V Ljubljani, 7. septembra 1903.
Leto VII.
Štev. 3.
Bogu na čast. bližnjemu na pomoč!
GASILEC
\\\\\\\x\xxxxxxv
\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\l\\\\\\\\\\\X\X\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\V
Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Igu pri I^jnbljani. — List izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno. — Za nemle stane vsaka številka 20 vin.
^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\XWXXXX\\\\\\\\\VXVXXXVXXWX^XWVXWWW\\\\\\\\\W\W\\\V
Zvezne zadeve.
Na konkretno vprašanje o zadevi streljanja s topiči (mož-narji) pri alarmiranju požarov je izdala e. kr. deželna vlada sledeči razpis (štev. 12.292):
Na vlogo z dne 5. maja 1903, štev. 179, se naznanja cenjenemu odboru, da razglas c. kr. predsednika na Kranjskem z dne 16. maja 1901. 1., štev. 585, dež. zak. štev. 17, v zadevi streljanja s topiči ob slovesnih prilikah sicer ne velja za nazna-njevanje požarov s topiči, vendar pa je vobče z ozirom na javni red in varnost nujna potreba, da se uporaba topičev tudi pri drugih prilikah kolikor le mogoče omeji.
Kar se tiče osobito alarmiranja požarne brambe s topiči v B., se je iz vršenih poizvedovanj dognalo, da to ni neobhodno potrebno, temveč da popolnoma zadostujejo navadna znamenja s trombo ali z zvonom, ter smatra c. kr. deželna vlada tem manj potrebnim, v tej zadevi kaj ukreniti.
V Ljubljani, dne 27. julija 1903.
Za c. kr. deželnega predsednika
Schaffgotscli s. r.
Ta odlok se daje, gasilnim društvom v ravnanje, na znanje.
V Ljubljani, dne 12. avgusta 1903.
Za zavezni odbor gasilnih druStev Franc Doberlet s. r.
K zgodovini brizgalnice.
Najvažnejše orodje gasilčevo, njegovo orožje proti ognju, je brizgalniea; z njo more brizgati vodo v ogenj, da ga pogasi ali vsaj omeji.
Znano je, da so že davno rabili sesala in stiskala za vzdig vode. /e Vitruv omenja v svojem delu o stavbeni umetnosti, da je že 200 let pred Kr. r. v Aleksandriji živeči mehanik ^Ctezibij uporabljal nekake pumpe. ^tezibij se imenuje kot znaj-dnik vodne črpalke.
Uporabo te pumpe, v začetku «machimie j^tesibicae» imenovane, kot brizge je omogočil učenec Btezibijev Hero z uporabo obratnih cevTZj V svojem delu o zračnem tlaku «Pneumatica» uči Hero o sestavi take tlačilne brizge z dvema cilindroma, ki ju je imenoval «Sipho», in jo označi določno kot gasilno brizgo.
Uporaba te brizge pa ni bila občna, ker se šele pri Pliniju mlajšemu, 112. I. po Kr. r., zopet imenuje gasilna brizga. Naznanja namreč v nekem pismu na cesarja Trojana ob požaru v Nikomediji, da ni bilo pri rokah ne brizgalnice, ne vodnega vedra ali drugega pripravnega orodja, šele on, Plinij namreč, je, v svesti si svojega dostojanstva kot prefekt, zaukazal napravo teh orodij.
Sovrstnik Plinijev, stavbenik Appolondor, uči, kako si je pomagati, ako je gornji del poslopja v ognju in ni stroja, «Sipho» imenovanega, pri rokah. V tem primeru je usnjate, z vodo napolnjene cevi pritrditi na droge, s stiskanjem cevi se brizga voda iz njih.
«Sipho» se imenuje stroj, s katerim se meče (brizga) voda na višje stoječe goreče predmete.
Hesychius razlaga v četrtem stoletju v svojem besednjaku besedo «Sipho» kot stroj, s katerim se izmetava voda. V začetku sedmega stoletja živeči Isidor Hispalendis omenja, da se «Sipho» rabi v jutrovih deželah za gašenje ognja. (Origines des Isidorus XX b.)
V rimskih-justinijanskih postavnih knjigah se večkrat govori o gasilnem orodju, ali le na enem mestu pri Ulpianu se omenja «Siphone», in še tukaj kot kake ročne brizgalnice.
Kdaj da so mesta po Nemčiji in drugod dobila brizgalnice, ni moči natančno določiti; bili so pa gotovo požarni redi preje nego brizgalnice. Beckmann navaja v svoji knjigi o iznajdbah kot najstarejšo postavo te vrste gasilni red mesta Frankobroda ob Majnu iz leta 1460.; najstarejši gasilni redi dunajski so iz let 1278., 1454. in 1485. Posebnih gasilnih redov je bilo le malo, ker so se isti združili v stavbenem redu, v katerem je bilo omenjeno o varstvu zoper ogenj in njega omejitvi.
V stavbenih zapiskih mesta Avgsburga (1518) so omenjene prvikrat tudi brizgalnice. Kot njih proizvodnik se imenuje zlatar Anton Platner, ki je prvi napravil gasilno brizgo. V izboljšanju brizgalnic so se po navodilih Platnerja trudili še Werner, Herman Brandmeier in Seifert.
V Norimberku je napravil Janez Hautsch veliko brizgalnico. Ta brizgalniea je bila pritrjena na 10 čevljev dolgih in 4 čevlje širokih saneh ter je imela 8 čevljev dolgo, 2 čevlja široko in 4 čevlje visoko vodoshrambo. Da se je moglo delovati s to brizgalnico, je bilo treba 28 mož, a en palec močni curek je metala ta brizgalniea 80 čevljev visoko.
Izven tedanjega nemškega cesarstva se brizgalniea ni posebno razširila, dk, celo velika mesta so si jo šele kesno nabavila.
V Parizu seje brizgalniea vpeljala šele leta 1699.; kralj je dar samo Duperrierju pravico, take stroje, tam pompes por-taties imenovane, izdelovati, in omenjenega leta si je mesto nabavilo 17 takih brizgalnic, ali leta 1722. se je njih število povišalo na 30.
Sredi šestnajstega stoletja so bile te brizgalnice še dokaj enostavne, dasi jim je že Ivan Hautsch priredil premakljivo izpuščalno cev, ki se je sukala na vse strani. Ker pa je briz-galnicam manjkal vetrnik, so bile le stiskalke in so vodo brizgale le sunkoma.
Po poročilih francoskega stavbenika Perraulta se je baje 1. 1684. nahajala v kraljevi knjižnici v Parizu brizgalniea z vetrnikom ; z njo se je brizgala voda v nepretrganem curku; toda ker manjka vsak vir iznajdnika, je bil to mogoče le model. Do leta 1725. so se posluževali Francozi le navadnih tlačilnih brizgalnic, dä, na Angleškem so bile iste v rabi do 1. 1760.
Vetrnik je bil znan že Heroju iz Aleksandrije (Heronova steklenica), toda pozabili so ga. Zopetna iznajdba vetrnika se pripisuje mehaniku Leopoldu v Vratislavu 1. 1719., ki je prvo brizgalnico z vetrnikom opisal 1. 1720. Prve brizgalnice Leopoldove so imele dobro zaprt in privarjen bakreni vetrnik, toda le en cilinder; en mož je zamogel vodo v nepretrganem curku 20 do 30 čevljev visoko izhitati.
Te brizgalnice so pripravile Francoze, da so se začeli brigati za brizgalnice z vetrnikom, in Francoz Du Fay je podal I. 1725. pariški akademiji razpravo o teli brizgalnieah.
Daljni važni korak v napredku je bila uporaba cevi — takrat kače imenovane —, ki so se poljubno zdaljšale ali skrajšale. Z njimi so v bližini ognja delovali s celim curkom.
To iznajdbo je pripisovati • Holandcema Janu in Nikolaju van der Hayd^ ki sta bila višja preglednika gasilnih priprav v Amsterodu leta 1672., in leta 1673. so se že te brizgalnice, imenovane «kačje brizgalnice», praktično uporabljale; leta 1677. sta iznajdnika dobila izključni privilegij za izvršitev takih briz-galnic. Leta 1695. je bilo v Amsterodu že 60 brizgalnic. Ona sta že leta 1690. vse razstave natančno opisala v posebnem delu.
Imenovana Holandca sta tudi iznajdnika vodonošev (hidro-forov), strojev s sesalno in stiskalno pumpo. Začetkoma je bila ta pripravna sila priprosta. Imela je sesalno stran z eno na brizgo privito cevjo, katere konec se je razširil v vrečo, ki se je vzdignila na trinog. V ta trinog se je vlivala voda z vedrci.
