četrte seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 16. januvarija 1894.
Nazočil Prvosednik: deželni glavar Oton Detela. — Zastopnika c. kr. vlade:	deželni predsednik baron
Viktor Hein in c. kr. okrajni komisar vitez Viljem Las c h an. -— Vsi članovi razun: ekscelenca knezo-škof dr. Jakob Missia, Ivan Hribar, Ivan Mesar, Luka Svetec. — Zapisnikar: Deželni tamik Josip Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika III. deželno-zborske seje dne 12. januvarija 1894.
2.	Naznanila deželno - zborskega predsedstva.
3.	Priloga 39. Poročilo deželnega odbora glede namakanja travnikov pri šolskem posestvu na Grmu.
4.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1892. (k prilogi 5.).
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega posojilnega zaklada za leto 1894. (k prilogi 6.).
6.	Ustno poročilo finančnega odseka gledš podpor za šolske zgradbe (k prilogi 32.) in o prošnjah:
a)	županstva občine Brezovica, Kamniškega okraja, za podporo za šolsko zgradbo pri Sv. Trojici;
b)	krajnih šolskih svetov v Dražgošah, Retečah, Predasljih in v ICovorji za podporo za zgradbe šolskih poslopij.
7.	Ustno poročilo upravnega odseka glede nakupa več zemljiških parcel poleg deželnega vinograda v Cerovci (k prilogi 29.).
8.	Ustno poročilo upravnega odseka gledč uvrstitve enega dela opuščene Karlovške državne ceste pri Luži med okrajne ceste (k prilogi 27.).
9- Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1892. (k prilogi 28.).
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu bolniškega zaklada za leto 1892. (k prilogi 7.).
11.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu blaz-niškega zaklada za leto 1892. (k prilogi 8.).
12.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu porodniškega zaklada za leto 1892. (k prilogi 9.).
13.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu naj-deniškega zaklada za leto 1892. (k prilogi 10.).
H Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu bolniškega zaklada za leto 1894. (k prilogi 11.).
15- Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu blazniškega zaklada za leto 1894. (k prilogi 12.).
der vierten Sitzung
des kraintschen Landtages
in Laibach
am 16. Jänner 1894.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Detela. — Vertreter der k. f. Regierung: Landespräsident Victor Freiherr v. Hein und k. k. Bezirkscommissär Wilhelm Ritter v. Lasch an. — Sämmtliche Mitglieder, mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Ivan Hribar, Johann Mesar, Lucas Svetec. — Schriftführer: Landessecretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der III. Landtagssitzung vom 12. Jänner 1894.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidinms.
3.	Beilage 39. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Bewässerung der Wiesen Beim Schulgute zu Stauden.
4.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landesanlehensfondes für das Jahr 1892 (zur Beilage 5).
5.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Landesanlehensfondes für das Jahr 1894 (zur Beilage 6).
6.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Unterstützungen für Schnlhausbauten (zur Beilage 32), und über die Petitionen:
a)	des Gemeindeamtes Bresowitz im Bezirke Stein um Subvention für den Schnlhausbau in Hl. Dreifaltigkeit;
b)	der Ortsschnlräthe in Draschgosche, Retetsche, Predaßel und Kaier um Bewilligung von Subvention für Schulhasbauten.
7.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend den Ankauf mehrerer Grundparcellen bei dem landschaftlichen Weingartenbesitze in Cerovec (zur Beilage 29).
8.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Einreihung eines Theiles der aufgelassenen Karlstädter Reichsstraßenstrecke bei Laken in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 27).
9.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landesfondes für das Jahr 1892 (zur Beilage 28).
10.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Krankenhausfondes pro 1892 (zur Beilage 7).
11.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Jrrenhausfondes pro 1892 (zur Beilage 8).
12.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Gebärhausfondes pro 1892 Mr Beilage 9).
13.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Findelfondes pro 1892 (zur Beilage 10).
14.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Krankenhausfondes pro 1894 (zur Beilage 11).
15.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Jrrenhausfondes pro 1894 (zur Beilage 12).
66
IV. seja dne 16. januvarija 1894. — IV. Sitzung am 16. Jänner 1894.
16.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu porodniškega zaklada za leto 1894. (k prilogi 13.).
17.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu najdeniškega zaklada za leto 1894. (k prilogi 14.).
18.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu muzejskega zaklada za leto 1892. in o proračunu za leto 1894. (k prilogi 21.).
19.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji predstojništva bolnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu za podporo za bolniške namene.
16.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Gebärhausfondes pro 1894 (zur Beilage 13).
17.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Findelsondes pro 1894 (zur Beilage 14).
18.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Muscalfondes für das Jahr 1892 und über den Voranschlag für das Jahr 1894 (zur Beilage 21).
19.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Spitalsvorstehung der barmherzigen Brüder in Kandia bei Rudolfswert um Subvention zu Spitalszwecken.
Seja se začne ob 10. uri 25 minut dopoldne.
Kegiim der Sitzung um 10 Uhr 25 Minuten vormittags.
IV. seja dne 16. januvarija 1894. — IV. Sitzung am 16. Jänner 1894.
67
Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost visoke zbornice in otvarjam sejo. Gospoda zapisnikarja prosim, da prečita zapisnik zadnje seje.
1.	Branje zapisnika III. deželno-zborske seje dne 12. januvarija 1894.
1.	Lesung des Protokolles der III. Landtagssitznng vom 12. Jänner 1894.
Tajnik Pfeifer:
(bere zapisnik lil. seje v slovenskem jeziku — liest das Protokoll der III. Sitzung in slovenischer Sprache).
Deželni glavar:
Zeli kdo gospodov kak popravek v ravnokar pre-čitanem zapisniku zadnje seje?
(Nihče se ne oglasi. —- Niemand meldet sich.)
Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Naznanjam, da je gospod poslanec Hribar dobil osemdnevni dopust.
Deželnemu odboru so došle prošnje, katere mi je čast izročali, in sicer:
Präsidium des krainisch-küstenländischen Forstvereines in Laibach bittet um Subvention für Vereinszwecke.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Rectorat der Wiener Universität bittet trat Subvention für die dortige Speiseaustalt «Mensa academica».
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gymnasial-Direction in Gottschee bittet trat Subvention für dürftige Schüler pro 1894.
(Izroči se finančnemu odseku. —• Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Muzejsko društvo za Kranjsko prosi podpore za 1 1894. za društvene namene.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec dr. Papež izroča prošnjo šolskega voditeljstva v Radečah pri Zidanem mostu za prispevek za obednico revnih šolskih otrok.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dein Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Murnik izroča prošnjo arhivarja Antona Koblarja za nagrado za urejevanje in upravljanje arhiva in knjižnice v muzeji Rudoifinum.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec baron Apfaltrern izroča prošnjo županstev v Mengišu in Suhadoleh za uvrstitev občinske ceste pred Križem med okrajne ceste.
(Izroči se upravnemu odseku. ■— Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Toöka 3. dnevnega reda je:
3.	Priloga 39. Poročilo deželnega odbora glede namakanja travnikov pri šolskem posestvu na Grmu.
3.	Beilage 39. Bericht des Landesansschusses, betreffend die Bewässerung der Wiesen beim Schul-gllte zu Stauden.
Deželni glavar:
Predlagam, da se ta priloga izroči upravnemu odseku.
Abgeordneter Freiherr i>. Kiechtenberg:
Da es sich hier um eine Geldangelegenheit handelt, beantrage ich, dass diese Beilage dem Finanzausschüsse zugewiesen werde.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki pritrde temu, da se priloga 39. izroči finančnemu odseku, naj izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Daljna točka je:
4.	Ustno poročilo finančnega odseka 0 računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1892. (k prilogi 5.).
4.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landesanlehensfondes für das Jahr 1892 (zur Beilage 5).
Poročevalec Stegnar:
Visoka zbornica! Čast mi je v imenu finančnega odseka poročati o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1892. Imajo ga častiti gospodje poslanci v rokah pod številko 5. Na njegovi podlagi imam visoki zbor obvestiti, da so redni prihodki deželnega posojilnega zaklada za leto 1892. znašali 127.228 gld. Ta svota se sestavlja iz dveh postavkov:
1.	) iz pogojenega državnega doneska 127. 227 gld. in
2.	) postavek je 1 gld. Ta znesek je za 103 gld. manjši, nego je bil proračunjen, ker so uspehi te rubrike spremenljivi in le slučajni.
Med izvanrednimi dohodki pod naslovom III. nahajamo vplačila dežele, ki obsegajo doklade k direktnim davkom za zemljiščno odvezo. Svota teh doklad je znašala 837 gld. 12 kr. in se ta svota sestavlja iz
10*
68
IV. seja dne 16. januvarija 1894. — IV. Sitzung am 16. Jänner 1894.
dejanskih prihodkov lela 1892. v znesku 457 gld. 69 kr. in iz prištetih zastankov koncem leta 1892. v znesku 379 gld. 43 kr. Zastanek prejšnjega leta je znašal faktično 108 gld., ker se je pa med tem časom vplačalo 51 gld., zato je svota doklad k direktnim davkom za zemljiščno odvezo izkazana z 837 gld. 12 kr.
Razni dohodki obsezajo jedini znesek 14 gld. 701/2 kr. To so namreč predplačilne obresti od izžrebanih obligacij.
Pod V. naslovom se nahaja «Dotacija od deželnega zaklada», kije faktično znašala 82.025 gld. 65V2 kr. Proračunjenih je bilo za leto 1892. 85.984 gld.; ker se je pa potrosilo le 82.025 gld. 65 '/.2 kr., znaša torej prihranek 3958 gld. 34Va kr. To se je prištedilo na korist deželnega zaklada. Svota izvanrednih prihodkov znaša torej v letu 1892. 82.040 gld. 36 kr.
Pod črko C se nahajajoči prehajalni prihodki obsegajo tri naslove: 1.) Povrnjena predplačila posojilnega zaklada, ki znašajo 186 gld. in se sestavljajo iz dejanskih prihodkov v znesku 6 gld., iz zastankov koncem leta 1892. v znesku 204 gld., skupaj 210 gld. in po odštetih zastankih pričetkom leta 1892. v znesku 24 gld. bilo je pokritja 186 gld. Ta svota so naprej plačane obresti od obligacij.
Pod naslovom VII. se nahajajo naslednji postavki: dejanski prihodki leta 1892. so znašali 92 gld. 94 kr., zastankov koncem leta 1892. pa je bilo 8867 gld. 75 Va kr., svota znaša torej 8960 gld. 69Va kr. Pri tej priliki mi je opomniti, da je teh 8867 gld. 75l/a kr. bilo povod v lanskem zasedanji, da se je naročilo deželnemu odboru, naj deželno komisijo pozove, kako da je moglo tako veliko zastankov nastati. Upalo se je, da bode deželna komisija storila svojo dolžnost in naročila lokalnim komisijam, da bi strogo izterjevale zastanke. Deželni odbor je dopisal deželni komisiji, a ni dobil nikakeršnega odgovora, tako da je bil primoran še enkrat ponoviti svoje vprašanje, ki pa doslej še ni imelo uspeha. Ta svota je letos ostala nespremenjena.
Pod naslovom VIII. nahajajo se prejeti tuji denarji, ki so znašali 121 gld. 81 kr. Svota vseh prehajalnih dohodkov je 479 gld. 20 kr., in svota vseh treh poglavij 209 747 gld. 56 kr. Tukaj mi je še opomniti, da je v koloni «Opomenj» v slovenskem tekstu mala pomota, in sicer v številu 51 gld. 14 kr., morala bi se glasiti «51 gld. 15 kr.», in ravnotako je beseda «predplačila» napačna in bi se morala glasiti «preplačila».
V nemškem tekstu je vse pravilno.
Redni troški obsegajo pod naslovom I. izplačilo izžrebanih deželnih obveznic, katero je znašalo 47.300 goldinarjev, potem plačilo obresti obveznic deželnega posojila v znesku 154.744 gld., dalje dohodarino zem-ljiško-odveznega dolga v znesku 9656 gld. 43 kr. Vsi trije postavki se natančno vjemajo s proračunom in se vjemajo z določbami amortizacije.
Pod IV. naslovom «Razni troški» navedeni troški v znesku 210 gld. 40ya kr. so izdatki, ki se porabijo za objavljanja, za dečka pri izžrebanji, za notarja in za 1jl0 °/0 upravnino «Union-banki». Svota vseh rednih troskov je torej znašala 211.910 gld. 83^ kr., in sicer
za 39 gld. 59i/2 kr. manj, nego je bila proračunjena, ker so uspehi IV. naslova «Razni troški» spremenljivi.
Med izvanrednimi troški so 1. navedeni režijski troški za deželno komisijo v znesku 1083 gld. 37 kr. in za lokalne komisije v znesku 38 gld. 43 kr. Potrosilo se je mimo proračuna za lokalne komisije manj za 291 gld. 57 kr., ker se ni potrebovalo diurnista.
Med izvanrednimi troški je tudi obseženo izplačilo glavnice zemljiško-odveznega dolga, in sicer izplačal se je pod št. 1. po žrebovanji obligacij znesek 6562 gld. 50 kr., ki se po svoji večini tiče starih, izžrebanih obligacij, potem pod št. 2. znesek po pobotanji glavnice v gotovini, ki znaša 814 gld. 10 kr. in pod št. 3. 5°/0 premija v znesku 291 gld. 39 kr.
Naslov VII. kaže, da se je na obrestih plačalo upravičencem dejansko samo 48 gld. 87 kr. s prištetimi zastanki koncem leta 1892. v znesku 37.023 gld. 41 kr., vsega skupaj torej 37.072 gld. 28 kr. To so še nevzdig-nene obresti od obligacij. Te bodo pripadle deželnemu posojilnemu zakladu leta 1895., ako se opravičenci ne bodo za nje oglasili.
Raznih troskov pri naslovu VIII. je bilo le 14 gld. 70ya kr. in svota vseh izvanrednih troškov pod B znaša 1136 gld. 50x/a kr.
Prehajalni troški se točno vjemajo s postavki v prihodkih.
Razkaz skupne imovine koncem leta 1892. kaže končnih zastankov 9451 gld. 18Va kr-, vsi dolgovi so znašali 3,874.168 gld. 21 kr., tako, da je v primeri s skupno imovino v znesku 9451 gld. 18*/, kr., čisti dolg 3,864.717 gld. 02*/a kr. V primeri z lanskim dolgom se je zmanjšal za 43.469 gld. 871/, kr.
Usojam si torej predlagati:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1892.
s pokritjem: rednim	.	.	127228	gld. — kr.
izrednim .	.	82025	> 65*/a »
prehajalnim .	479	» 20 »
s potrebščino: redno .	.	211910	gld. 83 % kr.
izredno	1136	» 5oya .
prehajalno	479	» 2oya »
z d e j a n j s k i m i dohodki:		
rednimi .	.	127228	gld. — kr.
izrednimi .	.	82498	» 05
prehajalnimi .	220	» 75	»
z dejanskimi troški:		
rednimi .	.	207596	gld. liya kr.
izrednimi	1901	» 93*/a »
prehajalnimi	448	» 75	-
in z zastanki: a) dohodkov		
izrednimi .	.	379	gld. 43 kr.
prehajalnimi	9071	» 751/a »
b) troškov rednimi ....	8592	gld. — kr.
izrednimi ....	44227	» 93	»
prehajalnimi	.	.	48	» 28 »
se odobri in jemlje na znanje,	izkaz skupne imovine	
jemlje se v vednost.»		
