St- 54.
Posamezna gtev. — 20 stotink.
V Gorlcf, due 21. decembra 1921.
Poštno tekočl račun St. 24.
Letnlk IV.
GORISKA
STRAŽA
tehtj» T Gorici TMiko iredo opoldne do preklka, Velja za celo ,leto 12 L, mesečno 1 L, za ino-
wm«tTO 20 lir. Na naročila brez dopcelane na rodn ine ie ne bomo ozirali. Pouunezne Sterilke
Hirejo T rmiprodsji 20 «totink. Uredniltvo: ulica Vetturini 9; uprava: ulica Vetturini   9.    —     —    —
— i           I,                       ¦---------.----.----.---------,-—^.........     ^.-___^                  ,A-________-_- .____________________
Rokopi« »e ne Tra*ajo. Nefrankirana pisraa se ne sprejemajo. Oglasi, katere ie treba ynaprei pia&ti
¦e raiunajo po dogovoni. - hdaja konsorcij .GoriSke StražcV OdgoTorni urodnik: Roman Cej
Tlska: .Narodna Tiskarna" ˇ Gorici, uhca Vetturini ster. 9.           _   —                  —    _____
Božični zvonovi.
O i-olncčd se bo razlcgei glas zvonov
J>>> zasueženih gori&kih vaseh in po našjh
datinah in bo cznanjal, da ie 'prod 1921.
lcti prise* na svet Zvc&ičar vseh ljudi.
Hi' je takrat iežek cats. Človeštvo je
ZfcAibilo hiw resirice izpred očj in se gc po-
Js're?alo vedno nizje. Milijoni suznjev so
spravlja-li s krvaveoimi rokami na dan bo-
gastvo. v katerem sc je vaijulo par dcset-
tisočev do mozga pokvarjenih rimljaiLskäh
Sospodov. Z ždeziio rcko je bil' pa.gans(ki
Rim zgnctel skoro ves tedan.fi znani svet
v velikansko diržavo, i-::i je bila trda go-
spociarica i:aci drugimi iiairodj. T;oda ta
fnogočni Rin; ie bil v notranjosti ^nii. Vse
Stremljenje vladajocih je sio za teni, dia
nakupičijo tore zlata, da izttsnejo iz suž-
tttev in i' (idlcznih narodov dm več ktnvi,
iz kaiere je rastio bogus tvo. Bil ie t,o čas
udzmernega bog&stva in iiezas'isane be-
ds, čas gi choke pokvarjenosti in čas ti-
htkra trpljcnja. Bil je pa tudi čas, &o so
vse v jedru zc'rave dnš.e p.ričitS< ovale, da
Pride oni, ki nosi luč večne rcsnice. Ker
sila jo narast!a že do virhunca. Zakaj ži-
ymio? so se v) raševali trpeci mrliitoni iii
isto vprasanje ie silrlo na ustnnce ljudem,
ki jim vse bojjasrvo in vse •s-vacüSco&'ti
^emije niso niü^ie ohladila pekačega ob-
-utka v sreu. da živijo brez -sinislia, brez
-ilia, in da ne mo,c-,> ntesiti st'rasne zeje
po resnici.
V tist'»c.obo in med tisti !svoi je stapiil
Kjnistus. V času, ko se oduičon I^imljan ni
dotaknil roCne^a cela, wcr hi s Leni uina-
^al sv:«ji) cast, je S'varnik sveta postal
rejence rfvncj.rn u,"'i- ^a. S svojim \rrv\n\
scibom icke ie pnsveiil delo člavekcvo in
Je Oi;nanil, da smo si vsi ljudje,   revmi   in
boicati, bratje. Še vee! Sttznja je dvignilk
^>stoianst.vu otröika hwjetfa, ko }e ozna-
stil, eta nosi vsaik c'tovek v sebi nekaj, .kmr
je boll dnigoccno od vseh zaikladov sveta,
- neumrii)ivre.y:a didia. V notranjosti člo-
vekovi je sreča, je nesckoncno /.ivljcuje;
vsakenni c'tojvdku je niioffočc, v sebi zffra-
cliti svetel in viisoik dom dobrote in veene
^reče; mogoče mu je pa tudi. uniüiiti v se-
bi V(se dairove božje in postati služabnik
hudega. Človdku, »ki je dsikal trajne sreee
v zuiuuijostih, v iSvtli in zilatu, v udobnb-
stih dn nizkoti, je pioviedal Kiristus iveliiko
r?snk(>, da jc 'kr-alijcstvo božje v njem
sameni.  Da  mcfre-silabotni  Ötoveik doseoi
ta cilj, da more v niraciMh dvoinili in tc-
mi najti pravx» pot, niU je dal ve3ike in
jasne nauke krščanfstva. Vse pa, ki služiijo
dobremu, je zdTuždl <v nevidno telo, ci«rar
jjiava je Kristus sam.
Iz revne bajQice beuletvem^ke je zasi-
.^a>!a luc vsem namdom. Onini, ki niso ve-
'deli, zaknj zivijo, se je zdelo, da .so vstal|
od inrtvih dn zaocli živcti rcsnico. Suženj
je dviicnil .oei od svojih veris: in je z.ačutil
v sebi neprcniaff^TO sib duše in je videl
prihajati Odirešenika. Doffateimu ki je ve-
ro'\raJ6 je i>adJa z ramen pez^i bo^asKra:
vidcA je v revnih brate in je vedel, da bo
resil svojo dušo le, če jjh bo ijubil z d?-
ianjem. Milijoiislke množico iLsužjijenih so
pinislulmile, ker se je siril klic: Dvignite
glave, ker približnje se vaše odrešenje.
Ne odrešenje od deLa, tie od tTpVjenja, ki
je delcž človekov, — ampak ¦odresenjc
duše, ki je bila mdič, a pestane ncsmirtno
živijenje.
KriiSituiS pa ni prišel na zcml.io sanro
za^ io, da dviigiie duše posamezji'-kov v
večno življenje: on jc prinesel-tudi ceJim
narodom vodilo ziv'jenia. Oznanil je mir
vsem ljudem in vsem narodoni, ki mu bo-
do sleeks. Tudi našemu rodn, ^i ie izniu-
čen, v sebi razdejan, poln biudkosii, ob-
dan od marja sovraštva, ie daro to ozna-
nenje.
V tež)Kem boju za vsaik dan ji kinh, za
narravne in svete prasvice nascga -ljudstva
nismo nasli pravice sin zadoščenja lam,
'kjer bi nam ga morali da-ti. Tudi ne vemo,
ikedaj lx> napiocil čas, ko dosežemo svo-
bodno /ivljenje. Morda nas eaikajo še
težke p-rcizkuSnje; mwda bo cet.o obupai
cden ali drugi izni.ed onih, ki itnajo dancs
Lisodo naroda v roisali. Naj pride nad nas
kairikoM — močna bomo. dokl&r. bo velja-l
v naših hišah nauk KrLstmsov. Neomajni
bomo, dokler se bo v cerkVah razilegail
ffia-s slovenske duše, gikis tip-ljenja, a tudi
odmer\' l«rdnejca zaupanja. Naše liiše ne
•bodo podirli, dokler bo zgrfytena na trdno
sikailo, k\ je Knistus.
Ko se bodo ua božično noč zngibali
po vsej zemlii niilijoni zvonov, bodo za<to
tudi s'otvenj-ki zivonovi odm-eva-li pesen
vesoiljnega ftorščanstvia:
Kristus je rojen. V njem je moč, v
njem ^e odrcšenje, v iijcm zmaga pravice
in večno zivl-jenje. Pojdimo za njim!
Možem in fantom Y domovini.
Dragi možje i:i faiitje! Pišem vam o
''<v[q va/.ni zadevi. I31ižajo se nanireč ob-
&nske volitve. Že nilkdar niiso bile obein-
^"e -voiitve itoJike važroostii ko*t tokrat. V
A\->striji smo imdi deželni zber, v d>ržav-
l^'m zboru smo imcili «knp'inio. k>i je ne-
^aj pomcwila. A sedaj? Mesto deželnega
zb.ora, izvoljenega od ljudstva, nam je
vlada dala surogat, ci'korijo namesto ka-
v<i. V drzavnem zboru je izmed 535 po-
sliincev pet Slovcnccw. Preie smo itndi
^a-kon. ki nas je šoitil, sedaj ga ni ter
sHio izročcni požigallccm na razpolago.
Cdino, kar nam še ostane, je obeimstki za-
stop. Tu se morenio nakako samos,toijno
Riba-ti, in bomo koliikor "tolvko avtononmi.
^.fo pravim, da so te voilitve važne kot
'^benc druge. Za občir.iske volitve se
nH:ra brigati vsak Goničan do zadiijega
'^vtarja. Občina ima <po obstoječem za-
Itonu veliko. moe, Ie žal, da se doslcj te-
'^ nismo zavedaii, županstva se niso po-
^'užovala vseh p^avic.
Če pa je temu tako, ce je zupai:stv:o
Ulko knenitiia ustalniova, ce lie star-esiin-
stvo zares tako važcn zastop, potcm nam
!le UK)» e. biti vseeno. kdo ho izvoljen v
^aresinst\'o in kdo bo župan. Treba bo
te^y.j dobro preintel'ki In nrcudaniti, T>rc-
e'e" pojdeiuo vo'lit.
Ni zadosti, da je Kta.rašiinistv.1) tufco-
''vunega :-:-narodnega« uiiišljenja, ni dio-
v°ij, ako je /upa-n S'ovenec. To smo
^jogli zahtevati leta 1860, dancs ne yee.
J^i zahtevamo od oboinskega starešin-
s*va in zlasti od žnpana nekaj drugega.
.. Kaj hoeenio od zupana? Kassen ho-
dl župan?
Od^nvor se glasi, da žtipan b-odi:
sJHXsoben, ma-rljiv, ncaistraSem «in pošten.
Kaj se to i>ravi?  Cujte, |)redragi    možje
in fantie!
1.  Sposoben mo,ra biii župan. Za zu-
pana ne more bitii, kdor ne zna pisali ali
Kdor vsaj površno ne pozna občin.ske aiv-
tonomije in zupanstyenih iwaivic. V gla-
vi mora 'kai lim'eti.
2.  Župan mora biii inarliiv. Kaj   nam
pomaga, če je župan še tako   ueen, ee pa
ni marljiv, ee zanemairja svoje dolžnosti in
odlasa delo na nedo'ocen čas in noče skli-
ccvatii rcdnih sej?
3.  ISeustrašen mora biti nas župan. I-
maiii'O yiipane. ki pokorno slušajo ciruge o-
bl-astnike, civilnc -koirasmrje, oroznike tudi
v zadevah, lei spadajo v   župansiki   ddo-
krog. Župan mora odločno zavracafi vsa-
kj tiija vmesAvanjc v 'občiniske ziideve.
4.   Slednjič  mora ibli^i  župan- pošte-
njak.  Županski  str-ičok  ne    sine    biii  1c
zruU'va casti, zuj -himvo ne sine biti ko-
liiu  izvnr  br^asiva  in  sreds'tvo  iakoriš-
čanja. Naši  sedanji  župani  so  po razl-ič-
nih kopitili. NeKaieri so livala Bogu vzor-
ni župani, ki so zaros sikrheli in .sferbijo
z vso vpcvno    za blagor občinc. Takim
možeim vso oaist in hvalo. A idrugii sio zo-
pet zelo slabi. V vojsikinem easu so skr-
beli ie zase in so zanemarja-M obänio. K'o-
liko gorjil so povziročili ti župan.i ubogc-
mu ijudstvu. Nič ne pomaga,    če so biii
in  so  »narodnif«. Nairbdnoat jim je    bäla
krinka, da so laiiko zakirivali svoie sebič-
ne namene. Na račun  rcvežev  so....    pa
pustimo to. Nckatcri župani so celo na-
rod  prodajaiH;  ta  za plcsno    dcvoiljeivie,
drugi za obrtno Meenco!
IVagi moz'je in fantje! V'oiite same
lHože, ki s'te o njih i>rei>ričani. da so spo-
sobra, nua-rlrivi,  ncustrasni  in poštcnjaki.
(i-renio  pa  še  en   korak  miprej,  kaj
, zuhtevamo od županov?
| 1. Takoj po voitvah se moraijo se-
stati in se arganizirati v disciplinirano
župaiisfc© zvezo, kd bo dajaJa navcxWla za
enolno pastopanje vseh županov v vs«-
kem pogiledu, kjer lie enotnost potrebna.
2.   Sc\>lavJti  bo  frelxx    nsodor^ii  ob-
cinski program, -köücor   je v    naivadi pri
najb!>li naprediiih narodih.
Ta program mora obscgati do-locbe
o jiiviii morali, zdravju naroda. o gwspo-
darsKein in sod:ilnem iUaIii občine.
3.   Županska zveza  in    starasinstvo
bodb morali   bfraniti   gospodarske,   ikul-
tunic ii> politične pravice naSega ^judstva.
Na delo icdaj, liiožje in fantje. V otr
činske  zastt)ope iiz\oAite anlade muože in
[ iante. S tern, da sem    imenx>val    miade
; može, ni rečeno, da bomo stare izkJjuči-
li. Mladostü tneba več! Mladi naj jwine-
sejo v občinske ^ya agilnost, deAaiviiosit, ¦
pnidirost, s-tiwi ipa svoje    znanje in svoje
izkusnje.
Na deb tedaj, možje in fantje, za
gO'Spodiarski, socia'ni in moralni pr-epo-
rod nasega Ijndstva.
FnisrčTio pczdtavljam vse moze in
satire in kličem: na s\idenje!
KJiiiu 16. decembra 1921.
VirgUfj Seek.
Zmaga Ircev.
irci so zmagali v svojem dvanajst-
s,toletnem boju za svojo liüodvisnost. Po-
gajaii'ja z Ang-lezi so dobro ikoticab. Sa-
mo en del sk»rtijiio radikalnih Ircev je s
sporazuniom nezadovolien.
Na podiagd doLočb angleško-u-skegia
sporazuma se bo Irska iuienovala »Svo-
bodna kska država«. (The Irish Free
Süa-tie).
Glavne toäke spojrazuma, kg se ime-
nnje »Po^odba med VeJiiko Finitaiiijo in
Irsko«, so siedeče: Irska bo imela enako
u>.tavo teiJvCir Avstratija. Nova Zclandija
in Južna Afrika ter se bo imeiiiovala
»K^vobodna Irska Drzavaw. Njeno razmcr-
je do angieške vladc bo pottobno razmar-
.iii. ki obs-taja med angleško vlado in Ka-
nado. K'raljev namestnik na Irsikem se bo
dülocil na isti naoin kaikor glavni guber-
nator Kanade. Ciani irskega parlamenia
bodo iprisegaW zvestobo irski državi, ]>o-
k -rscino kralju Jiwiju V. in niegovim po-
stiwnim nais!cdi>ikoni in bodo priznali, da
pripadajo skupanostri držav, ki t'vorijo brl-
taiKsko cesarsbv». Irska sc obvezujc, da
prevzüine dell državnega d>i>lgia in vojnih
pcikojnin. Dokler ne bo skienjen ki\k dru-
gačen -sporazum, bo angllešlka mornarica
branila Irsko. V inirncm casu bo [nkn
dovioljevaia anffleski airmadi go-tove ugiod-
nosbi, v slučaiu vojnc ]>a aü v siiic-uju na-
petiih'odnoKajev med AngLijo in kako dru-
g-o diržavo bo obvezana dati taikšne olaj-
šave, kaikršne bo zahtevala angleška \'la-
da. Irska tx> imela pravico imeti r.innado,
ki bo v takšncm razmeryu z njertini pre-
bivalsitvom, v kakršiiem se bo mhajaia
airmada Ang'dje s Ue vi lorn svoje ga la^tnc-
ga prebivalst'va. Pristanisča obeli držav
bocUo odprta ladjam cue \n dirnge dcžele.
Parlament Sevorne Irske bo povabljen,
da se v teiku encga mesecct' po ratifikaciji
pogodbe izjavi, ali .se hoče priklju&ti
SvobodiTi Irdki Državi. Ako se Severna
kiska ne bo hoteilia pnikiljučiti. tedaj bo
imenovana .konnsija treli članov, ki bo
določiila nveije med sever no in južno Irsko.
Parlament Svobodne lrsike Države ho
din el zakonodajno fjra:\'!ico tudi nad Se-
veniio Ir&ko na vseh tislih p-oljili, ki ne
ispadajo v^ področje scverno-jjivslkega. «ho-
me rulc-a« (avtonomije.) Dtrugace pa bo
ohranila Scvenia Imska vse praviice, ki jih
ima stidaj, posebiuo pravice patronstva in
pobirania dohodkov od itvoza in izivraa,
Dokier se parlament in vlada Svobodne
Irske Države ne ustaiiiavitai bodo /Jase-
dali poslanci, ki so biii izvoJieiVi na južnem
IrsÄCin, ter bodo obrazovali zaca'sn'o v'a-
do, ki pa ne bo imela oliraniti oblasti več
ko 12 mesecev časa, račiuiajoč od dneva
sklenitve sporaziuna. V Svobodni (iiski
Pržavi bo vladala svoboda vere.
V italijanski zbonnici so pozd,ravili
tsvobodio Irsike isti ljudje, k,i .so svoječasno
vpdli proti boriilcem za li\s.ko rieodsvisjiösi.
Ko so se pa oglasi'i dr. Stanger, Nikolus-
si, in eden v imenu Sai'dänije, je nastai v
zbornici \ihar. Scveda, i>rlvoščiti Ircem
svobodo, ie ilahka in cena strvar, a dati
avtcnotnijo v 'lastni držnvi, to je neikaj
drugega. Iz tega je razviidno, koliko so
vredne simpatije do Ircev.
Mi irski narod iiaKcvleje pozdrav-
Ijatno in jim «castirtamio ob zma.xi, ki so jo
pniborili na koncu 12 scoietiji no neiire-
stanih in hndih bojih s sivcjimi zatitradai.
Vera v zmago in vz-tirajnost so jih privedli
do tislega cilja, ki ga je sanja'o nji-h rodo-
ljubno sirce. Iraki narrod nam ie prica, da
je- vse na svetu mMjivo, Ie lijustvio v bor-
bi za svoje pravice ne more izginixi in se
uribod do zniage prej ali slei.
Zivljenjski pogoji.
Oboinj Soea in Trenta se nahajata v
največji stis'ki. AvstrijS'ki z.alkon je prepo-
vedoval kozjoreio, oz. kozjo pašo v ikra-
Jili. kjer bi se skodova'o gozdu. A iker sc
oböini Soča in Trenta nahajata v izjemnih
razmerah in je njum zivljenjski pogoj
kozjareja, je avstriiska vlada na ])irošnje
drž. posianca d.r. Ant. "Oregx)rči.ča spire-
gU'tlaia določbe za'kona in dovo'lila prehi-
v"alce*m obch obciin, da so goftilii tkoze itn jih
pasli po okoHcB. Laška vlada pa lie lioteia
vzpostaviti strogost zakona in preixwc-
dala, kar je Avs,trija dovoHila. Prcprican
sem, da je sedania vlada storHa kwaik v
dobri, da celo v najbdjši ved, a ko uvidi
•potrebe .ijudsiva, bo brez dvotna zavzela
stališče bivše v'ade.
Občina Soča ima 710 iprebivalcev in
158 liišnil) številk. Od teh se p'reziivlja o-
krog 95^ od Äozje in ovčjereje. Ovčja-
rcvi pride v poštev lie toliko, v fkoltor se
im.eiiüvana üvail more pasrti v ira.vmiiiii in
p;)l(ožncm nabrežju, a nikakor 'v stnriih in
skalofvifih paštiikih.
