TRGOVSKI LIST Časopis zet trgovino, Industrijo lam obrt. ♦ Haročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za }H leta 90 Din, za ?/* leta 45 Din, mesefino 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani, Uredništvo In upravnlStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69, Leto XVII. V Ljubljani, v torek, dne 15. maja 1934. štev. 54. Enolna iutyo$tMa*vsU&ya bttywsb/a ustonoi/litna Ifnfi&zofrUtt potek sUoptiansUeqa kakcem - Z000 defofratov, do 5000 zboM/ahev - fospodaeski jfwogta*n Jutyostwiic fiostcu/ti&t - St/o&oda yovova Ut tiska za ^^odaeska vpcasa*iia - Eh #&spo-daeski riti Mii zduvzi vsi Jugoslovane - Samo stanovske oc^anizacHe moteno dati tešita/ iz gospodarske diske Skoplje, dno 13. maja. Celo vrsto lepili in pomembnih svečanosti je doživelo v zadnjem času Dušanovo Skoplje, toda po »vojem notranjem pomenu jpresega kongres združenega jugoslovanskega trgovstva prav gotovo vse druge. — Bila je sicer manifestacija prvih rekrutov iz Južne Srbije na zunaj veličastnejša in po udeležbi večja, bile so druge manifestacije pestrejše, toda neglede tudi na zunanje sijajno lice trgovskega kongresa je njegov notranji pomen tako velik, da je postal eden onih velikih mejnikov v vsej državni politiki, ki so za vedno zapisani v zgodovini. Kajti če so vse druge manifestacije veljale spominu preteklih bojev za politično svobodo našega naroda, je veljal ves kongres trgovstva naši bodočnosti, če so druge manifestacije bile pogled nazaj, je bil kongres trgovstva ena sama močna naprej lustremljena vo'lja, da pride naš narod tudi do svoje gospodarske svobode. Kajti temelji nove državne gospodarske politike so se položili na kongresu trgovstva v Skoplju in sicer one, konstruktivne, ki mora dati jugoslovanskemu narodu k priborjeni politični svobodi še gospodarsko blagostanje. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da se začenja s skopljanskim kongresom nova doba razvoja za Jugoslavijo. Kajti ves naš razvoj se je doslej absorbiral le v političnih borbah, zunanjih ko notranjih, dočim smo čisto pozabili, da je težišče vsega narodnega razvoja v njegovem gospodarskem življenju. Globoko resnico tega spoznanja nam je prav odkrila šele splošna gospodarska kriza, ki nas je z nezmagljivo silo opomnila, da po stari poli ne gre več naprej, da moramo kreniti na novo pot, če nočemo, da propadejo vse velikanske pridobitve osvobodilnih vojn. Za Jugoslavijo se mora začeli nova doba, doba njenega gospodarskega življenja, doba nove državne gospodarske politike, ki bo odprta narodu vse one vrelce naravnih zakladov njegove zemlje, ki so bili narodu zaprti nekdaj vsled nadvlade tujca, danes pa predvsem vsled naše nesposobnosti, ker smo bili vsled strankarskih sl rasli ter drugih predsodkov nesposobni za vsako ustvarjajoče gospodarsko delo. In ta nova doba se je začela s skopljanskim kongresom trgovstva in to je historični pomen kongresa. Zato pa je bila tudi nadvse srečna misel, da se je prvi kongres združenega jugoslovanskega trgovstva priredil baš v Skoplj,,. Kajti Skoplje je neločljivo zvezano z osvobodilnim delom jugoslovanskega naroda iu Skoplje je simbol naše svetle preteklosti in naše velike politične zmage. Skoplje pa je tudi najvidnejši oponko, kako sama politična zmaga ne zadostuje, ker je le pogoj za drugo, še važnejšo zmago, za gospodarsko zmago, ko se izkoristijo plodovi doseženega osvobojenja. In pri jvsem velikanskem napredku, ki ga je storila Južna Srbija v povojnih letih, je Skoplje še vedno opomin, kako ne znamo izkoriščali svojih naravnih zakladov. Pokrajina, ki bi mogla bogato preživljati še milijone ljudi se potaplja v revščini, ker manj-'ka pravega gospodarskega dola, ker se še niso začeli dvigati njeni naravni zakladi. jTako je Skoplje nujen opomin, da moramo :,z spominov na lepo preteklost preiti na P°t nove realne gospodarske politike, da dosežemo tudi svojo gospodarsko osamo- svojitev. Tako veže Skoplje našo preteklost z bodočnostjo in to misel je poudaril tudi kongres trgovstva v najodličnejši meri. Skopljanski kongres pa je naglasil še drugo veliko misel Kakor je bilo politično osvobojenje naroda dosegljivo le s složnim iu požrtvovalnim delom vseh Jugoslovanov, tako tudi ni drugega zdravila za njegovo gospodarsko osvobojenje. In v Skoplju so se zbrali zastopniki jugoslovanskega trgovstva iz prav vseh strani Jugoslavije. Zopet enkrat je bila vsa Jugoslavija zbrana in kar je glavno — ni bila zbrana po nobenem diktatu, po nobeni nareilbi, temveč po svobodni volji in iz lastne želje udeležencev kongresa. Ni bila zbrana v Skoplju ta velika armada jugoslovanskih gospodarskih ljudi le slučajno, temveč na podlagi realnega gospodarskega programa, s katerim se začenja nova doba Jugoslavijo. Ta vseskozi konstruktiven značaj skopljanskega kongresa mu daje še prav poseben pomen, da bo mogel preslišati njegove zahteve samo tisti, ki iz koristoljubja ali neoprostljive zaslepljenosti noče gospodarskega dviga Jugoslavije. Veliki pomen skopljanskega kongresa pa je končno v tem, da je postavil tudi konkreten program, kako priti iz sedanje gospodarske stiske. Da ne gre več po sedanjih potili omalovaževanja gospodarskih potreb naroda, vemo itak vsi, po skopljan-skem kongresu, pa vemo tudi to, na katero pot moramo kreniti, vemo čisto konkretno, kaj moramo delati, da pridemo do blagostanja. Pojmi so razčiščeni, analiza gospodarskega stanja je golova, znana so tudi zdravila in sedaj preostaja le še eno, da se vse to uporabi, da se krene tudi praktično na pot, ki je z vso jasnostjo pokazana. Ostaja le še ta naloga, da se prične izvajali to, kar se je v Skoplju sklenilo in da se poverijo za izvedbo tega programa samo ljudje, ki so dokazali, da program ne le razumejo, temveč ga tudi hočejo in po svojih sposobnostih tudi morejo izvajati. Gospodarski ljudje, ki so ta program postavili, naj ga tudi izvedejo! * V posebno zadoščenje pa je skopljanski kongres zlasti slovenskemu trgovstvu. Ne samo zato, ker so bistveno pripomogli k njegovemu nastanku in ker so prvi pokazali pot k organizaciji jugoslovanskega trgovstva, temveč zlasti še zato, ker je kongres v naravnost blesteči meri potrdil upravičenost vseh njihovih zahtev. Vse, kar je slovensko trgovstvo zaman zahtevalo že leta iu leta, vse to je ponovno poudaril tudi skopljanski kongres. V tej konstataciji je pač najlepše priznanje, na kako odlični idejni