tehnični direktor: Proizvodna problematika Na naših sestankih strokovne-^ sveta se redno seznanjamo s '^oizvodno problematiko sektor-/ev gradbene operative, sektorja zaključnih del, kovinskih oblatov ter združenega sektorja mP-a, mehanizacije in avtopar-*ta. V današnjih vrstah bi se v Slavnem omejil na problematiko gradbene operative, v naslednji številki pa na problematiko °stalih treh sektorjev, ki so ravno tako obremenjeni s problemi kot gradbena operativa. , Pri obravnavi proizvodne problematike naših sektorjev gradiv operative, je važno poudari, da se gradbena operativa ? Ni na 6 sektorjev in sicer so ,st> nanizani nekako po predvideni bruto-realizaciji takole: sek-0r Celje, Ljubljana, sektor Medlog, Cinkarna, Žalec in Slovenske Konjice. Vsak sektor sebe ima svoje svojstvene Probleme, o katerih ne bi razpravljal, vsi sektorji skupaj pa nrtajo specifične skupne probleme, katere bom skušal na kratko nbravnati in kateri so bistve-Po odločujoči za pravilen in gospodarski uspeh podjetja, oziro-Pia sektorja. 1- Prevzeta dela in razpoložlji-4 kapacitete. j lektor Celje je zaenkrat zase-ften. toda v kratkem bo potreb-If0- da se odpre novo gradbišče, podjetju bo delo poverjen '. Gre za 10-stanovanjske bloke. Od avgusta naprej pa bo celjski sektor moral prevzeti še nova dela v višini 350-400 miljonov dinarjev, za kar so že tudi pozitivni izgledi. Sektor Ljubljana je pravzaprav v začetku gradbene sezone izgledal kot idealen sektor z ozirom na prevzeta dela, toda, ko bi se morala gradbena dejavnost njbolj razgibati, so se ugotovile težave okoli lokacij, zahtevanih spremenib na projektih, itd., tako, da je bil sektor do pred kratkim v silno težkem položaju, predvsem kar se tiče pravilnega in racionalnega zaposlovanja delovne sile. S pričetkom gradnje potrošniškega centra Prule in stanovanjskega bloka B-6 se je, kot že rečeno, stanje pred nekaj dnevi zelo izboljšalo. Sektor Cinkarna. Do nedavnega so bila na tem sektorju odprta tolikšna dela, da so ista zaradi pomanjkanja delovne sile (kvalificirane in nekvalificirane) zaostajala. Z nanori je uspelo odjetju število delovne sile po-jačati tako, da se sedaj dela odvijajo v naše in tudi v zadovoljstvo investitorja. Toda že zopet stojimo pred perečim problemom, kam z močno skupino gradbincev, katera bi naj ostala v sklopu sektorja Cinkarna, če nam investitor Cinkarna ne bo v kratkem javil nova dela — poja- obratnega poslopja. Sektor Žalec je trenutno polno zaseden, toda za kolektiv, ki gradi objekte v Tovarni nogavic na Polzeli, bo nujno poiskati nova dela, ker bodo objekti, ki so sedaj v gradnji, skončani. Objekti, ki jih gradijo na farmi v Zalogu, bodo predvidoma končani v mesecu septembru, toda s pričetkom novih dveh ob jektov in zunanje ureditve, katera bo zajela precejšen obseg, bo kolektiv Zaloga do konca leta preskrbljen z delom. Sektor Slov. Konjice. Karakteristika za ta sektor je slična kot za sektor Žalec. V drugi polovici leta bo nujno poiskati nova dela, ker bo hala za LIP Konjice in stan. objekt v Zrečah v glavnem končan v tem mesecu, objekt Kostroja, na katerem bodo v glavnem zaključena dela, pa ne nudi zaposlitev za vse člane tamkajšnjega kolektiva. Izgledi obetajo že pri-četak noviih del v Zrečah in verjetno tudi v samih Konjicah. Sektor Medlog se razlikuje od ostalih sektorjev čiste gradbene operative v toliko, da je to sektor, ki vrši uslužnostna dela na eni strani, na drugi strani pase formira nova enota za izdelovanje pol, oziroma čistomontaž-nih elementov za stanovanjsko montažno izgradnjo. Solidnost in kvaliteto letošnje- 6 1 pred kratkim je bilo mesto ob Vardarju polno življenja, hitrih sprememb in vidnega napredka. Danes so pa ulice polne ruše vin in smeh je zamrl v njih 4 je tudi že predvideno s pri-V, gradnje Srednje tehnič-> so]e Ta dela so 2e precej dol-f izlicitirana, toda zemljiščno pripravljena. Računamo tudi a Pričetek kakšnega stanovanj-Pga bloka, ker sta bili v zad-času dve taki licitaciji in sedaj v odločitvi, kateremu Čanje delovne sile je bilo izvršeno na izrecno željo investitorja. Glede tega je uprava podjetja že nakazala problem pri investitorju v Cinkarni. Po vsej verjetnosti pa bo sektor zadolžen tudi z novim delom tovarne Toper, kjer bomo v nekaj dneh sklenili pogodbo za gradnjo novega ga pričetka gradnje po polmon-tažnem sistemu v kooperaciji z Jugomontom iz Zagreba, bo narekoval nadaljnji razvoj za nas obetajočega se obrata. Iz prej omenjenega izhaja glavna karakteristika gradbeništva, ki je v tem, da so kapacitete zaradi raznih subjektivnih Pomagajmo graditi Skoraj nismo verjeli tragični vesti, tla je potres 26. julija zjutraj popolnoma uničil eno najlepših mest Jugoslavije. Makedonci, ki so v svoji bogati, težki zgodovini že toliko pretrpeli, so bili z vsemi jugoslovanskimi narodi ponosni na svoje glavno mesto, v katerega gradnjo smo vsi skupaj investirali ogromna sredstva. — Zdaj Skopja ni več. Ostale so ruševine in žrtve, ki kličejo po vsestranski pomoči, po solidarnosti vseh, ki jim je igra usode tokrat prizanesla. Nesreča Makedoncev je nesreča celotnega jugoslovanskega prebivalstva in zato smo toliko bolj poklicani, da to gorje čimprej pomagamo omiliti in z materialnimi ali denarnimi dobrinami omogočimo izgradnjo novega Skopja. uničeno Skopje in objektivnih težav enkrat prevelike, drugič pa premajhne. To se pravi, da nas gradbince spremlja stalna stihija, kar ima za posledico neenakomerno obremenitev kadra, mehanizacije, prevoznega parka in tako naprej. 2. KADRI Skupni problem, ki tare več ali manj sektorje gradbene operative, ga tudi tehnični in projektivni sektor direkcije podjetja, so pomanjkanje produktivnih in neproduktivnih strokovnih kadrov. Posebno občutljivo je to pomanjkanje na sektorju Celje in Ljubljana in kot že rečeno v tehničnem in projektivnem oddelku direkcije. Toda kot ugotavljamo ni to problem samo našega podjetja, temveč problem v glavnem vseh gradbenih podjetij v republiki. Vzro--, ki takega stanja so več ali manj poznani. Delo gradbenega TTadra je odgovorno in se srečuje dnevno z delovnim človekom, tistim faktorjem v naši novi družbeni ureditvi, kateremu je z ustavo zajamčena vsa delovna prostost in ustvarjalnost. Toda nenehno novo kadrovanje delovne sile v naše vrste povzroča znatno po- časnejši dvig povprečnega znanja gradbenega delavca, mentaliteta gradbenih delavcev je čestokrat ostrejša kot ostalih in to povzroča, da se novi tehnični kadri ne preradi vključujejo v gradbeno operativo. Pri tem pa je treba še poudariti, da ni v prejemkih nobenih bistvenih razlik med upravnimi, investitorjevimi, zavodskimi ali birojskimi službami. 3. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA še vedno se ugotavlja, da ni projektna dokumentacija na zadovoljivi višini in sicer v smislu samega izvedbenega projekta, predizmer in opisa gradbenih, obrtniških in instalacijskih del. Sicer se stanje zboljšuje in smatram, da bo zakonska soodgovornost projektant, organizacij in projektanta samega to stanje še izboljšala. Imamo pa še tudi primere, ki niso redki, da tudi investitorji za časa izvajanja del odstopajo od projektne zasnove in takšno spreminjanje tudi hromi dinamično delo gradbene operative. Sklepi iz zasedanja Cl )S2,Ld1'.« V aprilu t. I. je potekla enoletna mandatna doba dosedanjemu upravnemu odboru. Centralni DS podjetja pa je moral izvoliti nov upravni odbor do 30. aprila 1963. Člani DS so poslušali poročilo o delu upravnega odbora, katero je podal predsednik tov. Klenovšek Štefan. Iz poročila povzemamo: Upravni odbor je imel v svoji mandatni dobi od 16. 5. 1962 do 29. 4. 1963 skupno 18 sej, od tega 14 rednih in štiri izredne seje. O svojem delu je sproti večkrat poročal centralnemu delavskemu svetu. Na sejah pa je obravnaval najaktualnejša vprašanja in sprejemal iz svoje pristojnosti sklepe. Predmet večkratne obravnave so bila zlasti naslednja vprašnja: — Proizvodna problematika, — Zadružna gradnja, financiranje in obračun, — Prošnje in pritožbe članov kolektiva, — Problematika obratnih in osnovnih sredstev, — Obračuni izvršenih del, ko-lavdacije in varščine, — Kvaliteta del, odprava pomanjkljivosti, — Produktivnost, rentabilnost, ekonomičnost poslovanja, — Kadrovska problematika, — Higiensko tehnična in zdravstvena zaščita, — Izostanki z dela, izpad proizvodnje, — Politika nagrajevanja, — Letni, kvartalni in mesečni operativni proizvodni plani, — Analiza periodičnih obračunov, — Terjatve do kupcev, — Rebalans plana, — Cenik del, — Revalorizacija osnovnih sredstev, — Navodila za letni popis in analiza inventure, — Obračun študijske grupe v projektivnem oddelku, — Počitniški domovi, naselja, prehrana in splošno o rekreaciji- Predsednik UO tov. Klenovšek je podal obširno obrazložitev k prednji problematiki zlasti še o proizvodnji, storilnosti in finančnih rezultatih iz zaključnega računa za leto 1962. Člani delavskega sveta so odobrili delo upravnega odbora in ugotovili, da je bilo plodno in uspešno. Zatem je delavski svet izglasoval razrešnteo staremu UO in pristopil k volitvam novega upravnega odbora. Da bi bila izbira čimboljša je bilo izbranih 13 kandidatov za nov upravni odbor in prav toliko namestnikov, od katerih se je volilo 10 novih članov in namestnikov. Po izvršenih tajnih volitvah so bili izvoljeni v novi upravni odbor sledeči člani kolektiva. Člani UO Bratina Franc, gradb delovodja, Skubic Drago, gr. tehnik — vodja gradbišča, ing. Žlajpah Drago, šef sektorja, Bandič Jerko, gr. tehnik — vodja gradbišča, Ratajc Drago, gradb. delovodja, Zbiljski Ludvik, VK zidar, Krajnc Ivan, VK tesar, Knez Jože, gradb. delovodja, Sever Ivan, vodja SIP, ing. Šterbenc Ivo, projektant. Za namestnike članov UO pa so bili izvoljeni Gaberšek tiudi, skupinovodja, Mirnik Karl, gr. delovedja, ing. Rihtaršič Leopold, vodja gradbišča, Kolman Franc, zidar, Le-sovar Vid, VK zidar, Turščak Štefan, železokrivec, Leskovšek Nevenka, knjigovodja, Sterk Anton, VK zidar, Meštrič Rudi, že- lezokrivec, Pograjc Ciril, gradb. tehnik. Po svojem položaju je član upravnega odbora tudi glavni direktor podjetja. Na svoji prvi seji si je UO izbral za svojega predsednika tov. Bandič Jerka. Upravnemu odboru želimo pri zaupnem in odgovornem delu obilo uspešnega in plodnega dela. Delavski svet je v nadaljevanju svojega dela še obravnaval oddvojitev od podjetja kamno- ške in pečarske delavnice in s tem v zvezi sprejel sklepe: L Kamnoseška delavnica se izdvoji v celoti in priključi Obrtnemu podjetju »Obnova« Celje z L 5. 