IV. seja dne 16. januvarija 1894. — IV. Sitzung am 16. Jänner 1894.
69
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pri trd e temu predlogu, izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Preidemo na 5. točko dnevnega reda.
Prosim gospoda poročevalca, da čita samo naslove.
Ta točka se glasi:
5. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega posojilnega zaklada za leto 1894. (k prilogi 6).
5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Laudesanlehensfondes für das Jahr 1894. (zur Beilage 6.).
Poročevalec Stegnar:
O proračunu deželnega posojilnega zaklada za leto 1894. usojam si poročati prav na kratko.
Skupna potrebščina preračunava sena 208.346 gld., in sicer je proračunjenih za izplačilo glavnice v gotovini 51.300 gld., za izplačilo obrestij obligacij deželnega posojila 150.884 gld., dohodarine državi od starega zemljiško-odveznega dolga 4669 gld., za razne troške 225 gld. in za režijske troške skupaj 1268 gld., namreč za deželno komisijo 968 gld. in za lokalne komisije 300 gld., vsega skupaj torej 208.346 gld. in ta svota je pokrita s pogojenim državnim doneskom 127.227 gld. in v drugih dohodkih, ki so proračunjeni samo na 2 gld.
Skupno pokritje znaša torej 127.229 gld., v primeri s skupno potrebščino v znesku 208.346 gld. se kaže primanjkljaj v znesku 81.117 gld., ki je pokriti iz deželnega zaklada.
Finančni odsek torej priporoča, da se proračun, kakor ga je predložil deželni odbor, odobri.
Predlog se glasi:
Visoki deželni sbor naj sklene :
«Proračun deželnega posojilnega zaklada za 1.1894.
s potrebščino: redno................... 207078 gld.
izredno....................... 1268	»
ter z	rednim pokritjem.................... 127229	>
torej	z	nedostatkom: rednim ....	79849	»
izrednim.......................... 1268	»
vsem skupaj...................... 81117	gld.
se odobri.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Dalnja torka je:
6. Ustno poročilo finančnega odseka glede podpor za šolske zgradbe (k prilogi 32.) in o prošnjah:
6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend die Unterstützungen für Schulhausbauten (zur Beilage 32.), und über die Petitionen:
a) županstva občine Brezovica Kamniškega okraja za podporo za šolsko zgradbo pri sv. Trojici;
a)	des Gemeindeamtes Bresowitz itn Bezirke Stein um Subvention für den Schulhausbau in Hl. Dreifaltigkeit;
b)	krajnih šolskih svetov v Dražgošah, Retečah, Predasljih in v Kovorji za podporo za zgradbe šolskih poslopij;
b) der Ortsschulrathe Draschgosche, Retetsche, Predaßel und Kaier um Bewilligung von Subventionen für Schulhausbauten.
Poročevalec Žitnik:
Visoki zbor! Bodi mi dovoljeno, da v svojem, ne v imenu finančnega odseka, pri tej priliki spregovorim nekoliko opazek.
Že nekaj let sem čujemo pri proračunu normalno-šolskega zaklada in pri tej točki, o kateri mi je čast poročati, vedno glasneje prošnje, naj bi merodajna oblastva, v prvi vrsti okrajni šolski svet in deželni šolski svet, vender ne hiteli takorekoč na vrat na nos z zgradbami novih šol in razširjevanjem jedno- in dvo-razrednic v tri- in četirirazrednice; kajti troški za ljudsko šolstvo naraščajo od leta do leta v toliki progress i, da niso že v nobeni pravi razmeri z drugimi deželnimi potrebami, ne z deželnimi financami in mnogo-kje tudi ne s praktičnimi uspehi.
Sam gospod poslanec dr. Tavčar, ki ga gotovo ne moremo in ne smemo prištevati med «nazadnjake» in je odločen prijatelj ljudskih učiteljev, odkar in ker niso «farovški hlapci», tožil je v zadnji seji, da dežela pretaka skorej že zadnje kaplje srčne krvi za ljudsko šolo. In govoril je istino, d asi je hotel pod «brezupnim vtisom» vedno rastočih troskov za ljudsko šolstvo pokazati le mržnjo do redovniških šol in nevoljo, da deželni zbor dovoljuje razmerno nizke podpore za take šole.
Proračun za tekoče leto znaša 346.796 gld. in se je pomnožil za 12.650 gld.; tej svoti moramo prišteti učiteljske pokojnine v znesku 29.900 gld. in 5000 do 6000 gld. letnih podpor za nove šolske zgradbe. In če jemljemo v poštev tudi troške, katere plačujejo posamezne občine za nove šolske zgradbe, dosezajo izdatki za ljudsko šolo skoro polovico vseh troskov, s katerimi dežela pokriva svoje potrebščine, ki znašajo okroglih 880.000 gld.
70
IV. seja dne 16. januvarija 1894. — IV. Sitzung mn 16. Jänner 1894.
Jaz se popolnoma strinjam, in gotovo tudi moji ožji somišljeniki, z besedami ekselence barona Schwe-gelna, katere je izrekel v zadnji seji, da namreč vse stranke brez razlike pozdravljajo pravi, dobri napredek in razvoj ljudskega šolstva. Jaz še dostavljam, kar gotovo tudi vsi potrdijo, da materijelno stanje ljudskih učiteljev gotovo ni najboljše. In vender moram vprašati: Kam pridemo, če bodo šolska oblastva leto za letom polagala na mizo pred ljudske zastopnike vedno večje račune, in če se obistim napoved slavnega deželnega šolskega sveta, da primanjkuje še nad 200 učiteljev in je treba zgraditi še nad 60 šol, predno bode šolski zakon izvršen do zadnjega odstavka?
Jaz bi le želel in morda tudi častiti tovariši, da bi se nekateri drugi zakoni tako strogo zvrševali v korist dežele, kakor se šolski zakon večkrat le ■— zakaj bi to vedno zamolčevali — v proslavo in čast nekaterih gg. županov, kateri radi nastavljajo svoja ušesa hvali višjih gospodov, v proslavo nekaterih gospodov okrajnih nadzornikov, katerim je prva skrb, da kvantitativno množe ljudske šole, ne pa, da jih tudi kvalitativno zboljšujejo; kajti ni dovolj, da ima skoro že vsaka večja vas svojo šolo, temveč šole naj bodo učilnice za vsakdanje življenje.
Tako so se v zadnjih letih po nasvetih okrajnih šolskih nadzornikov in okrajnih šolskih svetov gradile nove šole in razširjevale že obstoječe v krajih, kjer je skoro nemogoče, da bi ljudska šola vsaj približno dosegala svoj smoter, ker že naravne razmere ovirajo obisk šole in razvoj šolstva.
Da navedem jeden slučaj, gradi se šola pri Svetem Lenartu. Troski so bili proračunjeni na 6940 gld. in šola bode ostala na strmi gori, kamor vodijo same kozje steze iz vasij, ki so oddaljene po tri četrt ure in več od nameravane šole. Vprašam: Kako morejo otroci redno prihajati v šolo po zimi v zametih? Želel bi, da si greši a šolski nadzornik in okrajni glavar sama ogledat, kako malo otrok bode hodilo v šolo. In po letu imajo ljudje izgovore, katere celd šolska oblastva smatrajo kot. opravičene.
In mnogo preveč se zgodi glede razširjevanja šol. Tako mi je bila znana trirazrednica, v katere tretji razred je prihajalo redno k večjem 15 do 20 otrok. A pozneje so jo razširili v štirirazrednico, dasi bi bilo umestneje, da bi se zgradila na periferiji šolske občine jednorazrednica. A tu so vplivali neplemeniti povodi.
In kar je neodpustno v mnogih slučajih, je to, da se grade palače za šole, dasi te palače večkrat niso. primerno urejene za šolske prostore.
Se enkrat ponavljam, da sem prijatelj dobrega šolstva, toda naglašam, da namen dotičnega šolskega zakona o napravah, vzdrževanji in obiskovanji šol je gotovo ta, da je šolo napraviti tam, kjer se je nadejati rednega obiskovanja tekom šolskega leta. Le redno obiskovane šole imajo svoj opravičen obstanek in so vredne denarnih žrtev občin in dežele. Kjer ni vsaj 20 do 30 otrok redno pri nauku, tam šola ni na svojem mestu.
Pride čas, in bojim se, da kmalu, da bodemo stali pred alternativo: Ali odrecimo vse doneske za gospodarske in kulturne namene, ali pa bode treba
priviti davčni vijak, da bode davkoplačevalcem izpod nohtov kri tekla, da bo grozno. Torej naj se oblastva, posebno deželni šolski svet, ozirajo na to in naj uva-žujejo besede Goethejeve: «Gesetz ist Mächtig, mächtiger ist die Noth.»
Deželni glavar:
Otvarjam splošno razpravo.
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Pfeifer ima besedo.
Poslanec Pfeifer:
Visoki zbor! Že v mindern zasedanji čuli so se glasovi o vedno rastočih šolskih potrebščinah, in tudi normalno - šolskega zaklada poročilo poudarja, da se za leto 1894. zopet zvikšuje tega zaklada potrebščina že nad 12.000 gld.
Ob enem naraščajo, kakor je danes tožil tudi gospod poročevalec, troški za nove zgradbe, za razširjenje šol, za učne pripomočke i. t. d.
Oblastva se pri vsem tem premalo ozirajo na dejanske razmere in na resnične potrebe, ne jemljejo v poštev, da šola nikoli ne sme biti pretežko breme za ljudstvo, zlasti sedaj, ko nastopajo vedno očitneje slabi, jako slabi časi, bodi si pri nas ali pa tudi drugodi ko se množi siromaštvo povsodi, a v bivših vinorodnih pokrajinah dosega pa kar strašne razmere; kdor more beži v mesto ali kam drugam, celo preko morja, da si prisluži borni živež. Doma ostaja, kdor mora, in tem je življenje težavneje od dne do dne.
Stariši komaj čakajo, da bi jim otroci kaj pomagali doma, delavcev bi si radi najemali, ali kako jih plačevati? Zato so jim šolske priklade pravi strah, temu se ni čuditi; navedem iz novejšega časa samo en slučaj.
Pred 14 leti zgradila je občina Studenec novo šolo, ki je z opravo vred stala okoli 7000 gld. Dotični načrti bili so, ako že ne izdelani, pa vsaj odobreni od okrajne šolske oblasti. Štirinajst let. torej hodili so otroci imenovane občine v to šolo, vse je bilo v redu, tudi šolske klopi; niso se čule nobene pritožbe, niti od strani starišev, niti od strani šolarčkov. Naenkrat dobi krajni šolski svet ukaz od okrajnega šolskega sveta, da se imajo dosedanje klopi — katere so, kakor rečeno — 14 let dobro služile, odstraniti in nadomestiti z novimi dvosedežnimi klopmi.
Temu ukazu pridejan je načrt, kako se imajo napraviti klopi, moram reči, da je treba precejšnje bistroumnosti navadnemu človeku, če hoče razumeti ta načrt.
Popolnoma nerazumljivo pa je vsakemu to, kako da okrajna šolska oblast brez vse potrebe novo šolsko breme nalaga studenški občini, ki se nahaja v žalostnem gospodarskem položaju, občini, katero je hudo poškodovala trtna uš, nenavadna pomladanska suša preteklo leto, silna toča 1892. in 1893. leta, tako da je primorana prositi podpore v svoji hudi sili.
Vsak količkaj razumen in dejanjske razmere uvažujoč človek razvidi, da bodo šolske klopi, če so bile 14 let dobre, tudi zanaprej služile potrebi vsaj toliko časa, da se izrabijo, in da pride ta uboga občina vsaj v boljše razmere.
TV. seja dne 16. januvarija 1894. — IV. Sitzung am 16. Jänner 1894.
71
Ta slučaj jasno kaže, da je strah občin pred šolskimi nakladami popolnoma opravičen in jaz kot poslanec dolenjskih občin štejem si v svojo dolžnost, da opozarjam šolska oblastva, da kolikor le mogoče varujejo siromašne občine novih, posebno nepotrebnih bremen.
Deželni glavar:
Gospod poslanec dr. Tavčar se je oglasil k besedi.
Poslanec dr. Tavčar:
Visoka zbornica! Štejem si v dolžnost, da odgovorim gospodu poročevalcu nekoliko besed, ker se je v svojem poročilu bavil v prvi vrsti z mojo osobo. Porabil je današnje poročilo v to, da je odgovoril na moj zadnji govor, dasi je imel časa in priliko, pridružiti se sijajnim protestom gospoda poslanca Povšeta, koje izustil proti mojemu nesrečnemu govoru v zadnji seji. Ali gospodu poročevalcu Žitniku prej ko ne slava govornika gospoda Povšeta ni dala poguma, da bi se bil takrat oglasil k besedi, ker s tako slavnim konkurentom ni hotel konkurirati. On si je zato danes hotel napraviti posebno bojišče in je v to porabil poročilo finančnega odseka (poročevalec Žitnik •—■ Berichterstatter Žitnik: «Svoje!») glede podpor za šolske zgradbe.
Kar se tiče samostanskih šol sem jaz, dasiravno se je zastopnik nemške liberalne manjšine z diplomatično spretnostjo ogibal priliki, da bi bil povedal, ali je on za te šole ali ne, še vedno in vzlic poročila gospoda poslanca Žitnika proti tem šolam; ne ker sem sovražnik pametne duhovščine in redovnikov, ampak ker so take samostanske šole nenaravno jednostranske in za našo kronovino v obče neporabljive. Končno pa mislim, da je tudi gospod poročevalec sam prepričan, da razmere v tej kronovini niso take, da bi bilo mogoče, vpeljati take samostanske šole po uzorih in idealih, kakor jih ima o teh učilnicah gospod kanonik Klun. Vidi se mi, da je bila cela stvar bolj teoretičnega pomena in ne stvarnega, ki se jej sedaj hoče dati. Ali gospodje od te (leve — linken) stranke porabljate vsako priliko, če kdo izmed nas v šali rabi kako besedo, da govorite skozi okna. In napihnili ste tudi to stvar, kakor bi se bilo govorilo Bog ve kaj proti samostanom in proti katoliški veri. Jaz poznam to reč in zaradi tega ne cenim previsoko današnjega govora gospoda poročevalca Žitnika. Nekaj pa, gospoda moja, se mi z ozirom na zadnjo sejo v tem govoru vender zdi pomanjkljivo. Ge je gospod poročevalec z znano in ostro svojo satiro mene pod nož vzel in me tako rekoč iz kože dejal, čuditi se mu moram, kakor se čudim tudi prečastitemu gospodu tovarišu kanoniku Klunu, da ni imel niti besedice, da bi bil zavrnil tudi zastopnika vlade, ki je zadnjič razvijal tako nezdrave nazore glede pouka v slovenščini na našem učiteljišči. Ali njemu nasproti ste gospodje molčali. Na to stran kažete jako rahlo lice in samo proti nam ubogim radikalcem ste kakor proti strastnim sovražnikom, čeravno veste, da vam nič ne moremo škodovati. Proti vladi seveda se pa gospodje vedno priklanjajo in so zadovolnji z vsakim udarcem.
