GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
KAMNIŠKI OBČAN
ŠT. 14    LETO 10
25. DECEMBRA 1978
CENA 3 DIN
OB PRAZNOVANJU 750-LETNICE KAMNIKA
V letu 1979 bomo slavili 750-letnico obstoja našega mesta oz. bolje povedano, prve omembe Kamnika kot mesta v zgodovinskih virih leta 1229.
Sedem in pol stoletij obstoja mesta bodo občani Kamnika in celotne občine obeležili s števinimi prireditvami. Program naj bi poskušal zajeti vse, kar je Kamnik ustvaril v preteklosti, kar dela v sedanjosti in kar namerava v prihodnosti. Vse to pa bo kot rdeča nit povezoval prispevek, ki ga je Kamnik včeraj dal v socialistični revoluciji, prispevek, ki ga daje danes v boju za samoupravni socializem in ki ga bo dajal v bitki za pristnejše in pravičnejše odnose med ljudmi v prihodnosti.
Praznovanje naj prispeva na eni strani k poglobljenemu zbiranju in preučevanju kamniške zgodovine s posebnim poudarkom na zgodovino delavskega gibanja, narodnoosvobodilnega boja na Kamniškem in povojnega gospodarskega in družbenega razvoja
Kamnika. Na drugi strani pa naj ta jubilej pripomore k večji zavzetosti in naporom za ohranitev in prenovo številnih kulturno zgodovinskih spomenikov, povezanih s kamniško zgodovino v vseh njenih obdobjih, pa tudi k pospešeni gradnji nekaterih novih gospodarskih, kulturnih, telesno kulturnih in komunalnih objektov v občini (novi proizvodni prostori v industriji, galerija z Maleševo zbirko, šolski center, športna dvorana, obvozna cesta, avtobusna postaja itd.). Skratka, naj bi praznovanje 750-letnice Kamnika ne bilo usmerjeno samo v preteklost, pač pa naj bi prispevalo tudi k oblikovanju prihodnosti Kamnika ter njegovega hitrejšega gospodarskega in družbenega razvoja.
V jubilejnem letu bo Kamnik organizator in gostitelj več pomembnih družbenopolitičnih srečanj in prireditev. Tako se bodo v Kamniku sestali na že XI. tradicionalnem zboru nekdanji aktivisti go-
renjskih občin. V septembru bodo naši gostje delavci iz vseh sedmih pobratenih občin iz ostalih republik v okviru srečanja delavske solidarnosti, ki je vsako leto v drugi občini. Iz naštega mesta bo prihodnje leto krenila na pot po Jugoslaviji Titova štafeta s čestitkami predsedniku Titu za njegov 87. rojstni dan. S posebno prireditvijo na Mali planini bomo počastili tudi 40-letnico pete državne konference SKOJ-a. t
Vseh številnih ostalih prireditev, ki jih bodo pripravile kot vsako leto ob različnih praznikih organizacije in društva ter organizacije združenega dela, seveda ni moč zajeti v ta program. Razumljivo je, da bo pri izvajanju programa lahko še prišlo do določenih manjših sprememb, ali pa da bo morda kaka prireditev še naknadno vključena v program.
Nosilci izvajanja programa, ki je bil izoblikovan v okviru odbora za proslavo 750-letnice Kamnika, bodo družbenopolitične organiza-
cije in društva, samoupravne interesne skupnosti (kulturna, telesno kulturna, izobraževalna, komunalna) krajevna skupnost Kamnik in skupščina občine. V okviru njihovih finančnih načrtov bodo zagotovljena tudi sredstva za izvedbo celotnega programa prireditev.
Odbor vabi vse občane in delovne ljudi, da se včimveč-jem številu udeležijo prireditev v počastitev tega jubileja.
V imenu občinske skupščine se zahvaljujem vsem, ki bodo na kakršen koli način pripomogli k uresničitvi programa v jubilejnem letu 1979, občanom Kamnika pa čestitam k visokemu jubileju našega mesta ter srečno in uspešno leto 1979!
FRANC SVETELJ predsednik skupščine občine Kamnik
Program prireditev ob praznovanju 750-letnice Kamnika objavljamo na drugi strani.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE KAMNIK
želijo srečno in uspehov polno NOVO LETO 1979
Občinska konferenca SZDL Kamnik Občinska konfernca ZKS Kamnik Občinski sindikalni svet Kamnik Občinska konfernca ZSMS Kamnik Občinski odborZZB NOV
SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK in UREDNIŠTVO KAMNIŠKEGA OBČANA.
V NOVO LETO 1979
Leto se nagiba h koncu in čas je, da ocenimo delo in rezultate preteklega obdobja.
Letošnje leto je bilo leto kongresov in volitev. Uspešno smo opravili skupščinske volitve, na katerih so volilci s skoraj stoodstotno udeležbo manifestativno potrdili, da sprejemajo naš samoupravni delegatski sistem. Razprave delegatov na kongresih so prav tako potrdile pravilnost naše poti, hkrati pa so delegati kritično ocenili vzroke neizpolnjenih nalog in sprejeli obveze za prihodnje delo.
Lahko rečemo, da je letošnje leto v nekem smislu tudi odločilno za srednjeročno planiranje saj ob ocenjevanju vzrokov dosedanjih uspehov in neuspehov prihajamo do ugotovitev s pomočjo katerih opredeljujemo ekonomsko politiko za prihodnje leto.
Tako kot ima vsak posameznik veliko načrtov, ki bi jih rad uresničil, načrtujemo tudi v naši občini za prihodnje leto vrsto nalog, ki bi jih radi izpolnili.
Čeprav so programi ambiciozni in zahtevni, jih bomo lahko uresničili z doslednostjo in aktivnim sodelovanjem vseh delovnih ljudi. Spoznati in izločiti pa moramo zlonamerne opazovalce in kritike, ki poskušajo na podlagi naših protislovij in nedoslednosti izvajati zaključke o neučinkovitosti samoupravnega sistema in naši nemoči.
V prihodnjem letu bomo proslavljali 750-letnico mesta Kamnika in zaključek teh proslav naj bo tudi uspešno opravljen program del, ki bo v marsičem izpolnil naše želje in bo lep in trajen dokaz naše prizadevnosti in enotnosti.
Z željo, da bi v prihodnjem letu dosegali še večje uspehe v naših delovnih kolektivih, na gospodarskih in drugih področjih, da bi izpeljali skupno dogovorjene naloge želim vse občanom obilo sreče in zdravja in mnogo delovnih uspehov v letu 1979.
NANDE VODE
• ENOTE TERITORIALNE OBRAMBE DOBRO IZURJENE
Načrt je uresničen
Občinski štab teritorialne obrambe je skupaj z delavci oddelka za ljudsko obrambo vložil veliko naporov za uresničitev programa vzgoje in izobraževanja pripadnikov teritorialne obrambe. V izobraževanje in urjenje so bile vključene enote teritorialne obrambe v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, pripadniki teritorialne obrambe v operativnih enotah in štabi teritorialne obrambe v krajevnih skupnostih.
Letos je bil v celoti izvršen program vzgoje pripadnikov TO, ki so se skupaj s svojimi starešinami izpopolnjevali tudi ,v cen-
trih JLA. Udeležba na vajah je bila izredno velika, saj je bilo kar 97 odstotkov vseh pripadnikov TO pri urjenju. Seveda so k temu pripomogle tudi predhodne temeljite priprave v občinskem štabu in oddelku za ljudsko obrambo.
Na vseh vajah je bilo čutiti sodelovanje vseh delovnih ljudi in občanov, ki so zlasti v krajevnih skupnostih toplo sprejeli pripadnike TO. To je zagotovilo, da smo pripravljeni z vsemi sredstvi braniti našo svobodno domovino in samoupravni družbeni sistem. To potrjuje tudi vsebina splošnega ljudskega odpora, ki se pre^ verja in dopolnjuje v vajah, ter
tako postaja del našega vsakdana.
Ko omenjamo aktivnost vseh občanov, ne moremo mimo ugotovitve, da so delovni ljudje poleg združevanja denarja za vzgojo in urjenje enot teritorialne obrambe še dodatno zbirali denar za opremo. Novih 350.000 dinarjev je dokaz še večje pripravljenosti delovnih ljudi v Kemični industriji Kamnik, Stolu in krajevni skupnosti Kamniška Bistrica.
Pripadniki TO so posvetili vso pozornost zlasti družbenopolitičnemu, kulturnemu in športnemu življenju. Družbenopolitična dejavnost je bila razgibana pred-
vsem ob pripravah na vaje in na samem urjenju ter v obdobju pred kongresom ZKJ. To dokazuje tudi pestro kulturno zabavno življenje in temeljita informativno propagandna dejavnost. Pripadniki TO so bili tudi na tekmovanju radiotelegrafistov, na smučarskem teku v Dražgošah in vsearmadnem tekmovanju v streljanju.
Kot je omenil Tone Fišer, komandant občinskega štaba teritorialne obrambe, je bil namen urjenja, vključevanja v skupno delo in usposabljanja pripadnikov TO povsem dosežen. Enote so temeljito pripravljene in sposobne sprejeti tudi najtežje naloge.
Prihodnje leto nove
učilnice na ici
V novem naselju na Duplici, ki se zadnja leta zelo hitro razvija, se že dalj časa kaže potreba po povečanju šolskega prostora. Sedanje štiri učilnice že zdavnaj ne zadoščajo več niti za nižjo stopnjo osemletke. Zato je občinska skupščia podprla predlog izobraževalne skupnosti, da se poiščejo nove možnosti za povečanje števila učilnic osnovne šole Frana Albrehta na Duplici že v letu 1979.
Zato je bila sprejeta odločitev, da se v naslednji etapi zgradi osem učilnic z zakloniščem. Njihova vrednost bo 14,650.000 din, od tega gradbena dela 9,553.000 din. F. S.
KLARA PERČIČ, NAJSTAREJŠA KOMUNISTKA V OBČINI
SKUPNI CENTER INVALIDNIH OSEB V MENGŠU
Skozi nešteta rezila Tudi za invalide dela
Tokrat se nisva pogovarjali o njeni težki mladosti, ki jo je oblikovala v kleno, preudarno in narodno zavedno ženo, mater in delavko. Pred poldrugim letom smo jo že predstavili v našem časopisu, ob 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo KP.I, ko smo se spomnili nekaterih dolgoletnih in zavednih članov partije, ki so s svojim prizadevnim delom pomagali izbojevati pravice in svobodo zatiranih.
Tudi Perčičeva Klara je aktivno sodelovala kot prava komu-nistka v tem boju že pred 40. leti. V članstvo Zveze komunistov je bila sprejeta v Franciji, kjer je bil njen mož zaposlen v rudniku.
»Takrat so bili težki pogoji za sprejem v partijsko organizacijo. Da sem vredna tega sprejema, sem morala dokazati s svojim zavednim in aktivnim delom v sindikatu, na sestankih, skratka povsod.
Z možem sva imela skromno stanovanje, kjer so se rodile tudi vse tri hčere. Dela ni nikoli zmanjkalo, ne doma ne na terenu, še posebno, ker sem kuhala tudi za druge slovenske rudarje.
V začetku sem imela v organizaciji manjše naloge, ko pa so videli, da jih vestno in z vsem srcem opravljam, so mi nalagali vse večje in odgovornejše naloge.«
Med vojno ste sodelovali tudi v odporniškem gibanju?
»Za vse sem prijela in ni bilo časa za premišljevanje ali straho-petnost. K temu pa me je pred-
vsem vzpodbudil klic rodoljubov in močna želja po svobodi. Bila sem kurirka, skrivala sem orožje, vodila sestanke, držala zvezo z jugoslovanskimi ujetniki. Našim in poljskim ranjencem sem celo hrano nosila v bolnišnico.«
Vas niso imeli nič na sumu?
»Dolgo seveda ni šlo gladko. Kmalu so posumili in odtlej sem imela vedno detektiva za seboj. Toda niso me spravili na »liman-ce«, sem se že kako znašla.«
Se spominjate kakšne posebne naloge?