Cevi sta brata napravljala iz jadrovine, ki je bila z nekim kitom namazana. Zboljšal jih je tapetnik Beck v Lipskem, ki je napravljal leta 1720. konopne cevi brez šiva. V Draždanah in na Šleziji so se pozneje izdelovale cevi iz konca. A leta 1789. so neki I. H. Wachtel v Weimaru, Hegner in Ehrliholzer v Bethnalu izumili manufakturo, da so se napravljale cevi brez šiva, ki pa niso prepuščale vode.
Istodobno so se uporabljale sešite usnjate čevi, in tem so sledile leta 1809. znetane; takih pa ne najdeš skoro nikjer več, kajti izpodrinile so jih konopne, lanene in bombaževe cevi. Preparirane konopne cevi so najprvo začeli izdelovati leta 1847. v Hannovru.
Po iznajdbah van der Hayde* je bila pozornost posebno posvečena izdelovanju brizgalnic, in razni mehaniki so se pečali z njih izboljšavo in spopolnitvijo.
Dvorni mehanik Beysser v Mannheimu je izdeloval brizgalnice, ki so brizgale vodo istodobno na dve, štiri in šest strani.
1. A. Kaerl v Osnabrücku je leta 1780. izumil brizgalnico, ki je brizgala vodo z veliko silo skozi dvoji nihali, ki sta ju vihtela dva dečka. Mehanik Gaspara v Parizu je leta 1786. sestavil brizgalnico, ki je imela prednost, da se je bat prav lahko premikal.
Ta, čas ni porajal nove iznajdbe in šele druga polovica devetnajstega stoletja je prinesla preobrat, posebno, da so se osnovala gasilna društva. Niso bile nove iznajdbe, temveč le izboljšanje.
Dosegel se je smoter, brizgalnice izdelovati v pravi konstrukciji, da so posamezni deli med seboj v pravem razmerju, da se njih največja delavnost doseže. Težke omare so se odstranile, nerodne obračalne cevi so se nadomestile s Haydovo iznajdbo stiskalnih cevi in sesalo se je popolnilo kar najbolje.
Uporaba sesala, ki se sedanji enači, se imenuje že leta 1724., ali obča vpeljava sesaljk datira od 1860. leta naprej, dandanes pa se skoro nobena brizgalnica ne dela več brez sesala, zakaj če tudi ni možno vode naravnost črpati, se postavi posoda poleg brizgalnice, da se raje v isto zliva voda, mesto v brizgalnično omaro.
Prve sesalne cevi so bile iz sešitega usnja s kovinskimi obroči; mesto teh obročev so pozneje uporabljali železne in medene špirale, dočim so se pri vodoravnih sesalnih ceveh uporabljale špirale iz bakra. Leta 1850. so se čim dalje izboljševale in so sedaj izključno v rabi.
Sesalni vetrnik je bil najprej vpeljan leta 1850. na Angleškem, danes ga ima vsaka boljša brizgalnica.
Konstrukcija brizgalnic je v sestavi ostala skoraj prvotnim enaka; med raznimi sestavi z vodoravnimi, poševnimi ali stoječimi cilindri, z navadnimi ali vrtečimi bati, je brizga z dvema stoječima odprtima valjarna najbolj razširjena. Bati so bili prvotno izr usnja ali klobučine, redkeje iz medi s konopnim ovitkom; po vpeljavi sesaljk so izdelovali obrušene kovinske bate; te rabijo tudi sedaj.
Zaklopki (ventili) so bili priklopni ali stožni, čeravno so se od leta 1870. začeli vpeljavati tudi kroglasti; vendar se prve vrste uporabljajo najčešče.
Da postanejo zaklopki pristopni in ostanejo vendar popolno gosti, na to se je obračala pozornost strokovnjakov. Ta skrb
je tudi opravičena, ker ravno pri zaklopkih je zaslediti največkrat napako in kvar. Po daljšem proučevanju so se napravile zaklopnice v različnih sestavah, ali vse merijo na to, da se more do zaklopkov kar najhitreje in najlažje.
Brizgalnice so različne; skoraj vsaka tvornica jih izdeluje drugače. Najbolj razširjena je štirikolesna vozna brizgalnica, ki ima v sredi med kolesi vodoshrambo.
Snemalna brizgalnica se je začela uporabljati na Francoskem, od tam je prišla v Italijo in potem tudi k nam. Ta brizgalnica ima svoje posebne prednosti za razne kraje.
Jele so se tudi napravljati male brizgalnice, kakor: dvo-kolesnice, nosilne, brentače, berglaste i. t. d. Ker so jako pripravne, so zelo razširjene.
Vodonoši so bili izpočetka velike sesaljke brez omare, ki so donašali v veliki množini vodo brizgalnicam brez sesala, a danes se isti skoro več ne izdelujejo, ker imajo vse brizgalnico sesala.
Gasilna brizga je dandanes tako dovršena, da jo je težko še popraviti in zboljšati.
Ker se pa od gasilstva čimdalje več zahteva, oziraje se na krajevno razmerje in na človeško silo in moč, ki pa tudi kmalu opeša in je silno draga, stremlje se na to, da se človeško moč čim manj obremeni. Najbolj se je to doseglo z vpeljavo vodovodov. Toda povsod se ne da vpeljati vodovod, zato se je skušalo pridobiti parno moč.
Prve parne brizgalnice so se napravljale leta 1829. od Braithwaite in Ericsona na Angleškem in leta 1832. od Ericsona v Cincinatiju v Ameriki. V teh deželah so se parne brizgalnice kaj naglo razmnožile in dandanes jih v imenovanih deželah skoraj izključno uporabljajo.
V	Nemčiji je postavil prvo parno brizgalnico leta 1865. M. Albrecht v Hamburgu, in v Avstriji je prvo brizgalnico izdelala leta 1867. tvrdka W. Knaust na Dunaju. V novejšem času se pa pojavljalo tudi že brizgalnice z motorji, in na Dunaju ima gasilno društvo take že v rabi.
Koliko se je pa zboljšalo v ceveh, ve vsak gasilec. Posebno velik napredek je zabeležiti v cevinih vijakih in v enakomernosti teh vijakov in cevi, ki so skoraj pri vseh briz-galnicah enake, to je v premeru 85 mm.
Naj bi ne bilo ne občine, ne večjega kraja, no vasi brez brizgalnice. Koliko nesreče bi se zabranilo, koliko večjih požarov zadušilo, preden se razširijo. Pogoj k temu pa je, da so tudi brizgalnice vedno v pravi oskrbi in v dobrem stanju, ker le s takimi se more uspešno delovati. Ob nakupu brizgalnic naj se ne gleda toliko na ceno; gleda se naj, da so dobro in solidno izdelane, le dobra brizgalnica se obnese ob času potrebe, in le z dobro brizgalnico je mogoče, rešiti imetje svojega bližnjega in se postaviti v bran pogubonosnemu elementu.
Gasilska slavnost v Pragi.
Dne 14., 15. in 16. avgusta t. 1. je praznovalo gasilno društvo v Pragi svojo petdesetletnico. Ob tej priliki je zborovala češka gasilna in slovanska zveza gasilcev. V ponosni zlati Pragi sc je te dni zbralo nad 16.000 gasilcev, navdušenih za sveto idejo gasilstva z geslom: «Bogu na čast, bližnjemu v pomoč». Poleg občudovanja vrednega števila gasilcev iz Oeške, Moravske in Šlezije so bili kaj dobro zastopani Poljaki in Rusini iz Galicije ; prišli so tudi poslanci iz Kranjsko,* Hrvaške in celo iz Francoske. Ob času slavnosti je vladalo najlepše soglasje in ni bilo opaziti ne najmanjše nerednosti. Veselje si bral raz obraza vsakemu, ki se je divil v tako velikanski množici. V gasilski opravi si videl že osivelo in še mlade, čile može iz vseh slojev prebivalstva. Da, poleg učenjakov, doktorjev in učiteljev je šetal po mestnih ulicah priprosti seljak, in tudi plemenitaš se ni sramoval nadeti si gasilske oprave. Tudi v nagovorih nisi čul «gospod» in druzega, ampak prijatelji in tovariši.
Dne 14. avgusta ob 8. uri zvečer je bil na Zofijinem otoku sprejemni večer. Prostrana dvorana in galerija sta bili napolnjeni do zadnjega prostorčka; in koliko jih je pač moralo
*	Zvezo gasilnih društev sta zastopala tajnik Trošt in odbornik Papier; ljubljansko gasilno društvo načelnik L. Štricelj in odbornika Barle in Leutgeb, dalje še Vilfan iz Ježice in Roblek iz Radovljice.
ostati zunaj! Večer je otvoril starosta češke gasilne zveze, gospod Matija Mayer, ki je- podal zgodovino češke gasilne zveze do današnjega dne. Pozdravil je zbrane tovariše in goste, posebno Jugoslovane in Francoze.