višini je bilo ves čas slovensko trgovstvo. Zato tudi ni čuda, če.je bodoči program stanovskih organizacij podal na kongresu zastopnik slovenskega trgovstva, predsednik Josip Kavčič. Njegov zaključni govor na kongresu je bil tudi najmočnejše stopnjevanje kongresa iiy viharen aplavz, ki ga je doživel ob koncu govora je bil jasen dokaz, kako so se Slovenci zopet enkrat afirmirali kot izvrstni organizatorji in delavci. Skopljanski kongres je zato tudi za slovensko trgovstvo še poseben uspeli, na katerega more biti ponosno, V Skoplju je pokazalo jugoslovansko trgovstvo vsem drugim stanovom, kako se treba združiti, da je poskrbljeno ne le za interese posameznih stanov, temveč tudi za interese vse države in vsega naroda. — Skopljanski kongres je končno pokazal, kako je mogoče brez vseli težav združiti Jugoslovane v pozitivnem delu. Naj la njegova posebno velika zasluga za našo konsolidacijo pospeši izvajanje njegovih sklepov. Potek kongresa Nemogoče nam je že v tej številki podati podrobno poročilo o poteku skopljanskega kongresa in se moramo zato omejiti le na najnujnejše stvari, dočim bomo podrobneje poročali v prihodnjih številkah. Že takoj pa moramo poudariti naslednje. Čeprav je bilo izven vsakega dvoma, da je kongis-s vsega trgovstva Jugoslavije v največjem državnem interesu, so se vendar našli ljudje, ki so skušali ta kongres i: < f v >i. Kar se dovoli vsaki organizaciji, tudi najmanj pomembni, to se ni hotelo dovoliti najmočnejšim davkoplačevalcem, i!s 'kV'//.1 je prišlo šele, ko se je kongres že pričel, ko so bili že vsi udeleženci zbrani v Skoplju. Pa ni imela . ’’ 1 ’fi,v nobenega drugega uspeha, ko da je še bolj pokazala potrebo kongresa, da bo s takšnimi samolastnostmi še preje konec. Udeleženci kongresa so prišli v Skoplje večinoma v petek zvečer, da je bilo na mah vse Skoplje polno. Skopljanci so pokazali naravnost izredno gostoljubje, za kar jim bodi tudi na tem mestu izrečena posebna zahvala. Najodličnejše rodbine mesta so odstopale brezplačno sobe za udeležence kongresa, povsod so bili delegati prisrčno sprejeti in vse se je trudilo, da oslane Skoplje vsem v najlepšem spominu. Krasna lega Skoplja, njegove številne historične znamenitosti, gostoljubje prebivalstva, ustrežljivost uradov ter končno veličasten potek zborovanja, vse to je povzročilo, da ostane Skoplje vsem udeležencem v najlepšem spominu. Za zborovanje je prepustila uprava Oficirskega doma kongresu svojo krasno dvo-rano. Ta pažnja naše slavne vojske je bila na kongresu pozdravljena z ogromnim aplavzom generalu Nediču, ki je ves čas prisostvoval nedeljski sla vnosi ni seji kongresa. Kongres se je otvoril s predkonferenco, ki se je začela v soboto ob devetih dopoldne in je trajala z opoldanskim odmorom do pol osmih zvečer, ožja konferenca zaradi sestave resolucij pa je zborovala celo do pol desetih zvečer. V nedeljo pa je bilo v prenapolnjeni veliki dvorani Oficirskega doma svečanostuo zborovanje, ki se ga je udeležilo na tisoče ljudi. Ker se je zborovanje oddajalo tudi, po radiu, je bila tudi pred Oficirskim domom zbrana ogromna množica ljudi, ki je na ta način prisostvovala zborovanju. Vse ogromno delo za kongres je odlično izvedla uprava beograjske zveze trgov, združenja s predsednikom Savičem ter uprava skopljanskega združenja s pred-! sodnikom Varoščičem na čelu. Vsej predkonferenci je predsedoval predsednik Savič ter jo vodil tako odlično, da je bil obsežni dnevni red do konca dovršen in da je bil s tem tudi že naprej zagotovljen popoln uspeh stanovskega zbob rovanja v nedeljo, kateremu je predsedoval v prvem delil predsednik Varoščič, v drugem delu pa predsednik Josip Kavčič. Predsednika najbolj severnih in najbolj južnih trgovskih združenj v državi sta tako na učinkovit način manifestirala popolno skupnost jugoslovanskega trgovstva. Ta je bila poudarjena tudi z udeležbo zborovalcev, s sestavo predsedstva in z vsem potekom kongresa. Vsi referati so bili sprejeti z enako pozornostjo, vsi so bili sestavljeni tudi pod vsedržavnim vidikom, da je tudi v tem pogledu izpolnil kongres^ vsa pričakovanja. Posamezni referati so bili na odlični višini in tako je zlasti omeniti referat predsednika zagrebškega združenja Prpiča, referate bosanskih delegatov, temperamentna izvajanja delegatov iz Srema, Vojvodine in Dalmacije ter umerjena izvajanja Srbi-jancev. Disciplina zborovalcev je bila ves čas naravnost vzorna, da je mogel kongres točno po začrtanem programu dokončali vse svoje delo. Podrobna poročila o poleku kongresa ter nekatere psebno važne referate, zlasti referata g. Saviča in Kavčiča, priobčimo v prihodnjih številkah. ZaUfa/1 jzdeužene^a {u^slovanskc^a tccjjwstva Nujna je preorientacija naše gospodarske in finančne politike — Davčna reforma neodložljiva — Naloge Narodne banke — Potrebna novelizacija obrtnega zakona — Za zvezo Slovenije z morjem — Uvedba minimalnih mezd v industriji 'Jajnik skopljanske zbornice Oavrilovic je nato prečrtal prekinjen večkrat od odobravanja zborovalcev, te soglasno sprejele resolucije. Prvi kongres vseh trgovskih združenj kr. Jugoslavijo, zastopanih po svojih zvezah, koustatira, da odločujoči činitelji dosedaj predlaganim zahtevam in predlogom niso posv-etilj one pažnje, ki so jih te zahteve zaslužile in zato znova iznaša to resolucijo: I. Zahtevamo, da se gospodarstvu in gospodarstvenikom omogoči na temelju svobodnega gospodarskega govora in tiska zdravo in temeljito razpravljanje vseh za nje važnih vprašanj. \ 11. Naša notranja gospodarska politika ni v skladu s potrebami gospodarstva. Vodena je enostransko brez ozira na potrebe stanov ter daje nekaterim stanovom preveč zaščite na škodo drugih. Iz neutemeljenosti gospodarske politike izvirajo vse tež-koče, s katerimi se gospodarstvo bori. Iz te neustaljenosti izvira tudi neuspeh akcije okoli kmetske zaščite, ustavitev, vsega kredita, pomanjkanje denarja, na-; zadovanje prometa in zaslužka. Iz neustaljene gospodarske politike izlui- jajo tudi večinoma vse težkoče glede prevoznih tarif, deviznih predpisov, kar ol> čutno otežkoča notranji promet in zlasti izvoz. Zato je nujno potrebno, da se naša notranja gospodarska politika preustroji v tein pravcu: Bodoča gospodarska politika naj temelji ta načelu objektivnega in pravičnega zastopanja in pospeševanja blagostanja vseh delovnih slojev, na pošteni in pravKni razdelitvi dobrin in bremen. Naj narod