Ker pa je v oboini svet večinoma
Mim in skalovif, ne ntoire ovea fu isikateor
usj-'evati, vs-led česar je Ijudstvö rikoz in
skoz odvisno od kozjeireje, kar se ze'o
tahko dokaže. Ako bi najbolijši posestniki
redilii krave, bi iz svojiih in občiitsikih ipo-
iststev ne naikosili in naželi toliko sena,
da bi skoz zimo prezivcili eno isamo kra-
vo. V ravTi.ini je se suck, a ua posaineziiiih
sikaloviitih i^olicah in v isikadnatih gozdo-
vih najde koza vs'led svoje nairave zadiost-
no pašo, ne da bi skodwala gozdu. Vvea
bi se te krme ne motfla poskizevad, ker
niora biti sikoai v&o zimo zaprta. Tako
pridobi posestnik s kozjarejo loJiko, koli-
ikoir hi pridobil z rejo 5—6 kra-v, ki fth ab«
solii'tno ne more weredäL
Pred pričetkoin sveitovne vojne je
bilo v občini ckrog cnajst sto koz in na-
vzlic temu je imella občina krasne gozdio-
ve, ikwr iso p'otrjalii gozidarji pod bjiwso
vlado. Danes imaino pribldžno pet sto
ikoz. Pred voj.no je prebivaJstvo še izha-
jailo, a dancs je •takiorcikoc na beraški pa-
lici, ker mu dosedanje dolocbe brauijo
kozjbirejo, a Ikraiv in ovc vsled tereniske
osnovc ne more redili.
Uvažujo.c ži\tljcnjske pogoje ljudstva,
ki mu brez kozjeireje nii obatantea, je av-
strijska vlada strogi zakon o .kozjiroj^ u-,
blažMa in dala občini Soča in Trenta do-
¦vo'ljenge, da je bila kozja paša neoniejena.
Vsled vojnih dogodlkoy ne občina lz-
gubila .arhiv in vcč i>i;smefiih doikazov z<i
vse, kar sem zgou-asi navedel. Najboljai
dokaz za reLsin.ico pioveda!iiega je nad vsak
dvom vzvjšcna o&eba dr. Ant. Gregorčd-
ča, ki je v sveii dobrohotnosli posrediovai
pri vh-Ji                          "        •'•
Občina Trenta šteje 65 his in se na-
haja v istih pogojih. Pred \iojno je bilo
tain 600 koz, danes 'jih je Ie oikrog 300.
Obelodanil sem te vrstice zairadi dej-
stva, da se je s tern vp,rašanjem bavi'a
i jaiviiiost, in opozoriim Ie na čtanfce, izišle
v tržaSki »Esri nuovi«. Uverjcn .sem, da
bo vlada, zlasti njen zastopniik ci\iJlni ko-
misar tolmniiskj gcxsjiod Giordano, čim-
prej ukrcniH vse potrebuo,' da se ljudstvo
oddahne od grozmc skrbi, >k<i ga da lies
tlači.                    VirglUjj Šček, «podancc.
Požig „Narodnega doma"
v Barkovljah.
V  po-nde^dk, due 12. t. m. jc pridrvel
ob 9. uri zveČLT iz mesta tovorni avtonro-
hil, naiiačen    z dvsnjsofroirico   obcncženih
mladcničefv.    Poskakali so na Ha    pred
»Obrinijskim drustvom« -tor plainli v go-
snlniške pros tore. V straniski -sobi so se-
dcM li-L '-•¦¦ateri k'Cfs-tjc,    \j veičini    »tarejši
niožjc. Odd dak vdiralcev je zastavil oba
vhoda .sobs, da ivi irogel uiihče zrypustrti
svojega nicsita.    Fašisti so ime'i v rckah
vsi samokrese in inočne granate. Iz njiliro-
ve sifede je zadoneH ufaaz: »Pazitc! Kakcr
hitro se kdo ganc. vrzite mu grauato pod
noge!«    Da bi podlKu'cpiM svoj opojnin, Jc
trcščii fašist encga izmed Rostov s palico
po gUivi. IJdarcc jc wall roil tudi proti gio-
strlničarju lin mu zbiii krožniifce iz nok. Med
tem kjo jc ta oddeldk faxistiov wsi! svoj
»poscl«  v gostiilniski sobii. so cstaii vdrH
v voliiko dvorano, 'ki stoji v ozadju. Za-
vlc'kli so na sredo vse pohištvo, ga polfti
s spo.trolcjcin in benciuom <ter zažgaila. '—-
Kniailu so se dvignili plamoifli prorti stnopu.
Ko so viide'i, da je vse v redu, so sc mkrao
odpeljaili s tirainvajem v mesto.
Kmahi iiato je dcspcila čota orožiui-
kov. Izpraševali «10 |>o toiiivcih in se gro-
zno čudili, da so zažig zakirivili fašis-ti. —
Zdel'O se jini je iwravn'ost neniogoče.
V   tem so že bruhaili plamcui    sikozi
trairoavje  in ogcuj je divjal yedno Imjše.
Ko so dosli ognjegasri, je ze giorelo sprred-
nje posic'pje. Posrečilo se Jim je, omejifci
požaa- in rešiti bliznje hišc. Gastiilniča-r jc
iz bojazui, da se p'Jameini poflašte sprednje-
g>a dela poslopja, toil pomstal svaie pohr
štvo na eesto. Izpraznila se je tudi bližnja
tcbakania in štacuna s ^apirjem.
Skoda znaša 120 do 150 tisoč lir. Bar-
fcovljairslki Slovenci   se trcsoro  od og.or-
, öenja.
Največji spomenik
v sedanfl Italiji.
Italija iiir.a iz prdjšiijih stoietij /veli-
kanske zaklade uiiiotvotnov: yelicitsitnih
spemenikov, sliiik, palač itd. Cloveik .se
m;ore cudiiti, kaj je vse iüalFJaiiski munod
izdelal v telku stoiebij. Največ teh unnotvo-
rov je na^inomadjenih v Rimu, Bcnetkah,
Napoljn in v dirug.ili veBkili it:i?ijanskiiii
ine still. 0 teh imitttivonih in o ivtdsih, iki jili
napravljajO na fflcdialca, nam je pcivcdal
poštcm in izobraien Itaifjan sledcčo sod-
bo: »Obcud'civail sem nuiirsikaiero ©i>o-
halno delo v Italliji, niair^ilkatori spoint-
niik, a reci niioram, da me ni nobena tcc
tako ffanila   tin do dna diuse ptretressla   ko
pozgiani hotel Balkan v Tratu......   Palača
je siccr irrtva, a riovotj cele knjige. Na
tern domu je vse žiivio,   vsak   Ikatnenčok
govori!..... Poteze nal tem mioiuiiucnrtu «10
taiko zi've, da jih razurne najprepviostejšj
človdk. Bred tern moniunentom «e imora
vsaikdo ustavu'ti, celo srec se «Movcku za
trcnotek ustavi pred tem veÄfikim dehorn.
Kdor je ita moiniiment vidieil in obcutiiil v
srci: v5io ffrozo tin strahoto, ki jo taikio zi-
vo in plastic no izraža, motra vzklikniti:
Moderna Iitailija nima vecjega in b!olj pre-
tresljiivcKa spomenika, kaktir je ta! —
Pred njim izgnnejo vciika dda M;chelan-
gela, Rafaela in drugili, pa tu'di Damteie-
va DiviLna Ooinmcdia umolkirc....
Vofnini oškodovancem.
Dopis z dežele. Vojnii ošikodovancri,
dajte 7>id«ti svojc porušene «tavbe te po
dcnnačih slavbnih widrugah. Ponovnio-
ikiat je bilo že v listih rooeno. da naj aiaši
Itjudjc dajej-o prednost domaöim iJiodiot-
jem, osobito zadrugam, a brezu^pesmo.
Zaires ziaiiostno je, da 'se ne zavedajo naši
Jjudje, kasko vetikega gcspodiarslk-ega po-
mena j:e, dia se da delati diomaciriom. Ta-
ko lostanc denair v naši dežefti it er bo iteo-
iri'S*t nas^i, ne pa tujcev, iki bodio odšld z
denarjeni in nam pustili le ffode liišc. Že
sedaj. iko jc v naši dežeti *— nočem 'preti-
•raiva'fii — vsekTalkior več dela nego v mar-
isikateri drmri 'italiijansiki provinai, iopa-
žaiiK) vcliko lrK>nkurenco, vrs'i sc že pra-
vo tnVi-rr'".rar.je za rr'di biivrnje diola in
ponujajo se dnevnio večji odstotik* posre-
d-ovcj'li'cm, .ki bi blH v 'stamu pasferbetti tc-
mu a'i 0'iemu ro^etju.' veciiioma tujlim,
de'o. Žailibpg celo med našimii iljudmi »se
dobe -i^enii za tuja nodjetja. Da bi -se dr-
zala koiikurcnca mej dostojiiashi in stn-
MOvskeRa !"!'fti<!c.i, ki ve diopušču, d'. lod.je-
cta drug diugemu ikruh. poslužuioč se u-
niazairh s.rec'istev, bilo bi nič 'koii ircči. A
je vavno na.riobe, pi-'H-e v vais rili hr«1?? ivi-
pelie sc na avtoirobilu cloveik, tujegia ro-
du in iz tnjih Iki-ajrv, zma se positji'Viitii pre-
meteno — rri1izfve^o pre'l nnsi^i (Mndnr,
zna na dnijj0 m šinoiVio ^'¦iwwediüvaiti, kai
vse 011 in Ji^egovo podjetle "Z^.mnre, zna
I po svojein oblačilu, obnasanju in j?qvü-
! rtMijii vzbujuti zaminianje za snicxvo osebo
in za :sivar, ki jo zastopa. Pravi jiirn, da
ue bo trcba'ne vknKžbe, me obresti, če vn
vpostavi Jiiš<j. Obijublja celo, da bo hiso
wlepsal, zboljšal, in.odeniäzij-al in jo še Kaj
I povecal. Vse 10 bolje, nego deilajo drugi,
ki tckiuujejo na listcm pollju z njim. Vse to
dela ,iz jlovekciljubja in z liialenikostiiini
dobičkoin, «kakor zatujuje. In uspeli tega
piligjoivarjainja lin matolcevamja je, da se
odbčijo vojiii poškodovanci, da mu dajo
delo, in da ne zapadeio v S\a.fco zn:.ot:) a'h
zablodo sklenila se bo »notarska ipcgod-
ba«. Ljudjc ne vedo, na ;;:otfl-juje r.«ota-.r Ic
pristnost podpisa- es'tranik na pogodbah,
nanasajoeMi se na vojnio odškodnino, nje-
ga ne biiiga vsebina, on ne jamči za vse-
lrino pogodbe. Po zak'onti bi bila notar-
ska pogodba rotrebna le. ako bi ne bi'i
vojni i/oSkodovanec v irsc-Sti vseh čutov,
(n. pr. slqp, gluh, k\ ne zna brati, !ki ne
zna pjsa*i). In ik«aj jc z 'obrestmi in z
iknjižbo? Predvsem bodi omenjeno, da
P'riha-ta ves denia.r >\z naisiova predtijmov
naiVojno odškodnino iz ristcga -vira, isicga
g^avnega bancnega zavr.da. ki ima le več
¦odtok.-:tv, vc-č podružnic in. poslovälnic.
Riuiii lega so piogoji eni -in isti za vse. Ne
mislitc, da d'aje prcdnjmc \\cz varstsva ii'i-
kiomur in iwikomur, pa naj si bo hiko ali
drugače. Ne.izfkušenec nijteli. da je vse1 o-
piraivljcno, aik6 na -knji/bc, a bank v, «k.i ima
svofje'stroko-ynjalke, že Ve, ,'vai deila. Nikar
ne misli'te, da jo preteanete za vafrstvo, k|
.so zahteva. Banke ko. upntvljen'e \m ose-
bah, .ki sc -razuniejo diobr3 na vse denar-
ne posile, in če ikdb kaj več dosežc od baii-
ke, miorad ji bo od sviojega vrniti. (V Voj-
ščici so sluoaji, ko s>o olMjubljaH prcdujme
brez vknjižbc, scdaj pa se je banka •vknjri-
zila s takinii zneslki, da ae boa:) iiiše ni-
Kali |)rava  last poskcdcvvaince^').
Zalkllijiucujeni s pozivonn, da n-ad sc dr-
že ljudjc 'ie diomnöili sta-vbnili zadrug in
Dosvctujejo naj sc v zadcvili vainili od-
škodnin ,1c pni domačih osebah. Xalibog,
da. je ni»airsiitea(teini r«š T-'cvp-k /e zašel^ na
kviv.o pot. A svanilio nuj l:«o to (.'inigirn.
yiadar fašisf v Qmkl
V /boiuici je ob veli-ki pozioriiiosii
vseh nav:/ocih poda! sled coo izjavo posia-
ncc   Š č e k:
»U)??or ircvn-ega dirzavijaiiii, iki se jc
izvršil pod uradovanjem ikvesitoinut Wcn-
zJa, mi (jc v poivod, da v iniciui svojili to-
varisev izjavim is/1'cdeče:
M;i slovcnsHd poslanui izjavdjanu) \-
-inienu ne ,le vseh strank, ampak tudi ^7
imenu obeli narodOiV, živeičili na Ooniš-
kem, da bo naše Ijudsfcvo s spiostovanjem
pozdiravilo vsaikega uradiiiik'a. ki pride v
deželo v'"ado zaistopat. Snro pa brczpogoj-
iH) p.rcit.1 imenovanju g. Wenzla zago.riš-
ikega ^vestorvja iz enostavnega razloga,
kar nocemo, da bi se v nasi dezeün obnovit
in I ozivel terorizem in drza/vliajiska voj-
11a. Mii'h'ocemo imetii v Cro.rici zasiopiiika
vlade, ne pa zastopni'ka ene stranke. (Kli-
ci: Taiko je, bravo, ptoskaniie!) AilvO nima
vlada drugega izvozneg-a blnga -iz Klar ill
provinc razim inicnovanega Wenzlla, jo
zahvaliniio in ji povemo, da ga ne nuvra-
mo! (Smch. Posl. Graziadei: Ta vam je
da! nau.k!)
Yhida. ix)zna lKiše stailišče, je poueeua
tudi, da goriško iljudsrvo noče Wenzla,
zaito vzeiTiii vlada na znanje voljo vsega
ljudsiva in se ravnaj po tem. Ako pa bi
vlada navzlic temn liotcla nam da;ti v
Wcnzln božični dar, naj spieime v^.e od-
f,(,'vornosti za svoj öin.
Našc Ijud'stvo ima uhojew in i:ožiff;v
dovolj! Mi Goricanj liočemo le mir in nič
dTugcga uego mir!« (l^'oskanje na vseh
klopcli.)
Dopisi.
— Poljubinj. Dnc 23. nov. «jno
fimeli v nascm iizobrazevakiein dnuštvu
lep večcr. Proslkwili smo 15. letnioo; zbor
je zaa^el par Gregorčičc.v-ih peisimii. Prav
Icrxo ije podala deklaimatorka odo »Olj-
Ikii«. O pesniikoven življcmju, delovantju in
0 njegovih pesanili je predaival g. ikapkvti
Kodennrac ler je tfiicft recitirail nekaj nasj-
lopsih pesmii. — &c dull Gregorčičciv ži-
\d med nuimj, inaij   vek živi!
On l.vst /jo naše göre,
s/in našiih jc planin.   .
Vzljubümo flujeffa vzore,
slavin 10 min ispomin!
— Iz kirijiske dcliiie (i'iii Baüi). Nasa
»Knietska in dclaiv»ka R"ospodar-s!ka za-
drnga« se razvija od eine o'i:> dne vedno
lepše. Zoa^j jc odprla önc 23. oktobra t. I.
svojo podružnico • na St. Viški Ooiri, v
sp'losno radost in diobrobit taniošnjjih čla-
Mov. §e vcčjo pozornc/St pa se obrača na
bodo6o ot'VCTitev ipodlruznicc v Piodniel-
cu, ika-tora bo, kalkor se ve iiz zajiesli'vvih
virov z.ačela poslöviti z nüvim letiom.
Pom-agajte sami s-ebi; robijajte izko-
pščcvalce: naročite »Gospcdoirsiki list«,
'Kii ndčiie i7>liaijaiti v Gorki! V zadriižraištvu
ie naša rešiiter\r!
Narolnike „Ci@rišl$3 Straže"
prosimo, da obnovijo in plačajo čimprcj naročnino za pribodnje leto. Pddobite
listu novib naroenikov! «Gorieka 8traža» stanc za cclo leto 12 lir. - List bomo
pošiljali le onim, ki plačajo naprej.
Čim več bo naroenikov, tem lepši in obširnejsi bo list.
Skriifr. Dne 16. t. 111. se je prese-
ilila iz te do<line siolz v boljšo večno-s>t štiri-
inŠGSitdesotlotna Ma-rija Rustja. ßila je ena
izmed tistili rcdikih matcr, ki se ie zavc-
dala svojc inatGniiiske m narodue dolžno-
sti. Enega sina — blajpopiolkc-jnega Andre-
ja —- je vzredila za duhavnilva. drupi sin
Joško je agrononiski .inženir. tretji siu
Jtudira ius. Lepšc dole jim nisi m-ogla pre-
Sikrbeti, narodu ne vcč daiti, iKialkor si sto-
riki s svojimi žuiji! Nič manjša pa nibila
njcna skrb za ostalc o siiiove in ličcr. Da
so jo spošiovaiH dii ijubMi vsi liijcnii poznia-
valci, jc bil pniča ujen swajni sprcvod k
večnemu miru. Poovvaj blaga >;i;i i v 1111-
ru, prosi T-i q>ri Gospodu Tebi p:)ttnbnih
veruih slovcnskih nuiter! Nad vse zailxst-
nemu ocetu in /apusccniir. <,-:.rok'oni nasc
rs*kreno sožalje!
—  Iz Avč. Splošni va'l, ki ve^e po dc-
žcli v dirust'vuncrn yiviljetfju,   je   konečno
tudi naSo občino povlefteel za seboj nn po
dolgcm spanju se je obnovi'o" naše »Slov.
izobr. clrustvo«. Due 11. t. m. sc i-e vrš:!l
»Izjfrcdni občiii zbor«.   Udelezilo sc ga je
prcbivalstvo v   veHikem  štcvilu,   poscbr.o
fanrje in deik'ldta.   Govorili so v pomenu
drMštvencga ži;\ijenj'i    <f*g, Krist'lan Bav-
daž i/ Kanala, tukalsnji g. vikatr Trdan in
g. nadučLtelj Gorjinp. Vsi govorniki so po-
zivljali članc k neumorneinu   in isil;o>nemu
deJovanju v društvu, ker ie če bomo sta-
li na visokv. slopnji kulture, iki -u> drustva
širijo incd nami, bonio ko.s sedaii\iemu po-
ložaju. K'oncno se je i'/.voli;l nov odbor.
—  Hrenovice. Tudi nase  «Kat. slov.
izobr.  dirustvo«  je  proslavfiilio    Greg-oroi-
čevo 15. letnic«. Zbrali smo se v društvc-
n-i «obi cb  lepo okirascni sliiki  i>esnrkovi
¦¦in slišati mnwgo zaniu.tvega iiz njegove^a
živijenja.    Nekatere    pesmi    smo      čuli
iz ust našiih famtov /in c!eklet, ki so nasto-
pili z deklamaürjami, kiükor ^Srjči«. »Do-
movini« in »Naš   nnmodni    dom«. i. t. d.
Moški zbor nam je za«pol znano    pesem
»Njcga ni«, mešan zbo^ pa je   nastopil s
pesniiio »Nasa vczdr.«.    Naj   nani bo'Jo
Gregcrčičeve pesmi  C:;:sebno  v  scdanjih
časih v spodbudo in tolažbo, Gregcrčičov
dull naj pa zaveye v vsa nasa drustva, da
bodo vsa stovemska sica goreila !v vcliki
IJLibezni do Boga in do iniroda!