V	imenu mestnega zastopa je pozdravil zbrane gasilce gospod svetnik Tereba.
Za pozdrave so se zahvalili in češkemu gasilstvu so nazdravili Poljak dr. Cviklicer, Rusin Chanik, Slovenec Trošt, Šlezijec Gudrich, Hrvat Absac in Francoz Caylle. Dalje so govorili poslanca V. Bfeznovsky in Mayer, načelnik praškega gasilnega društva V. Vejdčlek, za učiteljsko zvezo učitelj Sk/ila ter dr. Baxa, Forman in drugi. Navduševalna sta bila govora gospoda Michaleka in gospoda K. Vozaba, ki sta proslavljala toli imenitni sestanek gasilstva. Gospod Hubalek je v francoskem jeziku napil navzočim zastopnikom iz Francoske, naroda, ki čuti s Slovani. Pozna je bila ura,, ko se je začela dvorana prazniti. Godba je po raznih govorih izborno svirala samo slovansko skladbe. S spremljevanjem godbe se je navdušeno zapela vedno lepa pesem «Kje dom je moj».
Dne 15. ob 9. uri dopoldne seje otvorila gasilska razstava v velikem paviljonu na razstavnem prostoru v Kral. Obofe. Pred otvoritvijo je zapel zbor «Slavoj» Choral naroda českehe od Prausa, potem je podal načelnik razstave, gospod Jindra, statistiko češkega gasilstva, ki šteje nad 3000 društev in 89.000 članov. Omenil je geslo «Svoji k svojim», zakaj vse tvrdke, ki so razstavile svoje izdelke — nad 60 — so domače tvrdke, in jasno se kaže napredek tudi na tem polju in ni se nam treba zatekati k tujcem. Končno je zaklical zunanjim zastopnikom: «Dobro došli».
Zastopnik mestnega sveta, gospod Tereba, je v velikih potezah obrisal razstavo in jo potem otvoril. Ko je dr. Cviklicer še zahvalil odbor za njega izredno delavnost in posebno občino praško in druge korporacije, je zapel «Slavoj» pesem Bendlov choral, in ogledali smo si razstavljene predmete.
Med raznimi tvrdkami, ki so razstavile svoje predmete, omenimo posebno tudi pri nas znano tvrdko R. A. Smekal iz Öecha na Moravskem. Predmeti te tvrdke — 14 brizgalnic, mej temi posebno tri parne brizgalnice, katerih ena je za mesto Prago, dve mehanični lestvi, razne male lestve, oprave za gasilce, kakor: šlemi, pasovi, sekirice, dalje cevi i. t. d. — so vzbujali občo pozornost.
Brizgalnice so razstavile tvrdke: Fichtner, Busch v Branzenu, delničarska tvornica v Panoku, Cervinka v Pragi, Havelka v Kuslinu i. dr.
Ob 10. uri dopoldne je bila slavnost petdesetletnice praškega gasilnega društva na prostranem dvorišču, kjer je gasilska centrala. Poleg navzočih gostov so prišli podpredsednik namestništva, gospod Dörfl, zastopnik policijskega ravnateljstva, gospod Zerloni, in drugi odličnjaki.
Slavnost je otvoril županov namestnik gospod dr. Groš. Opisal je v znešenih besedah delovanje gasilskega društva, zahvalil goste in navzočne dostojanstvenike za tako častni poset. Končno je razdelil med zaslužne gasilce častne diplome. Razdelili so se pri tej priliki tudi častni darovi na spomin petdesetletnice, in sicer zlate kolajne, lepi bokal in načelniku gasilnega društva lepa majhna srebrna brizgalnica.
Gospod dr. Groš je v imenu mesta povabil goste na ogled starodavne mestne hiše. V krasni mestni dvorani so se zbrali povabljenci in mestni svetovalci. Nam so predstavili gospoda J. Dolenskega; on nas je vodil po mestni hiši in razkazoval nje imenitnosti in zgodovinske spomenike.
Po tem zanimivem predavanju nas je povabil gospod dr. Groš na okrepčiloj ki je bilo pripravljeno za nas v majhni dvorani. V svojem govoru je pozdravil gospod dr. Groš došle in jim s prisrčnimi besedami napil. Posamezni zastopniki so zahvalili njega za laskave besede in posebno za lepo gostoljubnost mesta praškega ter želeli mestu procvit in prebivalstvu blagostanje.
Ob 12. uri opoldne se je začelo zborovanje zveze slovanskih gasilnih društev. To zborovanje je otvoril načelnik gospod dr. Cviklicer, a o delovanju je poročal gospod Baar. Pri tej priliki sta izročila zastopnika Francije, gg. Cayll6 in Minota, častne svetinje desetim češkim gasilcem, katere je francoska zveza imenovala svojim častnim članom, med njimi sta bila načelnik gospod Maver in tajnik gospod Seidl.
Gospod Michalek je opozoril navzoče Slovence, naj oni delajo pri svoji zvezi na to, da tudi ona pristopi k slovanski gasilski zvezi; potem bi bilo vse v najlepši vzajemnosti.
Po raznih drugih razpravah, tičočih se gasilstva in po-močnih kolon ob vojni, je načelnik gospod dr. Cviklicer zaključil shod. Poprej je še prebral gospod starosta Mayer dospele telegrame, med drugimi iste iz Petrograda, Odese, Siseka, Zagreba, župana Hribarja iz Ljubljane i. t. d.
Ob 2. uri se je začel v dvorani na Zofijinem otoku banket, kjer so razni govorniki dali duška svojim občutkom do gasilstva, do mesta Prage in do slovanske vzajemnosti.
Po banketu smo se vozili po lepem praškem mestu, in vzpenjača nas je dvignila tudi do vrha Eifflovega stolpa, žal da je bilo oblačno in nam zabranjen lepi razgled.
Na večer smo zasedli lože v narodnem gledališču, kjer se je gasilcem na čast pela opera «Psoglavci».
Pred početkom opere je bil prolog in živa podoba, kako rešujejo gasilci iz gorečega poslopja ljudi in imetje; — krasen prizor.
Občinstvo, ki je napolnjevalo gledališče do zadnjega kotička, se je divilo na krasni češki operi. Petje, godba, oprava, obleke in posamezni prizori v operi so morali ganiti vsakega. Res srečen narod, ki more pokazati kaj tako dovršenega, in to domačega, izvirnega. Libreto opere je vzet iz naroda, spisal je Celi, uglasbil je Ceh, proizvajali so samo domačini. Slava!
Dne 16. zjutraj se je vršil slavnostni obhod po mestu. Dasi je deževalo, so se zbirali gasilci v Vinogradih; Kmalu je dež ponehal. V vrstah po šest mož so korakali gasilci po praških ulicah; povsod so bili burno pozdravljeni od mnogo-brojnega občinstva. Skoraj eno uro so se pomikale vrste proti staromestnemu trgu. Bil je to impozanten mimohod do 16.000 gasilcev. Gosti so bili zbrani pred mestno hišo, kjer so gasilci korakali mimo. Gasilci so se uvrščali na prostornem trgu, ki je bil v kratkem napolnjen s gasilci. Potem je govoril gospod dr. Cviklicer navdušeno na mesto Prago in njega zastop. Po njegovem govoru je zadonelo iz 16.000 tisoč grl urnebesni «Slava», in godbe so zasvirale «Kje dom je moj». Zupanov namestnik gospod dr. Groš se je zahvalil na lepi ovaciji in končal svoj govor na procvit idealom gasilstva. Urnebesni «Na zdar» je zagrmel in godbe so zasvirale «Hej Slovani».
Na to se je vršila impozantna vaja gasilnih društev iz Prage in okolice, ki je pokazala vrlo izurjenost v vsakem oziru, kar je pač zasluga ravnatelja gospoda Vejdelika. Po vaji so odšli gasilci zopet po mestu do Havličkeve ulice, kjer so se razšli. Popoldne smo si ogledali razstavo. Na večer je bil izboren koncert, kjer je prepeval kvartet «Kytara».
V	ponedeljek so šli nekateri gasilci na «Karlov Tyn», drugi zopet v agrarno razstavo v Pardubice, a večina v svoje domovje, nesoč seboj prelepi vtisk na zlato Prago.
Omenjati moram, da so bili Slovenci in Hrvatje kakor tudi Francozi sprejeti povsod gostoljubno. Slovencem in Hrvatom je bil prideljen za vodnika tajnik slovanskega kluba gospod Forman, ki se je trudil razkazati vse imenitnosti zlate Prage.
Očrtal sem v tesnem prostoru to tako lepo uspelo slavnost, ki je ni motil najmanjši nered. Pokazalo se je, da so se med seboj veselili bratje slovanskih narodov.
