pravi, da je opeval ljudi, ki niso nikdar živeli in ki so govorili jezik, s katerim bi v realnem življenju osmešili le samega sebe. Kadi tega je tudi umljivo, da so proslavljali njegovo stoletnico trohnivi knezi, sleparski farji, '»redpotopni aristo-kratje, ošabni kapitalisti, ^taroko-pitlii profesorji, »lijaki in proletarci raznega političnega prq>ričanja.
l\>lc£ jc na treba -e priix*niutfT da je večina teh, ki so se pri pros-lavljenju Schillerjyve stoletnice obnašali kakor obsedenci, le redkoke-daj čitala proizvode Schillerja, ali pa tla ga jx>zua le jx> imenu. V e-čina častilcev se je vdeležila' stoletnice, ker m.i časniki, reprezentauti vse ali ničvede — že mesece sem vdarjali na veliki reklamni boben u tako mora lično prisilili širše občinstvo, da se je vdeležilo splošnega dirindaja.
Za nas ni Schiller druzega kot idealist nekdanjih špiserjev. Ako bi bil on kedaj več. gotovo bi bila velika francoska revolucija napravila na njega"kak vtis, gotovo bi nc bil kvasil o ženskah, ki postanejo hijene, potovo bi ne bil |*>slal uik dar tega le verza v svet: ••11'i'hh sich (in- 1'oelkcr selbst bc-jrcin,
l )ann komi die II'oh If ah rt uichl KCileih'ti.
Ako bi Schiller dandane- živel, b: se bil lahko razvil 111 povzdignil do dvornega pesnika nemškega Ca-Hgule Viljema II. Ako bi danes nje gori gledališki proizvodi zagledali beli dan, bi jako težko našli simpatije v občinstvu. K sreči smo se, kar se drame t če. v splošnem einan-cipirali tnl patetičnih fraz in zahteva se le realna snov. Verzi pa. pri katerih se gleda le na le|>o rimanje, pri katerih je snov le postranska reč, izgubljajo dandanes tudi >vojo privlačno silo.
Nekateri delavski listi so p -ali, da je Schillerjeva slavnost vzpodbudila proletariat do modernega so-cialnorcvolucionarnega stremljenja. Neverno bi li to imenovali nevedo, hinavščrno ali pa šovinizem. \ prav nasprotno! Marsikateri delavec, k-je*vsesal v sebe moderne socialne nauke in ki je gledal ta Schillerjev •'bumbum'. Ixide vetlel vprihodnje ceniti, koliko je Schiller vreden kot pesirk tlačen:h in zatiranih Ljudstvo potrebuje dandanes pač drugačno duševno hrano.
Kar smo tu napisali o Schillerju, velja tudi za marsikaterega slovenskega pesnika, katerim slov. buržo-azija vzidava spominske plošče in prireja slavnosti.
Nas zastopnik Frank Miklavec obiskuje rojnke v državi Pennsyl-yaniji. On ima pravico pobirati naročnino za list, sprejemati naročila za knjige in oglase. Vsem somišljenikom ga toplo priporočamo.
Upraimiitvo "Glas Svobode".


—	Stara pravda, je komaj slišno zašepetal starček', ki je bil 'začel govoriti o kralju Matjažu, in drugi
-	,11111 pr kimali. Magajna pa, je nadaljeval;,
—	Ljudje so bili tedaj srečni in zadovoljni in pravica je vladala na zemlji. Vsi so imeli enake zmožnosti, vsi so imeli enake pravice, narava je dajala vsem dovolj hrane 11 oblačil in zato so bili ljudje svobodni in-drug od drugega neodvisni. Nihče ni bil suženj druzega, nihče ni bil gos|>odar drugemu. Vsak je delal zase in razkošje je bilo neznano. Ker je imel vsakdo dovolj vsega, česar je potreboval, mu ni bilo treba jemati 11a posodo; ker 11: poznal razkošja, je pridelal k- toliko, kolikor je potreboval; ker ni bilo izobilja, se tudi lakomnost in pohlepnost ni razvila. Ce je kdo hotel sosedu kaj vzeti, so se mu vsi drug; uprli in meč pravice je zadel krivca.
—	Stara pravda, je zopet zasein--tal starček in zopet so nm. drugi prikimali.
Ljudje — j<-' nadaljeval Magajna — so bili vedno različne narave in različnih nagonov ter jkkI-vrženi različnim strastem. Kden je delaven, drugi dela le toliko, kolikor mora; eden je -tedljiv in si še n| 11 -t pritrga, da spravi kaj 11a -tran, drugi pa sproti porabi vse, kar ima in časi H še več. \ sled tega se je po dolgem času -tanje prvih ljudi ..nritno sprtmenih*. L.ie rodov ne -o si sčasoma nakopičile lepo imetje, d«»čim so ostale druge brez inu-tja. Trt je pokazilo naravno razmerje med ljudmi. Nastali
-	1 bogataši in nastali so siromaki in porodila se je lakomnost, tem laglje, ker se je bilo človeštvo pomnožilo, tako da je bila skoro vsa zemlja že razdeljena in je bilo zdaj težje za življenje kot poprej. Bogati ljudje >0 seveda laglje skrbeli za svojo omiko kot siromaki in tako so je zgodilo, da je [jolagoma izginila nekdanja ]x>polna enakost in nastala razlika ne le po imetju nego tudi po znanju. In zdaj so začeli bogatvjš: in : nnikanej-i delati na to, da je. pri-šla javna oblast v njihove roke. Razdelili «» si vse javne časti, vsa javna mesta in postali gosj>odarji svojih bratov. Ko so imel: oblast, so ustvarili take j*»stave, ki so bile njim ugodne, navzeli so si razne častne naslove in imenovanja in |x>skrbeti da so jih lahko s silo u-branili. Pri nekaterih narodih so se namesto vclikasev ]>olastili oblasti duhovniki, pr: drugih so velikaši 11 duhovniki delali roko v roki. \ telim h tempi jih, za altarnimi preprogami, so duhovniki delali čudeže. opravljali različne ceremonije in nakladali lahkovernim ljudem vedno večjih bremen. Kmalu m> bile vse po>tave tako narejene, da >0 posvetni in duhov ski imenitniki uživali vsakovrstne svol>oščinc in znamenite predpraviee, ter bili vladarji v deželi, med tem ko -o se pravice siromakov vedno l*>lj krčile, dokler niso po|K>lnoma izginile. Tako -e jc človeštvo razdelilo na bogate lenuhe in v bedi in v delu umirajoče tlačane: eni žive v razkošju in v izobilju, drugi v najhujšem pomanjkanju, vse vere na uče, tla je to l*)/ji red in da je božja volja, da eni uživajo sladkost': življenja, drugi j>a s(. morajo zanje pehati do smrti in pri tem jh» pasje živeti. Toda ta red jc krivičen in je proti-naraven in zato se mu mora narediti konec.'
— Stara pravda! Ta mora spet obveljati.
'— Da, stara pravda mora: priti zoj>et v veljavo, vladati mora spet pravičnost. Tista moč. ki jo imenujemo l>og. ki je ustvarila nebo in zemljo in človeški roti. bog nam je sam pokazal v čem obstoji pravičnost. liog je vse ljudi ustvaril enako, vsem je dal enake utle. vsem služijo udje v isti namen, vsi ljudje :majo neka '*»trehe. vsi čutijo enako žalost in veselje, zadovoljstvo in nesrečo, vsi hrepene po sreči, se
enako množe in umirajo enako. Po zakonu narave to vidi vsak kdor ima oči; vsi ljudje so enaki in nima nobeden večjih pravic ali prednosti pred drugim, llog je pa dal tudi dovolj .sredstev, da bi si vsi ljudje lahka ostali enaki in se pošteno preživljali in sicer tako, da bi nobenemu ne bilo treba služiti drugemu, da so torej lahko vsi ne le enaki nego tudi svolxxhii. Enakost iti svoboda ,sta naravna zakdna, sta božja zakona, to izhaja iz narave same, m kdor drfi^aČe uči, ta je sovražnik pravice in resnice.
Možje so zadržuje sapo poslušali Magajuo, Vsi pogledi so bili nanj obrnjeni. Poprejšnja ]>ozomost se je spremenila v pravo drhtenje.
—	lina kost in svoboda sta podla-ga vse pravičnosti in naravna podila vsake Človeške družitve. Vsi zakoni morajo sloneti na tej jxxlsta-vi; kjer ni enakosti in svobode, tam vlada sila a nc pravica. Narodi morajo odstraniti vse predpraviee, ki jih posamezniki uživajo, in vse krivične odlikef odvzeti se mora ljudem, kar po krivici uživajo, obveljati mora zoj>et postava nature.
Stara pravda! Stara pravda! so ječafi možje iti v spoznanju svoje bede in storjenih krivic si skali1 pesti.
—	Zakoni in p >g<»ji človeške sreče so ravno tako večni, kakor zakoni narave. Ali če jih hočemo uvel-javati, se mora vzbuditi kralj Matjaž in njegovi vojščaki morajo imeti ]x>gum, da gredo za pravico v hoj in žrtvujejo zanjo če treba tudi kri in življenje. .Lahko je ne-So izvojevati. Velikaši IhhIo rekli: t e smo \>i ljudje enaki in svolio-dni, kdo pa l*> namesto tias delal, kako pa lmmo mi prijetno.in brez skrbno živel', kaj 1*< i/ naših pred-j>ravlc. i/ naših naslovov, i/ naših časti in iz našega imetja. In duhovniki I*h!o rekli: te so \-i ljudje |K>jK>lnoma enaki, potem so j »osebni posredovalci med ljudmi in med Ijogoni nejM>trebni, saj se ti posredovalci prav nič ne razločujejo od drugih ljudi. Velikaši in duhovniki se bodo z vso močjo zoperstav-ljali enakosti in -volxidi. Iz enega grla lh>do vpili duhovniki: To so krtvoverski nauki; ljudje 'krščanski, tlržite se vere svojih očetov. Samo mi duhovniki vemo kaj je prav in neskončno pravični in neskončno usmiljeni l>og hoče, da vlada na zemlji najstrašnejša krivica. \!i ne dajte se prevariti in ne dajte se ukloniti. Poglejte na nebo, ki vse ljudi enako greje in 1 »oglejte na zemljo, ki Vas živi. Ista moč. ki je vse ustvarila, je dala vsem enake pravice, da uživajo, kar |x*l solenimi žarki zemlja za vse enako rodi. Kdo ima pravico odrekati bratu to, kar mu je dala narava? Nihče! \-i ljudje smo ena velika rodbina, vsi enaki v svojih pravicah in v svojih dolžnosti in zato je naša naloga, da obnovimo naravn: red. kajti le tedaj se vrne sreča na zemljo. Vse človeštvo ima le eno postavo in to je |« »stava narave, le eno sveto knjigo, to je razum, le en presto!, preti katerim se mora
ukloniti, to je prestol pravičnosti le en altar, to je altar bratoljubja Vstani kralj Matjaž, vstanite vojščaki njegovi in izvojujte človeštvu staro pravdo!
— Staro pravdo! Vkup uboga gmajna za staro pravdo!
Tako so v svetem oduševljenju zaorili v revni koči stisnjeni možje. Lica so jim žarela, v njihovih očeh
je bliskalo in srca so jim utripala kot človeku, ko stopi iz strašne teme, kjer se je hill grozde smrti, da jasni dan in vidi preti selx»j ravno I h »t v novo življenje, /-daj šele jim je bilo jasno, kaj da je pravzaprav stara nravtla, kaj mora biti njihov cilj, kako je mogoče doseči, da bi /a»jK*t vladale sreča in zadovoljnost in pravičnost na svetu. In bližje so -c stisnili k Magajni, kakor k sveti prisOgi so dvigali rnke in vsem je trepetala na ustnih želja:
— Bodi ti. Anton Magajna. naš vodnik, l>odi ti kralj Matjaž, ki se postavi na čelo svojih vojščakov in jih popelje v sveti l>oj za staro pravdo.
XV.
I >otuovini je grozila vojna ,s 1 ur-ki in nadvojvoda Karol ni imel m rne noči. kajti nedostajaU> mu se je vsega, da ubrani svojo krono. Nedostajalo mu je pred vsem de-rarja, ki ga ui mogel dobiti, če 11111 ga niso dovolili deželni stanovi. Zato je ]h> daljšem odlašanju končno vendar skl cal zastojntike kranjskega, štajerskega in koroškega deželnega zliora in ti so se sesli. novembra meseca v Krucku in tam zborovali celih pet mesecev.
Nadvojvoda in njegovi pooblaščenci so na stanove pritiskali z vso silo* naj dovolijo za vojniifl>otrebni denar, ali dolge mesece niso mogli ničesar doseči. Stanovi so zahtevali. naj prizna nadvojvoda popolno ravnopravnost evangel kov s papist. tega pa nadvojvoda ni hotel .storiti. Nadvojvoda je bil trdovraten. a tudi stanovi so bili trdo-vrattr in nepristojmi vsakemu do]>o-verkivanju. Med tistimi pogajanji •e je zgodilo, da je baron \mr -perg izrekel In-sedo, ki je nadvojvodo in njegov dvor pretresla, be-e-do namreč: Na nad vaj vodove ol>-IjnlK- ne damo ničesar, ker vemo, da jih lie iz|M>lni; mi zahtevamo zagotovila za po])o1no ravnopravnost in versko svol>odn. In med t:stinii |H»gajanji je bilo, da je ,b>st pleni. Call zaklical nadvojvodi: Mi vam ne moremo želeti zmage nad Turki, zakaj bati se nam je, da ohr
nete potem svoj meč proti nam in nam vzamete naše dosedanje pravice.
In Jošt baron Liall je govori! resnico, kakor se je izkazalo [>oznc-je, ko sta nadvojvoda Karol in njegov naslednik Ferdinand s silo zlomila moč deželnih stanov ter ugla-dila jx>t vladarskemu absolutizmu.
Bilo je koncem meseca marca, ko se je sodnik Strniša iz Polhovega gradca nenadoma pripeljal na Vrhniko. Že na cesti je kričal Vrhni-čanom, ki jih je srečaval: Vpliko novico prinašam! Zaradi tega je vse hitelo za njim in ko se je usta-' vil pred hišo svojega tovariša /.a-vršaiut, je bil«« naenkrat mnogo ljudi okrog njega.
—	Zmagali smo, zmagali -tno. je veselo oznanjal stari gospod. Danes sem dobil od grofa Kisla pi-tno, da se je nadvojvoda vdal deželnim stanovom glede verske enakopravnosti. Dne t. marca je bila v llru-cku sklenjena dottČna pogodba med nadvojvodo in med dež. stanovi.
Zbralo se je med tem vse |>olno ljudi. Prihitel je tudi sodnik Za-vršan, gospa Kegina ]>a je txljirla okno in od tam poslušala, kar je pripovedoval Strniša.
Da. nadvpjovda se je vdal. (iraščaki v • dobili zase in za svoje podložnikc |x>f>olno versko svolxxlo In tu<li mestom in trgom je dovoljena, čeprav nekoliko manjša svoboda, Zdaj je konec neznosnim predpravicam papistov !
Med ljudmi je zavladala nepopisno veselje, posebno ko jim je Strniša še povedal, da nameravajo graščaki nastaviti evangel j ske pro-d kante in da hočejo deželni stanovi takoj ustvariti evange'jsko cerkveno in šolsko organizacijo Ljudje so pohiteli oznanit veselo novico na vse konce in krnalr. ic vsa Vrhnika vedela, kako vest je prinesel stari Strniša.
—	Zdaj je konec mojih skrbi, je
pri|N»vedoval Strniša, ko je pri
vrčku rujnega vipavca sedet ]X)leg
Završana in gospe Kegine. \'edno
sem trepetal, da me zapusti Anka.
vedno me je bilo strah trenotka, ko
pojile od mene. kajti tega nisem
upal, tla l>o Erazem mogel ostati
doma. Mislil sem, da pojde na
Nemško. Zdaj tega ni treba. ( Jrof
Kisel me je vprašal, če ni dobiti v
teh krajih kakega pred kanta, on
da bi ga rad nastavil v Polhovem
gradcu. Seveda sem mu kaj pisal
o Erazmu in jaz ne dvomim, da se
odloči zanj.
(Pnlje prlhretnile.)
Slovenci pozor! |
i
Ako j>otrebujote rdeje, klobuke, srajce, kruvah? ali drug* važne r.-ei za možko za delavnik aH praznik, tedaj se og Indite pri Bvojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini
Čistim stnre obleke in izdelujem nove jteT	po	"feJlt
jt najnovejši modi in nizki ceni.
.11 Iti. I MAMI: K, 5 H I S. Centre Ave.
blizu IS. ulice Chicago, III.
Kdor hoče kupiti delnice nove pnrobrodne družbe izreze in pošlje ta le kupon nti spodnji naslov.
'The Krnnk Zotti Steamship Co.", naj napiše,
Vsako delnica je vplačarrti popolnoma, in se nemore več vplačati.
(Incorporated under the law* of the State of Maine)
Frank Zotti Steamship Company.
Fit AN K ZOTTI, Pbehiuest.
I Iiikorporiraiia |»o dr/avnih zakonih z gluM.ieo S2.000.000, od katerih je že
SI .500,000 uplaeanlh.
10S Ureeuttieli Street, New York.
Cenjeni gospo*l
S tem pred plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve pnrobrodne drnžlje i«
komad, in Vam prigibno poiljem Bvoto'ocl....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj
povedano Bvrho, in delnice mi prej ko mogoet« doiKJaljite.
S tem se razume, ako preti plače prekoračijo preje navedeno glavnico, da nn zgornjo evoto vrnete v celem znesku.
,	Ime..............................................
Ulica in št........................................
Mesto in država....................................
Dne..................190....
Ceki, menice (trate) in postne nakasniee naj se {Kišiljajo direktno na:
Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y.