Ako torej gospod poslanec Žitnik v prihodnje hoče polemizirali z govorniki iz prejšnje seje, naj vzame vsaj v jednako objektivno razsodbo ne samo postopanje poslancev te stranke (središče — Centrum), temveč tudi zastopnika visoke ces. kr. vlade, ki morda včasih več graje zasluži, kakor mi.
Deželni glavar:
Gospod poslanec dr. Papež se je oglasil k besedi.
Poslanec dr. Papež:
Visoki zbor! Dovoljujem si le par besedi v odgovor gospodu poslancu dr. Tavčarju. Zadnjič je bil govor o redovnikih in o njih koristi in nekoristi glede ljudskega šolstva. Jaz sem bil že zadnjič mnenja, katero je danes tovariš gospod poslanec dr. Tavčar izrazil, da on govori samo za šalo o redovnikih. Zato zadnjič nisem govoril (poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: «Škoda» 1), ali ker danes slišim, da resnično gospod poslanec dr. Tavčar v istini misli, da so redovniške šole «nenaravno enostranske», moram nekoliko kriti-kovati to misel. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: «Čast Vam!»). Ge bi gospod poslanec dr. Tavčar jemal boljših informacij posebno po tem, kar je slišal v zadnji seji od častitega gospoda tovariša Šukljeta, ki je priznaval velike koristi redovnikov, posebno iz svoje skušnje, ker je svoje sinove imel v redovniški šoli — po seji torej bi bil lahko informacij dosti skupaj spravil, — mislim, da bi bil drugače govoril. Omenjati hočem le glede Frančiškanov v Novem Mestu znanega Bernarda Vovka. Ta gospod je posebno v pozitivnih, v exaktnih vednostih toliko storil kot učitelj, da so bili njegovi učenci prav na dobrem glasu, ne samo kadar so prestopili na drug gimnazij, marveč tudi na univerzi. Dalje omenjam gosp. Hrovata, ki je bil tudi izvrsten profesor in nikakor ne «nenaravno enostransk», marveč vsestransk. Nočem naštevati nadrobno dobrih lastnostij še drugih redovnikov, na pr. zgodovinarja Klemenčiča, ampak že iz navedenega sledi, da je materijal duhovnih profesorjev na srednji šoli v Novem Mestu dober. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: «O teh še govora ni!»; poslanec Šuklje: —Abgeordneter ©ustje: «Tu gre za normalne šole!») S tem, mislim, sem zavrnil gospoda poslanca dr. Tavčarja, ki je rekel, da so redovniki nenaravno enostranski. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: «Vzdržujem svoje mnenje vzlic govoru Vašemu!»)
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Torej ima končno besedo v splošni razpravi gospod poročevalec.
Poročevalec Žitnik:
Visoki zbor! (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: «Pravično prosim!»).
72
IV. seja dne 16. j a nu varij a 1894. — IV. Sitzung am 16. Jänner 1894.
Gospod poslanec dr. Tavčar mi je izkazal čast, daviti se z mojo osebo. Očital mi je, zakaj se nisem oglasiš že v zadnji seji. (Poslanec tiuklje: — Abgeordneter Suklje: «Cela ta razprava ni na dnevnem redu!») V zadnji seji bi se bil gotovo oglasil k besedi, da ni bila že 3. ura in da niso dovolj govorili že drugi gospodje. Ako pa bodem dobil priliko, ugovarjati gospodu deželnemu predsedniku, ali grajati ga. gotovo bi bil jaz zadnji, ki bi molčal. Zadnjič sem se hotel oglasiti, da bi bil govoril glede preparandije, ali gospod poslanec dr. Tavčar me je prehitel, da nisem mogel ponoviti one resolucije, katero sem stavil leta 1889. in jo zagovarjal iz narodnega stališča. Za narodno šolo sem jaz vedno vnet, skozi okno govoriti pa moja navada ni.
Ne bom nadalje govoril in predlagati hočem le še nasvete- finančnega odseka.
Deželni glavar :
Otvarjam nadrobno razpravo in prosim gospoda poročevalca, da prične.
Poročevalec Žitnik:
Finančni odsek nasvetuje:
Visoki deželni zbor izvoli torej skleniti:
«Za 1894. leto dovolijo se za šolske zgradbe sledečim šolskim občinam podpore iz deželnega zaklada:
1. Kočevje .	. .	1500 gld.	
2. Grahovo	. .	300	
3. Igavas	. .	300	»
4. Za sp .	.	. . 100	»
5. Breznica	. .	300	>
6. Dobrava	. . 200	»
7. Koprivnik	. . 600	»
8. Leše . .	. .	500	>
9. Mošnje	. .	300	»
10. Rateče	. . 200	»
11. Tribuče	. . 200	
12. Reteče	. . 200	»
(Predlogi obveljajo brez debate. — Die Anträge werden ohne Debatte angenommen.)
Dalje imam omeniti, da je došla prošnja županstva Brezovica v kamniškem okraji za podporo za zgradbo šole pri Sv. Trojici.
Pri Sv. Trojici v kamniškem okraji so zgradili novo šolo, ki so jo odprli na jesen leta 1891. Zgradba je bila proračunjena na 4592 gld. Občina si je naložila veliko breme, ker plačuje že 6 let po 50°/o občinske in šolske naklade. Po izkazu deželnega šolskega sveta 30% šolske naklade, kar pa malo donaša, ker plačuje le 432 gld. vsega davka. Podpore je dobila doslej od presv. cesarja 150 gld.; od kranjske hranilnice 100 gld., iz deželnega zaklada 1200 gld., vsega skupaj 1450 gld., tako, da so spravili skupaj 2827 gld., in sicer 1450 gld. podpore in s posojilom naklado 1377 gld.
Deželni šolski svčt poroča, da imajo še 900 gld. dolga, županstvo v Brezovici pa, da imajo še 700 gld.
Zaradi tega je finančni odsek sklenil predlagati, da se dovoli za zgradbo šole pri Sv. Trojici še 100 gld.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Poročevalec Žitnik:
Dalje je došla prošnja krajnega šolskega sveta v Dražgošah. Tam se ima šola popravili, in troški so proračunjeni na 1400 gld. Iz deželnega zaklada se je za to šolo dovolilo doslej 100 gld.; davka ima občina samo 574 gld., naklade pa plačuje 30%.
Z ozirom na to, da plačuje občina malo davka in ima precej dolga za šolo, sklenil je finančni odsek nasvetovati, da se dovoli za to šolsko zgradbo 150 gld. podpore.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, bomo glasovali. Gospodje, ki pritrde tema predlogu, naj izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec Žitnik:
Dalje hočejo razširili v Predasljih enorazredno ljudsko šolo v dvorazrednico. Troški razširjenja so bili proračunjeni na več kakor 6000 gld. in izdalo seje 5812 gld. Sedaj se potrebujejo še klopi, omare itd. za okroglo 100 gld. Dolga imajo za to šolo še 1200 gld., ki se obrestuje s 5%. Iz deželnega zaklada dovolilo se je za to šolo že 600 gld.
Finančni odsek je sklenil predlagati, da bi visoki zbor dovolil zanjo še 100 gld. podpore.
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Poročevalec Žitnik:
Četrta prošnja je prošnja občine Kovor za podporo za novo šolsko stavbo, proračunjeno na 4500 gld. Dasiravno plačuje ta občina 45% šolsko naklado že tretje ali četrto leto, sklenil je finančni odsek vender, ker so dobili iz deželnega zaklada že 400 gld., in ker ni občina ravno ena izmed najubožnejših, predlagati, da se tej občini ne dovoli nobena podpora.
Predlagam torej v imenu finančnega odseka, da se prošnja krajnega šolskega sveta v Kovorji odkloni.
IV. seja dne 16. januvarija 1894. — IV. Sitzung am 16. Jänner 1894.
73
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati, in prosim gospode, kateri pritrde. temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Poročevalec Žitnik:
Za leto 1894. se dovolijo torej za šolske zgradbe že naštetim občinam podpore v znesku 5050 gld.
Deželni glavar:
Gospodje, ki pritrjujejo temu znesku, naj izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Preidemo na daljno točko, to je:
7. Ustno poročilo upravnega odseka glede nakupa več zemljiških parcel poleg deželnega vinograda v Cerovci (k prilogi 29.).
7. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnsses, betreffend den Ankauf mehrerer Gruudparcellen bei dem landschaftlichen Weingartenbesitze in Cerovec (zur Beilage 29).
Poročevalec Povše:
Visoki zbor! Dežela poseduje vinograd Cerovec, katerega obdeluje vodstvo šole na Grmu. Dotični svet jako dobro ugaja ameriškim trtam, in zato se je odločilo šolsko vodstvo, da posebno tam napravi ameriške nasade. Pomanikuje pa hleva pri tem delu posestva, v katerega bi lahko postavljali vprežno živino, kadar se vozi gnoj v vinograd ali se imajo opravljati druga dela. Vodstvo je nameravalo napraviti poseben hlev, toda zidanje tega hleva bi stalo več nego nakup sosednega zemlji,-ča, ki meri 1 oral 13 Q° in ki leži poleg deželnega zemljišča. Na tem zemljišči se nahaja zidanica, ki bi se z malimi troski dala adaptirati za hlev. Ker je dotični svet za rast ameriških trt jako ugoden in zidanica v dobrem stanu, in dotični posestnik Franc Kastelic za vse to zahteva le 300 gld., razvidno je, da bi bilo v korist deželi, ako se to posestvo, ki bi tudi služilo v arondiranje celega posestva, kupilo, ker hi se poleg tega tudi (roški za hlev prihranili.
Zaradi tega predlagam:
Visoki deželni zbor naj torej sklene:
‘Deželni odbor se pooblašča, da za deželo Kranjsko hupi od posestnika Franca Kastelica iz Ragovega parcele št. 1037, 1039 in 1040 z zidanico v Cerovci vred za kupnino 300 gld, ter da znesek pokrije iz deželnega zaklada. >
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi! — Niemand meldet sich.)
Ker ne, bomo glasovali. Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejel.
Preidemo na dalnjo točko, to je:
8. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve enega dela opuščene Karlovške državne ceste pri Luži med okrajne ceste (k prilogi 27.).
8. Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses, betreffend die Einreihung eines Theiles der aufgelassenen Karlstädter Reichsstraßenstrecke bei Lacken in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 27).
Poročevalec Lenarčič:
Visoka zbornica! Cast mi je poročali v imenu upravnega odseka o poročilu deželnega odbora glede uvrstitve enega dela opuščene Karlovške državne ceste pri Luži med okrajne ceste. Cestni erar je preložil državno cesto pri Luži, in vsled tega je prenehala zveza med okrajno cesto Črnomelj - Štrekljevec - Jugorje, ki se je pri Luži stikala s Karlovško cesto. Ta zveza je pa neobhodno potrebna in bi bilo mogoče izhajati z novo državno cesto le na ta način, ako se 477 m dolg kos prejšne državne ceste ohrani v dobrem stanu. Okrajno glavarstvo v Črnomlji pozvalo je dne 6. julija 1893 cestni odbor v Metliki, naj skrbi za to, da postane ta del opuščene državne ceste okrajna cesta. Cestni odbor v Metliki je takoj ustregel temu pozivu, izrekajoč se, da prevzame dotični kos državne ceste v svojo oskrbo, ali s tem je svoj delokrog prekoračil, ker mu to ne pristoja. Visoka deželna vlada je naznanila ta čin cestnega odbora deželnemu odboru s pristavkom, da naj bi deželni odbor primerno ukrenil in naj bi se ta kos ceste, ki meri 477 m, uvrstil med okrajne ceste na podlagi § 23., točke 3., zakona z dne 28. julija 1889, št. 17.
Deželni odbor in ž njim tudi upravni odsek predlaga sledeče:
Visoki deželni zbor izvoli na podstavi § 23., točka 3, zakona z dnč 28. julija 1889. 1., dež. zak. št. 17, skleniti:
<477 m dolgi, zvezo med Karlovško državno cesto in okrajno cesto Črnomelj - Štrekljevec-Jugorje posredujoči del od c. kr. cestnega erara vsled preložitve državne ceste opuščene državno-cestne proge pri Luži se uvrsti med okrajne ceste.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
n
74
IV. seja dne 16. januvarija 1894. — IV. Sitzung am 16. Jänner 1894.
Ker ne, prosim gospode, ki pri trde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Preidemo na daljno točko, to je:
9. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1892. (k prilogi 28.).
9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landesfondes für das Jahr 1892 (zur Beilage 28).
Poročevalec Suklje:
Prosim, častiti gospodje tovariši, blagovolite vzeti v roko prilogo 28., zadevajočo deželnega zaklada računski sklep in razkaz skupne imovine za leto 1892. Takoj na prvi strani vidite, da je skupni znesek prihodkov, in sicer rednih in izrednih, večji nasproti skupnim rednim in izrednim troskom za 111.552 gld. 18 kr., in sicer dobite to svoto, ako seštejete pomno-žitev rednih dohodkov za 75.681 gld. lO1^ kr. — nahajate to številko na str. 11. — in potem izredne prihodke v znesku 900 gld., potem 3.) prihranek pri rednih troskih v znesku 31.127 gld. 53^ kr., zmanjšan za izredni trosek 2415 gld. 55 kr., katerega imate na strani 27., ter ako k tem še prištejete za 500 gld. povišani, oziroma popravljeni presežek, ki se je bil že določil v preliminaru v znesku 6259 gld. Ako seštejete te pozicije, potem končno dobite številko, ki je tu izkazana. Ali reči moram takoj — kar je sicer samo po sebi umevno, — da to ni gola pomnožitev, kajti je precej tacih kreditov, ki se sicer leta 1892. niso potrosili, ki pa so bili le odloženi ter pridejo gotovo v izplačilo. Da navedem nekatere takih kreditov, preračunali smo za uravnavo Mirne deželni donesek na 20.000 gld. Ta kredit še dandanes ni pozabljen. Dalje se je bila med t.roški za zdravstvo dovolila za kursalon na Bledu podpora 3000 gld., ki se ni izplačala leta 1892., temveč šele leta 1893. in pri občilih znaša navidezni prihranek 23. 500 gld., pa iz detaila se Vam lahko dokaže, da tudi teh 23.500 gld. ni prihranjenih, temveč samo odloženih.
Ako se skupna svota ravno teh pozicij v znesku 46.500goldinarjev odtegne od onih 111.552 gld. 18 kr., vidi se, da se je v istini več prejelo za 65.052 gld. 18 kr.
Sedaj preidem na detail, in sicer pričenjam z rednimi prihodki na strani 8. in 9.
I. poglavje se glasi: «Priklade na davke in deželna naklada« s skupnim pokritjem 783.329 gld. 91 kr., torej proti proračunu višjem za 41.544 gld. 91 kr. To je v istini dejanska pomnožitev, in ta rezultat je vse-kako zmatrati jako ugodnim. Če ga pogledate nekoliko bližje, vidite, da so pod črko a) priklade na direktni davek več vrgle za 9623 gld. 441/a kr., ker država previdno preliminira direktni davek, in ker so uspehi pri cesarskih davkih ugodnejši mimo proračuna, naravno je, da je ugodnejši tudi uspeh pri deželnih pri-kladah.