—   Šempetercem cb 11. uri. Z ogior-
Ccnjem mho čuli. da j>riliaja \' vaši oböi-
ni kot županski kandida»t v    poštcv tudi
dosedanji  tujerodiij  koni'sar.  Šc bo'ij  se
Ludinio ob giasu, da bo on najbrže tudi
prodr'.  Kar sfcrmcti pa lmo'ramo *ko sliši-
nic, da dotičiiii tujsnodec ritii i;ira:v sloven-'
ščine ne zna, da uradujc v samolaSkcm
ieziku, da so bili pod njegioivim s&movoij-
nlm  vladanjeiu vclilhri -imeniikii ncpopoini,
da njegovo  siteoinskoz-i  la?iko sre'e' Tiima
in tudi ne more imeti zmisla za   >kionisti
.iSlu-venskega Ikmeta in dclavoa. Zares sla-
bo izpričevalo si dajote, čc    ne    miarete
postaviti s-voiji obcini  na čeic zmožnejše-
ga moža, če je vam posebej treba poivdar-
iati stvar, ki mora biti za vsako zavedno
in napredno občino sama po sebi umev-
na; da namrcč v čisic sloveusko   občino
priisče le slovenski župan. !>e hiijše rcči
sUšimo 0 vas! Baje cmajo pri vas (javno
limenje v ohlasti nekn-teni ncznacajni Iju-
dje, ka poznajo ljubezen    do    ljudstva le
nri vinsKVi kap^iici in ko    pijani   telebajo
domov, medtem iko sc ne sramujejo jav-
110 priznati, da so pripravijeni za   polič
vflna iznoc.iti -ljudsike kioristi    niofu, ki ni
iz ljudstva in prav zato tudi ni^kdar ue bo
mcgcl  za .ljudstvio    'deAalti.    ŠeinpetercF,
znacainosti vam je treba pač več! Go^tovo
je med vaini š"e kaj zuačajr/li in sposob-
n-ih niož, 'ki uvidiijo odločilni pomen bližn-
josiih se volitcv. Til naj se zbero in si po-
stavfjio za kandidata nioža iz svo-jih v?nst;
inoža, ki naj borescn,  pošten.   odločen;
moža, ki naj pozna duso vašeg-a ljudstva,
ki naj je tudi nesebično Ijiibi.   se z njdm
vescli «i-ii Talujc, z nj'in in zanjc 'lirpi in de"
la. In ir.iož, iki ste ga Beat tafkega •sr-ioznn'J.i,
naj t:) c?x': hi brcmc sprejmc; saj ni slajšc
zavesti kot je ta: žrtvuijcm se za 'liiudstvo!
-•• LVediite sj sami svcjio c.-bcino.    a   eno
zahtevp. cd vas vsa slovenska javnost Ju-
lijyke Bencčijje:    da ne blatlte svojejza in
našcgr. Imeun z laškitn župauoni.   -¦ Kdcrr
zaniaijc lsc sam, pr.diaga is. tisJčevj fell
—    Iz volčanskega okraja. Zopet smo
prisii v zadnji mcscc> ieta. Koliko upov in
nad snro staviii ravno v to leto. V začet-
.ku :leta 'Smo limcii ipolti'o obfljüb in mi smo
za'trdno iii.i'.sli'li, da se nam bodo izroln;ilc.
Todi'i zaman.
Sedaj smo pripadli drugi c'rzavi in
smo niijilili, da nam bodo vzptričo obliub
luitro izplačrJli voii.o odskodnino, da nam
bodo poniagali obnoviti km-?H.i«?tvo,    po-
praviti stanovamje, da ne bodo iiudje sm-
novali v raztresenih barakah.
Kdaj nam bo odprla vlada sole, zla-
süi kmetijsk^) solo, da s€ bo naki mlacidna
vsaj tako »kot pred vojno izobraževala.
Tto vse ileži kot mora ma našcm iljudstvu.
Nase ljudstvo spoätuje liste, ki so spo§to-
vanja wedni, vse drugc pa mrzi iin zani-
Ouje.
Kie so postave, da bi nam varovalc
na§:> pravicü, kje se zasledujejo krLvci to-
li;k.ifi zlocüiov na našem ljudstvu? Za-
koru se teptaio, 'kmotje nam giintjo «in obu-
pavajo. Kccite kar hočetc, tare nas isanio-
ailnost ohole vlade, bije nas gasiposlki bi<čt
lnori nas glad. Kaj nas čaka na vse zad-
nje? Stižcnjstvo, boVi «trašno >kot z-a č-asa
Rimljanov.
i^og uas its: n\ nam daj pravice, a
vladujoüm krogom suoziianje, da je tako
postopanje le v pogubo tudi vladi.
— Dornberg. Nawedovasli smo v to-
liko, da iniaino mesito prejšnjih hišnih ste-
viIk lazdeljeno občiuo na ulice in kmjc
(upLiijuje so besedo »ftrakcija«, 'kar pa ni
iM'trebirj, ikcr nam zadiostujc ozmičba
.»kraj« ko je y rabi tudi drugje na Sloven-
sKein.) ilivalc\h'cuno r]v. da so sc ulice na-
zvalc po večini z našimi pesihiki kakor:
S. Gregorčičeva, i^eserncva. vodnikova.
Striiarjava. Vsirfk ikraj ima 'sivoje šroviiikc.
¦•- Agiitacija, czirorn-a prercikainjc za bodo-
ce ,:bčiirske xolitvc, ki je bilo v za.četku
Piecej zivalmo, je (poneha!la. Stvar sc
icnvije l.c/ij .rc-sn-0 in irezr.o. ZahvaHti sc jc
zato našemu ča.sopisu «in treznomislc-
nii. --- ) Hrani'nica in p::soji'nica« i'oprav-
¦lja j*i.zdejano dvorano. Vsa cast vodi-
tcljcm tcga zaivoda, kii «0 .razumeli |X)inen
in  potrcbo kukunjiega ognjišča.
Iz drugih iistov.
1. Za zcdiiijjenje Bol^arske z jugosia-
vijo. aL'Echo de Bulgairie«, 'list bolgasr-
.skega liiinislra za zunanje zadeve, jc 00-
ia:vil pred k-rabkim članei pod naslcy,^>m
>:-Ncvi BaJkan«, v katerem ziastiopa idcio
jugo;sl;Oven:-!kc fedenacije mod Jugaslav.ijo
in Bo'^aTSkio, ki jp je zadcla -¦nesre"
ča, ki ic obenem tiida nesrewt za vse Sk>-
vanst\;s), kajri okoH 2 miljona boigarskih
Sicwancv je ]>rdšlo pod oblast Gi'kov in
Ronumov. To da novii Bailikan — nadasljujc
iist -4 iiL'o-ra romeniti zmag-o sl::vanskc
inisü, mora bi'fci d>c!kaz silovanske vzajem-
iMjsii in iv.oči sk'vanskcga pkmena. Na
Bal'kanu se moira obrazovaiti brats'Xa,
ivoCna in niiroijuhna siovanska drriva.
na katero bi sosedii gledaäi s spostovan-
icm, t. j. niočna jus'osilovcnska držaiva, ju-
g&ylovcnska federacija, v kateri bi se Bol-
gari cut-ill ravno taiko doma kakcr Srbi.
H'n'ati in Sflovcnd. 0 taiki drzavi so san-
iadi bolgarsW vodoljubi v. 70-tih lctih, ka-
kor Rakcvslk'i, Ka,ravelov, Lev ski in Bo-
tcv kakcr tudi veH'ki sj-bs'ki knez Mihajlo
III. Gbrenovič. Ni dvonia, da se (ic 'p-oložaj
na Bolgairskem spremtnil in da se je za-
col .ra/.voj v smcrn proti zcdimieiiju z Ju-
goskivijo. Potrcbnö ie torej, da (a ideja,
ki v Jucrcslarvijn m tuja, dozcri tudi v Bcl-
eradu. Ako se nckega dne la dva junaSka
naroda zedinita, tedalj bodo n: samo Ju-
ffoslovenii, temvec sploh vsi S'-ova.ni Lali-
ko brez skrbi za svojo todočnost. Vdlika
üifcsi-rvcn^ka zvezna dirzava bi štela 0-
koli 20 rni'ljonov isjrcbivallcev. bi sc irasla-
niala na t.ni rr^orja, bi bMa po svojem o-
zeml;ju četrta v Eviropi tcr bi bfla v gio-
spoda)rokcm oziru poi^lnoma ncodvisna
od vseh drugah drzav. Uyoda rcvega Ba1-
kana jc otlvisna od Jiifjostovenoiv. Naša
natoga je, da ga napra\imio. da bo s*o-
vanski.
Pozor vojsii o^kodovanci!!!
Prošnjc za vojno odsikodnino marajo
vložiiti vsi vK)'jni oskodovanci do 31. de-
ccmbra. Rcik za vlaganje proš&nj se ne bo
prcdaljšal!
Na prizadc.vanjc agdtariislkegia odbcra
! za zadev'c vojne odškodnine dn naših po-
1 slanccv sc jc doseglo da se moraijo vloži-
| tj do 31. cüqceinbra isanuo ipniproste pro-
snjc (diiosno izj-ave o Arojni šskcdi s pridr-
| žkom, da se potrebni dokumen-ti priložijo
, do 31. aprila.
Prošuje morajo biti tores vložene do
31. decemba        dokumenti do 30. aprila*
Širite „Goriško Strato
-» »
Political pregled.
Incident incd Italijo in Fraud jo ia-
'•*• «»piiMuienja koiizulaita v Turinu je že
^oiavn.tii. l..i;lija i/Oravna sikiodo.
~ Fašlsti. Kot poročado, bo >vlada da-
i< razjjusriri rt ;.'atere fašistovske naskoj:-
I;€ odddkc. Vest se sprejema s precejsm
: Lakoia v Rusiji. Nansen poroea
V/- Rusije. da je v samar-skii jaiberiiiji od
^l.^KKi delaveev 537000 delavcev brez
z:vH. V dveh mesecih je umrlo .^0.405 ljudi.
— Plebiscit v sopronju. Listi poroča-
J°; da je pri plebiišcitn iv Šopranju ffkiso-
va&o od 18 iti'sioc Jjudi 13 liisoč. Po sedaj
^Tianih izidili je glasovanjc iwodno za Ma-
^rc. (iodrle so se ba.je veHke nered-
lrositi.
¦- Irski parlament, ki inora odločiti o
u«xJi angleško irskc-Ra doffovora, se Je
*estal.
¦"¦•¦ Ang'eski prestolonaslednik potuje
1)0 Indiiji. Sprejeli so ga — seve pod pri-
^kom anglcške vlade, ]x>vsod K'ijajyo, Ie
.fnesto Allahabad (200.000 ,prehivalcev)
'^biiO popolnoma pa-aziiio, niti eden se ni
l>rikazal na nlico, vse jc bilo zaprtio.  "
" Rusi so se pritožiili radi «tega, ker
;e -kiponci noeejo umaknifi iz Sibirijc, W
10 hočejo pojaponiti, Rusi se bodo z vso
A uprti protii te.m.ai. V Sibiritf ae 75%
"ittov.
Bivši cesar Viljcin in Hindcnburg
^1 tlopisujeta. Vilgeni se opravičujc, zakaj
]e zapustil Neme-ijo.
- Kouferenca v Vasingtonu. Dogo-
v°rili so se, na ikons erenoi v Vašingtonu
tjainreč, da bodo zgradiili še vsdlk pair \?-
^1.'. In to je bila mircvna konferenca?
~ Neničija bo d.obiMa mednarodno
Mojito v znesku ene imlijarde dsola-rjev.
Iz Jugoslavije.
}. Rcjs<ni  dan  kraljjct  Aleksandra so
•'a^novali po vsi Jugiösl'aviji dnc 17. t. ni.
j. Novo v!ado sestavi Pašič, Uiltao po-
|°cajo, Ribar je z uspehom irinisredevaJ
//<x sporazum med radülcaloi in ilenmkra.ti.
5. Trgovski sporazum rued .lugoslaiv.i-
jo in Nemčijo je dosežen. Kaj jxi inisli in
°aka Ital'ija, ki, je naibližja soseda.
j. Občinske voiitve v Zagrebu. Re-
j^ltat volitev v¦ mcsitni zastop je ta-ie:
{'$ 28.872 volilnih upravičencev je jflaso-
v^ö na 86 voHsüih 24.401 >volilc&v. Volitev
:?c k udeležifo osein stranik. Posamezne
^•ndidatne liste so prejele gfUisiov: 1. ira-
a>a^L 154 glasov, 9 mand,; 2. iklenikaloi
'^ Jihusov, 1 mand.; 3. sooiaMs-ti 454 gla-
S()V' 1 inand.;4. yionistii 391 glasov, 1
niand.; r,. jugoslov. neodvisna .strati'ka
[] '^jiuiasi; 819 glasov, 2 mand,; 6. komu-
]^'\ 1074 glasov, 2 mand.; 7. demokni'tje
;^ glasov. (•> mand. in ihiwtsikri blok
^^7 rUisov, 36 mandatov.
Domače vestL
VSKA1 NAROČN1KOM IN nOPlS-
•^KOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE
1 pAZNlKE, NAJ JIM VŽMEJO V VE-
^•LJU IN V SRECl IN NAM OSTANE-
ll() ZVRSTI SE VNAPREJ.
UREDNIŠTVO  IN  UPRAVNIŠTVO.
I -:¦¦ Deze'ni zbor. Kot čdand v tdtao-
.'nenovani novi goriski dezdmi zbor so
tociioyani gg. dr. Ambon Orefiparčič, Igna-
¦j!| Križman, dr. EneJbert Besednjaik, Karl
.reven in dr. Henrik Tuma. Za namest-
ffi pa Oblak Karl, župnik Gorjansfco in
:*üz Anton.
¦¦- I/redni dežeini odbor bo dmel pr-
lL seio due 23. dec. <t. 3. v petdk.   Red:
r(-d.sednikovo potroaHio. Volitev   'izvTŠil-
^e?a dežekega loidbora. Evienutclni pired-
•°)?i.
L   . ~i-  Istrski deželni zbor. Med 14 clan«
0 inienovaiii samo S'tirje Jugicxsloveni.
j;    + Božlčna drevesca se smejo prhies-
v, si** t>''"i)üa] v Qomico le s pmsebnim dlo-
V^ijen», 'ki ga izda dviilni podkomiisa-
^t' ta'ko nain pcroca isti mailo   pozno.
>Cei' bodo drevesca odvzeta.
jj0   7- \i zoornice. V zbornici se virše do-
ia   • vt^'e *n nuul'i-e važnostri. Našd po-
j>j..?c' ^ vložili 92 intcrpelacii. kar samo
Ha\ ?' -v '^a^en? s^ailiu ic naša dcMa in
^ \ ^ll^tvo. M? danes nimanio prosto-
e.j\ . ^l mogii objaviti vse te iriftarpella-
|^v^n Prjbožbe, ki xazjkirivajo  naše urane.
^^jo tudi, da poslanci mislijo na nase
^j^^eiiin vršliijto svojo ddižnost'. — Zadiije
;j .p so tudi »popoüaini« i>ritisnili na Bono-
K[^, naij bolj stroiga nastopa protii faši-
je ^- I^onomi je obljubil. No, zgodilo se
^Rar So ta^'°J na t0 nieK'&vo obljubo za-
ie?\ Nairodnfi dorn v Bairkovljah; taka
VijT?^a -° i-iod njegov.ili pri^rcnsli obiljub.
tClu Pa noče narcditi ired in ga moče.
N,n '^ Miren. Pri nas.se je zgüdila ne-
üulx' ^ijiova piose'stnika FcrfclSa sta vo-
Vo' ^'usč. Voz je zadel na ne]ko razstre-lji-
^iih e ^c'at'>no- ki 'e Pi'ivdigntlo in zite-
rulj Vcz' vo'a 1Da ta^° '^11''^^ ^a so mi°*
r^n v!lc^a takoj ubiti. ?i:;.ova sba ostula
fcDQi*idcvana.
Stenski bločni koledar za 1.    1922 s
3()5 ¦kratkočasnioaimi in pregexvori oe izšel
v »Narodni Tidkarnii« v Oorioi. Cena blo-
^ku bi-ez ozadja L 3, z ozadjem L 4. - -
Kdior namču Koledar po pošti, naj doda
še 1 L. za poštnino.
,' lUiOvi. (Jostilničairju pri M-ciamju
so okradli tatovi več zlatnine in sretornine
v vredncsti 4—5000 iir.
+ I^ombo (so ipodožiJi neznani zili-
%pvci ua okno g-::!fitilne Bxegant v Piodgo-
ii. Bomba je aazpocila in ranrla nokega
fanta.
i Marijiua družba v Solkanu pniredi
na |r-aznik sv. Stefaiia, due 26. t m. v
dvorani g. M,ozetiča Božičnico s slede-
t'im ^ptireduni: 1. Vinko Vodopivec: Po-
j>'lid v ncdo'lzno oko. 2. Vimko Vodopivec:
Vcseli dan. 3. P. Angelik Hribar: V bo-
žičul noöi. 4, M. Greffomičeva: Snc-guljčl-
ca. 5. Stanko Pj-cmrl: Ciij ipremila. 6. Ja-
kob Rejec: Naša Anica; 7. P. Angelik Mrl-
bar: Pini jasMoa'h. 8. Dr. Miroljubni: Na
pofe ik 'jaslicam. 9. P. Angelik liribar:
p:ogtl€ijte dido. 10. P. Hugolin Sattner:
Svetonočno Zfvonenje. — Vstopnina: za
člane   in^ šcilslko iniladjino 1 L.,   za druge
3 L. ...... C;s<ti dobičeik je namenjen dobro-
delnosii.
••}• Castiti gg. duhovniki in znanstve-
iiiRiS — Na prodaj jc Sv. Toniaža' Ak-viwr
skega: »Summa Theologica«. Vseh 6 zive-
zkov, pol v usnje, jx>1 v i>latno vezanih,
nic rabijemih, rimiske (Lcona XIII.) izdaje
iz leto 1887. I^onudbe naj se i>ošl'jejo na
iiaslov: F'-ance 2užek, pravniik, Ljubljana
— Loncarska siteza 12. —•, naikar se bo
delo posla'o' nagvušjenui poiindniku na
povzetje.
¦f Popravek k člaiiiku »Za'stopniki
v.ojnih 'Oškodovanceiv v Rimu«. Člen 6.
stoji: »Povišek za predvojne ceiiie, glede
stavb, naj se tlaloča svojcvoijno...<' Biti
mara: »Povišek za predviojiie ceire, gilede
stavb. naj se ne določa sjv^ojevoljno«, <kar
naj blagoivolijo aitatelji sanni popraviti.
4- Slov. čebelarska zadruga v^abi
svoje zaupniitke, da uimpirej vposljejo pod-
pisanc pristopnice in deležnino kinkioir lu-
di sezname za prednarocbo panjev in Ce-
bclarskih po<trebščin. Kor nameova za-
druga nabaviti si «to<j za izdelovanje sa-
t'ni, sc ipozivOjajo cebelarji, da pripiiavijo
svojc^ zailoge voska.
Čebejlarji, ,-ki želijo naix>čifci ssi panje iz
Nem'cijc alii A. Žnideršičove panje z Ju-
goslavfie, kakior tudi löebehirske potreb-
saine ajli cebelaris'ke knjige in čeb. li-ste,
naj sc jaivijo pismeno aM osebno pri taj-
niku zadruge dr. Bobiču na deželnem od-
boruv   .
Cebalairjem se toplo pniporoča. da
se naroičijo na »Gospcdarski list«, ki bo-
de prinašiul 61anke 0 cebelarLstvu iin obja-
ve »Slav. čeb. zadruge.«
H- Pozor volilci!!! Do 22. decemhra
je rok reklamacij! Pozivljaino v ipnvii vr-
sti one, ski ek> 'letos 31. maja dolkioncali 21.
leto, da rdklamiVajO, ker si no se prepri-
šaili iprii pregkkiovarnju volilnega imenikai
da so po večini izpusčemi. Vsa.kdo, 'ki želi
4-ekilairui/raiti, se lahko zg<lasi v tajmiätvu V.