- v v



\ <r s StRT	IvT - *

Jugoslovani smo možje.
Velik prijatelj ljudske mase, učenjak in soo. pisatelj knez Peter Kro|x>tkiu piše: Kraljevstvo je nastalo inej kmeti. Kmeti s<f dajali kralju žito, konje, vojaške hlapce in trgovina v kraljevi režiji' [ namnožila nm je bogastva. Cerkev ije kralja obdajala z mila .skrbjo. Ona ga je čuvala, |>omagala mu z njenim denarjem, izmislila si je njemu na ljuba kakega krajevnega svetnika in njegove čudeže, da so tudi tljemil nosili roparji denar. Cerkev je, dajala zlate-krone "naši- Iju-bi-gospej v Parizu", ilx*rški materi božji v Moskvi. Ko so se slobodna' mesta znebila gosjjod.stva škofov in . se povzdignila guspotlarsko ter drugače, delala je cerkev neprenehoma na to, da se obnovi njena moč in to tudi stem, da je s kailihii-kom, tolarji in drugače varovala zibelj rodu istega, katerega je ona izvolila, da pridobi |h> njem zopet svojo moč in nekdanji sijaj. V Parizu, v Moskvi, v Madridu, v Pragi vidimo to cerkev, kako se sklanja nad zibeljo kraljestva — z gorečo bakljo v rokah. —
Jugoslovanov na> je blizo jo milj onov. V mogoče dobrih krajih živimo. Tudi naša kraška tla so plodna. Morje ljubkuje gorko našo zemljo. Krasota je kopno ob našem morju. In na tej zemlji hodi tožno reven ljiul; tri četrtine tega lepega, nadarjenega človeka strada, jiošilja svoje otroke v tuje kraje za kruhom. — Ko bodo od vlad neodvisni, neustrašeni ljudje pisali zgodovino južnih Slovanov, bodo zapisali marsikatero hudo lx> sedo o marsikaterih austr. vladarjih in o cerkvah mej južnimi Slovani. Izropalo se je veliko naravno bogastvo teh dežel, nič se ni vrnilo narodu tega premoženja, po narodu zbranega, varvanega, po tisočletnem napornem delu pridobljenega premoženja, narod pa zatiral z izgoji. tiščal k tlom. Iz tega naroda dobivljali so anvst. vladarji dosti premoženja, po večjem svoje generale in miljoni tega naroda so se tekom stoletij bojevali na raznih bojiščih za koristi te dinastije. Hrvaška je bila kasarna avstr. vladarjev. Avstr. dinastija nima večjega upnika, kakor je ta jugosl. narod. Se kat. duhovnik ni toliko zanjo storil, dasi dinastije dosti zanj. — Vse momarstvo naše države sloni na ramah Jugoslovanov; tudi avstr. državljanstvo se ima kaj zahvaliti temu narodu. — In Neti k i so s privoljenjem aVstr. vlad delali z nami Slovenci, kot so hoteli in delajo se. Madjari izčrpajo Hrvate, da je za jokati. Srbi v kraljestvu so služili koristim avstr. vladarjev, dobili so njih knezi nekaj denarja, narod pa je imel škodo, . V llosni in Hercegovini se šopiri, dobro žfvi Nemštvo, Madjarstvo, narod pa plačuje drago to, kar se zove avstr. kultura, ki še mej avstr. Nemci vsak napredek zavira, mej Slovani pa naravnost zatira. — Iz jugosl. krajev odhaja vsako leto največji odstotek evropejskih izseljencev v Ameriko. — Nimajo kruha v še l»opati domovini. In ta narod, ki plačuje toliko krvnega in druzega davka in kateremu se vrneva tako maki v jK)vz(ligo gospodarstva ni podtika, ta narod vpije pri vsaki priliki: živijo, ko se prikaže kaj in še tako malega iz cesarskega dvora. Utepli m» nam v šoli in v druzem /■ vlj- iju sužnjevo pokornost, " sveta" cerkev pa nas je učila pasje jx> nižnosti. Lizali smo in tižemo roke. ki so nas teple in ki na- tepsti puste.
Na Slovenskem je te dni izjavil liberalen časopis, da zamorc biti malo Slovencem za avstr. vlade. O-pravičena jc taka pisava. K malo na to se oglasi glasilo slov, dulio venstya, postavi se za vlado ter sumniči slov. nefarške ljudi, da sovražijo prestol, Slovenci nelojalni ljudje! — Le rep še manjka — -— Tako je pa' vedno bilo, kar živimo Slovenci v avstrijskem državnem življenju. Bili smo Vedno tepeni; če smo sc vzdignili, kar se je v istoletju prigodilo, bil je naš katoliški far pri roki in napež, pošiljajoč denar našim krotiteljem ter paneč naše mase. Tako v kmet-
skih Us tajali, v katerih jc kat. duhovnik puli lutjskal rabeljne na kmete. Za nas Slovence se avstr. vlade malo brigajo, malo tudi po-rajtajo za naše zastopstvo, tiotovo jim je kat. duhovenstvo in to je vlada našega kmeta. V takih raz merah bi rtiorale bili naše vlade jako neumne, ako bi se bale tega malega narodiča. '—" (Že zaradi tega se mora Slovenec družiti s soc. demokracijo, v njej bode vsaj kaj [>omenil kot človek.)
Pa poglejmo tnalo mej Hrvate! Ti so leta IS48, ko so Madjari našo vladarstvo odstaviti, zapoditi hoteli. temu 'vladarstvu prišli na ]>o-moč in ga rešiti pomagali. Madjari so vzlic temu in ravno zaradi tega prišli v vladarski, hiši do velike veljave in stem tudi v naših političnih razmerah tudi v državi in do l je, da so gospodarji na svoji in hrvaški-slovaški zemlji. Ilrvatov-S lov,ako v se je prepušča!'.« Madfa rom v izčrpanje. Hrvati so imeli veliko skupnih hrastovih loz, katere so razni kralji sebi sodili. Te lioste so ]x)žrli Madjari in milijone denarja skupili za les. Hrvaške ječe so jKihie jioHtičuih "grešnikov '. Kmete streljajo, če se le količkaj nezadovoljno |>okažejo. Hrvaški državuozlwtr.ski podand so strežaji Madjaroni, brv. deželni zbor ima Madjaroni prijazno večino. Hrvaško izobraženstvo je močno srvil-no. Razumljivo je, tla Hrvati niso prijazni .Madjaroni. Ali sedaj bi to morali biti. Madjari se vedno bojujejo z avstr. vladarsko hišo zaradi večje svobode in sedaj zaradi ustroja madj. vojaštva i>o mail j. okusu. Madjari hočejo vladarju vzeti madj. vojake. Stem se odvzame polovica moči. Zdajšnji cesar je bil Madjaroni skrajno prijenljiv in kar so hoteli, so Madjari dosegli. Zdaj se bojujejo za jk>])o1iio neodvisnost <k1 zveze z Cislitva/nijo in morda še za kaj druzega, kar jih še veže na njo. Pravi Madjari so jk> večini protestanti-kalvinisti. Brezobziren, lokav ljuti in energičen, l.-ti skrbijo le za-se. Dinastija jim je deveta briga. Ne zaupajo ji; govorijo o hudobni kainarili na dunajskem dvoru. — Kaj pa v tem važnem času" naši brati Hrvati? Slovanov je v translitvaniji trikrat več, kakor M at l j arov. Madjari niso plodni, pač pa Slovani. Ako translit vanski Slovani postanejo količkaj pogumni, energični, brezobzirni, kakor so to, ako stojijo v vojnih vrstvah, pridejo do [x>polne avtonomije v slobodtii, samostojni translitvaniji, pridejo do federativnega razmerja, v katerem lože kaj storijo za omiko svojega naroda in za 1 m )| j >e eros|Kolarstvo. Nezau]>-nim jim je bit ; od Madjara se ie učiti; lastno žalostno zgodovino pregledati; — sluge so bili — bili le dobri v sili 1 — Takih prilik ni dosti, kakor se sedaj ponuja Hrvatom. Kaj pa storijo dejansko naši bratje? Izjavili so že, da z Madjari v tem l»oju niso solidarni, da stojijo na strani vladajoče lviše. Živijo upijejo. Ali nista nekdaj dva hrvaška grofa: Zrinv in Frankopani, ki sta-hotela postati v domovini neka vladarja, bila tako brihtna, tla sta zaupala v obljubo proste j>oti na Dunaj, da se opravičita pred cesarjem in sta bila mej |>otjo zgrabije-na in usmrčena ]*> cesarskih odpos-lanc h! — Tak je ves jugosl. narod. In tako je lahko prišlo, da se iiovsod najde tega naroda ktit j>ot-nika v .}. razredu ter kot pasažirja krova ladij. In |>ogumeii "Kano-nen flitter". Živijo!
Tudi nam veljajo gori navedeni stavki -oc. zgodovinarja.
CENA KNJIG. Katere so dobi pri upniviiistvu m(i'Iah Svobode" poštnino prosto. Spisi Zofko K veil rove, $1.20 Quo vadiš, Š1.~»0 Tri jo Mušketirji, $2.50 Kusko-slov. slovar. §1.(50 Preko inorjo. Ufic. Kupitanova hči. (l"n\ Na liojiiteti, !l~>c. Kletev nezvestobe, Sl.lU) Križarji, Č2.r>() Boraeien, I8e. Islandski ribic, BOc, Kird/nli. HOe, Marica, M.~>c. , Julij Cezar, 80e. ,,rtuv razmer, 2uc. Koledar, 2.">c,
Prodajam vozne
listke (Si f karte) za francosko črto Havre Now York in nao-bratno; nadalje za Cunard črto Reka, Trst Now York in nnob-ral no.
Francoski parniki vozijo po <> dni, parniki Chnard črto pn i>o 12 I I dui oil Trsta ali Roko do Now Vorka.
Postrežba izborna na obeh črtah.
1
Pošiljam tudi deuur v staro domovino dnovnent kur/.u iu som "v zvezi z najboljšimi bankami, v Ameriki in stari domovini.
Vsa tozr.dovna vprašanja nuj so pošiljajo na naslov:
M. V. KONDA Loomis St. Chicago. 111.
Vaclav Douat
Izdeluje ueopojiie pijačo sodovico in mineralno vodo.
5/6 W. 19. St. Telefon, Canal (>2Wi
Pozor!
Slovenci.
Pozor!
"Salon" z .MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in drugo raznovrstne naravno pijačo najboljšo in najfinejšo .linijsko smodko. Potniki dobe čedno prenočišče /a nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
V statu Slovencem iu drugim Slovanom so prijjoroču
Mart i ji Potoka r, 564 S, Centre Ive. Chicago, III.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite poči iu pohištvo pri
Bkar NA,s -tea 1
G>
Raznovrstni god be ni instrumenti po nizki coni.
JOS. J EUAN, 159 \V. 1H. St. Chicago, so priporoča za popravljen je got I. i nstru tnen t o v
NAJ KM M K & V AN A,
Izdelovalca sodovico mineralno vodo iu drugih noo]x)jnih pijač.
^2 84 Fisk St, Tel. Canal 1 tO')
0
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
Podplsaiil naztianjum
SLOVENCEM in HRVATOM,
da som otvoril na voglu IS Pl. in Loomis St. uovourejeni
Saloon.
Polog toga imam prostorno dvorane za obdr/evatije soj in zabav, oglasilo so pri meni iu pokažem Vam prostore, S b p o š t o v » n j o m (Telefon Canal 7231) J OS I -i'H POLACEK,
Loomis, cor. IS PI. Chicago, 111.
^^swseeseebseees^I
' 't */ rtm/ 'i */ '»/".-