Drug značaj imata točki b) in c). Pred vsem vidimo tukaj, da se je pri samostojni deželni nakladi na porabo žganih opojnih tekočin več dobilo za 22.722 gld. 67i/g kr. Navzlic tem, da smo o svojem času za celih 15.000 gld. poskočili pri preliminaru, bil je končni efekt vedno še toliko ugodnejši. Saj veste, ta stvar ima dve strani, z ene strani je obžalovati, vidno znamenje, kako ljuto še razsaja tisto nesrečno poželjenje po žganji med ljudstvom, z druge strani pa z finančnega stališča seveda ugajajo taki prihodki. Dovolite, da segam nekoliko nazaj. Kakih bojev je bilo treba, predno smo sklenili v visoki zbornici, da se ima pobirati ta naklada v lastni režiji. Takrat je bilo nasprolstva iz te (desne — rechten) strani, od strani veleposestva, in celo glasovalo se je po imenih, da seje zabeležilo, kdo je za in kdo je proti. Dandanes vidi vsak s zadovoljstvom, da je tedanji moj predlog bil jako umesten ter da je lastna režija popolnem opravičena,
Kar se tiče priklade na užitnino, je mimo prelimi-nara efekt bil ugodnejši za 9198 gld. 79 kr., in to je, kakor se vidi iz pojasnil, uspeh tega ukrepa, ki ga je dežela storila s tem, da je v nekaterih okrajih sama kot najemnik pobirala dotično priklado na užitnino. Tudi ta sklep se ni rešil z gladka, treba je bilo hude borbe, ali efekt kaže, da je dežela tudi v tem slučaji pravo ukrenila.
Pri rednih prihodkih vidite torej dobiček v znesku 41.544 gld. 91 kr.
II. «Prihodki iz deželnega posestva.» Skupno pokritje pri tem poglavji znaša 60.093 gld. 6 kr. in je višje proti proračunu za 3166 gld. 6 kr., zmanjšali so se dohodki le pri obrestih od posojil pod točko c), kjer se je prejelo 1713 gld. 24 kr., proti proračunu manj za 479 gld. 76 kr. Ali, gospoda moja, to izvira samo iz tega, ker je dolenjska železnica refundirala tisto posojilo, katero je svoje dni iz deželnega zaklada prejela za pripravljalna dela.
Tukaj bi bilo reči nekaj o točki d) «najmovine od deželnih hiš», za 1447 gld. 90 kr. več proti proračunu. Dejanski efekt pri tej točki je bil 15.302 gld, 90 kr. Ta razloček med proračunom in med dejansko pristojbino, med pokritjem se pojasnjuje s tem, da je več brambovcev bilo nastanjenih v brambovski vojašnici, in vsled tega se je povišala najemnina.
Pod točko e) vidimo nek nepreliminiran prihodek v znesku 500 gld. Jaz kakor mogoče rahlo govorim o tej stvari, kot referent deželnega zaklada bi pa vendar želel, da bi pri nekaterih prispevkih, katere mora prispevati mestna občina Ljubljanska, efekta tega prispevka v bodoče ne našel tolikokrat med zastanki in mei prihodki zaznamovanega le z črticami.
Pod črko f) pri mostninah deželnega mostu čez Savo pri Krškem vidimo, da je bilo proračunjenil 5600 gld. in da je dejansko prekritje znašalo 6301 32 kr., torej proti proračunu več za 701 gld. 32 kr. ker se je most več rabil od vozov. V drugem konnex» bodem morebiti o tej poziciji še nekoliko spregovoril
Drugega nimam omeniti, torej nasvetujem, da visoka zbornica izvoli sprejeti poglavje I. in II.
(Obvelja. -— Angenommen.)
IV. seja dne 16. januvarija 1894 — IV. Sitzung mn 16. Jänner 1894.
75
Pri poglavji III. «prihodki izjavnih naslovov» vidimo, da je nasproti preliminiranemu znesku 3852 gld. manjše pokritje za 232 gld. 25 kr. vsled tega, ker so se bili upravni doneski sirotinskih ustanov znižali od 5% na 3%.
Stvar je pojasnjena, in jaz nasvetujem, da se poglavje III, odobri.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pri IV. poglavji, to je pri «raznih prihodkih», vidite, da je proračunjenega bilo 41.673 gld. Pokritje za leto 1892. znaša 72.875 gld. 47*/,, kr., torej je pokritje, uspeh leta 1892. mimo proračuna ugodnejši za 31.202 gld. 471/2 kr. Sicer opozarjam na to, da se nahaja, ako primerjate zastanke pričetkom leta v znesku 99.421 gld. 40 kr. z zastanki koncem leta v znesku 110.940 gld. 34 kr., v končni večji svoti 31.202 gld. 47‘/g kr. tudi pomno-žitev aktivnih zastankov ali terjatev deželnega zaklada v znesku 11.000 gld.
Posebnih opomb mi tukaj ni napraviti treba, le na to bi opozarjal, da pri naslovu 1.), točki i), kjer je efekt na videz ugodnejši za 26.230 gld. 96 ‘/2 kr., pri povračilih troškov in doneskov za zgradbo Bogenšperske-Ahacijeve in Grosupeljske ceste o svojem času vsled pomanjkanja potrebnih podatkov ni bilo. nič prelimi-niranega in da nahajate po tem tudi med troški za občila na strani 24. nekoliko kongruentnih doneskov, oziroma troškov. Ta ugodnejši dohodek je torej le bolj «buchhalteričnega» značaja.
V	obče predlagam, naj se potrdijo tudi dohodki v IV. poglavji.
(Obvelja — Angenommen.)
Kar se tiče izrednih prihodkov, prirastlo jih je 900 gld., ker je neka srečka bila izžrebana in se je valuta prejela za to.
Predlagam, da se ta svota odobri.
(Obvelja. — Angenommen.)
C) «Prehajalni troški.»
Pri poglavji VIL, pri «povrnenih predplačilih», tukaj nahajam koncem leta zastanke v znesku 355.043 gld. 92‘/s kr. Ako hočete znati, kako se sestavlja ta svota, blagovolite pregledati na strani 4. pod črko c), kjer so nadrobno razložena predplačila zakladom dobrodelnih zavodov in ustanovnim zakladom, potem deželnim uradnikom in služabnikom. Ravno tako vidite potem ad a) posojila za cestne zgradbe in ad b) posojila za šolske zgradbe, ki so izkazana na strani 8., pod črko c) in d) med zastanki.
Preidem sedaj do rednih troškov.
V	poglavji I. vidite, da se je za deželni zbor potrošilo vsega skupaj 14.187 gld. 68*/, kr., proti proračunu manj za 406 gld. 31*/, kr. Vidite sicer, da se je izdalo več za dijete in potne troske za deželne poslance, ker je seslja dalj časa trajala, za to pa več prihranilo pod črko d), kjer se je pri troskih za tisek obravnav deželnega zbora prihranilo 669 gld. 19 kr.
Nasvetujem, da se troški pri poglavji I. potrde. (Obvelja. — Angenommen.)
Pri upravnih troskih, pri poglavji II., vidite, da 80 za *eto 1892. znašali 52.803 gld. 52*/, kr., proti pro-
računu manj za 249 gld. 47*/, kr. To se precej vjema s proračunom, in posebnih pojasnil ni treba, k večjemu treba omeniti in opozarjati na pozicijo pod naslovom 7., točko b), kjer so bili potni troški in dijete deželnih uradnikov mimo preliminarja večji za 211 gld. 26*/, kr. vsled tega, ker je bilo dosti komisij v cestnih zadevah in pri vodnih zgradbah.
Nasvetujem, da se troški pod tem poglavjem odobre.
(Obvelja. — Angenommen.)
Preidem na III. poglavje, k «troškom za deželno posestvo». Tukaj vidite, da so troški za celo deželno posestvo znašali 13.448 gld. 91*/, kr., mimo proračuna manj za 689 gld. 08*/, kr., in sicer, da to nekoliko bolj nadrobno razjasnim, vidi se, da se je manj potrosilo pri onih objektih, katere nahajate pod 1. naslovom tega poglavja, pri točkah a) in b). Manj je stalo vzdrževanje pri deželnih poslopjih in pri deželnem dvorskem vrtu. Potem pa so vzdrževalni troški manjši bili pri deželnem mostu čez Savo pri Krškem. Tukaj omenjam, da znaša potrebščina za leto 1892. 8017 gld. 31 kr. Po proračunu je znašala 8260 gld., torej več za 242 gld. 69 kr., ali gospoda, to je samo po sebi umevno, da most sam ni stal toliko, ampak da imate v tej svoti 8017 gld. 31 kr. tudi izredne kredite, namreč 5800 gld. za nakup mitniške hiše in vrta pri Savskem mostu pri Krškem in 233 gld. za napravo in pristojbino pri kupni pogodbi, torej vsega skupaj izrednega kredita, izrednih troškov 6053 gld. Ako to odtegnete od skupne potrebščine, vidite, da Vas je most prav za prav stal le 1984 gld., in če to svoto, ta končni rezultat pri troških primerjate z dohodki, ki so tekom leta 1892. znašali 6301 gld., vidite, da smo tekom leta 1891. pri tem mostu imeli čisti dohodek v znesku 4317 gld. O svojem času se bode moral seveda vpoštevati tudi ta prihranek.
Omenjati in pojasniti mi je še nekoliko točko d) naslova 2., pri tem poglavji; namreč narastel je pri-stojbinski namestek od premakljivega premoženja za 601 gld. 93*/, kr. Proračunjenega je bilo tu 956 gld., dejanski pa se je moralo plačati 1557 gld. 93*/, kr., ker je bil pristojbinski donesek na novo odmerjen.
Nasvetujem, da se potrdi III. poglavje.
(Obvelja. — Angenommen.)
V poglavji IV., pri troških za deželne kulturne namene in vodne zgradbe, vidite končni efekt v sledečih številkah. Potrebščina znašala je 38.613 gld. 35*/a kr., proračunjenih je bilo pa 68.020 gld., torej je bil dejanski efekt mimo preliminara ugodnešji za 29.406 gld. 64*/a kr. Ali, gospoda moja, jaz sem že poprej e opozarjal na to, da je ta prihranek večinoma le navidezen, namreč veliko manj se je potrosilo pri vodnih zgradbah, namreč 29.770. gld. Drugega Vam ni treba povedati, kakor da tiči v tej svoti tudi kredit za uravnavo Mirne, ki do danes še ni porabljen, pa se bo gotovo porabil o svojem času. Že iz tega se razvidi, da je ta prihranek le fiktivnega značaja.
Več se je protosilo pri naslovu 6. za agrarske operacije. Proračunjenega je bilo 9000 gld. Dejanska potrebščina pa je znašala 10 654 gld. 33 kr.; iz tega se razvidi, da je bil efekt neugodnejši za 1654 gld. 33 kr.
76
IV. seja dne 16. januvarija 1894. — IV. Sitzung am 16. Jänner 1894.
To je zmiraj v zvezi s tem, če je več slučajev, ko pride do razdelitve skupnega posestva in ravno leta 1892. je bilo več takih slučajev v delu in zaradi tega ta z višek.
Nasvetujem, da se IV. poglavje potrdi.
(Obvelja. — Angenommen.)
Preidem na V. poglavje k troškom za javno varnost. Tu vidite, da se je izdalo 26.477 gld. 38 kr., nasproti proračunu manj za 298 gld. Več se je namreč potrebovalo za žandarmerijo, za nastanjenje žandar-merije, in sicer znaša ta višja potrebščina pri 1. naslovni številki 284 gld. 37 kr., ker je bilo napravljenih več novih žandarmerijskih postaj ob dolenski železnici. Temu nasproti so se pa troski odgonstva zmanjšali proti proračunu za 582 gld. 99 kr.
Predlagam, da se potrdi potrebščina pri poglavji V.
(Obvelja. — Angenommen. 1
Pri VI. poglavji, pri troških za zdravstvo vidite, da je proračunjenih bilo 24.856 gld., da je potrebščina znašala 23.477 gld. 22 kr. in da se je torej manj izdalo leta 1892. 1378 gld. 78 kr. Tudi ta prihranek je zgolj dozdeven, ni istinit, kajti tiči v njem pozicija 3000 gld., katero smo vstavili pod kredit za zgradbo Blejskega kursalona, ki pa ni leta 1892., temveč sto-prav leta 1893. prišel do izplačila. Temu nasproti imamo nekatere druge kredite, pri katerih vidimo, da je bil efekt tudi dejanski manj povoljen. Namreč pri troskih za cepljenje koza razvidite. da se je izdalo več za 391 gld. 37 kr. Cepivo namreč je prouzročilo večje troške, ker se je moralo dotičnemu podjetniku, pri katerem se je kupilo cepivo, doplačati. Mislim, da se bode sedaj, ko bode deželi mogoče, dobivati cepivo iz tistega državnega zavoda, ki se je v zadnjem času ustanovil na Dunaji, tudi troski v tej poziciji precej zmanjšali.
Pri plačah okrožnih zdravnikov je bil efekt neugodnejši za 1429 gld. 85 kr. Tu treba primerjati pozicijo VI. poglavja pri troških z ono pozicijo, katero nahajamo na strani 10. v IV poglavji prihodkov pod naslovno številko 6. Če se namreč večji trošek v znesku 1429 gld. 85 kr. primerja z večjim dohodkom v znesku 1068 gld. 11'/a kr., dobi se potem kot končni saldo le nek večji trošek v znesku 361 gld. 73 '/2 kr. To torej treba kombinirati, da dobite, pravo sodbo.
Nasvetujem, da se potrdi poglavje VI.
(Obvelja. — Angenommen).
Pri VII. poglavji, pri < troških za dobrodelne naprave»
—	to je poleg šolskih troškov naša najhujša potrebščina
—	vidimo, da so znašali 212.854 gld. 97 kr. Preračunali smo le 194.899 gld. in torej je bil efekt neugodnejši za 17.955 gld. 97 kr., in to je, žal, tudi dejanski večji trošek, ali kar se tiče teh pozicij, prav za prav ni mogoče natančno preliminirati. Pri troških za dobrodelne naprave odločuje istinito število bolnikov. Ako je torej več bolnikov v naših dobrodelnih zavodih in če je več kranjskih bolnikov v tujih zavodih, katerim treba vračati oskrbovalnino, mora se to naravno tudi izražiti v efektu, v računskem sklepu. Tu nimam nič več omenjati, le morda pri podporah raznim bolnicam, pri zadnjem naslovu 5., tu se vidi, da je efekt ne-
ugodnejši za 300 gld.; Elizabeška otročja bolnica je dobila 300 gld., ki o svojem času niso bili postavljeni v proračun.
Nasvetujem, da se poglavje VII. odobri.
(Obvelja. — Angenommen.)
Preidem k poglavju VIII. k «troškom za pouk omiko in dobrodelne namene». Tukaj vidite, da smo bili preliminirali 196.991 gld., in dejanski se je potrosilo le 189.063 gld. 89 1/2 kr., manj torej proti proračunu za 7927 gld. 101/2 kr. Če si ogledate tukaj nekoliko nadrobneje proračun, videli bodete, da ta prihranek večinoma od todi prihaja, ker se je dejanski primanjkljej normalno-šolskega zaklada proti prora-čunjenemu primanjkljaju nižje izkazal za 13.495 gld, 22 kr. in ravno tako primanjkljej učiteljsko-pokojumskega zaklada za 1900 gld., in kar se tiče drugih pozicij, kjer je potrebščina proti proračunu bila višja, vendar ta višja potrebščina ni mogla kompenzirati višjega prihranka.