ne razdeljuje politična ali verska pripadnost, temveč naj ga nasprotno naprej določeni gospodarski cilj združuje. Gospodarski činitelji streme za tem, da tee zahteve gospodarstva v gospodarski politiki države bolj upoštevajo kakor doslej. Zaradi tega ugotavlja jugoslovanski trgovski stan, da je nujna potrebna reforma gospodarske politike, ki se naj izvede na la način, da bodo v narodnem predstavništvu zastopani vsi delovni stanovi po svojih stanovskih organizacijah, pred tem pa da se ustanovi gospodarski svet, čegar čla-kio delegirajo svobodno izvoljene uprave gospodarskih organizacij. Davčna reforma neodložljiva III. Trgovski stan ugotavlja, da je davčna obremenitev šla čez meje znosnosti in plačilne sposobnosti. Vsled velikega pada prou meta, vsled na minimum reduciranega zaslužka in vsled pomanjkanja cenenega kredi ia, trgovina naglo propada. Med bistvenimi razlogi propadanja le važne gospodarske panoge je poleg neustaljene gospodarske in finančne splošne politike v mnogem tudi veliko nerazmerje, ki vlada med znatno onemoglo plačilno sposobnostjo davčnih zavezancev in vedno večjimi javnimi bremeni. To nerazmerje slabi moč gospodarstva, 'ker ji čezmerne dajatve odvzemajo rezerve, s katerimi bi se moral ustvarjati domači kapital, ki bi dal močnejši podnet *a razvoj kmetijske produkcije in domače industrije. Vsa težka davčna bremena so na malem in si-ednjem gospodarskem človeku. Velika industrija, ki je pretežno v rokah tujega kapitala, odnaša svoj dobiček v tujino in doprinaša sorazmerno le malo h finančnim potrebam države. Čezmerno davčno breme trgovine postaja že celo krivično, če upoštevamo ogromni blagovni promet nabavljalnili in konzumnih zadrug, ki uživajo pri svojem poslovanju, pri dobavi blaga, pri prevoznih stroških in pri prodaji blaga članom tako velike privilegije, da znaša izguba na davkih iz tega prometa za državo mnogo milijonov dinarjev. Vsa ta izguba, ki jo povzročajo državnim financam nekontroliran tuji kapital in ne-obdačeno poslovanje nabavljalnili in konzumnih zadrug, pada v pretežni meri na malega in srednjega gospodarskega človeka v obliki povečanih davščin. Vse v zadnjem času povišane davščine In trošarine so zadele posredno ali neposredno najbolj težko ravno našo trgovino. ITvedba takse na račune, note itd. pri nakupu blaga že od 20 Din dalje je povzro čila v trgovini- silno nezadovoljstvo, ker obremenjuje trgovca in še posebno vsled tega, ker je že način pobiranja te takse praktično skoraj nemogoč. Jugoslovansko trgovstvo ugotavlja, da je naša finančna politika brez načrta. To dejstvo povzroča velike razlike glede višine davčnih bremen ter tudi preobremenitev posameznih gospodarskih panog. Zato je nujno potrebno, da se obenem z .reformo naše notranje gospodarske politike reformira tudi naša finančna politika in picer v tej smeri: 1. da se davčna bremena razdele z ozirom na gospodarsko silo stanov; 2. da se odpravijo vsi privilegiji nabav-Ijalnih in konzumnih zadrug ter vseh drugih ustanov, ki uživajo razne davčne olajšave; 3. da se izvede reforma zakona o neposrednih davkih glede kontingemtiranja pri-dobnine, določevanja minimuma za obstoj, preureditve sestavljanja davčnih odborov na ta način, da člane davčnih odborov ne Imenujejo občine, temveč stanovske organizacije; 4. da se vse prodajaluice industrij odpravijo, do takrat pa proti obstoječim postopa tako ko proti samostojnim trgovinam in se kot takšne tudi obdačujejo v kraju poslovanja, ne pa po navedbah njihovih central; 5. da se ročna prodaja (iz roke v roko), Oprosti od izdaianja_računov pri prodaji frroti gotovini; 6. da se postopanje pri prisilnem izter-javanju davkov ublaži, zlasti pa, da se na dražbi zaradi zaostalih davkov zaplenjeno blago ne prodaja v brezcenje; 7. da se obč'nske in mestne trošarine temeljito revidirajo in unificirajo, ker v svoji današnji obliki in neenakosti zelo ovirajo blagovni promet. Predlogi za sanacijo kreditnega trga IV. Med važna vprašanja naše trgovine spada kredit. Kreditne razmere v naši trgovini so postale v zadnjem času nevzdržne. Zaščita kmeta je zamrznila trgovcu velikanske zneske; [mobilnost denarnih zavodov, ki se je pojavila po nekod v ostrejši, drugod pa v milejši obliki, je odvzela možnost razpolaganja s prihranki ter s teni povzročila pomanjkanje gotovine. Odtegnitvi kredita denarnim zavodom je sledilo neposredno odpoved kreditov denarnih zavodov gospodarstvu. Krediti trgovcev so ostali kljub zaščiti kmeta in zaščiti denarnih zavodov nezavarovani in to kljub vsem drugim težkočam, s katerimi se bori trgovina. Vsled tega so dolgovi trgovcev še vedno pod prisilnim izterja vanjem. Vsled ustavitve kreditev trgovini in vsled splošno slabih finančnih razmer je umrla vsaka volja za investicijsko gibanje v trgovini in je zato potrebno, da se stori vse, kar je mogoče, za olajšanje tega težkega položaja. Predvsem pa je v to poklicana Narodna banka, ki bi morala: 1. znižati eskontno obrestno mero na višino, kakor je v drugih državah in sicer od sedanjih 7% na največ 5%. Narodna banka naj postane regulator obrestne mere; 2. podpreti, kakor so to storile druge države, v katerih so prišli denarni zavodi v podobne položaje, s krediti denarne zavode, da postanejo zopet likvidni; 8. uvesti tudi direktno kreditiranje trgovine. Spremeniti treba obrtni zakon V. Z ozirom na nejasnosti, ki jih vsebuje zakon o obrtih in z ozirom na različna tolmačenja, ki jih dopuščajo te nejasnosti, je potrebna novelizacija zakona o obrtih. V novem obrtnem zakonu naj se v načelu prizna večja kompetenca upravnim oblastem II. stopnje (banovinam), da bi mogle te v okviru zakona samostojno odločevati v zadevah, ki se tičejo gospodarskih, kulturnih in socialnih razmer trgovine, industrije in obrta dotičnega banovinskega področja, da se na ta način olajša sicer draga in počasna uprava. Zlasti pa zahteva trgovstvo, da se z no-velizacijo uredi: a) učna doba za trg. vajence na tri leta, b) da se prepove krošnjarenje z vsemi predmeti razen z izdelki hišne industrije, c) da se prepove vsako obiskovanje zasebnikov po potnikih in sicer za vsako blago. Gd/ria,ptcM,ft Enaka mera pri zaščiti stanov VI. Jugoslovanski trgovci so v principu proti vsaki posebni zaščiti kateregakoli stanu in njih zahteva je, da se čim preje prekličejo vsa izjemna določila. Dokler so drugi stanovi zaščiteni s specialnimi zaščitami, zahtevamo prav isto zaščito tiidi za naš stan. 1. ZaščMa trgovcev naj se izvede s posebno uredbo izven zakona o prisilni poravnavi. 