m 43
43 43 43 43 43 43
43 43 13 43 43 43 43 43 43
LEPOTA:
l\ Nagel prehlad
je najdragocenejši dar, kar jih more narava jk>-j dariti ženski.
Vsaka žena želi biti lepa. Ta želja v nji je že nekak naravni nagon in je kot taka popolnoma opravičena, kajti v resnici srečna je dotiČna ženska, ki smatra svojo lejx>to kot l>ožji dar.
Vsaka ženska ne more imeti one [>o|>oInc telesne lepote kot nekatere svetovnoznane kraso-tice, toda vsaka ženska ima lahko in hi tudi morala imeti toliko lepote, kolikor ji pripuščajo njene telesne lastnosti.
Popolno zdravje pomenja tudi krasoto naj-1 h>1 j /aželjene vrste. Vse ženske imajo lahko lepoto čiste polti, žametaste kože, bistrih očij.i ^ ako imajo čisto kri iu popolno a d rat'je.	\
43
43
43 43
43 je največji darovalec žettske le|K)te in zdravja. 43 Noliena stvar na svetu ne povrne tako hitro iz-43 gubljencga zdravja, daje moč in čilost ter čvrsto Stt kri k(.t SFVKKOV KRICISTILKC. ki stori žcu-ke močne, zdrave in lepe.
je skrajno nevaren, uprav na ta način, zanemarjen prehlad privede do jetike
Severov balzam za pljuča
to
Pljučnica se prične to Dolgo trajajoč in ^
to to
ustavi in prežene prehlad še predno ti-tegne nevaren. Cena -»5 in ^o centov.
Piki i 11 jedi.
Piki žuželk in ujedi živali j se hitro zla j -šajo 11 ozdravijo .s |K>niočjo tako tis|>er.-nega mazila zoper gnitje kot je
^Severovo olje sv. Gotliarda.
Ta izloči tudi spahnenje udov f	nje, trde členke, praske ir -
lioli. Cena ^o centov
^retegne-^m>vrstne
SEVEROV KRIČISTILEC
14 ^
Ženska slabost.
Po enajstmesečni l>ole/.nl.
43 43 43 4 i
43
43 Spoštovani gosixxl.Moja žena je bolehala 43 «	mesecev, ne da bi ji zdravniki mogli jmj »
4^ magat . Sluča jno setn \ nekem časopisu bral| 4^ o Vaših zdravilih. NaroČil setn steklenico Sevo 42 rovega kričistilea, in resnica je prišla na dan.
X
43 43 43 43 4» 4^ 4^ 43 4^ 43 43 43 4>
2eni se je povrnilo njeno nrejšnje zdravje. Zali-hvaljujemo se \ am, da izdeliuiete tako dobra zdravila. Ostajam s pozdravom
Mathias r.i>>, Crenshaw,

Ali
e utrujeni in omaram ? Uživajte
Severovega kričistilca
v okrepčilo.	Cena $1.00.

Ženske so podvržene neki slalx>sti, ki se ne more šteti med navadne ženske ne-mt»či. Ista je neke vrste izguba vsake moči.
'Severov balzam življenja
je gotov pripomoček zoper zle posledice potrtosti, hudega truda, slabosti, ki telo nenavadno okrepči. Cena 75 centov.
BriVhtova bolezen
se dostikrat prične z vod kajo vaše noge ali roke Se-li vam ne zd . da va> polagoma peša k:ika usedlina?
11 ico. Ali ote-koncem dne? 1 telesna moč Se naha ja-Ii v vasi votli t živajte takoj
Severov lek zu jetra in ledvice
iy	in v kratkem Času vam l>o odleglo,
na 75 centov in Sr.j.s.	•
Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj.
to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to