Carducci St. 4. od 8 do 18. zvečer. Slo-
¦ven-ski vo'Mlci v Gcrici., izvršiite svofo dol-
žnost.
Razne vesti.
:! Stoletna nevesta. Vdlova FrančislkJa
Leivnapresto »iz države Rhode-Islarnd, ki
je nedavno skivdla sitoiletniico svoijega roj-
stva, jepritiprili'kii dobila ženitno ponud-
l>o od 103^1ctnie|ga starca. Ko so potean $
krogu nijene rodhine razpratvijaM vpraša-
nje te ženjtve, so bili seveda vsi iinnenja,
da bio 011a to potnudbo iodkloniilia, toda sta-
rioa ija tizijaiviila svečano: »Žena ni neiikdiair
prestara za miožitev. za!to bi bib pač žfko-
da zame, a(ko bi zavrgla to ugiodno prili-
<ko!« — Živio!
* Bastonata perz?jskega    časiiikarja.
V Orijentu je biki navadna kazen batine
po P'cdplatih, ki se jc z-valla bastonata. Ta
kazen jc službeiito iiikMvjciiia, toila samo na
papirju. V Perziiji äe svoboda tbsfka. tako
veüiika, da je bill urednilk bo'jsevjskega li-
sta »PerzSjslkcgia zvezda« od vojinega mi-
nistra obsojen na 200 andarcev s palicopo
podplatih. Uednikova krivda obstofii v
•tern, da je ondiotnio vlado osmešil.
PRUSTVENO 6IBANJE.
d. Zatohriln. — Ravno na 15. obietni-
co 24. nov. je prosila-viilo zatoknimsiko iz-
obraževalnio diruštvo snotmin sanrti Ijub-
Ifienca med g>estuikii, S. Qregoröiöa. Veliilki
poinen tega pesnüka-prelroka je razložil
0s. kaplan Kodiermac v svoSem predavaaiju.
Z velikjim zaniiimanjeu so poslušali društ-
veniki injegovia izvajanja. Čntale so se naj-
lepše Gregoročcve pesnii. Fantje in de-
kteta pa so zapeli več pesmi. Takiili ve-
¦čerov si žeMino še.
d. Ljub?n.i. Tudi pri nas so se zbralli
domači famtje in dekleta ter se sporniniaiM
'uasetra gcwskega islavčka z i^eitjem in de-
klamacijamij njego-ve pesmi.
d. Batuje. Dne 4. t. m. je pnirediio
uSlov. izobr. drustvo« Simon Gregarčičear
večer z izb.nan.im vsporedoni. Izvajade so
se deklamacije »Soči«, »Oijtkd« itd. Moški
zbor je zapel »Pogikd v nedoJžiio oiko« in
»Rože je na virtu pleila«, mesan zbor pa
«bjetega pitioa tožba«, »Naša zvezdja« in
»Ne tožimv. Domaiči g. župnik jc imel go-
vor, v katerem je orisal Oregotrcica prav
lepo, marsikatero zaiiiimivost jz njegiove-
«a živJjenja ie povedal ,ki je javnositi še
neznania. Tudi pair znaQÜnih verzofV ije
prebral. -¦¦ S. Oregoraicev večer se je iz-
vršil zelo lepo.
d. Kmetijsko bralno društvo na Ko-
rilnici pri Grahovem priredi. veseliico cine
26. deccmbra na prazuik sv. Stefana ob
4. uri popoldnc v pmositanih pri g. Andreju
Močnik.
d. Pevsko in braluo društvo — Oze-
ljan priredi društveni zabarvni vecer sv.
SiiveiStira.
d. Občni zbor B»..ralnega in pevskega
društva v Vr»ičah« se vršj dne 25. dec.
popoldan v drušrtvenih prostoriih.
d S'ovensko izobraževalno društvo
»Podgorau priredi dnc 26. decembra t. 1.
(drugi božični pra-zniik) J. S. Fdnžgarjev
igrokaz »Divji lovec«, nairodni jgrokaz s
petjem v stirih dejanjih. Predstava se ho
vršila v civorani g. Breganta v FJodgori.
Začeteik ob 3. uri poipoldne.
d. »Razvalina življjenia«, napovedana
v Mirnu za pretečano ncdeljo, se mi vr-
šHa. Vsi, ki so pnišM kljub -temu, n»aj o-
]>roste!
d. Iz Ajdovščine. »Dramatični kirozek
v AMovš!člini« jcivpirizonilivnedeljo dne 18.
t. ni., ob 4. uni <pop. iiovitoto tridejansko
vesetlioigro »Eno leto pozneje«, kii ijc na-
dailjevanje igre »Pri belem 'konjiöku«.
Poniovitev sc vrši v začctikn januarja.
d. Podkraj pri Vipavi. Tesno so se
oiklenili wM Podkraijci mqsega »Brailnega'
društva«. Vesölo jili je opazovati ob ne-
deljah, ko si hodiijo lizposoicvait knjige. —
Vsled tega dobrega mazumevanja pomeura
besede društvo, je ix>s.ta'iio naše »Bra'no
drustvo« čimdalfle močnejše. Priredilo bo
letos že drugK) veselioo in sicer dne 26.
grndna t. 1. s ikaj z-aminiiivini "vsporedom.
Ker si ;je drušlivo pred kratkim n-abaviiilio
čez 100 novili, ilepih >knj.ig, je mioralo se-
ved>a s'teti rtepo vsoto. Da bod'O toirej pmi-
§H niovii viri in da bO društvo laliko brez
denarnih ležkoč dihak), to je Viaša inailoga,
PodJkrajci! Dtrustvo je tu v vaso »kicinist,
zatorej prilnhMte inu na pomoč viSii na dan
Sv. Žtefana! Rristopiajie pa tndi maiilijiivo
k dništvu!
Prosveta.
p. Koncertni in recitacijski večer pri
Sv. Luciji (idme 20. XI. 1921.) Večer so
iprireii'i Srečkio Kunnar, pianist,; L. Logar,
violliniist; Alb. Šdrok, reoitatar.
Ker P'raznujemo v 'tern! öaisu petnajst-
le-tnjico Gregarčičeve smrfci je otvoril Al-
bert šiirok večer z reoatadljo pesmi »V
pepolniičiui noči. Drugniče (jie rooitinal Cam-
harja, kateri je narodai žal llei malo znan.
VodSla ga ye pri tern misefl, da sezrtaini
ljudstvo z našiin največjian ipisaitelgem
Sreöko Kumair lie dzbral itemnega 'in glo-
bolkegia Chopiima, kateiregia islkiladbe ko (ka-
kor ustvairjene za nas in naš čas. Mla-
di violinist M. Logar   aicum   je   poctel   s
spremljevanjem klaviiirja Mozairtovo Sona-
to. V kira'tikili, a čustvenih in jedrnatih
bVctsediah §e pojiaisnil Alb. Žirdk posaimez-
ne Chopiinove skladbc   pred   pmizivaja-
njein. Ni razbdinjal, s psihaloško vekpo-
tezo se ae dotakniil dieüa iin potem pusrtill,
da smo ga zasledovali samÄ.
Darovi.
d. Za »Sklad Goriške Straže«: Pireč.
g. Herman Trdan, kurat v Piodgari 8 dir.
d. Za N. O. S. Na Krožadi v Kocijan-
čičevi gostjlm so darovald:  Gosp.  Anton
.lusa-Rrnovk 100 Iir, g. dr. Rajiko Šestaii,
Krmin bO Irr, g. Rajko Savrin, Hrusevlje
15 Iir, g. Dragotin Kooijančič, Neblo 5 Iir,
g. Valerij Simčič, Dobrovo 5 Iir. SrČna
hvala vsem!
d. Za »S'orvensko Slrotišče«, v Gorici.
Kmet. bralno društvo Uiak« na Vogör-
skem 50 Iir.
d. Dobrodelnost. V Štandrežu so
nahraii gg. Firanc Pavletič St. 279, Andrej
Vižintin in Jozef Püäkulin, cerkvenä kflijii-
čar. za »Slov. sirotišče« 840 .kg krompir-
ja, 40 kg turšjcc in 232 Ik.
V Zgoniku so nabirali ob prctznovanju
15-letnice smrt-i pesniika S. Gregoirčiča
115 Iir.
.lornej Kopač, velcobrtniik 200 Ur, gio-
spa Gctbrijela Franko 50 Iir in toJikio tudi
v spoinin 15-letnice smrti posnJka S. Grc-
goa-oica, svetnik Albert Komavec 25 Ik.
Na svatbi p. n. gg. Viiktotrij-e, Andce'in
Erne Furla-ni v Pnvaicini 105 ilir. na. svatbi
pni Peibravih v Prvačini 100 Iir.
Sfa'vnio županstvo v Kojsikein lotndno
50 hr,- župan&tvo Naiklo detninc 5« Iir. --
(josp. Ivan Ursič, Ide/rsko 10 kr.
Izrekamo vsem dohrotnikom,    zlasti
se tudi niozem v PodsaboHnnu, ki so nabi-
rali za sii«)ite, prav toplo zahvalo.
Za božičnico.
Gdč. Ana Prinčič nabraia v Kozani
109 iir, gdč. SiiiigiOi Roza-Mia nabsala v
Dornbergu-Saksid 56 »>ir, Podgora: Ne-
mec 10 Iir, Budal 5 -.Iir, Klančič 20 jir, Jo-
sip Orel in drugi, Prva<oina nabrali p<ni
omizju cast,, g. župniika na dan prazano-
vanja Sv. Andreja 72 Iir, Z-ofiija Pirc 10
Iir, gdč. Nernec Sbvica uabraski v Biljah
284 .Iir 30 sfcot., iv Ceriknem so nabraM 230
Iir, gdč. Blažiica nabraia v Sovodiyah
150 Iir.
Vice generaiuifi civilni ikoinisarjat
v Gorici!
St. 7996 B.              Oorica, 15. decembra.
Proglas.
Ker je »Drustvo cementa Soča« (So-
cicitä Cememtii Jisonzo) vliožlilla- pravi'Ino
prošnjo, da bii se ji dtovolilla napeljava e-
•ektričnega toka z visolko niaipetoisitjo Sol-
kan-Des-kle »Salona«, se določujejo 3. 4.
5. januar J. 1922. kot dncvi 'koni'isionallne-
ga ogieda v smisilu § 29 obrtnegja reda,
I\)zivljajo se <radi .tega vsd inteiresen-
ti, da prijavjjo svoje pritožbe do 2. janu-
airje 1922. pri viicc geiieirailnein cwilnem
¦koniisairju v Goirici pismeno ali ustmeno,
a<li pa ob praliki .'komisjonalnega og'eda.
Na jiritozbe, ki se nc uveljaiviijo do te-
ga roka, se ne bo ozduilo in se izda na-
iMT/Seuo dovoljenje, a(ko ne bo oviir, ki se
jih rnora nradno upošiteivaiti. Toziadovnji
na>Crti so na vpogHed pri podpiisanem v
urndnih urah do piredzadnjega dnova pred
k omi s jon alni m iog ledlom.
Komisija se isestane ob 9.30 ob zgo-
raj naznacendh dnevih v občinskih prosto-
rih občin: So'lkan, Deislkle, Anlnovo.
Vice generadni civilni komisar:
Maggioni._______________
Zemljišče ob IDirenski cesti na voglu in
naprej, tile dolenje obč. ceste, ki pelje v
vas Štandrež do juzne želczniccje na prodaj
v malih parcelah za zidanje. Za informacije
se izve v Standreiu list. 257.
Mizarska delavnica
s sestimi mizarskimi stroji na vodno silo
se je vsled bolezni takoj proda. Ista se na-
hajn poleg drž^vne ceste pod Selo obč.
Voice. Več pove lastnik Andrej Dngar v
Ročinju   107.                       x
Priženitev v trjzovlno in eostilno nfl
Spod. ^taierskem.
Mlad posestnik Ledine zunamjosti mir-
nega značaia žeili znamia z enakio kospo-
dliöno aM vdiovo s (pretfnoženiem v svrho
taikoišnje ženitve. Le resme ponudbe s sli-
ko. ki se taikoj vrne. ie niaisloviiti p(od:
»Trgiovec Celje. Stajersho.
Joslp Kerševam, m^han h lr\ puškar v 6orlci,   StolnJ   trj
Št. 9. (desno) naznanja si. občinstvu da mu je na novo došla   velika   mno-
žina blaga iz  svptovno   znanih   tovaren.   Novo
došlo blago prodnjam   po jako  znižanih cpnah.
Na pr. šivMlne strojp Orig. Mlllldlos, Pfaff,
ßritzner, Ad!er   Neuman.  Afra^a  in
Winselmann.  Posebno ( pozarjam cenj. šivilje
in neveste na strokovni poduk   za umetno   ve-
zenje in krpanje, katero dajam brezplačno
Dvokoiesa : Orig. Puch, Oriq
Styria.Orig   Start, W^fF^nrad,
Regent,   Kosmos,    Hc^cal   in
rnaia motorna koi^sa.
Velika  izbira   pušk,   samokresov,
patron, dinamitnih patron, smodnik za
raztreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene predmete,
Lastna delevnSca in popravljelnfca Stoir|i trL St. 3.
Z jamstvom prodaiam šivalnp stroje dvokoiesa in puške tudi na mesečne obroke
Za točno «olidiso postrežbo in konkurenčno ceno jamči.
Jo Sip    Kerševani   mehanik in pufikar
f   -
Pofrti ncizmerne žalosti naziianjamo
vsem sorodnikoni, prijateljem in znaii-
cem da je naš nadvsc .Ijubljeni soprog in
oče, ffosixxl
IVAN RIJAVEC
poses tiiik in «cstillmicar
drte 15. t. m. <ob 2 in ijwil popioildne v 57.
letu, previden s iolažili sv. vere minro
v Gospodu zaspa1.
Pogreb predragegu pakojmka se Je
vršil dne 17. it. m. iz hiše žalosti na d'o-
mače jjofiopališče.
Trnovo, due  18. decembra  1921.
Nevtolažljivi: Amalija, soproga — ctlojzij,
Leopo'd, IDihael, sinovi - Veron ka, Frančiška,
Otilja, Amalija, Mere.
Goriška pratika
je izäla v lepi novi opremi,
8 slikami in velezanimivo
vsebino.                             ~
Cena L. 1,60
Trgovcem popust, zahtevajte jo povsod.
KUNINE
zlatičine,    lisicje,    dihurjeve,    vidrine,
jazbcčeve Ler zajčeve
KOŽE
plačuje po najvišjih cenah.
D. WIND8PACH, Trst, Via Cesare
Battlsti (Stadion) št. 10, II* uadstr.
Izšel je VEDEŽ
za leto 1922.
sploSni žepni koledar za vse stanovs z
najrazličnejšo in najzanimivejšo vsebino
»Vedež« ie neobhodmo potreben za vsa-
kega ter stane lično vczan lire 3.— ele-
gantno v pliitnu lire 4.
V dopoliiilno »Vedežu« izžei ie tudi
njegov spremljevaiec: »Hlšni prijateli«,
zabavno-podučna družinska knjiga, ki
stane za »Vedeževc« odiemalce saano 2
liiri.
Q[ostIIua   >:   >:
pri „BELEffl ZÄJCÜ"
,               v   Gorlci----------
Shajaušče okoličanov in meSča-
nov. Postrežba s svežimi do-
mačlml, mrzlimi in gorkimi je-
dili ter z izvrstnim vipavcem,
bricem fn s črnino.                 =
Za obilen obisk se pripuroča
JOS. MOLAR,  restavrater.
Vabilo.
na izrcdni občni ztor »Kmečke hrauilnice
na Kainiicm«, regiistoiviuie zadruge z onio-
jen'o zavezo, ki sc bo \rršii'! dnc 26. U-eccni-
bra na dan Sv. Stefana 1921 ob 1 in pc4
uri popoldne v župnišču v Kamheni s sle-
dečim dncvnim redom.
1.  Ukrepanje .dede nadallno^a pos-o-
vanja zadrugc.
2.   Evcntueltui  volitöx'    načelstva  in
uadzorstva.
\ SHičajnosti.
Kmetijsko društvo vUipavi
r. z. z n. z. pnodaja    p.;istnD    zakuinčciio
niašno vinio po rwwem načinu  (kuhano in
navadno nantizino ipmviavtrstno   ter 'sorlfi-
'ta'ii/o vino po tržmiih cenali.
Vabi se i). n. knpcc na razsta^o
vzorcev si s« l>o \Ts4a dne 31. t. m.
v Vipavi.
Iščejo se tudj immcrni tokald (ikileti)
in zostopiiifci s primorno kavcijo ik;i bd po
naših pronrehiiih tkirajiih prevzcfti razprio-
dajo vina na debeLo cvcntuelm) iiidi na
dnobno s ktancesijaani.
Dr. A. Grusovin
siKJCiafot za kožnc in spalne bolcziri tcr
ncgovanje kožc.
Sprejeina od 9—11 in od 3—5 ure.
Gorica  (Piazza  graiide)    Travnik    hi§a
Paternoli.
FRANCOSKI JEZIK. V Gorioi se je o-
tvoril lečaj francoščine za odrasle. Za
pojasmla <\n upjsovanje se je zglositi v če-
irtCK dni 22. t. m. v ul. Carducci 5. I. (prej
liosposk;» i;l.) od 10—12 ure   prcdpaldne.
FvUPlM že rabMen pisalni stroj v diobrem
s^ttnu. — Tvrdka A. Drufoivka -   OoTica
RnStdj 3.________________!m^_mm—^mmm,
KUPPI SE pnibiižno 150 in;tr. tračnic za
pcsljske žclezmice (DccauviM). Pcnudbe na
osk/rbiDišfcv.o vclcp. grofa Coronini v Srv.
Petiru -pri Gorici.
NA PRODAJ JE:   1. kla-vir Bftscndiorfer,
I kiOnccrt iklavir Bechsiteiin, 1 Harmony z
pcdalom. Več poveiv. Kacin. Via    della
Croce št. 10 —- Oarica.
________DR. A. GRUSQVIN     _______
Domača tvrdka
EUGEN RAJ
Gorica, SolskQ uüca 8
priporoča svojo zalogo prist-
nlh domačih in tujih
vin, žgaDja, likerjev itdB
Postrežba tocna - Cene zmerne.
Stedilnike,
fjubljanskega sisterna, za vzldanje, izde-
lujem in imam v zalogi. — Izdelovalnica
fitedilnikov KRANJEC LUDOVIK, T r n o v o
pri 111. Bistrici.
Trgovina s kolonijalnim in mešanim blagom.  Prvovrstna bela in  koruzna
moka, ječmen itd.             .*.            Delikalese in prekajeno meso \z Ljubljana
J. LENASSI
Solkanska cesta (nasproti gost. Fon)
Dobra posfrežba.    ::    Cene konkurencne.
TRG0VINÄ
TEOP- HRIBAR - ^^mm
eorso Verdi št. 32.
Se  priporočajo  slavnemu obči^stvu v
mestu in  na  dežgii  za   obilen   obisk.
BLAQ0 SOLIDNO.                         6ENE ZMERNE.
PODRUŽNICA
Ljubljanske kredifne banke
:: V GORICI, ::
Corso Verdi „Trgovski Dom."
Telefon St. 50.
Brzojavni naslov:
Ljubljanska  banka.
Delniška glavniea
S H S kron
50 MILIJONOV
GENTRALA:
LJUBLJANA.
Rezerva SHS
kron
45 MILJJONOV
PODRUŽNICEt Brežiee, Borovlje, Celoveo, Cejje,
MariboF, Ptyj, Sarajevo, Split, Trst.