1963. Izvrši se prenos osnovnih sredstev, ki jih je uporabljal obrat kamnoseštvo za svojo dejavnost. Vrednost materiala in polizdelkov v višini 9,903.224 din pa bo »Obnova« plačala GIP »Ingradu« v dveh obrokih do 31. 12. 1963 z 7 % obrestmi, o čemer je bila sklenjena posebna pogodba. 2. Delovno razmerje delavcem kamnoseške delavnice preneha z GIP »Ingrad« z 20. 4. 1963, enako delavcem pečarske delavnice. 3. Nepremičnine na Mariborski cesti se ne prenesejo na »Obnovo«, ker bo le-te rabil za ?-vojo dejavnost sektor za za- ključna dela. Pri sektorju za zaključna dela je formirati pečar-sko skupino oblagalcev. Delavski svet je sprejel še sklepe o prenosu, oz. delni prodaji nekaterih osnovnih sredstev, ki so že iztrošena ali, ki jih podjetje ne rabi za svojo dejavnost. Ob koncu je CDS še odobril znesek 40.000 din DIT-u za strokovno -ekskurzijo za ogled jadranske magistrale v breme sklada skupne porabe in znesek 32.240 din v breme osebnih dohodkov za darilo dolgoletnemu članu kolektiva ob odhodu iz podjetja Korent Ivanu gradbenemu delovodji. Našim bravcem posredujemo dopis Biroja gradbeništva Slovenije v Ljubljani, ki je naslednje vsebine: »Izpitna komisija za vse vrste kvalifikacij gradbene stroke pri Biroju gradbeništva Slovenije v Ljubljani, ki je opravljala izpite za kvalificirane in visokokvalificirane delavce ter mojstrske izpite za poklifce v gradbeništvu, je prenehala poslovati pri Biroju gradb. Slovenije in je sedaj sedež izpitne komisije pri Gradbenem šolskem centru »Ivana Kavčiča« v Ljubljani, Titova 98, telefon 37-513, račun št. NB 600-15-638--170. Prosimo, da obvestite vašo personalno službo in zainteresirane delavce, da vlagajo svoje prošnje na novi naslov. Izpitna komisija pri Gradbenem šolskem centru »Ivana Kavčiča« v Ljubljani bo imela uradne ure vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 20. ure. Sprejeti sklepi na redni letni konferenci Z K GIP „Ingrad” Celje Komisija za sklepe, izvoljena na letni konferenci Ingrada, je na podlagi poročila sekretarja in razprave predložila novoizvoljenemu komiteju v potrditev in eventuelno dopolnitev naslednje sklepe. Konferenca je ugotovila, da so komunisti v preteklem obdobju, katero je bilo dokaj burno, kakor po določenih družbenih dogajanjih v Jugoslaviji, tako so specifični pogoji dela v lastnem podjetju bili izredno zamotani in zahtevali veliko naporov pri vskla-jevanju politične in gospodarske smeri, v novih pogojih dela. Konferenca je dala predvsem kritično oceno dlružbeno ekonomskih razmer v podjetju, ki so zanje odgovorni predvsem člani ZK. Konferenca ni mogla v enem dopoldnevu v podrobnosti izčrpati vseh problemov in v kratkem času konkretno obdelati vseh nalog, katere čakajo naše komuniste; nismo mogli kritično osvetliti vso dejavnost v luči III. in IV. plenuma CK ZKJ, ki je nakazal komunistom velike družbeno politične odgovornosti za usmerjanje gibanja našega druž- beno ekonomskega in političnega življenja. Čeprav so poti in cilji našega socialističnega razvoja jasni pa moramo komunisti jasno zaznati in opredeliti probleme, katere je treba rešiti. VII. kongres ZKJ, zlasti pa III. plenum CK ZKJ. — Pri razbremenjevanju članov ZK upoštevati načelo, naj ima član ZK, član komiteta in sekretar OO maksimalno tri funkcije. Na ta način bomo omogočili kvalitetnejše delo in se izognili rutinerstvu. — Športnemu in kulturnemu udejstvovanju naših članov moramo posvetiti več pažnjc. Samo dejstvo, da imamo v našem kolektivu cca 40% nekvalificirane in polkvalificirane delovne sile, idejni in kulturni nivo teh ljudi je sorazmerno nizek. Komunisti se moramo čutiti odgovorni pred družbo, da tem ljudem nudimo pomoč pri oblikovanju njihovih še neformiranih nazorov. Objektivne pogoje za razvijanje dela nam nudi urejeno delavsko naselje. Edino z izpremenjenim in bolj aktivnim odnosom na tem področju bomo uspeli vplivati na miselnost dela ljudi, da je polna denarnica že socializem. S prazno glavo in siromašnim srcem ne bomo zgradili socializma. — Na področju odnosa med ljudmi se moramo zavzemati za rast novih humanističnih kvalitet — razvijati odnose iskrenosti, zaupanja, človekoljubnega razumevanja, strpnosti, vzajemnega sodelovanja in pomoči, skratka simpatij in tovarištva med ljudmi. — Na tej podlagi razvijati boj mnenj, kritiko in metode politične akcije. Omogočiti, da človek iz dneva v dan postaja sam svoj in čedalje bolj svoboden — boriti se za načelo, začrtano v programu ZK, da je človek največja vrednost socialistične družbe. — Omogočiti vsakemu članu kolektiva, da s svojimi predlogi sodeluje pri uresničevanju najboljšega sistema dela v borbi za večjo produktivnost in boljše pogoje dela. Pustiti članom kolektiva, da na najbolj demokratičen način soodločajo o bistvenih vprašanjih, ko se o sklepih razpravlja. Sprejete sklepe brez diskusije, dosledno in disciplinirano sprovesti v delo. — Izkoreniniti mezdne odnose, kateri so globoko zakoreninjeni v miselnosti naših delovodij in delavcev. Dosledno izvajati nagrajevanje po vloženem trudu in delu. Borba proti težnjam za linearno zvišanje plač nesorazmerno s povečanjem proizvodnje in produktivnosti dela. — Pokreniti je vprašanje planiranja. Sistem resnega planiranja v sedanjih pogojih v gradbeništvu je bolna točka. Brez plana je nemogoče zamisliti kontinuirano proizvodnjo, posebno pol-montažno in montažno. Podjetje mora vedeti, kaj se bo delalo vsaj eno leto naprej zaradi vsklajeva-nja kapacitet. Kaotično stanje na gradbenem tržišču povzroča zelo resne probleme materialne in politične narave, kar nam dovolj zgovorno povedo primeri iz preteklih let. Da bi se tako stanje izboljšalo, bomo komunisti Ingrada o teh problemih pravočasno seznanili višja partijska vodstva ter preko zbora delovnih kolektivov argumentirano postavili vprašanja, da to ni samo opravičena težnja našega kolektiva — v končni liniji na tem mora biti živo zainteresirana komuna in družba. Dokazali bomo, da je to ena od glavnih komponent cenejše gradnje. — Komunisti Ingrada smo si zastavili nalogo v tekočem letu osvojiti sistem montažne gradnje stanovanj. V prvi začetni fazi ne moremo pričakovati bistvene pocenitve ker vsaka šola nekaj stane. Ne bomo šli na to, da moramo za vsako ceno znižati stroške gradnje, če to ne pokaže ekonomska raču-nica. — Održavanje zastavljenih rokov izgradnje bomo uzakonili s statutom podjetja in postavili princip »Dovršitveni rok je zakon za podjetje«. — Skrbeti za higiensko tehnično varstvo, v skrbi za delovnega človeka pa skupno z organi delavskega samoupravljanja reševati probleme prehrane, stanovanja, rekreacije v končnem cilju, da se kader v podjetju ustali. — Nastajajoče probleme v podjetju je reševati na podlagi analitičnega ugotavljanja. Nekateri konkretni problemi, ki naj bi bili predmet analitične ugotovitve, so predvsem analitična obravnava politično gospodarske situacije v podjetju. Sedanje stanje in skrb za izboljšanje položaja članov ZB v podjetju (s strokovnim izobraževanjem, reševanje stanovanjske problematike in ostale problematike). Problem zaposlitve fizično manj sposobnih in starejših de- lavcev z upoštevanjem ekonomi ( zacije proizvodnje. Premajhna informiranost Ijud'L v podjetju ustvarja včasih nepral vilno javno mnenje. Zaradi teg&| je potrebno ugotoviti, kakšen n»' čin informiranja kolektiva bi bil najbolj prikladen. Pri tem J« opustiti klasične masovne sestan' ke, s katerimi nismo in ne bom« mogli zadovoljiti ljudi. To preži' velo obliko je nadomestiti s si' stemom obveščanja, oz. razgovorov v manjših skupinah (po 1® ljudi). — Osnovne organizacije ZK S' morajo še nadalje prizadevati, d» se bo ZK organizacijsko in kad'| rovsko neprestano krepila. Sprt jemanje novih, predvsem miai1 ših ljudi v ZK mora biti le poslf I dica večjega vpliva in ugleda, > si ga je ZK s svojim delom pd dobila med delavci in mladino V organizacijo je treba sprej*-mati le tiste, ki so si s svojim d«" lom v neposredni družbeno P*' litični praksi pridobili osnovo« kvalitete komunistov. Sprejem»' nje novih članov ne sme biti *e boj za številom, temveč boj ** normalno rast ZK. —i Kaznovalna politika mof» I biti takšna, da bo pravočasno V življenjsko uporabna za vsakog»1 z namenom, da ga odvračamo olj napak in istočasno s tem tud* vzgajamo. — Delo organizacij v podjeti*1 je ogledalo aktivnosti konun1* stov v teh organizacijah. Zato ^ dovolj, da so komunisti samo čl»' ni teh organizacij, temveč je nJ*' hova naloga, da pravilno zasl» I pajo vsa napredna stališča in zU» I jo z metodo prepričevanja usme^ I jati delo v organizacijah. Zarili tega odpade v bodoče kritika, »*■ posamezne organizacije nim»^ dovolj povezave z osnovno otf nizacijo ZK v podjetju še p«9' posebno, ker so vsi člani ZK vč'* njeni v vse organizacije in ort* ne samoupravljanja v podjetji — Organizacija ZK naj usp9 sablja komuniste za delo v ost» lih organizacijah. Ti komunif pa so potem odgovorni za pr»vl no delo teh organizacij. — Za naše bodoče delo naj v' I Ija načelo, da bomo pri svor delu uporabili moč znanja, ne ' avtoritete Zveze komunistov. ^ munisti se moramo navaditi iskrenost, pravičnost, dojem»11^ pravilne kritike, odpraviti hi užaljenost, itd. Lastno delo jc P* trebno večkrat kontrolirati. — Organizacija ZK bo pravljala o vseh važnejših \T šanjih v podjetju, kakor so 0 ganizacijska, kadrovska, soci»*. in druga vprašanja pred iz'*** bo teh vprašanj v delo. ZK se bo dosledno borila Pr• k° bremenijo ceno stano-že v celoti izkoristil 10 % {jbunalni prispevek, ki ga pla-K.Je3° Občinskemu ljudskemu od- Stairi IzvaiaIci gradbenih del pri t^dnji stanovanj često naletijo ^^Premostljive težave pri ure-komunalnih naprav in ure-trk/ °kolja, ker se komunalni .