99
"Glas Svobode
[The voice op Liberty] WEEKLY
Published by The Glus Svubotie L'o 683 Loom is St. Chicago, I1H
SoiortJ »t the I'-tt Offic- »t Chicago, 111., »» Si'cnnil ClAtl Matter.
Subscription $1.50 par year.
Advertisements on agreement,
"Glaa Svobode" ltlde Tsaki petek •d velja za AMERIKO:
la col© leto ................11.60
ta pol leta ................. 75c
ZA EVROPO:
ia celo leto ............kron 10
sa pol leta ..J...'.......kron 6
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik*.
Naslov za dopise in poftiljatve jo sledeči:
'CilftH Svobode'
Loom is St. Ciiicauo, III.
Dopisi.
S ta via joči vozniki pri predsedniku.
Ker so nekateri listi nesramno lagali o s]x>menici, katero so izročili stavkajoči vozniki predsedniku Rooseveltu in ker se je tem listom pridružil tudi "Glas Naroda" — list slovenskih delavcev ( ?), sem se namenil podati objektivno sliko o ti aferi, da slovenski delavci uvidijo, kako nesramno lažejo kapitalistični časniki, tla bi pokazali organizirane delavce kot same morilce iti tako zatrli simpatije v širših, ljudskih krogih do organiziranih delavcev.
(>dbor stavkajočih voznikov, katerega je predstavil tajnik Locb predsedniku, je bil sestavljen iz naslednjih bratov: O. P. Shea, Charles Dold, J. F. O'Neill, T. P. Onimi in T. A. Rickert.
Predsednik strokovnega društva voznikov Shea je s temi besedami nagovoril predsednika Roosevelta: Mi smo tukaj kot odbor, tla Vam razobložimo položaj t* prepiru med "Employers Association" I zavezo delodajalcev) in "Teamsters Union' (unijo voznikov). Kolikor je nam znano, se je zahtevalo od Vas vojaško [»onioč, in radi tega želimo Vam povctlati svoje mnenje." Quinn je sedaj izročil Roosevelt i spomenico, katero je on pazno prečita! in sledeče pripomnil: "Jaz sem prošnjo prečita!. Konec se glasi, <la se zahteva preiskavo, preden so predsednik v ti stvari defin tivno odloči. Do sedaj se mi se od nobene strani v tem oziru stavil kak predlog. Sploh so mi pa glavne točke pojiolnoma neznane. J a. ne poznam s tuvacijc in tudi novem kakšnih korakov je treba, tla se jo konca. Le obžalujem, da v Vašem listni v takšnem tonu govorite o vporabi zveznega vojaštva. Zvezna vlada še ni od mene kaj sličnega zahtevala. A eno moram povdariti g. Shea. Pri vzdržavanju reda in miru se lahko čikaški župan monolitoma zanese na mojo |>omoe Veseli me. tla sem lahko Vam puwda" to gospoda moja. preden bi to povedal kaki drugi korjK»rac:ji.
Dovolite mi, da >e enkrat pone-v'm, tla mi je položaj neznan. Mene ni nihče naprosil, da naj jtose-žem vmes, ali mene ne smete k'"ivo razumiti."
"G. predsednik," je odgovoril < Juinn, "vzrok, zakaj smo \ am iz-ročili to izjavo, leži v tem, tla t. že dva ali tri tedne vedno kriči po vojaštvu. Jaz Vas toliko poznani, ca ne bodete vstregli ti zahtevi, doV.e: niste vso zadeva natančno preiskali."
Predsednik je odgovoril: "G. Quinn, do sedaj ni župan apeliral na guvernerja in samoobsebi je u-mevno, da tudi guverner ni apeliral na mene."
*"Dovolite, tla Vam novem," jc izjavil Sllea. "Neki od!>or je zahteval od guvernerja, naj se odpošlje zvezno vojaštvo. To izjavo so prinesli Časniki. Brzojavil sem guvernerju Deneenu, da mu dovolimo, naj imenuje preiskovalno komisijo.
(»lede nasilstev na ulici Vam pa ht)čem povedati svoje mnenje. Ke-"dar se zbere na ,ulici večja gruča ljudi, tedaj nam škodi vsako nasilje, katero provzroči kak organizi-
rani delavec ali pa človek, ki simpa-tizira z nami. Jaz mislim, da smo tlovelj izurjeni delavci v svoji obrti, da lahko trgovcem v Chicagi doka-žemo, da je v njih lastnem intere-i, a:ko nas obtiržc v službi.
Tu se ne gre za drugo, nego da se sprejme zopet v tlelo mesčaaie mesta Chicage. katere šo izj »odrinil i iz dela. Nasilstva obsoja naša organizacija sama. Jaz povem odprto, da hočemo trgovske interese mesta Chicage jH>dpira.ti, ker vemo, da je blagostau delodajalčev naš bla-gostan."
"G. Shea", je odgovoril predsednik. "Jaz priznavam strokovna društva, jaz sem tudi častni član nekega strokovnega društva. Ali strokovna društva se morajo ukloniti zakonu kakor korjxiracijc, .kakor siromak in bogatin. Do sedaj še ni nihče zahteval, tla naj precizirano svoje stališče. In če se bode kaj sliČnega zvršito, tedaj obljubim, da se bodem (»trudil, da se nikomur nc 1>ode godila krivica."
V spomenici, katero so izročili predsedniku, je najprvo očrtana zgodovina stavke z dokazom, tla so delodajalci kršili ]>ogodbo in da se je vedno zahtevalo razso'šče, katero so pa delodajalci ad priori zavrgli, dasi se je t ml i župan resno t rit« 1 i I za razsodišče. Delodajalci so radi tega zavrgli razsodišče, ker -ti se delodajalci .vedno lahko javno hvalili, da bode takoj zvezno vojaštvo tukaj, ako le mignejo z mezincem, ki l>otle vsacega vstrelilo, ki bi se upal javno protestirati proti njim. Izjavili so, tla je zvezno vojaštvo njih K°lo orodje, radi tega tudi nočejo preiskave.
"I )tii sedaj lahko trdijo, tla je razsodišče neixitrebno", tako se glasi neki odstavek v spomenici, "ako bi se jim pa nasprotno dokazalo. potem bi pa javno mnenje simpatiziralo z organiziranimi delavci in delodajalcem bi se izjalovil njih hudobni namen: uničiti unije. Ali lahko to zvršijo?
Ali je zvezno vojaštvo v resnici to, za kar ga smatrajo ti ljudje? AH ni resnica, da moč armade le sloni na pomoči ljudstva? Kaj za-more z vršit i nekaj vojakov proti celemu narodu? *
Ne da bi bili nevljudni, ali tla bi žugali, o|K»zarjaino na govor generala llenjamina F. Uutlera. katerega je govoril preti (o leti v Lo-weliti. Massachusetts, ljudstvu. On pravi:
"Ako se delavcem ^rozi, da bodo njih žene in otroci lakote umrli, tla bodo oropani njih svobode in pravic, dasi žive |*> zakonih in se ravnajo ]K> svojem lastnem prepričanju. potem je boljše, da hi bili ostali sužnji dobrih gospodarjev kakor svolxwlni možje, ki smejo le to storiti, kar jim delodajalci •redpisujc-jt>, aki> nočejo lakote tKxriniti. In na to vprašanje je treba sedaj tukaj odgovoriti.
Jaz jKiznam moč teh koqwracij. jaz |ioznani mnogo teh mož. ki so vodje, t'ni so se zmotili, ko so apelirali na silo, Ako se lxxle to orožje jioskusilo, bode postalo slabi, Vi pa močni. Oni imajo svoje tvomice in stroje. svojo ojieko iti malto u tO je njih sila. Ali Vi ste mi ene j si. Vi imate svoje pravo A rož je in baklje, in s temi hočemo tu nečuvano nesramnost izbrisati.
Takti gotovo kakor je l*ojJ in jaz živim: pri živemu Jehovi! Ako 1*" le eden teh ljudi pregnan, Vas lx> dem sam votlil in iz Lowella to na-retl 1. kar je bil pred leti — pašnik in pa prostor za ribji lov, in jaz bodetn s tem pričel, tla botlem vrgel bakljo v svojo lastno hišo. Naj le pridejo! A ker nismo mi napadalci, ne iščimo tega groznega boja,*'
Nadalje se glasi v spomenici: "Mir ne jamčita milica in armada, pač pa delavska masa. Armada ne včinkuje pomirljivo, pač pa vznemirja; armada ne more nikogar terorizirati, pač pa ljudstvo pr vede do razmišljanja. Ali lahko nekaj vojakov ostraši mase, iz katerih se delajo armade, in ki so cvet ameriškega naroda? Ali smo morda mi sužnji, da se že tresemo, ako kdo omeni armado?
Ako so delavci kaj zakrivili, tedaj naj sodi razsodišče, ne tla bi se rabili topovi in cepci, kajti vsaki delavec se bode podvrgel razsodbi. In če bi razsodišče vzlic temu razso-
dilo proti nam, dasi je pravica na naši strani, se Ixxlemo ti razsodbi
podvrgli,
Ako lahko razsodi en sam ueobo-rožen človek, čemu naj bi se žrtvovala človeška življenja, čemu se dela iz vlade komična opera?"
Tako je bilo pri predsedniku. Kar je prinesel "Glas Naroda" v 113. št. t. 1. v članku "Svarilo predsednika" je od prve pa do zadnje vrstice zlagano.
Slovenski delavci v Ameriki! Za-poninite si dobro, kedaj je delavce, ki se bojujejo mirnim jxMom za svoje pravice, "tilas Naroda" imenoval druhal.
Tako zaniČljivo se tudi najlx>lj rtueiii čikaški^čjLsmki niso izjavili o del a will, kakor ta list, ki trdi, tla je list slov. delavcev v Ameriki.
Sram jih bilo!
J. L—it. unijski voznik.
Olencoe, Ohio. Cenjeni sodrugi!
Dovolite mi malo prostora v "lil. Svobode",' da okrcam zopet malce "duhovitega" pisatelja newyorske kronike v največjem (?) slovenskem dnevniku, ki se vprav robato zadira v zavedne delavce, ki slučajna niso imeli Itfriko časa kakor on, da bi trgali svoje hlače jk> šolskih klopeh; ali pa študirali "lebljajtar-sko" univerzo v Zagrebu, ker so morali že v naj nežnejši mladosti trdo delati, ako so hoteli samega sebe preživeti.
Ako nismo slovenski delavci tako tlobru izurjeni v delu s peresom, kakor smo s krampom, lopato, kla-di\otn ali kakim drugim orodjem, tedaj nismo to sami zakrivili, ampak zakrivila je to kolikor toliko slovenska buržoazija, ki se preti avstrijsko vlado vedno po trebuhu valja, zakrivila je to današnja družabna kapitalistična uredba, s katero se nalašč hoče delavne sloje olnlržati v duševni temi, tla bi za frakarje in kutarje vseh narodov za vedno zorela pšenica.
Ako nismo zmožni tako sukati jH.'ru kakor orodje, še s tem ni dokazano, da st» le frak ar j i in kutarji edini ljudje, ki imajo zdrave misli in r.najo logično misliti.
Ako bi hoteli le pobirati uelogi-ko. katero g. Sakser v svojem največjem ( ?) dnevniku vsaki dan i>o-nnja slovenskemu trpinu v Ameriki, jtotein bi imeli toliko- gradiva, da bi kdiko le z brezmiseluimi, jh> |M>lnoma nelogičnimi zaključki |x>l-nili predala največjega šaljivega li--ta na svetu.
Sploh pa g. Sakserju ni treba izdajati kak j>oselx'n šaljiv list. Do danes nam j>o|>olnoma zadostuje njegov največji (?) slovenski dnevnik. ki je txl prve vrste pa do zadnje smešen, kakor so smešni ljudje, ki ga urejujejo, ki mislijo z navadnimi pravljicami, vsakdanjim: frazami iu neumnimi šlagerji poneum-niti*slovenske delavce v Ameriki.
Ako bi g. Sakser le enkrat gledal, kako trdo mora delati slovenski trp 11 v rudo in premogokopih, v rut loti »pilti icali in družili raznih podjetjih za cent, potem bi gotovo bil družili misli, ako ima v resnici srce za svojega brata Slovenca — prepovedal bi svojim urednikom pisati pmti delavcem in njih težnjam.
Morila se motim?? < i. Sakserju dam edin svet. N'ikar naj preveč ne napenja strune, ker bi znala počiti. Morda pride kmalu čas. ko botlo slovenski ameriški delavci txl-prto rekli Sakserju: Aut aut! Ali z nami, ali proti nam. Povejte odprto!
In takrat bode g. Sakser prepoz-110 za voziti 11a drugo |>ot. Mi nismo nevoščljivi denarja, katerega orsle zaslužili od delavcev, pač pa se ne pustimo zasmehovati od nikogar.
Mesto da bi s svojim dnevnikom tolmačili vsa važna, kulturna vprašanja, ki pretresajo ves civilizirani svet, pa napadate organizirane delavce in priobčujete članke, s katerimi vi slovenski narod v Ameriki tirate direktno na kriva jKrta. In tu imenujete vi kulturno delo.
Cas ni daleč, ko bodo slovenski delavci v Ameriki imeli svoj dnevnik in takrat g. Sakser bodete pa lahko ponujali svoj list le še histeričnim tercijalkam.
Vsem svobodomiselnim rojakom širom Amerike |>ozdrav, "Glas Svobode" pa obilo ranočnrkov.
Nace ŽUmberger.
OBLEKE ZA ODRASLE IN DEČKE
Za to sezono, pririKlili smo za v pregled in prodajo izvrstno skladišče raznih oblek prve vrste. Za nizko ceno si nabavite fiuO blago. Cene so OH 85.0©
»0 $20.00	r	v J,
Vogal Blue Island Ave, in 18 ulice.
JELINEK A: MAYER, lastnika.

4

Alaska Puget Sound Columbia River Yellowstone Park Portland Imposition
via
NORTHERN PACIFIC RAILWAY.
Zn cene in informacije pišite C. A. Mathews, Gen. Agt. Pass. Dept., 208 S. Clark St. Chicago, III Pošljite <icent >v zn knjižici) "Wonderland 1905" in 1 cente za "Levis and Clark" brošurieo na A. M. Clelantl General Pas«. Agent. St. Paul, I^HIHHMaBHHaHHHiUil'^Bl
r«''jtzsrairtP"
365-36/ Blue Island Ave. na vogalu 14.: ceste.
S\etovnoznnni trgovci z obleko zn uiož-ke'in dečke. V miši zalogi so naprodaj pomladanske obleke najrazličnejšega kroja. DelttJJsolidno, blago trpežno, cene pa nizke.
Možke obleke od »6.50 do »33.00
Površniki od 88.50 do »18.00
Obleke /a dečke in otroke otl SW.oO do 87.50
S it H zelene varstvene znamke za vsaki komati, kateregajkupite.
Obiščite nas in prepričajte se.