Klara Perčie
»Leta 1946 so me poslali kot članico partije na posebno dolžnost v Pariz, kjer smo pripravili vse potrebno za mirovno konferenco. To je trajalo od spomladi do jeseni. Tam sem se seznanila z Edvardom Kardeljem, Alešem Beblerjem, Kočem Popovicem in drugimi. Zelo so bili prijazni in
tovariški z menoj. Tam sem opravljala vsa potrebna dela, od kuhanja do pospravljanja, pa tudi pri sprejemih sem sodelovala. To je bila zame izredno pomembna naloga, ki sem jo tudi z vsem srcem in ponosom izvrševala.«
Kakšna je razlika biti komunist pred tremi desetletji in danes?
»Po mojem mnenju velika. Sedaj ni nobene poskusne, oziroma kandidacijske dobe. Vsak lahko postane član organizacije, da ima le željo in obiskuje seminar za kandidate. Tedaj pa smo morali skozi nešteta ostra »rezila« kritičnega in dolgotrajnega opazovanja. Razlika je tudi v tem, da je danes lahko vsak ponosen, da je komunist, včasih pa smo se morali srivati. Vendar je bila zavednost in odgovornost komunistov mnogo večja.«
Tekst in foto: MIRA JANČAR
Srečno novo leto 1979 želi PETER PODJED Napeljava vodovoda in centralnih kurjav Kamnik
Vsem cenjenim strankam in ostalim občanom Kamnika želimo srečno 1979 leto Moški frizer CIRIL ŽAGAR in
Ivanka Zore, frizerski salon Kamnik, Titov trg 17
ne bo zmanjkalo
V začetku decembra so v Mengšu ustanovili Center za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale-Kamnik, ki je prvi center take vrste v obeh občinah. Ustanovitev centra so narekovale potrebe v obeh mestih, saj je bilo zaposlovanje invalidnih oseb vedno večji problem. Za našo socialistično družbo pa je vključevanje duševno prizadetih, delovnih invalidov in težje zaposljivih občanov z usposabljanjem in prekvalifikacijo v delovni proces, kjer postanejo koristni člani družbe, izrednega pomena.
Mengški center je nastal na pobudo medobčinskega društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Domžale-Kamnik ter posebne osnovne šole na Homcu, kjer so se s problemom zaposlovanja prizadetih otrok po končanem šolanju srečevali že vrsto let.
Prave možnosti za ustanovitev pa so nastale pred dobrini letom, ko so v Mengšu nekdanja skladišča Jugotehnike TOZD Melodija ostala prazna. Ob velikem razumevanju Jugotehnike, krajevne skupnosti Mengeš in seveda izvršnih svetov občinskih skupščin Kamnika in Domžal je preurejanje prostorov v delavnice potekalo nemoteno in dokaj hitro. Pri ustanavljanju pa so se močno angažirale tudi samoupravne in-
teresne skupnosti za zaposlovanje in socialno varstvo v obeh občinah.
Center ima veliko dela in sedaj že teče kooperacija z Mchanote-, hniko iz Izole, vodstvo centra pa se dogovarja tudi z drugimi organizacijami združenega dela, kjer so pokazali pripravljenost za sodelovanje. Morda bodo med kooperanti centra tudi zasebni obrtniki.
Vodja centra, defektolog Bruno Kocbek pričakuje, da bo že letos delalo v delavnicah pod po-
sebnimi pogoji okoli 40 invalidov, pozneje, ko bo center do konca zgrajen in usposobljen, pa bo pod svojo streho sprejel od 120 do 150 oseb. Tudi vodja delavnic Jože Mlakar je prepričan, da se bo center kaj hitro širil in da dela ne bo zmanjkalo.
Ustanovitelj centra v Mengšu je domžalska samoupravna interesna skupnost za socialno varstvo, vendar bodo kasneje ustanovitelji vsi, ki so podpisali samoupravni sporazum p ustanovitvi centra.
Proizvodnja je že stekla
PROGRAM PRIREDITEV
JANUAR 1979
- Razstava del Fortunata Berganta - 18. januar, grad Zaprice, Kulturni center Kamnik;
FEBRUAR 1979
- Numizmatična razstava - srednjeveške kovnice na Slovenskem - 8. februar, dvorana nad kavarno, Kulturni center Kamnik;
- Proslava Prešernovega dne - 9. februar, kino Dom, Kulturni center Kamnik in Gimnazija R. Maistra;
- obozstava del likovnega društva Peter Lda - 22. februar, dvorana nad kavarno, Kulturni center Kamnik;
MAREC 1979
- Začetek Titove štafete 1979 činska konferenca ZSMS;
marec, Ob-
Razstava del Karla Zelenka - 6. marec, dvorana nad kavarno, Kulturni center Kamnik;
Niko Sadnikar-zbiralec in mentor slovenskih slikarjev - 22. marec, grad Zaprice, Kulturni center Kamnik;
Razstava kiparja Leona Homarja - 29. marec, dvorana nad kavarno, Kulturni center Kamnik;
APRIL 1979
- Koncert Trio Lorenz - 6. april, kino Dom, Kulturna skupnost Kamnik;
- Mladinski kviz NOB na Kamniškem - 16. april, kino Dom, aktiv učiteljev zgodovine;
- Razstava akvarelov Aladin Lanc - 26. april, dvorana nad kavarno, Kulturni center Kamnik;
- Akademija ob 60-letnici delavskega kulturnega društva Solidarnost - 26. april, kino Dom, DKD Solidarnost;
- Razstava: akademski slikar Ferdo Mayer-april, atelje F. Mayer
MAJ 1979
- Prvomajsko delavsko srečanje - 1. maj, Kamniška Bistrica, Občinski sindikalni svet Kamnik;
- Razstava del Poldeta Miheliča - 10. maj, dvorana nad kavarno, Kulturni center Kamnik;
- Koncert prvega slovenskega pevskega društva LIRE: prikaz glasbeno-literarne dejavnosti v Kamniku -11. maj, kino Dom, Prvo slovensko pevsko društvo LIRA;
- Pionirska kiparska kolonija z razstavo lončarstva - 25. maj, osnovna šola Komenda-Moste, OŠ Komenda-Moste;
- Revija vseh pevskih zborov občine Kamnik - 26. maj, kino Dom, Zveza kulturnih organizacij Kamnik;
- Revija pihalnih orkestrov kamniške in domžalske občine - maj, kino Dom, Pihalna godba DKD Solidarnost Občinska izobraževalna skupnost Kamnik
JUNIJ 1979
- Razstava: Tomaž Perko, Lojze Brleč - 7. junij, dvorana nad kavarno, Kulturni center Kamnik:
- XI. zbor gorenjskih aktivistov v Kamniku -junij, Rudnik pri Volčjem potoku, Občinska konferenca ZZDL Kamnik;
- Ogled pevske sobe prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik - 9. junija—16. junija, Kamnik, Maistrova ul., Prvo slovensko pevsko društvo LIRA;
- Slikarska kolonija - poletje 1979, Kulturni center Kamnik, pokrovitelj Ind. poh. STOL Kamnik;
JULIJ 1979
- Proslava občinskega praznika - julij, SO Kamnik, družbenopol. org., kulturna skupnost Kamnik;
- Konjeniška prireditev za pokal 750-letnice Kamnika z medrepubliško in mednarodno udeležbo - 22. julij, Komenda, Konjeniški klub Komenda;
- Razstava: Talci na Gorenjskem (Gorenjski muzej Kranj) - 26. julij, dvorana nad kavarno, Kulturni center Kamnik;
AVGUST 1979
- Proslava 40-letnice V. državne konference SKOJ na Mali planini - 5. avgust, Mala planina, Občinska konferenca ZSMS Kamnik;
- Koncert Hubert Bergant (orgije) - avgust, Kamnik, Kulturna skupnost Kamnik;
SEPTEMBER 1979
- Pionirski slikarski extempore - 1. september, Občinska zveza prijateljev mladine;
- Odkritje plošče na rojstni hiši dr. Franceta Steleta v Tunjicah - september, Krajevna skupnost Tunjice, Kulturna skupnost Kamnik, SO Kamnik;
- XII. srečanje delavske solidarnosti (pobratene občine) in Dan narodnih noš - 6.-8. september, 8. september, Občinski sindikalni svet Kamnik in Turistično društvo Kamnik;
- Koncert Dubravke Tomšič - 21. september, kino Dom, Kulturna skupnost Kamnik;
- Razstava male grafike z motivi Kamnika in iz njegove zgodovine (z mednarodno udeležbo) - september, dvorana nad kavarno, Društvo Exlibris Sloveniae in Kulturna skupnost;
- Otvoritev Maleševe galerije - 27. september, Titov trg 20, Kulturna skupnost Kamnik;
- Vodnik po Kamniku - september, dr. Emi-lijan Cevc - Republiški zavod za spomeniško varstvo SRS;
- Telovadni nastop učencev kamniških šol in kadetov šole za notranje zadeve iz Tacna - september, Stadion prijateljev Mekinje, Občinska zveza za telesno kulturo Kamnik;
OKTOBER 1979
- Razstava: Kamniški rezbarji - 11. oktober, dvorana nad kavarno, Kulturni center Kamnik;
- Republiško športno tekmovanje članov društev upokojencev - oktober, klubski prostori, strelišče, kegljišče, Društvo upokojencev Kamnik;
- Prvenstvo SFRJ v militariju - 19.-21. oktober, Komenda, Konjeniški klub Komenda;
- Razstava: Kamnik v arhivskih virih - 24. oktober, dvorana nad kavarno, Kulturna skupnost Kamnik;
- 25.-26. oktober, Kulturna skupnost
- Zgodovinski simpozij dvorana nad kavarno, Kamnik;
NOVEMBER 1979
Razstava o Antonu Medvedu -11. november, dvorana nad kavarno, Kulturni center Kamnik;
Občinska revija dramskih skupin - november, Zveza kulturnih organizacij Kamnik;
Koncert moškega in ženskega pevskega zbora Solidarnost - november, kino Dom, DKD Solidarnost;
Upodobitve Kamnika in večer kamniških literatov - teksti o Kamniku - 22. november, dvarana nad kavarno, Kulturni center Kamnik in Gimnazija R. Maistra Kamnik;
DECEMBER 1979
- Razstava: Lojze Perko - 13. december, dvorana nad kavarno, Kulturni center Kamnik;
- Koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik - december, kino Dom, Simfonični orkester;
- Izid jubilejnega zbornika - december, Kulturna skupnost Kamnik
• VOLITVE SO DEL AKTIVNOSTI SOCIALISTIČNE ZVEZE
Volitve v SZDL
Volitve v organe Socialistične zveze v krajevnih skupnostih so v polnem razmahu, le KS KAMNIK je nekoliko v zamudi. V večjih krajevnih skupnostih so bile izvoljene krajevne konference, ki so nato izvolile izvršni odbor in druge organe, v manjših pa so delovni ljudje in občani na zboru občanov izvolili samo izvršni odbor.
Nekoliko težji je položaj v KS Kamnik, kjer je formiranje krajevnih konferenc zvezano s precej težavami. Vendar smo tudi tu uspešno opravili prvi del naloge, tako, da bodo na zborih občanov takoj v prvih dneh januarja volitve krajevne konference opravljene. S tem bo opravljen prvi del volitev, drugi pa bo sledil nekaj dni kasneje, ko bodo izvoljene krajevne konference na svojih prvih sejah izvolile še izvršni odbor in druge organe.
Ob volitvah bo potrebno kritično spregovoriti o izkušnjah delovanja Socialistične zveze in o tem, koliko smo v njej že uveljavili Široke, odprte oblike njenega delovanja. Potrebno je tudi ugotoviti, kje smo v svojem delovanju zatajili in kje nismo uspeli vzpostaviti povezanosti z vsemi naprednimi strukturami naše družbe. Dodobra in realno moramo oceniti funkcioniranje Socialistične zveze od krajevne skupnosti do občine. Kjer se delo odvija le preko dejavnosti izvršnega odbora, bo to potrebno spremeniti, saj je Socialistična zveza lahko učinkovita le tedaj,
če bo preko različnih oblik organiziranosti oprta na najširše množice.