^evek v praksi marsikje upo- ^ja v druge namene. Bai0'' ‘POSTodNi investitorji nasto-sJ° pri stanovanjiskih objektih sjjbovanjski skladi, ki kot inve-kasneje prodaja stanovanja ^satrieznim kupcem. Ker so več-^ne kritike na »drage« grad-VC Usiuge posredujemo primer, CeeJ naraste cena stanovanja nad tigk gradbenih stroškov. lino izje . celiiskih gradbenih podjetij Vi..^en Celja zgradilo stano-'«»Jski objekt. Stanovanja so bi- tor je prodajal ta stanovanja po ceni 4,700.000 dinarjev torej z razliko 1,780.000 din. ■ Znano je, da so v tej razliki stroški za komunalni prispevek, vrednost zemljišča in eventuelno še drugi stroški, vendar je ta ogromna razlika komaj še verjetna. Komaj verjetna pa še posebno ziaradi dejistva, ker je imelo to gradbeno podjetje izredno nizke osebne dohodke delavcev, da o res minimalnih skladih ne govorimo (4,5 %). PRISPEVKI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v Celju je gradbeništvu odobrila bonifikacijo in sicer: 0,18 % za prispevek za stroške zdravstvenega varstva za zdravljenje delavcev za poškodbe pri delu in poklicna obolenja; 0,92 % prispevka za nadomestilo osebnega dohodka za prvih 30 dni bolovanja. Ta bonifikacija se priznava od bruto osebnih dohodkov. Če predvidevamo, do bodo znašali bruto osebni dohodki pri Ingradu 915 milijonov din, potem znaša bonifikacija — za nadomestila 8,418.000 din za zdravstveno varstvo 1,647.000 din Skupno bonifikacija 10,065.000 din Če vzamemo za osnovo že izplačana nadomestila za prve 4 mesece letos, ki znašajo 4,121.000, bruto nepokriti del za nadomestilo 9,091.000 din. Po predvidevanju boniteta (0,18 %) za zdravstveno varstvo ne bo pokrila vseh stroškov in bo verjetno moralo kriti podjetje razliko tudi v tem primeru. Skupščina komunalne skupnosti Celje je nadalje predpisala za gradbeništvo dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 2,54 % od bruto OD (kar predstavlja isto kot v 1. 1962 4 % prispevek od neto OD) kar znaša za Ingrad od osnove 915 milijonov znesek din 23,241.0000 din. Prispevek za invalidno zavarovanje, ki ga predpiše skupščina republiške Skupnosti v soglasju z republiškim Izvršnim svetom zaenkrat še ni znan, znaša pa lahko 1,30 % od bruto OD kar bi znašalo za Ingrad 11,895.000 din. Če sumiramo Stroške, ki jih bo imel Ingrad v letu 1963 v zvezi s pokritjem stroškov za nadomestilo OD za čas bolovanja do 30 dni, zdravstvenega varstva in dodatnih prispevkov, znašajo skupno: nadomestilo dodatni prispevek no varstvo Dodatni prispevek zavarovanje Skupno 9.091.000 din za zdravstve- 23.241.000 dlin za invalidsko 11.895.00 din 44.127.000 din f. naši neposredni bližini — Sent petru, imamo lepo restavrirane dJj'ske izkopanine. Vedno več je obiskovalcev, ki z občudovanjem L plujejo te — skoraj dvatisočle tne umetnine, nagrobne spomend-nogatih Rimljanov, živečih v rimski Celei. Ta znesek predstavlja več kot 51 % enomesečnega OD na zaposlenega delavca. V primerjavi navedenih stroškov za leto 1962 je rezultat naslednji: V leltu 1963 44,127.000 din V letu 1962 24,354.000 din Razlika 19,773.000 din Ko limamo ob tej ugotovitvi pred očmi dejstvo, da znatno zaostaja realni družbeni standard gradbenega delavca za produktivnostjo, potem si upravično poslavljamo vprašanje, odkod sredstva za pokritje razlike. Dokajšnjo zmedo je v nekaterih gradbenih podjetjih povzročil odhod dobrih zidarjev .in tesarjev na sezonsko delo v Avstrijo. Manjko tega strokovnega kadra krijejo podjetja z raznimi priučenimi delavci, vendar se s tem odpira nov problem — kvaliteta del. GLEDIŠČA NA PANOGO Splošno je znano dejstvo, da je gradbeništvo eno najbolj zapostavljenih panog, ne isamò v očeh investitorjev, ampak tudi drugih organov. Investitorji so izrabljali mesečni dohodki za leto 1962 znašali za 3000, din izpod republiškega povprečja. Druga plat zapostavljanja se čuti pri togih predpisih odobravanja investicijski! posojil za nakup mehanizacije, saj so gradbena podjetja vezana le na občinske investicijske sklade, dočim iz republiških al zveznih skladov že vrsto let gradbena podjetja ne dobijo ničesar. Prav tako predpisi ne dovoljujejo najemanja kreditov za obratna sredstva, češ, da naj se služimo avansov, za katere pa vemo, da jih investitorji v glavnem ne priznavajo. Delna olajšava za panogo je predpis o kreditiranju gradnje stanovanj za tržišče, vendar je tudi ta predpis izredno tog in zakasnjen, saj še za leto 1963 do danes niso znani pogoji, pod katerimi lahko banke odobravajo kredite. Predstavniški organi kot zbornica in Biro gradbeništva bodo morali panogo kot celoto .postaviti na tisto mesto, ki ji pripada in ki jo ima v razvitih industrijsikh državah. Poseben problem za nelojalno konkurenco so takozivane gradbeno režijske skupine raznih podjetij. Temeljni zakon o gradnji investicijskih objektov, kakor tudi republiški zakon jasno govorita, kakšna dela smejo te skupine izvajati. Zakon določa, da se smejo graditi le objekti, ki služijo njihovi osnovni dejavnosti ter za vzdrževalna dela. Primeri pa so, da te grupe gradijo poleg takšnih objektov (tudi objeke družbenega standarda (stanovanjske, upravne, kulturne, poslovne zgradbe, itd.). Absolutno pa nam je nerazumljivo, po katerem členu zakona lahko te grupe izvajajo 'investicijska dela v vrednosti več sto milijonov tudi drugim podjetjem. Mnogo je bilo že govora na vseh mogočih instancah, vendar se še do danes ni našel organ, da bi tej anomaliji napravil kraj. cev ali celo leto. Podjetja naj energično izterjajo vse zapadle situacije in zahtevajo pred pričetkom gradnje potrdila banke o zagotovljenih investicijskih sredstvih. Temu stanju botrujemo tudi sami, ko prevzemamo dela brez zagotovil, v strahu, da ne bo deda. Za stanje in gibanje osebnih dohodkov v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala je značilno to, da le ti počasneje naraščajo kot produktivnost dela 'in in življenjski stroški. Zato bo temu treba posvetiti v kolektivih gradbene stroke več pažmje, saj celjski bazen z osebnimi dohodki zaostaja za ostalimi, kar v veliki Nadaljevanje na 4. strani) Seveda so Jih hoteli tudi mladi posnemati Razpolagamo s podatki štirih gradbenih podjetij našega okraja ter vam jih posredujemo: OJ rH let J8 ? 'Es S5S HH T-H •32 Ingrad Celje 70.243 11.973 56.818 Vegrad Velenje 31.487 30.000 20.515 Gradnja Žalec 8.433 14.353 5.000 Podj. Rog. Slatina 16.725 5.517 10.599 Nekateri problemi s področja gradbeništva v celjskem okraju (Nadaljevanje s 3. strani) meri vpliva na fluktacijo delovne sile, ki išče z novo zaposlitvijo primerne osebne dohodke. Ce pogledamo kako so se osebni dohodki v gradbeništvu gibali v lanskem letu, bomo ugotovili v primerjavi z letom 1961 naslednje: Produktivnost se je povečala za 7,5 %, osebni dohodki pa so po- rasli približno za 10 "o, če navedene številke primerjamo med seboj in upošlevamo, da so se življenjski stroški povečali v tem razdobju za 14 %, bomo ugotovili, poslovanja bo nujno, da podjetje ugotavlja notranje rezerve, ki so v naši panogi odvisne v precejšnji meri od načina kako podjetje deli ustvarjeni dohodek, posebno tisti del, ki je namenjen za osebne dohodke. Določiti bo treba kriterije za nagrajevanje strokovnega kadra, da bo njegov osebni dohodek vezan v realnih odnosih na doseganje uspeha de'a, ki ga nadzira in zanj tudi odgovarja. Znano je. da je splošna težnja, da se skrajša delovnik, le tu bomo gradbinci ugotovili, da se po naših gradbiščih dela 10 ali več ur ______ * Večja adaptacija obstoječega pri tličnega objekta na Gori Oljki je dala vsem nam nov gostinski obj ekt, ki razpolaga z dobro kuhinjo in prenočišči. Zgrajena je tudi n ova cesta, ki nas popelje prav do cilja. da življenjski standard gradbenih delavcev v primerjavi z gibanjem življenjskih stroškov in produktivnostjo dela zaostaja skoraj 12 %• Ko ugotavljamo udobnost nastanitve in prehrane gradbenega delavca s kako industrijsko panogo bomo ugotovili, da se gradbinec srečuje s problemi slabe nastanitve in prehrane, kljub temu pa za podjetje nastajajo stroški v obliki dotacij, ker bi v obratnem primeru že tako nizki osebni dohodki gradbenega delavca bili okrnjeni. Povečanje osebnih dohodkov na račun skladov skorajda ni mogoče, isaj so bili v minulem letu ustvarjeni in ne zadoščajo niti za kritje stroškov, ki jih morajo poidjetja kriti iz skladov, da .ne upoštevamo to, da so določena podjetja, ki morajo računati z gradnjo stanovanj za družine in samske domove. Zato bo nujno, da začnemo gledati realno na tržišče in določiti ekonomske cene gradbenim uslugam, tako_ da bo gradbenemu delavcu možno nuditi .take osebne dohodke, da bo njegov življenjski standard enak povprečnemu standardu zaposlenega delavca v drugih panogah. Računajoč na to, da se uresničujejo predvidevanja, da bo v letu 1964 odpadla 50 % udeležba podjetja pri prispevku iz dohodka se bodo sredstva za razjširjeno reprodukcijo skrčila, zato bodo ekonomske cene gradbenih uslug važen činitelj razvoja gradbeništva. Kot važen faktor v gradbeništvu, ki vpliva na standard zaposlenih in razvoj podjetij, je nelojalna konkurenca, ki se ponavlja v momentih, ko nastane bojazen, da ne bo možno izkoristiti razpoložljivih kapacitet v podjetju. V tem pogledu bo nujno, da se v republiškem merilu določijo kake naj bodo minimalne cene gradbenih uslug in na ta način uvesti v gradbeništvu pogoje, da se bo pojavila konkurenca, ki bo slonela na organizacijski sposobnosti podjetja in ne bo vplivala na življenjski standard zaposlenih v gradbeništvu. Pod takimi pogoji katerem se prične objekt, temveč se dostavljajo naknadno. — Izvedbeni načrti so nepopolni, predvsem so pomanjkljivi prerezi in višinske kote. Večkrat sploh ni prereza, v večisi primerov manjka podolžni prerez. — Načrti, instalacija, vodovod, elektrika in centralne kurjave, velikokrat niso .sestavni del projektnih elaboratov po katerih so objekti izlicitirani, tako, da se instalacije rešujejo največkrat že v zaključni fazi. — Detajli za obrtniška dela so vedno redkeje v projektnih elaboratih. Pri tem se do neke mere lahko pomaga spričo že osvojenih tipizacij in JUS standardov, ampak to močno zavira zaključna dela in ustvarja razne improvizacije in nepravilnosti. V večini primerov vse te pomanjkljivosti postavljajo gradbeno