___________

teiSii^i

Slovenska Narodna
Podporna Jednota.
p«.
Nadzor, niki:,
Porotni odbor:
Bolniški odbor:
Anton 1'resern »t. 70(5.
n sedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik: John Stonich, 55!l S. Centre Ave., Chicago. 111. Podpredsednik: Mihabl Štrukelj, 519 Power Str., JohuBtown, I. tajnik: Martin Kqnda, H8H Loomis St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Pethic, tiHiJ Loomis Str., Chicago, Til. Blagajnik: Fkank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111.
Dan. BadoVINAC. P.O.Box 198 La Sollorill. 1 John Veršcaj, t>74 W. 21st PL, Chicago, 111. 1 Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, III,
Jos, Duller, 7 Walker Str., .lumosville, Wis. Martin Potokar, 5t>4 S. Centre Ave., Chicago, 111. I Mohor Mladič, (>17 S. Centre Ave., Chicago, 111.
I John VerSčaj, 674 W. 21st PL, Chicago, ill. { Jos. Duller, 7 Walkeri.tr., JnraesviTlo, Wis. j Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111.
Odbor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja bo vso Slane, ki imajo vprašanja doodborn, da pravočasno dopošljejo svoje dopise prvemu tajniku.
VSE DOPISE naj blago vole d ruštvoni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Pristop.
Društvo "Slavija" št. 1 v Chicago, lil.: Ivan S tebi a j št. 8J8.
Društvo šteje »58 udov.
Društvo "Triglav" št. 2 v La Salle, 111.: Štefan Miaijau št S!H : Frank Luzar št. S«t2; Florijan (irile št. MHI. Društvo stojo 1»2 udov.
Društvo "Danica" št. 22 v Trimountnin, Mich.: Anton Skufea ts7«>; Frank Štimac št.HHO; Jakob Kolar št. 88lj Anton Klobučar št. 882: Peter Matkovič št. 8851; Josip Abramovič šf. 8H4: Josip <»zanič št. 885; -loBip Ožanie št. 881»; Anton Lisar št. 887; Mihael Ožanio št. 888; Anton Klarič št. 88l.»; Nikolaj Mrvaš št. SIKi. Društvo stojo 34 udov.
Zopet sprejeti.
Društvo'-Slavija" št. 1 v Chicago, 111.: Fortunnt Cepuder št. 51. Društvo šteje ♦>'.> udov.
SuNpenilovaiije.
Društvo "Slavija" št, 1 v Chicnga, lil.: Društvo šteje (58 udov.
Društvo "Triglav" št. 2 v La Salle, 111.; Mihael Raeič št <14: Karol Pirh št. 7lJ; Martin .lenfikovec št. <535. Društvo šteje 8» udov.
Društvo "Adrija" at. 3 v Johnstown, Pa.: Frank Meden št. I;J:<: Anton Obreza št, 124. Društvo šteje 4!» udov.
Društvo "Naprej" št. 5 v Cleveland, <).: Frank Pečjak št. 420; Društvo štej«' 15 udov.
Prestop.
Od društva •• Bratstvo Naprej" št. v Yale, Kans.: k društvu "Orel" št. 19 v Stone City, Ivans.: Ivan Šare št. 294; Ivan Bonifer št. 295; Ignac Pečnig št. 29r». Prvo društvo šteje 7.*> in drugo 30 udov.
•	MARTIN KONDA, I. r. tajnik.
* * * * * ♦
Vsem tajnikom "S, N, P. Jednote'.
Obvešča se vse tajnike S. N. P. J,, da naj pri obračunanju naročenih tiskovin pošlejo denar direktno upravništvu "Glas Svobode" ne pa blagajničarju jednote.
Pri mesečnih obračunih naj bo vselej pri vsaeetuu bratu zapise na mesečno poročilo pod rubriko knjižna št. lo certifikatna številka, ne-pa kaka druga štev. ker jo mnogo bratov enncega krstnega imena in priimka.
Mesečno poročilo naj bo pošlje vsaki mesec do 15 tajniku jednote, da je mogoče redno in točno vpisati mesečne doneske in druge pristojbine.
Vsa društva, katera žele imeti društvene znake (gumbi-\ se obvešča, da so bodo ista takoj razposlala, ko jih tajnik jednote dobi od tvrdke, pri kateri so naročena.
Vsa društva, se opozarjujo da volijo takoj delegate za glavno sborovnnje jednote, ki bode v mesecu septembru tega leta in dopošljejo njih natančne naslove tajniku jednote. Glede volitve opozarjamo vsa društva na .*> poglavje čl. 10, II, 12 in 43 društvenih pravil, ki »e glase:
ČL- K). Društva broječa 25 članov, imajo pravico poslati enega zastopnika; če imajo nad 100 udov dva; nad 20<> udov tri itd. Društva ki štejejo manj kot 25 članov, pošljeti lahko dve društvi vkup enega delegata, vendar pa morati imeti skupno 25 članov, ker bi itinče jed not ni
etroški j)rovt*č narasli.
Čl. II. Delegat, ki je izvoljen in odposlan od dveh društev, mora prinesti k sabo verodostojna spričevala od obeh društev, da je pra-vilnno izvoljen.
čl. 42. Le ona društva, ki s<> preoddaljena od kraja, kjer se vr-sigeneralno zlM»rovHnje, imajo pravico biti zastopana p<> kakem pooblaščencu, ki pa mora biti delegat ali uradnik jednote
ČL 43. Društva, ki ne pošljejo svojega odposlanca- in ne da jo nikomur pooblastila, imajo pravico dati pismenim potom kake nasvete in predloge, kateri He potem na glavnem zborovanju od navzočih dele gatov razpravljajo, sprejmejo ali zavržejo.
Vse delegate za glavno zborovanje jednote Be opozarja, da so že dne 4. septembru zvečer v Chicagi, ker se lxxle isti večer vršila pred-konferenca in ker je osrednji odbor na zadnji seji sklenil, tla se prične glavno zborovanje jednote z dnem 5. septembra ob 8. uri zjutraj.
Pravila so pošla. Ker ho bodo pravila na zborovanju jednote v septembru v marsičem spremenila, se prosi vsa društva, da i »očaka jo do glavnega zlxirovnnja in se tako prihranijo nepotrebni troški.
Se enkrat se opozarja vsa društva, da morajo doposlati glavnemu odboru jednote jamščine svojih zastopnikov, ker druguči se po društvenih pravilih nesmeizplačevati bolnišnonli katerodrugopodporo.
Končno se opozarja VBa krajevna društva, da pri novo vstopiv-sih udih glede vplačevanja prispevkov ta troSke zborovanja jednote iitotako posto[wjo kakor pri starih članih. (Glej 24. poglavje, čl. 29).
Z bratskim pozdravom
IVAN STONICH,	MAKTIN KONDA,
predsednik.	tajnik.
sva moderno urejeno gostilno na 156 Displeine ulici in voglu Justin Ave-
kjer bodeva točila pivo prve vrste, pristna nabavna vina
In Izborilo žganje.
t
Unijske smodke na razpolago. '
V obilni poset se priporočava vsem rojakom, bvatn
Jakob in Jo/o
5 Polansok.
Na prodaj
jK»sestvH proti takojšnjemu plačilii ali na obroke.
Vprašujte za imenik.
J. F. Stepi na,
Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev.
352 \V. 1 sth St. Chicago, III.
Kasparjova državna banka.
m Blue Island k. Chicago, III,
plačuje cm] vlog I. jan. pit 30 jim. iit od 1. jul. pa do 30 dee, j>o 3 odstotku obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja «e tudi vozne listke (šifknrte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
ZASTONJ POBITE!
Krasen šopek cvetlic z vazo pri M. KARY, 760 j »ž. Halsted ulici
Pridite in kupite par čevljev ali Bohrt'V za en dolar, ako nočete kupiti dražjih, pa že dobite krasen šopek cvetlic z vazo. TO V KIJ A LE ZA MESEC MAJ.
Moja zaloga čevljev je popolnoma gotova, pokažem vam lahko najnovejše vzorce za to sezono. Vsi čevlji lično delani iz najboljšega blaga.
Žennski rmeni ali črni Ox-ft nc fard čpvlji naprej od... .... ..'''tu »o trt Ženski Pat. Calf ali Oxford ffi cn (Pt.uU čovlji od.................vliUU
Moški rmeni ali črni Oxford ffi
čevlji na pri'j od...........
Mozki Put. Calf ali Oxford
čovlji naprej od..........
Možki čevlji za delo naprej jj rjjj
Možki šol n i iz platna ali us- nn
nja naprej od.............
Rmeni ali črni čevlji za deč- nn
ki* naprej od.............."""
Deški solni različnih vrst naprej od
Nc
29c
Ženski čevlji za delo naprej j| jjjj
Ženski šolo i raznih vrst naprej od...................
Sokolski solni s podplati iz in-
gumija j k)................
Čevlji različnih vrst iz plat- nn na naprej od..............
M. KAKA, 700 jnž. Halsted ulica, med 19. ulico In 19. Pl.
Hermanekov Angelika balzam jc najboljše krepilo.
Kod ar telo slabi in se njega moč čimdnlje boljinbolj zmanšuje tedaj potrebuje želodec krepila za prebavi jen je, da ojači čreva in ledvice.
Hermanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož. ki so potrebne za ojačonje telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postaja razkrojeno, telo ne dobiva dovelj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno je boleznim, nervoznosti, slabemu prebavljonju. izgubi slasti do jedil, nespečnosti.
Poleg se pa prikazujejo še drugo bolezni, ki imajo svoj izvor lo v slabi krvi, n. pr. mrzlicn. Hermanekov angeli k a balzam je naj-boljši kričistilee in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi.
Cena 75c; po pošti 85c.
Izdeluje in prodaja edino
J. €. Hermaitek, lekarnar,
585 So. Centre Av. Chicago III.
VH
Posebno privlačna razprodaja Kola-Cekovega raznovrstnega blaga
■ta teden..
Ml Vas opozarjamo na nase prve vrste blago, katero proitajamo po najnižji coni. He Vam Izroči premljskl Kupon. Hranite Jih!
— Ako le za 5 centov kupite,

Otročje fino pletene nogavice — črna barva garant Irana. bre« robov. Me-r.i: Od .* do to-j.. Navadna cena 13^c /a |»ar.	^ s-*
Sedaj le ...................... 1 W
Fina spodnja krila 1/. najfinejšega blaga. i>elo Učno In trpežno. Na-vadna cena »ti. Sedaj stane PA komad le .................J »J V
Ženske bluze iz japonske svile —
bele alt, črno Imrve, fino okraftene. Navadna cena »4.0«. (£ C% QO Stane sedaj komad .....
Ženska spodn'a krila Iz finega "glnghama". Slane /1 Si-1 Komad .....................'"tt-JVi-
Fini slamniki za dame — lopo okrašeni. Navadna ceiui od $:!."»ii0 do »4.50. Sedaj
so | k) ...........
$2.75
Slamniki za dame najrazličnejše W<»do. Nekateri vredni »2.98 "I OQ l'.» '.n lian i ceni lo .........l»Oz
Obleke za dedke — <*l do 10 let —
mornarskega, ruskega ali kateri druzega kroja — modre, črne ali rjave lian e. VsaJka dl CA I obleka stahe le....... ipcJ.Ul/
Čepice za dečke in mladeniče —
Autos. Norfolk. Golf aH *4Hc Eaton — stane komad le
Fino volneno blago — :!8—4". palcev široko v najrazličnejših tmrvah In vzorcih. CQp Slano jard le ..............OT^V
Jd. široka japonska svila — najbolj-So bliuTo za^ obleke In bluzo. Stalna cona 7"»e .Jd. l'o znižani CCp ceni lo ....................OCyW
Importirana francozka svila "muli"
— posebno vporaUna za bluze In ob-loko — se lahko ihto. c ap Stane Jd .................OvFW
"Voile" iz pavole — za obleke, bluzo in spodnja krila raznih vzorcev— modro all rjave barvo, 1 Q (/'/» Navadna cona 2L'c jd. Sedaj I A v
Fina zagrinjala ltelte ali "kreme" barvo. Vsaki par vreden »n | QQ PrcMlaJarn«) sedaj par.......I« J O
Linoleum — i m port Iran. dva Jd širok — okrašen s fin lini risbami. — Vreden »1.35 jd po dolžini. QQp Sedaj le .................... O7C
Namizni prti iz damasla — 2 Jd široki. srebrnobole barve. Jd vreden »1.00. Stane sedaj le ..............
Serviete
tucat le
79c $1.50
Namizni platneni prti. Mora: Od K— 1. Jako oktisno delo. Stalna cena »1.50.
Sedaj tkomad le.......
98c