Neredno vzdržavanje gasilnih strojev.
Po naši mili domovini so se začela širiti gasilna društva in med njimi opažamo tudi, da so začele občine naročevati tako potrebne gasilne stroje. Namen je zelo hvalevreden in vsaki taki občini ali gasilnemu društvu smo dolžni priznanje za trud in požrtvovalnost za doseženi smoter. Toda slavna gasilna društva in občine ne smejo misliti, da so že spolnila svojo nalogo, ako so si omislili gasilno orodje, t. j. brizgalnico, cevi in druge potrebne predmete. Tam, kjer je gasilno društvo, je treba moštvo temeljito poučiti, kako se rabijo stroji. Posebno važno je, da vsak gasilec pozna sestavo stroja, da ga zna razstaviti in sestaviti, ter tam, kjer je potreba, tudi dele namazati, zakaj če stroj ni dobro namazan in očiščen, ne bo. deloval.
Občine pa, ki so se naročile stroje, morajo skrbeti, da si pridobe v soseski ako ne društvo, saj toliko mož, kolikor jih je potrebnih za opravljanje strojev. Gasilna društva ali pa občine, ki si nabavijo gasilno orodje, posebno pa brizgalnico, morajo skrbeti za to, da ji dotični tvorničar ali njegov poslanec delovanje s strojem natančno pokaže in saj enega ali pa dva moža pouči v delovanju z novim strojem. Kjer ni gasilnega društva in kjer se je novo društvo oživelo, je treba skrbeti, da ima isto kovača ali pa ključaničarja kot strokovnjaka, zakaj tak obrtnik vsaj pozna strojne dele ter se tudi takoj zapomni, kako se strojni deli razstavljajo in sestavljajo
Dotičnik pa mora potem večkrat poskušati, ako stroj deluje zanesljivo, da se ob požaru stroj tudi resnično obnese.
Ob prihodu se stroji po navadi samo površno pregledajo in potem postavijo v hrambo ali pa jih, kjer je ni, spravijo pod kako zelo prašno šupo. Tam počivajo, dokler jih ne rabijo pri nastalem požaru. Nekatera društva ali pa občine imajo pa tudi navado, da imajo vsako nedeljo vajo s strojem. Pri vaji zmočijo cevi in po vaji spravijo vse skupaj v hrambo.
Temu pa ni tako. Vsako društvo in vsaka občina mora imeti človeka, ki mu je skrb za gasilno orodje in posebno za brizgalnico. Ta mora skrbeti, da je brizgalnica snažna, da so strojni deli namazani, zakaj stroj mora biti čist, in ventili in cilindri morajo biti dobro namazani. Vijaki vseh cevi, bodisi gumovih, sesalnih in vodovodnih konopnih cevi, imajo gumove vloge, da se morejo vijaki dobro in čvrsto spojiti, da nikjer ne prepuščajo zraka Samo tedaj, ako bo stroj tako urejen, sme biti društvo brez skrbi, da bo stroj pri požaru takoj in brez kakega pogreška deloval in da ne bo odrekel svojemu namenu.
Pa ne samo društvo je trpelo na ugledu zaradi nesnažnega stroja, dotični tvorničar se je neopravičeno napadal in imel je nepotrebne potne stroške, da je uredil zanemarjene stroje, ki se niso nikdar pravilno čistili in mazali.
Društvo ni moglo delati s strojem, stroj ni nikakor zajemal vode, in vzroka niso mogli najti. Vsako gasilno društvo naj si dobro zapomni to: Vselej kadar se povrnejo gasilci s strojem od kakega požara domov, naj se še isti dan, gotovo pa naslednji dan očisti stroj. Ventile je vzeti iz zaklopnic, potem jih je dobro očistiti in s suho krpo obrisati. Prav tako je obrisati zaklopnice. Ventili se potem namažejo z vaselinom, samo mrtvih delov zaklopnic se ne sme mazati. Ko je to urejeno, se denejo ventili vsak na svoje mesto, pričvrstijo in nategnjejo se dobro, da nikjer ne prepuščajo zraka.
Prav tako je ravnati s cilindri, ako se je brizgala blatna voda. Cepi se vzamejo ven, obrižejo se in namažejo z vaselinom. Ko se je cilinder poprej dobro osnažil, se vtakneta čepa zopet na svoja mesta nazaj.
Stroj, ki se bo tako vzdržaval, bo vedno deloval, in ni se bati nikake zapreke. Cast bo uživalo društvo in čast bo tudi tovarničarju ostala neoskrunjena.
Gasilstvo glavnega mesta Dunaja.
Dunajska mestna občina je izdala lično knjižico ; v njej se popisuje razvitek gasilstva na Dunaju od prvega početka do leta 1901. Ker je knjižica zanimiva, posnamemo iz nje nekoliko zgodovinskih podatkov in nekolike statistike, kar utegne marsikoga zanimati.
Dolgo časa ni mogel človek ničesar učiniti proti ugonablja-jočemu požaru; ali napredku časa je pripisati, da se moremo sedaj tudi temu uničujočemu elementu dobro postaviti v bran. Izkušnja je bila tudi na tem polju najboljša učiteljica. Silne škode po požaru so prisilile ljud, da se je postavil v hrambo vsaj s sredstvi, ki so mu bila na razpolago; izdali so se primerni ukazi radi zgradbe in kritbe hiš. Umevno je, da spravi ogenj v mestih, ki imajo ozke ulice in so slabo preskrbljena z vodo, prebivalstvo v strah in obup! Da se ta sovražnik kolikor toliko premaga, so izdala mesta svoje ukaze in novodila. Najstarejše navodilo, kar se jih je zasledilo na Dunaju, je gasilni red iz leta 1278. Ta gasilni red je bil razglašen po Rudolfu Habsburškem; povod temu je bil velik požar leta 1276.
Ta in vsi poznejši gasilni redi so merili največ na organizacijo gasilstva. Gasilni redi so nalagali meščanom dolžnost, da se jim je bojevati proti ognju prav tako, kakor se jim je bojevati proti zunanjemu sovražniku. Cehe zidarjev, tesarjev in drugih stavbenikov kakor tudi dimnikarji so pomagali pri požarih; pivarji so imeli nalogo, dovažati vodo; sploh je določal gasilni red, kako se imajo posamezniki vesti in delati na pogorišču. Ako je nastal ogenj, so se mestna vrata zaprla in mestno obzidje je bilo zastraženo po oboroženih meščanih, zakaj ravno ob takih prilikah se je sovražnih približal najraje.
Leta 1525. je pogorelo na Dunaju 416 hiš; leta 1529. je mesto veliko trpelo vsled oblege po sultanu Solimanu. Te in enake nezgode so mestni svet prisilile, da je na povelje cesarja Karla V. izdal dne 28. aprila 1534. gasilni red, ki predpisuje med drugim tudi, da mora biti na zvoniku cerkve sv. Štefana stražnik.
Ta stražnik, smelo rečeno najstarejši stražnik, je moral vsak ogenj naznaniti, da je zvonil plat zvona; smer ognja je zaznamoval, da je na dotični strani razobesil podnevi rdečo zastavo, ponoči rdečo luč. Ta gasilni red se je dopolnil leta 1542. in leta 1543. Veljal je do leta 1666., v tem letu se je izdal nov gasilni red.
Veliki požar na cesarskem dvoru leta 1668. in požari med oblego Dunaja po Turkih leta 1683. so provzročili, da se je leta 1688. izdal nov gasilni red
Ta takozvani Leopoldov gasilni red ima natančna določila o razdelitvi gasilnih priprav in shajališč za posamezne cehe, meščane in rdečo stražo.
Mestni podkomornik je moral skrbeti za orodje in ljudi; nadzorovati je moral stavbene delavce in kaznovati zanikarneže.
Za vlade slavne cesarice Marije Terezije se je dunajsko gasilstvo dobro razvilo. Gasilni in policijski red z dne 2. maja 1759. je dal podlago za ustanovo mestne gasilne straže, določal je njeno opremo, dal naredbe, posebno za dimnike, in prepovedal kriti strehe s skodlami. Novo je bilo v tem redu, da se je mesto razdelilo v požarne okrajne komisarijate, ki so imeli nalogo, v svojem okrožju vsako leto pregledati vsaj dvakrat vse hiše glede ognjevarnostnih naprav. S tem Terezijanskim gasilnim redom iz leta 1759. se začne zgodovina dunajskega poklicnega gasilnega društva! Mestnemu podkomorniku je bilo podrejenih 40 gasilnih hlapcev in dimnikarjev, dalje stavbeni rokodelci. Konji za briz-galnice in vodne vozove so stali v podkomornem uradu, danes gasilni centrali, noč in dan opremljeni. Podkomorniku je bilo izročeno povelje na pogorišču, a on je bil odgovoren komisiji, ki jo je imenovala vlada.