Nasvetujem, da se sprejmejo številke VIII. poglavja.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pri poglavji IX.. pri «občilih» je bilo preliminarega 142.600 gld., dejanski pa se je potrosilo 129.565 gld. 36^/g kr. in ako primerjamo preliminar z efektom, vidimo, da je poslednji ugodnejši mimo proračuna za 13,034 gld. 63^/z kr., ali, gospoda moja, tu vidite pod naslovom 1. pri točki C), da se je pri cestah manj potrosilo za 23.500 gld.; to tudi ni prihranek, nego samo odložen kredit.
Drugega nimam omenjati, nasvetujem pa, da visoka zbornica izvoli potrditi poglavje IX.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pri X. poglavji vidite, da je skupna potrebščina znašala 9702 gld. 15 kr., nasproti proračunjeni potrebščini v znesku 11.070 gld. bil je dejanski trošek torej -manjši za 1367 gld. 85 kr., ker je bilo manj vojaških vaj itd., in je bilo torej manj treba plačati za priprego in vojaške namene.
Nasvetujem, da se to poglavje odobri.
(Obvelja. — Angenommen.)
V XI. poglavji sploh ni bilo nič proračunjenega.
Pri poglavji XII. pa smo videli, da se je manj potrosilo za primanjkljej deželnega posojilnega zaklada za 3958 gld. 341/a kr., kar je danes jako temeljito in obširno razpravljal gospod poročevalec, razpravljaj« računski sklep deželnega posojilnega zaklada.
Nasvetujem torej le, da se odobri tudi to poglavje.
(Obvelja. — Angenommen.)
Končno omenjam še, da so pri zadnji poziciji, pri VIII.poglavji, «razni troški», proračunjeni na 5000 gld, dejansko znašali 14.633 gld. 35 kr., torej mimo proračuna več za 9633 gld. 35 kr. Tu bi napravil samo to opazko, da se mi namreč ne zdi popolnoma pravilen način,; kako deželno knjigovodstvo ravna v jednakih slučajih. Številko, katero vidite pod naslovom 1. za podpore po uimah poškodovanim v proračunu za leto 1892.. to je prevzelo deželno knjigovodstvo iz proračuna, ki je bil svoje dni rešen v visoki zbornici, ali gospodje, se bodete spominjali, da smo potem, ko se je tiI
IV. seja dne 16. januvarija 1894.
IV. Sitzung am 16. Jänner 1894.
77
proračun že rešil, ker je bila letina 1892. jako neugodna in se je bilo bali, da ne bi v nekaterih krajih nastala velika b6da, morda celo lakota, dovolili še 10.000 gld. posebnega kredita ad hoc. Preliminar se pa sestavlja iz tega, kar se je sklenilo rešuje nasvete deželnega odbora potem pa iz dodatnih kreditov. Vse to je proračun. Moralo bi se torej drugače kontirati.
Skupna proračunjena potrebščina je znašala 14.000 gld., dejansko se je potrosilo ravno toliko in potemtakem se kompezirati obe te poziciji.
Nasvetujem, da se poglavje XIII. in vsled tega, ker so se vsa poglavja potrdila, da se odobri tudi skupna redna potrebščina v znesku 806.853 gld. 461/a kr., ki jo imate izkazano na strani 27., in ki je nasproti preliminarja manjša za 31.127 gld. 53x/a kr. Ravno isto nasvetujem o izrednih troskih v znesku 2415 gld. 55 kr.
(Obvelja. — Angenommen.)
Končni nasvet finančnega odseka se torej glasi:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Računski sklep deželnega zaklada za 1. 1892. z rednimi prihodki v znesku 919.921 gld. 19x/2 kr. in z izrednimi v znesku 900 gld. ter z rednimi troški v znesku 806.853 gld. 46y2 kr. in z izrednimi v znesku 2415 gld. 55 kr. se potrjuje.»
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati, in prosim gospode, ki se strinjajo s predlogom finančnega odseka, naj izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Poročevalec Šuklje:
Preidem sedaj na imovinski razkaz. Tu vidite, da je skupna imovina znašala koncem 1.1892. 2,152.675 gld. 13 kr. Ako odtegnemo od te skupne imovine skupne dolgove v znesku 391.247 gld. 64x/a kr., vidimo, da je znašalo skupno čisto premoženje koncem leta 1892. 1,761.427 gld. 487» kr., torej proti čisti imovini prejšnjega leta, leta 1891., v znesku 1,571.305 gld. 64 kr., več za 190.121 gld. 84'/2 kr.
Pojasnilo, kako se sestavlja ta prirastek končne čiste imovine, nahajate na strani 1. in 2. deželno-od-borske priloge.
V imenu finančnega odseka nasvetujem:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Imovinski razkaz 1. 1892. s skupno imovino 2,152.675 gld. 13 kr. ter z dolgovi 391.247 gld. 647» kr., torej s čisto imovino 1,761.427 gld. 487a kr. vzame se na znanje.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Razkaz imovine je potrjen.
Preidemo na daljno točko, to je:
10. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu bolniškega zaklada za leto 1892. (k prilogi 7.).
10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Krankenhausfondes pro 1892 (zur Beilage 7).
Berichterstatter Erceltenj Freiherr u. Schwegel.
Hohes Haus! Die Rechnungsabschlüsse des Krankenhausfondes sowie der übrigen Wohlthätigkeitsfoude, also der Irrenanstalt, des Gebärhauses und des Findelfondes, haben bei verschiedenen Anlässen, insbesondere bei den Verhandlungen in den letzten zwei Jahren, mir Gelegenheit geboten, über die allgemeinen Fragen bezüglich der Verwaltung dieser Fonde eingehende Berichte dem hohen Hause vorzutragen. In denselben ist die Stellung dieser Fonde gegenüber den allgemeinen Auslagen, die das Land zu tragen hat, ebenso gekennzeichnet, wie wir daraus auch gesehen haben, inwieweit das Land Krain im Verhältnisse zu anderen Ländern in der Lage ist, den aus diesem Titel an dasselbe herantretenden Ansprüchen gerecht zu werden. Heute ist es mir nicht möglich, diese allgemeinen Erwägungen mit Bezug auf das Jahr 1892 und 1893, beziehungsweise auch bezüglich der Erfordernisse für das Jahr 1894, einer näheren Beleuchtung zu unterziehen, weil die Grundlage dieser Besprechung, der Rechenschaftsbericht, heute dem hohen Hause noch nicht vorliegt. Indem ich das ausdrücklich und mit Bedauern hervorhebe, da es schwierig ist, über solche Fragen sich ein klares Bild zu machen, bevor man die Belege, die in dem Rechenschaftsberichte zu suchen sind, in den Händen hat, schreite ich nunmehr an die Berichterstattung über die verschiedenen Fonde mit dem Vorbehalte, später bei etiva sich darbietenden speciellen Anlässen, wenn es nothwendig sein sollte, die verschiedenen Fragen, die mit diesen Angelegenheiten in dem innigsten Contacte stehen, wieder zur Besprechung und Erörterung zu bringen.
Uebergehend zur Berichterstattung über diese Fonde im allgemeinen, möchte ich mir doch erlauben, dem hohen Hause in Erinnerung zu bringen, wie groß die Opfer sind, die wir aus dem Landesfonde für die Erhaltung dieser Wohlthütigkeitsanstalten jedes Jahr zu bringen haben, und wie sehr diese Opfer regelmäßig von Jahr zu Jahr wachsen müssen. Im Jahre 1890 haben wir zur Bedeckung der Kosten, die aus dem Krankenhaus-, Irrenhaus-, Gebärhausund Findelfonde dem Lande erwachsen, den Betrag von 103.739 fl. 10 kr. benöthigt. Für das Jahr 1892, also drei Jahre später, hat sich der Zuschuss aus dem Landesfonde bereits um 12.444 fl. erhöht, so dass er 116.183 fl.
78
IV. seja dne 16. j arm varij a 1894. — IV. Sitzung am 16. Iiinner 1894.
Betrug. Es ist also im Durchschnitte ein jährlicher Zuschuss vou über 6000 ft. für diese Zwecke aus dem Landesfonde in Anspruch genommen worden, und in der That erreichen die Ueberschreitungen der Voranschläge für diesen Fond, die im Jahre 1892 durch die effectirten Ausgaben dem Präliminare gegenüber sich ergeben, die Summe von 6541 fl. Diese Ueberschreitungen sind ebenso gerechtfertigt durch die Natur der obwaltenden Verhältnisse, als sie im voraus nicht präliminirt werden können. Wenn also hier von Ueberschreitungen die Rede ist, so habe ich bei verschiedenen Anlässen in früheren Jahren schon ausgesprochen und wiederhole es auch heute, dass die Präliminarien, die wir in dieser Beziehung aufstellen, bezüglich der Festhaltung derselben nicht im gleichen Maße die volle Garantie bieten, wie dies bei anderen Ausgaben der Fall sein kann. Es ist vielmehr zu eonstatiren, dass wir jährlich eine Ueberfchrei-tung um ungefähr 6% der Jahresausgaben ins Auge zu fassen und damit zu rechnen haben, Ueberschreitungen, die nicht, wie bei anderen Dingen, z. B. durch die Ausführung einer Arbeit mit dem Zustandekommen derselben ihre Grenze und ihren Abschluss finden, vielmehr stets eine Erweiterung erfahren, die selbstverständlich in der Zunahme der Bevölkerung ihre Erklärung findet. Nur diese wenigen allgemeinen Bemerkungen wollte ich vorausschicken, um auf die hohe Bedeutung der finanziellen Frage auch bei diesem Titel hinzuweisen, worauf der unmittelbare Herr Vorredner bei Darlegung des Resultates der Landesfondsgebarung für das Jahr 1892 bereits hingewiesen hat und worauf wir bei Besprechung der Voranschläge für das nächste Jahr, insbesondere bei Besprechung des Erfordernisses des Landesfon-des, vielfach und eingehend im Laufe der Verhandlungen der gegentoärtigen Session zu sprechen Gelegenheit haben werden.
Der Rechnungsabschluss des Krankenhausfoudes pro 1892 selbst, der in der Beilage Nr. 7 vorliegt, bietet im allgemeinen keinen Anlass zu weiteren Bemerkungen, und ich beschränke mich daher hier darauf, auf den vorliegenden Bericht des Landesausschufses hinzuweisen und einige kurze Bemerkungen bezüglich einzelner Positionen beizufügen.
Die Einnahmen des Krankenhausfoudes betrugen, wie aus dem vorliegenden Ausweise entnommen werden kann, im Jahre 1892 im ganzen um 6854 fl. mehr als präliminirt wurde. Diese Mehreinnahmen resultiren aus der Steigerung der Ersätze, welche wir für die Krankenverpflegung theils von Gemeinden und Bezirkskrankeneassen, theils auch vou fremden Ländern in einem höheren Grade wie bisher zu erhalten in der Lage waren. Die Mehreinnahme unter diesem Titel allein beläuft sich auf 6571 fl. 18 kr., die kleineren Positionen, in der Erhöhung dieser Einnahmen bei Nr. 6 und 7, sind nicht von Bedeutung und in dem Berichte begründet, den der Landesausschuss dieser Vorlage vorausgeschickt hat. Die Mehrausgaben, die aus derselben Vorlage zu entnehmen sind, erreichen die Höhe von 7406 fl. 39 y2 kr. Bezüglich dieser Mehrausgaben sei es mir gestattet, auf einen Punkt hinzuweisen. Zuerst muss bezüglich der außerordentlichen Ausgaben, die unter Rubrik XIV im Betrage von 2331 fl. 68 kr. ausgewiesen sind, bemerkt werden, dass diese Ausgaben eigentlich auf den Conto des Neubaues des Krankenhauses zu stellen wären, dass sie aber ebenso, wie schon ähnliche kleinere Posten im verflossenen Jahre, nicht auf den Baueonto des Spitals gebucht, sondern durch die laufenden Ausgaben bestritten werden. Es
ist aber wünschenswert und nothwendig zu eonstatiren, dass diese Ausgaben dem Lande lediglich aus den Vorbereitungen für den Neubau erwachsen find und für die Bezahlung von Plänen, Jngenieurarbeiten u. s. w. nothwendig waren, weil diese Kosten für den Neubau nicht präliminirt erscheinen und daher anderweitig bedeckt werden mussten. Die größte Erhöhung der Ausgaben ist unter Rubrik X, «Regiekosten», enthalten und übersteigt das Präliminare von 5079 fl. um 4014 fl. 73 kr. Diese Erhöhung ist motivirt theils durch die Erhöhung der Verpflegstage, welche verrechnet wurden und zum Theile auch durch Erhöhung der Ver-pflegskosten pro Tag in der 1. und II. Classe um 17 fr., die infolge der Preisverhältnisfe eingetreten ist, während die Taxen der III. Classe keine Erhöhung erfuhren, sondern vielmehr bei diesen eine Ermäßigung von 7? kw per Tag ausgewiesen erscheint. Der größte Theil dieser Erhöhung ist selbstverständlich auf Rechnung der größeren Inanspruchnahme des Krankenhauses selbst zu stellen. Bei Rubrik XII, «Verschiedene Ausgaben», die mit 2100 fl. präliminirt erscheinen, ergibt sich eine Ueberschreitung um 541 st. 56 kr. Diese Rubrik, bezüglich welcher in den Berichten des Landes-ausschusfes bisher keine besonderen Nachweisungen erbracht wurden, enthält im heurigen Berichte eine Hinweisung auf gewisse' Ausgaben, die der Krankenhausverwaltung nothwendig erschienen und vom Landesausschusse gebilligt wurden, Ausgaben, die eigentlich nicht hier, sondern bei anderen Titeln in Rechnung zu stellen wären. Im Finanzausschüsse ist unter Hinweisung auf den Umstand, dass Subventionen und ähnliche Ausgaben nicht unter einem solchen Titel zu erscheinen hätten, der Wunsch ausgesprochen und von den Mitgliedern des Laudesausschusses die Zusage gemacht worden, dass in Zukunft diese Post nicht nur genau speeifieirt, sondern dass auch vermieden werden wird, in dieselbe Positionen einzustellen, welche hieher nicht gehören. Im übrigen habe ich bezüglich der Ausgaben keine weiteren Bemerkungen zu machen, ebenso wie ich auch bezüglich der Nachweisung des gestimmten Vermögens mit Ende des Jahres 1892 nichts anderes zu erwähnen habe, als dass diese Nachweisung den Nachweisuugen der früheren Jahre entspricht.
Angesichts dieser Darlegungen, die, wie ich glaube, den Beweis erbringen, dass in den Ausgaben nur den nothwendigsten Bedürfnissen, wenn auch in erhöhtem Maße, Rechnung getragen worden ist, erlaube ich mir im Namen des Finanzausschusses den Antrag zu stellen:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
«Der Rechnungsabschluss des Krankenhausfoudes pro 1892 mit 19.884 fl. Einnahme und 76.567 fl. 397s kr. Ausgabe, sowie der Vermögensausweis mit Ende 1892 werden zur Kenntnis genommen und die dem Präliminare vou 1892 gegenüber sich ergebende Ueberschreitung von 552 fl. 397skr. nachträglich genehmigt».