Prodajalec STONICH, vprašajte po štev 22.
eeAfTžb.
559.56A563 -^565 3W£ /51AND AVE*
Novo klorikalno pijavke vznemirjale zadnje dni našo belo Ljubljano. Ni dovolj, da ima far ška bisaga dovolj stalnih dohod kov, kakor mašo, odpustke, lm*ko vbdo, sedaj so iznašli ti prijatelji ljudstva novo sredstvo izpesnvanja JSiinno jo, da jo 'katoliška tiskarna oho,i najbogatejših klerikalnih pod jotij, monopolizerali so si samo ob Bebi umevno tudi molitvenike. Toda to ni najhujšo. "KakiApa spe-Sati to ogromno nmožico"duŠevne-ga" berila meti nasi' ljudstvo. To je jo jako poreče vprašanje, če so i>o. misli, da jo molitvonikov že toliko, takorekoč za "svinjo futrat1". V Ljubljani pa biva motim buča, ki ima naslov rimskega doktorja, ime pa mu jo Gregor Pečjak. Ta jo spisal knjigo: "šolski molitvonik po katekizmu inobrodnih knjigah." Založil knezoškofijski ordinarijat. Tiskala "Katoliška tiskarna". Cena SO vinarjev. Dosebaj je bil vsak molitvonik dober seveda če je bil potrjen od škotijstvn, a sedaj —V CujtnoITodni so prihajali iz šol domov dečki in deklice s zahtevo, tla mora vsakdo imeti o-menjono knjigo, kajti "gospod ka-tehot so rekli". Ako se jo dejalo n-eeneu, da so tudi tlrugi molitvoniki" šo za rabo, tedaj je začel milo ih-teti rekoč, da so gospod rekli, če 110 kupi molitvenika, bo izključen. V drugih slučajih so jo .celo grozilo, da otroci no opravijo sv. obhajila, če ne kupijo molitvonika v "Katoliški bukvami" /ji 80 vinarjev. Ta gonja za nakup so jo uprizorila po vseh ljubljanskih šolali brez izjomo (desko in dekliško) od katohotov. Celo na gimnaziji je Pečjak sam toplo priporočal knjigo. Ista gonja jo bila celo na o. kr. vaduici. Ako so pa pomisli, tla so knjigo natisnili v 115.000 izvodih, bo ni treba čuditi, da so celo šolo vprogli, tla se mora ta literatura razpečati.
Neki družinski oče ima pot šoloobveznih otrok. Vsi ti so prišli doiqov ter zahtevali vsak po NO vin. za knjigo. Ubogi oce bo jo branil plačati skupno 2 gld., a kaj si moro pomagati, plačati, mora, da no dobo otroci v šoli nezadostno, oziroma eolo tla ne bodo izključeni (?), seveda pop ne premisli ker jo sit — družinski oeo pa—stradaj za pope. Farji v stari domovini pa žo ros pončejajo, kar hočejo.
— Beračenje za šonklavško cerkev. Senklavško cerkev v Lju bi jat i i hočejo popraviti in jo njeno upraviteljstvo obelodanilo v "Laib Ztg. in "Slov." prošnjo, v kateri berači za inilotlare, <hi so bodo moglo priprave primerno izvršiti. V tej prošnji se sklicuje zlasti na potres, ki jo prod desetimi loti navidezno sicer malo poškodoval cer-kov, čo bo pa stavba natančneje po-gloda, j*1 P-1 napravil ogromno ško-' do na starih umetninah. Tako prošnja. I ?praviteljstvd so sklicujo i na potres. Ali so pa isto upravi ; teljstvo šo spominja, kako bo jc po i potroBU po cerkvah pobiral denar za ljubljansko prebivalce? Mnogo! bo dobili duhovniki darov, a ljub-1 ljansko občinstvo ni prejelo niti solila tistih pobiranj. Vso jo ostalo [ v dnhovski bisagi. Naj zdaj iz tis-1 tega denarja, ki ga ni bilo, jiokri-; jejo stroške za popravo šonklavško j cerkve, pa jim bo šo ostalo precej, j Pa ko bi toga denarja no bilo, saj ima cerkev čo milijone drugega denarja in ni troba tarnati, danav-l daja upraviteljstvo tesna skrb, da no bodo zadostovali prihranki za nameravano popravo. Pomislimo j samo, koliko hiš ima duhovna goa j poda v Ljubljani: skotijo, Medja-tovo hišo, Ovijačovd hišo in druge hišo, ima korarsko hiše. ki so na vsak način vredno mnogo tisočakov j Iz teh dobi upravitoljstvo brez po-! sobnih težav toliko, kolikor rabi za popravljanje cerkve iu ni treba i
pritiskati pa ljudski žep, naj .pomore bogatinki. 1 n koga' naj no o-bide sveta jeza. čo sliši o tem beračenju in ve, koliko svoto nesejo manipulacijo z različnimi testamenti. In čo bi res no imeli ničesar, naj ljubljanski akof odpre svojo blagajno in odrine par tisočakov. Težko mu to no bo. ker vleče letnih :{0.(KK) goldinarjev, poleg tega jo pa so vsako leto dedič najmanj 50 tisočakov, j Skrajna umazanost jo torej to beračenju okrog ljudi, ki bi.si morali pri trga vati težko zasluženo skromno Jirano, tla bi pripomogli, da bi farji toni lož j o drli in ponoumnevuli slovenski narod- Šonklavško cerkev naj prt popravijo' z lastnim tlotiarjom farji. Kdor liočo hišo za svoj "kšeft", naj si jo tudi sam sezida ali pa popravi,
— Oj ta čistoBt. V Kranjski gori so orožniki aretirali šest <is.-Ip. ki so storili neko grdo hudodelstvo. V zvozi s tem dogodkom jo neko Šolo 12 let staro dekle. Med areto-vanimi osebami so trije člani Marijine družbe.
CHICAŠKE SLOVENCE
opozarjano na mlajovo veselico z gledališko protlstavo, koncertom iu petjem, katero priredi žensko poporuo društvo "Ilirija11 v soboto zvečer 27. maja v Narodni dvorani 587 S, Centre Ave.; opozarjamo tudi oe. občinstvo posebno na ko-račnico "Ilirija", katero je poklonil g. Smotlaha ženskemu podpornemu društvu "Ilirija"
Obilo zabavo bode mudila tudi veseloigra "Pob ali Krofi iz Kranja", pri kateri nastopi naslednjo osobjo:	1 Petrie.
Tomaž, kovaški mojster G. J. Polonioa, njegova hči ga. Moden Matice, pomočnik g. F. Cdovič (irabož, odrtnik g. F. Stouich
Nežika, potiuja iz
Kranja	ga. K Stouich
Na veselici sodelujeta tudi slov. del. pevski zbor "Orel" in pa češki pevski zbor "Fordimnd La Salle". PriČetek točno ob S uri.
Vstopnina 2.">e za osebo. K obilni vdeložbi vabi
Odbor
Stone City, Kans.
Nesreča, ki nikdar no p^iznuje, je zopet zahtevala svojo žrtev. Brat Andrej Rošič. član društva "Orel" št. PJ S N P .1 jo v premogokopn ponesrečil tako nesrečno, da si je zlomil križ. Sedaj jo siromak v bolnici, kjer so zdravniki /.vršili na njemu operacijo, da ga ohranijo
pri življenju.
Jaz opozarjam vso rojako-trpine, ki delajo v prempgokopih iu rudnikih, naj IhkIo oprezni pri delu. Po-sobno takim veljajo mojo besede, ki bo so toga |kih1ii prijeli šo le v Ameriki, kojim niso nevarnosti, ki prete protnogarju ali rudarju (>od zemljo, tako obširno znano kakor izučeuoniu delaven.
Končno opozarjani vse rojake v naši okolici, naj vstopijo v našo delavsko organizacijo, v S N P d.
Pozdrav vsoti bratom, "Glasu Svobodo11 pa obilo naročnikov.
Mih. K h ■ novšek. predsednik
h
jiosljoto denar v nt aro domovino, obrnite ko zaupno na M. V. Konda-ta, <»s:i Loouiis Str., Chicago, 111.
Rojaki v Olovelandu in okolici ixfzor!
Notarska pisarna.
Izdelujejo se vsa notarska dola (Vollmacht), kupna, dolžno pisma, prošnje radi vojaščine itd. Oddal jeni rojaki dobe piSmetiu pojasnila brezplačno proti odškodnini pošt-
nini>- William Sitter
2<» Franklin Extension
Lakeunod, Ohio.
Import .i run tobak iz stare domovino. V zalogi imam po 7, 8, K5 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-sko. cigareto. J. V0K0IJN, 541 Blue I si ml Ave.
priporoča bratom Slovencem svojo llBIVNICO. !ilM) \Y. IS. St, Chicago.
Največja slovanska tvrdka
K mil Bachniaii,
580 So. Centre Ave. Chicago.
i/dolnjo društveno znake, gum-bo, zastavo iu drugo ptrobščino.
S?-51
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakonl po Zdr. državah, onim v Chieagi iu drugim pookolioi naznanjam, da točim v svojem novourojo-uitn "saloonu11 vodno svežo najfinejšo pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Ptujsko smodko na razpolugo. Vsaco-tnu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk so vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
'•17 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III,
%_S
Edina vi nama, ki toči najboljše kalifornijska in import iratut vina. Kdor pije našo vino, trdi. da se ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
Kdor se želi učiti in naučiti ?
angleško brez učitelja
naj si nabavi najnovejši
Slovensko—angleSki—rečnik.
Knjižica jo jako razumljivo sestavljena, polog angleških lie-Bodi nahaja so pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižico jo žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi.
CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite i>o Money Ordorju ali pa v znamkah na naslov V. J. liubelka, P. 0. Box 7 44
New York N. V. ,