operativo (izvajavca) pred težavne naloge, spremembe v organizaciji dela, mehanizaciji in materialu ter pregrupacije celotnega potenciala, kar skoraj vedno privede do zastoja v delu in s tem tudi do podaljšanja rokov, kar ustvarja nepotrebne stroške, kateri bremenijo ne samo investitorja, temveč tudi izvajavca. Onemogoča popolnejšo organizacijo procesa proizvodnje, boljšega koriščenja strojev, in sploh izkoriščanja notranjih rezerv, ki ležijo prav v teh vzrokih. Projektantske organizacije imajo premalo povezave z gradbenimi podjettji in tržnimi pogoji (nabava materiala, prevozi, itd.). dnevno, to pa iz razlogov, ker bi redki gradbeni delavec kril življenjske stroške z 8 urnim delavnikom. Zato je dolžnost, da si uredimo tako, da bo lahko gradbeni delavec z rednim delovnim časom prejel primeren osebni dohodek, nato bo šele dana možnost, da začnemo računati na skrajšan delovni čas, kar pa bo nujno, drugače bo gradbeni delavec tudi v tem primeru prikrajšan. PROBLEMATIKA IN TEŽAVE OB GRADNJI GRADBENIH OBJEKTOV, KOT POSLEDICA POMANJKLJIVE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE Z OZIROM NA NEPOPOLNO IN POVRŠNO IZDELAVO ELABORATOV ZA GRADBENE OBJEKTE VISO-KOGRADNJE. Pomankljivosti in površnosti pri projektnih elaboratih za gradbene objekte lahko delimo v dve grupi: Ene so čisto tehnične narave in delajo težave pri konkretni izvedbi objektov, druge pa izhajajo z vzroka slabo proučenih tehnoloških in proizvodnih nalog vsled česar pride med samo gradnjo do bistvenih sprememb v cilju doseganja .popolnejše funkcionalne rešitve. Prve so postavljene pred dejstvo hitrosti pri izdelavi projektnih elaboratov, spričo for-siranih zahtevkov od investitorjev, druge pa so tudi rezultat časovne stiske, vsled česar izpade projektni zahtev nopepolen in sama projektna rešitev površna. Karakteristične in najpogostejše tehnične pomankljivosti projektnih elaboratov za gradbene objekte visokogradnje so: — Temelji niso dimenzionirani na podlagi raznih geoloških podatkov, vsled česar že v začetku gradnje pride do sprememb, katere v večini primerov pomenijo zastoj že na samem startu. — Načrti po katerih se zastavljajo temelji, oziroma gradbena jama, v večini primerov niso konkretni v odnosu na konfiguracijo terena. — Načrti kanalizacije so rešeni shematsko, ali pa sploh niso dani v sklopu z elaboratom, po absolutno točna, vendar dovolj jasno kaže napredek podjetij celjskega okraja: ' Celje 118 % Koper 110 % Ljubljana 95 % Maribor 88 % Ti podatki so jasen in zadosten dokaz za trditev, da slabim poslovnim rezultatom ni vzrok slaba produktivnost, temveč pretirano nizke cene na celjskem področju. 2. Mehanoopremljeno :t Iz zaključnih računov za leto 1962 izhaja, da znašajo osnovna sredstva po sedanji vrednosti na 1 zaposlenega v posameznih okrajih: Celje din 271.100 Koper din 308.100 Ljubljana din 411.300 Maribor din 418.900 Zakaj je stanje takšno? Podjetja v posameznih okrajih so poleg sredstev amortizacije in 50 °/0 odstopljenega dela prispevka iz dohodka formirala še svoje lastne sklade iz čistega dohodka, s katerimi so mogla uspešnejše dopolniti svoja osnovna sredstva. Višina skladov na 1 zaposlenega v letu 1962: Celje din 26.200 Koper din 80.500 Ljubljana din 77.300 Maribor din 51.400 Iz vsega dosedaj sledi, da podjetja 100 % 114 o/o 152 o/0 155 o/. 100 «/„ 307 o/o 296 o/o 196 «/o navedenega v celjskem DELO TER SREDSTVA ZA DELO V tem delu referata bi podal predvsem nekatere glavne zaključke in problematiko, ki izhaja iz primerjalnih podatkov po zaključnih računih gradbenih podjetij SRS za leto 1962. Podatki so vzeti iz »Obvestila štev. 3«, ki jih je izdal Biro gradbeništva Slovenije. Problematiko gradbeništva v okraju Celje najbolje ilustrira primerjava proizvodnih rezultatov z gradbenimi podjetji drugih okrajev in s povprečjem republike. Iz te primerjave izhaja (razvidno iz priloženega številčnega prikaza), da 1. je produktivnost delavcev gradbenih podjetij celjskega okraja višja kot v vseh drugih okrajih; 2. da je mehanoopremljenost v celjskem okraju (OS na 1 zaposlenega, oz. na Idin brutopro-dukta) slabša od vseh drugih okrajev v Sloveniji; 3. da so ob večji produktivno: sti doseženi neprimerno slabši rezultati kot v drugih okrajih, kar je neizpodbitno posledica slabših cen in slabših proizvodnih pogojev. Da je to stanje res taksno, naj dokaže naslednja primerjava: 1. Produktivnost V vseh okrajih (z izjemo Maribora) je celotni dohodek zaradi obračuna plačane realizacije napredoval za 7—11%, vendar le v absolutnem znesku. Doseženi celotni dohodek na 1 zaposlenega je v primerjavi z letom 1961 porastel v okrajih in sicer: « Celje za 12 % Koper za 13 % Ljubljana za 7 % Maribor za 15 % Vendar je pri tem treba upoštevati, da je različno porastla opremljenost z osnovnimi sredstvi: Celje za — 5 % (zmanjšanje) Koper za + 3 % Ljubljana + 13 % Maribor za + 31 % Ce oba ta podatka kompenziramo, t. j., če vzamemo v obzir število zaposlenih in razpoložljiva OS in ju primerjamo z doseženim celotnim dohodkom na 1 zaposlenega, dobimo sliko gibanja produktivnosti, ki sicer ni okraju nazadujejo, namesto, da bi napredovala tako, kot v drugih okrajih in izključno vsled tržnih pogojev, ki nudijo manj čistega dohodka kot na drugih področjih Slovenije. Primerjava sredstev za sklade na 1 zaposlenega med gradbenimi podjetji ter industrijo v samem celjskem okraju pa bi dala še poraznejše rezultate. Problem dopolnjevanja mehanizacije ali vsaj možnosti, da se obdrži na istem nivoju, bo postal še bolj pereč, ko bo ukinjena sedanja ugodnost, ki jo uživajo gradbena podjetja, t. j. odstopljeni del prispevka iz dohodka za sklade podjetja, Glede koriščenja in ekonomičnosti mehanizacije v naših podjetjih obstoja še več problemov, ki bi jih bilo treba osvetliti, npr.: — možnost kontinuirane precejšen del leta niso imela za' sedene kapacitete. — Amortizacija, — vsled močn® dinamike proizvodnje med letori in vsled razlik pri uporabi me; hanizacije med posameznimi leti bi bilo za gradbena podjetja, še bolj kot za druge panoge gospodarstva, ustrezno, če bi bila uvedena funkcionalna amortizacija S tem bi bila proizvodnja v določenem mesecu in v določenert1 letu obremenjena z dejanskih stroškom za obrabo osnovni!1 sredstev, kar pa pri sedanjem na; činu ni možno. Po drugi strani b' bilo to pozitivno tudi vsled tega-ker bi se sredstva za nadomesti' tev formirala iz dohodkov tisteg* obdobja, ko so se osnovna sred' stva dejansko trošila. — S precejšnjim problemom,! kljub vsem ukrepom še ni rešeS' bodo morala podjetja opraviti sama, posebno še njihovi orgaia upravljanja. Namreč: operativk1 vodje in kolektivi ekonomskih enot imajo včasih odklonilno stališče do uporabe strojev in ro6n° vršijo dela, ki bi jih lahko izvt' šili stroji, medtem pa stroji ^ skladišču stojijo. Potrebno 1,0 vsakega delavca seznaniti z d®V stvom, da je uporaba strojev prihranek na času in na osebnih dohodkih ter da je negativen od nos do strojev le v škodo kolektivu samemu. — Vse preveč je še slučaje''1 ki kažejo slab odnos delavcev à° strojev, do družbene imovine. 5h-šoki stroški vzdrževanja so P°’ sledica malomarnega ali nestro' kovnega ali pa celo zlonamernega ravnanja s stroji. Mišljenje »s^ ni moje« v sedanjih pogojih 1,1 pri sedanjem sistemu delitve de I hodka ne more in ne sme po več do izraza. Vsak delavec s, bo moral zavedati, da taki stro®' ki zmanjšujejo čisti dohodek pej j et j a in s tem neposredno tt^ njegove osebne dohodke. 3. Poslovni rezultati Dovolj je samo par skopih pf datkov, da se pokaže položaj t f odnos gradbenih podjetij v oki* ju Celje napram drugim okrajeh1; Dosežena sredstva na 1 zatf slenega v letu 1962, prikazano ' indeksom (Celje = 100): .S* a v O v o Ž rt S Dohodek Čisti dohodek Osebni dohodki Skladi 100 135 129 1 100 127 122 1 100 118 113 100 307 296 Stolpnice ob Vardarju so se sesule in pokopale pod seboj prebivalce zaposlitve mehanizacije — glede tega je znano, da gradbeni stroji tudi ob najboljših pogojih ne morejo doseči 1Ó0 % letne zaposlitve, položaj pa se še slabša, če podjetje nima vnaprej zagotovljenih gradbenih del, da bi moglo vsaj kolikor toliko plansko razporediti stroje po objektih in jim omogočiti stalno delo. Ta po-jav je bil v letu 1962 še posebno pereč za celjska podjetja, ki za Nepravilno bi bilo trditi, da h . lektivi gradbenih podjetij na c® . skem področju slabše gospoda jo kot v podjetjih drugih okr„ jev, saj podatki o produktivno5 dokazujejo celo nasprotno. Ob teh dejstvih je upravičoh želja gradbenih podjetij, oz. h/ hovih kolektivov, da upravni » politični organi v okraju Ca™ uvidijo, da je pretirano zniže^ nje cen gradbenim storitvam ,, navidezen prihranek pri inve% cijskih sredstvih, ker je onem gočena razširjena roprodukcu (minimalni skladi), po drugi sh ni pa 'nižji osebni dohodki poV/j, čajo prekomerno fluktuacjo “ onemogočajo stimulativno nag** jevauje. j Omogočimo že enkrat dela»; v eni najtežjih panog gospod^ stva boljši in pripadajoč delo' ter življenjski standard. j. Delavsko samoupravljanje ?.. ra sedaj v pogojih decentrali^ cije odigrati vidnejšo vlogo doslej. Materialna osnova in Pj vilna organizacijska oblika f dva osnovna elementa in pLj pogoj za uspešno uveljavljaj samoupravljanja. Temu prcmL mu in stimulativnemu razdaj vanju OD mora poleg asnoO% pravic delavca upravljalca posebno močno obeležje sta gospodarske organizacije. Glasilo kolektiva »Ingrad« ^to XII. — št. 5-8 « Nekai temeljnih načel, ki jih bo vseboval statut Ingrada .— Na osnovi priznanega in re-Sistriranega poslovnega predme-se gospodarska organizacija »Ingrad« Celje z izvajanjem priz-•lane ji dejavnosti vključuje v Wzadevanje družbene skupnosti njen splošni napredek. * omenjenem smislu skladno z Ustavo in zakoni izdanimi na nje-J1' Podlagi ter določili tega redka kolektiva in družbene zaupnosti po načelu: »Vsak po . v°j ih sposobnostih — vsakemu Po njegovem delu« njegova osnovna dolžnost je, da zagotavlja raz-v°i materialne osnove za lastno Ì družbeno delo in da pri,speva * zadovoljevanju kolektivnih in aružbenih potreb. 