156 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2018/4 poglavje z navedbo in opisom romar - skih točk na Pohorju in Kozjaku. Predstavljene so pohorske in kozjaške cerkve, ki so privabljale romarje in pla - nince od blizu in daleč. Monografijo Pohorje in Kozjak boga - ti tudi obsežen seznam virov, ki zajema literaturo, časopisje ter ustne vire. Ker so natančnejši podatki navedeni pri posameznem besedilu, fotografiji ali razglednici v knjigi, je v končnem se - znamu naveden le pregled relevantnih časnikov in časopisov ter revijalnega tiska. Enako velja za arhivsko, roko - pisno, slikovno in drugo gradivo iz muzejev, arhivov in knjižnic ter zaseb - nikov. Dobrodošlo pa bi bilo krajevno in imensko kazalo. Prav gotovo je monografija Pohorje in Kozjak avtorja Andreja Guliča po - membna domoznanska pridobitev, ki s pregledom planinskih koč in do - mov, razglednih in romarskih točk ter zdraviliških postojank na obeh Mari - borčanom ljubih hribovjih zapolnjuje belo liso o tej tematiki za obdobje od konca 19. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Hkrati pa upošteva sicer dokaj skromen nabor že zbranega in objav - ljenega gradiva in zapisov. Izjemnost monografije je, da presega dokumen - tarni pogled na obe pogorji le z vidika planinstva in turizma. Velik del objav - ljenega slikovnega gradiva (fotografije in razglednice) je redko viden ali pa celo prvič objavljen, besedila prinaša - jo natančne podatke, ki so preverljivi v dokumentih, za prijetno branje so na - nizane številne zanimivosti. Prispevek monografije za pregled planinstva in turizma v obravnavanem obdobju bo gotovo ovrednoten s strani obeh strok. Glede vrednosti nove publikacije za področje domoznanstva in zgodovine Maribora in njegovega zaledja, Pohor - ja in Kozjaka na preloma stoletja in v prehodu iz habsburške monarhije v novo državo, pa lahko sklenemo, da je dragocena pridobitev, tako po vsebin - ski, slikovni in oblikovni podobi. Ob tem pa je treba dodati, da je avtorju s sodelavci uspelo pregledati in pridobiti ogromno gradiva, slikovnega in arhiv - skega, tako iz javnih institucij kot iz za - sebnih zbirk, ki pa ga je »preveril« tudi na terenu in sistematično uredil. Ob koncu lahko zapišem: skrbno, na - tančno in novo! v lasta s tavbar bibliog Ra Fija M ag. F Ranca k uz Miča: 1952 –2018. Uredila dr. Klaudija Sedar. Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija; Murska So bota: Pokrajinska in študijska knjižnica, Pokrajinski muzej, 2018, 69 str. V založništvu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, Pomurskega muzeja Murska Sobota in Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Petanjci je izšla Bibliografija mag. Franca Kuzmiča, ki jo je pripravila in uredila dr. k laudija sedar . S knjigo so se omenjene usta - nove še enkrat poklonile spominu na vsestranskega raziskovalca in odlične - ga poznavalca zgodovine Prekmurja, mag. Franca Kuzmiča, ki je umrl 6. aprila 2018 v Betlehemu in rodnemu Prekmurju zapustil izjemen strokov - no-raziskovani in založniško-publici - stični opus. Bibliografijo je oblikoval OCENE IN POROČILA – REvIEws ANd REPORts 157 Matej Končan, izšla pa je s finančno podporo Mestne očine Murska Sobota. Avtorica spremne besede v publika - ciji je direktorica Pomurskega muze - ja in muzejska svetnica Metka Fujs . Med drugim je izpostavila, da je smrt prezgodaj prekinila delovno pot mag. Franca Kuzmiča, avtorja mnogih oseb - nih in tematskih bibliografij, ki so iz - jemen delovni pripomoček vsem, ki raziskujejo zgodovino Prekmurja ali iščejo literaturo za različne potrebe. »Bibliografije, biografije znanih Po - murcev in enciklopedični nabor po - datkov o vrsti tem so bili v ospredju Kuzmičevega sistematičnega, skoraj štiridesetletnega dokumentiranja ma - lodane vsega, kar mu je prišlo v roke. V tem smislu je bil vedno bibliotekar, ne glede na to, kam so se raziskovano in