Delovanje te komisije je bilo kaj strogo, tako je bil n. pr. šotski samostan zagrozen s kaznijo 1000 cekinov, ako ne odstrani sena in slame iz podstrešja. Tudi uporaba železnih peči in dimnikov je bila v istem času strogo prepovedana. Ta strogost je bila umestna, ker se je požarni policiji večkrat nasprotovalo. Neki kronist poroča, da se je pri požaru v hiši nemškega viteškega reda gasilcem grozilo, da jih polijejo z vročo vodo, ako se isti ne odstranijo precej.
Dasiravno so bile te naredbe in ukazi vsestranski, vendar se je v teku desetletij pokazalo, da so pomanjkljivi; posebno potrebno je bilo prenarediti naredbe, ker se je mesto jako razvilo. To se je zgodilo z gasilnim redom cesarja Franca I. z dne 31. decembra 1817. Ta gasilni red je imel zelo stroge določbe; med drugim ni dopuščal, da se peče kostanj na ulici.
Po teh naredbah so morale biti opremljene mestno brizgal-nice s 24 sežnjev dolgimi usnjatimi cevmi in 4 bakljami, pregled ognja v javnih in zasebnih poslopjih je bil na novo določen; za gledišča štirikrat na leto. Tudi je bilo zaukazano ogenj naznanjati, in za to naznanilo se je določila naznanjavcu celo nagrada.
Ta naredba, ki se je pa večkrat dopolnjevala, je bila veljavna do leta 1884. Leta 1855. se je raz zvonika sv. Štefana vpeljal brzojav, po katerem se naznanja središču (centrali), kje gori.
Vsled velikih požarov leta 1848. in leta 1849. se je končno organiziralo leta 1862. gasilstvo s podružnicami v okrajih II. do IX., katere vse so bile medsebojno brzojavno zvezane in opremljene s Knaustovimi brizgalnicami in raznimi lestvami.
Po dolgoletnih posvetovanjih se je gasilstvo leta 1884. na novo organiziralo. .
Glavne točke te organizacije so: Ločitev gasilstva od mestnega stavbenega urada in poveritev istega samostojnemu poveljniku, pomnožitev moštva, prevzetje gasilne straže v gledališčih med predstavami, pomnožitev avtomatov in hidrantov i. t. d.
V	zadnjem času sc je gasilstvo hitro razvijalo. Pomnožilo se je brzojavno omrežje, pridobilo novega orodja in oprave in preskrbela voda. Leta 1886. se je dosegla samosvoja vprega; konji so vedno pripravljeni in na razpolago. Ko so se leta 1892. priklopila predmestja mestu, združila so se tudi prostovoljna gasilna društva s poklicnim društvom, in bogato opremljena z orodjem, delujejo ta društva vsestransko kar najbolje.
Dandanes je dunajsko gasilstvo kos vsaki še tako težavni nalogi. Ono ima dobro izvežbano moštvo in sarže, izborno orodje in je v najkrajšem času na pogorišču, da s pomočjo hidrantov uduši ogenj kar najhitreje.
Dunajsko gasilstvo sestoji iz poklicnega gasilnega društva, ki šteje 7 častnikov, 2 uradnika in 452 mož, dalje iz 34 prostovoljnih gasilnih društev s 1028 možmi.
Javne straže so: 1 v centrali, 1 glavna straža, 4 straže parnih brizgalnic, 9 v podružnicah in 2 domači gasilni straži. Prostovoljna gasilna društva imajo 35 gasilnih hramb.
Vse to gasilstvo ima 41 vozov za moštvo, 9 parnih brizgalnic, 54 drugih voznih brizgalnic, 22 premikalnih lestev, dalje razne druge lestve, vozove za orodje, vozove za vodo in veliko manjših brizgalnic. Poleg 122 konj, ki služijo le gasilstvu, je najetih še mnogo parov konj od izvoščekov.
Na cestah je 1527 hidrantov, v hišah pa 1680; voda se pa dobiva še iz 21 basinov in 28 iztokov, ki se rabijo za škropljenje cest.
Brzojavno in telefonsko omrežje ima 247 postaj, 445 cestnih avtomatov in 945 signalnih zvoncev. To omrežje je 780 kilometrov dolgo. In vedno se vse še pomnožuje!
V premislek.
Pomanjkanje gasilnih priprav je bilo že čestokrat vzrok razširjenju požara. Izpočetka bi se lahko ogenj omejil z majhno brizgalnico, ;iko bi bila taka pri rokah, tako pa, ker je ni, se ogenj bliskoma razširja, in preden pride, pomoč, je že lepo število hiš in poslopij uničil pogubonosni element. Kako dobro so v tem oziru preskrbljene druge dežele! Ni je večje vasi, da bi ne imela brizgalnice, da celo v majhnih krajih se tako dobi. A kako je pri nas! Z žalostjo se mora konstatirati, da je še večina krajev brez vsakih gasilnih naprav. Ni čuda, da so nesreče tako velike. Oglejmo si le poslednja ognja v Podbrezjah, Vačah i. t. d. Bodo li kdaj pogoste nesreče zdramile take zaspane župane, da bodo začeli spolnovati gasilsko postavo z dne 15. septembra 1881 leta? To zahteva, da morajo vsi merodajni	faktorji z največjo odločnostjo poseči	in občinam
zaukazati,	da se preskrbe z gasilnim orodjem.	Naj pa ne
ostane samo pri dopisih, ampak župani se morajo izkazati z računi, da	so kupili tako potrebno brizgalnico.	Nič naj ne
velja.jo njegovi ugovori o uboštvu ljudstva, često se izdaja denar za druge manj potrebne reči, a ni ga škoda, za gasilstvo pa je škoda vsakega vinarja. Res imamo župane, ki se zanimajo za stvar in radi kaj žrtvujejo in občinski odbor v to pregovore; a takih je	bore malo, največ je nasprotnikov.	Tudi takih
imamo, ki vse obljubijo, a ne storč prav nič. Postava je sicer tukaj, ali mrtva črka ne bo nikdar kaj pripomogla, ako se ista ne oživi. Brizgalnice niso tako silno drage; 1000 kron in to v več letih zmore pač lahko vsaka občina.
Gasilna društva store svojo dolžnost še izven domače občine, to se je pokazalo pri zadnjem požaru na Vačah; prihiteli so bili gasilci iz Litije. Toda gasilna društva, ki so zakopana v dolge, si ne morejo pomagati brez podpore, in občine naj dovoljujejo potrebnih podpor. Naposled morajo ta opešati, če se zanje ne briga občina ali njeni zanikarni župan, ki mu je le za župansko čast, a za delo, za koristno delo pa prav nič. Mogoče misli na kaj — na svojo gostilniško obrt.
Torej, oblastva, na delo! Na delo z vso odločnostjo, potem se mora obrniti na bolje ! V to pomozi Bog!
Blagoslovljenje gasilnega orodja dne 12.julija 1.1. v Vodicah na Gorenjskem.
Posamezen človek je pritlikavec, preslaboten za velika dela. Kaj bo en sam! Saj ne bo ničesar opravil! Ne bo zmogel! Ne bo nič! — Tako se večkr..t sliši. A če se ljudje združijo, potem je pa druga, potem pa ljudje drugače govore. Zdaj bo pa že nekaj. ko jih je toliko! — pravijo. Zdaj se bo pa že poznalo, kjer bodo prijeli. Da, da, kaj velikega se da ustvariti le z združenimi močmi — viribus unitis.
Ptice selilke se združijo v jeseni, preden odlete na topli jug, v mogočne jate. Posamezne bi treščil veter ob tla, ugrabile bi jih ujedne ptice, in po njih bi bilo. A združene v jati se ne boje ne vetrov ne ujed; združene v jati že čutijo topli jug, kamor hite. In tako prelete n. pr. male ptice lastavice združene v jatah dežele, države in morja, da si tamkaj v vroči Afriki postavijo svoj dom in s svojim prijetnim čričanjem razveseljujejo srce človeško. Le z združenimi močni morejo te male stvarce premeriti take daljave.
Tudi mi smo se združili!
Ne topli jug, žareči ogenj, ki seje v šestih mesecih petkrat pojavil v vodiški fari, nas je združil v jato 33 mož. Prepričani smo bili, da posamezen človek, in če je tudi močan kakor Samson, ne opravi veliko, kadar se pokaže rdeči petelin na krovu zbeganih stanovalcev. Zato smo se združili v jato, ki je naše gasilno društvo. Jednega smo duha, jednega srca; združeni hočemo braniti domove, kadar jim bo pretila ognja moč, da jih uniči v prali in pepel; združeni hočemo delovati tako Bogu na čast, kakor bližnjemu v pomoč.