1 Organizacija delovnega pro-6sa in poslovanja gospodarske Organizacije sta podrejena osnovnemu cilju, to je optimalnemu Uresničevanju družbene funkcije, •h jo imata kolektiv in organiza-tia kot celota, kar služi krepitvi ‘lateralnega položaja vsakega člana kolektiva in matenialni osnovi celotne družbe. — Osnovni smoter poslovanja in organizacija dela je prizadevanje celotnega kolektiva za čim-boljšim gospodarjenjem z ustvarjenimi sredstvi, njihovim gospodarsko pravilnim in utemeljenim razpolaganjem, pri čemer mora biti uveljavljen v celoti kriterij skladnosti kolektivnega interesa s splošnim družbenim interesom ter merili družbenega značaja, ki jih uveljavitev tega interesa nakazuje. — Sistem samoupravljanja delovnega kolektiva predstavlja eno od organizacijskih Oblik celotnega družbeno političnega sistema, uveljavljenega v Federativni socialistični republiki Jugoslaviji in vključuje demokratično posvetovanje, v pogledu odločanja z vsemi člani 'kolektiva in vsemi družbeno političnimi im strokovnimi organizacijami v podjetju. Z namenom, da čimbolj neposredno sodelujejo pri uresničevanju in razvijanju socialističnih družbenih odnosov in delavskega samoupravljanja, pri vsklajeva-nju svojih posameznih iin skupnih interesov s splošnimi interesi, pri uresničevanju načela delitve po delu in pri usposabljanju delavcev za delo in upravljanje, kakor tudi, da dajejo pobudo in nastopajo z ukrepi za varstvo svojih pravic in interesov ter žboljšuje svoje življenjske in delovne pogoje, se člani kolektiva prostovoljno združujejo v politične in družbene organizacije v okviru podjetja in izven njega. Z ozirom na uspostavljene odnose so organi upravljanja dolžni pretresati pobude, mnenja in predloge članov (kolektiva 'in organizacij političnega in družbenega značaja, ki v kolektivu obstojajo tako, da predstavlja obravnava- nje vseh oblik javnega mnenja v kolektivu redno prakso v delu samoupravnih organov in v medsebojnih odnosih, pri čemer so pa vsi organi podjetja dolžni tako prakso dosledno varovati in ščititi. — Medsebojni odnosi v kolektivu morajo v vsakem pogledu temeljiti na načelih demokratičnosti iin solidarnosti ter je treba vsakršna nastala nasprotja individualnih in skupnih interesov dosledno reševati s teh vidikov. Prav ti, na demokratičnosti in solidarnosti temelječi odnosi morajo biti taki, da omogočajo delavcu — članu kolektiva uresničevati svoje interese, pravico samoupravljanja ter druge pravice in vzajemne odnose in razvijati svojo osebnost z neposredno aktivnostjo v družbenem življenju zlasti v organih samoupravljanja v družbeno političnih organiza eijah in po njih vpnva na razvoj družbene zavesti in širi pogoje za svojo aktivnost ter za uveljavljanje svojih interesov in pravic. — Medsebojne dolžnosti, pravice in odgovornosti nastopijo za vsakega člana kolektiva z dnem vključitve v kolektiv. V pogledu izpolnjevanja dolžnosti in obveznosti pri skupnem delu je vsakomur iz vrst kolektiva zajamčeno uživanje pravic iz dela, omejitev teh pravic se izvrši samo po postopku in v obsegu katera sta predvidena z določili tega istatu-ta ali s predpisi, ki so izdani na njegovi osnovi. — Načela, ki vodijo k družbenemu napredku mora kolektiv z izpolnjevanjem svojih ustavnih in zakonskih Obveznosti varovati v vseh svojih odnosih do družbene skupnosti in to tako, da to ne povzroča nasprotij med delovnimi skupnostmi. Novi sveti ekonomskih enot Zaradi reorganizacije nekatera sektorjev v Celju, je delavski Jet razpisal dodatne volitve za prednje sektorje: Cinkarna, jMe, Medlog, Zaključna dela in Mehanizacija. Volitve v te svete so bile ?pravljene dne 10. maja 1963 ter |e na podlagi volitev in kasnej-®ga konstituiranja, sestav sve-Y EE naslednji: Sektor celje predsednik: Skubic Drago. Člani: Bandič Jerko, AjsterRo-t.tln, Krajnc Ivan, Simon Tomo, Jčhzmič Djuro, Goršek Stanko, patina Leon, Križnik Ivan, Mir-Karl, Rotar Karl, Trupi Jože, Serčnik Franc, Triglav Vinko, ueg Štefan, Latinovič Milan, Jurko Franc, Zupanc Martin, jp^vačič Martin, Tratnik Jože, Oren Stanko, in Horvat Alojz. Sektor cinkarna Predsednik: Novak Ivan. . Člani: Sotelšek Franc, Viden-Dominik, Kutnjak Franc, iraganovič Mumib, Kajba šte-Sabolčec Ivan, Draganovič et, Globovnik Rudi, Harin- fi Jože, Potočnik Avgust, Plan->.? Franc, Horvat Branko, Zu-t)anc Martin in Harinski Vinko. ^KTOR MEDLOG predsednik: Gaberšek Rudi «plani: Cvetic Rudi, First Rudi, »,Q^tarič Štefan, Šnajder Erik, yaček Anton, Novak Stanko, b^apotič Ivan, Pesjak Dominik, betkovič Djuro, Krklec Vinko, ii?1*! Franc, Oprčkal Alfonz, Cu-5 Franc. \ktor zaključnih del Predsednik: Krašovic Ivan. bplani: šterk Anton, Golavšek »'lan, Vaš Ivan, Vitanc Vinko, /Jdoljšek Bogo, Topovšek Dani-q' Kregar Adolf, Murko Ivan, zj^an Drago, Košenina Ivan, Sl °lšek Vlado, Bec Jože, Irman avko in Kajtna Elica. SEKTOR ZA MEHANIZACIJO Predsednik: šušter Danilo. Člani: Lakovič Alojz, Oberžan Jože, Škoflek Milan, Jamnišek Franc, Legvart Franc, Vrbnjak Franc, Teržan Vili, štamol Franc, Božič Ivo, Pesan Anton, Trateški Jože, Šunko Edo in Kotnik Vili. Nekaj o strokovni ekskurziji v Avstrijo Zveza Društva inženirjev in tehnikov Slovenije je v dneh od 10. do 13. marca 1963 organizirala strokovno ekskurzijo v Avstrijo, katere sem se udeležil kot član podjetja Ingrad. Potovanje je bilo organizirano preko potovalnega urada Kompas iz Ljubljane z odhodom iz Celja ob 7. uri zjutraj in prihodom na Dunaj ob 22.30 uri preko Graza, kjer smo si ob krajšem postanku ogledali tudi spomenik žrtvam fašizma v Grazu. Na Dunaju smo si ogledali naslednje strokovne zanimivosti : Dne 11. 3. je bil celodnevni ogled spomladanskega dunajskega velesejma, ki je razdeljen na dva dela in sicer: v centru mesta in glavni del v Fraterju. V glavnem delu so bili zanimivi novi prikazi nekaterih gradbenih strojev, ikon-kretno vibracijski valjarji. Dne 12. 3. dopoldne je bil ogled tako imenovanega dunajskega Bauzemtruma, na katerem je bilo tudi kratko predavanje o specialnih ploščicah za oblaganje sten, podov, fasad itd., ki jih izdeluje specialna tvrdka iz Zahodne Nemčije. Stalna razstava Bauzentruma prikazuje vse vrste gradbenih materialov in olbrtniških materialov z vsemi potrebnimi detajli, ki se pač uporabljajo v tej dejavnosti. Važno pri tem je, da jè vsaik material označen s tvrdkami proizvajalcev in tekočo dnevno ceno. Pqpoldne 12. 3. smo si ogledali gradbišče in tovarno gradnje stanovanjskih objelkitav po montažnem sistemu, in sicer po francoskem sistemu Camu. Tovarna je locirana preko Donave, t. j. na levem bregu izven 22. Dun. četrti tkzv. Florlsdorfa. Tovarna sama je najsodobnejša, zmogljivost iste pa je približno 5 do 6.000 stanovanj letno, pri katerih je do skrajnosti dobro rešena betoniaža montažnih elementov z zaparje-nim procesom proizvodnje. Dne 13. 3. smo si ogledali obrat Vereinigte Wiener Ziegel-falbri-ken. Ta obrat je vse udeležence najbolj navdušil, ker je mehaniziran do zadnjega možnega delovnega procesa in zaposluje pri letni kapaciteti ca 45.000/m enot vsega 30 delavcev. Sami opečni izdelki pa so takšne kakovosti, ki jih naša gradbena oipraitiva v svoji praksi le težko vidi iz naših obratov. Po ogledu opekarn je bil povratek v domovino. Mimogrede bi še omenil, da gradi Avstrija iz Dunaja proti Semmeringu trostezno avto cesto. Karakteristično na tej avtocesti je to, da «so vsi objekti nadvozu enotni, se pravi en tip projekta, kar pomeni znatno zmanjšanje stroškov projekti-ve im operative. Cmak ing. Henrik V Ur. listu št. 15 z dne 11. IV. 1962 je objavljena »Odredba o minimalnih garancijskih rokih za' posamezne gradbene dele industrijskih investicijskih objektov«, kjer so predvideni minimalni garancijski roki od dveh do pet let, toda le za posamezne konstrukcijske elemente. Tako je n. pr. v točki 3 zgoraj omenjene odredbe predviden minimalni garancijski rok dveh let za naslednje gradbene dele industrij sekga innvesticijskega objekta: jo mora obvezno dati gradbeno podjetje investitorju ali pa, da garantira gradbeno podjetje samo za konstruktivne elemente, ki jih je ono samo izdelalo. Ti problemi nastajajo posebno pri vseh vrstah instalacij, pri okovju za mizarske izdelke, pri par-ketih ter raznih vrstah drugih podov, pri pločevinastih strehah, itd. V zadnjem času se pojavlja poseben problem pri pločevinastih strehah. Pocinkana pločevina začenja že pred iztekom ga- Garancijski roki in kvaliteta a) za betonske temelje, b) za konstrukcije z razpetino do 10 m, c) za betonske stebre, d) za nosilne panelne stene. Iz tega izhaja, da mora gradbeno podjetje prevzeti garancijo le za konstruktivne dele, ki jih je ono v celoti izvajalo, ne pa tudi za one izdelke, oziroma polizdelke, ki jih je nabavilo od industrije ter v objekt samo vgradilo. rancijske dobe rjaveti. Hišni sveti zahtevajo od gradbenih podjetij, da strehe obnovijo ali pa vsaj, da jih zaščitijo od nadaljnjega rjavenja s premazi. Ker so stavbe še v garancijskem roku bi jih gradbena podjetja morala popraviti. Postavlja se vprašanje, na čigave stroške naj se izvršijo ta popravila. Gradbena podjetja prav gotovo niso kriva, če naša industrija ne izdeluje take pločevine, da bi vsaj nekaj Težave nastopajo posebno pri graditvi stanovanjskih objektov. Udomačena je namreč praksa, da zahtevajo investitorji v pogodbah, naj jim gradbeno podjetje garantira za dobo dveh let prav za vsa dela, torej tudi za one industrijske izdelke, ki jih gradbeno podjetje ne izdeluje, temveč jih kupi na trgu ter v objekt samo vgradi. Industrija pa nam ne da pri nakupu teh predmetov nobene garancije. Tako prihajajo gradbena podjetja v nemogoč položaj, da morajo nositi garancijo za izdelke, ki jih niso izdelala, temveč samo vgradila. Nesmiselno je, da mora gradbeno podjetje garantirati (jamčiti) za one izdelke, ki jih samo ne izdeluje, izdelovalec pa ni vezan dati kupcu izdelka ustrezno garancijo. V praksi se tudi primeri, da daje izvajalec kupcu t. j. gradb. podjetju garancijo za '/■’ leta ali leto, gradbeno podjetje pa mora za isti predmet garantirati investitorju 2 leti. Tako stanje je po našem mnenju nevzdržno ter je potrebno urediti zadevo tako, da tudi industrija, ki predmete izdeluje daje pri nakupu gradbenim podjetjem garancijo