Ob vsem tem moramo posvetiti posebno pozornost sekcijske-mu načinu delovanja. Ni potrebno, da so sekcije stalne, vendar mora biti vsebina razprav izraz potreb vsakokratnega obravnavanja določene problematike. Tako občasni kot tudi stalni sekciji pa je treba zagotoviti organizacijsko jedro. V posameznem primeru lahko to vlogo odigra izvršni odbor ali kak drug odbor, ne smemo pa stihijsko pristopati k ustanavljanju sekcij, brez nekih vnaprej določenih kriterijev,
ki so stvar programske usmeritve. Vprašanje jedra sekcije je vprašanje odgovornosti za delo sekcije. To jedro mora poskrbeti, da so v razpravo o določeni problematiki vključeni vsi tisti dejavniki, ki lahko s svojim delovanjem prispevajo k čim uspešnejšem razreševanju in usklajevanju določene problematike.
Dobro bi bilo, da bi vodstvo krajevnih konferenc Socialistične zveze takoj po konstituiranju ocenilo na podlagi doslej spoznanih potreb in novih programskih usmeritev področja, na katerih bi kazalo organizirati sekcijski način dela.
• KS PODGORJE
Pred volitvami
Tudi pred Podgorci so volitve v krajevno konferenco SZDL. Poudariti je treba predvsem dvoje: krajani se bodo morali temeljiteje pripraviti na te volitve, da bodo tako organizacijsko kakor kadrovsko res uspešne, izvoljeni delegati krajevne konference pa morajo v naslednji mandatni dobi povsem upravičiti zaupanje svojih sokrajanov - članov SZDL.
Da bodo to tudi dosegli, se morajo zavzemati, da bodo kandidirali taki ljudje, ki so se izkazali z delom v delegacijah, društvih ali drugih družbenopolitičnih organizacijah, še zlasti pa, da so mladi, perspektivni in delovni - dejali bi, da so nekakšni »aktivistični entuziasti«. Seveda pa moramo pri tem paziti, da bo vsakdo našel pri svojem aružb,enem delu uveljavitev in potrditev v SZDL.
Aktivnost mora zajeti najširši krog delovnih ljudi in jih mobilizirati za intenzivnejše razreševanje aktualnih političnih, ekonomskih, kulturnih in drugih problemov v naši občini. Učinkovitost delovanja vseh oblik organiziranosti SZDL bomo dosegli z možnostjo množičnega vključevanja vseh občanov in zadovoljevanja njihovih interesov in potreb.
In teh interesov, še zlasti pa potreb, je v Podgorju kar veliko. Naj navedemo samo dvoje območij. V komunali bo treba misliti na razpadajoče podporno zidovje na pokopališču in ob tem tudi na mrliške vežice. Asfaltirane poti in ceste so še vedno brez utrjenih bankin.
Drugo področje pa je kulturno-prosvetna dejavnost. Nekoč tako znani Podgorci v kulturnem amaterizmu, so danes skoraj povsem pozabljeni.
Prav zato velja še enkrat pripomniti: v konferenco SZDL mlajše in delavne ljudi.
F. Čebul)
• KAMNIČANI BOGATEJŠI KOT LETO POPREJ
Tri korake naprej
Ni dolgo tega, kar je zvezni zavod za statistiko, ki v Jugoslaviji izračunava narodno bogastvo, objavil podatke o družbenem proizvodu slovenskih občin. Podatki veljajo za leto 1977 in so dokaj pozno izračunani. Vzrok zamudi je • zelo zamotano preračunavanje, ki traja več mesecev.
Družbeni proizvod se je lani v primerjavi z letom 1976 v Sloveniji povečal za 21,6 odstotka in je znašal 57.024 din na prebivalca. V kamniški občini pa smo zabeležili nekoliko višje povečanje kot v Sloveniji. Družbeni proizvod je lani znašal 55.828 dinarjev na občana, kar je 25,9 odstotka več kot leto poprej.
Seveda Kamničani še ne dosegamo slovenskega povprečja, vendar velja omeniti, da smo na lestvici slovenskih občin v zlati sredini. Med 60 slovenskimi občinami se jc Kamnik lani uvrstil na 22. mesto. V primerjavi z letom 1976 se je Kamnik povzpel za tri mesta med slovenskimi občinami, kar celo veliki optimisti niso pričakovali.
V primerjavi s sosednjo domžalsko občino je Kamnik leta 1977 močno napredoval. Domžale, ki so še leta 1976 zasedale 27. mesto med slovenskimi občinami, so lani padle še za eno
mesto. Seveda se zdi to nekoliko nerazumljivo, saj bi pričakovali, da dobro' razvito zasebno obrtništvo več prispeva k družbenem proizvodu. Toda vse kaže, da statistiki pri obračunu zajamejo le prenizko ocenjen delež zasebnega sektorja gospodarstva v izračun družbenega proizvoda.
Na izračun družbenega proizvoda prav gotovo močno vpliva kamniška industrija, ki ustvarja pretežen delež. Zato seveda ni vseeno, kako na izračun družbenega proizvoda vpliva poslovanje posameznih organizacij združenega dela v industriji. Če bomo uspeli rešiti gospodarske probleme v tovarni usnja in rudniku kalona Črna, bo tudi letna rast družbenega proizvoda kamniške občine višja. Po nekajletnem nazadovanju ali točneje počasnejši rasti družbenega bogastva v Kamniku kot v Sloveniji, bi bilo prav gotovo izredno pomembno, da kamniško gospodarstvo doseže še hitrejši razvoj. Če bi bili tudi letos priča takemu skoku kot preteklo leto, pa bi prav gotovo presegli pred leti že kar težko dosegljivo slovensko povprečje. Ali bo to prispevek k praznovanju 750-letnice mesta?
T. JANČAR
• DELOVNO V KRAJEVNI SKUPNOSTI KOMENDA
Prednost cestam
Občani KS Komenda so se 15. decembra 1978 zbrali, da bi ocenili delo KO SZDL in KS v preteklem mandatnem obdobju ter dda bi sprejeli načrt dela in izvolili svoje predstavnike za naslednji dve leti.
Po poročilu dosedanjih predsednikov SZDL Petra Kerna in KS Janka Juhanta je Vode Nan-de, predsednik OK SZDL Kamnik, navzočim razložil sestavo in delovanje organov SZDL ter v razpravi odgovoril še na nekaj vprašanj razpravljalcev.
Ti so bili zelo živahni, saj sta poročili dali veliko snovi za razgovor, potrebe, ki jih bo še treba izpolniti, pa še več. Delo krajevnih organizacij bo kmalu obrodilo precej sadov, saj bomo v kratkem dobili novo trgovino, nekaj stanovanj, otroški vrtec in kanalizacijo, kulturni dom je že dobil novo podobo, poteka pa tudi regulacija Brnika in še kaj. Spo-
mladi bodo začeli graditi novo pošto. Vse to je že zagotovljeno, potreb pa je še več.
V delovni načrt smo zapisali prednostno listo, v kateri so dobile prvo mesto ceste, najprej Potok, Breg-Nasovče (prizadevni krajani so že zbrali denar), nato krajša odseka na Mlaki in Podborštu. V novem naselju pa bodo navozili gramoz. V načrtu je še nekaj mostov, partizanska bolnica na Dobravi, javna razsvetljava, popravilo obzidja pokopališča in še in še. Nekaj sredstev bomo namenili organizacijam in društvom, ki so v Komendi zelo številna in prizadevna.
Ne zatika pa se samo pri denarju, ampak tudi pri obveščanju. Prebivalci novega naselja bi radi sodelovali v krajevni samoupravi, pa so nekateri tokrat prvič dobili vabila, čeprav so v Komendi že več let. Odslej bodo za obveščanje skrbeli delegati iz po-
sameznih vasi, saj se je pokazalo, da se na šolsko mladino ni zanesti.
Neobveščenost kljub vsemu ni edini grešni kozel, saj mnogi krajani ne kažejo zanimanja za sodelovanje, čeprav so obveščeni. Iz leta v leto na zborih občanov opažamo iste obraze, zelo malo je žensk, tokrat pa proti običaju tudi mladincev ni bilo v;liko. Končno število 40 udeležencev pri tako veliki krajevni skupnosti tudi marsikaj pove.
Izvolili smo novo konferenco SZDL, ki ji bo predsedoval Stane Smolnikar, izvršni odbor, nadzorni odbor in delegacijo za OK SZDL Kamnik. Predsednik skupščine KS bo Janko Juhant. Potrošniški svet bo vodil Stane Švigelj. V izvoljenih organih so predstavniki vseh vasi naše krajevne skupnosti, delovnih in družbenopolitičnih organizacij ter društev. mojca luštrfk
• PRAH ŠE VEDNO MOTI KRAJANE V STAHOVICI IN OKOLIŠKIH NASELJIH
Obljube, ki ne očistijo zraka
Prav gotovo niti eden izmed številnih zborov občanov v kamniški občini ni pritegnil toliko občanov, kot ravno zbor v krajevni skupnosti Kamniška Bistrica, ki je bil v začetku tega meseca. Na njem je tekla beseda o močnem onesnaževanju zraka v Stahovici, ki ga povzroča obratovanje naprav v Kalcitu, obratu Rudnika kaolina Črna. Torej je bilo govora in tudi prerekanja na račun neznosnega prahu, ki ga po zagotovilu odgovornih organov že zdavnaj ne bi smelo biti. Takšne so bile namreč obljube iz Rudnika kaolina že večkrat, vendar jih niso mogli izpolniti.
Stahovica je bila nekoč izhodišče za številne turistične in planinske poti v Kamniške planine Od tu vodijo poti v vse tri alpske doline, v dolino Bistričice, Kamniške Bistrice in Črne. Toda danes turisti hitijo celo z robci na obrazu iz Stahovice, saj kalcitov ' prah resnično ni vabljiv za Obiskovalce, ki se želijo naužiti svežega planinskega zraka. Kako šele živijo krajani, ki stanujejo v neposredni bližini Kalcita.
Osnesnažcvanje zraka pušča trajne posledice na vseh prebivalcih v bližnji okolici obrata
Kalcit, saj je jasno, da prah nikomur ne koristi, temveč le škodi. Ocenjujejo, da je vsaj 30 otrok obolelih na dihalih in imajo astmo ali bronhitis, natančnejšega pregleda zdravstvenega stanja občanov pa zaenkrat še ni.
Tudi živina dosti slabše napreduje, saj prašna krma ni dobra. Pa še mleko iz Stahovice ni tako dobre kvalitete, se pritožujejo kmetje. Čebelarji tarnajo, da jc čebel vedno manj in sadna letina v sadovnjakih je vedno slabša. Cvetje na vrtovih in oknih jc nekdaj dajalo kraju lepši videz, danes pa ne raste več tako.
Že pred petimi leti so postavili čistilno napravo, ki naj bi odpravila prekomerno zapraševanje okolice, vendar je ta naprava neučinkovita. Večkrat pa k še večjemu onesnaže vanju pripomore tudi nepazljivost zaposlenih pri transportu in rotaciji peči za mletje kaolina in sušenje apnenca. Tudi pri nakladanju in prevozih peska in separacije niso dovolj pazljivi, saj je veliko raztresenega vzdolž ceste skozi Stahovico in Stranje. Ali je treba res vse prepeljati z odprtimi tovornjaki? Mar ni mogoče tovora politi z vodo, da bi se manj praši-
lo?_ Na spomladanskem zboru občanov so sprejeli deset znamenitih sklepov, ki naj bi omilili onesnaževanje zraka. Prizadevanja krajanov je takrat podprl tudi dr. Avguštin Lah, predsednik republiškega komiteja za zaščito okolja, ki je kot skrajni ukrep omenil tudi ustavitev proizvodnje. Toda sklepe v rudniku niso uresničili in so zato krajani sedaj še bolj nejevoljni. Še več, zahtevali so preselitev »onesnaževalca« na drugo lokacijo.
Tudi v samem rudniku se zavedajo težav, ki jih povzročajo z onesnaževanjem okolja. Res bi bila preselitev obrata na drugo lokacijo najboljša rešitev, vendar rudnik sam ne bo zmogel zbrati potrebnega denarja. Obrat Kalcit že nekaj let uspešno posluje in pokriva izgubo, ki nastaja pri proizvodnji kaolina. Zato so rudarji za nadaljevanje poslovanja Kalcita še toliko bolj zainteresirani. Pred nedavnim so celo ra-mišljali o razširitvi obrata in postavitvi novih zmogljivosti, s čimer pa krajani in kamniška občinska skupščina niso soglašali.