Dne 1. marca t. 1. se je društvo ustanovilo, na Marjetno nedeljo popoldne, to je 12. dan julija, pa je praznovalo slavnost blagoslovljenja gasilnega orodja. Ta dan je bil dan veselja za vso vodiško faro in, tako upamo, za vse mile goste, ki so prišli od blizu in daleč na to slavnost.
Vas se je ob tej priliki odela slavnostno. Trobojnice so vihrale raz hiše in mlaje. Tostran kapelice se je postavil šator, kjer je stala v vene'h in cvetju in zastavah brizgi ja.* Ob šatoru je bil postavljen slavolok z napisom: «Dobro došli, bratje mili!» in: «Slava vrlim gasilcem!»
Na slavnost se je odzvalo 11 bratskih društev; celo iz Mošenj in Leš so prihiteli vrli gasilci. «Zvezo» sta zastopala gg. nadzornik Achtschin in tajnik Trošt. Hvala vam srčna ! Brez vas, mili bratje, bi ne bilo tedaj tako lepega dne v Vodicah!
Ob četrt na tri je pozdravil došla gasilna društva, zbrana ob slavoloku, vodiški načelnik nekako tako-le: «Vrli gasilci! Mili bratje naši! V čast si štejem, vas v imenu občine vodiške in v imenu gasilnega društva Vodiškega najiskreneje pozdraviti. Umeli ste nas, ko smo vas vabili, to nam priča dolga vrsta krepkih mož v lepi gasilski obleki. Vi prihajate k nam, vi ste med nami, bratje med brati! Bodite uverjeni, da vas umemo. Da, eden za vse, vsi za enega! to je vaše, to je naše geslo, kakor ob ognju, tako tudi ob dneh veselja; zato ste prihiteli semkaj, da delite z nami kot bratje z brati veselje današnjega dne. Kličem vam iz dna duše: Dobro došli! Na pomoč, na pomoč!» — Godba je zdaj zaigrala avstrijsko himno, na kar so odkorakala društva v prekrasno župnijsko cerkev k popoldanski službi božji.
Po popoldanski službi božji je domači župnik, častiti gospod svetnik Simon Žužek, veliki dobrotnik gasilnega društva Vodiškega, po v srce segajočem navdušenem nagovoru blagoslovil brizgljo in drugo gasilno orodje. Nato so društva po običajnem defiliranju odkorakala na vrt gostilne «Pri Janezu», kjer se je mej sviranjem kamniške meščanske godbe vršila prosta zabava.
Odtegnimo se za nekaj trenutkov prosti zabavi in podajmo se v šolsko poslopje. Tamkaj se je zbralo gasilno društvo lešansko, na čelu mu gospod podžupan Valjavec in gospod učitelj Labernik. Odtegnili so se ti hrupni zabavi na vrtu, da izroče nadučitelju Vodiškemu diplomo. Gasilno društvo v Lešah
*	Brizgljo jo drufitvo naložilo pri tvrdki R. A. Smekal v Zagrebu. Mora se reci, da nam je tvrdka vrlo dobro postregla tako z brizgljo, kakor tudi z ostalim gasilskim orodjem. Štejemo si v prijetno dolžnost, to tvrdko toplo priporočati.
je namreč tega v svojem občnem zboru dne 8. septembra 1902 kot ustanovnika ondotnega gasilnega društva radi njegovih zaslug izvolilo častnim članom in poveljnikom. Gospod podžupan Fr. Valjavec je po ljubezni polnem nagovoru izročil gospodu nadučitelju kot prejšnjemu ondotnenm učitelju in načelniku gasilnega društva diplomo. Ta se je zahvaljeval:	«Čast
mi je sprejeti sedaj diplomo iz vaših rok. Rad jo sprejmem in z veseljem jo prejmen, saj ta diploma je znamenje ljubezni in prijateljstva, v katerem smo živeli, ko smo še skupaj bivali tam v oni mirni vasi pod Dobrčo; ta diploma je znamenje, da nas še vežejo prijateljske vezi, dasi nas ločijo prostrane daljave; ta diploma je znamenje, da tudi v prihodnje ne more izruvati iz naših src noben vihar lepe cvetke pravega in resničnega prijateljstva; mislim, da lahko rečem s pesnikom:
Mi pa ostanemo, kakor smo b’li, enega duha, ene misli.
Jaz vas za ta izraz prijatelstva in ljubezni najtopleje zahvaljujem. Sprejmite zagotovilo, da doklej mi bo bilo v prsih srce, bo bilo tudi za vas in za vaše društvo. Želim pa, da ostane vaše društvo vedno tako edino in vztrajno kakor doslej, da bo moglo takd vedno blagodejno delovati Bogu na čast, bližnjemu v pomoč.
Dovolite, da vzdignem svojo čašo in napijem društvu v Lešah in njega duši gospodu podžupanu Valjavcu ter svojemu tovarišu gospodu Laberniku: Bog vas živi! Na pomoč!»
In preden so se Lešanje podali zopet na pot proti domu, prišli smo se od njih poslovit mi vodiški gasilci. Govoril je Lešanom v slovo prav lepo naš četovodja Fr. Gubancc. Nato seje ginljivo posljavljal od nas gospod župan Fr. Valjavec. Po njegovem govoru sta pristopila k njemu dva naša gasilca ter ga dvignila na rame, množica pa je dvigala klobuke in čepice ter klicala vrlemu možu: Na pomoč! Živel! Slava!
Lepa slavnost je le prekmalu minila. Mila bratska društva so nas po svoji sicer lepi navadi le prekmalu ostavila. In tako smo bili o mraku na vrtni veselici zbrani samo še domači gasilci. Veselje je žarilo na naših vedrih licih. Napivali smo navzoči naši kumici, ljubeznivi gospodični učiteljici Mariji Kratnerjevi, napivali smo bratski slogi in edinosti, in tako je pošel dan veselja in sreče.
Alojzij Grajzar,
tajnik.
Zaslužnemu gasilcu v spomin.
Z Bleda. Žalostna novica, da se je dne 26. marca zjutraj ponesreči! podnačelnik našega gasilnega društva, gospod Anton Wester, je pretresla marsikaterega. Peljal se je on dne 25. marca opoldne s štirimi prijatelji v Bohinj. Ko so se zvečer vračali domov, je vozil voznik v prehitrem diru, voz seje prevrnil in gospod Wester je padel tako nesrečno, da je v četrt uri potem umrl. Velika izguba je on za naše društvo; on je bil edini član, ki je bil pri društvu od početka do njegove smrti, neprenehoma 1 8 let. Deloval je v korist društva z vsemi svojimi močmi kot gasilec, pozneje kot blagajnik in zadnje leto kot podnačelnik. Ni bilo požara, da bi se ga on ne bil udeležil; on ni izpustil vaje brez tehtnega vzroka nikdar. Slavnostnih prireditev bratskih društev se je udeleževal z največjim veseljem, ako mu je bilo le mogoče; bil je v resnici eden najbolj zaslužnih članov našega gasilnega društva.
Da je ljudstvo cenilo njegove zasluge, se je videlo na dan njegovega pogreba, zakaj takih pogrebov je bilo na Bledu še malo. Z udeležbo pri pogrebu so mu izkazali zadnjo čast: Zaveza gasilnih društev kranjskih po svojem zastopniku gospodu nadzorniku Albinu Achtschinu, ljubljansko gasilno društvo po svojem načelniku gospodu Ludoviku Štriclju, Bratska gasilna društva iz Bohinjske Bele, Ribnega, Radovljice, Breznice, Gorij in Mošenj. Seveda tudi od domačega gasilnega društva ta dan ni ostal nihče doma. Naj bo na tem mestu vsem zgoraj imenovanim društvom in njih načelnikom za izkazano zadnjo čast našemu nepozabnemu tovarišu izrečena najiskrenejša zahvala. Vrlemu in zaslužnemu Westru pa bodi zemljica lahka in ohranjen trajen spomin.
Dopisi.