Obreatuje vloge  na knjižice po 4%*   Na^daljšo odpoved vezane vloge
po dogovoru.
Naknp in prodaja  vsakovrstoega tujega denarja.   —   Izvrioje vse v
bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše.
Uradne ore xa občln*tvo 8 / —12 in od 3—5.
Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne mradnje.
I AHV'l     ft A       I AAAIH
[Jullllil öö 11UUÖ111.
Saj zdaj imam na izbero pri
BREŠČAK-U
obilo lepega, cenega    T%     1   «Vg
insolidnega    z=    rOlllStVa
Gorica, Via Carducci 14.
DOBRO BLAGO po najnižjih konkurenčnih cenah
===== vsled mnoge prodaje =====
naknp! vsakteri, mesčan all vaščan in vsakega stanu le pri dobro
znani domači tvrdki
KUŠTRIN & MARMOLJA
GORICA, ulica Carducci 25,
trgovina špecerijskega, kolonijalnega biaga in deželnih pridelkov.
Tovarna papirnatih vrečic
papir la ovoie in tiskovine
ANTON   PERTOT-Gorica
ul. M a z z i n i 4 (Municipio) in Corso Gius. Verdi 3?^
Velika zaloga papirja in papirnastih vreči«
Gene kenkurencne5                                         Gene konkurenča^*
Pozor.
Na domačo
tvrdko
Pozor.
Andrei MauriL|
GORICA ul. Carducci št   11 (prej GOSPOSKA ul.)
Ravnokar došla velika množina jesenskega sakna za možke in
ženske obleke in .površnike. Velika izbera izgolovljenih oblek, zimskih
sukenj, odej volnenih in bombažastih, perila, zephirja, hlačevine, cvilha
žime in volne za požtelje.
Velikri izbera kožuhovine (peličerij).
Prodaja se r\a drobno in na dgbglo.                                   :
Darujte za božičnico
Božična priloga »Gorlške Straže«.
3®mdmijuu&ii&jmL
iezus se je
rodil, upanje
vseh malih
in teptanih
Ž Njim se je
rodila vera
v zmago
in v
vstajenje.

Haz temnih oblačriib "nebes
k nam padajo kosmiči lihi,
ki tišji kot srčni so vzdihi,
zagrinjajo zomljo vsečez.
In kakor olroške oči
se iz iemnih in tajnih daljav
svetlika božični pozdrav :
v vseh kočicah lučka gori.
Nalahno, sladko glas zvonov,
v  razboljena srca prodira,
V3O žalost, vso bedo zastira
in  lega kot angel na krov.
Gn.1 glas oznanjenja v večer,
najdražje od vseh razodetij,
hlepenje vsöh dolgih stoletij :
Na zemlji kraljuj božji  mir!
V E V N 0   M L A D E   P I \ 1 P*O V E S TI.
Kakor so starodavnc božične pripo-
vesti, polnc tistc na \iidez zla^anc romatr
tike, so vendarle l^pe in resn,ične. Kakor
bož-čni z-\ onovi in ?u<reče baklje. od poil-
nočnic s.j>adajo v >te dni. Kaikor Siladka po-
tica so za človeško dušo. naviuui vikore-
niTHjcna uavada, brez kaftere s^ zdi člove-
ku, da r,i nc praznika ine lepe    ^brije, ki
La obseva. Kakor isladek sponiin, obdan s
tenko skorjo grenke iresniee. v 'katcri je
vsa Icpo'ta, je il^la name ena tistih pripo-
vesti, ki so si i>o Ucu ix)dobne, r,o duši <e-
nake nine niorcin se je otrcsti, zitto ne,
^t |>atie v diišo r a dost ali bridiko^t ravno
v tremutku, ki je zanjo prinicren.
Vse t<j po-vcsti, dolRe in äoka-roce, za-
^njaio take It:
liy/icni večer je. Sne^ pada v jcostdh
Jtosnnčih. Lcd-cn veter za*vija okrog osrlov.
^'Sri okna so razsivct'ljena. vse hili doinov,
^ w )jim, k tforki peči, k bož-ičncniu dre-
vcs.fu, k jaslicani, da se naivžjiejjo l/ožič-
W poczije... Zvoncwj vabijo....
Nekdo je, J<i nima dojiui, ne prostore-
^a. kamor bi položil .wojo kKi'vo, kot ni
ihnela sv. Družina ^onke^a kotioka, cki
bi prenočila pred davno daivniirad leti. Si-
rota je na ee>sti, zavržena in pozabljcna
od vseh, 'e od Botfa ne. iki ve še za črva
sred/i lesii in skrbi zanj.. Kam na-j jjrc siro-
ta to l'ioe? Kosra naj ipoprosii inüodarov?
Ko je pa določeno, da je vsak pri svojem
¦ojrnjišču in se tfreje mcd stcnami svoje
rodnc izbe. BoL ve, kje se «je jrodi!o ono?
Luč je na ulice v dolgnli plainenih.
Sirota trepeta od niraza in od žeje po ne-
znanih dc,b;rotali, >ki so za neprodi'rnimi
slcnani'i in sdjcjo kcit somce na obraze in
v duše. Vsaika bajta se zdi saroti srrad to
noč.... \'zpnc se in stopi -na kamen, pri-
usne obrazek na mrzlo šipo in j^led i v
subo....
Se lic'kd-o je, ki vrre po ccsti to noe.
Popotnik je. Bogve kdaj ga tie pogitalo
lirv'penenje v svet in zdaj ga vrača lire-
penenje po domovini, po tistcin ^ošoku
hožičnc sreee, ki kliCc vrsakc^a nazaj pod
r;)di:i hruv. 7. vsaikini korak-om je «rce
lažje, kirak prožnejši; tisoč bremen. ki
jili je navalii svet pada raz dnšo.... Noe.
| siiej^, p;anicni luei, zvonovi, kot da vsta-
, ja tnladost iz r-ozabijene ralkvc.
|         Ze¦ ic prišel, že stoji pri oknu in pri-
i držujo siipo.... Oec je živ, mati je vÄvix,
liijžično urevesee je.razsvettjeno, bozie-
•i:» pesem j^ojo. Ko odpojo, vzdihne mati:
»Kjc je mi>.i sin?«
IMpi-iiiik ne more vzkilikiiiti. nagne
iC'avo, vülza mil kane na siroto ¦ 'ki je
koiuaj zdaj zapazi, siklonjeno v dve gubi,
uia.il'.no, irepeta.iočo...
y\!i naj vam pripovedujem koiioc?
Kiik'j jc dvritfniii nezno tcilcisce kot rešilni
an^e! in fea odnesel v hišo, kjcr so .se
zaC-udili: »Kelo je tujee, ki je vdrl to uro
v nas ivrt^?(( Ali naj opišein rado^sit spo-
znai.ija, sreeo sirote? Ne. ni treba. Veiliika
vceina Teh pripovesti konea veselo in prav
je ta'ao. i/fklkosti in razoearanj je ze itaik
tlovolj na svetu.
Kako sc-in bil majbolj srečen tedaj,
ko sem \ orjel vse to in mi ni niti en dvom
oskniüil ituse. Danes dvomim vse pire-
vej
Vidim iKi deck a pred .sebnj, ki plaho
/rejj name, koi da se bojijo pre\are: »Ali
ic to rt\sr*
In ne \em, ku] bi um odtfovoril, du
bi se mn lie zlaga' in bi laž ne težila nro-
W duSe.
tv.K) pa \ em ijti to ijxwem:
Siro-tii-uarod hodi po ulicah in gileda.
v liiše, kjcM- je 'vsc^a v izobiljn mtvrha-
ncKa, iopiote in dobrote. PrtoLsika svoje
eelo na mrzlc šipe, da se vsaj n:te}?O(v po-
lled i;asv.ije čudežnih darov, ki ji-h je ti-
soekrat sanjiii  in  milijoiflvrat zasluzüü.
Pop'ji'nik, k- te je hrcpcneiiiie dviKiii-
h. da si kl <'iv/.\t tnjini, ali te jc   zsrizel
(.rv, da se \r;.Caš in boš dviftiwl siroto tor
ij povedel v his:^ /*
\'j Dcii^iobo-ejše in najdraj?oecnejše z.a nas
Nu vviii odKovwa, a lajcati ne sinem.
Tako nam ostane vedno prfkrito tisto, iki
Todii verujemo lepenin koneti staro-
davnih božičnih pripovesiti. da bo priča-
kovanje la-zje zato semi jo vam tudS   po-
vcdal.
hRANLE BEVK.
MISL^driaokSk   si ˇ © t ^ a © ^«
So z-vezde na nebu, na zemlji sneg,
Po sredi pa smrekov je gozd nasajen
v njem cerkvica z okni žarečimi
Za-sanjala danes bozični je sen.
^dmeva čez smreke pohiočni zvon,
$Ti ko^i pod bregom zveni na uho :
^m maler ostavil pred leti je sin,
s° rekli, da nikdar nazaj ga nc b<>.
.)e mati molila za sina vse dnr,
goreče šo moli pred križem nocoj :
--• Bogu naj  bo cast in na zemlji  mir
in mir Tvoj naj   najde še otrok moj !
Odmeva čez smreke polnočni zvon,
pri koči potrka na  okno nekdo,
od križa na okno se mati ozre
po bliskovo —  smrt je vtonila v temo. ..
So zvezde na nebu, na zemlji sneg,
po sredi pa smrekov je gozd nasajen.
Nad kočo prelepa božičua je noč :
v nji mati zasanjala veöni je sen.
DOMEN.
ARKADlJ AVERČENKO:
SLABOTNO   DETE.
I.
Nekoč sem se v vrtu >svojega palet-
.nega bivališče podil in igral z drobno,
štiriletno punčko.
Njone drobne nožicc iiiso poznale -u-
triifl-oniosti -~ tdkala ie po stezicah ikakor
voter, jaz pa, vcliiki, silni 'in zdravi ölo-
veik sein s liitro zaisopihal. Vscdel sein ise
ma 'Mop in sklenil, da se ne gamem z ane-
sta, pa naii se zgodi karkoli.
»Pashišaj!« — je rekla punčka hi me
vldkla za brezmoeno, povešleno*roko: —
»Torej poidi žc vendar! —«
»Kami?«
»No, tjakaile            k sta,renni .stolpu.
Tarn je mnogo drevos.«
»Zakaj?«
»Tarn visi taka dolga vrv.«
»Pa kaj na tern, čc visi?«
»Vzdigneš me ikviškti, pa bom vlekla
zanio.«
Punčka ne ljnbi ikomplicii'amh tiger.
Primiitivna »ÜKira z vrvjo«, (ki si io je iz-
mislila ravino pred pol arc. jo jc mavdu-
sevala.
»To ie seveda strasn-o vesclo, to si
laliko nVisiiiii!« -- sem skep+ično zago-
drnjal.
»No, pojdiiano!«
>>Ne grem!«
»Aili po-ogdimo!«
»Za niič na -svctu.«-
»Pa zakaj?«
»Btojim se.«
»Česa?«
Trcmitck sem premišljeva!, potem
senn leno odgoivwil:
»Roparjev.?
>,Nie se ne boj. Morda na-.s pa no bod;)
»Vidiš, Ikako si ti Intro priprayljcma
__ ,kctr po.idiimio!' Kafl pa, če skooijo <ro-
parji izza grmovjti m nais bodo hotcli u-
moriti.«
»Nič se ne boj. Lorda nias pa ne bodo
umorili.«
Zdrkiiii sem s klopi aia    pesok, skril
glaivo ined dllani in zajdkal:
»Jaz se bo-jim, bo-o-jimi! Oini me
bodo umorili —-------«
Olobcika nežuosl se ie zalosiketala v
nunökinili očcli. Dolgio me ja giadiki s sib-
Sko, drobčkano iroeico po glavi, potem me
Je piotrepstiala ip'o raimi in pokrovileijsko
ftztavtila:
»Ničcsar se ne boj, pojdi! Jaz te u-
b'ranvm.«
In. v tern trenutku me jo to detc imc-
fo rtajbrže zelo rado v svojem deliinsketm
arčku    -- mene vcliikega,   strahonctnejra
fikbega cloveka-----------Predstavljalo isi
?e, da jc iTifcna ro'cica zame edina topora
na tern ikrutem svetu. Im vedno jc bila v
njenem čustvu tudi ilahna senca ^ ponosa
pomosa ikulturncga ölotvcka. 'k,i ie rprc-
orioan, da mi n'rkaike tievairniasti proti vstra-
hopefcnemu, praziiovcrnemu diviaku.
Povedal bom. pri kalki pnlo/.nosti
«em se sncnriinil na oni .maleukosl'tfi doživ-
Ijas K štiriletno punčko-----------
II.
Nekoe. ko sem sedel v diružbi štirih
znancev, sem tako miimogrelde öinenil:
»Te dni odMem na Krim.«
JeleiKi NükoHajevna praivi:
»Jdi inoKoöe? Tudi jaz sum priprav-
Ijena na pot tjakaj. Kdaj lodidete?«
»Kooicem tega itednia.«
»JMoj Bokr! .laz ravno talko! Alü ffre-
ste preko Odase ati nara\itiioist?«
»To mi je vscictio. Grem lahko tndi
čez OdCvSOi.«
»Izbofno. Pot cm «ronio is!kupa/j. Bo
veselejso. I^oioviunje je za isaimotno žen-
sfko taklo ali talko — stsraäno ncpr^taio -—«
Poikloniii sem se:
»Zeilo sän vcscl. Smartrajte me za
svojega drniabnika.«
Moj pritiateflj Perepletov se ie pričel
nevoznio Kibctti nui svojem sedežu. Po-
lnilofvaliio me je i>ojjledoval, čez nekaj
caisa vestal tin rmii po Lsttrani nainrijfnil. m.ai
mtu slledim.
»Kaj je?« — sem jra vprašal, ko smo
stopili v dru^ro sobo.
»All ti si vendar popalnoina znorel,
anoj dra^i!-----------Zakal si si obesil na
\trat to žensko?«
))Saj ie vendar jako isräkana, ali ma-
rt «e?«
»Todistco slabäo! Potovati is srökaiio
žensVo?!«
Olias njicjrov je   preiroško   zazvenol:
»Ne bos iinel za.se nrostejra iiiti dne-
va. n/iti lire! Njen laikaij boš. niena sobari-
ca. slutra. wstreScefk. Moral jo bos Ifcrmi-
ti in niapaiititi. Odgovoren boš za vsc nje-
ne pozabfljeme stvari, za vsako zaünudo
vlakofv. za rKvmanSkanje pros bora, za to,
da nri okmai vlečc. all za to, da bo iprcveč
vročo Zirodaj ziutraii boš imoral iskati
rn^ln iVi '/obni nrašelk, (kii era je ndkje t>oza-
biln ;*i t'°k.ati na kirHodvor no čaj. f\>noči
h^^ »-«ovni sfn^ii ma atrar/i." da hi n.i;kdo ;ne
'.~-fnn;1 v iiiion kitune,    tuoTunavWnti    ii boš
moral ode jo, s katcro bo pokrita im ki ji
bo vsak trcnutdk zdirsnla ma tla. Ob 5ti-
rih z)iutraj jo bodo pri'ocli boleti aobje in
ti boš anoral telcati za kakim sredstvom
proti tomu-----------Za prtljajco boš mo-
irall samo ob iscbi umevno skrbeti Hi —
zaisvojo in zaiTijeno"—scbe v hotelili boš
imoral iprcskrl>eiti ti zaiše in zan}o in se-
stavljati (obed-zamio hi zais-e                  Nl\
ti isi popolmoina znorei«
Vzdiliniil isem, zasinejal se in \x) mo-
jem obrazu se je razlil izraz tihe udauo^
sti v lUSado (ikot da isem ise v tern trennt-
iku videil 'v zrcalu-------)
»Nič zato------- — Kako maij isi   ]>o-
maigam?! Bog ve, morda pa Ie ne bo ta-'
ko hudo.«
»Tct/ko? No, boino \idedi.«
Njesrov Rjlas je zvcnel isuho, zlove-
stno.
111.
DoffovoriH isino se, da odidemo v
sobo to ob euiajstih zvecesr.
Manjkalo fjc 20 minut ido odihoda <vla-
ka. Prišel «cm s svojini ikovčkom, potila-
čil j?a ])od divan 1. razreda. sain ipa sein
se podal na isprehod po oj^ronini dvorani
III. irazreda.
»Moj Bog! Jtjlej Ra, uikajle je,
se ye (pozjavil za inoirm lirbtom znan gilas.
—  »In jaz vas ntedtem i?čem, isčem-------
eel (kotodivor sem no prebežaila.«
»Tako, tako, bodiite i^ozdravljona. Ka-
ko 8c kaj imate?«
»Zalkalj ste tiilkaj? Kaj tukaj delate?«
»Ne vein-----------Yidim iiiekaiko dvo-
rano počakajino si liiislrni, pojmo po-
jrledat.«
»Ali ste že kii|)ili \ozne lisCke1?«
»Kaikäne Irstke?« -- «em sc za!6udil.
»A'ini)aik oprostite -- — — Ali se bo-
mo morda .vozili na sprieevalo o ce-plje-
nili kozali ali kako?«
»V r-usnici, to innate prav,« — sein
pritrdil po trenutku raaniišJjovanja, —
»ne bi šlkodilo, :če bi si vzeli vozaie liistke.«
»No, torej pojdite vendar ponj-e!!«
»AH (kije je bliagajij^?«
»Talko? Glej ic:a no reveža <v plenič-
'kali! Recite .postrcy.ckii — oni vain jili
prinese!«
»iKaij pa, če -ml mide z idenafjem?«
»Zakaj pa ima potem svojo števiiliko?«
¦Stevilko? Alia, StevWko! Kdo pa
mi je poroik, da čez mtmuto ne pozaW.ni
te številko? Da ivam priziniairi ninumi
praiv ni-kakegra spamima.«
»Ce fimatc toko islab spomin za-
piSite si številko!!«
»Soveda, to kc lahko reče: a jaz ni-
onam svincniiika!«
»O Botr! 2e vidim, da bova najbrže
zimrnudfila ivlaflc.«
»Da, da1, čc 'že hočete nekaj   vedeti
—   —- Ni niceisar la'zjejra. (Zdi ise mi celo,
da zc prvič zvoni-------«
Ploslkmiki jc z rokaimi in odbrzeila.
»F*očaka<jtc tukaj! Za postrežoka je
že prcpozmo-------Grem sauna po listlke!«
»Dobiio. Jaz bom pa medtem paz:il
na zvonenje.«
Dolližnost, ki isam jo prevzei, me ni
'preveč aitrujevala. Lenio sem opazoval
splašeno began jc ljudi in potrpe/ijivo <sem
čakal iia svojo 'sopotnico.
»Zopet wste se nekam zagktial?! No,
pojdite   Iiitro           •¦   Takoj   bo   zvonilo
ÜTUfflC. fr
Bežaila jc naprej, jaz za m|o.
«Kje pa imate svclc stvari?«
»Zatltičil sem jih v u-esta^raciji pod
dfviiui. Mi slim, da bo že še potem ca's, da
Krem ponije.«
>Kdai  potem?   Takog   poiditc ijx>nje
-----------Toda taan ne, tiifkajle, iiia drugi
strand! -— -¦ - Rostavracija ie tam-
(kadle!«
>4>a,   ali    ¦  ------- (kako vas  potem
niajdem?«
»Za boga, ali ste mar — triletno de-
te? No, to oEWi si naiäla dTiržabnflca — vse
kair je prav-------— No.   pojdite hitro v
irestavracijo — jaz počakam tukaj na
vais-----------
»Sa»mo, prosim vas, ne odidite od tod
-----------isiicer se-----------«
»Za boga, hitro!-----------«
Dobil isem svaj kovčck in liiteli smo
na peron.«
»Kje ije naš \1la(k?« — je vprašala in
tcžko oddih(Arala.