2. Ugodnosti zaščite pa se smejo poslu-žiti samo oni aktivni dolžniki, ki so prišli v plačilne težave zaradi zaščite kmeta ali zaradi nelikvidnosti denarnih zavodov. 8. Izpremeni naj se ono določilo uredbe o zaščiti kmeta, ki pravi, da so od zaščite po uredbi izvzete terjatve trgovcev in obrtnikov za prodajo življenjskih potrebščin, obleke in obutve samo do zneska Din 500-— in naj se glasi nova določba, da so blagovni krediti brez ozira na znesek in vrsto blaga popolnoma izvzeti od zaščite. 4. Čim preje naj se razveljavi sedanji zakon o prisilni poravnavi izven stečaja, ki naj se nadomesti z novim, enostavnejšim, hitrejšim in cenejšim postopanjem v smislu predloga gospodarskih korporacij. Zahtevamo zvezo Slovenije z morjem VII. Z zedinjenjem je prišla naša država v posest jadranske obale, ki ji daje možnost svobodnega izhoda na morje. Zato zahtevamo jadransko orientacijo naše prometne in izvozne politike s pomočjo zgraditve potrebnih prometnih zvez in adekvatne tarifne politike. V zvezi s to zahtevo se usvaja zahteva da se zveže Slovenija z morjem ko tudi zahteva hitrejše zgraditve železniške proge ob Uni in Budišnici na Knin. V prometni politiki VIII. Zahtevamo, da se odpravi izdajanje vseh brezplačnih in pooblaščenih uputnic za prevoz živil po železnici v pasivne kraje, ker so te uputnice postale predmet trgovanja in se ne uporabljajo v svoj namen. Mesto teh uputnic naj se dovoli splošno znižana železniška tarifa za prevoz živil v pasivne kraje. Zahtevamo, da se dvigne gospodarska sila pasivnih krajev predvsem s tem, da se favorizirajo one gospodarske panoge, ki morejo tudi te kraje usposobiti za samostojno gospodarsko življenje. Druge zahteve IX. Zahtevamo od uprave drž. monopolov v Beogradu odredbo, da morajo v bodoče zakupniki veleprodaje tobaka, soli in vžigalic bili v vseh sreskih mestih in mestnih občinah. Ti zakupi pa naj se po možnosti oddajo trgovcem iz teh srezov. X. Zdravo pojmovana in dalekovidna državna politika imperativno nalaga znižanje carinske zašč>te za industrijske proizvode na pametno višino ter sprejem zakona, s katerim se prepovedujejo karteli. XI. Zahtevamo od kr. vlade čim skorajšnji sklep o svobodni proizvodnji tobaka za izvoz, ker bi se na ta način rešilo vprašanje pasivnih krajev in temeljni gospodarski problemi Juga. XII. Trgovstvo izjavlja, da nikdar ne odstopi od svoje zahteve po svobodni, niti najmanj omejeni zamenjavi blaga, ki jo je treba prepustiti trgovskemu stanu. Zato zahtevamo odpravo vseh privilegiranih prodajaln. XIII. Zahtevamo, da odločujoči činitelji resno prouče vprašanje številčne recipro-citote za dovolitev zaposlitve tujcev v naši državi, ker splošna reciprociteta s posameznimi državami iz dneva v dan vse bol j jemlje našemu narodnemu gospodarstvu izrazito nacionalni značaj. Kongres soglasno konstatira, da je bil trgovski stan v izpolnjevanju svojih obveznosti do države vedno na dostojni višini in kot takšen zasluži največjo pozornost vseh odločujočih činiteljev in zato pričakuje, da se bodo njegove zahteve tem bolj gotovo upoštevale ter izvedle. Za izvedbo teh zahtev Z ozirom na referate, sklep predkonfe-rence in debate je sklenil kongres soglasno, da se nalaga Centralni upravi zvez trgovskih združenj kr. Jugoslavije kot nujno dolžnost, da prične takoj delati na uresničenju tega programa: 1. reviziji tarifne prometne politike v smislu zahtev gospodarskih korporacij; 2. reviziji telefonskih prtstojbin po predlogih strokovnih organizacij; 3. da ministrstvo za trgovino in industrijo izda nov seznam luksuznega blaga z ozirom na nove predpise o plačevanju pri-dobnine s strani zadrug; 4. da se čim prej izda zakon e minimalni mezdi, ker nekatera industrija, ki je virhu tega nastala za ceno osiromašenja kmeta, izkorišča bedni narod s plačevanjem nad vse nizkih mezd, da postaja ta zelo slab potrošnik, dočim si na ta način pridobivajo zlasti tuja industrijska podjetja silne kapitale, ki pa jih izvažajo v tujino; 5. da se preneha z izdajanjem pooblastil za branjarije, ki so dostikrat prave trgovine z mešanim blagom v največjem obsegu; 6. da se doseže od trgovinskega ministrstva določitev onih predmetov, ki jih smejo obrtniki prodajati v smislu § 137 obrtnega zakona brez posebnega dovoljenja za trgovski obrat; 7. da se davek na rente odmerja le z ozirom na efektuirane zneske in da se blagovni davek na rente sploh odpravi, ker pomeni dvojno obdačevanje in 8. da se vprašanje socialnega zavarovanja že enkrat premakne z mrtve točke. Cttf/ua,pfa6ekfi4o%& Tr N j. Vel. kralj je odstopil novi dvor za muzej umetnosti in arheologije, ki naj se ustanovi v Beogradu. S tem naj se izvrši prvi del velikega načrta, ki ga ima kralj za preureditev dvora in polepšanje Beograda. Zunanji ministri držav Male antante so se sestali v Beogradu, da razpravljajo o podpisu nenapadalnega pakta z Bolgarsko, ki naj omogoči popoln balkanski sporazum. Nadalje so razpravljali o priznanju sovet-ske Rusije in o bodočem delu Male antante, zlasti z ozirom na ženevske konference. Madjarska vlada je izročila glavnemu tajništvu Društva narodov peticijo, da se nekaj ukrene zaradi incidentov na madjar-sko jugoslovanski meji, ker da so dosedaj vse demarše budimpešlanske vlade ostale brezuspešne. Madjarsko peticijo pač ni mogoče drugače označiti kot veliko predrznost, ker je notorično, da so se vsi incidenti na meji zgodili samo zato, ker so skušali pod patronanco madjarskih oblasti znani emigrantski plačanci vtihotapljati bombe in peklenske stroje v Jugoslavijo. Razprava o madjarski peticiji je odložena na jesensko zasedanje D. N. in je to prvi neuspeh Madjarov. Ko bo razprava o tej peticiji, pride druga blamaža, ker pač ne bo težko našim delegatom razkriti vso ne-osnovanost te peticije, ki nima drugega namena, kakor da prilije novo olje na ugašajoči plamen revizionizma. Oče madjarske peticije je zunanji minister Kanya, ki je bil tudi avtor zloglasnega ultimata v Srbiji v letu 1914. Vidi se, da se madjarski aristokrati niso nič naučili iz zgodovine in se ne odvadili niti eni svojih napak. Za bolgarskega vojnega ministra je bil imenovan namesto Kisjeva general Vatev. Kriza bolgarske vlade še ni rešena in se še vedno vodijo pogajanja med zastopniki posameznih strank. Da se zavaruje pred nezaupnico, je