Rudnik jc že sklenil pogodbo o nakupu nove čistilne naprave, ki
jo izdeluje specializirano podjetje za industrijsko opremo SOP iz Krškega. Naprava naj bi bila na-red že marca prihodnjega leta,
vendar krajani niso povsem prepričani, da bo učinkovito delovala. Take naprave so namreč v svetu redkost, zato naj bi pri preizkušanju zanesljivosti delovanja naprave sodelovali tudi strokovnjaki republiškega komiteja za varstvo okolja.
Nesporno pa je dejstvo, da industrijska proizvodnja, ki temelji
na onesnaževanju okolja, nima velike bodočnosti. Zato bi kazalo pri načrtovanju novih zmogljivosti v vseh dejavnostih temeljito proučiti vse ukrepe za varstvo okolja, ki naj bodo dovolj učinkoviti. Onesnaževanje zraka v Stahovici, kjer naj bi se začel celo narodni park, je treba učinkovito odpraviti.
Prašna zavesa v Stahovici
• KOROŠKA LJUDSKA PESEM NA KAMNIŠKEM ODRU
Pesem, ki zbližuje
Nastop mešanega pevskega zbora »Rož« iz Šentjakoba v Kožo na avstrijskem Koroškem v nabito polni dvorani kina Dom je bil ponoven dokaz, kako priljubljena je med nami izvirna slovenska ljudska pesem.
Koncert, ki so ga pripravili naši rojaki iz zamejstva pod vodstvom dirigenta Vlajka Milisav-Ijeviča, je bil hkrati izmenjava kulturnih dobrin med koroškimi pevci   in   kamniškim pevskim
društvom »Lira«. Kamniški »Li-raši« pa so rojakom iz Roža prepevali jeseni preteklega leta.
Med pestrim sporedom že skoraj pozabljenih koroških ljudskih pesmi so bile tudi tri narodne, ki jih je uglasbil znani pevovodja Lire in skladatelj Samo Vrem-šak.
Čeprav zbor iz Roža vadi in nastopa šele peto leto, je bilo njihovo ubrano in sproščeno petje dovolj zgovoren dokaz priza-
Rožani na kamniškem odru
»Kamničan« o izvoru Kamnika
List »Kamničan« leta 1935 piše pod naslovom »Kamnik -700-letno mesto« med drugim tudi tole:
»Kdaj je nastala naselbina Kamniška, tega ne pojasnjuje nobena listina in nikak drug spomin. Znano pa je, da je bil Kamnik leta 1229 že mesto, ker se v listini iz tega leta, v kateri je Oton, vojvoda Meranski, potrdil ustanovitev bolnice sv. Antona na Kozjaku, sedanjem Špitaliču (od tod ime), ki jo je ustanovil njegov brat Henrik, mejni grof Istrski, Kamničani imenujejo prvikrat meščani - »Cives Steinen-ses«. Od leta 1229 je torej Kamnik mesto in leta 1929 bi bili mogli Kamničani povsem upravičeno slaviti 700-letnico svojega mesta. Plašen poskus za tako slavje je zamrl zaradi nerazumevanja tako važnega dogodka, zadušila pa ga je tudi nastopajoča gospodarska depresija, ki je opominjala, naj se počaka s slavjem na boljše čase.«
Torej se želje Kamničanov, da pred 50 leti proslavijo jubilej svojega mesta, niso uresničile. Pričakujemo, da se on 750-letni-ci bodo!
devnega dela. Posebno pozornost zasluži prizadevnost pevo-vodje tov. Milisavljeviča, ki se že vsa leta na vaje in nastope vozi iz Ljubljane.
V razgovoru nam je mladi dirigent dejal, da mu kljub vožnji vodenje zbora ni pretežko, saj ga
Proslava v domu
upokojencev
Ob prazniku republike so obiskali Dom upokojencev v Kamniku pod vodstvom profesorice Tine Romšak kamniški gimnazijci in z recitalom pesmi nazorno prikazali nastanek naše socialistične domovine Jugoslavije in težke boje za njeno osvoboditev. Za gimnazijci je pod vodstvom tov. Drčarjeve pionirski pevski zbor iz Stranj živahno zapel nekaj pesmi, s katerimi so zelo navdušili poslušalce v domski jedilnici. Skupina pevskega zbora je obiskala tudi oddelek nepokret-nih oskrbovancev, kjer so ob vratih sob zelo doživeto zapeli nekaj lepih pesmi. Od navdušenja so roke upokojencev udarjale druga ob drugo, neka upokojenka pa je dejala: »To petje ne zasluži samo ploskanja z rokami, ampak več, saj je glas teh malih segel globoko v naša srca in čutili smo njihovo ljubezen do nas.«
že od nekdaj privlači koroška ljudska pesem in njene kulturne vrednote, ki se jih sami Slovenci premalo zavedamo. Onkraj meje si je med rojaki spletel že celo mrežo prijateljstva, ki je postala neločljivi del njegovega življenja. Zanimivo je, da so pevci sami mladi ljudje, ki so se rodili in bili vzgajani kot zavedni Slovenci.
Številni poslušalci so bili navdušeni nad izredno občutenim petjem koroških pevcev, saj so jih vsakokrat nagradili z močnim in dolgotrajnim aplavzom.
Lep sprejem jim je pripravil tudi moški zbor Lira, ki jim je med odmorom kar v dvorani zapel slovensko narodno pesem v zahvalo za prijateljsko srečanje.
Ob zaključku pa sta se mladim pevcem, dirigentu in predsedniku rožanskega pevskega društva še posebno zahvalila Franc Sve-telj, predsednik občinske skupščine in Albert Čebulj, član pevskega društva Lira. V imenu poslušalcev sta jim podarila skromno spominsko darilo in cvetje.
M. JANČAR
Veselje v domu
upokojencev
V Domu upokojencev v Kamniku so nas v letošnjem letu že trikrat obiskali zbori »Solidarnosti«. Po nastopu moškega pevskega zbora in še godbe na pihala, nas je v tretje razveselil - 14. 12. - ženski pevski zbor »Solidarnost« iz Kamnika, pod vodstvom dirigenta prof. Viktorja Mihelčiča.
Jelena Kuret, predsednica tega zbora, je oskrbovancem najprej voščila z zares dobrimi željami za novo leto 1979 in obenem izročila darilo - košarico z bonboni. Posebno osrečujoče darrilo pa je bil nastop zbora. Lepo izvajanje narodnih in umetnih pesmi, ob prizadevnosti vodje prof. Mihelčiča, pesmi, ki so poživljanje, budile spomine in celo privabile solze v oči... Toplo so doneli lepi glasovi, še in še bi jih hoteli poslušati. Zbor kte zapel nekaj pesmi tudi na hodniku bolniškega traa Doma, za nepokretne oskrbovance. Vsi stanovalci Doma smo veseli lepega doživetja in zagotavljamo, dirigentu in zboru, da bomo potrpežljivo čakali ponovnega obiska.
Hvala, in naše najboljše želje v letu 1979.
F. ČEBULJ
Zaključek MDA Šamac-Sarajevo
Na dopis, ki ga je poslalo vod-, stvo letošnje največje mladinske delovne akcije, smo po sklepu Centra za MDA odgovorili, da se bodo slavnostnega zaključka udeležili štirje brigadirji, ki so sodelovali na tej akciji.
V soboto, 25. novembra smo v večernih urah odpotovali iz Kamnika in zgodaj zjutraj prispeli v Doboj, ki je z veseljem sprejemal nove in nove goste iz cele domovine.
Slavnostno odeto mesto je razodevalo, da bo od tu odpeljal prvi vlak po progi, katero smo gradili tudi kamniški brigadirji, na kateri smo pustili marsikatero srago potu in mnogoštevilne žu-Ije.
Najbolj srečna sva bila seveda midva z našo veteranko Urško, saj sva se ob devetih odpeljala po 80 km dolgi progi od Doboja do Zenice. Slavnostno okrašeni kompoziciji sta na dveh tirih istočasno drdrali proti cilju.
Težko je opisati doživetje, še posebno v trenutkih, ko smo se vozili po tirih, katere smo naredili mi - Kamničani.
Pri vsakem večjem zaselku so nas pričakali prijazni domačini, katerih obrazi so pričali, da živijo z brigadirji in progo, ki jim je odprla okno v svet.
Marsikatera solza se je utrnila, ko sta vlaka odpeljala dalje. Za njima pa je ostala velika želja po nadaljnjem srečanju. Reka Bosna, ki je mladim graditeljem povzročala največ težav, je prijazno sprejela novo strugo, slavnostno so bili okrašeni tudi tuneli, ki jih je na progi kar sedem.
Zenica, največje mesto ob progi, je tega dne sprejela mlade iz vse domovine. Vrstile so se proslave, zborovanja, srečevala so se mlada srca, ki so najmanj mesec dni živela za progo. Tudi narava je dala svoj slavnostni prispevek, saj je bil lep in sončen dan.
Ob osmih zvečer pa je bila svečana akademija ob zaključku »ZMDA ŠAMAC-SARAJE-VO«, na kateri so podelili odličja vsem sodelujočim brigadirjem. Vzporedno pa se je na trgu pred železniško postajo odvijalo brigadirsko srečanje ob tabornem ognju. Na slavnostnem zaključku so bili veteranka Urška Janežič, Danilo Sikošek, Ivan Spruk ml. in Igor Jenko.
rop nam ne bo več neznanka
I. JENKO
Obrambni krožek
Že nekaj let na gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku deluje med drugimi krožki tudi OBRAMBNI KROŽEK.
Ta krožek poteka pod mentorstvom Ferda Cvetka, ki na šoli poučuje obrambno vzgojo.
V šolskem letu 1978/79 si je krožek zadal veliko ciljev in nalog. V mesecu decembru je ZRVS priredila večurno predavanje o orientaciji, nekaj članov krožka pa se bo januarja udeležilo tekmovanja JELOVICA 79. Ogledali smo si tudi nekaj filmov o SPLOŠNO LJUDSKEM ODPORU. V načrtu imamo še obiske vojašnic, organizacijo in uspešno izpeljavo obrambnega dne in še mnogo mnogo akcij je pred nami, ki so nam mladim tudi vojaška vaja, da bomo v primeru nevarnosti dobro pripravljeni in bomo uspešno branili našo svobodo in neodvisnost.
SAŠ
Mladost v pesmi, besedi in spretnosti
Kot smo že poročali, se je ekipa OK ZSMS Kamnik, ki so jo sestavljali gimnazijci Vrhovnik Andrej, Brlogar Gorazd, Romih Miro in trije vojaki vojašnice Stane Žagar iz Kranja z zmago na regionalnem tekmovanju uvrstila v finalno, republiško kviz tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. Zaključno tekmovanje je bilo 8. decembra v prostorih vojaške gimnazije Franc Rozman-Stane v Ljubljani. Gostitelja tekmovalnih ekip in gostov sta bila OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje in vojašnica Bratstvo in enotnost. V dopoldanskem delu so tekmovalne ekipe pismeno odgovarjale na vprašanja s področja mladinskih in partizanskih kongresov, predstavniki OK ZSMS pa so se dogovarjali o poteh akcije v prihodnjem letu. Po končanem tekmovanju in razgovorih so nas predstavniki delovnih organizacij občine Moste-Polje odpeljali na ogled tovarn Žito, Kolinska, Indos... Kamničani smo si ogledali 1NDOS, kjer 400 zaposlenih izdela letno več kot 3000 viličarjev.
Popoldne je bil v športni dvorani na Kodeljevem slavnostni zaključek kviza in tekmovanja za odličje 22. december. Od-ličje 22. december je prejela OK ZSMS Nova Gorica, v kviz tekmovanju pa je zmagala ekipa Laškega, ki je za točko prehitela ekipo Kamnika. Kljub temu pa je ekipa OK ZSMS Kamnik dosegla lep uspeh in presenetila tako nas, kot tudi ostale ekipe.