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
IV. seja dne 16. januvarija 1894. — JV. Sitzung am 16. Jänner 1894.
79
Daljna točka je:
11. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu blazniškega zaklada za leto 1892. (k prilogi 8.).
11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Jrrenhansfondes pro 1892 (zur Beilage 8).
Berichterstatter Erretten? Freiherr von Schwegel:
Der Bericht des Landesausschusses über diesen Gegenstand liegt in der Beilage Nr. 8 vor. Indem ich in der Berichterstattung fortschreite, sei mir hier bezüglich des Jrrenhaussondes nur im allgemeinen die Bemerkung gestattet, dass die Ueberschreitung des Präliminares eine höhere war, als in den früheren Jahren und 6229 fl. 19 l/a kr. betrug, während sich diese Ueberschreitung bei den übrigen Fanden in wesentlich geringeren Proportionen bewegte. Was die einzelnen Positionen dieses Rechnungsabschlusses anlangt, so habe ich bezüglich der Einnahmen zu constatiren, dass dieselben, was die eigenen Einnahmen betrifft, kleiner waren und einen kleinen Ausfall von 133 fl. 48 kr. ausweisen, welcher durch den Bericht des Landesausschusses klar gestellt ist und keiner weiteren Erläuterung bedarf. Was die Verlage aus dem Landessonde anlangt, so enthalten dieselben im gewissen Sinne auch denjenigen Ausfall, den wir zu tragen haben, weil wir in höherem Grade die Mittel des Landes in Anspruch nehmen mussten, als präliminirt war. Sie stellen sich gegenüber dem Präliminare pro 1892 per 52.407 fl. auf 58.636 fl. 191/a kr. und überschreiten demnach das Präliminare um 6229 fl. 191/2 kr. Diese Ueberschreitung findet ihren naturgemäßen Ausdruck in den Ausgaben, und wenn Sie aus Seite 8 der Beilage einen Blick werfen, so werden Sie daraus sofort entnehmen, dass auch bei diesem Fonde die Ueberschreitungen wesentlich durch die Regie- und Verpflegskosten für die zunehmende Anzahl der Kranken begründet sind. Diese Ausgaben, die unter Rubrik-Nummern VIII und IX verzeichnet sind, erfuhren bei den Regiekosten des Irrenhauses eine Steigerung um 4809 sl. 31 kr. und bei den Verpflegskosten für die siechen Irren eine solche von 1055 fl. 29 kr. Die Steigerung dieser Ausgaben steht im Zusammenhange mit der Steigerung der Verpflegstaxen, die hier eine proportio-nell höhere war, als bei dem Krankenhausfonde, die aber als gerechtfertigt angesehen tverden muss im Vergleiche zu den Verpflegstaxen, die an anderen Ortet: bestehen und die auch bei uns nicht überschritten werden sollen. Ich möchte speciell darauf hinweisen, dass wenn es sich hier um Ausgaben des Jrrenhausfondes handelt, man nicht übersehen darf, dass mit denselben in gewissem (Sinne auch die Ordeus-anstalt für sieche Irret: verbunden ist, obwohl sie eigentlich keinen Bestandtheil des Irrenhauses bildet, vielmehr mit demselben nur it: einer ähnlichen Verbindung steht, wie das Elisabethiner Kinder - Kranketthaus mit dem allgemeinen Krankenhause. Auch in: Siechenhause hat sich im Verhältnisse eine ähnliche Erhöhung bei den Verpflegskosten ergeben, indem die präliminirten Ausgaben tim: 11.450 fl. auf 12.505 fl., also um 1055 fl., somit um 5% bis 6% gestiegen sind, eine Steigerung, mit der wir zu rechnen
haben. Andere Differenzen sind nicht zu constatiren, die geringen Neubauten wurden ziemlich entsprechend den Beschlüssen des hohen Landtages ausgeführt und die Nachweisung des Vermögens mit Ende des Jahres 1892 stimmt mit den Beständet: und dem Zuwachse überein.
Angesichts dieser Umstände erlaube ich mir im Namen des Finanzausschusses den Antrag zu stellen:
Der hohe Landtag wolle beschließet::
«Der Rechnungsabschluss des Jrrenhausfondes für das Jahr 1892 mit 11.191 fl. 52 kr. Einnahmen und mit 69.827 fl. 71 kr. Ausgaben, wodurch sich den: Präliminare gegenüber im Erfordernisse ein Abgang von 6095 fl. 71 kr. und in der Bedeckung von 133 fl. 48 kr., daher in: ganzen eine Ueberschreitung von 6229 fl. 19 kr. ergibt, die gerechtfertiget erscheint, werden ebenso wie der Vermögensausweis mit Ende 1892 zur Kenntnis genommen. >
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, bomo glasovali in prosim gospode, ki pri-trde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Preidemo k daljni točki, to je :
12. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu porodniškega zaklada za leto 1892. (k prilogi 9.).
12. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Gebärhausfondes pro 1892 (zur Beilage 9).
Berichterstatter E.rcelleii? Freiherr v. Schwegel:
Der Rechnungsabschluss des Gebärhansfondes bewegt sich seit Jahren in: großen und ganzen in den gleichen Ziffern und ergibt die gleichen Resultate, die kaum zu irgend einer Bemerkung Anlass bieten. Ich constatire hier nur, dass die ordentlichen Einnahmen desselben um 107 ft. 50 kr. infolge der erhöhten Berpflegskostenersätze gestiegen sind und dass sie sich im übrigen im Rahmen des Voranschlages bewegtet:, indem dem präliminirten Betrage von 581 fl. eine Bedeckung von 688 fl. 50 kr. gegenübersteht. Was die Ausgaben anlangt, so wurden dieselben um die geringe Summe von 164 fl. 39 y3 kr. überschritten, welche Ueberschreitung sich, wie bei allen diesen Fonden, auf die Regieauslagen bezieht. Die Ausgaben waren mit 5164 fl. präliminirt, verausgabt aber wurde der Betrag von 5328 fl. 39Va kr. Indem ich beifüge, dass die Details dieser Rechnung aus dem vorliegenden Berichte des Landesausschusses zu entnehmen sind, erlaube ich mir im Namen des Finanzausschusses den Antrag zu stellen:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
«Der Rechnungsabschluss des Gebärhausfondes für das Jahr 1892, in dem 5328 fl. 39 kr. als Ausgaben und
80
IV. seja dne 16. januvarija 1894. — IV. Sitzung mn 16. Jänner 1894.
688 ft 50 fr. als diverse Einnahmen ausgewiesen wurde, woraus sich der Abgang von 4639 fl. 80 fr. und dem prüliminirten Abgang von 4583 fl. gegenüber eine Ueber« schreitung von 56 fl. 80 fr. ergibt, wird genehmigend zur Kenntnis genommen-.
Deželni glavar:
Želi' kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Dalnja točka je:
13,	Ustno poročilo finančnega odseka 0 računskem sklepu najdenškega zaklada za leto 1892. (k prilogi 10.).
13.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Findelfondes pro 1892 (zur Beilage 10).
Berichterstatter Erretten; Freiherr v. Schmeget:
Bezüglich dieses Berichtes beschränke ich mich auf die Constatirung der Thatsache, dass der Rechnungsabschluss des Findelhaussondes eine kleine Ueberschreitnng int Betrage von 296 fl. 59 fr. ergibt, im wesentlichen aber mit dem Präliminare übereinstimmt, wie Sie dies aus den vorliegenden Ausweisen entnehmen können. Ich beschränke mich demnach bei dem Umstande, als nach keiner Richtung wesentliche Aenderungen zu constatiren sind, auf diese kurze Bemerkung und stelle im Namen des Finanzausschusses den Antrag:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
-Der Rechnungsabschluss des Findelhaussondes pro 1892 mit der Einnahme von 345 fl. 20 fr. und der Ausgabe von 3703 fl. 99 kr., woraus sich ein Abgang von 3358 fl. 79 kr., und dem präliminirten Abgänge von 3025 fl. unter Berücksichtigung der Mehreinnahme von 37 fl. 20 kr. eine Ueberschreitnng von 296 sl. 59 fr. ergibt, wird genehmigt.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Daljna točka je:
14.	Ustno poročilo finančnega odseka O proračunu bolniškega zaklada za leto 1894. (k prilogi 11.).
14.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Krankenhansfondes pro 1894
(zur Beilage 11).
Berichterstatter Erretten; Freiherr v. Schweget:
Bezüglich des Punktes 14 der Tagesordnung erlaube ich mir den Antrag zu stellen, dass die Berichterstattung über den Voranschlag des Krankenhansfondes pro 1894 von der heutigen Tagesordnung abgesetzt und auf die Tagesordnung der nächsten Sitzung gesetzt werde, weil der Finanzausschuss mit Rücksicht auf die Bedeutung des Voranschlages für den Neubau des Spitales über diesen Gegenstand noch weitere Berathungen sich vorbehalten hat und der Bericht des Landesausschusses, Beilage Nr. 11, gleichzeitig mit dem Berichte Nr. 33, der über diesen Neubau Anträge enthält, in Berathung gezogen und hierüber betn hohen Hause in der nächsten Sitzung Bericht erstattet werden soll.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga, da se točka 14. odstavi od današnjega dnevnega reda.
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, kateri se strinjajo s predlogom, da se odstavi ta točka z dnevnega reda, naj izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
. Sprejeto.
Daljna točka je:
15.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu blazniškega zaklada za leto 1894. (k prilogi 12.).
15.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Jrrenhaussondes pro 1894, (zur Beilage 12).
Berichterstatter Erretten; Freiherr v. Schwegel:
Der Voranschlag des Jrrenhaussondes pro 1894 ist aus der Beilage 12 ersichtlich. Wie Sie aus dieser Beilage entnehmen können, ist diesbezüglich zu constatiren, dass der Voranschlag für das Jahr 1894 gegenüber dem Voranschläge pro 1893 eine Erhöhung ausweist, indem für das Jahr 1893 ein Erfordernis von 68.579 sl. präliminirt wurde, für das Jahr 1894 aber ein solches von 71.700 ft.; somit um rund 3000 fl. mehr präliminirt erscheint. Diese Erhöhung des Erfordernisses ist einerseits gerechtfertigt durch die thatsächlichen Erfolge der vorhergehenden Jahre, in dem das Präliminare auf Grundlage des Durchschnittes der drei letzten Jahre aufgestellt wird und nach diesem Durchschnitte stellt sich das Erfordernis an und für sich höher. Anderseits aber habe ich zu constatiren, dass im I. Capitel, welches sonst wesentlich die gleichen Positionen wie im vorhergehenden Jahre enthält, eine neue Post unter Paragraph 7 «Löhnung des Gärtners» mit 360 fl. eingestellt wurde,
IV. seja dne 16. januvarija 1894.
IV. Sitzung mn 16. Jänner 1894.
81
wozu ich bemerke, dass diese Post nicht eine Erhöhung des betreffenden Ansatzes, sondern imr eine Verschiebung zum Ausdrucke bringt. Die Kosten für den Gärtner sind bisher unter dem Titel -Regiekosten» von den Schwestern, denen die Regie übertragen ist, bestritten worden. Nun hat es der Landesausschuss aus besonderen Gründen, die mit dem Fischereivereine im Zusammenhange stehen, für zweckmäßig und wünschenswert erachtet, den Gärtner aus eigenem zu bezahlen und den Betrag von 360 fl., der bisher den Schwestern refundirt wurde, von der Regie auszuscheiden, so dass es sich also thatsächlich nur um eine Umstellung aus einem Capitel ins andere handelt.
Ob diese Disposition eine zweckmäßige war und ob sie vom Standpunkte der Disciplin allein schon als gerechtfertigt bezeichnet werden kann, lasse ich heute dahingestellt.
Was die Gebäude-Erhaltung anlangt, so wird hier eine Erhöhung um 300 fl. gegenüber dem Präliminare für das Jahr 1893 beantragt. Bei diesem Anlasse muss darauf hingewiesen werden, dass unter diesem Titel «Gebäudeerhaltung», beziehungsweise -Neubauten», in nicht ferner Zeit größere Ansprüche an den hohen Landtag herantreten werden, die man, wie die Dinge zu liegen scheinen, schon heute als unabweisbar bezeichnen muss. Ansprüche, die sehr bedeutende Summen erfordern und wahrscheinlich den Betrag von 100.000 fl. überschreiten werden. Es liegen zwar dafür in dem Berichte des Landesausschusses keine Anhaltspunkte vor, in dem Finanzausschüsse aber ist von dem Referenten des Landesausschusses darauf hingewiesen worden, und es ist daher wünschenswert, dass der hohe Landtag diese eventuell in den nächsten Jahren an uns herantretenden Mehrausgaben schon jetzt sich vor Augen halte, weil derartige Fragen für die Bilancirung unseres Haushaltes von der größten Bedeutung sind. Nur das sei mir zur Vervollständigung dieses Berichtes noch beizufügen erlaubt, dass es sich hier nicht um eine Post der öffentlichen Gebäude-Erhaltung handelt, sondern darum, die beiden getrennten Flügel der Anstalt zu Studenc zu verbinden und die Anstalt so auszugestalten, dass sie den mit ihr verbundenen Zwecken in vollem Unfange dienen kann und dienen soll, was bis heute angesichts des beschränkten Raumes und auch aus andern Gründen leider nicht in vollem Umfange durchzuführen möglich war, so dass wir es heute thatsächlich eigentlich nur mit einer Anstalt zu thun haben, in welcher die Irren bewacht und bewahrt werden, weniger aber mit einer Anstalt, in welcher ihrer Heilung und Genesung die volle Aufmerksamkeit gewidmet werden kann. Schon die vorhandenen Räuine reichen nicht aus, um eine den primitivsten sanitären Anforderungen entsprechende Absonderung der einzelnen Krankheitsformen durchzuführen, die für die Erreichung des sanitären Zweckes unerlässlich wäre.
_ Ferner ist eine größere Erhöhung der Regie- und Verspeisnngskosten in der Irrenanstalt in Studenc ausgewiesen, welche Erhöhung angesichts der steigenden Zunahme der Patientenzahl ebenfalls begreiflich und gerechtfertigt ist. Diese Zunahme des Erfordernisses wird zum Theil durch die Einnahmen bedeckt, die jedoch nicht bedeutend sind, und wenn für das Jahr 1893 noch der Betrag von 11.678 fl. an eigenen Einnahmen präliminirt werden chvnte, so ^ war für dieses Jahr eine höhere Präliminirung nicht möglich, sondern es ist ein niedrigerer Betrag eingestellt worden. Es steht aber zu hoffen, dass das Gleich-
gewicht, wie in früheren Jahren, durch andere günstige Verhältnisse sich zum Theile wenigstens wird herstellen lassen.
Angesichts dieser Sachlage habe ich die Ehre im Namen des Finanzausschusses den Antrag zu stellen:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
«Das Erfordernis des Jrrenhausfondes für das Jahr 1894 wird mit 71.700 fl. und die Bedeckung mit 11.355 fl. präliminirt, so dass sich ein Abgang von 60.345 fl. ergibt, der aus den Mitteln des Landesfondes zu bedecken ist.»