»Mis-lim, da je tale tukaj. Aj. aj-------
ta je pa majčken —-------«
»To je vendar odpet vagon, be dais ti
clovek. Mi vicaidar iS-ceano eel vlak! Siccr
¦je pa tukaj že micj postrežčck. Ktc stoii
vlalk na Odeso?«
»Izvob'tc, iprosim!«
Nap re j je šla Jelena Nikolajjeiviiia in
iskaila naš vaKon. za njo postrežček, ove-
šen s kovLvki k\ zrnvoncki Ln zadaj jaz, nia-
haje breziskrbno s sv^)yo maio poftno ta§ko.
Vistopili »mo ravno zadnji trenutdk — I
čez jntinuto ise (je vlak pr'cel pomikati.
Jelena Nikolaijevna si je z robcein oti-
rala razžarjeni obraz in z aismevom n;e je
viprašala:
»Kaj mislite, ko bi nicne ne bilo — ali
bi danos odpotovalH?«
»Na nobon način,« — «em odgovoril
popolinoma preprioano.
)>Sflno se čudiiu, ikako znaimenito se
spoznatc  s' tell  strasnili zniesfljavah.«-
»*V kakšnih zmesiiijavali?«
»No,   'v teh  'listikiih    in  ipastrežčkili-
moisačih, v teh vlaikih, ah----------- tukaj bi
¦si anogel saun vrai: poloiniti no^e.-
IV.
Pretoklo je pol urc v priiateljskctm
pomenfku. Pravrm:
> Jaz bi kaij jed^Ö.«
»Na kaj pa ste mislili preje, na ko-
lodvorai?^
»Pozabil scan.«
»Eh, vi! Sicer se mi pa zdi, da pride
kmalu kalk Ikolodvor z bife-restavraeijo
_,-----— Poglejte v vozni r-cid.«
»:Ko pa nobenega /nimam —-------«
»Jaz e:a 'imaim. Tu öe, vzeiinite.«
Vzel seni vozini red v roko in fi:a po-
tcškal.
»Oho,   ta je debel   —          Laliko   si
orestaivljam, kdliko jc v njem kolodvorov
/ bifejciv!«
Odprl 'scm .via, prčcl IKstati v njcin in
v zdil in ill sem.
»Obtreh zjutraj pride na kolodvor.
Tega nc dočall^ann.«
»Kaiteni ikolodvor?«
»Terioki — — —«
»Ka-aj? Na kak'ro .pro^o pa ^le-
date?«
»Semle-------taki rumeni li-sti-------«
»Ah, ßfospod!  Vi potrebnjete /vandar
dHijiljo-----------Niti 'v voznew redu so ne
spioznate!«
»Rad bi poznail onega človelka, iki se
v injean spozna!« —1 sem 'ji irekel- d'vomecc.
»Menda ja, kot bi to bilo kaj poselb-
nejfa —¦ -- Dalite to somkaj — — Tukaj
imate! Cez 40 minut dobite ipriffrizok.
Vlak <stoji osem minait!«
»To mi dovolj-----------V teh mimntah
ise jaz vedno ma (kak način zanotim.«
»Torej dobro            Pojdeino ik bifeju
skupaj.«
Vprl sem brado ob dlan in zaivzcl po-
zio zapuščene isinotc. Jelena Nikolajevna
ir'ö je s si rah on l po^ledala.
»Kako da iste späoh še živ, \ri veliko
dete, ko ne razumete ničesar, iprid'elte
povsod prepozno iin zgiiibljajte glavo v
najvcöjih .niakai-kostili ?«
»Da, težko je Jiioje življeaije,« — setm
zašepetal s pritajenim plačcm v glaisu. —
»Oče ani je umrl, unati daleč-----------   A
tukaj so okoli ičloveka (]>ovsod nekaike slc-
v'ltke/in zivonci, in \ilaki, vse kiriči, beži,
hiti-----.........   Se  dobro,   da  sem •šel   z
vami -          ¦-«
»No, to ni nič —---------«   mi je rekla s
pomirjovalmini glasöm. — »Nič, nič, iinoje
veliiko detc. «Na nekak naičin že pridemo
na cilj. KJ}e--spite vvifcc: na zgormji. postelji
ali na swidnji? Uixim, (ki mi oxlstonite
spf-dnjo?«
»To se razume, da vam odstopim
ispoidinjo. Samo, da — že naprej se opra-
vičiim, da vas ponoči zbudian ¦-------—«
»Kako?«
»Padam dol, Poinoči se jaz vedno
obračajm z ene istrani tna driügo, in pri .tern
sc pnevaliin taiko, da bom padd čisto go-
to vo dol.«
»Jim-----------No, torcj dobro. Boste
spali tspodaj. Na melkak nacui to že iircdi-
nio-----------¦ Ah, vi islabotni stvor!«
V sali anc }c pogladila po laseh in v
iTionem glaisu ie zazvennila niatcnimska
.nežnost, isočutje in skrb s slabotnim.
V.
Se nikdar dösäej misemi potaval s ta-
kim komfortam in taikem minii, kot tedaj.
Počutil sem se kot malo dete, mitjen-
ček, za katurega «talno «krbe, ki ga nt-
pustc užaliti, katerega ikrmijo, ljubijo in
usoavajo. Moia vis oka raist, široika rame-
na in globok has me pri.tern niso prav nic
ovirali.
Moja sopotnica me je LspKwljala spat,
spravlja'la v red mojo odejo, ••ugasnilu luč.
kadar sein zaspail in zjutraj me budihi.
kadar ¦sino stali na kaki večji 'postaji, da
sem se mtügel napiti kave, katero mi je
pre&krbela s pomocjo sprevodniika.
Veselilo jo je, ko sem si zjutraj, kb
¦¦som se zbudil «am « pestmi izmel oči, ko
sem se pretegoval, kakor dete in ipömi-
žiikaivail pred s-ilno dneivno svetlobo.
»A, a,« -•- je dejaila maklomjono. —
»Naš dojenček se je že zbudil? Naš do-
jcnček iima tiiikajle že pripravljeno kavo.<
Bil som vend, da sem v ntjejj zbndil
niateriin'ske in»tinkte. M<o}a taška se jc
polagoma pnidružila k njeni iprtljagi in pri
vsalkem prestopamju lso jo prenesli že z
ostctlimi stvanmi in zavojčki. Jaz pa ;sem
še! löpo «dohno vzadaj ter sem Ki pažvi-
žga-val in sc ogledoval na 'vsc istrani.
Skrhna Jelena Ivanovoia je sla vedno
iiaproj, ozirala se vsaik čas nazaij in z ne-
(lnircim klicak:
»Alii ste tuikaj? Pazitc, da se ne izgu-
bite. Orem vam ikmpit pomaramčo; p;o(ča-
kaite tukaj, a bogiiedaj, da bi kaim od^ei
ikakcr včeraj, ko bi radi vas kmalu zaimu-
dii'li vlak.«
»Kaim pa naj grem,« scm odvraloal
užailjeno.
»No, vein, vein. Z vami niora ravnati
človelk kot z otrokom.«
V Odesi jc isama izbrala hotel, naro-
čiila zaune kopelj in cvsikrbljevala naÄc ztia-
monite večerjc.
In na parniku, ko smo odsli iz Odese
proti Sevaistopolu, me je apravljala v i>o-
steiljio in iko je i>opravljala odojo, me jc po-
božala po licih in ine skriivaj celo iprekri-
ževala.
VI.
Ko smo se vraoaili v Petrograd, seni
brzoiavil Pereptetoviu, da maj nas pride
počakat na kolodvor.
Izgledak) je to takole: kaikor hitro jc
v*lak obstal, «em skočil z voza in se vrgel
Perepletavu v naroöje.
»Plašč! Vzemitc si plašč!« -— je Qkii-
cala 'vzaiemirjena Jelena Niikolajevna, ma-
gi ba joe ise islkozi okno. — »Mari se hačetu
ipreliladiti? Taikoj vzamete plašč! Sicer
pa, kaiks.ua jc številika vašega telesona?
S postaije bom telefonirala doinov, j)a
bom, obeneni zazivonila še k vain, da vain
pripraviijo nekaj prigrizka — visa] nistc
od jutra sikoro .nioeisai* jedlL«
Presenečeni Perea^lctovov pogled nie
jc jako Taz/veselil.
Jelena Nikolajeivma 'je izstopila takoi
za" nctsačcni prtl'jage, držeč v roki dva za-
vojöka. Popraviki mi je kravato in pri
tern skrboče ispraševalla:
»Nistc ničesair pozabili? Jc drugi kk>-
hvk v tašiki?«
»Da v tašiki — ¦-------«
»Ali iste sipraviili 'vse 'sivoje knjige?
Imate wvojo ixilico?«
»Seveda, st^vedai-----------«
»No, menda bo to vse. Zaemikrat z
bogom.«
»A — —- — kiij pa prtljaga?« jc
vprasal Pereplotov potpolnoma zmešaii, —
»'K<je imaš prtljago? Svo^o popotn«
taško?«
»To je vse ipri meni« — se ie zasine-
jala Jekna Niikolaievna. — »Kje kc ho pa
om sami svia^il is svojimi stvarmi! — isaS |e
to vendar popobio dete-----------b! vse
sksupaj nekje izgubil. Poslala mil bom vse
Lskupa'j v starcovanje po sAroji pluS-
kinji-----------«
Penc(pleto\r je denial:
»Jaz scm znorel.«
B o ž i č n i c-a
Sveti večer, sveta noč
gresta k mam, trkata,
prvi v skrlat odct,
druga ixi v zvezdah vsia.
liozana, hoziana!
Beden je Betlehem.
taim se o polnoči.
v hlevu mix skunici
Odrüsenük Todi.
Hozana, liozana!
Joicf, MariSa ,vsa
srečc kar sitfeta,
Detc v i>leiruce brž
beta ipovijeta.
Hozana, hozana!
Angeles Mu z neba
' slavo prepevajo,
tiudstvm bodočnostu
eaist razodevctjo.
liozana, hozana!
V k)ki piistirökiov je
toliklo, tol.'ko!
Jezu5<3ktu v jaisilicali
belih VA Z\c naso.      (
Hozana, hozana!
•'¦•if-nr.vri' zorzut:
iSRBSKl   BOŽJČ.
Vide! so in srbiski Bažič iv Bački in v
^inborn. Pravosilavni bratje Srbi: öaist-
röki in vojalki mariborvsike gairnizije so lani
svečano po starcm narodnem običaju pno-
¦s!avili svoj Božie. Sprevod z godbo, tro-
jtentaOi. zaistavionoso, čutaronoscem, s
^iijemki in druglm kS,premstvoni so peljali
'to fradnji dan t. j. na dan pred 'Bot/iceui
Winiakc (božična drva) in a vozu, vpreže-
täni s sestimi billci po unariborsikili ulicali.
^'* 'k an jih so jczdili zraivon Srbov povab-
''°ni Slovenci 'in Hnvati.
»Hristos se rodi!« is mo klicali Srboni
^ božično vošailo, »Na istitio se rodi!« —
^ Tunn odzdrwvljali.
Castniki, vojalki, uradniki, dclaivcä —
r;'2inetanx po svetu, ikakor bi se v božični
"Ovi prcrodfili: čudežna imoč prešine njili
^Ursa, - iiiiiSli hitijo iz inesta od nunet n ill
JtoUurnih zabuv k pr-iprostim narodnim.
p-^icn'iin običaijem. Evo Lskrivncst niašega
'^-iča: drvio (badnjak .....- duja) iia ogn'ji-
^J iaslicc -- 'tolči orehe, ile'snilke, pra-
v'ti si pravlijice, iti k polnocnici, oüeir s pa-
ftoruU;, druga tiha imaša z božičnimi
^'Miiiini. To jc naš Božič, ki «Hi soäze v
IJLi! in Srbi — daleč od rojstaiega sala —•
so hotcli 'vsaj posneti svoj Božiič iz dcvnio-
^e no uarodinem običaju.
Pp.pnxsti narodni obioaj zmagaiije u-
"vuiy ikiuHnro!
»Običaji od starine, štit so jaki do-
niov»ue!«
Srbski cerkveni obredi, kakor tudi
n5;odni obicaji, so zelo eereinonijehii. Bo-
7-^ni obrctli pričenjajo na badnji dan, na
^lniict) aili badnjak. Ko-t je nam sveto
^j&ično drvo (ali »čuija«7). taiko ijeSrbom
pidnjaik; ki radi toga innenuijejo daln pred
^žičem badnji dan.
Na badmji darn ere druz'nia v bližnji
|'"id. kijer vsečejo baShjake (drva, painje.)
LVjiiuL ostanejjo gospoidar, göspodwija in
^'ni, ki imajo posila z raznimi piripra-
|11' za 'veliike praznike. Med >tem iko <sečejo
n'^nknke, prepevajo raziM božtčne pesini,
* savsOar (si spec z giuslami) jih spreiiiilja.
'iidiij'ikc pojijejo z vinoim ;n potnosijo s
^uii, j)r(>sec pri t&m Bo^a, naj poMe dru-
'«> let-o bolje obrodi.
Proti večeru prapeliejo baldnjalke do-
^'¦'»¦v in pojcjo: »Rodžestvo Kristovo« —¦
l^avi'jo se pred hišo, kjer J-ili čaka Krospo-
^\ ki sann pasežei v lxxsein, vzame bad-
^fike in }ili preaiösc \r liiso. — Pri tern tri-
;r<U oonavljajo isto pesern.
Ko pnižigaio badnjaike — pazl gospo-
l->'. kol'itko isiker lodileti, da more potem
^'i'Oikovati: ciiniveč isker, temveč poro-
^'. porok, ipomnioženje žiivinc in srciče
"('^e pri luiši. — —
Nato družina isede ik večer;: kd obstoji
]>- &i\»n\) pojstnih jedi. Na isinedi nuize .ie
plu]elica 7 dnedioni in belo oeibulo — po-
e^' je iK)ložeai »božični kolač« — pri teni
:('°rt »božična sveča«, postavlSena v sko-
\^oo q>olmo žita — okdi in nkoli mi so
^¦ninnre kosare, pre^^^ol'VL-'io z orcjlij,
^iiilki,   stivami,   'hmSkaimii,    jaboliki    in
Pred vecer}o frosnodar itnoli »oče
Juš« — Visi idrugi za njim. fiostwdar da
[¦'^m znsamenie, da vrs! po'&cdejo — in
^feceTiniTo. iPo kioracani večerji vzam-c sro-
sö(V^iar šriri «rehe tm ijabolkc ter (jih Q)onne-
6e v štiri kote sobc in fovori: »Vo imju
Oca i Sina i Svatoga Duha!« Nato poino-
či kcs čebulc v /nied in nazdravi sebi dn
doinu! To (store visi ostaü.
Na oPTijiaou krori badnjak — cikoli
n.H""' se greje dmiŽMia. Miirno plai>oki
bf.finjak in poje svejo božično peserni. Ob
mjem si pripovedujefjo zpodbe o jimakäli,
ki so nrdivali pctoike krvi, da so obranüli
vero in dom, ki so use tatdi zbirali — v tsto-
hitjih turšlkcea «ir/enjstva — 'Oikolii bad-
-njcJka» ob -offiijišču — mjih cdiiiein zave-
iišou, ki so nejfoivali in oliranüli narodno
trad.'icijo do daniasnji'h dni üsvoböjemila in
njedinjenja.
Celo noč pijejo kavo, tudj (kvartajo,
jaduieio se: »Božiču se veseli i ptica u
gori I riba u vodi!«                   v
Tako je do polnočniice, iki sio vrši s
svecainHiii in dol^inni obredi do jiitr-a. Po
pclnočnici ßrredo k soiscdoni voscit vesele
ipraz/n^ke. Kdor v tein jutrii pride prvti v
kafco druffo liišo, — j?a imajo za »položaj-
nitka« in k:i zadržiijo oeli dam pri isebi, da
je deležem vseli idoma'cih zabav.
Najvočje veselllje (itnajo ž njim, 'če je
mladenjč. Ce je pa položajnik ižemsfca, pa
niainje. Stara baba nosi nesrečo. I'redno
se Mrne i)oložaijni)k d'omov, prejnro leix>
narr ado.
Z isikraini badnjaika zanetijo droigi
cc^esnj. Na ražnju peoejo prašiča, okro«:
katere^i paiejo, plešejo ter strfclljajo i>r.c-
ko n-jeKa.
»Bez pečenice neina    Božiča!« Pu-
uosiio 'Se ozira gioispod-ai' po mal Hi juna-
kili, ki se, dasii komaj puäko nosijo, že
urijo. da bodo nckoč tudi oni vrli bori-
telji za »krst častnJ i slobodu zlatnu!«
Pri obedu je miza preobložcna z raz-
novTS'tnimi jedili, kar ijih liiša premare'in
'kuhai\ska 'spretnost g"osiix)din.fe. Meso,
pecivo, kolaci, a nad 'vseni ikraljuje ]>eceni
pj'usie, ki pride tudi na mizo. »Božič je
Božlč, a peclvo mu je brat!«
Po ivGiičanem obedu prinese gospo-
tl'inja \'e[rko no^aOo »Česnico«, v kateri
je zamešan duikat.- Od česnicc ;porazde1i
\sem enake dede — le en ikois ostane liiši
in drnjfi za ^osrte in jw)potni!kc. Vsi rado-
vedno u^ibajo, Lomijo svoj kos tin iščejo
dukat. Srečen oni, ki }?a dobi! Ta čuvii
dukat kot znaik sreče; še večje veselje
je i>a, aiko je dukVt -v ikasu, (ki je nainenjen
nisi!
Pni Srbih trajajo prvi hož.ični praz-
niki zapDredno tri dni. Ves fa eas ostane
miza nepospravl'jena in 'vedno obložena z
jedili.
Prašičja glava se -oJrran-i do Novejya
Icta ali »Malega Božiča«. Tako je enk'rat
bik) in »tako inora, da bude i sada!«
»Bolje, da selo propadne nego u se-
lu običaj!«
Božič je tudi pni Srbih velirkd dru-
/.iiiski praznik, ki ne^uje družiiKS(ki cut in
spaja druzinske ulane v niedisebojni lju-
bczni: to je v oni sveti b'azenä noči, ko
se ztfanejo vsa zalkrknjena area, ko se pro-
pali sin waca Ik dobrim verniim Parisern,
na SvTto Rojstvo, ko pnidejo (.k maši tudi
oni, ki čez leto ne liodijo. To je o Božiču,
kateremu so daii Srbi toliko iepili prisilo-
vic (ipreg-ovorcv)! O Božiču, fci čudeže
dela!
»Nad Božičem Božiča nema!«
Mir   Mudem!
Nad mesti šumcčimi, nad vasflö
anjjeli zlatih ikrill plavajo,
z zvezdaimi ise poiffrarvajo
in trosijo mir na zeaitlio.
Iz v;feoikili lin, vsedaJ^nih Hi
pesmi božicne ßlasijo se,
•v doišah sptomini budijo se.
vse artstt hite do višin.
In srea vsa lahkih so ksril:
prri zvezdah to noč ivia&ujfeio,
v iiebeslh >s Ikrilatci zboruijeljö,
fco Mir se .na svet Je rodjji.
-HENDA:
DVANAJSr AP0ST0L0V.
v Bilo jc trlsto let pred Ki^stusovim iroj
U*\!?ln' ko je žiivela main, Iki sjc imeta dva-
j-j"^ sinov; bHa pa jc talko nbo)?a in v
Vjr^eh, da HiLfvedela, kaiko na.j jih preži-
y Molila «je vsak dan, da naj ji ,|jubi Bok
•-,, elü da bodo njeni isinovi z obljubljenim
r^er/;.!koni po zeni'lji hodiili!