Prireditev se je končala z družabnim srečanjam v vojašnici Bratstva in enotnosti.
Z uspešno udeležbo na tekmovanju so mladi iz Kamnika in vojašnice v Kranju dokazali, kako plodno je lahko sodelovanje in nakazali nove možnosti za razširitev odnosov med mladinci Kamnika in mladimi vojaki. I. kuret
Vojaki v Stolu
9. decembra so vojaki vojašnice Stane Žagar iz Kranja obiskali mladince osnovne organizacije ZSMS STOL Duplica in si ogledali staro in novo tovarno na Duplici. Proizvodni proces v obratih je vzbudil veliko zanimanje vojakov. Po ogledu so vojake sprejeli vodilni delavci organizacije združenega dela, med njimi generalni direktor tov. Gobec, predsednik delavskega sveta, sekretar OO ZK in vodstvo OO ZSMS v delovni organizaciji in v krajevni skupnosti Duplica. Vojakom so predstavili zgodovino in razvoj delovne organizacije, družbenopolitično in samoupravno življenje tovarne. Vojaki so se zanimali predvsem za zgodovino tovarne, problematiko prodaje izdelkov in za delo mladinske organizacije v tovarni. Dogovorili so se tudi za nadaljnje sodelovanje z mladimi v tovarni. Tako bodo mladi iz Stola 22. decembra obiskali vojašnico v Kranju in sodelovali na proslavi ob dnevu JLA s svojo dramsko skupino, ki je pripravila Partizanski miting. 18. in 19. decembra pa bodo vojaki obiskali osnovne šole v kamniški občini, 24. decembra pa bodo sodelovali v pohodu na Kostanj-sko planino, ki ga organizira OK ZSMS Kamnik. Vse te skupne akcije nakazujejo široke možnosti sodelovanja v prihodnjem letu. |_ kuret
Nepričakovano drugi
Že v prejšnji številki našega glasila smo poročali, da je na regionalnem kviz tekmovanju Mladost v pesmi, besedi in spretnosti na temo resolucije 11. kongresa ZKJ in 9. kongresa ZSMS, zmagala ekipa OK ZSMS Kamnik v sestavi mladih iz gimnazije Rudolfa Maistra in vojakov iz vojašnice Stane Žagar iz Kranja.
Zmagovalna kamniška ekipa, v kateri so sodelovali vojaki Jože Cepec, Taib Spahič in Žarko Lozar ter gimnazijci Miro Romih, Gorazd Brlogar in Andrej Vrhovnik, so se uvrstili na republiško tekmovanje, ki je bilo 8. decembra v Ljubljani.
Tudi tu so se kamniški predstavniki izredno izkazali in med dvanajstimi ekipami osvojili odlično drugo mesto, prva pa je bila ekipa iz Laškega.
Kljub temu, da so se člani kamniške ekipe skrbno pripravili, na kviz tekmovanje, ki je zahtevalo temeljito znanje zgodovine ZKJ in resolucij, niso pričakovali tako odlične uvrstitve. Zato so bili uspeha in knjižne nagrade toliko bolj veseli.
Kviz na gimnaziji
V soboto 9. decembra, je bil na gimnaziji Rudolfa Maistra prvi izmed štirih letošnjih kvizov. Ti kvizi so nadaljevanje iz lanskega šolskega leta, ki so na gimnaziji vzbudili veliko zanimanje. Tekmovanje je pripravil zgodovinski krožek pod vodstvom prof. Ane Kastelčeve. Tokrat so tekmovali četrti razredi. Dijaki so odgovarjali na vprašanja iz naslednjih tem: Titov govor ob 35-letnici Bitke na Neretvi, Resolucija OZN in tekoča kulturna in politična dogajanja pri nas in po svetu. Posamezne razrede so zastopale tričlanske ekipe. Znanje, ki so ga prikazali vsi sodelujoči je bilo na dokaj visoki ravni. Na koncu se je najbolje odrezala ekipa IV. B razreda.
Med posameznimi temami so dijaki ostalih razredov poskrbeli za kratek kulturni program.
Ob koncu so vsi sodelujoči prejeli knjižne nagrade, ki jih je podelila tov. ravnateljica Vrbole.
»Mladost v pesmi, besedi in spretnosti.«       n. petrovič
Za predsednika skupščine so izvolili Janeza MATJAŠIČA, za predsednika izvršilnega odbora Janeza BENKOVIČA, oba delegata krajevne skupnosti Kamnik, člani izvršilnega odbora pa so še: Sonja SEKAVCNIK iz Graditelja, Emil BENKO iz Svilanita, Ivan LANIŠEK iz Rudnika kaoli na in Franc ARKO iz krajevne skupnosti Šmarca.
Osrednja točka dnevnega reda je bil sprejem dopolnila k samoupravnem sporazumu o temeljih plana raziskovalne skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 v letu 1979 in 1980 (objavljen je bil v prilogi »Dela«, 3. novembra). Delegati so bili seznanjeni tudi s finančnim poslovanjem v letu 1977 ter predračunom stroškov za leto 1980. Sprejeli so pravilnik o organiziranju in delovanju samoupravne delavske kontrole ter samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med ustanovitelji in strokovno službo.
Ustanovna konferenca kamniške poslovne enote LB
Pred dnevi so se v Kamniku sestali delegati konference kamniške poslovne enote Ljubljanske banke. V stalno delovno predsedstvo konference so izvolili Miho Jermana, Boža Urha in Ivanko Grčar. Obravnavali so predlog letnega načrta banke za leto 1979. Poudarili so, da je treba nadaljevati s spreminjanjem samoupravnih družbenih ekonomskih odnosov pri gospodarjenju z denarjem. S tem v zvezi je še posebej pomembno, kako bomo v prihodnje razvijali načine in oblike informiranja o gospodarskih gibanjih v občini.
Praksa kaže, da je kreditiranje še vedno poglavitna oblika financiranja naložb, prepočasi pa se uveljavljajo skupna vlaganja dela i i sredstev na podlagi dohodke) nih odnosov.
Pri odobravanju investicijskih kreditov doslej ni bilo nobene selekcije, saj je bilo premalo zahtevkov in so bili vsi odobreni. Vzrok za to je tudi v dejs>vu, da TOZD niso pravočasno pripravile investicijskih programov, kar bo treba v bodoče popraviti. O »velikosti« investicij v kamniškem gospodarstvu najbolj zgovorno priča podatek, da je banka letos sofinancirala 408 investicij v vrednosti 21 milijard S din, z udeležbo kreditov v višini 9 milijard S din.
V letu 1979 članice banke predvidevajo okrog 41 milijard S din naložb, od tega 25 milijard S din v osnovna sredstva.
Potrebe po novih kreditih pa letos kar za 22 milijard S din presegajo razpoložljiva sredstva v poslovni enoti. Razumljivo je, da je potrebno razvojne programe gospodarstva in investicijske potrebe dogovarjati v okviru temeljne banke v Ljubljani, vendar bo nujno potrebno upoštevati selektivna merila. Seveda pa morajo v TOZD napovedane investicije ali želje podpreti z dobro izdelanimi in pravočasnimi investicijskimi programi.
F. S.
Nasvet ob nakupu avtomobila...
Šofer z opravljenim vozniškim izpitom se ne more odločiti, za katero znamko avtomobila bi se »zapufal«.
Hudobnež kot svetovalec: »Stoenk je že toliko, da si lahko izbiraš barvo. Kupi rdeče-rjavega, ker se po komaj dobrem letu ne opazi rja, ki leze izpod laka!«
LJUBLJANSKA BANKA
Gospodarska banka poslovna enota Kamnik čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem občanom ob novem letu 1979
Lončarsko podjetje KOMENDA
želi srečno novo leto 1979 vsem poslovnim partnerjem in občanom
Srečno novo leto 1979 želi poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem MENINA, tovarna pogrebne opreme Kamnik-Šmarca
GOZDNO
GOSPODARSTVO LJUBLJANA,
obrat Kamnik čestita vsem delovnim ljudem ob novem letu 1979
RUDNIK KAOLINA ČRNA - KAMNIK
želi srečno novo leto vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem
KOMUNALNO
PODJETJE KAMNIK
čestita vsem delovnim ljudem ob novem letu 1979
Vsem cenjenim gostom in občanom Kamnika želi srečno novo leto 1979
GOSTINSKO
PODJETJE
PLANINKA
KAMNIK
Se priporočamo
PODJETJE
MESO KAMNIK
ŽELI SREČNO NOVO LETO 1979 vsem svojim kupcem in občanom Kamnika
ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
čestita vsem občanom in poslovnim
partnerjem novo leto 1979
ŽITO
Ljubljana, obrat Vesna v Kamniku
želi srečno novo leto 1979
Obrtno podjetje USLUGA KAMNIK
čestita ob novem letu in se priporoča
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage in nepozabne žene, mame in stare mame
Antonije SEDELJŠAK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje, vence in izraze sožalja ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči:
mož France, otroci Franci, Tone, Marija in Pepca z družinami ter Zvonka in drugo sorodstvo
Špitalič, Blagovica, Dol, Nova Gorica 16. decembra 1978
ZAVOD ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE
v Kamniku razpisuje 10. januarja 1979 licitacijo za naslednja osnovna sredstva:
1. prekop. GUZZI, izklicna cena 1.100,00
2. kosilnica ALPINA, izklicna cena 800,00
3. plug in kolesa, izklicna cena 200,00
4. peč na olje, izklicna cena 100,00
5. plinska peč, izklicna cena 500,00
6. moped TOMOS V-14, izklicna cena 1.500,00
7. omare ZB (6 kom), izklicna cena 600,00
8. omarica s koritom, izklicna cena 550,00
9. pomivalna miza, izklicna cena 100,00
10. čoln ELAN, izklicna cena 250,00
11. prikolica za moped, izklicna cena 150,00
12. pletilni stroj, izklicna cena 250,00
13. okna za tople grede (36 kom), izklicna cena 1.800,00 Ogled je možen 2 uri pred licitacijo.
seooocoooooooooooeoBoooeoccooocoa^
Vsem občanom Kamnika, posebno še cenjenim gostom iz Tuhinja, želimo srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1979
Gostilna »PRI K A VSKR.HJ« Majda Hribar v Tuhinjski dolini telefon (061) 847-007
Volnene pasove, elastične iz čiste volne proti boleznim hrbtenic in ledvic izdelujem v vseh velikostih. Pišite obseg okoli pasu v cm. Cena za en kos din 150,00. Pošljem po poštnem povzetju. PREDILNICA KOSTIČ, Domžale, Ljubljanska 39
N. SOL. O.
Tekstilna tovarna
objavlja
prosta dela in naloge
5 TKALK FROTIRJA v TOZD Frotir
Pogoj: Osnovna šola, priučevanje do 6 mesecev.
Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom v treh izmenah s pogojem tromesečnega poiz-kusnega dela. Začetni osebni dohodek znaša ca 4.500 din, kasneje pa pri povprečno doseženih rezultatih dela od ca 4.500 do ca 6.000 din. Glede na pogoje dela imajo tkalke še posebne ugodnosti in sicer:
1. Tkalkam, ki delajo v treh izmenah nepretrgano več kot 6 mesecev v letu, pripada dodatno 3 dni rednega letnega dopusta.
2. Tkalkam pripada dodatno 1 dan rednega letnega dopusta zaradi ropota na delovnem mestu.
3. Tkalkam, ki so v preteklem letu opravile najmanj 480 nočnih ur, pripada dodatno 3 dni izredno plačanega dopusta (od 1. 1. 1979. dalje).
4. Tkalkam, ki so z letnim gospodarskim planom razporejene (stalno) na delo v treh izmenah, pripada 5% konjunkturni dodatek (od 1. 6. 1978. dalje).
5. Tkalkam, ki delajo v nočni izmeni, se omogoči v razdobju 5 let preventivno okrevanje ob pogoju, da tkalka v letu razporeditve na preventivno okrevanje dela v nočni izmeni in da je delala v nočni izmeni tudi zadnja 4 leta pred letom, v katerem se razporeja na preventivno okrevanje. Določilo velja od 1. 1. 1979. dalje.
OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE v DS skupnih služb
Pogoj: Ekonomska srednja šola s 4-8 letno ustrezno prakso ter poznavanjem kontnega plana in tehnološkega procesa. Poskusno delo 60 dni.
Osebni dohodek obratovnega knjigovodje znaša od ca. 6.600 do ca 7.400 din. BLAGAJNIKA v DS skupnih služb
Pogoj: Ekonomska srednja šola z 1 do 4 letno ustrezno prakso ter poznavanjem blagajniškega poslovanja. Poskusno delo 60 dni.
Osebni dohodek blagajnika znaša od ca 5.900 do ca 6.700 din.
9 PRIUČENIH STROJNIH ŠIVILJ v TOZD Frotir
Pogoj: Končana osnovna šola s priučevanjem do 3 mesecev. Poskusno delo 45 dni.
Osebni dohodek priučene strojne šivilje znaša od ca 4.000 do ca 4.300 din.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovsko socialna služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
2 VZDRŽEVALK PROSTOROV v TOZD Frotir in DS skupnih služb
Pogoj: Osnovna šola. Poskusno delo 45 dni. Osebni dohodek vzdrževalke prostorov znaša do ca 3.600 din.
ioeoccoooeoeesoeoaesaeoseeoeeooeeeeeoaMOOoegooae
Tekstilna tovarna SVILANIT
Kamnik
želi srečno novo leto 1979 in priporoča svoje izdelke:
- frotir brisače
- frotir plašče za dom in kopanje
- modne kravate
Kemijska industrija »KAMNIK« v Kamniku
želi srečno novo leto 1979 in priporoča svoje izdelke:
- razstreliva: praškasta, vodoplastična,
« metanska
- smodnike: rudarski in lovski
- vžigalne vrvice -počasi goreče
- metalurško livarska sredstva: eksotermne mase in posipi, termoizolacijske mase in posipi, livni praški
- aluminium paste
- aluminium prah
- pirotehnične proizvode za rudarstvo, ognjemete
- plastične folije in izdelke: polietilenske rokave, folije in vrečke - tiskane in netiskane ter nylon folije
Iskrene čestitke za novo leto 1979 Industrijsko podjetje ALPREM KAMNIK
priporoča svoje izdelke in storitve:
- izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija
- opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst
- stavbno ključavničarstvo
ZARJA
obrtno in motanžno podjetje Kamnik želi srečno novo leto vsem svojim poslovnim partnerjem in delovnim ljudem ter priporoča storitve svojih obratov, in sicer:
- elektroinstalacijska dela
- kovinsko instalacijska dela
- vodovodno instalacijska dela
- kovinsko konstrukcijska dela
- kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela
Čestitkam za novo leto se pridružuje tudi Industrija pohištva STOL Kamnik
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« KAMNIK
Maistrova 7, želi srečno novo leto 1979 in se priporoča za naročila vseh gradbenih del
TITAN,
tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik n. sol. o proizvaja:
- fitinge črne in pocinkane
- navadne in varnostne ključavnice s cilindričnimi vložki za stavbno in pohištveno mizarstvo
- ulitke in temperne litine za
avtomobilsko, elektro in strojno industrijo
- motorne samoreznice
- ter druge proizvode za široko potrošnjo Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke in jim želimo srečno 1979 novo leto
Kemična industrija »DONIT«
Medvode, z n. sol. o. TOZD Kamnik Proizvodni program TOZD SVIT
- elektroinstalacijski materiali, dekorativna keramika
TOZD »TRIVAL«
- elektroizolacijski materiali, razni poliester profili, gumbi
TOZD KEMOSTIK
- čistila za gospodinjstva in avtomobile, brusne in polirne paste, lepila za gradbeništvo, industrijo, obrt in široko potrošnjo
DON I LIT
tekoča plastika za zaščito garaž, balkonov, silosov, skladišč in proizvodnih prostorov Vsem poslovnim partnerjem in cenjenim
odjemalcem naših proizvodov želimo srečno novo leto 1979
ABC POMURKA
trgovsko podjetje »KOČNA« Kamnik želi srečno novo leto 1979 vsem delovnim ljudem Kamnika
eeeeoaoeooeooceoooeeissGoooc«
ŠTIRINAJSTDNEVNA KRONIKA
Merjenje moči in glasilk
SKRB ZA NAJSTAREJŠE
Za ljudi minulega dela
Društvo upokojencev Kamnik se lahko v tem letu pohvali z uspehnim in plodnim delom.
Poleg redne skrbi in pomoči pri urejanju upokojitev in socialnih vprašanj, organizira društvo več vrst zanimivih, koristnih in poučnih dejavnosti, s katerimi pestri življenje svojim članom, ki so z dolgoletnim delom prispevali k gradnji naše socialistične domovine.
Velika pozornost je namenjena rekreaciji, saj je društvo organiziralo kar 12 izletov za svoje člane. Omenili bomo nekaj najpomembnejših krajev v naši domovini in v zamejstvu, katere je obiskalo od 1350 v društvo včlanjenih upokojencev kar 560 članov (skoraj polovica). Tako so upokojenci med drugim obiskali in spoznali: Rogaško Slatino, Trakoščan, Ptujske toplice; Oglej, Doberdob, Gradež, Učko, Buzet in Is,tarske toplice; Beograd, Bar, Lovčen, Kotor, Dubrovnik in Split; Ravne, Veliko-vec, Gospo sveto; Goriška Brda; ^ražgoše, Sorico in Begunje; Tolmin, Kobarid, Landarsko jamo in Trčmun; Radence in Moravče; kraje v Makedoniji; Belo krajino; Madžarsko z Budimpešto... naštevali bi lahko še in še.
Posebno prisrčna so bila srečanja z zamejskimi Slovenci, upokojenci iz Trsta v Kamniku in z upokojenci iz naše pobratene občine Strumica iz Makedonije v Strumici in Kamniku. Tudi srečanje tristo upokojencev v Kamniški Bistrici, udeleženci so bili tudi upokojenci sosednjih društev, je bilo posebno prijetno.
K uspešnim dejavnostim sodi tudi aktivno športno udejstvova-nje. Upokojenci so se udeležili tekmovanj v streljanju, kegljanju
in šahu. V strelskem tekmovanju so bili zmagovalci med gorenjskimi društvi, v prvenstvu Slovenije pa so dosegli 4. mesto. Društvo posveča posebno skrb starejšim članom. Letos so jih povabili na poseben sprejem in jih pogostili. Med povabljenimi jih je bilo kar 23, ki so letos praznovali 80-let-nico rojstva, 9 članov starih 90 let in več, trije pari z zlato poroko in en par s 64 leti skupnega življenja. Srečanje je bilo zelo vedro in je potekalo v veselem razpoloženju.
Na domu so obiskali nad 100 starejših in bolehnih članov.
Pisarno društva krasi vrsta priznanj, diplom in celo pokalov za uspešno in nesebično opravljeno delo.
Ko govorimo o našrh starejših občanih, moramo poudariti, da ne živijo le od spominov na preteklost, ampak jih nenehno zanima napredek v prihodnosti.
Prihodnje leto se nameravajo aktivno vključiti v proslavljanje 750-letnice mesta Kamnik in se za to slovesnost že pripravljajo. Svoje člane pa vabijo, naj sodelujejo pri oblikovanju programa z izvirnimi zamislimi.
Društvo upokojencev se trenutno dogovarja z občinski skupščino Kamnik za pridobitev celotne stavbe v Kolodvorski ulici št. 5. Z rešitvijo tega vprašanja se bo dejavnost upokojencev razširila in posodobila. V novih prostorih bi dobili svoje mesto tudi kamniški šahisti.
Člane društva še posebej zanima, rešitev vprašanja izgradnje zdravstveno-rekreacijskega centra v Vasenem. Menijo, da bo z izgraditvijo tega objekta veliko pridobila tudi občina Kamnik, saj bo služil našim delovnim lju-
dem, privabil pa bo tudi mnoge obiskovalce iz Slovenije in zamejstva. Društvo je pripravljeno podpreti to koristno akcijo in se je že dogovorilo z Zvezo društev upokojencev Slovenije, s Skupnostjo pokojninsko-invalidskega zavarovanja, z Društvom upokojencev Domžale ter Društvom invalidov Kamnika in Domžal. Apeliramo pa tudi na vse delovne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, naj podprejo prizadevanje občinske skupščine, da bomo s skupnimi močmi usposobili izkoriščanje tega naravnega bogastva v dobro človekovega zdravja.
Na koncu tega prispevka, v katerem smo na kratko seznanili bralce Kamniškega občana s svojim delom, izražamo željo, da se v društvo včlanijo še drugi upokojenci, ki še niso naši člani. Novo članstvo bo lahko še bolj popestrilo organizirano delo društva.
Izvršni odbor Društva upokojencev Kamnik pri pregledu svojega dela ob koncu tega leta želi svojim članom iz Kamnika, Komende in Motnika in vsem delovnim ljudem srečno in zdravo 1979. leto. ViDo
Nove Igrače za otroke (pred dedkom Mrazom)...
»Kupujte vžigalice DRAVA - 1856, OSUEK! Vsaka ta prva zagori, vsaka ta druga pa ne ali pa koj ugasne. Od-berite vse ta druge, dajte jih v posebno škatlico, z njimi se brez skrbi igrajo otroci!«
Poroke
Anton Brun, ključavničar iz »P. Palovč in Ivana Veršnik, prodajalka iz Kamnika; Jože Ipavec, mizar iz Zaloga pri Cerkljah in Marjana Špurk, dijakinja iz Komende; Franc Globočnik, str. ključavničar iz Lahovč in Jožica Rems, uslužbenka iz Podboršta Pri Komendi; Zdravko Brvar, šofer iz Trojan in Terezija Kogej, Uslužbenka iz Motnika; Ciril Slak, PTT delavec iz Doljnjega Vrha in Marta Humar, slikar keramike; Jožef Mali, stavbni ključavničar in Cecilija Pibernik, Prodajalka iz Kamnika; Borut Jeklar, str. tehnik iz Kamnika in Antonija Exler, uslužbenka iz Kamnika; Vojko Škerbinec, str. delavec iz Duplice in Lucija Jer-
man, delavka iz Most pri Komendi; Simon Kladnik, monter klimatskih naprav iz Volčjega potoka in Bojana Judež, prodajalka iz Domžal; Stanislav Vod-lan, elektrotehnik iz Dolenje 2 in Marija Petelinkar, kmetijski tehnik iz Suhadol 21; Janez Zalo-kar, strojni ključavničar iz Žej pri Komendi 6 in Irena Kunstek, dijakinja iz Škofje Loke, Hafnerjeva 71.
Smrti
Marija Kurinčič, upokojenka, stara 76 let iz Kamnika; Pavla Balantič, upokojenka, stara 74 let iz Kamnika; Emilija Mally, upokojenka, stara 89 let iz Ljub-
ljane; Ana Mihalič, delavka, stara 26 let iz Županjih njiv; Lucija Legedič, upokojenka, stara 76 let iz Kamnika; Marija Smerke, upokojenka, stara 77 let iz Šmar-ce; Marjeta Grkman, gospodinja, stara- 63 let iz Tunjic; Antonija Cerar, druž. upokojenka, stara 98 let iz Volčjega potoka; Jože Kemperl, upok., star 82 let iz Županjih njiv; Janez Ravnikar, star 85 let, upokoj. iz Most št. 12; Frančiška Ahlin, stara 82 let, druž. upokoj. iz Most 74; Frančiška Pire, gospodinja upokojenca, bivajoča v Studencah 5, stara 69 let; Frančiška Podbre-gar, preužitkarica, bivajoča v Ravnah 11, stara 78 let; Valentina Drolec, gospodinja upokojenca, bivajoča v Kostanju 1, stara 68. let.
V sicer mirnem Kamniku, tu in tam še vedno zavre, posebno v večernih in nočnih urah, ko redki posamezniki dobijo pogum. Novo leto se bliža z veliko naglico in nekateri žalost v slovesu za starim letom utapljajo v žlahtni kapljici, kar se pozna na številu razbitih kozarcev, glav, pa tudi na cesti ni vse tako, kot bi moralo biti.