Deželni glavar:
Gospod poslanec dr. vitez Bleiweis se je oglasil k besedi.
Poslanec dr. vitez Bleiweis-Trsteniäki;
Visoka zbornica! Ker sem v tem trenutku slišal, da bode deželni odbor nasvetoval ustanovitev sekun-darske službe v blaznici na Studencu, mislim, da sem dolžan povedati, kakšne so sedaj razmere v naši blaznici, kako bode treba skrbeti za to, kje se bodo nastanili blazni, ki jih imajo sedaj v stari blaznici ljubljanski, in po končani stavbi v novi bolnici ne bodo tam našli prostora. Dovolite, da v tem oziru nekoliko pojasnim sedanje stanje blaznih v naših zavodih. Koncem leta 1893. bilo je v blaznici na Studencu 188 blaznih, imamo pa tam le 186 postelj. Torej je prostor, ki je na razpolaganje, že prekoračen, in k temu pride še nedostatek, da je število blaznih žensk neprimerno večje nego moških, ker imamo moških 79, žensk pa 106, in razen tega še tri plačujoče I. in II. razreda. Vsled tega je prostor za ženske tako natlačen, da ni več postelj, temveč, da morajo ležati dotične blazne ženske na hodnikih, in kaj to pomeni, če leže umobolni brez pravega nadzorstva po hodnikih, mora si vsak sam misliti. Vsled tega, da je posebno ženski oddelek tako natlačen, prišli smo v položaj, da so na oddelku za besne v jedni celici po tri ženske skupaj, in posebna sreča je — v tem oziru moram reči, da je red jako skrben — da se niso večkrat že zgodile kake nesreče, ker ni popisljiv n tis, ki ga dobi človek na tem oddelku, če čuje, kak nemir in Sunder se tam vrši. To ni samo neprimerno, ampak prav škodljivo, ker so to večjidel akutni slučaji, ako se taki blazni ne izolirajo, da dobivajo mir, potem je njih ozdravljenje nemogoče in postanejo sčasoma neozdravljivi, hirajoči umobolni. Vsled tega naraščajo za deželo troški, ki trajajo potem leta in leta.
V blaznici hiralnici, kjer bi ne smelo biti več, nego 60 hirajočih umobolnih, je število tako narastlo, da jih je danes že 98, in upraviteljstvo tega zavoda nima več prostora, kakor za 6 moških, sicer je vse prepolnjeno. Potem pa ostane še 37 blaznih, ki so sedaj v stari blaznici v bolnišnici. Vprašanje nastane, kam se bodo dejali ti blazni, kadar bode dozidana nova bolnica? V tem oziru je deželni odbor kot skrbni oče dežele povprašal vodstvo bolnišnice, kaj se ima zgoditi, in vodstvo je odgovorilo, da je neob-hodno potrebno, da se že letos skrbi, da se bode drugo leto imelo kam nastaniti Le osebe. Ker je
82
IV. seja dne 16. januvarija. — IV. Sitzung am 16. Jänner 1894.
faktično v blaznici na Studencu vse napolnjeno in v hiralnici tudi nič prostora, kam torej ž njimi? Stavili so se od strani vodstva primerni nasveti in izreklo se je, da ne kaže odlašati te stvari do časa, ko bode dograjena nova bolnica. Deželni odbor je namreč obetal, da bode takrat, nasvetoval visokemu deželnemu zboru, naj se nadaljujejo zgradbe v blaznici na Studencu. Med tem časom bodo pretekla najmanj tri leta in kaj to pomeni pri vsak dan naraščajočem številu umobolnih, je jasno. Vsako leto narašča število blaznih in v treh letih jih bode najmanj 30 do 40 več, če pa že danes ne vemo kam ž njimi, bode to pozneje še hujše in prišli bomo končno do tega, da se bodo morali blazni odvračati, sprejem ustaviti. Dati jih bomo morali, ali na deželo v rodbinsko oskrbovanje, ali pa pošiljati v tuje blaznice. Drugega pomočka po mojih mislih ne bode, a ko se visoki zbor noče pečati že letos s tem vprašanjem in skleniti, da se na Studencu nadaljujejo zgradbe. V tem oziru so se stavili deželnemu odboru primerni nasveti in v obširnem poročilu se mu razjasnilo sedanje stanje, katerega dalje vzdrževati je nemogoče.
Omeniti moram še, da je v stari bolnišnici sedaj še opazovalnica. Koncem preteklega leta je bilo v njej pet bolnikov. Ti bodo v novi bolnici našli prostora, od drugih 37 umobolnih pa bode mogoče nastaniti k večjem šest v hiralnici tik bolnice, ker so mirni in pripravni, da bodo lehko pomagali pri raznih delih v novi bolnici. 31 je pa večinoma takih umobolnih, ki so epileptični in včasih siloviti in nemirni. Za te bode treba preskrbeti prostora, in ker se je o tej stvari deželnemu odboru že obširno poročalo, bi pač mislil, da naj bi se finančni odsek s tem vprašanjem vendar tudi že letos nekoliko pečal, in da bi se danes ne sprejel takoj proračun blazniškega zaklada, predno se finančni odsek ni prepričal, kako prenujno je, da se že letos v tej stvari nekaj stori. Stavljam torej predlog, naj se danes še ne sklepa končno o proračunu, temveč to sklepanje odloži do dneva, ko se bode razpravljalo in končno rešilo poročilo deželnega odbora glede nastavljenja jednega sekundarija v blaznici.
Deželni glavar:
Gospod deželni predsednik ima besedo.
K. k. Kandesprästdent Freiherr v. Hein:
Der Landesregierung steht gesetzmäßig die Oberaufsicht über sämmtliche Krankenanstalten des Landes zu. Aus diesem Grunde erlaube ich mir zu dem gegenwärtig in Verhandlung stehenden Voranschläge das Wort zu dem Zwecke zu ergreifen, um die Ausführungen des Herrn Vorredners, Herrn Dr. Ritter v. Bleiweis, zu bekräftigen und zu betonen, dass es dringend nothwendig ist, an die Ausgestaltung der Irrenanstalt in Studenc zu denken. Ich bitte nur zu bedenken, dass dort von den Aermsten die Allerärmsten untergebracht sind. Es ist trostlos, wenn man in die Anstalt kommt und sieht, wie wegen des Raummangels halb zurechnungsfähige, mit lichten Momenten begabte Individuen permanent von einer großen Anzahl von Personen umgeben
sind, die ihren Irrsinn vollständig an den Tag legen, lichte Momente fast gar nicht besitzen, und bei denen der Irrsinn in einer für die Umgebung wirklich deprimirenden Weise zum Ausdrucke kommt. Das sind Uebelstände, welche abzustellen ein dringendes Gebot der Humanität ist. Die Ziffern, welche Herr Dr. Ritter v. Bleiweis als Primarius angeführt hat, sprechen in dieser Beziehung an und für sick) deutlich genug. Ich möchte aber den Herren empfehlen, einmal einen Besuch in der Anstalt zn machen, und Sie werden daun mit einer ganz anderen Ueberzeugung zurückkommen und sehen, dass es so nicht fortgehen kann und dass es unbedingt geboten erscheint, Vorsorge zu treffen, dass den Anforderungen der Humanität und einer rationellen eurativen Behandlung der Geisteskranken entsprochen wird. Der gegenwärtige Zustand der Anstalt ist ein solches, dass id) die Worte des Herrn Abgeordneten Dr. Ritter von Bleiweis in jeder Beziehung nur bestätigen und bekräftigen kann; id) glaube, dass sein Antrag zweckmäßig ist und dass in die Berathung des Voranschlages in definitiver Weise erst dann eingegangen werden sollte, wenn die geehrten Herren sich überzeugt haben, wie es in der Anstalt aussieht und wie es dem ärztlichen Personale absolut unmöglich ist, Heilerfolge zu erzielen, wenn die Kranken, denen sie an der Seite stehen sollen, durch die Umgebung, der sie nicht entrissen werden können, in einen immer mehr und mehr unheilbaren Zustand versetzt werden. Ich wiederhole, dass ich den Antrag des Herrn Abgeordneten Dr. Ritter von Bleiweis nur auf das dringendste empfehlen kann.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, ima gospod poročevalec besedo.
Berichterstatter ©.reellem Freiherr n. Schwegel:
Der Herr Abgeordnete Dr. Ritter v. Bleiweis hat auf die vielen Mängel hingewiesen, die in der Landesirrenanstalt in Studenc sowie in dem alten Irrenhause und in der Siechenanstalt wahrgenommen werden. Ich habe sck)on bei versdjiedenen Gelegenheiten und auch heute auf diese Mängel hingewiesen und ausdrücklich betont, dass wir in der nächsten Zeit gezwungen sein werden, zu weiteren bebcu tenden Auslagen zu schreiten, wenn wir die Irrenanstalt zu einer Anstalt ausgestalten wollen, die würdig sein soll des Zweckes und der Aufgabe, für die wir sie ins Leben gerufen haben.
Der Herr Abgeordnete Dr. Ritter v. Bleiweis hat den Antrag gestellt, es möge die Beschlussfassung über das Erfordernis des Jrrenhausfondes von der heutigen Tagesordnung abgesetzt und der Finanzausschuss beauftragt werden, die Sadje — wenn id) ihn richtig verstanden habe — eingehender zu verhandeln und hierüber neue Anträge zn stellen. Das ist dem Finanzausschüsse nidjt möglich, weil er keine Vorlage hat, und id) habe bereits eingangs meines Berichtes darauf hingewiesen, dass es schwierig sei, über Anträge Bericht zu erstatten, insolange ein Motivenberich! hiezu nicht vorliegt. Es ist aber auch darauf hingewiesen worden, dass wir in der allernächsten Zeit einen Bericht des Landesaussd)usses über die Creirung einer neuen Secundar-arztesstelle zu gewärtigen haben. Meine Herren! Der
IV. seja dne 16. januvarija 1894.
Finanzausschuss hat sich in eingehender Weise über das berathen, was ihm vorgelegt wurde, ititb ist für die auf dieser Grundlage gestellten Anträge verantwortlich, nicht aber dafür, dass er über Dinge nicht berathen hat, die ihm nicht vorgelegt worden sind. Von dem ausführlichen und gewiss interessanten Berichte der Leitung des Irrenhauses an den Landesausschuss ist dem Finanzausschüsse bisher nichts bekannt, und ich bin dem Herrn Vorredner zu Dank verpflichtet, dass er uns darauf aufmerksam gemacht hat, weil ich das lebhafte Bedürfnis empfinde, über diesen Gegenstand eingehender informirt zu werden. Ich zweifle nun nicht, dass nns weitere und genauere Informationen im Finanzaus-schnsse gegeben werden. Nach meiner Ansicht unterliegt es aber unter diesen Umständen keiner Schwierigkeit, auf die besonderen Bedürfnisse, auf die hingewiesen wird, und insoweit sie dringend sind, bei der Berathung über die angekündigte zweite Vorlage, soweit die Verhältnisse es jetzt schon gestatten, Rechnung zu tragen, ohne dass die Verhandlung über den Gegenstand, der jetzt auf der Tagesordnung steht, von derselben abgesetzt wird. Der Finanzausschuss hat diese Eventualität auch bereits ausdrücklich ins Auge gefasst, und es ist der Beschluss gefasst worden, sich dahin auszusprechen, dass von einer derartigen Absetzung des heutigen Berichtes von der Tagesordnung schon aus dem Grunde abgesehen werden müsste, weil für dringende Vorkehrungen in Form von Nachtragscrediten ohnehin Vorsorge getroffen werden kann. Um die Arbeiten nicht zu erschweren, und diese Frage, die jedenfalls noch zur Sprache kommen wird, nicht noch mehr zu compliciren, habe ich mir eingangs meines Berichtes darauf hinzuweisen' erlaubt, dass ich mir vorbehalte, in einem späteren Zeitpunkte auf diese Sache zurückzukommen. Angesichts dieser Situation erlaube ich mir, wie sehr ich auch den Wunsch theile, der in der Richtung hier ausgesprochen wurde, dass für diese Anstalt noch sehr viel geschehen müsse, und wie sehr ich auch anerkennen muss, dass für das Irrenhaus noch bedeutende Auslagen nothwendig sein werden, im Namen des Finanzausschusses nur den Antrag zu stellen, jenen Anträgen, die ich im Namen des Finanzausschusses hier vorzubringen die Ehre hatte, beizustimmen, wodurch aber weitere, eventuell unerlässliche Aenderungen, beziehungsweise Bewilligungen in Form von Nachtragscrediten in keiner Weise ausgeschlossen sind.
Zur Abstimmung käme nach meiner Ansicht zuerst der Antrag des Herrn Abgeordneten Dr. Ritter v. Bleiweis, weil sein Antrag ein Vertagungsantrag ist und als solcher jedem anderen vorausgehen muss. Ich bitte um Entschuldigung, dass ich im Interesse der Wahrung der Geschäftsordnung dies beizufügen mir erlaube.
Poslanec vitez dr. Bleiweis-Trsteniški:
Umaknem svoj predlog, ker bode stvar itak še pozneje prišla v razpravo.
Deželni glavar:
Ker je gospod poslanec vitez dr. Bleiweis umaknil sv°j predlog, imamo glasovati le o predlogu finančnega odseka.
Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
- IV. Sitzung am 16. Jiinner 1894.	83
Proračun blazniškega zaklada za leto 1894. .je potrjen.
Preidemo na daljno točko, to je:
16. Ustno poročilo finančnega odseka O proračunu porodniškega zaklada za leto 1894. (k prilogi 13).
16.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Gebärhausfoudes pro 1894 (zur Beilage 13).
Berichterstatter Erretten) Freiherr u. Schwege!:
Die Beilage Nr. 13 enthält den Bericht des Landesausschusses über den Voranschlag des Gebärhausfoudes für das Jahr 1894. Aus diesem Voranschläge werden die Herren entnehmen, dass das Erfordernis, welches für das Jahr
1893	mit dem Betrage von 6189 fl. präliminirt war, in dem Voranschläge pro 1893 insoweit eine Ermäßigung erfährt, als für das Jähr 1894 nur ein Betrag von 5819 fl. beansprucht wird. Ich habe schon bei der Berichterstattung über den Rechnungsabschluss dieses Fondes darauf hingewiesen, dass derselbe in äußerst regelmäßiger Weise verwaltet wird, und bei demselben ein Minderergebnis und beziehungsweise Mindererfordernis wie ein weißer Rabe sich uns präsentirt. Dieses Mindererfordernis ist durch die Ergebnisse der letzten Jahre motivirt. Was die ziffermäßige Bedeckung anlangt, so ist sie nahezu dieselbe, wie pro 1893, indem sie 831 fl. gegenüber 836 fl. pro 1893 betrügt. Angesichts dieser Zifferansätze beschränke ich mich darauf, im Namen des Finanzausschusses den Antrag zu stellen:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
«Das Erfordernis des Gebärhausfondes für das Jahr
1894	wird mit 5819 fl. und die Bedeckung mit 831 fl. präliminirt, und ist der Abgang von 4988 ft. aus dem Landessonde zu bedecken.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je:
17.	Ustno poročilo finančnega odseka O proračunu najdeniškega zaklada za leto 1894. (k prilogi 14.).
17. Mündlicher Bericht des Fiuanzuilsschnsses über den Voranschlag des Findelfondes pro 1894 (zur Beilage 14).
Berichterstatter Erretten; Freiherr v. Schwege!:
Der Bericht des Landesausschusses, betreffend den Voranschlag des Findelfondes pro 1894, Beilage Nr. 14, zeigt gegenüber dem Erfordernisse pro 1893, welches 3486 fl.