delovno usmerjala njegova mnogotera zanimanja«, je zapisala Fujsova in do - dala, da je v spletni bibliografiji COBISS v osebni bibliografiji Franca Kuzmiča tipografsko razporejenih 483 enot. Med njimi so poleg bibliografij tudi izvirni znanstveni in strokovni članki, polju - dni članki, prispevki in sestavki v znan - stvenih in strokovnih monografijah, med katerimi je dve tretjini prevodov različnih, pretežno teoloških besedil. »Ob Kuzmičevem vsestranskem avtor - skem delu se je težko ogniti ugotovitvi, da bi veliko tega, kar je raziskoval, za - pisal in delil z vsemi, nekdo drugačnih ambicij prenesel v višji znanstveni naziv in krajši opus z večjo znanstveno težo. Toda potem to ne bi bil Franc Kuzmič, ki je zbiral, sproti zapisoval in objavljal, predaval, učil in svetoval, se nesebično razdajal, a vendar ostajal ves čas stro - kovno in znanstveno suveren«, je po - sebej pou darila Metka Fujs v spremni besedi Kuzmičeve Bibliografije. Nekaj globokih misli in vtisov iz Kuz - mičevega bogatega in izredno ustvar - jalnega življenja je strnil tudi častni škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Geza e rniša . Najbrž ne naključ - no, saj je bil Kuzmič prijatelj mnogim tudi v Slovenski evangeličanski cerkvi. Teologija protestantsko-luteranske provinience mu ni bila tuja tudi zato, ker v sredico »svojega oznanjevanja postavlja Kristusa in njegov evangelij. Pastor Kuzmič (Franc Kuzmič je bil tudi pastor Binkoštne cerkve v Mur - ski Soboti, op. avt.) je bil človek načel, trdne in globoke vere, prepričan, da je Božjo besedo tudi v današnjem svetu treba ljudem kar najbolj izvirno pribli - žati, pa vendar je bil odprt tudi do dru - gačnosti in drugih. V se to ga je naredilo za vselej velikega, čeprav je bil značaj - sko in v vsakdanjosti preprost, pozoren in vljuden«, je zapisal škof Erniša. Avtorica Bibliografije dr. k laudija sedar je izpostavila, da zajema Kuzmi - čeva Bibliografija bibliografske enote med leti 1969 in 2018 v kronološkem zaporedju, pri čemer so enote razde - ljene v štiri sklope: na monografije in zaključena dela, na sekundarno avtor - stvo, članke in druge sestavne dele in bibliografije. Skupaj je objavljenih 638 enot. Pod svoja dela se je najpogosteje podpisoval kot Franc Kuzmič, redko Feri Kuzmič. Predvsem pri kakšnih krajevnih prispevkih in poročilih se je podpisoval tudi krajše, kot F. Kuzmič, F. Ku. in F. K. »Zapustil je izjemen opus in zbranega ponujamo naprej vsem, ki si želijo boljši vpogled v podobo do - moznanstva Prekmurja, in vsem, ki to področje raziskujejo oz. ga bodo raz - iskovali, obnavljali ali izpopolnjevali svoje znanje«, je na predstavitvi publi - kacije v prepolni dvorani Pokrajinske 158 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2018/4 in študijske knjižnice v Murski Soboti, v kateri je mag. Kuzmič delal polnih 12 let, poudarila Klaudija Sedar. Na kratko se je dotaknila tudi njegove bio - grafije, ki je objavljena tudi na začetku knjige. Mag. Franc Kuzmič je po študi - ju na Pedagoški akademiji v Ljubljani, na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Bi - blijskem teološkem inštitutu v Zagrebu in Evangelijski teološki fakulteti v Osi - jeku na tej fakulteti tudi magistriral. Na začetku delovne poti je bil najprej po nekajletnem poučevanju na Srednji Ekonomski šoli v Murski Soboti 12 let bibliotekar in domoznanec v Pokrajin - ski in študijski knjižnici Murska Sobo - ta, nakar ga je pot vodila med muzealce. Bil je gostujoči profesor cerk vene zgo - dovine na teološki fakulteti v Osijeku, muzejski svetovalec, kustos pedagog in bibliotekar v Pomurskem muzeju v Murski Soboti. Leta 2012 se je upokojil, a je še naprej neutrudno raziskovalno, znanstveno in strokovno deloval na mnogih področjih in bil neizmerna za - kladnica znanja. Zato so se nanj obra - čali mnogi in vsem je pomagal odstirati obzorja vedenja o pokrajini ob Muri. Marjan Toš