V prvih dveh tednih zadnjega meseca v letošnjem letu se je pripetilo marsikaj zanimivega za našo obljubljeno kroniko.
JAVNI RED IN MIR
2. 12. je v restavraciji »Planin-ka« vinjen gost v poznih večernih urah z razbijanjem kozarcev in izzivanjem k pretepu hotel prepričati natakarico, da ga za ta dan še nima dovolj. Seveda bo o tem moral prepričati tudi sodnika za prekrške.
4. 12. ob 17.45 uri M. P. s Prešernove, doma ni prenesel prav nobene družbe. Razgrajal in grozil je tako močno, da je celo njegov oče moral zapustiti dom in prositi za intervencijo.
5. 12. ob 21.55 uri je milični-ška patrulja privedla na PM, po odredbi sodnika za prekrške o privedbi, starega znanca miličnikov in znanega kršilca cestnopro-metnih predpisov A. J. z Rudniške. Privedbi se je uprl in se nedostojno vedel do miličnikov, celo ušel bi jim najraje, pa mu ni uspelo, kljub skoku skozi okno s precejšnje višine. Do postopka pri sodniku za prekrške je moral počakati v sobi za stranke na PM. Zaradi nedostojnega vedenja in upiranja pooblaščenim organom bo moral odgovarjati pri sodniku za prekrške še zaradi kršitev javnega reda in miru.
6. 12. je J. C. s Poti 27. julija še pri belem dnevu, natančneje ob 14.10 uri, s kolom počakal Z. B. na Kovinarski cesti. Ni šlo za nabavo kurjave, temveč je »pogumni« napadalec poškodoval svojo žrtev po glavi in roki tako, da je bila potrebna zdravniška pomoč.
Istega dne so morali ob 19.15 uri posredovati miličniki na Župančičevi, kjer je F. L. v stanovanju pretepal ženo in otroke. Da ne bi ostalo vse v družini, je na stopnišču napadel še nekega občana, kateremu je grozil tudi z nožem. Alkohol daje moč in pogum, pa je moral kršilec do iz-treznitve počakati na PM v prostorih za pridržanje.
Tega dne so morali miličniki v Tovarni usnja ob 21.45 uri prepričati I. P. iz Podgorja, da vinjen nikakor ne more biti na delovnem mestu. To sta mu skušala dopovedati tudi vratar in delovodja, pa nista bila dovolj prepričljiva.
Stanovalci na Fužinah so 8. 12. noč lahko v miru prespali, saj je A. K. moral do iztreznitve počakati v prostorih za pridržanje na PM, ker je v vinjenem stanju navedenega dne ob 20. uri razgrajal, motil sostanovalce in se hotel z njimi pretepati.
9. 12. je bilo v Zg. Tuhinju že popoldne precej hladno. Zato je F. K. iz Zg. Tuhinja že ob 16. uri pričel poditi po vasi svoje sorodnike. Da bi se ogreli čim bolj, jim je pri tem tudi grozil. Miličniki so kršilca prepričali, da tako ogrevanje nikakor ni na mestu, pa tudi sorodniki kršilca si ga ne želijo več.
V nedeljo 10. 12. se je pričelo že dopoldne.
Ob 10.30 uri je svojo moč v gostilni »Pri Zlati kaplji« razkazoval J. V. iz Duplice. Pri tem je brez vzroka udaril M. S. tako, da je ta zadobil lažje telesne poškodbe po glavi in telesu. Nagrado bodo izrekli organi za kaznovanje.
Ob 11.45 uri J. G. ni prizanašal svoji bivši ženi, ki je poleg drugega še v visoki nosečnosti in jo je fizično napadel ter ji grozil v bloku na Perovem.
Tudi na J. M. s Tunjiške je nedelja kaj čudno delovala. Ob
16.45 uri je pričel pretepavati svojo ženo in ji groziti z ubojem. Pomiriti ga niso mogli niti sostanovalci niti miličniki. Pričakovati je bilo, da bo s kršitvijo ali celo z uresničitvijo grožnje nadaljeval, zato se jc moral sam prepričevati o nesmiselnosti svojega dejanja v prostorih zapridržanje na PM, kjer je popusti! tudi učinek alkohola. Ker je uporaba prostorov za pridržanje brezplačna, bo honorar predpisal sodnik za prekrške.
Ob 22. uri je M. G. s Klavčiče-ve 11 motil sostanovalec pri zaslužnem počitku. Opozorilu sledi predlog sodnika za prekrške.
Ob 22.30 uri so si štirje mladi objestneži izbrali za sprehajalno stezo cesto v Črni nedaleč od gostilne »Pri Jurčku«. V tem času je po tej cesti pripeljal Z. B. iz Kamnika, ki »sprehajalcev« ni mogel prehiteti. Moral je ustaviti svoje vozilo, pri tem pa so ga objestneži fizično napadli. Da so zares »pogumni« so dokazali tudi s tem, da so se lotili voznikove žene in njegovih otrok. Čeprav so ob prihodu gostov iz lokala zbežali, je ugotovljeno, da sta dva od objestnežev z Gozda, eden od njiju D. P. Pri sodniku za prekrške jim verjetno ne bo dana možnost, da bi pobegnili.
14. 12. je bilo na PM sporočeno ob 20. uri, da leži na cesti skozi Podgorje neznan moški, ki je verjetno žrtev prometne nesreče. Miličniki so na kraju ugotovili, da ne gre za prometno nesrečo, pač pa je F. Š. obležal na cestišču zaradi prevelike »doze« alkohola. Da res ne bi prišlo do nesreče, je bila žrtev alkohola, ki je sicer dobro znana miličnikom iz Kranja, varno nameščena na pogradu v prostorih za pridržanje na PM, seveda do iztreznitve.
Tega dne je močno alkoholizi-ran E. N. s Cankarjeve 3, razbijal kozarce v »Planinki«. Opozorilo miličnikov je zaleglo, zato je bil napoten v stanovanje.
»Trudnemu« F. S., ki je obležal v Podgorju, se je tO noč pridružil V. L. s Cankarjeve 3, ki je ob 23.20 uri pred »Planiko« z boksarjem v pretepu tako močno poškodoval S. G. pravtako s Cankarjeve 3, da je le ta moral na šivanje rane na glavi v Ljubljano.
KAZNIVA DEJANJA
4. 12. je T. F. s Klavčičeve prijavil na PM, da ga je L. P. sedaj stanujoč na Povšetovr v Ljubljani, sicer pa Kamničanom dobro poznana »stranka«, že leta 1977 ogoljufal za 3000 din, ko mu je obljubil nakup vozniškega dovoljenja brez vozniškega izpita. Mogoče pa je še kdo v Kamniku, ki je na tak način ostal brez denarja in vozniškega dovoljenja. Želeti bi bilo, da prizadeti brez strahu tak primer prijavijo na PM, poleg tega pa tudi primere z devizami in orožjem.
5. 12. so neznani storilci potrebovali ključavnico obešenko, ki so jo nasilno sneli na vratih lesene barake, last J. S. iz Ljubljane, v katero so vlomili, pa ne prvič. Odnesli sicer mimo ključavnice niso ničesar, vse pa kaže, da je ta lesena baraka na Cankarjevi sila interesantna, vsaj po številnu primerov vloma sodeč.
8. 12. pozno zvečer je M. P. iz Mengša nasilno vdrl v stanovanje F. Ž. na Kranjski, z namero, da bi obiskal hčerko lastnika stanovanja, ki si njegovih obiskov prav nič ne želi. Pri tem obisku je poškodoval vrata v stanovanje. Kaj čuden način obiskovanja. Zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja bo ovaden Občinskemu javnemu tožilcu.
13. 12. ob 03. uri so neznani storilci vlomili v osebni avto last J. C. z Meninske in mu pri tem odnesli dve garnituri ključev. Bili so s »Fičkom«, zato so menda potrebovali tudi bencin, ki pa jim ga ni uspelo pretočiti, sa jih je lastnik-oškodovanec prepodil. Za storilci poizvedujejo.
PROMETNE NESREČE
6. 12. je v prometni nesreči na Klancu, v kateri sta bila udeležena voznik tovornega avtomobila (tuj državljan) in voznik kombija iz Most, nastala gmotna škoda v višini 8000 din.
9. 12. ob 10.30 uri je voznik osebnega avtomobila M. K. s ceste 3. talcev, verjetno zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje vozišča, trčil v Motniku v stoječi avtobus. Telesnih poškodb ni bilo, nastala pa je znatna gmotna škoda.
10. 12. je ob 16.20 uri pred odcepom na Stari grad zapeljal s ceste F. B. s Prvomajske. Telesno ni bil poškodovan, poleg materialne škode pa je balonček po-zelenel preko polovice.
13. 12. voznik osebnega avtomobila A. G. s Perovega ni upošteval »STOP« znaka na križišču Smolnikarjeve in Jurčičeve. To je imelo za posledico trčenje z osebnim avtomobilom voznika M P. z ulice Frana Albrehta, ki je bil zaradi lažjih telesnih poškodb odpeljan na Klinični center v Ljubljano. Materialna škoda pa znaša ca. 20.000 dinarjev.
Istega dne ob 16.05 uri je bil huje telesno poškodovan S. A. s Klavčičeve, ki se je peljal s kolesom po Klavčičevi ulici pred otroškim vrtcem, kjer sta trčila z voznikom motornega kolesa Z. P. prav tako s Klavčičeve. Voznik motornega kolesa je vozil brez vozniškega izpita in z neregistriranim motornim kolesom. Materialna škoda sicer ni velika, poškodovani kolesar pa je bil odpeljan na Klinični center v Ljubljano, saj je v nesreči zadobil odprt zlom leve noge.
14. 12. se je na cesti za KIK Kamnik zaradi poledenele ceste pripetila prometna nesreča v kateri je bila ena oseba težje poškodovana ena pa lažje. Voznika S. P. s Kranjske je zaradi stanja cestišča in verjetno neprimerne hitrosti zaneslo na levo stran ceste, kjer je čelno trčil v osebni avto voznika S. D. iz Stranj, kateri je bil težje telesno poškodovan, sovoznica S. P. pa lažje poškodovana. Gmotna škoda znaša 50.000 dinarjev.
Pred nami je čas praznovanja, vreme nam ni najbolj naklonjeno, zato ne bo odveč, če predvsem vozniki motornih vozil in tudi ostali udeleženci v cestnem prometu storimo vse, da bomo prihodnje leto pričeli, čili, zdravi in nepoškodovani.
maj
Kako do prave kave...
Težko jo je dobiti v trgovinah, težko ali vsaj ne povsod v gostilnah.
Nasvet: »Hodi na obiske k znancem in prijateljem! Čez. mero hvali gostiteljevo soprogo kot dobro gospodinjo, pa bo takoj sledila ponudba: Boste eno pravo kavko, morda s smetano...?«
Tema za članke...
Park in igrišče med bloki na Zapricah sta še zmeraj na razpolago glede na svoj običajni izgled za pisanje člankov v K. občanu o doslednem čuvanju našega okolja.
Nič več prahu na Stahovici...
Po listju drevja in po travnikih v okolici Stahovice ni več kalcitnega prahu. Listje z drevja je jeseni odpadlo, travnike pa je zapadel sneg.
• DUŠAN PODBEVŠEK, NAJMLAJŠI ČLAN VII. JAHO »EVEREST 79«
skladiščnik
Loo
Tokrat je stekla beseda z najmlajšim članom jugoslovanske alpinistične odprave, ki se bo koncem februarja prihodnjega leta podala po nepreplezani steni Himalaje na najvišji vrh sveta. Brez dvoma bo to za komaj dvajsetletnega Dušana še posebno doživetje in uspeh v njegovi petletni alpinistični karieri. Tudi rahlega vznemirjenja in treme pred tem velikim dogodkom ni mogel popolnoma prikriti.
»Tega res ne bi mogel zanikati, saj še nikoli nisem sodeloval v podobni odpravi. Doslej sem spoznal Himalajo, ki verjetno pomeni vsakemu alpinistu nekakšno svetinjo, samo v knjigah in filmih. Še posebno v zadnjem obdobju veliko berem o podvigih na to pogorje, o njegovih skrivnostih in privlačnostih.«
Kdo vas je pritegnil k pla-ninarjenju?