Mušanov dosegel, da so bile seje sobranja odgodene. Revizijo statutov o Dardanelah zahteva Turčija. Novo poljsko vlado sestavi bivši minister prof. Rostovski. Zunanja politika Poljsko ostane neizpremenjena in bo tudi novi zunanji minister Beck. Avstrijski trgov, minister Stoekingcr se je vrnil iz Budimpešte in najavil trgovinska pogajanja z Jugoslavijo, Belgijsko, Vel Britanijo in USA. Avstrijska stranka Velcnemcev in Lami-bund sta se izjavila proti razpustu lastnih organizacij, ki ga zahteva Dollfussova vlada. Mussolini je objavil v angleških in nemških listih, obenem članke, ki odobravajo Hitlerjevo stališče glede razorožitvenega vprašanja. Kritična faza je nastopila v pogajanjih zaradi nemških zunanjih dolgov, ker so Amerikanci odločno nastopili proti ugodnostim, ki so jih Nemci priznali Holandcem in Švicarjem. Nastop Amerikancev je vplival tudi na Angleže, ki so sedaj enako bolj nepopustljivi proti nemškim zahtevam. Italijansko-češkoslovaška pogajanja v Pragi so se ugodno zaključila, v Rimu pa se bodo nadaljevali razgovori glede češkoslovaške svobodne cone v Trstu. Rndi čaščenja Hitlerjeve slike po oltarjih se je pritožila pri vodji evangeljska svobodna cerkev, in sicer uspešno, ker je tudi Hitler nasproten takemu bogokletstvu. ^Vendar pa je policija razgnala velik protestni shod. Velik vohunski proces se je te dni zaključil v Nemčiji popolnoma tajno. Delovali so v korist Poljske. Izdane so tajnosti o nemškem zračnem oboroževanju iz tvornice parnih motorjev Henschel & Sohn. Inže-njerjeva žena Kitti Berg je bila obsojena na smrt, ritmojster Sosnovvski na 20 let ječe, zapletene so pa še mnoge odlične osebe, ena princesa in sin generala Falken-hayna. Časniki o procesu niso smeli poročati. Politični procesi se prično v kratkem znova v Nemčiji. Kot največja je najavljena razprava proti komunističnemu voditelju, posl. Thdlmannu, ki so jo že večkrat pre-ložTi na nov termin. Bivši vodja nemških komunistov Thal-mann pride pred novo ljudsko sodišče, ki ga more obsoditi tudi na smrt. Med Ibn Saudom in jemenskim Imanom je bilo sklenjeno premirje, ki pa je bolj podobno popolni kapitulaciji jemenskega vladarja. Denacsh/o Stanje Narodne banke Po izkazu z dne 8. maja se je v prejšnjem tednu stanje Narodne banke iz premen ilo takole (vse številke v milijonih dinarjev). Zlata in devizna podloga se je povečala za 2.891 na 1,865.328. Devize, ki niso v podlogi za 11.002 na 30.775. Vsota kovanega denarja v niklju in srebru je padla za 6.993 na 254.735. Posojila so se zmanjšala za 6.385 na 1,842.929 (na zastave ostala neizpremenjena). Predjemi državi so se povečali za 0.176 na 1.718. Vrednosti rezervnega fonda so narasle za 0.204 na 72.762, ostalih fondov padle neznatno (za 6 tisoč dinarjev), dočim so nepremičnine narasle za 1.432 in razna aktiva za 4.146. Na strani pasiv sta se povečala rezervni fond (za 0285), ostali fondi neznatno (tri tisoč dinarjev). Obtok bankovcev se je zmanjšal za 32 milijonov 670.180, obveze na pokaz so pa narasle za 400 in obveze z rokom za 96. Razna pasiva so padla za 10.766. Obtok in obveze skupno so znašale 5.246 milijonov 548.209. Skupno kritje se je popravilo na 35-55 odstotka, zlato pa je padlo za 0-03 na 33’60 odstotkov. Obrestna mera neizpremenjena 7, odnosno 8 odstotkov. Devalvacija šilinga Zlata vrednost šilinga je zmanjšana od 0-2117 g na 0-16667 g zlata, da je 100 starih zlatih šilingov sedaj 127 novih zlatih šilingov. Na podlagi te devalvacije je avst. Narodna banka izvedla valorizacijo svoje podloge. Zlati zaklad je vsled tega nara-stel za 51-7 na 241-1, devizni, ki ne spada v podlogo, pa za 11-3 na 36-3. Tudi delniška glavnica se je vsled tega dvignila in sicer za 11’7 na 54-7 milijonov šilingov. Skupno je Narodna banka z valorizacijo zaslužila 72-3 milijonov, od česar gre 34-3 milj. za kritje izgub pri nakupu zlata in deviz, 5-5 za povečane obveznosti banke, ostanek pa za sanacijo avstrijskih vele-'bank. * Ureditev nekdanjih bosanskih posojil med Nemčijo in Jugoslavijo si obetajo v krogih nemških lastnikov, čeprav v novi trg. pogodbi ta posojila niso omenjena. Dotok zlata Francoski banki je dosegel v zadnjem tednu le še 241 milijonov frankov proti preteklemu s 625 milj. Večino zlata je banka dobila iz domačih zalog, uvoz pa iz Londona, kjer je cena zlata še doslej pod francoskim tečajem. Arbitraža donaša posredovalcem lep dobiček. Banka za dežele centralne Evrope izkazuje za 1. 1933 dobiček 1-06 milijonov frankov in tudi letos ne bo dajala nikakršne dividende. Turčija namerava uvesti triletno zaporo 7-a izvoz dobička, obresti in dividend tujih komcesiona r j ev. GdataspzaJekjz Informativno potovanje naših gospodarskih krogov na Poljsko Poljsko-jugoslovanski gospodarski odbor v Beogradu (Kraljev trg 5/II), ki je bil ustanovljen za pospeševanje in poglobitev gospodarskih zvez med našo kraljevino in republiko Poljsko, organizira informativno potovanje gospodarskih krogov Jugoslavije po Poljski. Potovanje bo veljalo v II. razredu brzovlaka s stanovanjem in hrano največ Din 3.000*—, v III. razredu pa Din 2.500-—. Trajalo bo od 9. do 20. junija. Udeleženci obiščejo glavne gospodarske naprave v Katovicah, Poznanju, Gdinji, Lodzu, Varšavi in Krakovem. Ker bo potovanje izredno poučno, bi bilo želeti, da se ga udeleži čim večje število interesentov tudi iz Dravske banovine. Prijave naj se pošljejo neposredno omenjenemu odboru ali pa Zbornici za TOI. HUnidec Demeicoi/ti a itcpvitvski f*a- % Vleinufa Ob priliki sklenitve trgovinske pogodbe z Nemčijo je dal trgovinski minister dr. J. Demetrovič novinarjem daljšo izjavo o pomenu te pogodbe. V svoji izjavi je dejal med drugim: V zadnjih letih je naš izvoz v Nemčijo stalno padal. Izvažali smo le še sirovine, ki so vedno potrebne in nekaj rib ter češpelj. Za vse druge naše kmetijske proizvode pa kar ni bilo mogoče dobiti trga v Nemčiji. Ta neugodna situacija je lani privedla celo do tega, da je za kratko dobo nastalo brezpogodbcno stanje med nami in Nemčijo. Bila so zato potrebna nova pogajanja, in sicer: ali na podlagi klavzule o največji ugodnosti ali pa na novi podlagi medsebojno reciprocitete. Pod takšnimi avspicijami so se začela dne 15. marca trgovinska pogajanja med nami in Nemčijo. Treba je priznati, da je Nemčija pravilno razumela naš položaj in tudi njemu primerno zavzela svoje stališče. Spoznala je, da more biti Jugoslavija