^   Ko pa je bila beda vsak dan vesija, je
ij^f '*\\ enejea za drugjim po svestu, dla si
vJj L ^'iizit ikiruha. Starejši ise j€ imeno-
n|_Peter; ta je šel zolo dailee in dospel
,^;'eliik giozd. lskal je izhoda, to da ni j,ra
\te^ in jc zašel vedno bolj; costal je »tako
)^.en' da se še jedva še diržal po (koncu.
l4^aclnle Je postal tako slab, da je moral
,\ m Je sanro še   čakali,   Ikdaj   nastopi
. . Naenkra* jc stal ob niem mal cteček,
-',Je bil yes v sijajtt in rrijazen   ;kot an-
I Otroflc jc zaplosfeal z .ročicama, da se
je moral Perter ozreti in pogücdaiti vanj:
Otnok je vprašal: »Čemu si ta^ko po-
frt?«
»Ah,« je iodffovori-1 Petetr, »po svetu
Krem, da si prislužim svoj kruh .in da vi-
dim obljubll|jencj?a Odrešcniika; to je mc«ja
najlx)Jj \iroca zeilja.«
Otnok je dejal: »Pojdi z menoj. Tvio-
la želja &e bo izpolnila.«
Prijel je nbo^c^a Petra za ndkav in
X'd je peljail med sikalami v veliiko viotldno.
Ko -sta prišla pa je ziatfledall Peter, kaiko
jc vse bliy.ca-lo od "zlarta, srebra in dragu-
ljev, v sredi pa jc stalo dvanajst zibelk
druga pr.i driiffi.
An^el jc d,ejail: »Lezi v prvo, zaspi
majčkeno in zibal te bom.«
Peter ie uhcgral in. anjröl mu le pel /in
t*a zibal taiko doiltfo, da je zaispal.
In ko je spal, je p.rišel drusa njejjov
brat, ki #a je q>rij>eijal ang:el varuh in ga
zozibal, da je zaspal kot pnvi. — Tako so
pdšli še vsi ostali po vrsrti, doikler ni le-
žaLo d/vanajst brastov v   zibelki in spado.
Spali so eeliih tri sto let, d.o tedai, ko je bit
rojem OdreScnik. Tedaj so se zbudili in so
živeii ž njim na zenilji t^r sio bili nje^öA^i
aposto-ii.
Prevedel France Bevfc.
Ob tretji oblefnici Cankarjeve smrti.
flli ne pride nekoč, ko bo odprl srea topct pomladanski vcter, ko si bodo
obrazi cnaki v veselju, ne v bridkosti, ko se bodo ljudje pozdravljali s evetjeni
ovenčani in z glorijo ljubezni. «Kako je tebi brat moj, ki si mi bil brat v bolcsti ?»...
Morda jib bo še nckaj, vsaj nekaj, ki" bodo dočakali tisto blagoslovljeno uro. 0 da
bi bila med njimi tudi ti in jaz !                                            Ivan  Canka'r.
(Pabratimi.)
V sveti noci.
Oči s/o irrtoje vid&ti Ž€l!ule
tksto noč, ki «o po ni>ej dirhtcla
kcrprneoa ljuidsfcva dobe cele.
Kot itajini lek za tajne bolečine
ustne bl jo rade cikusile,
da Krenikoba prejsnjih dni fill mime.
Sroei po u}ej bi lepši sen za&nulo
in zai>elo, kakor ni «e petje
\- nasih logih nikoQi čulo.
Prisla öe res! Z ufoazam eniiin samäin
težkih saaij predrla je oblafce:
»Piiij!« In nijem, da se ves omamim
Srce je anoje kakor ojponj' vroče.
ABi pesaini, kakor sem 5o mjisliil,
tiste pesmi peti n,i moeoče.
Sitvin   Sardenko.
VENCKSLAV BELK':
Humor in humorist
»Ni slajšejja občutka od one^a, ko si
priž^e alovek po ko,nčanem obedu ciKare-
to, ijzpije kozarec vina, posrka slednjiič
sikodelieo erne kave, začenši s isvojim so-
miznikom v ..pospesitev prebave ilahek, a
zaniniiiv pog»o>var brez posebne pazijivostii
na lojriono zvezo misli in njihOive noopo-
rečnc zaMjuükc.« Tajko i>ravi Feijycl.*) So
pa po obedu tudi še dru^i priijetni obcuöki
in dirugačnl užitkii zadiovoJjnosii kakor
tak lahek razgovor; kajti na siveitu je ve-
Liikct takih d/judi, ki nimajo zabaivne^a so-
lnizn-ika, da bi z njim polk ram ijal-i, a so
vendar ij)otrebni «razvedrila po dowse-
uein delu in ¦kioneaiieiii obedu: tak uži-
teik, poln inrijotnili občutkioiv je ipr.ijetna,
zabavna iknji^a. —- Po obedu je naš duh
prelen, da bi se dviiKiiil v kdove ikako
idealne višave, da bi se peeal z ^visokimi
mislimi; šc nikdair nisem pri obedu aiH
pa takoj po obedu prebiiral Zupancieevih
poezij; pač pa sein ob taki prilikii vzel
rad v r'dkc ka'k.o lalnko berdlo, kako hu-
moristicno knjiffo, kakeir je n. pr. Feigllova
»Tik za fronto«, in z uživanjeni smešnega
še nckioUiko positregel svoji (počutniosti;
k j>t)eutmoistneniu uživanju pništeva nam-
.rce zadicivoljniois.t nad smešnim in snieh
ne samo Kant, ampak <tudi sv. Tomaž A-
kvinsksl. So na svetu — iljudem v nad'le-
go in nadjlcRio-neprebavlflivi hipohondri,
neznosni čmcrneži, (ki sovražijo smeh in
humor in prezirajo vse hunioiriistiicno slov-
stvo. A noirmailno razvit elovek čuifci na-
ravno potrcbo do veseilja in tudi do sitic-
lia. Ncpresitana dusevna napetast de«luje
na človeka zelo utrudljivio; iod oaisa do
časa je treba 'razvedrila in irazbremörnit-
ve duha; to irazhrenienitev lin to razve-
dri'o ]>ovz*roči na/jlažje in najboUj učinko-
vito istneh in humor; to poudairja nnodra
Aristoteil in v tej miisli se striixiia z njim tu-
dii vclvkii Aikvinec. Ni-ti z eticne^a niti z
cstetičuo-Jiterairneffa stališča nismo vpra-
¦vičciii, da bi pravi in zdiiiavi humor, zmc-
rcn .-in dositojmi smeh — kot posebno in-
tenzi'ven izraz pocutnc zadoivoiljnosti nad
smesnim — ptrez-irali ali zamotali.
Vprašajmo se pa, ikaj je huniar in
Ikdo je humoini'S-t. Naj navedem v odgio-
vor tucnijo literarncffa estota Oietmanna,
ki je priznan strokoviijalk v splošno urnet-
niški in poisebno >v islovstveni os/teitiiiki.
Humor je v literairnem in estetičnem
pomenu besede srečna all vsaj posebno-
vr&tna me&mica nasprotiijocih si čustvo-
vanj in naziranj. — Humorist je c'ovek,
ki ßleda svot dn živJjen.je v smešni iin res-
ni luči, z zaničcvanjem in soenstviavanjeni,
z radosftjo in bridikostjo, s smehom in sol-
zami. z optiiiiizmom in ])esimizinom, s
kriticninf očcsom in milim inosrledom —
vse obenem. On se neumnosti z ladikoto
smtjci, a je ne zasrnehuje; če se sinoje ob-
enem tudi samemu sebi; v noiumiositi vi-
di on dediščiino vseh ljudi in spoznam,
da je tudi sam podvržcn vsem eloveškirn
Silabostim; on bedaika sn'iesi, a ^a obenem
ljubi; vsmeije se lyedaku, ki se mu smili.
Rodavitiva tla, iz katoriili najlepše poj?anja
humor, je dovzetna, mehkiočuteča duša in
nc piovsem jasno in ostiro zanisano- sve-
tovno naziranie; 'temieljna podiiaga luunoT-
ju jc značaj ki druži »vobodno duha in
s4obino eustivovianja. Pravi 'hiiinicmust s
nristnim humorjem sö zaiveda, da ima
•/ivijenje dvo plati, iki jih lie   možiuo tudi
1) Stir. 67. v Damir Feigelovi knji-
ffi: Tik za fronto. V LjubUani 1921. Za-
ložlita Tiskovna Zadrujra. Ta (knji^a. ki
je dala povod temu čl.anlkti, je na pnodaj
v knjjgaa-ni K. T. D. v Oario*.
istoeasnio z endm po^ledom premotdti;
on ve, da ni svetla sfcran sveta, žiivJjenja,
eloveka ruikdar brcz senee invc tudi, da
je enostranicst tako komičnega kakor tri',-
ffienejra svetovanja, nazi.ran.ia, ublazenja
zmožna in potrebna. Humor siear rad
poiiiižujc, ka-r je velike.^a, a ne zafto, da bi
ie unieij, ampak zaradi tejra, da bi resni-
ci na Jjiibo poudianH tudi to, kar ije na njeni
poleR vcličine smešnefifa in maJenkoistne-
ffa; ravno tako tudi ipovisuje rad, kair je
niaihncffa, nc zato, dla bi je ikot cnalkovred
no vzporedil z velikim, ampak zaraditega.
da bi resil to, kar imiai Ikljub ma'enkosti ne-
kolikšno poinembinosi. Soveda se mioirajo
tu nasnrostva lcpo spojifci in se v m^dza-
jemni nmerjenasiti stirniti v upostesvanja
vrediiiO urnetnižlko cnioftnost,-
A'ko s pazljivostjo prebiramo humo-
reskc »Tik za fronto«, spoznamo, da sc
nam v Feigelu «razodeva pravi humord&t,
«kakor smo ga zgK>raj označili. Vzemimo
rj. pr. konec pnve in zadnjc hiuwareiske:
»Zadnji vilaik« in »Štaijersiki prdudiij«, pa
bomo taikoj čmtilfi mešamioo nasprotujjočih
si čustvovanj, bom!o cuti'i radios! in brid-
kost, smeh in veselje, bomio čutili mohko,
sentimemtailnio dnševnast, bomo čutili bis-
tvo piristnega lunnoirja in značaj \yaratvcga.
tiuniiorista. In če pirebiramo vise druge hir
morcLsIke, bomo videli, -kokso se liumarist
Feiges smeje drngim in sainemu sebi, kr,i-
ko sfočusitvuje s 'tistimi, iki se iijm iimsmehu-
je in ikako ljubi tiste, ki jih kairikira; in
i sire came precej bedalkov, Ika'terim se da
| od sirca smeje in skated se njemu v srce
sn.ilijo; v najbiol'j žalostnih položajih mu
vztrepetaiva smeh na ustnicah, a ce hi je
ne prikrivaJ, bi videli -tudii, kako mu vz-
tfepütava solza v očesu. Medtem ko vridi
in čuti cnostranski pesinidzem samo giro-
zoto <m sfrrahoto vojsike, gleda on s svo-
jim drugini, optimističiuini očelsom tudi
(komiično in smešno istran vo.Ks3^e.
Od »Pol litra vipavca« in do .tja uiot^j
»Tlk za fronto« je pot napredka; »Misite.rij
fiBtite« je fantovskemu ik-oniiku vrisniil pe-
ča-t moškega humoristia, Ikljub temu da tu-
di tu iizza fronte še prav lnočno diši po
viinu in še 'krepfko doni odmov «kviar.tinič-
kov«, pollifcrov in litrov, zaü dai je to za-
res realiiističen vzduh pijače, ki je prevla-
doval na fronti in v ozadju. Upaimo, da se
humor ijxocasi emancipira od tega previla-
du}ocega, zoprnega vinslkega in tobačne-
ga bezniškega vzduha. 'ker začenja nepri-
ietno. učinkovati na zadosv:oljntost razpo-
iožeuja. če predolgo »trpi; čloiveku se na-
hoče isvežega planinsfkega zralku -in nairav-
nega znijenja, iki tudi ni brez humarfcu
»Tik za fronto« je poll napredka: »Misted j
kiorak od komifke v smori proti humorju;
Fc^gel ikoraflca navzgiar iin sc poglablja na-
vznotr-aj. Kaj je (kioniilka in ka'j humor? —
Koinika je dobnodoslo in ipresenotljivo ra-
zodetjc nedolžnih bedarij; humor je pa
z zmerno primesjo »resnosti oplemenrtena
komiika. Koinika obrača samo pozofrnost
inisflii na nesoglajsja v življenju in svetu iw
se jim lahkonHselno smeje; humor pa dru-
ži s pozoniostjo misli tudi čustvovianje srv
ca in iz njegovega smeha odmeva globok
temeiljini zvok ljubeznn do dobrega in u-
siniljeivia do slabotnega. NokoHko prekrep
ko marda, a praiv nazorno bi oznafeili oba
takole: Koinika jc ikleipetasva žeuslka, ki je
birez čutečejja »rxa in se nepirostano sme-
je; — Humor je inož veselega zna'caga. pri
sirčnega kmclKi, dobrega srea, ki se vse-
niu .siveiii sineje in ves svet ljubi in (kate-
remu se ves svet sineje in ga 'tiidi iljubi.
Kairak'teristicen nedostatek pri komiiki je
n.cdtcstirtck medseboj:ne (lijubeznj med njn
in svetüin, kar je p'emenita    potcza h\i-
mar ja. Ne samo čuvstveiK), ampak tudi mi
selno je 'komiika bo1j plitka, humor bdlj
globok; pni humor ju imamo vse boJj bo-
irato in »selno in čurvstveno zivliemje kot
pri komiki, pri iijem čutimo že plemeni-
tost chilli» in »rca.
Dobrih humoristov innaino malo; laz-
je je biti dober pripovednik tot dober hu-
morist. Fcigd nam obljubJja takega moža,
k«o iskra mis'i in toplo.ta euivstva docela
ož&vi tin obvladai vse njegove humoreske.
Dandanes se še rad igra z zuiianjinii e-
ickti besede in situacije, drapira sivoije hu-
uioreske z raznimi salami tin domLslicami;
to pia razeepi cnofriosst in strujenost gkw-
uega hiunorisitricnega efekta v razne sprc-
mljajcče tkoinične vtise; smešno ,razpolo-
ženge se ob tern sicer ninoži, a inDeirzirvnost
sue tematienega efekta ipri tern slabi. Fei-
gel jc Rid, da se urn poslušailci nepre&tano
smejejo, a in or da bi bun boljše, če hi h ra-
ni] eneirgiü) snicha pri svojiih posHisaloih
za sumatrični ¦intenzivn-ojši izbruh. Siccr je
to zadeva osebnega nazinanja, razpojo-
ženja: Dc gustibus —.
Kaikor nain prica fcnjiga »Tvk za
ironto« je Feigelova najboljša priliodncst
v duhcviti satiri in fini ironiji, iki j>:h p'o-
leg drugih elemeiitov komike in huinoila
»a>ko virtuozuo obvikida; tern drvem naj-
odličncisim straneni huiiM)rja naj bi po-
svetil &voje peiro, cetudi zaiienwi pri
tern dnge manj vredne hunvoristične in
ruiničnc iuoniente. Označimo na knit-
ko sati:o in ironijo: Satira hoče mašeeva-
ti zaljeni ideal v imenu vsega (resiLičnega,
dobrega in lepega; tot sw/io orodje v-
ncrab'ja pri torn žcilo zasmeha; z zasme-
lioni kižnjivega brani resnieno, z zasmc-
'loni slabega bvani dobro, z zasmehom gr-
Jega brani lepo, z zasmehom razikcff.i
orani veiiku. ^atrrik je — idealist. Ironiia,
ki uovdaria nasproitjc tega, kair lioče v
resniu pjvedati. je važem element satl-
vc inia i1/a nidi samostojno vehja.vo in
vreduost. 1/a Sc encga važnega elemcnta
fmmorja nc sineino pozabiti jn ta je karika
tura, ki pn-irava in paei posebne znaeil-
nč lastnosti. na Jta-tere hoee posebno o-
Doz./ivi in iili zdo kreplko jx>vdariti: Ce
kankanira s luuikiranjeni, pretiiravanjein
/a>nioliiije. e kircpaik i>ni]^amoče'ik sutiri;
vendar pa ima tudi samiositojno veljav-
iL'jst brez uainena zasmehovanja. (Smre-
knr pač ni hotel osmešiti s svojimi klaisie-
mni.i karj'kaitiiranu Cankarja, FLnžffarja,
ZiipunCiCa, Jafcopiai, ampa(k 'e krepko
izraziti njih posebne znaeilnosti.) — S
tOi>iiin soenstvovanjein nam karik'ira Fei-
yjel v prvi humcresiki ubo«:o vojno fja-
karsko koniskio paro. Fina .satira je »Kon-
centraeijako Uibodsee«, <k\ ošvrka »sl\irb«
civilne obla&ti za vcjne be«:üncc; »Pa«ji
dan« je siitira na račun vojiicKa rdkiru-
tiranja ixsiov; »Vojna p.rikulia« je zbirka
zamiinivili kanikatnr posebnovrstnih voj-
nih žrtev; »V gestih« rdše s strupeno ko-
nijio ii\ Svrka z bieem satire lrcože »vojnc«
¦kuliaii-je; »I'^roiilalksa« je fina satiira .....pol-
na bridike ironije na .raeun .jMCtirancKa s4ra
Uti pred -cikuzerJicm; i. t. d. Ker ie bil nas
naiuen spre^ovoriti lc nekaj splošnih, na-
čuiiih besed. naj si vs-aik isam zase anaMzi-
ra in defmdraj posameznc humoreske, kar
mil bo priietmo, zabavno in ztinimivo delo.
Ker tfovoirimo že o knjiwi »Tik za
inonto«. lnoramo s posebno pohvaJo po-
vdatrjati, da se Feigeik>v humor drzi mej
dosfojnosti in sj>odK>bjiosti; videi in slišal
je tarn »Tik za franto« veli'ko taike^a, kar
bi malenkostne in tiiizikotne liudi dražilo k
rez^ctanju; on pa ^re z mclleaiijem in
preziiirom mimo; koimii da inn zaplapola
veasflh nckaj v -oeeli in zai^ra nckaj kraj
ust, kar nam lizda, da bi kihkio jjovori'l še o
vse dru^aeih reeeh, o katcrih }k\ rajše
mo!6i. Povdarjati moramo, da trivialnost,
lasuvnoS't, poltentxst, — eemnr se svet si-
ceir tudi smeje,          je vse nckai driiKeKa
kot humor. Tega .se Feitel zaveda in za-
lo njeRX)v humor nc nosi 'trstejra zakxstne-
ga jfcsik »ktcIi in smeh«, katerega' nc
pwodajajo- po grošu saino Nemoi, Mad"
žaipji in Lah'i, ampak zal tudi Sbvenci že.
V fornialiicm o/iru je treba pavdar-
ja/ti, da ijubi pmvi humor iuiraven, pri-
mi>st, ncprisdljcn ikoirverzacijskji ton, na-
\adno pnii^vedovalno govorfk). Nem-
.skega liuinoTiS'ta Sapnyrja sky svoi čas vi-
so'.\:o eenili, danes beremo z uzitikom le
nckatcre njegove stvari lin to &o liste, ki
so pisane v neprisiljenem jeziku, vse nje-
gnwe ieztkovne in stilKstične igiracanje in
mnetnije so nam dandancK neprebaivne.
• fz lastne skušnje ne vem,"a pripovedu-
ije se, da jc tvečii onžiteflc F-edgela pdshišati
¦kakor öitati. Kje rtiči vzrolk temu? V diru-
/h\ in "razgovoru iev i>ri ipnipovedovanju
je njCR'cv iezitk nai-aven, iv knjigah pa eu-
iiuo in \ it'aio, da se prcjveč trudi, datu
^v<"':-ü]nn liriixvvediOA.'Ui.il! in stiijzaeiji hu"
m.<>i!'siiCcii znadaj. kcai' ga neliote in nc-
vede zadeve včaisili v prsiljeiro manriro,
v ne-naravno umotničeiiiost, v ]>reračuinje-
no st.iüzvicijo. Kako lepo i;jni'sr;čiiio hi ne-
pri'rriljeiw niiraviro ;piiip-civcdujti Murnik!