»Predvsem me je navdušilo bratovo pripovedovanje o doživetjih ob plezanju in samih pristopih. Z njim sem sc tudi prvič podal v lepe in hkrati nevarne strmine.«
Kako so starši sprejeli vašo odločitev, da postanete član alpinističnega odseka? So vam morda branili?
»Kot večina staršev, so bili tudi moji v začetku v skrbeh in celo nasprotovali so mi, vendar me od moje odločitve niso mogli odvrniti. Sedaj so se že nekoliko navadili, čeprav je še posebno mama zelo v skrbeh, kadar krenem na pot.«
Dušan je opravil že okrog 150 vzponov, pristopov in turnih smukov. Največ vrhov je osvojil prav v Kamniških
planinah. Med drugim pa je plezal tudi v Julijcih, Centralnih alpah v Franciji in v poljskih Tatrah.
Vas je bilo kdaj strah?
»Bili so trenutki, ko sem se tudi ustrašil, vendar sem se hitro .zavedel, da je lahko pretiran strah prav tako škodljiv kot prevelika samozavest ali »korajža«. Lanskoletna nesreča v Druju, ko se je eden od tovarišev smrtno ponesrečil, je bila zame velika alpinistična šola, čeprav žalostna. K sreči sem jo sam
poceni odnesel, saj sem imel le rahlo omrznjene prste na nogah in sem hitro okreval.«
Že v razgovoru s Škarjo in Pollakom smo izvedeli, da je v pripravah na M. Everest vsak član odprave zadolžen za določeno nalogo.
»Moja naloga sicer ni težka, vendar zelo pomembna, saj kot skladiščnik sodelujem pri zbiranju opreme in hrane. Skladiščne prostore imamo v Ljubljanskem kliničnem centru. Ves material moram vpisati v posebne kartone, da
imamo točen pregled o vsej opremi. Tu jo zlagamo v posebne plastične sode, hrano pa tudi v zaboje.«
Kakšne so vaše kondicijske priprave?
»Treniram vsak dan, razen ob ponedeljkih. Med tednom so to predvsem teki, igre, plavanje, kolesarjenje in smučanje. Ob koncu tedna, ob sobotah in nedeljah, grem pa v hribe. Treniram tudi veliko v šoli, saj obiskujem višjo šolo za telesno kulturo. Vsak alpinist mora biti tudi smučar, pa čeprav ne dober. Sam se namreč ne prištevam ravno k najboljšim, kljub temu da sem že v ranem otroštvu začel smučati.«
Kaj pričakujete od tega po doslej še nepreplezani steni Himalaje?
»Prav gotovo bo Zame to svojevrstna zanimivost, da ne rečem celo pustolovščina. Verjetno je želja vsakega alpinista, da od blizu vidi mogočni vrh Himalaje, in da se povzpne nanj. Ob vsakem uspešnem podvigu imam občutek, da sem naredil neko pomembno delo, zato ne "dvomim, da mi bo ta podvig pomenil vrhunec v alpinističnem udejstvovanju.«
Sklenjen je torej pomenek s kamniškimi »Himalajci«, od katerih smo zvedeli marsikaj zanimivega in upamo, da nam bodo ob vrnitvi s »strehe sveta« lahko še marsikaj dodali. Zato jim zaželimo srečno leto 1979, v katerem se bodo podali na štiri mesece dolgo, težavno, predvsem pa nadvse zanimivo pot na sam vrh Everesta.
Tekst in foto: MIRA JANČAR
Letos naj bi bilo še več smučarskih tečajev
• OB 10-LETNICI DVUTS
Skrb za vzgojo kadrov
• KONČAN JESENSKI DEL TEKMOVANJA V NOGOMETU
Pionirji Virtusa najboljši
Končan je jesenski del sezone 1978/79 v športno tekmovalnem delu in rekreaciji. Vsa moštva so
igrala zelo borbeno, tehnično na dobri ravni, tako smo šele v zadnjih tekmah dobili zmagovalce
Nasvet trenerja je koristen
posameznih skupin. Moramo pa reči, da tekmovanje še ni končano, saj se je zadnje kolo zaradi slabih vremenskih razmer odložilo na spomladanski čas. V ka-mniško-domžalski pionirski ligi so prvo mesto osvojili igralci Virtusa, prikazali so najboljšo igro-enakovrednega nasprotnika so imeli le v moštvu Kamnika, ki je s točko manj na drugem mestu. Ti dve moštvi pa sta tudi razred zase, saj ostali v ligi močno zaostajajo in v spomladanskem delu ne morejo poseči po boljših mestih.
Letos je kadetsko moštvo prevzel NK Kamnik. Vsi igralci so ostali skupaj, tako da ima trener tov. Zamljen Franc na voljo izenačeno vrsto. Uvrstitev na drugo mesto je realna. Omenimo lahko, da so trije igralci kadetov že nastopali v mladinskem moštvu, kar priča o dobri kvaliteti mladih igralcev.
Mladinsko moštvo je nastopalo v slovenski ligi B skupina. Uvrstilo se je na četrto mesto, kar pa v začetku ni kazalo, saj nastopajo prvo leto v tako velikem tekmovanju in nimajo izkušenj. V uvodnih tekmah se je pokazala slaba forma, ni bilo ui-granosti, pozneje se je moštvo okrepilo z igralci kadetskega moštva in doseženih je bilo nekaj presenetljivo dobrih rezultatov. Trener Kneževič pričakuje uspehe naslednje leto, saj ima NK
Letos bo minilo deset let, odkar je bil na pobudo kamniških učiteljev smučanja ustanovljen Področni zbor strokovnih smučarskih kadrov (vaditeljev, učiteljev, trenerjev in sodnikov) na področju Kamnika, Mengša in Domžal. Zbor si je kot osnovno nalogo zadal skrb za vzgojo in strokovno izpopolnjevanje smučarskih kadrov ter vzgojo novih smučarjev.
Smučarski šport in rekreacija sta za svoj razvoj potrebovala veliko število kvalitetnih kadrov. Tako se je v tem obdobju povečalo število smučarskih učiteljev na našem področju od 9 na 18, vaditeljev od 37 na 114, sodnikov od 35 na 74 ter trenerjev od
EbseoeeoseososioeGOoaoo
Kamnik dobre pionirje in kadete, ki bodo v prihodnje tvorili mladinsko moštvo.
Člani NK Kamnik so prvič nastopili v zahodni slovenski ligi. Osvojili so sedmo mesto, kar je realen odraz kadra, s katerim so razpolagali. Za začetek kar spodbudno, če gledamo na igralce, ki šele prihajajo in na katere lahko računamo v naslednjih dveh letih. Letos se igra po dvokrožnem sistemu, prvi trije gredo naprej, ostala moštva pa se še enkrat pomenijo med seboj, torej bo priložnosti še dovolj.
V rekreaciji so nastopali člani v kamniško-domžalski ligi. Nastopali so igralci, starejši od 24 let, ki ne pridejo v poštev pri članski selekciji, saj je starost omejena. Zmagale so Domžale pred Ihanom (16 točk), tretji je Virtus (12 točk), Kamnik je osmi (9 točk), Komenda enajsta (6 točk), Enotnost pa s tremi točkami na zadnjem, trinajstem mestu.
a. perčič
V zadnji številki Kamniškega občana nam jo je zagodel tiskarski škrat in v prispevku o kegljanju v Šmarci mete preimenoval v metre. Pa so nekateri avtorico prispevka neupravičeno zbadali, da ji je kegljanje španska vas. Tiskarski škrat zagotavlja, da to ni res.
8 na 16. V tem času so ti strokovni kadri organizirali 38 smučarskih tečajev, na katerih je sodelovalo 47O0 tečajnikov, od tega samo v Kamniku na 12 tečajih preko 2100 smučarjev. V smučarskih klubih našega področja je redno vadilo 70 tekmovalcev, sodniki pa so organizirali 228 tekmovanj za tekmovalce tako v republiškem kot v regionalnem iu klubskem merilu, pripravili pa so tudi tekmovanja za delovne organizacije in šole.
Po vseh teh podatkih lahko rečemo, da je Področni zbor v svojem desetletnem delovanju v celoti uresničil svoje cilje in da so strokovni smučarski kadri pokazali resnično veliko aktivnost, množičnost in kvaliteta smučarjev na našem področju pa potrjujeta pravilno usmerjenost dela strokovne organizacije.
Hkrati z večanjem števila strokovnih kadrov je tedanji Področni zbor (današnje Društvo) poskrbel, da je rasla tudi njihova kvaliteta. S pridobivanjem licenc v mednarodni, zvezni in republiški organizaciji je postal Področni zbor smučanja edina strokovna organizacija na področju Kamnika, Mengša in Domžal, ki z lastnim predavateljskim kadrom lahko vzgaja nove strokovne kadre. Tako je do sedaj Področni zbor sam organiziral in izvedel pet vaditeljskih tečajev, preko katerih se je »izšolalo« 77 novih vaditeljev smučanja in tri tečaje za smučarske sodnike, na katerih se je usposobilo 39 novih sodnikov. Vse te oblike šolanja so bile potrjene od Visoke šole za telesno kulturo, ki potrjuje predavatelje in izdaja strokovne diplome.
Vsako leto so organizirani redni letni pred - in posezonski seminarji, s katerimi organizacija vsem svojim članom omogoča stalno strokovno izpopolnjevanje.
Področni zbor je redno sodeloval pri pripravi programov za množične akcije na področju smučanja ter programov strokovnega dela s tekmovalci in v zadnjem času tudi s selekcijo. Vsa ta obširna aktivnost je omogočila, da je bil Področni zbor deležen vse podpore republiške smučarske organizacije, saj je bil kamniški zbor vseskozi eden najaktivnejših in najbolje organiziranih v Sloveniji. Prav aktivnost in privrženost strokovnemu delu sta omogočila, da so nekateri člani tega zbora zastopani tudi v drugih strokovnih telesih. Tako je učitelj smučanja Marijan Štele demonstrator,   predavatelj ter
član izpitnih komisij, delegat Jugoslavije v mednarodni organizaciji učiteljev smučanja in tehnični vodja ZVUTS Slovenije, medtem ko sta učitelja smučanja Janez Podjed in Marjan Schnabl prav tako demonstratorja in člana izpitnih komisij, na kadrovskih tečajih pa sta člana republi-; ških strokovnih komisij.
Področni zbor deluje na dele-' gatskem načinu dela in s spremembami družbenih pravil se j*j moral v skladu z zakonom o društvih preimenovati v Društvo učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja in sodnikov (DVUTS)-
Republiški zbor je Društvo imeti noval za nosilca strokovnega dela na področju Domžal, Mengša. Ihana, Stahovice in Kamnika.
Društvo aktivno sodeluje z ol činskimi telesnokulturnimi orga nizacijami,.šolami, turističnimi ii delovnimi organizacijami tel Zvezo rezervnih vojaških stare šin v Kamniku. V okviru odbor! za množični šport izvaja množične akcije smučarskih tečajev ti šolsko in delavsko mladino, vodi šole v naravi in občasno tudi smučarsko šolo na Veliki Planini
Društvo se v preteklosti ni stri njalo s programom nekateri!1 klubov, ki so svoje delovanje i sredstva usmerjali le v peščici tekmovalcev, pri tem pa zane marjali množičnost in vzgojo nO vih smučarjev. Prav zato 1 DVUTS sprejel vlogo izvajalci množičnih tečajev in tekmovanj
Ob desetletnici je poseben odbor pri Društvu pripravil slikov no razstavo svojega dela v Metal ki, odbor za priznanja pa je po delil republiška priznanja za ak tivno desetletno delo najpriza devnejšim članom. Priznanja s< prejeli: Janez Podjed, Marija' Štele, Marjan Schnabl in Iva(; Sodnik iz Kamnika, Franc Vulj kan iz Domžal ter Emil Maver ii Franc Zabret iz Mengša.
S. HRIBOVŠE
KAMNIŠKI OBČA!
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -, glavni in odgovorni urednik MIRA JANČAR - tehnični urednik FRANC MIHEVC -Izhaja enkrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.