dober odjemalec zlasti tujih industrijskih izdelkov le, če ima možnost, da proda svoje poljedelske in živinske proizvode po količkaj znosni ceni. Brez te možnosti bi morala Jugoslavija sploh prenehati z vsakimi nakupi v tujini. Tudi proti svoji volji bi morala začeti z avtarkično politiko, ker je pač nemogoče, da bi Jugoslavija večno prodajala svoje poljedelske proizvode za nizko ceno, drago pa plačevala industrijske izdelke. To je Nemčija razumela in skleniti smo mogli novo trgovinsko pogodbo, ne da bi nam bilo treba spremeniti temeljev svoje trgovinske politike. Želeti bi samo bilo, da spoznajo to tudi drugi naši veliki dobavitelji industrijskih izdelkov. Prvi pomen nove trgovinske pogodbe je torej v tem, da je omogočila izvoz v Nemčijo večjemu številu naših poljedelskih in živinskih proizvodov, nego je bilo mogoče do danes. Res je sicer, da nam Nemčija pri svoji današnji gospodarski politiki in tehniki svoje trgovine ni mogla dati obi- čajnih pogodbenih ugodnosti. Večina teh proizvodov je prišla v čisto poslovne sporazume med izbranimi interesenti, za katere je dala trgovinska pogodba samo načelno podlago. Tako so na pr. postali pšenica, mast, koruza, tobak, češplje, grozdje, jabolka, perutnina, jajca itd. predmet posebnih dogovorov, sklenjenih med našim Prizadom in Uradom za kontrolo izvoza živine na eni ter nemškimi kupci na drugi strani. Samo po sebi se razume, da pa s tem niso od izvoza v Nemčijo izključeni zasebni trgovci in proizvajalci navedenih predmetov. Novost pogodbe je tudi v tem, da se je prvič govorilo tudi o načrtni prilagoditvi naših proizvodov potrebam nemškega kon-zuma. Ta se bo izvedla polagoma in z vso potrebno previdnostjo. Posebna pažnja je bila tudi posvečena vprašanju cen, ker se je moralo uvideti, da so povoljni trgovinski odnošaji pri današnji dispariteti med industrijskimi in agrarnimi proizvodi nemogoči. Nemčija pa je za svoje koncesije dobila najboljše jamstvo za plasiranje svojih izdelkov in dovoljene so ji bile tudi razne carinske ugodnosti. Druga pomembnost nove pogodbe je v njeni široki zasnovi in njeni dolgi (dveletni) veljavi. Podrobno izdelana trgovinska pogodba z urejenimi vprašanji naseljevanja, gibanja dela, blaga in kapitala, blagovnega in potniškega prometa, prevoza in uvoza živine z veterinarskimi dogovori in poleg tega z daljšim rokom veljavnosti je danes prav gotovo redkost. Naj bi ta izjema bila dokaz, da se vračamo v normalne čase. Zato smemo upati, da bo nova pogodba povečala jugoslovansko nemško trgovino in ublažila poslovno depresijo. Nova pogodba pa je tudi kažipot, kako rešiti težko krizo Podonavja, in to z razširjenjem evropskega trga na la način, da se usposobijo agrarne države za gospodarsko sodelovanje. Devizno tržišče Tendenca čvrsta; promet Din 3,235.743-95. Narodna banka je tudi v minulem borznem tednu posredovala v običajnem obsegu in dala na razpolago Curiha za Din 80 tisoč ter isto toliko Londona. Dnevni devizni promet se je gibal takole: Dne 7. maja Din 360.625-10 Dunaj; 8. maja 1934 Din 1,176.554’! 3 London— —Pariz; 9. maja Din 348.375-89 Praga— —Dunaj; 11. maja Din 1,350.188-83 Din. V četrtek 10. t. m. vsled praznika ni bilo borznega sestanka. V primeri s predzadnjim tednom, ki je zaključil s skupnim prometom 4.391 tisoč dinarjev, je nazadoval devizni promet minulega tedna za celih 1.155 tisoč Din. Porast, odnosno padec v poedinih devizah doseženega prometa (vse v tisočih dinarjev) naprain predzadnjemu tednu (številke v oklepajih) je bil naslednji: Din deviza (avstr, privatni kliring) 193 (508), Dunaj (priv. kliring) 1520 (540), London (incl. priv. klir.) 675 (1706), Curih 82 (57), Newyork 43 (580), Pariz 442 (303), Berlin 11 (133), Praga 195 (1), Trst 5 (557), Amsterdam 66 (3), Budimpešta 0 (3), Stockholm 1 (0) in slednjič Varšava 3 (0). Največji porast deviznega prometa očitu-jejo zaključki avstrijskih šilingov s privat. kliringom, največji padec pa deviza London, katere je bilo v prejšnjem tednu na- bavljeno za 1.031 tisoč dinarjev manj nego v predzadnjem tednu. V bonih grške Narodne banke ni bilo prometa in tudi notice so popolnoma izostale. V privatnem kliringu so bili tegovani avstrijski šilingi po Din 9-33 do 9-43 na prvih dveh borznih sestankih preteklega tedna, a po Din 9 35 do 9-45 na ostala borzna dneva, dočim je bilo perfektuirano v angl. funtih nekaj zaključkov 8. t. m., in sicer na bazi Din 251-95 do 253-55. Nasprotno pa ni bilo prometa v španskih pe-setah in je beležilo povpraševanje Din 6’45 dne 9. t. m. ter Din 6 50 dne 11. maja. Devizna tečajnica minulega tedna očitu-je čvrstejšo tendenco malo ne pri vseh devizah, izvzemši Pariza, ki je tečajno za malenkost popustil. V razdobju prejšnjega tedna je učvrstil Amsterdam svoj tečaj za 0-55 točke, Berlin za 0-55 točke, Bruselj za 0’28 točke. London za 011 točke in Newyork za 5-56 točke. Medtem ko sla devizi Curih in Praga notirali brez izpreinemb. Deviza Trst je na petkovem borznem sestanku (11. t. m.) beležila ob ponedeljkovih tečajih. Notic ostalih deviz ni bilo. Žitno tržišče Tendenca izredno čvrsto. Vsled izredne suše, ki vlada v južnih krajih naše države, so cene tekom prejšnjega tedna ponovno poskočile in sicer pri koruzi za 5 par, pri pšenici in mo pa za 20 par pri kilogramu. Žito (cene za 100 kg fco vagon): Koru? popolnoma suha, s kvalitetno garancijo ■/ maj, navadna voznina, slov. postaja, plači 30 dni dne 7. maja 1934 Din 120—122-5 dne 11. maja 1934. Din 125—127-50. Pšenica: bačka, 79/80, zdrava, suha, re lana, mlevska voznina, slov. postaja, plač 30 dni dne 7. maja 142-50—145, 11. m; 162-50—165; bačka, 80 kg, 1 odstotek p mesi, zdrava, sulia, rešelana, mlevska v nina, slovenska postaja, plačilo 30 C 7. maja 145—147-50, 11. maja 165—167 ' — Mlevski izdelki: Moka: bačka, nularii slov. postaja, plačilo 30 dni dne 7. nu Din 230—235, 11. maja 250—255; ban; ska, nularica, slov. postaja, plačilo 30 d 7. maja Din 237-50—240, 11. maja D 257’50—260. Lesno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna. Vsled povišanja carine s strani Itali je nastopil popoln zastoj. Posebno so p-zadeti naši producenti bukovine, ker se ravno bukovina (obrobljena in neobro ljena) v tem času sušila in nabolj izvaža*! Pa tudi v mehkem lesu vlada zastoj, tal da celo naši odjemalci sami ne vedo, kal-bi rešili situacijo, ker pač niso pričakova tolikega povišanja. Velike nade se stavijo na pogajanja Rimu, vendar pa je za sedaj situacija | polnoma nejasna, kajti za nas obstojata dve možnosti, da se blago v Italiji za r liko povišanih carin podraži, ali pa da nam dajo kake ugodnosti. Komanda pom. zrakoplovstva v Divult sprejema do 19. maja t. 1. ponudbe gle-dobave motvoza; do 25. maja t. 1. gle dobave celonskih lakov in barv; do 5. j nija t. 1. pa glede dobave 5000 kg speci nega kvarčnegn peska. Direkcija drž. rudnika Breza sprejei do 24. maja ponudbe za dobavo 4000 tračnikov. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejei do 23. maja ponudbe o dobavi 2500 kg -stega bencina, 100 bal strešne lepenke, palici ploščatega jekla, 50 kg bele leža. kovine, 2 usnjatih gonilnih jermenov 300 m gum. cevnega voda. Direkcija drž. rudnika Ugljevik spre,j ma do 24. maja ponudbe o dobavi razne; pisarniškega materiala. Direkcija drž. rudnika Kreka spreje do 24. maja ponudbe o dobavi 100 orno krovne lepenke. Komanda pomorskega zrakoplovstva Divuljah sprejema do 22. maja ponudbe dobavi kožic za precejanje bencina. Komanda pom. arzenala Tivat spreje do 22. maja t. 1. ponudbe glede doba 50.000 komadov opeke, 100 ton negaše ga apna, 500 ton portland - cementa ‘250 m* cementnih ploščic; do 1. jun 17.600 kg železnih zakovic, razne orodja, 330 kg usnja in raznih avtomob skih in motornih gum; do 3. junija ve količine vijakov, matic in podložnih pic 15.000 škatel paste za čiščenje kovin 2000 steklenic tekočine za čiščenje kov! 20.000 pol smirkovega platna, 3000 p smirkovega papirja, 20.000 pol sieklene papirja, 600 kg angleškega kamenja za * ščenje; do 4. junija za dobavo 20.000 1 surovega železa, 1800 kg železnih cevi, ra nega steklenega materiala, 1000 kg mazi1 za parkete, 1000 predpražnikov, 9900 n* nili krtač, 1800 brezovih metel, 5000 sirkovih metel in 300 ročnih metlic; do junija dobave cirkularaih žag in žagin listov. Prodaja govejih kosti. Dne 19. maja t. se bo vršila pri Komandi 4. planinske; bataljona v Ljubljani javna ustmena ličit cija za prodajo 900 kg kosti. (Oglas je i vpogled v pisarni Zbornice za TOI, pop pa pri isti komandi.) Dr. Pi sladna rceva kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Leta 1884. je sklenil občinski svet glav-t&ga mesta Zagreba, da se ustanovi zava-ca\alna zadruga pod imenom »Croatia«. S sodelovanjem narodnih mož ustanovljeni 'tomači zavarovalni zavod kot prvi odpor našega domačega gospodarstva proti tujemu kapitalu v zavarovalnih poslovanjih je lakaj začel s svojim prosvetno-ekonomskim delom za popularizacijo zavarovanja med vsemi sloji našega naroda in polagoma 5i-iil v vseh krajih domovine idejo zavarovanja do zadnje koče našega naroda. Z razširjenjem in razvijanjem svojega delovanja na podlagi narodne ekonomike samoobrambe in s propagiranjem domačega gospodarskega napredka je izgradila »Croatiac tekom evo. ega dosedanjega poslovanja močno in č\ rsto zadružno ustanovo, ki danes s svojim zavarovanjem ščiti skoraj 10 milijard vrednosti naše narodne imovine. »Croatia«, ki je bila ustanovljena na zadirtužni podlagi, predstavlja danes s svojimi znatnimi jamstvenimi sredstvi, ki dosegajo že preko 100 milijonov dinarjev, ne samo eno vodečih in najmočnejših zavarovalnih institucij v naši državi, temveč tudi mjvečjo zadružno gospodarsko narodno ustanovo. »Croatia« obhaja letos 50 letnico svojega 'ionistnega in za narodno gospodarstvo naše države vrlo važnega obstoja. V tej dobi polovice stoletja deluje za dobrobit našega narodnega gospodarstva in je od svojega početka pa do danes izplačata na dospelih «avarovalnih glavnicah in odškodninah že preko 180 milijonov dinarjev. Važnost in pomen 50 letnice »Croatije« sta se izrazila na letošnjem občnem zboru, ki se je vršil v mestni dvorani v Zagrebli dne 2. maja t. 1. in ki so se ga udeležili mnogi odlični člani zadruge. Občni zbor je otvoril predsednik »Croa-tiae« g. prof. arh. Janko Holjac, ki je takoj predlagal brzojavni pozdrav Njegovemu Veličanstvu Kralju, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Nato je g. Holjac v svojem govoru pojasnit delo in historiat »Croa-tiae« v dobi preteklega polstoletja kot domače zavarovalne ustanove, ki temelji na vzajemnosti. Smelo lahko trdi, da sla pomen in vloga »Croatiae; v našem gospodarskem življenju ozko povezana z zgodovino naše nacionalne borbe za emancipa- cijo našega gospodarstva od tujega kapitala na polju zavarovanja, Po končanem govoru g. Hodjca, je povzel besedo sedanji župan mesta Zagreba, univerzitetni profesor dr. Ivo Krbek in v svojem jako lepem in pafcriotičnem govoru s polno pohvalo priznal zasluge zavarovalne zadruge »Oroatie«. Govornik je med drugim rekel: »Svest sem si, da govorim v imenu vsega meščanstva mesta Zagreba, če častitam ,Croatiji‘ na jubileju v imenu vsakega posameznega meščana. Vsi hočemo pomagati, da ,Croatia' nosi svoje ime in svojo zastavo na čast vseh tako doslej, kakor tudi v bodoče.« Nato je imel lep in pomemben govor predsednik Trgovinske-industrijske komore dr. Milan Vrbanič, ki je podčrtal, da slavimo 50 letnico obstanka v dobi polnega razvitka gospodarstva v naši nacionalni državi, čestita »Croatijk kot predsednik Trgovinske-industrijske komore in izjavlja, da uživa »Croatia« danes ne samo v vrstah ostalih zavarovalnih zavodov svoje polno zaupanje, temveč tudi v vrstah vsega jugoslovanskega gospodarstva. Lahko se trdi, da je ta zavod ostal ena naših vodečih zavarovalnih inštitucij v državi, zato smo prepričani, da je zavarovalna zadruga »Croa-itiac ne samo bila, je tudi danes in bo vedno ostala naša domača ustanova, katero čar kajo še mnoge velevažne naloge za razvoj našega narodnega gospodarstva. Nato je bil v celoti odobren bilančni račun ter podeljena razrešnica ravnateljstvu in članom nadzorstva. Soglasno se je sprejela razdelitev poslovnega dobička Din 1,019.728’33 v smislu pravil in izplačilo kupona zadružnih temeljili« Din 10-— po komadu. Soglasno so bili izvoljeni v ravnateljstvo gg. Msgr. dr. Lovro Radičevič, opat in kanonik in Rudolf Erber, generalni ravnatelj Gradske štedionice. V nadzorstvo pa gg. Miroslav grof K ul mer in Nikola Čuk. Tako je bila zaključena ta pomembna proslava, ki je potekla v vsakem oziru dostojno in odlično kot proslava dela in iskrenih naporov za korist našega nacionalnega gospodarstva. Tudi mi s svoje strani želimo »Croatijk, da nadaljuje s svojini nesebičnim in požrtvovalnim delovanjem, ki bodi