V»
♦
t
z *
£
i 4»
: >
#	v
♦
Stojte in mislite!
Česar potrebujete za redno življenje?
IZrak in hrano!!!
Vi no morete živeti brc/, njiju. Gotovo sto tako pametni, da imate zraka, kolikor ga morate dobi. ti \'i kako jez hrano? Vi veste, da želodec odpove hrano, ne glede na to jtr-li dobro pripravljena.
TO POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU.
Kakor hitro so Vam povrne BlaBt tlo jela, že se jjooutite dobro.
Trinerjevo, zdravilno, grenko vino
je edini pripomoček, ki ubsalutno pomaga v množili slučajih. Ta h-k i>ovme in pomnoži pre-bavno moč želodca i" ere v, in včinkuje tako blagodejno na te ožgane, da lahko prebavljajo najtežja jedila. Vi veste koliko jo življenje vredno, ako lahko jeste vso, kar je Vam všeč, ne da bi Vam škodilo - veste tudi kakšne muke so, ako no morete vživati hrano no vsled revščino, ampak vsled bolezni.
r t
Trinerjevo zdravilno grenko vino
ohrani življenje za mnogo let, ohrani zadovoljnost. ohrani zdravje, ohrani moč,
se lahko daje otrokom, zbirčnim gosjiodičiinm, močnim ljudem, starim ljudem.
To vitto jo najboljši pripomoček proti vsem želodčnim, krvnim in živčnim boleznini. Dobiva ho v lekarnah iu boljših gostilnah.
7\)\) So. Aslilan Avenue
JOS. TRINER,
J U
Chicago, Illinois
S V A It I L 0 : Mnogo ljudi ponareja ta pri|)omoeek jkmI raznimi imeni. —1	Ako hočete imeti pravo grenko vino, zahtevajte Trinerjevo.
Trinpripu hrinipvpr i,,m VBaki.llun ve*prijak,ljev: kt'r je nošnarod prišel do
llluljuV UIIMJGiuu prepričanja, da jo najpristnojši in najmočnejši.
Na<l 30 let so jo obna&al Dr. R1CHTERJEV
SVKTOVNI, PRKNOVIJKNI
ii
SIDRO
jt
Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. & A A
Dru/.hinfiUe in društvene skupim-. Ženltovunjske in otročje slike so naša sperialitefa. ('ene primerne in solidne.
391-393 Blue Island AveT^vogaT 14. PL
Telefon Canal 287
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd.
,in razne renin at IČno neprilike.
SAflO i 2Set. In flOct. v vaeh lekarnah ali pri
F. At Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
RAZNO.
LIEBICH Slovenski fotograf
poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah.
80 Ml Euclid Ave.
CLEVELAND, O.
POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM!
ZAMOUE DATI SAMO
Dr. E. C. Collins, M. I.
ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu iff najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako beiezen, popoinoma in temeljito spozna.
Zntora), rojaki Slovenci, v Hlučnju da Vam Jcs trobil auJrtivnlAko pomoči vi»m ml priporočamo .samo In udlno lo tc^n Hltivnti){ti In lzkuionogo zciriivnlKO.
ker so nijeden drugi zdravnik no more ponašati m tako uspešnim zdravljenjem kakor on. ATnn atn urtr rim	ker on jedlni pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega ož-
il/ NRAVI V\F Rill F/N dravi vse molke in žensko bolezni bodisi akutno ali pa zastarele (kro-
ux.uim 11 iUL UULLi.lllp Uj5nej4 to tudi jamči za popolao ozdravljenje vsoh bolezni j, kakor:
bolezni na plučali, volt in i, bolezni v hlajenje, naduho, vilno prebavljanje
roido), grižo ali pr „ ,_________,________________;	v,	,	,
občevanju, polucijo, nasledke izrabljevanja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglusenje, vso bolezni na očeh, izpadanje las, lusko ali prh na glavi, srbenje. lišaje, mazolje, turo, hrasto in rane, vso ženske bolezni na notranjih organih, nenraatečni, glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi'vso ostale notranje in zunajuo bolezni. On je prvi in jedrni zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vso tajne mo/ke in žensko spolne bolezni, kakor tudi „silllis", točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ui treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni. Ktere Žensko trpe na takozvanem mesečnem nered n, ing se takoj do njega obrnejo.
BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje:
Ozdravljena od akutne bolezni žen-Bkih organov — narodnega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčno bolezni.
Slavni gospod I'rofesor I
i
Naznanjam Vam da sem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila so mi za-dostavala za popolno ozdravljenje — mojo težko bolezni vsled katere sem trpela nad tri leta in katere ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno .se Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker si o v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik.
Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna.
Man Hegler
Bohemian Ave 12:10 ________l'ueblo, Colo.
Ozdravljen od kronično bolezni želodca in notranjih prebavnih organov.
Cenjeni gospod profesor!
Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih jtopolnoma ozdravil ni sem zdaj čisto zdrav in vesel kakor poprej in delam že on mesec. Vara pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Anstriji.
Slovenka : M. IIEGLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo.
Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor.
Johan Strah. ^
Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-slivqe ozdravijo pri našem slavnem zdravniku.
Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišito natančno vašo Im>-lezen navedite sturoat in čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta-Ie naslov:
Pri občinskih volitvah v Ce-loveu BOBoeijalni domokratje prvi-krat zmagali. Mod socijalno-demo-krationim kandidatom sodmgom Arnoldon Riesojem urednikom časopisa " Volkswille" in med nemškim nacionaleeui Rudolfom lian-disehon je bila o/.jii volitev, pri kateri je bilo oddanih li(5l soeijalno demokratičnih in 200,nacionalnih glasov. Vsled tega jesodrug Riese izvoljen. Tako koraku soeijaliia demokracija povsod od zmage do zuVtlge.
Lov na duše. "Izraelitična unija" na Dunaju jo na svojem občnem zboru razpravljala o slučaju, ki je volcpoincmben, ter ob-,, seva katoliški klerikulizeuis čudno svetlo!«*. Dne lil. marea t. 1. sta prišli k židovskemu trgovcu Leonu Weitnmnu v llusinlizinu (nil On-lišketn) obe hčeri Hodnijskoga pisarja Morinowskegn, ter sta rekli trgovčevi štirinajstletni hčerki, naj pride k učiteljici PistkowBki. Deklo je slo, pase ui več vrnilo 1'isarjevi hčerki in tudi učiteljica zatrjujejo, da ne vedo ničesar o dekletu, dasiruvno so jo videli ljudje še popoldan v njih družbi. Od sosedov seje pa izvedelo, da RO bili dekleti in učiteljica že prej pripravljeni in so pomagali deklici pobegniti. Tajnik "Inije", kise jo odpeljal v 11 usiatvn, je pa iz. vedel, da se je peljala isti dan neka usmiljena sestra iz Ilusiatyna v Krakov, pa da je med potom vzela dekle seboj. Krakovski samostan usniiljeiik je igral že večkrat lilogo pri diiBolovih in zato jo sumiija, da so židovsko deklico brez zunnja njenega očeta odvlekli v samostan, zelo opinvičena. Značilno je, da državne oblasti doslej št; ničesar niso storile, da bi našle sled dekletov. "1'red samostanskimi durmi je konce državne moči...."
Vsled versko blnznost i se je usmrtil v Bruslju v cerkvi redom p» toristov grški duhovnik Borremaus med mašo. Prerezu! si j«* vrat. Prisotne jo jKiskropila njegova kri.
Značilno pastirsko pismo zuauega kreinonskega škofa liano* mellija kroži v obliki brošure po Italiji. (iledečastenja Matere bož-in svetnikov piše škof: "Žaljivo je za kristjansko čustvo in za naravno pamet, ako Be Mater boSjo in nekatere svetnike časti enako kot Kristusa". Potem kritikuje praznoversko časteiiiesv. Antona Pudovniiskegn in nekega jsv. I5ks-spodifn. ki se baje bavi s posebno nujnimi zadevami. Škof dokazuje, da je ta svetnik popolnoma izmišljen in [sicer jo bil rimski kardi-nalid vikar ki je novega svetnika toplo priporu č a 1 vernikom v čaščenje. In tega gc-uendnega kardinala ter druge duhovnike škof Boiiotnelli ostro opo-strotira s stavkom v svoji bnnuri: "Ne Batno,da so ljudje, ki verujejo v sv Kkspedita, marveč so tudi taki, ki takšno čaščenje finančno izrabljajo in končno še taki, da da-jejo dovoljenje za izkoriščanje." Nadalje pravi, da je umevno, da v Itairji izobraženi in vsi višjo stoje« či ljudje vseh krogov in stanov nočejo ničesar vedeli o cerkvi. In zakaj? K'-r je večinoma mešanica brezmiselnib obredov in običajev1 ki brez pomena zabavajo ljudstvo ter žalijo zdravo človeško pamet.
ponriveril. Prvo sodišče jo obdolženca obsodilo v denarno kazen, vzkliono sodišče ga jo popolnoma oprostilo, kajti tožencev zastopnik je dokazal, da je župnik Blonde cerkveni denar porabljal v svojo namene, akoravno je nekoč dejal, da, če bi se to zvedelo, bi se mu žaltavu godila. Jako značilna jo bila izjava nekega obličja Kotim, Ui je nastopil' kot priča pri tej razpravi. Pred svojo prisego jo izjavil, da bo on poti prisego izpovedal ravno nasprotno tega, kar jt* župnik Hlonde svoječasno tudi pod prisego izpovedni. In ros je bilo tako. Iz tega pa sledi, da jo eden izmed teli dveh rimskih duhovnikov po krivem prisegel, naj si bo potem ta ali oni. Obravnavava je pa tudi dokazala, lin jo župnik lilonde v spovednici n. pr. na nekega pritiskal, naj se orgatiistu črta njegova plača 40 mark pri ve-Sporah iu znesek obrne za nabavo rožn. venca itd.
Slovenci v Chicagi pozorl
Slovenski socialistični klub ima svojo društveno sejo v nedeljo dne 2<N maja t. 1. ob li nri popoludne v 'Narodni dvorani' .">S7 S. Centre A.
_______Odbor.
Ozdravil je od kroničnega katarja
Nekateri slučaji želodčnega kroničnega katarja so zelo trdovratni injihjejako težko ozdraviti. Mi smo radi tega hvaležni za svčt, da lahko ozdravimo to mučno bolezen '•.laz hočem le povedati, da som s Trinerjevin, zdravilnim grenkim vinom ozdravil kronični, želodčni katar, ki me jo dlje časa mučil. Zdravil me je zdravnik in povžil s-.'iii mnogo zdravil, ne da l>i ozdravel. Nu zadnje sem poskusil Trinerjevo, zdravilno, grenko vino in kmalu so ini je vrnilo zdravje. Sedaj sem krepak, použijem in prebavim lahko tri južiue na dan. Moja dolžnost je, da priporočam vLakomur ta izvrsten pripomoček, ki trjie vsled želodčnih bolezni. Jos, Suboi, ha Orange, Tex. "Pri želodčnem katarji in vsaki drugi bolezni, ki se pričenja z izgubo slasti do join, jc najboljši pripoipoi ček Trinerjevo, zdravilno, grenko vino, ki v tacih slučajih gotovo pomaga.
Ako rabite ta pripomoček, se ubranite marsikatere bolezni.
Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trincru 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Rojaki v Lorainu in okolici pozorl
Društvo "Hied" št. 17 SN P J, priredi dne II. junija t. 1. ob S nri zvečer v prostorih g. Justina svojo društveno veselico.
Vstopnina 2oe za osebo. K obilni vdeležbi vabi nnjuljlltl-neje.
Odbor.
* ♦,*«»»* ♦ ♦ ♦♦ ***********
KJH STA Matej in Nikolaj Luzar
oče in sin? Hilasta pri meni na hrani in stanovanji, ijotem sta pa zginila brez sledu. Kdor vč za nju, naj sporoči Ivan Peteri.nn KIlerAve., Pueblo, Colorado.
Kuharica, slovenske ali hrvatsko narodnosti dobi takoj s 1 11 ž bo proti mesečni plači tol, stanovanjem iu hrano. Plačam rad tudi tol. pravi osebi. Ponudbe naj se pošljejo direktno meni: Nick Predovich Box 5ti5. Snlidu. Colo.
M.
Slovenec: JOHN STRAH W. Feromt Str. — Massiloo. 0.
Dr. E. C.. Collins
Medical Institute
\AO WEST 34th STREET, JNEW YORK, IN,
In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in ]>opolnoma ozdravili
Poneverjoni cerkveni denar in prisega katoliških duhovnikov Preti nekaj dnevi Be jo vršila pre«{ kaz. sodiščem v Kolmarjutia Nemškem razprava, ki je pokazala, kako upravljajo duhovniki eprkveno premoženje in kakšno jo notranjo življenje duhovščino.ŽupnikTeotiu Blonde v Munchhausnn je tožil ondotnega župana H tir terja radi razialjeuja časti, ker ga je obdolžil da je lansko leto cerkveni denar
Ako
nameravate obiskati svoje sorodnike v stari domovini, če jih želite vzeti v Ameriko, -^ttlaj pišite za pojasnila in vozne cene M. V. Konda-tu, Loomis Str.. Chicago, III.
DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20.50. Temu Je pridjati Še 10 centov za poštnino.
4:000.
času primerna povest iz prihodnjih dob.
-o--
Fo vzorih dr, Niimaha
napisal
dr. Nevesekdo.
vi.
"No, in potem?" —
"Potem je sedel stolni nadvik• ■ } Gregorij za mojo mizo in jedel !.ar po' dne in pil do jiozne noči. Pteh-\ aKti ni mogel kuharja in me iz-praseval, odkod sem pridobil ta hi set kuhinji svoji. Vse je hvalil, vse mu je dišalo! Prevzele pa so me vinske moči, in v oslabelosti svoji sem združil s hvalo nadvikarijcvo tudi svojo hvalo. Jedla iu pila svi in neprestano hvalila in povzdigo vala do neba kuharja Andreja, ki nama je pripravil izvrstno kosilo Kakor rečeno, v pozni noči < a se ločila; obema so vreli možgani, noge pa so bile trde. kakor je trda zemlja, ako jo pokriva dolgi /ini-;ki led!" <
'In ali si dobil dispenzo, p'.it?r polkovnik?"
"Dis|)enzo res." odgovori polkov-;;!!< žalostno, "in sedaj se bojim vsa ke tri tedne tistega dne, ko je dopuščeno govorjenje stari moji Meti 1 Če imaš ženišče v hiši, pater major, takih dispenz ne prosi! Lože in mirneje bodeš spal!"
"Haha, pater polkovnik!"'
"No, toda dispenza še ni bila naj slabše! Žnjo sem preiel še drugo debelo zapečateno pismo iz nadškofijske pisarne. Ko odtrgam pečat in preberem glavo: 'Nos Martiuus, apostolicae setHs gratia' itd., menil sem, da omedlim in da se mi razklenejo vezi življenja mojega. Kaj sem čital?"
'Kaj si čital?"
"To-le: Naš milostivi nadškof je sklenil, tla se mi vzame kuhar Andrej, ker božjemu hlapen in polkovniku gologlave straže ni dopuščeno, da sta mu miza in skleda prva skrb. In vzeli so mi ga, pater major, in sedaj cvre in peče v škofovi kuhinji, kakor je prej cvrl iu |H'kel pri meni. No. pa tega mi ni storil arehiepiseopus. to vse mi je nadrobil archivicarius liregorij, ki se vsak dan pase pri škofovi mizi! Da ga dobim v pest, mi amice, zabelim mu pregrešno dušo, da se 1k>-de za vedno spominjal trenutka, ko mi je ukradel kuharja Andreja!"
"Pomiri se. oater jiolkovnik ! Kaj ti hasne, ako mu |>otaroš nekaj kostij v tolstem telesi? Hipno si v pesteh saeri officii defendendae di-guitMi saeerdotmn in potem se le takoj [»oslovi od vseh kuharjev in v-eli dobrih jedij. kar jih je gos|>od Hog ustvaril vernikom svojim v slast iti veselje! Ali ni vse tako, kakor sem govoril?"
"Vse, pr'jatelj major, in za Toga, to mi peče in >ti>ka trpečo duši*, da temu nadvikariju ničesar ne tnorLtn, ako tudi setn načelnik go-loglavi telesni straži in jetlini potomec starega plemenitega rodu, ki je evetel že v časih, ko so pkrvolasi (iertnani gospodovali jkj teh |>okra-jinah. Kje je bil tedaj še ta nezreli mlečnik, naš vikarij < iregorij ? Na mojo vero! To mi greni življenje, tla ne jem in ne spim, kakor bi moral jesti in spati poveljnik gok>-glavemu [jolku. Grom in >trela, vrag vzemi to življenje, in če hoče, tudi nadvikarija Gregorija!"
Ves razkačen tulari s pestjo ob mizo, da se vse potrese na nji.
"Kdo t sedaj kuha. pater likovnik?' vpraša major rahlo.
"Kdo mi kuha?" Pater polkovnik iz nova udari ob mizo, da se prevrne nekaj kup na nji ter curkoma lije črno vitvo od nje, V svojo nesrečo pa je prelat-polkovnik tistega dne čisto pozabil,, da mu velja v hiši dispenza in da so,ravnokar nvnili trije tedni, txlkar je *tara Meta izpregovorila zadnjo besedo. Neizrecno je razsrjen pater polkovnik, ko se v steni odpro prikrita vrata io se v njih okviru prikaze gospodinja, stara Meta. Priznati sem moral, tla ta srčna ženska — ki isti večer vpr čo obeh gologlavih
vojakov ni kazala niti najmanjšega strahu — ni bila šc pretirano stara. Orjaška je bila in krepka, in v |x> tezali svetlega obraza ji je kraljevala nekaka silna odločnost; torej sem takoj spoznal, da se patru obratu ne godi predobro, če ga v trenutku prepira naudado nje moči. Ne trdim, da je bila tedaj prevest-no napravljena, temveč vse na nji je pričalo, tla je ravnokar vstala z mehke postelje. Teiiibolj pa je bila oborožila svojega ognjevitega duha. Bliski 'so ji šinjali iz oči j, in od srda se jc tresla ta izvrstna gospodinja. Toliko tla se je prikazala pri vratih, že je omahnila pest, /S katero je polkovnik tolkel [>o njizi in vsa njegova osebica je. Še 1>olj zlezla v gube. Tudi patru majorju ni bilo nič kaj dobro pri srci, in kalne ]>og!ede je obračal po steni kjer nui je visela vitka sablja. \ dulin pa jc premišljal, kako bi prišel hitro do orožja, tla bi se kar najurneje izgubil |>ri vratih.
Stara Meta je v tem brez groze in strahu pristopila k mizi, "kjer sta pila gologlava starca. Sedaj je na ona udarila ob mizo, da sc niso pretresle samo kupe, temveč da >ta se pretresla tudi patra častiuka, in sicer ne malo!
"Metikal" zaječi pater polkovnik od strahu . . .
"Sestra v Gospodu!" prosi pater major, "ne srdi se preveč! Saj ga nisva pila čez mero!"
Temno ju gleda nekaj časa. prav kakor jastreb, če ugleda jxxl sabo golobico, katera imt ne more več unesti življenja. Molči nekaj časa, bržkone iščoč primernih izrazov. Ti so se ji brez tlvojbe |K»nu-jali toli obilo, da ni znala, |k» katerem bi segla najprej. Potem pa so valovi nje duše predrli vse zat-vomice, iu votla je udarila čez vse bregove!
"Torej tako! " pričela je Meta z mogočno zvenečim glasom, "tako >e živi v moji hiši! Tukaj se pije in lije, prav kakor bi sodci ne imeli dna! Lepa je ta! Ali sem jaz zadnja v hiši, ali sem men j, nego ta-lc pater major, ki si je s tvojim vinom okov al nos, da se mu sveti kakor bakren lonec? Seveda, zate mora vse biti; ako naj se napase tvoja oseba, |>otem se ti ne smili nič! Saj ne sme govoriti! Saj mora molčati! Tako sc tolažiš! Ako si pa stara Meta ]>oželi novega predpasnika, ali neznatne svilnate rutice, tačas je vse predrago, takrat je prazna mošnja, in zadnja lira je izginila iz predaka! Taka grdoba si ti! In kadar mi je zavezan jezik, da ne sinem' izpregovoriti pametne Itescdice, ali si prišel že kdaj in iz-prcgovoril: Metika, izpij ku|xj vina, saj ga je obilo v kleti in |m»trebila >; ga tudi? Nikdar nisi prišel!"
"Pod smrtnim grehom ti je vender prepovedano, piti vino, ker si ženska!" zastoče prelat-polkovnik Mini stiski. , i "Tod smrtnim grehom!" zasmeje se Meta |>orogljivo. "Kaj se nam pripoveduje z leče o Zajunedi svetega Janeza Nt IN? Ali ne govori dekret: 'Ker se rabi vino pri svetih mašah božjih,' govori duh blaženega Antona <»d Kala, 'odslej naj ga pijo samo niašniki lx>/ji!' Ni li zakon jasen? Odgovori sedaj, bilka plešasta!" '	' 0
"Lepo te prosim, molči, Metikal"
"Kaj bi molčala! Ali nisem v >voji hiši? Ali te nisem čakala in |x »trpel a. kolikor le more trjx'ti ženska? Pod smrtnim grehom! Poslušajte, ljudje krščanski! Ti sj pa takšen, da se lx>ji- smrtnega greha! Seveda!"
"Milo te prosim, molči, Metika! Saj nisva sama!"
"Meni nič do tega! Presvetlemu nadškofu potožim, ali pa nadvikariju Grcgoriju, da zve ves svet. koliko pregrehe tiči v tvoji usnjati ko/ji! Sedaj hodimo spat, to je navada v moji hiši! Ravnajta sc t*> tem oba! In ti, bakreni nos. glej, da izgineš! 2e me sr1>e vsi prsti, tla bi -tj pomlatila obraz!'
2e je dvignila pest, ali tedaj je bil pater kakor sapa pri svoji sal>-lji. Niti opasal je ni v sobi. tako ročno je izginil pri vratih. Pater polkovnik pa je vil roke in vzkliknil; "Oj, ti nesrečna d spenza! Ti preklicana dispenza!*'
Meto je s tem vzklikom razdra/:l še huje. "Tebi bi bilo po votji^ tla
bi morala vedno molčati kakor miš v luknji jxxl zidom! Toda nič ne bode! Ali sem morda jedino zato na syetu, tla ti zavijam ude v fla-nelo? Kaj šel Povem ti, potq>ežlji-vost moja je prrkipela do vrha, in nič več ne bodeš pometal z mano! Teh požeruhov nečem v hišo, da veš; ravnaj se jxi tem! To jc zadnja moja beseda! Ako ne, za pojem ti drugo pesem, ti suha dlaka,ti! Sedaj se |x)beri spat! Toda le urno!"
"2e grem, Metika! 2e grem!" hiti prelat pplkovnik.
Zdajci ugleda nje razljuffcno oko mene, ki sem doslej ponižno stal v somraku pri vratih. V novem življenji mojem je bila to prva ženska, s katero sem imel opravilo. Toda kruto me je.yzprejela.
"Kaj." kričela je, "tukaj tiči še drug pojeduh? In opit je že do grla? No. tebi pa odprem vrata drugače!"
Ze jt* iztezala pesti proti meni, in oči so mi bile v nevarnosti, da mi jih izpraska. Tedaj mi je rešitelj Azrael razširil dušno obzorje, da se mi je še lx»lj razjasnilo hišno razmerje patra |x>lkovnika.
"Sestra Meta," šepnem ji na uho, "pomiri se in Ixxli oprezna! Strežnik Peter je ravnokar prišel iz tvoje sobe, ali rmeiio svojo paličico, znak služIle svoje, [xizaibil je v nji."
Omahnila ji je j>est, in siknile so Meti besede izmed zob: "Da bi vzelo peklo tega tepca !"
Komaj čuti prela*-j>olkovnik, da se polega nevihta v srci zveste gos podinje, že se mu vzbudi vojaški pogum.
"Res! Kdo je to?" Keksi skoči k meni. "Kaj delaš tukaj? Kdo te je poklical?" "Tujec sem I" odgovorim. "Tiho! Dokler govorim jaz, mora vsakdo molčati v hiši moji!"
Stara Meta se je v tem izmuznila iz sobe, in ravno zategadelj je kričal pater polkovnik tako hrabro name.
Ciovori torej, če te vprašam!" zadere se iz nova. "Meniš li, da me bodeš smešil v moji hiši? Kdo
"Tujec, ki hoče v mesto! ' "Tujec! V mesto hočeš! Spo-mnijam >e. Na ime Porodnice lx»-je! Sedaj se pa ne spominjam, ali setn poslal kurirja na sveto komisijo! Jezus! Le >ein morda |*> zabil! Vec sva pila s tem bakrenim vragom, nego morem prebiti 1" V solni vstopi strežnik Peter. Zopet ima rtne.no paličico v rokah in z mirnim glasom naznani gos|x*1u
svojemu:
(Daljo prihodnjih.)
KAKO JE MOGOČE, DA DOBE NE-kateri Slovenci, takoj pri svojem prihodu v Ameriko dobre in lahke oluibe7
To Je monmV U* vsilil U>mi, ker se tati potrudijo kolikor mogofe knialo hi hitro navaditi ho tukajfoilh raamer In so navzeli št-« in pose t m o naučiti
tukaj&nega Jeziku Vsak nase In fk nuj torej skuša, ila so v prav kratkem času nauči tukivj-Hio-sa jezika. ter naj sc za to poslužl SlovenskoiAngleškega rečnika", katerega prodaja
v. j. KUBELKA, Bo* 744, NEW YORK. N. Y. (cena mu je samo 60 ct.) ) Pri naročilu n-ea slovarja, ki Ima obliko žepno knjižice, priložite znesek (id ct. v ]x>št>nlti znamkah ali pa Post Money Order na zgoraj omenjeni naslov.
• * *»♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
jg®- Somišljeniki naročujte in priporočujte "OLAS SVOBODE".
IŠČEMO SLOVENSKE A (if. NT K.
Za razpečavanjo naših zlatih, srebrnih in nikelnastih Elgin in Waltham žepnih ur irndi mesečne, odplačilu na obroke.
Mi Vam pošljemo razne uzorce. pokažite jih svojim prijateljem in delavcem in prodajajte jih za nas. Mi Vam plačamo procente al i pa $8 na teden, delate za nas |h» dokončanem dnevnem delu, ali pa $20 na teden ako in potne široike, ako ves svoj čas vporahito za nas, titl ure zjutraj do 5 ure popoludne. Le pošteni in zanesljivi možje naj nam pošljejo svoje natančne naslove
North American Watch Co.,
Dept. 13 Box 1563, New York City.
•N'ajmodneja in najboljša trgovina
Spomladnih oblek in površnikov.
V zalogi imamo največji izbor oblek in površnikov za odrasle in dečke ix> najnižji ceni na zapadni strani mesta.
Obleke od S (f. naprej, površniki" " 8. ^
" Naročene obleke izdelujemo po najnovejši Tmidi na trgu. t 'ene nizke. Obleke po naročilu delane od V14. naprej,
\'elik izlx»r oblek za dečke, otroke in drugih potrebščin za gospode. Pridite in prepričajte sc pri staro znani tvnlki.
Telefon —Canal U!>8