Je res, nekateri \ poštevajo tudi huintjr
bo>ede. a to je brez .stable in pr.istne ve-
Ijave, nokako diiblc-zlaito; prrstcn huincr
trajnc veljave in vredriosti ostane k- v du-
lui; humoir forme in besede zbledi, danes
ga čJisJanio, jutni zavržemo, humor vsebi-
n.e yzdrzi. Feigd Biina dober pripoivedo-
valni 'takiit, ee ga povsem obvaruge pred
umctnieenjem, — kar dopade le nekute-
riin, — bodo iniclc njegove liuniiOirasike le
se veejo mikavnost in pmjetnost.
Radi bi bra'i eii/krat iapod Feigelove-
ga peresa zbiriko humareisik. 'ki se ne pe-
čajo nrti s problemi, nifti z gostiJno, niti z
mestom, ampak z našim piniprctstini ljud-
^ivom in njegovim svežim, sočnim, na-
¦ravnim življenjcni; on bi nam iz teh mo-
¦tivov mogel ustvariti nckaj zaires lei)ega
in zaj'C'S smešnega.
Fasti rčki.
Sred tihe noči,
ko sJadkio vse spi,
so rogoai trobdlii.
pastliirčke budili,
'krilatci reseU
so isJavo ziapeU
sred ti'he oioči.
Pastirčkd üe-z lKhlje
gredö dobre »volje.
Kaan nekd, hitijo,
'kaiin iielki bežijo?
Tija k hileivcu, k MaTfiji,
kjer Jezus pri nji
že v ^aslih ileži.
In vsi Trie so KraJij
l)red miega popali;
so fciidi- ovčfice
skloi^ile glawce
in kratke oti.
'Pastiirčfki stoijijo
in čudom strmnjo:
Kaj tu se godi?
________________ (Po starem inotivu.)
Nasa   z a J o ž b a.
Odkar snio odlrgani i.oiiiyeno od bra-
tov na oui strani, moraiiio dtä nehole tudi
v drugih ozidh isvojo lastno pot. Sko-raij
pod niiilijona nas öe in le si-amatol» bi bilo,
da hi ta najzaveduejši del, ki je svoje-
aisno t'voril najbol'jsi ikiijizeiviii itirg Slove-
nije, ne diha' samoilasitnega književnega
življenja. To pa radi 'tega, iker se iknjige
čez mejo dob-ivajo le z ve».ükimi ležkoča-
n.ii im so zelo draige, ker so iljublj. knjigo-
tržei že znova podiražili iknjige za nais za
WQ%. Tudi bo ]:irevoz knjig odwsien
vedno le od dohre volje vladnih organov,
ki že danes gledajo z neljubim očesom, ce
prihaja \eeja > nmozina knjig ma Pvi-
n.cirsko.
Zato je bi'la nuijna polreba, da se pni
nas ustanovi zak)/ba. iki bo lirnela izrečno
samo ta namen, &d preiskirbi našo dezc'Jo
in ijuds/tvo z d.obrimi kujigami in zadosti
vseni kniiževnim potrebam.
V  ta namen   se jje ustanovila   »Nasa
zalložba« v Trstu, ki s.o ji ikiiinovali in jo
vodijo nasi najboljši delavei.    Namen   in
pomen te zalozbe je po gorenjili besedah
že znaii in ga ne homo več na diolgo raz-
kladali.    »Naša za'ozba«   je že pričela «
svojim dc'oni, okrog iiuovcga ikta že  izi-
dcta dve knjigi v leipi opremii, kot n/i inoir-
da izšla še iiobena slovenska Ikn.jiga.
Prva knjigia je »Pilebanus Joannes«,
roman Ivana l:regelja, v katcirem opisuje
zivljenje in boje tovlnwnsikcga zupnika .Ia-
neza Pioitrcbnjcža, M je živel y sirednjem
vökii, opisuje (edanjo dobo in kngo, ki je
divjala po Tolmiuisikem. Knjiga je pfisana
s silno pkusiti'ko. nameujena je intebigenei
in le m-iejšemu ljudstvu.
Druga knjiga je »Fairacwi«. Talkio se imc-
nuje zbirka ivo'velic in ertie Pranceta Bev-
ka. Cinoza svetovne vojne se zrcali iz ve-
čin.e teh črtie, ki iih je Mustiratiar izborno
i>ogod:l v svojiti vinjetah. Osikile črtice
razglabijajo druge zannmive pnobleme.
Ncvelie in črtic je.petnajsfrt slkrbno izbra-
nili in pripravijenih.
Tretja kniiga hodo ilus-trirane Orad-
nikove »Srbskc narodne pripövedke«.
Ko knjige izidcijo, sezito po njih!
France Bevk: Pesmi.
V   (io'rid    so izšle   za liožič   pesmi
Franceta ikwka. V petih dcCih je namizai
malo süe/vilo dobro izbranüi pesmi, iki iso
urcjene ndkakto IkranologLčno, tako kot lso
nastale, kakor se je pesnik razi\rijail. Ta in
ona pesem n:im je zitaiia iz prejsnjega na-
titsa v »Dam in Svetai« samo ])o srvojem
naslovu, dirugačc bi jo ne "siK>znaIi več.
Pdsnik }o je prdlil v drugo formo, zim-
anenjc, da ni bil zadovoljcn s is\rotk> mktdo
DOtiio, ki je zämiettovala obliko »in se po-
vračg. nazaj. kot mniogi izTiied i>esnik'ov.
V tpr'vom delu so petsmi tiste dobe, iko1 je
posivečall pö^riik sivoljo pozoimoist j>olju,
lrasiüii döinaciim (krüjem, Bridoim in tudi
Tolminiskcin. iPortem (v II. delu) ga ie za-
miiniada priroda, ki »ji je vdahnil isivojega
čiiv-vn, čc ni pirytil gob iniprcsijo: tudi
•socialiiin ie tu ipa taim, ičiute-č z zapuščeni-
nii, zavTŽoniimi: ta m ana pe.sem jc ra-
zitmljiivu iM>pohionia Ie, če poznainuo
nesnJIIcoro živiljenite pobližic; vrsta oesmi
k.1 iHXS'vecena v< frii: zaduii del-ima isa'ino
m'-:>boko občutne kratke Jirične petsmicc,
ki' zaklijuoujego zbarko. — Knjiga je lepo
opremljena, tiskana na ikrasmemi papiirjii.
Ilustriral jo j'e» France Kralj. O teh ihistra-
cijah piše dr. Fr. Stde v »Dom in Svetu«:
»Polne poczije so risbe k Bevko\im
pesmini, ined /katerimi ise posebno odliku-
jedo »Življenje trpljenge vsepousod« in
»Moje <srce sikrivaioisti iiosi«. Uneanni stjl
je ijsfti kot pri prejšnjih njegovih ihistnici-
jah, sa.mo da je cms two prežclo vse aijc-
gove koiupozicije«. — Knjiga isci dobi
pavsodi. -- Stane bras. L. 3.5<.', \'ez. L.
4.50.
Miadika 1921 -1922.
»Mlad'iika« stopa v svoj novi letmik.
Zadtriji avezek, iki bo obsegaJl poieg drugih
nxdenlkosti obširne ikonce povesti »Vam-
pir« in »V SinrUnju,« se itiiska. Uredmštvo
•si ije v polni svysti, da ie dalo vse in še
¦innogfo več, nego je 'loini obljubilo, zato
stoixi z jasniau Oelom z novimii obljubami
v novo leto, ker je iprcpričano, da sjih bo
lahko izpolnilo, morda se lažje kot laiusiko
leto. Vemo tudi, da misnio bili vsem i>o
voilii, eki si jc ta in oni piredstavljal »Mla-
diko« drugačno, kot »je bila v reisnici. Tern
nikiikoir nc zamerimo. To je 'samo zna-
menje, d^i ima naše sironiašno s.tanje to-
lrko potreb, ki jam neianoremo vsem lukra-
tai uistrcči. Ali tudi: Ne inioremo streči sa-
mo eneinu, iko bi potem stoteri drugi osta-
li brez hranc. Urcdniistvo »M'laiclilke,« to je
dobro, da povemo še enikrat in še stokrat
malviari — (ima pried očini :\^se one potrebe
našetra Ijudstva, ki jimi nd opomorejo že
drugi; niisli ma ma&o intelägenco, na
naSqga Jvineta in delavca. Ni vse za vsa-
kega, a vsakido naj aiajde v »Mladiki« me-
kivj, kar ga najboBj zani/ma, četudi ni v.se
umerjeno po njegovemu okiusu. »Miadika«
mara biti naš družinski lcpoisloivni in po-
iioni list, obenein tudi kultnirno glaisilo, ki
naj podaja maši intc/ligeinoi in preproste-mu
člofvoku doviolj zabavaiega in pomonega
gradiva, obenem pa nas orijentira v ikiil-
tiMiiein io ikiiiiižavnieni življeniu naših bra-
tov in drugih narodov. Kdor misli, da mm
tega ni treba, blagor mu! Kdor pu ve, da
-ni'oira biti, če hoče, da |je ^lovcniski inteli-
Kcnt, orijenitiran v torn zmi'sk, bo našel \r
Listu visaij glaviiJičrte za sivojo orijentacijo.
Paic ise bo »Mkdika« v prihodlrDjein
letu sprcmeniki. Izhajaki bo saino enikrat
ma mesec, a. bo obšinneijša, kot dameis drve
števjlki. iskiupaj. Priznan slikar nam je na-
>risal kjrasmo opretmo, da bomo lahko po-
stavili List ob stran vsaikenuu tudi inozein-
sikeiiwu «listn podobuc vrst-e. Oikuvno povest
sta nam napiisala )kar dva priznana slo-
venska ipisatelja, ki jih ljudstvo silno rado
bore, line izdanio o novcm letu. Kw vc-
uno, da ima lju/Jjstivo naijrajše prip'üvedne
pesnii, simo jih priskrbeli. V poučnem delu
bomo peijajli čikitelije po sjvetu, da «,i ogle-
dajio tuje kraje, tuja ljuclstva, tudj iz nara-
vo^lcivja innaino že izborne čkiinke, ipre-
skrbljeuo je za smeh tu*di, ix>leg titiga pa
bodo dobili ičitatelji tudi kulturnih im ettL-
nih clankov, ki naj bla&ijo sree in dušo.
Riubrüke »Ženski svet« im »Za ataše mail-
cke,« »Iz na&e književmoisti« bomo spopol-
arf.II. Plafrnice bodo prinašale več gradiva
kot doslej, pasi^bno sesta^c iz zdraiv-
stva, za kiuhinjo, smešmicc, uganke, po
mo'znosti Sah itd. »Mladilka« bo /prinašala
itudn glasbeuo prilojjo takih kompozicij, ki
jih ni mogoče dobiti drugod.
Vee bomo sprcgc.vc-rili ?¦-¦ ) n vem
itetu. Danes gre samo zato, da pridno agi-
tirate za list. Nc obljublfcumo več kot mo-
ramo dati, p;ič pa bomo daft več kot ob-
ljubljamo. »Miadika« iinoira v vsako slo-
veasko hišo, ker le tako je zagoitovljitln
njen obstartiek. Z iiabiranjem iiaroöniköv
haste dosegtfii, da se Ust izpopolni in olep-
ša še bolj. Vesel Božič! Na delo.
Uredništvo in uprava!
Zanjmivosti
: Tetnelino zidovije staroslovenskega
gradu najdeno. Key je bila nenavadmo hu-
da suša, je upacüa \x)da rekc Havel. Na
sutoeim obrežjai so opazJJi tcmeljno zjidovje
silovaaskega gradu Postupima, cigar ime
se bere v llstini Otona III. leta 993. Iz te-
ga gadu je postalo mesto, iki so ga Nemi-
ci kasnaje iimonovali Potsdam, <ka najno-
vcj^i berlinisiki listi tudi priznaivajo.
Zlati avtomobll. Zdaj   vzhujaio   v
v Londonu po&ebno piozornosi avtomobiii
ka'krSnih še mi videto čb.veakio oko.   To
so »liimosini« s 45 konjslkimi silamii, iki se
j  odlikujejo od drugih vsakdanjih a\"tomo-
bilov iv tein,, da so vsi   ipozkioenii.    Voz,
kalesa, osi, v.se do bencimove   i)O.sode je
z zlatoan. Ti aivromobili so   določeni    za
indijdke kniciz-e in b-odo v datfjnih indiiskih
krajih vsekabo našli obilo obcudovaJccfv.
Na Evropejce pa te velike »zlate skninje«
ndki aiič posebno ne vplivajo.
* Križanec purana lit kokoši. Na An-
eileSikcin sc je ij>osrc^ilio vzgojiti krizaiiioa
med kökiosjo in puranom. Ta nova vrsta
penjiiiiHie je silno lmda ter iiapada %"^1
ostailo kuretnino. Sodi ise, da bo nova i>ctS-
ma proti vseni pravilojn zinožna .ploditi
se. Piščanci so gaiko podobiu »svoijcunu o-
cct'ii puranu glede svoje velikosti in po-
stave, po barvi pa «voji mated. Ali bo
njegovo meso tudi tako dobro ikakor od
purana, sö danes šc lie more reči.
*  Kako živi Wilson? Znaino je, da st
je prejšnji    predsednik   ameriške    unij^-
Wiilson posvetil zopet advokatiiri ter del»
¦skiipno z dr. Colby jean, bivšim državniJi»
UiimiPkom. Cetudu se še ni i)opohioma opo-
mogiel od avoije bolezni,   vendair    resitje
dnevno pošto. Sicer pa živi    popcdiiüiua
sum za se ter sprejeina    samo   prista^t
sv-oje .demokratsfke 'Straaike.    V nogah i^
tako oslabel, da se mora le voziti, kadm"
hocc iz hiše. Posebno rad poliaja gledali-
šea, k}w ga vedno bur no -pozdravljajo. 'I-
velijk'im zaninmnjem zasdeduje polLtiko rc-
publilkanske «tränke. Mnogi resni poUtiiKi
¦so nunenja, dia se bo Wilson pri ]>rilo/.Tio-
sii zopet pcvzipel ua krm/i'o države in dü
se bo ziHiimal sainto za aaneriš/ke interc-
rerse. ki^r ge zveza z Evropo prmv.roctk1
Amcrikaiiicem velifca razocaranja.
:: Kaj ljudje jedo? IJri nas kc uino^
ČLidijo, čc 'kdo rad ije zabe,, rake ali ostri-
y\\ četndi niso grdb žifvali. Stari Rim-
L'u.:ii in Gnki so jedli raane bele erve. k;i-
tere so goiiili v incJki. V nekaterih kraj^
kjer je innogo miiši, jedo te živali kot de-
liikaitcso. V času KaÄa V. se je uzivaloijaKio
nirjogo ko.nj<ikega mesa, macke so pri-
pravljali s poprom in od 'knščaTJev se I*
kuludi julio. V sredniji Afniki in Aaneriki
še danes jeido mravlije, pečenc na razi^
naeine, v Palestini pa kobilice z oljeun ^
dateljiui in kisoui.
*   Lisica z dvema nogaina. V    SaSki
blizLi Oclswitzii je biJa ma mekem lov-u 'U-
streljena 'lisica, ki ima samo   dve    nogi-
Lovci pravieeno sumijo, da sc je lisica n-
jela s sprednjo desno in zadnjo levo nago
v past. Pasrečilo se ji ;je, eki -se je odtrga-
kt, todia nogi sta ostali v želczu. Sca-sonn11
so se ji nine zaraistle in lisica se je spre-
hajaila po gozdn samo po dveh nofijaJi-
Znano je, da si lisica v skrajni sili odgn>
ne nogo ali rep, samo da si reši svobock'-
Književnodt.
Trije labodje. Nova umetniška ro'i-
ja, Iki jo urejujejio Josip Vidmar, AutoH
J^odbeivsek in Marij Kogcy. V njcj so za-
S'topani ume:inik:i, ki so krenili na nove
steze. List je lepo LV>remlj-:n. Najmauj pri-
stašev bo imel leposlovni del ijsta, v^
sLJkaiTMki in n'lasbenii. \'end;ir i>a: .strain'
Ijenje je resno in ne smemo zaine.uav«t»
te mlade revolucije. Uin-LTnosit je silno df-
li'Jkatna in jih bo zavrgla saina, če \v\$°
njerii.
Dora in svet bo izhajal pr,ihodnje kJ'
to vsak ineisec na 48. strajieh »CaiscA-cga''
f-rmata. K dr. Stetetu se je pridruzi'l koi
sni.iedniik tudi Silviji SardenJko.
Cankarjev zbcrnik je izdala Tisfknv-;
na /adruga v Ljubljani k ;trct;ii obletnic'
Can-ka-rjeve smrti. l)ot«rodošel bo vseu1-
ki se zaivimajo za Cankarja >kot umetn^a
in eloveuka — ¦ za širše množice ni. \\og&
je na čkinkih, pismih, in raznem gradlv*1-
:.;; do sedaj še ni priälo v jaivnost.
Clka Jöva Gradnik: PJsani oblaKi-
Zopet nova zb'.nk^i pesmi, in sices mladin;
skill pesmi, kj jih je .pixvcdel dr. AloizJ!
üradnik iz srbskega jezika in »ki jo lahK^1
ravno talko toptlo pniporočanio (kot vstu°
s\rojča.s   »Ka'ainandarijo«.
France Zbašnik: Pesmi. la knjiÄ41
prinaša šopelk pesnihkih paizkusov i>i'c'
zgodaj umrlega mJadcniča. Pcsiim so v
zannu Munna in (jolarja; kdor Ijubi &'
vTste p^ezijo, inu bo ta zbirka pnijctncK
krajLala urt \i>i imoderne pesmi.
p. Miadika, U. 21-22 je izšla. Vsebiitä;
Vamii/r, p<west (Dr. Franc Lkteia). v
Smrlinju. (Narte VuYika^a.) s>anuiče živn-
l,i. ('Lcivro Koder.) Kopriva in viJoMca. ^r"
Pangov.) Simon Ore^rčič. (Dt. Joža I-1'
NTenčič.) OlepscA'alne lime pri (jregen'-
čiču. (\':nc. Fiele.) - Pesmi: Na d;#11
po't«. (A. Vbdnik.) Po^tna pasem. (O. Vo<J'
nik.) Na Oiregofi'ctcevem grobu. (Fr. L0*'
nVy'.\'i]i-.) Pevcu r'rerolku. PostuSkin.) Si*
menu Gregorčiču. (Fran Žguir.) Novap^
ločencema.   CFrunce    lievik.)           Žen^1
svet:  Piremišljevanj;*.  (O. B.)          To i/1
ono. — SHke: Si>rejem svetogcfrske s^*
ke M. B. v Gorici. Metod Potcrn^'i;
I\>rtret (intarziija). - Simon Gregors
— Gregor&ičev trojstmi dorn. - Gra'dis^'1'
Gregoroičev  grob.
p. Novi rod (si. 11.) ima slcdoco vse*
bino: iv.    Albreht:    Sveti    Miiikiara: &
Kosovel:  Ma?ka in sinrt;    Ciika    J«va
Gracl'ük:  Račun bTez krenuariü;  S. Off
troixic:  Daritev;  Fr.  Miilčinski:    Zgodt^.
kralje\7ica Marka; Iv.    Albreht:    Pedtji'
iif»\rek v ßioste ere: Cv. Golair:    Let^
ladja; Iv. Albrecht:    Deikiica in    paK^K-
•¦•- F\)uk in znbava. Koticök maiih.
VoSiimo vesele
božKne prainike*