za isto dobo, kot let bila odporna proti rji. Hišni sveti tudi nimajo sredstev, iz katerih bi lahko plačevali taka popravila — saj ]e stavba se nova. Ta problem se je že pojavil ter se še bo, saj je samo Ingrad Zgradil v zadnjih letih 24 stolpičev ter nekaj 32-stanov. blokov, ki so vsi pokriti s pocinkano pločevino. Drug pereč problem je neobstojnost zunanjega opleska oken in vrat na stavoali. V večini primerov se zunanji oplesk že po enem letu lušči ter ga morajo podjetja obnoviti. Vse to povzroča gradbenim podjetjem občutne stroške, ki pa niso nikjer vkalkulirani. Da je vzrok čestih reklamacij od strani hišnih svetov tudi slaba kvaliteta raznega industrijskega materiala, ki je v stavbo vgrajen, se vidi tudi iz primerov, ko je pri tehničnem pregledu stavba prevzeta skoraj brez pripomb, pa se potem šele po I letu ali še pozneje začnejo pojavljci-ti razni nedostatki, ki jih mora gradbeno podjetje — čeprav ni pri tem nič krivo — popraviti na svoje stroške. Kolektiv GIP »Ingrada« .stanejo taka popravila težke milijone. (Nadaljevanje na strani 6) Po 84. členu svojega statuta objavlja VIŠJA TEHNIŠKA SOLA V MARIBORU RAZPIS za sprejem rednih in izrednih študentov v prvi letnik šolskega leta 1963164 I. Sola ima naslednje študijske oddelke, odseke in smeri 1. oddelek za strojništvo — tehnološko-obratovni odsek — energetsko-konstruktorski odsek 2. oddelek za elektrotehniko — odsek za jaki tok smer elektrifikacije — smer industrijske elektrotehnike — odsek za šibki tok (avtomatika in industrijska elektronika) 3. oddelek za gradbeništvo in komunalo — gradbeno-operativni odsek — komunalni odsek 4. odsek za kemijo — kemijsko-tehnološki odsek — kemijsik odsek 5. oddelek za tekstil (tekstilna tehnologija) V prvem letniku je študij na posamezih oddelkih enoten, v drugem letniku se študent odloči za odsek oziroma smer. II. Vpisni pogoji V šolo se lahko vpišejo: 1. brez sprejemnega izpita: — tisti, ki so končali z zaključnim izpitom gimnazijo, ustrezno strokovno srednjo šolo ali učiteljišče; 2. s sprejemnim izpitom: — tisti, ki so z uspehom končali šolanje v ustrezni industrijski šoli s praktičnim poukom, vajenski šoli ali ustrezni vojaški šoli za aktivne oficirje ali vojaške uslužbence, če je trajalo šolanje vsaj tri leta; 3. s sprejemnim izpitom: — tisti, ki niso končali navednenih šol, navedenih pod 1. in 2., če so bili vsaj štiri leta na praktičnem delu ustrezne stroke v proizvodnih podjetjih zavodih, državnih organih ali drugih organizacijah. Kot ustrezne se smatrajo tiste šole in stroke, ki ustrezajo stroki enega od oddelkov te šole. Kandidati za izredni študij morajo poleg izpolnjenih pogojev, navedenih pod eno izmed prejšnjih točk, izpolniti tudi pogoj, da so v stalnem delovnem razmerju ali pa iz drugih upravičenih objektivnih razlogov ne morejo obiskovati pouka kot redni študenti. Ta pogoj morajo kandidati za izredni študij dokazati z ustrezno listino. III. Sprejemni izpit Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje pod točko 2, morajo opraviti sprejemni izpit iz matematike, fizike in kemije. Izpiti iz vseh predmetov so pismeni in ustni. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje pod točko 3 prejšnjega poglavja, morajo opraviti pismeni in ustni sprejemni izpit iz matematike, fizike in kemije in še splošni del sprejemnega izpita. Ta obsega pismeno nalogo o splošni temi ali temi iz stroke, ki jo želi kandidat študirati, da je s tem možna presoja o njegovi splošni razgledanosti. Sprejemni izpiti bodo predvidoma od 10. septembra dalje. O času opravljanja sprejemnega izpita bodo kandidati posebej obveščeni. Programi za sprejemne izpite so na razpolago pri vratarju šole. IV. Vložitev prošnje Lastnoročno napisani prošnji, kolkovani s 50 dinarjev državne takse, je priložiti naslednje listine, ki morajo biti — razen spričevala — kolkovane s 30 dinarji državne takse: 1. spričevalo o šolanju (o zrelostnem izpitu, diplomo) v originalu ali sodno overjenem prepisu ali overjenem prepisu zavoda, ki je spričevalo izdal; 2. izpisek iz rojstne matične knjige (rojstni list); 3. življenjepis; 4. tisti, ki so bili zaposleni, še potrdilo delodajalca o trajanju, vrsti in uspehu zaposlitve oziroma — če je bil kandidat po končani šoli v praksi — ustrezno potrdilo o praksi. Kandidati za izredni študij priložijo še: 5. potrdilo delodajalca, da so v stalnem delovnem razmerju, ustrezno uradno potrdilo, da obstojajo upravičene okoliščine, zaradi katerih ne morejo obiskovati pouka kot redni študenti; 6. izjavo, s katero se zavežejo, da bodo kot izredni študenti (po 3. odstavku 3. člena zakona o finansiranju šolstva) plačali morebitne stroške za študij ali da bo te stroške plačal delodajalec. V prošnji morajo zlasti biti navedeni naslednji podatki: točen naslov kandidata, v kateri oddelek se želi vpisati in ali namerava študirati redno ali izredno. K prošnji je priložiti tudi prazno dopisnico s čitljivo izpisanim naslovom kandidata. S priloženo dopisnico bo kandidat obveščen o rezultatu razpisa oziroma pozvan k sprejemnemu izpitu. RAZPIS BO ZAKLJUČEN 15. AVGUSTA 1963 Prošnje z zahtevanimi listinami je poslati po pošti na naslov: Višja tehniška šola, Maribor, poštni predal 148, ali jo predati tajništvu šole v Smetanovi ulici 18/1, dnevno od 10. do 12. ure, ob sredah in petkih pa tudi od 10. do 18. ure, v sobi št. 63. V. Pojasnila Višja tehniška šola v Mariboru je prvostopenjski- visokošolski zavod za študij tehnike. Njena osnovna naloga je, da izoblikuje nov profil prvostopenjskega inženirja, kakršen ustreza operativnim službam gospodarskih organizacij in upravno-političnih enot. Razen tega daje šola tudi potrebno strokovno izobrazbo za nadaljevanje študija na drugi in tretji stopnji ustreznih fakultet univerze v Ljubljani, s katerimi ima vsklajen študijski program prve stopnje in dogovorjeno možnost direktnega prestopa za svoje študente. Redni študij na šoli traja dve leti, izredni pa lahko traja dvojno dobo. Ko študent opravi vse izpite in druge študijske obveznosti ter uspešno izdela diplomsko nalogo, dobi diplomo višje tehniške šole, s katero se mu priznava zaključena prva stopnja visokošolske izobrazbe in strokovni naziv inženirja ustrezne stroke. Predavanja v šolskem letu 1963/64 se bodo pričela 1. oktobra 1963. V septembru bo šola priredila poseben enomesečni pripravljalni tečaj za maturante gimnazij in drugih nestrokovnih srednjih šol. Vsa nadalnja pojasnila in informacije o razpisu daje tajništvo šole. Tam je na razpolago tudi posebna informativna brošura o Višji tehniški šoli v Mariboru. Ta brošura je bila razposlana tudi delavskim univerzam, društvom inženirjev in tehnikov ter gospodarskim organizacijam SR Slovenije. . VIŠJA TEHNIŠKA SOLA Maribor Poročilo iz Cinkarne V zadnjih mesecih se v našem časopisu vse pogosteje pojavlja naslov »Cinkarna gradi«. Pri tem pa mnogokrat pozabljajo na nas, ki prvi zasadimo lopate in se ob koncu običajno nimamo niti časa veseliti novega uspeha, ker že hitimo na drugo gradbišče. Zares, kamorkoli se ozreš po raztresenih objektih Cinkarne, povsod gramoz, pesek in pridne roke naših delavcev. Težav ni malo. Namesto urejenih, lepo ograjenih gradbišč včasih komajda najdeš ljudi med ostalimi objekti. Transporti so dolgi, zastoji veliki in to zahteva še večji napor naših ljudi. V Cinkarni velja geslo: »Delo naročeno danes, naj bi bilo končano že včeraj«. Roki so tako kratki, da bi morali biti pri razporejanju delovne sile mnogo ekspe-ditivnejši. Danes mnogo preveč ljudi, jutri mnogo premalo. Ko pričnemo z delom imamo običajno premalo ljudi, potem pa hitimo in žrtvujemo živce, čas in efekt. Kot pri vseh gradbenih objektih tudi v Cinkarni ni načrta brez sprememb. Sicer pa bi bilo še vse v redu, če bi bile samo spremembe načrtov, toda zelo mnogokrat imamo celo spremembe sprememb. Mesec maj je bil mesec volitev. Najprej volitve v svet ekonomske enote, nato v občinski zbor delovnih ljudi in zbor občanov. Med ljudmi je vladal živ interes za volitve. Živo so izbirali kandidate, saj so se dobro zavedali, da s tem potrjujejo svojo bodočnost. Ljudje so vedeli, da izvoljeni predstavniki morajo predstavljati njih in njih mišljenja prenašati naprej. Zavedali so se, da njihov »krog« predstavlja del njih samih, njihovih hotenj in želj. Zato ni čudno, če smo v Cinkarni zaključili volitve z velikim uspehom. Upajmo, da ljudje, ki smo jih izbrali dobro vedo to in da bodo čim-večkrat prišli med nas, saj nas vse zanimajo stvari o katerih odločajo. Jasno pa je, da se ljudje najbolj zanimajo ob našem mesečnem obračunu, saj je denar še vedno tisto, kar predstavlja nji- hov standard. Samo mnogokrat je naš sistem obračuna še zamotan in po nepotrebnem nejasen. Ljudje dobro vedo, da mora biti zaslužek plod njihovega dela. Ne zavedajo pa se dovolj, da poleg osebnih interesov moramo upoštevati tudi interese in stanje celotnega podjetja. Delavci bi želeli vedeti, kakšno je stanje v celotnem podjetju in kako se obračuna njihov zaslužek. In to je področje, kjer bi naš sindikat lahko še mnogo naredil. Kljub vsem težavam pa ne pozabljamo na rekreacijo. Izredno mnogo zanimanja je za šah. Z ekipo »Uprava« smo odigrali dva dvoboja in pri tem dosegli izreden uspeh. Prvič smo zmagali z rezultatom 3 1/2:1 1/2, drugič pa izgubili 2 1/2 : 3 1/2, tako da v skupnem rezultatu še vedno vodimo s točko prednosti, čeprav se je medtem ekipa uprave močno ojačala. Naši najboljši igralci so Harinski in ing. Žlajpah. Gradbeniki Cinkarne in Ingrada pa so odigrali izredno zanimiv dvoboj v namiznem tenisu. Cinkamarji so bili prepričani v svoj uspeh, toda z veliko požrtvovalnostjo smo vseeno zmagali mi. R. L. Razpis prostih delovnih mest Po sklepu Upravnega odbora razpisuje Gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« Celje naslednja prosta de- lovna mesta: — Zidarji 50 — tesarji 30 — mizarji 2 — tesarji konstruktorji 2 — slikopleskarji 3 — avtomehaniki 2 — strugarji 2 — strojni ključavničarji 2 — elektroservis 2 — stavbni ključavničarji 3 — elektroinstalaterji * — kleparji 3 — vodovodni Inštalaterji 5 Prošnje je dostaviti sekretariatu podjetja. Garancijski roki (Nadaljevanje s 5. strani) Veliko je pa tudi takih okvar, ki nastopajo vsled neznanja in tir poučenosti o ravnanju z raznirt predmeti v novem stanovanju-Hišni sveti in posamezni stanovalci skušajo potem tudi takt napake naprtati gradbenim podjetjem, češ da so te napake ie bile pred vselitvijo ali pa da s° nastale pozneje vsled nekvalitetne izdelave. Da bi se preprečile te vrste nO' pak, je naše podjetje izdelalo navodila za uporabo novega stf novanja, ki jih bo ob vselitvi prejela vsaka stranka. Priporočljivo bi pa bilo, da tt di razne komisije, ki vršijo prt’, glede novozgrajenih stanovanl vzgojno pojasnjujejo stanovalcem, katere napake je napravil0 gradbeno podjetje, katere pa s° odraz splošnega nivoja kvalitete izdelkov v Jugoslaviji. Pretirana občutljivost hišnik svetov, oziroma posameznik strank gotovo ni na mestu, ktj se včasih vsled kapricioznost1 posameznikov dela tudi gospodarska škoda. Dolenc Cvetko NEZGODE y prvem tromesečiu je bilo 44 °pratnih nezgod z 423 izgublje-n'mi dnevi. Pesan Anton, roj 25. 