v bodočnosti še uspešnejše, na korist našega naroda in domovine. Sklepi gospodarskega sveta Male antante Dne 9. maja zaključeno zasedanje gospodarskega sveta v Bukarešti, ki mu je predsedoval rum. zunanji minister Titulescu, se more šteti med najuapelejše poskuse za ureditev gospodarskega sodelovanja Male antante. Obširni red zasedanja se je razpravljal v šestih odborih. Kakor poroča objavljena spomenica, je svet dosegel naslednje rezultate: 1. izdelal pravilnik o notranjem poslovanju sveta samega, 2. ponovno proučil vprašanje medsebojne trgovine vseh treh držav in naročil nacionalnim sekcijam, da prouče sedanje trg. sporazume in pogoje gospodarskega zbli-žainja, ki bi jih naj upoštevalo prihodnje zasedanje, 3. usvojil besedilo načrta za sodelovanje železnic, 4. besedilo načrta za sodelovanje brodarskih podjetij, 5. razpravljal in vzel na znanje zrako-pkmio pogodbo med Rumunijo in Češkoslovaško, z željo, da se enak sporazum klene tudi z Jugoslavijo, 6. proučil sklepe praškega zasedanja glede sodelovanja gospodarskih ustanov, poštnih uprav, statistične službe, prilago- ditve carinske in trg. zakonodaje, sodelovanja emisijskih bank iti poštnih hranilnic, 7. določil priprave za prihodnje zasedanje. Odbori so konstatirali, da se je dosedanje delo sekcij nadaljevalo vztrajno in dosledno po sklepih praškega sporazuma. Prihodnje zasedanje bo v Jugoslaviji in se prične dne 20. avgusta. Trgovinska poga janja z Bolgarsko Trgovinska pogajanja med našo in bolgarsko delegacijo so se v Beogradu že začela. Vodja bolgarske delegacije Karadžov je o nalogah in ciljih pogajauj izjavil med drugim naslednje: Pogajanja so v obojestranskem interesu, ker ni dosedaj nobene pravne podlage za medsebojne trgovinske odnošaje. Posebna turistična konvencija sicer ne bo sklenjena, pač pa bo trgovinski pogodbi dodana klavzula, s katero se ureja turistični promet med obema državama. Sklenjena bo nadalje veterinarska konvencija, ki ima ta cilj, da zagotovi Jugoslaviji transport njenega blaga skozi Bolgarsko na vzhod, Bolgarski pa skozi Jugoslavijo na zapad. Ideja o sklenitvi veterinarske konvencije ni nova, temveč je bila predlagana že leta 1927. na balkanski konferenci v Carigradu. Konkurzi in prisilne poravnave Odpravljen je konkurz družbe Avtopro-met Zbačnik v Robu in se je firma izbrisala iz registra, daljo konkurz motorne žage Krivica A. v Mirni peči, ker je bita razdeljena vsa masa in ni kritja za postopek. Uvedeno je poravnalno postopanje o imo-vini dolžnikov Kušljana Jerneja in Frančiške pos. in trg. v Kranju. Poravnalni sodnik Gregorc Jurij, upravnik dr. Sabohly Beno, odv. v Kranju. Narok za sklepanje 14. junija ob 9., rok /.a oglasitev do 9. junija. Končana so poravnalna postopanja v zadevali: Kališnika Alojza v Celju, Šmida Matije v Novi vasi. Potrjeni sta poravnavi Hočevarja Martina v Novem mestu in Korenčanov v Ljubljani. Kreditne knjižice za nakup blaga v detajlnih trgovinah Zagrebško združenje objavlja, da izda v založbi Trgovinsko-industrijske zbornice kreditne knjižice za nakup blaga v dfr tajlnih trgovinah. Vsaka knjižica bo imela sto stranic ter označeno mesto, kamor se mora nalepiti državna in banovinska taksa. Knjižice se izdajajo v duplikatih. Kolkovane knjižice ostanejo pri trgovcu, dočim dobi nekolkovan duplikat stranka. Cena vsake knjižice bo znašala 10 Din in se dobi v uradu zbornice. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 12. maja objavlja razglase banske uprave o razpisu volitev občinskih odborov v novih občinah; razne razglase, razglase sodišč, vpise v trg. in zadružni register ter razne objave. —““ - :J1 .ft • Občni zbori Prometna banka d. d. v Ljubljani ima XI. redni občni zbor dne 28. maja ob 15. v sejni dvorani zavoda v Ljubljani, Pred Škofijo. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani imajo XV. redni občni zbor dne 29. maja ob 9. v veliki posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke. Pražarna in kemična tovarna d. d. Celje ima svoj občni zbor dne 25. maja ob 11. uri v prostorih Prometnega zavoda, Miklošičeva c. 15 v Ljubljani. Hodni zbor premogokopne družbe Belo-krajiiia bo dne 26. maja ob 11. uri v Krmelju. ftčntjanški premogovnik A. Jakil ima občni zbor delničarjev v Krmelju dne 26. maja ob 11.30. Delniška tiskarna v Ljubljani, Miklošičeva o. 16, ima v svoji pisarni dne 28. maja XIV. občni zbor ob 17. uri. Strojne tovarne in livarne v Ljubljani vabijo na XV. zbor delničarjev, ki bo 28. maja ob 11. uri v prostorih družbe, Tyrševa cesta 35. Sedmi občni zbor jeklarne grofa Tliurn-skega na Ravnah se vrši dne 20. maja ob 16. uri v Mariboru v pisarni odv. Leskovarja, Sodna 16. RAZNO Umrl je dr. Slavk ' 'Hotič bivši večkratni minister iu eden vod i leIjev bivše radikalne stranke. Bil je vedno na glasu kot politik čistih rok in odločnih načel. Bil je sin zaslužnega vojvodinskega voditelja Svetozarja Miletiča. Bodi mu ohranjen slaven spomin! Tvoruica svilenih tkanin se prične graditi v Strumici. Padec cene kokonov, ki so glavni dohodek prebivalstva, je prisilil Sirumiško zadrugo, da ustanovi lastno tovarno. Zadnji Oobbelsov govor je povzročil novo paniko med židovskim prebivalstvom. Angleško brodovje, obstoječe iz 150 edi-nic, obišče v juliju naše Primorje. Bivši ameriški drž. tajnik Mellon je bil obsojen na 650.000 dolarjev globe, ker je plačal premalo davka. Obenem je bil obsojen na naknadno plačilo davkov v višini 1,300.000 dolarjev. 80 rudarjev se je ponesrečilo v rudnikih za kalij v mestu Buggingenu v Nemčiji. Vsi reševalni poizkusi so bili zaman. Časti tov WTotana, starega germanskega boga, je nemška vlada prepovedala. Mandžurska ekspedicija je dosedaj veljala Japonsko, kakor zatrjujejo sovjetski listi, 931. milijonov jen. Kitajski morski roparji so zopet začeli, napadati parnike. Pred kratkim so napadli blizu Hongkonga večji parnik, pometali kapitana in oficirje v morje, vse potnike, ki so se jim postavili v bran, pa ustrelili Zasledovanje roparjev je bilo brezuspešno. 0 velikanskih požarih poročajo iz vseh dežel. V-Buzeju v Rumuniji je velik ogenj upepelil na desetine hiš in več ljudi je našlo smrt v plamenih. V poljskem mestu Vlodzimeržu pa je pogorelo 200 hiš. Diesel- ali gasmotor za les od 150—170 HP kupim JAGICA OOROi. Vranjevo pošta Novi Bečej Veletrgovina koloniialne in špecerijske robe clvMERKURc kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.