84
IV. seja dne 16. januvarija 1894. -— IV. Sitzung am 16. Jänner 1894.
betrug, eine kleine Erhöhung, indem pro 1894 ein Betrag von 3748 fl. präliminirt erscheint. Es ist dies eine Erhöhung, die fast ziffermäßig übereinstimmt mit der Zunahme, welche in dem Rechenschaftsberichte für 1892 im Ausmaße von etwas mehr als 200 fl. sich ergeben hat. Angesichts der motivirten Vorlage des Landesausschusses glaube ich mich darauf beschränken zu sollen, im Namen des Finanzausschusses den Antrag zu stellen:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
«Das Erfordernis des Findelsondes pro 1894 wird mit 3748 fl. die Bedeckung mit 348 fl., daher ein Abgang von 3400 fl. präliminirt, der ans dem Landessonde zu bedecken ist.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Daljna točka je:
18. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu muzejskega zaklada za leto 1892. in o proračunu za leto 1894, (k prilogi 21.).
18. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Musealsondes für das Jahr 1892 und über den Voranschlag für das Jahr 1894 (zur Beilage 21).
Berichterstatter Erretten? Freiherr v. Schwege!:
In der Beilage Nr. 21 ist der Bericht des Landesausschusses sowohl über den Rechnungsabschluss des Mu-seumsfondes für das Jahr 1892 wie auch der Voranschlag pro 1894 enthalten. Es sei mir daher gestattet, sowohl über den Rechnungsabschluss als auch über den Voranschlag gleichzeitig zu berichten. Wenn aber meine Bemerkung, die ich eingangs meiner Berichterstattung wegen Mangels einer Vorlage zu machen mir erlaubt habe, eine zutreffende erschien, so ist das bei keiner Vorlage in einem höheren Grade, als bei der vorliegenden der Fall, wo die Berichterstattung über den Rechnungsabschluss und den Voranschlag des Museumsfondes gewissermaßen nur ziffermäßig mit den vorliegenden Posten sich beschäftigen, eine Würdigung der Arbeiten des Museums aber damit nicht in Verbindung gebracht werden kann, insolange nicht jene Vorlagen eingebracht werden, die bezüglich dieses Gegenstandes bereits wiederholt urgirt worden sind und deren baldige Einbringung mit Recht erwartet werden kann. Indem ich ausdrücklich bemerke, dass wir über diesen Gegenstand bei einem speciellen Anlasse nach den verschiedensten Richtungen hin noch zu verhandeln Gelegenheit finden werden, beschränke ich mich heute aus die ziffermäßige Feststellung der vorliegenden Positionen. In diesem Sinne bitte ich die Vorlage Nr. 21 in die Hand zu nehmen, aus welcher Sie entnehmen werden, dass die Bedeckung pro 1892 gegenüber dem Präliminare
von 5083 sl. um den Betrag von 284 fl. 85 kr. sich erhöht hat, d. h. nicht die Einnahmen haben sich erhöht, sondern erhöht hat sich der Beitrag der von dem Lande in Anspruch genommen werden musste. Für das Jahr 1892 wurde dieser Beitrag mit 4307 ft. präliminirt, es wurden aber 4646 sl. 80 kr. beansprucht, und ist somit eine Mehrinanspruchnahme des Landessondes im Betrage von 339 sl. 80 kr. hier zu constatiren. Diesen Einnahmen gegenüber sind die Ausgaben für dasselbe Jahr ins Auge zu fassen; sie wurden mit 5083 fl. präliminirt, haben aber einen geringeren Betrag erreicht, indem sie nur 5039 sl. 63 kr. ausgemacht haben. Dass eine höhere Inanspruchnahme des Laudesfondes nothwendig war, ist dadurch begründet, dass gewisse Einnahmsposten ein geringeres Erträgnis ergeben haben, als präliminirt war. Bezüglich dieser Einnahmsposten möchte ich nur auf eine Rubrik hinzuweisen mir erlauben, nämlich aus die Eintrittsgelder, deren Ergebnis von Jahr zu Jahr sinkt, was nicht so sehr wegen des Betrages, der hiebei in Frage kommt, beachtet zu werden verdient, als deshalb, weil es im hohen Grade bedauerlich wäre, wenn der Besuch des Museums in demselben Maße wie diese Einnahme sich verringern würde. Diese Angelegenheit und die Art und Weise, wie das Museum dem öffentlichen Besuche freigehalten werden soll, an welchen Tagen ititb unter welchen Bedingungen er stattzufinden hätte, ist im Finanzausschüsse eingehend besprochen und den Mitgliedern des Landesausschusses nahegelegt worden, dieser Frage eine erhöhte Aufmerksamkeit zu schenken, und bei dieser Gelegenheit auch dafür Sorge zu tragen, dass eine gewisse Controle über den Eintritt festgesetzt werde, eine Controle, deren Herstellung bei dem geringen Personale, über welches das Museum verfügt, zwar größeren Schwierigkeiten begegnen wird, bezüglich welcher aber der Finanzausschuss doch die Hoffnung hegt, dass es möglich sein wird, eine Form zu finden, welche durchaus verlässliche Angaben über den Besuch des Museums an die Hand zu geben geeignet sein wird.
Was die einzelnen Ausgaben anlangt, habe ich speciell ( nur darauf hinzuweisen, dass größere Ausgaben sich in Bezug aus die Gebäude-Erhaltung ergeben haben, ein Umstand, aus den ich speciell bei dem Voranschläge hinweisen muss und welcher darin seine Begründung findet, dass die Bedachung mit Schiefer sich den klimatischen Einflüssen gegenüber als unzweckmäßig erweist und daher in dene Titel von Renovirungen, die bereits auch in früheren Jahren vorgenommen werden mussten, größere Auslagen erwachse» sind und auch in Zukunft zu gewärtigen stehen, jedoch nicht in solchen Verhältnissen die Bedenken erregen würden.
Bezüglich des Rechnungsabschlusses pro 1892 habe ich zu constatiren, dass derselbe wesentlich im Rahmen des Voranschlages sich bewegte, und ich übergehe nunmehr sofort zum Voranschläge für das Jahr 1894.
Ich bemerke hiebei im allgemeinen, dass der Voranschlag pro 1894 gegenüber dem Voranschläge pro 1893 um 836 sl. sich erhöht, eine Erhöhung, die ihre Begründung findet einerseits in der Position für die Gebäude-Erhaltung, auf welche ich bereits hingewiesen habe, andererseits aber in der nicht unbedeutenden Erhöhung des Erfordernisses für Museumsanschaffungen, Conservationen und prähistorische Funde; diese Position wird in dem Voranschläge pro 1894 um 600 ft., das ist von 1200 ft. auf 1800 sl. erhöht und die Hinweisung auf die Bedürfnisse in dieser Richtung und

IV. seja dne 16. januvarija 1894. — IV. Sitzung am 16. Jänner 1894.
85
auf die einzelnen Fragen, denen der Landesausschuss gegenüber steht und für deren entsprechende Lösung er durch gewisse Remunerationen beizutragen verpflichtet sein wird, hat dem Finanzausschüsse die Ueberzeugung verschafft, dass diese Erhöhung für das Jahr 1894 keine übermäßige ist. Nichtsdestoweniger hat der Finanzausschuss seiner Ansicht dahin Ausdruck geben zu sollen geglaubt, dass diese Erhöhung nicht als eine stabile anzusehen sei, sondern dass jede derartige höhere Ausgabe von Fall zu Fall dargelegt und begründet werden muss und dass mit der Erhöhung dieser Position nicht etwa eine dauernde Belastung des Landesbudgets verbunden werden soll. Das gleiche gilt auch von der Post unter Capitel VIII., wo die Kosten für die Aufstellung der Musealsammluugen und das Ordnen des Archives von 400 fl. auf 500 sl. erhöht sind und diese Erhöhung um 100 fl. nur eine von Fall zu Fall für gewisse Zwecke und Arbeiten zu gewährende Unterstützung darstellen, nicht aber den Charakter einer ständigen Entlohnung oder eines Gehaltes annehmen soll.
Diesen wenigen Bemerkungen habe ich nur noch beizufügen, dass sowohl der Ausweis über den Stand des Victor Smole'schen Nachlasses mit Ende des Jahres 1892 wie auch die Nachweisung des gesammten Vermögens mit Ende desselben Jahres von Seite des Finanzausschusses nicht beanständet wurden, und ich stelle demnach im Namen des Finanzausschusses den Antrag:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
«Der Rechnungsabschluss des Musealfondes für das Jahr 1892 mit den ausgewiesenen ordentlichen Einnahmen von 5367 fl. 85 kr. und den ordentlichen Ausgaben von 5039 fl. 61 kr., sowie die Nachweisungen des gesammten Vermögens pro Ende 1892 und des Standes des Victor Smole'schen Nachlasses zu Ende 1892 werden genehmigt, und für das Jahr 1894 werden die ordentlichen Ausgaben mit 6069 fl., die ordentlichen Einnahinen mit 726 fl. präliminirt, und ist der Abgang von 5343 fl. aus den Landesmittelu zu bedecken.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Preidemo na daljno točko, to je:
19. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji: 19. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition:
a) Predstojništva bolnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu za podporo za bolniške namene.
a) Der Spitals-Vorstehung der barmherzigen Brüder in Kandia bei Rudolfswert um Sub-ventiou zu Spitalszwecken.
h) Oskrbništva «Kronprinz-Rudolfs-Spital» v Št. Vidu na Koroškem za podporo.
b) Der Spitals-Verwaltung des «Kronprinz-Rudolfs-Sp stales in St. Veit in Kärnten um Unterstützung.
Poročevalec dr. Papež:
Visoka zbornica! Predstojništvo bolnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu je vložilo prošnjo do visokega deželnega zbora, katera se glasi v poglavitnem delu fakč-le
(bere — liest) :
«Ponižno podpisano predstojništvo bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu se drzne prositi, visoki deželni odbor naj blagovoli istemu nakloniti podpore za bolni.-ke namene. Opira pa svojo prošnjo na sledeče razloge: 1.) Bolnišnica bo velika dobrota za vso deželo, posebno za Dolenjsko, ker ta kraj nima nobene javne bolnišnice in je moral doslej svoje bolnike pošiljati daleč v Ljubljano, ali celo izven j dežele v Karlovec ali Brežice. 2.) Prihranila bo dežela brez dvoma jako veliko troškov, ki so se morali plačevati raznim bolnišnicam, bodisi iz občinskih ali de-i želnih dohodkov. 3.) Bolniki se bodo iz Kranjskega v J bolnišnicah usmiljenih bratov v Gradcu in Sent Vidu kakor dozdaj brezplačno zdravili, akoravno bira in deželna denarna podpora, katero je Šentvidska bolnišnica na Kranjskem imela, za naprej odpade. 4.) Imela je provincija usmiljenih bratov v Gradcu za nakup in adapliranje te bolnice, ki se ob novem letu otvori, ogromne troške in jo ne bo mogla več izdatno podpirati. 5.) Ima trdno voljo, svojo nalogo najvestnejše izvrševati.»
Ako se vpošteva te razloge, mora se pač priznati, da tukaj pomanjkuje nekaj podatkov, ki se morajo imenovati najbolj važni, in zaradi tega so se ti podatki preskrbeli, in sicer glede troškov za nakup zemljišča, oziroma gradu, v katerem je sedaj bolnica, in za stavbo samo.
Ti troški so bili sledeči: Za nakup graščine Neuhof se je dalo 16.000 gld., pristojbine so znašale 500 gld., račun za stavbne troške, za vodnjak in za kanalizo-vanje 18.060 gld. 74 kr., troški za dela in dobave, katere je imel red sam preskrbeti, so znašale vrednost 1500 gld., hišna naprava s 35 posteljami in hišno kapelo 3800 gld. in potem pridejo še troški za nakup orodja, stolov na kolesih in za prenašanje in za hišno apoteko, ki sicer niso na drobno znani, o katerih pa lahko rečem, da nihče ne bo trdil, da bi manj znašali nego 2000 gld. Vsi ti I roški znašajo torej skupaj 41.860 gld. 74 kr. Pri tem pa niso všteti troški za režijo, niti za hišnega zdravnika, za bolniškega zdravnika in stavbeni troški tudi še niso popolnoma dognani; tako zvani isolirpaviljon še ni zidan, ravno-tako ne mrtvašnica, to se bode zgodilo še-le v spomladi in bo stalo kakih 1000 gld., dalje primanjkuje še kuhinje za perilo in aparata za desinfekcijo. Lehko rečem torej, da bodo troški znašali vsega skupaj gotovo okoli 52.000 gld.
86
IV. seja dne 16. januvarija 1894.
IV. Sitnimi um 16. Jänner 1894.
Želja, da naj bi se vzdržala ta bolnica in po svojem smotru še popolnila, je gotovo umestna in praktična; praktična posebno tudi zatö, da bolniki ne bi hodili več v tolikem številu v Brežice, Karlovec, Zagreb in deloma tudi v Ljubljano. Da je oskrboval-nina pri redovnikih nižja nego drugodi, je znano in ker mora biti deželi na tem, da ne bode imela leto za letom toliko plačil v drugih bolnicah je boljše, da obljubi in plačuje primerno podporo tej bolnici.
Finančni odsek je akceptiral to mnenje in je sklenil predlagati, da se določi za to bolnico letni prispevek 1000 gld.
Ob jednem pa moram še omeniti, da je visokemu zboru došla tudi prošnja oskrbništva «Kronprinz-Rn-dolfs-Spital der barmherzigen Brüder» v Sent Vidu na Koroškem za podporo. Visoki zbor je dovoljeval v ta namen vsako leto od leta 1888. naprej po 50 gld. Ta podpora je po predlogu finančnega odseka že za-popadena v oni svoti 1000 gld., katero predlaga finančni odsek, vsled česar bi bila ta prošnja ob jednem z ono zmatrati rešenim.
Predlog se glasi:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«1.) Predstojništvo bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu se dovoli od 1. prosinca
leta 1894. pričenši 1000 gld. letne podpore za bolniške namene pri bolnici v Kandiji, občine Šmihel.
2.) S tem je rešena tudi prošnja oskrbništva «Kron Prinz - Rudolfs - Spital der barmherzigen Brüder» v Sent Vidu na Koroškem za podporo.»
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet, in s tem je rešena zadnja točka današnjega dnevnega reda.
Prihodnja seja bode v petek, dne 19. t. m., ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom:
(Dnevni red glej prihodnjo sejo. — Tagesordnung siehe nächste Sitzung.)
Finančni odsek ima sejo jutri ob 10. uri dopoldne; upravni odsek pa danes ob 1/a4. uri.
Sklepam sejo.
Konec seje ob I. uri 50 minut popoldne. — Schluss der Sitzung um I Uhr 50 Minuten Uachniiltng.

Založil kranjski deželni odbor.
Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.