Dr. M. A. Weisskopf
885 Ashland Ave, Telefon Canal 4/6
"O
Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
©
DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

SLIKA PREDOČUJE
uro za gospode
z zlatom prevlečeno (gold filled).
Pokrovi bo jamčeni za 20 let. Ko-lesovje ima lf> kamenov in je najboljšega sistema ''Springfield III. Movement" Iti size. Vsled znižane cene stane sedaj lu
S14.50
Ako želite dobro in trpežno uro ix) nizki ceni, si jo laliko naročite sedaj.
Kolesovje se jamči za tri leta.
Jacob Stonich
8!» E. Madison St. Chicago, III.
Pemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izd i rati svoje, mogoče še popolnoma zdravo zolie? 1'usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. 15. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 »LI E ISLAND AVE. CllICAUO, ILL.
Telefon Morgan 1BH.
Posebne cene za tovorno bla^o in
potnike ------
NASELJENCE in KUPDVALCE KMETIJ
Kdor kupuje zemljišče za sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo v okrajih Gabfield, Eagle, I>elta. Mesa, Montrohb in Hinsdale, t'oi.otlAlio, sc lahko popelje tja le po
PEN V Kit <V- H10 GRANDE železnici
Za natančno pojasnilo pišite
H. C. NICHOL, General Agent, Denver A- Rio Hranilo K. K. 'J42 Clark St., Chicago, 111.
S. K. HOOPER,
General Passenger & Ticket Agent, Denver, Colo.