12. 1934 "TT strojni ključavničar, se je po-«sodoval pri zabijanju železne j6vi v gramoz. Pri zabijanju mu »? kladivo spodneslo in mu po-'Odovalo kazalec in sredinec na aesni roki. f Kajba Franc, roj. 20. 5. 1930 2>dar. Pri dolbijenju betona mu e odletel drobec železa od dleta n mu presekal žilo na levi roki. 3- Koželj Rudi, roj. 19. 11. 1943 avtomehanik, se je poškodoval aa menjalniku. Pri demontaži ajenjalnika v avtomobilu je mešalnik zdrsnil in mu stisnil pr-3tiec na levi roki. “k Goričan Jakob, roj. 20. 7. 1912 .bočni čuvaj. Na poti v službo ■ao je spodneslo levo nogo. : 51 je poškodoval levo nogo. ! 5. Alojz Kos, roj. 7. 7. 1943 - psarski vajenec. Pri podiranju esene stene ga je lesena podpo-ra udarila po glavi. 6. Zorinič Jože, roj. 26. 4. 1907 'sidar se je poškodoval pri vzi-aavi betonskih oken. Pri preno-b okna na delovni oder ga je ^'snilo za prste na desni roki in "a jih zmečkalo. , '-Faktor Mato, roj. 1. 10, 1940 jj.Sradbeni delavec. Pri porava-Jb vozička mu je na spolz- I J-m tlaku spodrsnilo ter si je Poškodoval prste na levi roki. 8. Vrabič Jože, roj. 15. 3. 1924 'tesar, je stopil na neviden okro-°e( drog, ki je bil pod snegom, Pri čemer je padel in si zlomil fogo. ,9- Lampred Leopold, rojen t- 10. 1933 - tesar, se je poškodoval pri zabijanju pilot. Pri raftanju z zaledennelim plohom, ije barilo v brado. 1q1o' Rokovnik Rudolf, roj. 21 10. V39 - tesar, si je poškodoval no-,,Pri skoku v gradbeno jamo. ,11. Hajnšek Karl, roj.. 22. 2. 1916 ?ldar se je poškodoval na stop-'kah. Pri hoji po betonskih fo.Pnicah mu je spodrsnilo in 511 ,Ì? Poškodoval desno nogo. 194 ’ ^esja^ Dominik, roj, 29. 7. ’nO - delavec v kamnolomu. Pri obijanju starih temeljev si je •škodoval prst na desni roki. lì. Štrncelj Mirko, roj 5. 6. 1946 , delavec, se je poškodoval pri prožni žagi. Ko je odstranjeval “dpadni les od žage, ga je žaga ^grabila za prst na roki in mu ^poškodovala. t4. Konjevič Muharem, rojen 18. Faktor Ivan, roj. 25. 3. 1945 - delavec, se je poškodoval z železnim sodčkom. Pri odvzemu železnega sodčka mu je eden padel po glavi in mu razbil nos. 19. Bincel Anton, roj. 3. 5. 1925 se je ponesrečil pri dviganju kamna. Pri odstranitvi betonskega kamna se mu je del betona odkrušil in mu poškodoval kazalec desne roke. 20. Štefko Milan, roj. 8. 7. 1929 - polkvalificirani strojnik se je poškodoval na podaljšku vodil SKIP dvigala. Pri pritrjevanju vijakov si je poškodoval prst na desni roki. 21. Gmajnič Štefan, roj. 11. 11. 1929 - tesar se je poškodoval pri obdelavi lesa. Radi nevidne grče se je s sekiro zadel v grčo in mu jo je vrglo v desno oko. 22. Ulamec Anton, roj. 12. 11. 1938 - polkvalificirani strojnik se je poškodoval na skreperju. Pri upravljanju skreperja je naletel na opaž ter si na opažu poškodoval desno roko. 23. Ikulič Osman, roj. 6. 1. 1930 - strojnik se je poškodoval na spolzkem tlaku. Med obratovanjem stroja mu je spodrsnilo in si pri padcu zvil nogo v gležnju. 24. Droždek Ivan roj. 12.10. 1942 - delavec, se je poškodoval v kotlarni centralne kurjave. Pri prevozu premoga v samokolnici mu je na poševni rampi spodrsnilo in si je izpahnil levo nogo. 25. Kosec Stevo, roj. 25. 1. 1942 - polkvalificirani zidar. Pri zidanju 8 cm debele delilne stene si je s kladivom poškodoval prst leve roke. 26. Ivkovič Ljubomir, roj. 13. 4. 1944 gradbeni delavec, se je poškodoval pri čiščenju Stene. Pri čiščenju betonske stene mu je padel drobec suhe malte v oko. 27. Kugič Hasan, roj. 1940 -gradbeni delavec. Pri odpiranju stranice na kamionu mu je stisnilo prst na desni roki. 28. Odabašil Abdula, roj. 15. 12. 1930 - gradbeni delavec, se je poškodoval pri prenosu plohov. Pri prenosu plohov je stopil na že belj in se zabodel v levo nogo. 29. Pungeršek Karl, roj. 24. 10. 1943 - delavec. Sovoznik na kamionu si je pri nalivanju olja v motor izpahnil levo nogo v gležnju. 30. Gmajnič Štefan, roj. 11.11. 1929 - tesar, se je poškodoval pri razopaženju. Pri razopaženju be-žeblju v desno roko. 31. Tot Robert, roj. 20 .5. 1943- slranitvi je držal za mizo in si na zidu odrgnil prste na desni roki. 34. Maček Anton, roj. 23. 12. 1936 - priučeni zidar, se je poško-val na opeki. Pri prenosu strešne opeke mu je spodrsnilo v rokah noseč opeko in si je poškodoval prste na roki. 35. Bojkovič Anton roj. 3. 7. 1944 - gradbeni delavec se je poškodoval na posodi za malto. Pri spuščanju posode polne z malto je držal roko na leseni podpori opaža in ga je ista udarila na levo roko. 36. Vrbovšek Franc, roj. 28. 12. 1908 - tesar, se je poškodoval na ostrešju muzeja NOB. Pri odstranitvi lesenega poda iz podstrešja mu je spodletelo in si je poškodoval desno nogo. 37. Omanovič Rasim, roj. 9. 9. 1943 - delavec, se je poškodoval pri »SKIP« dvigalu. Pri odvzemu malte iz dvigala je sodelavec prehitro zaprl košaro in mu je poškodoval sredinec desne ro-kc 38. Sip Štefan, roj. 16. 10. 1904 - delavec se je poškodoval v skladovnici lesa. Pri nakladanju lesa se je skladovnica udrla in mu je hlod poškodoval nogo. 39. Zenkovič Hilmo, roj. 17. 9. 1922 - delavec. Pri izkopu zemlje je dobil žulj na roki. Ni polagal dovolj pažnje, vsled tega so nastale poznejše infekcije. 40. Jagodič Franc, roj. 16. 9. 1935, zidar, se je poškodoval pri odpiranju vrat, ko je držal v roki žično krtačo in se z njo zbodel v mezinec leve roke. Po nekaj dneh so nastale infekcije. 41. Slavulj Milan, roj. 14. 4. 1936- priučeni zidar, se je poškodoval pri betoniranju tlaka. V nekem lokalu sta bili zaposleni dve skupini tako je pri izoliranju z vročim bitumenom brizgnil bitumen v sodelavca in ga poškodoval. 42. Belehar Katica, roj. 19. 11. 1934 - snažilka. Pri čiščenju umivalne školjke se je z britvico vrezala na kazalec leve roke. 43. Crepinko Božo, roj. 19. 11. 1940 - zidar, si je pri pokrivanju jaška poškodoval levo nogo. Na prste leve noge mu je padel betonski pokrov od jaška. 44. Steble Jože, roj. 13. 12, 1945 - gradbeni delavec. Pri prenosu konolnega dvigala se je nabodel na žeblju v stopalo desne noge. Analiza delovnih poškodb nam pokaže sledeče rezultate: Analiza vzrokov nesreč nam pove, da bomo morali v bodoče bolj paziti na urejenost prehodov in delovnih mest, kajti število nezgod zaradi te neurejenosti je preveliko. Padcev radi spotikanja na delovnih mestih je bilo odločno preveč. Tudi zaradi nepredpisanega načina dela je bilo razmeroma veliko nesreč. Končno lahko omenim • pomanjkljivo organizacijo dela, ki je zahtevala razmeroma dosti nesrečnih slučajev. Vse te probleme pa bomo rešili, če bomo na deloviščih vzdrževali vse bolj red brez nepotrebne navlake. K izvorom nesreč bi lahko omenil razmetani les, iz katerega štrlijo žeblji na katerih se ljudje zbadajo pri delu, pomanjkljiva izvedba odrov, slabo ali izrabljeno orodje in pa malta, smeti in prah, ki ljudem poškodujejo oči. Takšne probleme pa naj bi odpravila gradbišča sama in delavnice z varnostno vzgojo in zaščitnimi sredstvi. Za prvo tromesečje je podjetje izplačalo zaradi nesreč pri delu 514.219 din. R. K. Ni še dolgo tega, ko smo se nekateri z navdušenjem, drugi s skrbjo, ozirali v nebo, kjer so fantje in dekleta na najrazličnejših strojih in modelih preizkusili svoje znanje o' 4- 1938 - delavec. Pri cepljenju /v se je s sekiro udaril po levi i?ki in si poškodoval prst. . ■ Filipič Franc, roj. 29. 9. 1910 delovodja si je poškodoval hrb-'ftico pri padcu na stavbišču. , m. Roter Franc, roj. 8. 2. 1938 ^.Polkvalificirani zidar si je po-.kodoval prste na roki pri polivanju jaška z železnim po-rovom. I 17. Omanovič Rasim, roj. 9. 9. -‘*3 . delavec. Pri prevozu pre-^ga z ročnim vozičkom mu je k® cesti spodrsnilo in si je pri adcu poškodoval nogo,. gradbeni delavec se je poškodoval pri prenosu lesa. Pri prenosu lesa na deponijo je stopil na žebelj in se nabodel v desno nogo- 32. Obrez Martin, roj. 20. 10. 1911 - gradbeni delavec, se je poškodoval na odkopnem kladivu. Pri odstranitvi betonsekga jaška mu je konica od kladiva spodletela in si je poškodoval palec na desni roki. 33. Vrbnjak Vinko, roj. 10. 