Ogenj v Pollakovi tovarni v Ljubljani. Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo ima zabeleženo v svoji kroniki že dokaj velikih in nevarnih ognjev. Med naj večje ognje spadajo vsekako oni v starem deželnem gledališču, v' kamniški smod-niščnici, pri Jakopiču na Rimski cesti i. t. d. Tem se je v noči od 2. na 3. maja t. 1. pridružil še ogenj v Pollakovi tovarni v Ljubljani na Sv. Petra cesti, ki je uničil 42 m dolgo in 25 m široko šupo za čreslo, stroje za sekanje čresla in več vagonov čresla. Ogenj je nastal, kakor se zatrjuje, da je prišel s čreslom v stroj kamen, in stroj je, zmlevši kamen, okresal iskre, ki so padle v čreslo. Ogenj je v čreslu tlel, dokler ni dobil duška, da je izbruhnil. Ko je dobil ogenj duška, se je hipoma razširil po celem poslopju, in stoprav sedaj se je opazilo, da je ogenj v tovarni. Ogenj so opazili policijski stražniki, ki so četovali po šentpetrskem predmestju in po Poljanah. Obvestili so takoj hišnika, gasilstvo in vojaštvo; obenem pa je dvakratni strel na Gradu naznanil spečim Ljubljančanom, da je v mestu ogenj. Načelnik gasilnega društva, gospod Ludovik Štricelj, je bil prvi na licu mesta, in nekaj trenutkov pozneje je že pridrdral prvi oddelek gasilcev iz Mestnega doma. Komaj so gasilci došli, so že iz čveterih cevi v prasketajočih curkiii tudi lili vodo na sosednja poslopja, katerih seje že prijemal ogenj. Med tem, ko so štiri cevi branile sosednja poslopja, se je pomnožilo gasilstvo in pomnožile so se tudi cevi. Priloženi narisek predstavlja gasilce v onem trenutku, ko so bili v največjem delu. Pota in vhode sta mnogoštevilnim gledalcem zaprla žandarmerija in vojaštvo, napravivši kordon okoli gorečih in sosednjih poslopij. Z velikim trudom in naporom je omejilo gasilno društvo ogenj na šupo za čreslo in tako rešilo ostalo tovarniško poslopje, ki je na dveh straneh tik pogorele šupe. Škode je približno 40.000 K, a da je gasilno društvo prišlo za par minut pozneje na pogorišče, bila bi presegala škoda stotisoče. Lastnik tovarne, gospod Pollak, je z laskavimi besedami zahvalil gasilno društvo ustno in pozneje tudi po listih za naporno in uspešno delovanje. V priznanje je on podaril gasilnemu društvu svoto 200 K v društveni podporni sklad. Tudi banka «Slavija», pri kateri je bila tovarna zavarovana, je podarila gasilnemu društvu za uspešno delovanje 200 K.
Občinskemu svetu ljubljanskemu je župan gospod Ivan Hribar poročal o ognju, o uspešnem in napornem delovanju gasilnega društva, in občinski svet je soglasno izrekel zahvalo in priznanje gasilnemu društvu in njega načelniku gospodu Ludoviku Štriclju starejšemu.
Priznanje in zahvala od občinstva je dobro vplivala na društvo, in bolj ko prej spoznava vsakdor blagi in človekoljubni namen gasilstva.
Ludovik Štricelj mlajši
poveljnikov namestnik I. oddelka.
Mošnje. Blagoslovljenje gasilnega doma v Mošnjah.
Vsako društvo, posebno gasilno, ne more delovati in se gibati po svojem brez svoje strehe, svojega doma; to je tudi privedlo še mlado gasilno društvo mošenjsko do sklepa, postaviti si svoj dom. Nameravano pa se je izpeljalo še dosti lahko; občani so se vrlo izkazali; dali so veliko potrebnega gradiva, in nekateri so posegli precej globoko v žepe. Prejšnji častiti župnik, gospod Berlic, je dobrodušno posredoval, da se je smel ta dom postaviti na krasnem prostoru župnijskega posestva blizu šole. Društveni odbor — to je glavno — pa je neumorno delal, da se je vse potrebno izvršilo.
Nedelja, dne 21. junija, je bila odločena, da se dom blagoslovi. Sosedna in tudi daljna društva so se povabila k slavnosti in mnogoštevilno so se tudi odzvala povabilu. Zastopana so bila: Ljubljana, Begunje (z zastavo), Brezniea, Bled (z zastavo), Cerklje, Kamna Gorica, Kropa, Leše, Radovljica (z zastavo), Ribno (posebno številno) in Vodice; skupno 182 gasilcev.
Pri sprejemu je udeležence pozdravil župan mošenjski, gospod Pristavec, in nato je nadzornik zaveze mnogozaslužni gospod Achtschin prevzel vrhovno povelje. Društva so korakala v Mošnje do gasilnega doma, ki je bilo okinčano po domačih dekletih z venci. Pri tem se je posebno odlikovala učiteljica gospodična Faturjeva.
častiti gospod župnik Ivan Trpin je pred blagoslovom ogovoril navzočne in pretresljivo omenil, da smo si bratske pomoči vselej, posebno pa v sedanjem času brezobzirnega boja zelo potrebni. In ravno gasilno društvo ima kaj važno ulogo, pomagati bližnjemu v potrebi. Sklepal je z : Bog vas blagoslovi! Na pomoč! In Na pomoč! so zaklicali gasilci in mnogoštevilno občinstvo. Po blagoslovu so odkorakala društva v lepem redu mimo dostojanstvenikov na gostilnični vrt gospoda načelnika Kocijančiča, ki jim je postregel z izborno pijačo in dobrim prigrizkom.
Slavna godba radovljiške požarne brambe je sodelovala pri slavnosti in nato svirala na vrtures impozantno je delovala pod vodstvom gospoda kapelnika Sejnosta; pri koncertu sem slišal navzočega strokovnjaka, gospoda Mauracherja iz Linča, ki se ravno mudi na bližnjih Brezjah, kjer postavlja orgije za romarsko cerkev; čudil se je, da se na deželi sploh najde tako dobre godbe.
Priporočamo godbo, ki igra na pihala in lok, drugim društvom; poslužijo seje naj ob priliki.
Ure, namenjene v zabavo, so hitro potekale, posebno ker so pevci društva Bled, Kamna Gorica, Radovljica posamezno ali skupno med presledki godbe peli več lepih pesmi. Navdušen gasilec gospod Roblek v daljni Hrvaški pa je udeležence telegrafično pozdravil.
Nismo pričakovali, da bo udeležba tako velika in da se bo vsa slavnost razvila tako udobno domače. Veliko je pripomoglo, da se je slavnost vršila popoldne (enake slavnosti naj bi se radi večje udeležbe vršile le popoldne). Upam, da ostane ta dan, velik za mošenjsko gasilno društvo, udeležencem, posebno pa domači občini v spominu. Na pomoč!
Navzoč gasilec.
Občni zbor gasilnega društva na Bledu.
Načelnik otvori zborovanje in jSozdravi navzoče tovariše in občinskega zastopnika ter konstatira sklepčnost zbora.
Tajnik poroča, da je društvo imelo v prošlem letu članov: 39 delavnih, 5 častnih in 10 podpornih, vaj je imelo poučnih osem in dve vaje na prostem; veselico je priredilo eno. Društvo je sodelovalo pri požaru v Bodeščah; slavnosti se je udeležilo na Bohinjski Beli in v Ribnem.
Blagajnik poroča, da je bilo skupnih dohodkov 558 K, stroškov pa 251 K 86 h; od preostanka 306 K 14 h se je plačalo na dolg 300 K. V blagajni je ostalo 6 K 14 h. Dalje priporoča blagajnik, naj se nabavljajo le najpotrebnejše priprave, in delati moramo na to, da se društveni dolg kar najbolj zniža.
Načelnik, kot blagajnik bolniške blagajnice, poroča, da je imela bolniška blagajna koncem leta 31 članov, ki so mesečne prispevke vsi redno vplačali. Skupnih dohodkov je bilo 215	K 82 h,	bolniščine in zdravniških stroškov se je
izplačalo	31 K 82 h; preostanek znaša 184	K 02 h,	skupni
zaklad koncem leta 965 K 78 h. Načelnik naglaša še, kako velikega pomena je ta blagajnica za člane; naj bi torej vsak član redno vplačeval mali mesečni prispevek.
Izvolijo se še pregledovalci računov.
Ker posebnih	predlogov ni bilo, sklene	načelnik,	zahvaljujoč se	navzočim	za udeležbo, občni zbor.