1. tonskih stebrov se je nabodel na 1939 - zidar, se je poškodoval pri premestitvi krožne žage. Pri od- Vreme jim je pa res naklonjeno; ves prosti čas je rezerviran za plavanje, žoganje ...! Vtisi s strokovne ekskurzije po severni Italiji Biro gradbeništva Slovenije je organiziral v mesecu aprilu ekskurzijo v Severno Italijo. Potovanje je trajalo pet dni, obsegalo pa je ogled gradbišč v severnih italijanskih mestih in velesejem v Milanu. Iz podjetja sva se ekskurzije udeležila s tovarišem direktorjem. Naša pot je vodila najprej v Trst. Tam smo obiskali gradbišče 7-etažne stanovanjske zgradbe. Gradi jo firma Beni, katere solastnik je Slovenec. Ta naš rojak nam je razkazal objekt, obenem pa nam tudi orisal stanje gradbeništva v Trstu. Stavba, ki smo si jo ogledali je grajena v armiranobetonskem skeletu, ki sega skozi vse etaže. Vsi zidovi so zidani z opečnimi zidaki oz. votlaki, notranje vmesne stene so debeline 12 cm, oziroma 20 cm, zunanje pa so dvojne (6 x 12 cm) z vmesnim zračnim slojem 8 ^ 10 cm. Stropna konstrukcija je podobna našemu monta stropu, samo stropniki so nekoliko širši. Zanimive so bile stopnice. Namesto poševnih ar-mirano-betonskih plošč uporabljajo opečne stropne nosilce, samo da so nižji (višina 12 — 15 cm). Podobne izdelave so podesti in balkonske plošče. Značilno za vse opečne elemente je, da so konstantnih dimenzij in zelo ravnih površin. Zato so tudi stene zelo ravne in je poraba malte za omete minimalna. Po pripovedovanju šefa gradbišča, ometavajo stropove samo enkrat in to že s finim ometom. Interesanven je njihov način zidanja predelnih sten. Na vseh vogalih napnejo vrvice in jih fiksirajo z mavcem v tla, oziroma strop. Zidanje potem hitro napreduje, stene pa so ravne. Gradbišče je bilo dobro opremljeno z mehanizacijo. Za pripravo betona kompletna manjša betonarna z žličastim transporterjem, dozirno napravo s tehtnico in mešalcem, za pripravo malte pa mešalec s polžem in stresalnim sitom. Seveda pa ni manjkal stolpni žerjav. Stanovanja se ne razlikujejo bistveno od naših, saj znaša njihova velikost 50 — 80 m2. Stanovanja pa nimajo shramb in kleti za drva ali ozimnico. Hrano namreč sproti nabavljajo, shranjujejo pa jo v hladnih omarah. Po ogledu stanovanjske stavbe smo videli še novi slovenski kulturni dom, ki ga gradi isto podjetje. Dom stoji skoro v centru mesta. Starega so požgali fašisti pred dobrimi tridesetimi leti. Kljub vsem težavam, ki jih imajo še vedno pri italijanskih oblasteh, bo predvidoma dokončan prihodnje leto. Projektant tega doma je ing. arch. Edo Mihevc iz Ljubljane. Ob našem obisku so bila v teku ravno zaključna notranja dela in to stenske in stropne obloge. Stene oblagajo z mozaik ploščicami, stropove pa s ploščicami iz mavca velikosti tudi do 2x3 metre. Občudovali smo izdelavo stropa glavne dvorane. Ta ima obliko polkrožne lupine, izdelan pa je iz upognjenih mavčnih plošč, ki so z žicami obešene na krovno konstrukcijo. Sestavljanje teh (Nadaljevanje na 8. strani) Najvišja izguba zaradi teh po-poškodb je bila v aprilu, kar je razumljivo, saj smo v tem mesecu sprejeli največ novih delavcev in je naša gradbena proizvodnja takrat dobila polni zamah. Analiza kaže, da moramo novo sprejetim delavcem posvetiti posebno varnostno pozornost. V mesecu maju pa je bil normalni padec delovnih poškodb, kar je z ozirom na vse večjo priučenost novih delavcev in vse boljšo pozornost na varnost pri delu popolnoma naraven in zadovoljiv pojav. Glasilo kolektiva »Ingrad« Leto XII. — št. » —-? Strokovna ekskurzija v Italijo (Nadaljevanje s 7. strani) plošč je precej zahtevno, opravljajo pa ta dela specialisti iz mesta Vicenze, ki so baje znani po vsej Italiji. Iz Trsta smo se peljali preko Benetk in Padove v Milano. Tam je bil program strokovnih ogledov razdeljen v dva dela. Prvi dan obisk velesejma, naslednji pa ogled gradbišč. Velesejem je po obsegu eden največjih v Evropi. Gradbeni del zavzema kompleks, ki je nekoliko večji kakor ljubljansko gospodarsko razstavišče. Pretežni del prostora je zavzemala gradbena mehanizacija. Med številnimi žerjavi nisem videl posebnih novosti. Razstavljeni so bili tudi tako-imenovani avtokrati, primerni za dviganje težjih montažnih elementov tudi do višine 2.5 met- rov. Ne bi našteval mešalcev raznih vrst, vibratorjev in ostalo mehanizacijo. Videli smo nekaj vrst cevnih odrov, ki se razlikujejo po spojih. Nekatera podjetja so razstavljala opaže iz jeklene pločevine za stebre in nosilce. Z nekaj osnovnimi elementi je možno sestaviti opaže različnih presekov. Industrija gradbenega materiala je bila zastopana predvsem z opečnimi izdelki. Kvaliteto teh sem omenil že na začetku. Pozornost je vzbujala razstava prednapetih nosilcev. Po tem kar smo videli v Italiji, nredvsem uporabljajo adhezijski sistem. Montažni panoji za stanovanjski blok S" se nekoliko razlikovali od naših, Jugomont sten. Zunanje stene imajo izolacijo med dvema betonskima slojema. Med številnimi montažnimi weekend hišicami pa sem opazil tudi naše od podjetja »Jelovica«. Predzadnji dan našega potovanja je bil predviden zopet za ogled gradbišč. Tako kot v Trstu tudi v Milanu gradijo stanovanjske stavbe s sedem do devet etažami. Prav take smo videli tudi v ostilh mestih med vožnjo. Štiri ali pet etažne niso ekonomične, ljudje pa ne marajo kupovati stanovanj v tretji ali četrti etaži, če ni dvigala. Konstrukcijska zasnova je povsod ista in sicer betonski skelet, vse stene pa so zidane z opečnimi votlaki. Uporaba polne opeke je redka. Za njihove razmere je baje ta način najbolj ekonomičen, gradnja pa hitra. Medtem, ko v zgornjih etažah betonirajo skelet, v spodnjih še To pa res ni uvožen posnetek. Domač je, izpod »Petrička« ob jezu na Savinji. V teh dneh bi marsikdo želel zamenjati z ribami, tudi vi, kajne ...? Nagradna križanka 1 2 3 4 5 L 6 7 8 9 10 11 12 Gi 13 d 14 15 OD 16 17 d 18 19 © 20 21 d 22 23 d3 24 iJ 25 26 d (D 27 m 28 29 30 3^ 32 33 34 d 35 d CD 36 ti 37 38 d 39 40 41 42 43 (H 44 45 46 Gi 47 d 48 49 50 m 51 d 52 54 REŠITEV KRIŽANKE tz št. 1-4 Maroko, vodovod, alibi, HR, Štore, Reka, grad, Odol, ano, srebro, Ado, ta, Stane, sr, j, o, Murn, cenilec, nagrade, Toga, e, f, BŽ, sliva, KL, tri, antika, Ero, riba, beda, stav, skalp, to, Plave, Tartini, vranec. Rešitev nagradne premikalnice iz št. 1-4 Gradis, Ingrad Pionir. Žreb je izbral naslednje reševalce: 1. nagrada 1500 din je prejelat Zorman Terezija, 2. nagrada 1000 din je prejel Furlan Rudi, 3. nagrada 800 din je prejel Bezlaj Darij. Reševalcem česitiitamo. MAGIČNI LIK 1. mera za drago kamenje; 2. borilnice; 3. področje, okoliš; 4. žensko ime; 5. vrsta vina. 1 2 3 4 5 DOPOLNILNICA ( ) ENA, ( ) UTA, ( ) RAK, ( ) RAJ, ( ) RANA, ( ) NICA, ( ) EVA, ( ) TAK, ( ) RES, ( ) ( ) LAH. H gornjim besedam dodaj v oklepaj po eno črko, do dobiš besede novega pomena. Dodane črke, brane po vrsti, dajo letoviško mesto ob sev. Jadranu. Vodoravno: 1. zgradba, 6. enota za električno energijo, 12. teniški pribor, 13. znak za molibden, 14. ledeniška dolina pod Triglavom, 15. znamka avtomobila, 16. drevo, 18. Avar, 19. usahel, 20. vrednostni papir, 22. žensko ime, 23. ploskovna mera, 24. poljedelski predel Srbije, 25. različna, soglasnika, 27. dčli sobe, 28. predstojnica samostana, 32. gorovje v Italiji, 35. ime slovenskega pesnika (Vinica), 36. začetnici imena in priimka umrlega slov. pisatelja, 37. morska žival, 39. primorska rečenica, 40. obdobja, 42. posestnik čudežne svetilke, 44. stikali-šče dveh ploskev, 45. sorodnik, 47. bivališče kraljev, 48. židovske četrti (fon.), 49. mesto SZ ob Črnem morju, 51. španski spolnik, 52. del tuljave, 53. slov. skladatelj 1878 (Vače), 54. jugoslovanski film. Navpično: 1. pripadnika slovanskega rodu, 2. celjska tovarna, 3. poziv, 4. vodni pojav, 5. različna soglasnika, 6. del konjske noge, 7. rimska 55, 8. makedonsko kolo, 9. trnek, 10. prebivalec gl. mesta balkanske države, 11. teža emballaže, 13. orožje, 16. prvoborec delavskega razreda, 17. simbol za aktinij, 20. čebelja kraljica, 21. mesto v Bački, 24. denarni nadomestki, 26. prometni znak, 27. zač. priimka in imena našega državnika, 29. delovodja, preddelavec, 30. veznik, 31. azijski 'polotok, 33. veličastna manifestacija, 34. slov. skladatelj (1829 do 1909, Št. Jurij Celje), 38. zobna pasita, 39. stroj, 40. celjska tovarna, 41. poljudno pisana razprava, 43. ledena doba, 44. uibožioa, 46. bodica (narobe), 48. pot v snegu, 50. vzklik bolečine, 52. vzklik. zidajo. Gradnja takega bloka ali stolpnice traja 8—12 mesecev. Na zazidalnem okolišu, ki smo si ga ogledali je bilo v gradnji cca 1000 stanovanj in to v vseh gradbenih fazah. Med zanimivostmi, ki smo jih videli na teh gradbiščih bi omenil še sledeče: Pri stropovih uporaba predna-prednapetih nosilcev. Po tem kar po obliki podobni DIN nosilcem, pri gradbenih odrih lahko cevna stojala, pri odrih za notranje omete; pri instalacijah centralna kurjava — cevi za gretje so speljane v stropu, oziroma tlaku. Zelo kvalitetne in na oko lepe so njihove fasade. Velik del zgradb v Milanu je obložen s fasadnimi ploščicami, ali pa tudi s ploščicami iz marmorja. Tega često uporabljajo tudi za notranje obloge. Nobena redkost ni videti v povprečnem stanovanjskem bloku marmornate vratne in okenske okvirje, saj ti pri njih niso dražji od lesenih. Pripomniti moram, da ogled gradbišč v Milanu ni bil najbolje organiziran. Pokazali so nam samo stanovanjsko izgradnjo. Marsikaterega izmed udeležencev pa bi interesirala gradnja industrijskih objektov, kar smo videli od daleč, predvsem iz avtobusa, je bilo zelo zanimivo. Ing. Kuzman Ni še zamujeno! Čeprav je že nekaj mesecev 1 kar sem zapustila podjetje, v ' terem sem .prebila lepa leta, ram napisati nekaj besed, ki kot upokojenki težijo srce. Najprej se lepo zahvaljuj^ članom celjskega sektorja na Of kovi cesti za lepe rože in dar® ki sem ga prejela ob odhodu v P? koj. Zahvaljujem se tudi usigli bencem kadrovskega oddelka, so ves čas mojega služboval kazali do mene iskrene tovariš odnose. Tudi z uslužbenci splošni sektorja sem se lepo razum®j[l Z veseljem se spominjam član1 sektorja PGM, ki so me po v at na nepozaben skupni izlet v Pt" Prav posebej pa moram po riti pravilen odnos mojega bi ga šefa tov. Cevnika. do sv uslužbencev. Iskreno želim djetju, da bi imelo več takih' službencev, ki poleg svojih obr do podjetja ne pozabljajo na P* vilen odnos do svojih podrejeni* Pri nadalnjem delu želim djetju obilo uspeha in vas skupaj iskreno pozdravljam. Upokojenka Tončka Ptt« ,(iV# >iv? Koliko znoja in truda je treba, da človek lahko naredi s svojin1 telesom res to kar hoče. Verjetno bi nam Tine Šrot — Celjan in dobitnik medalje na evropskem prvenstvu v orodni telovadbi, v«' del o tem mnogo povedati. pa sektorju Žalec s kooperanti uspelo zgraditi v rekordnem č»' su štirih mesecev pa Vam bomo poročali v naslednji številki Vsem želimo mnogo pri jetrnih dini na dopustu, počitka, zadovoljstva ter novih moči za nadaljnje delo. ______________________________> Glasilo »Ingrad« izhaja enkrat mesečno Naklada 1500 izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Franc Vi tone Tehnični urednik l Darko Maligoj \ Tiska CP »Celjski tisk« v Celj** \ LETNIK XII., ST. 5-8 AVGUST 1963 ___________________________^