Tržič. Vzrok, da od tukajšnjega gasilnega društva nisem že več let nič poročal, je, da ni bilo nič poročati. V tem času nismo imeli nobenega požara, ker sta nas obvarovala Bog in sv. Florijan vsake nesreče. Štiri leta so že skoraj pretekla, odkar je bilo naše društvo poslednjič poklicano na pomoč. Toda ti časi so žal minili, in naše društvo je v petih tednih hitelo trikrat k požaru. Dne 10. aprila (to je na Veliki petek) se je užgal dimnik pri posestniku in mizarskemu mojstru Francu Logarju. Streha je bila lesena in se je takoj užgala; in ko so naši gasilci pod vodstvom načelnikovim, K. Mallyjevim, prihiteli na lice mesta, je bila že vsa streha v ognju. Mnogo smo se trudili, da smo rešili bližnje hiše in skednje in da smo zabranili ognju vhod skozi strop v gornje sobe. Rešilno delo je oviralo posebno to, da smo morali vodo črpati iz jarka, ki leži 140 m visoko. — Drugič nas je klical glas trobca dne. 6. maja ob pol 11. uri ponoči. Užgal so je namreč pri hiši gospoda Ferda Stareta dimnik. Ker stoji veliko poslopje, krito
z deskami, skoraj sredi trga, je bila nevarnost tem večja, ker je veter močno pihal in raznašal saje po okolici, kjer stoji več hiš, ki so tudi krite z deskami. Nizki, železni dimnik je bil takoj ves razbeljen, in skrajni čas je bil, da je naše moštvo dospelo na streho; vnela seje bila že na večih krajih. Gotovo se bi bil ogenj močno razširil, ko bi ne bil pred nekaj dnevi pomočil dež strehe; ves trg je bil v nevarnosti. — Dne 19. maja smo bili ob pol 10. uri dopoldne tretjič klicani na pomoč. Gorelo je v vasi Kovor, ki je dobre pol ure oddaljena od nas, pri posestniku Jožefu Dobr6tu hiša, skedenj in hlev. Pod vodstvom načelnika gospoda Mallyja smo bili kaj kmalu na pogorišču in branili smo sosednje hiše ognja. Ostali smo tam do 1. ure popoldne in smo pogašali goreči les na strehi in slamo, ki se je užigala vedno iznova. — Dne 4. maja smo obhajali dvajsetletnico obstanka našega društva. Zjutraj ob 7. uri je bila slovesna sveta maša, popoldne ob 1. uri glavna vaja v zgornjem delu trga in po vaji smo z godbo skupno odkorakali v bližnjo vas Bistrico. Tam smo se v gostilni gospoda L. Aljančiča ob dobrem vinu in dobri jedi zabavali prav dobro do noči in potem smo se zopet z godbo vrnili v trg. Na pomoč. N. I.
Zahvala.
Delegatom slovenskih in hrvaških gasilcev, ki so bili na gasilskem shodu v Pragi in ki so se udeležili petdesetletnice praškega gasilnega društva, so izkazali brati Öehi sploh in posebno češki gasilci izredno gostoljubnost in prijaznost. Za toliko gostoljubnost in naklonjenost štejemo si v dolžnost, izreči svojo iskreno zahvalo slavnemu zastopu mesta Prage, slavni gasilski zvezi, posebno nje starosti gospodu Matiji Mayerju, našemu ciceronu gospodu tajniku P. Formanu in vsem bratom gasilcem sploh. Dnevi bivanja v Pragi nam bodo začrtani nepozabno v naših hvaležnih srcih.
Na pomoč! Pomoz Bog! Na zdar!
Jožef Absac	Ludovik	Štricelj
za gasilno društvo v Karlovcu	za gasilno društvo v Ljubljani
Franc Ks. Trošt
za zvezo kranjskih društev.
Zahvala.
Slavna Radovljiška posojilnica je blagovolila podeliti našemu gasilnemu društvu za 1. 1902. podporo v znesku 30 K. Za ta velikodušni dar izreka podpisanec najboljšo zahvalo.
Ivan Rus
načelnik gasilnega društva na Bledu.
Zagreb.	Pri	razstavi	gasilnih strojev
in pomočnih	predmetov v	Pragi je dobila
tvornica R. A. Smekala dve največji odlikovanji: prvo počastno diplomo in zlato ko-lanjo.
Anihilator
je majhna ročna brizgalnica iz dobre kovine. Ta brizgalnica je jako priprosta, in ker je lahka in	priročna, lahko dela vsakdor
z njo. Vodni	curek se brizga z njo do
20 m v daljavo; prenašaš jo lahko poljubno. Posebno jo priporočamo delavnicam, gledališčem, bolnicam, sploh je ne bi smeli pogrešati v nobeni količkaj večji hiši, posebno pa bi jo morale imeti našo čitalnice in naša društva, ker se je že marsikaj po neprevidnosti vnelo na odrih. Tudi gasilnim društvom služi izborno za ogenj v notranjščini, ker se ne izgubi časa s polaganjem cevi. Te vrste brizgalnice ima v zalogi tvrdka
K. ROSENBAUER v Linču
za ceno 50 K.
Da je uporaba te brizge umestna, dokazuje dejstvo, da proda omenjena tvrdka vsako leto nad 60 takih brizgalnic.
Poziv!
Nekatera gasilna društva še niso vposlala za letošnje leto izkazov in članarine* Opozarjamo vsa dotična društva, da čim prej store svojo dolžnost, da bode red v poslovanju in da nam prihranijo nadležno pismeno opoininjevanje, kar provzroča le delo in stroške.
Zvezni odbor.
*1*
¥
•s ^
¥
v • -•
v
J. Cervenka
v Pragi VII., 392
priporoča vsakovrstne vozne in ročne brizgalnice, plezalske lestve, cevine vijake, sploh vse gasilske priprave. Vse v največji izberi, po nizkih cenah yjj in ugodnih plačilnih pogojih.
s <•
Jamstvo 5 let.
Jamstvo 5 let.
C. kr. privileg.
tovarna brizgalnic, črepalnic in drugih strojev
R. CZERMAK-A
v Toplicah (Češko)
dobavlja
brizgalnice vsake vrste, hidrofore in vse drugo ognjegasilno orodje.
Najugodnejši plačilni pogoji.
jvnovljcno 2.
Diplome
za^gasilce, veterane in častne občane, spominske liste, učna pisma itd. izdeluje lično in ceno
K. Aust
tl-
T7- Ijlncio. (Gor.
Sesalne brizge vsakega sestava.
Strešne, kljukaste, vtikalne in mehanične pomikalne lestve.
Vsakojaka oprava za plezalce in šarže. Razsvetljevalne priprave in glasbila. Sanitetne oprave irr. dimne Isxixrlce.
Izvrstne konopne cevi neprekosljive dobrote. Cenilniki zastonj in poštnine prosto. Olajševalni plačilni pogoji.
I. Koriije-HVMtrijska naprava gasilnih orodij in opravo
Konrad Hosenbauer
Josip Kolar & C
Ljubljana Mestni trg št. 9 Ljubljana
priporočajo izdelke iz gume
prve vrste konopne cevi za gasilna društva
tehnične in kirurgične priprave, obveze itd, Priporočamo se sl gasilnim društvom in oblastvom.
Spričevalo.
Odbor ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva si usoja naznaniti, da jo s cevmi, katero je pri Vas naročil, povse zadovoljen. Cevi, katere sto nam vposlali — bilo jih je okolu 300 m — so se odlikovale izmed vBeh drugih vzorcev, kajti pri preskušnji so držale do 14 atmosfer, in prav to nam je dalo povod, da smo se odločili za Vaše cevi. Cena Vaših cevi je primerna in pri prvi potrebi rade volje zopet z Vami stopimo v dogovor.
V	Ljubljani, dne 18. novembra 1902.
Za od/toor :
J. Mikuž s. r., zapisnikar. Ludovik Štricelj s. r., načelnik.
¥ •s v*
¥
•s f*
¥
s <*
¥
•s f*
¥
¥
¥
*
¥
J. C. Gerber
trgovina s papirjem in knjigoveznica
Kongresni trg Ljubljana Kongresni trg
ima vse uradne knjige za gasilna društva v zalogi, in sicer:
A. C. Achtschin «Vežbovnik» .	.	.	1	K	—	v
Osnovnik........................... 3	*	10	»
Službeni zapisnik.................. 3	»	10	»
Blagajniška knjiga..................1	do	2	K
Zapisnik............................1	» 2 »
¥
•s fß
¥
•> ß
¥
•s t»
¥
¥
S e»
¥
¥
Iri V r r i: 7 vv i' n'■■•‘f	h
Ces. kr. priv. tvornica strojev, brizgalnic, cevij in ognjegasilnih predmetov, prva moravska tkalnica cevij in pasov
R. A. Smekal
v Czechu pri Prostejovu
podružnice: Zagreb-Praga-Smichov odlikovan
s 11 ti svetinjami, častnimi diplomami i. t. d.
priporoča se za nabavo vsakojakih brizgalnic, gasilnega orodja, pasov i. t. d., kmetijskih strojev, peronospora-brizgalnic
po najnlžjl ceni
kakor v lastni mehanični tkalnici tkane cevi najbolje vrste
po zdatno znižanih cenah.
Postrežba je točna in solidna, pod ugodnimi plačilnimi pogoji na obroke. — Jamčenje za brizgalnice 5 let.
S spoštovanjem
Podružnica R. A. Smekal — Zagreb.
IH
Založil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.