Domoljub
V ClublH«lil 27. avgusta 1941-XIX	^ £e/o 54 -	33
Foto V. KramariS
USE DOSEŽE. KRR MU DRAGO» BODI 5LRUR, BOPI BLAGO, USE DOSEŽE SOSED MOJ, DLRN POMA MU NE 0PREC& GRE NRTUJE. DOBRO STEČE NJEMU ZLRTR KRPLJR ZNOJ. I/IDI TUJEC KRASNE ClNE 5E ZAUZAME IZ DALJINE,— KDO JE MRR? Ml ZRPOJMO: R0D0UINE JE SLÒUENSKI ORRTRR.
(K05C5KI)	'
l1
Stran -
>DOMOUUB--, dne 27. avgusta J941-XIX.
Stev. S5.
DRŽAVA IN CERKEV
........................................................................................................................
Švica jo federativno urejena država, ki se skraj vsa razteza po visokih alpskih pogorjih med Italijo. Nemčijo in Francijo. Slovi kot najbolj letoviška država v Evropi, slovi po svoji lepoti, [>o svojim siru, slovi pa tudi po svoji visoki kulturi.
Kakor je znano, je .Švica že dolgo in dolgo
vrsto let nevtralna država. Tudi v sedanji vojni je znala obvarovali to svojo nevtralnost. Leios jo praznovala 050 letnico svojega obstoja. Zelo za. Diluivo je, da je to obletnico počastil tudi poglavar Cerkve, Pij XII. ter poslal na švicarsko zvezno vlado naslednjo poslanico:
j-Zvemo, da bo švicarska konfederacija v prihodnjem mescu avgustu slavila radostno in srečno 650. leto, ko je bila ustanovljena. Tudi Mi smo z največjo radostjo v duši veseli ljubljene Svice, odkoder izbrana milica državljanov žo toliko stoletij bdi ne samo s stalno zvestobo, temveč večkrat tudi z junaštvom nad osebo rimskega najviš. joga duhovnika.
Vas narod tvori s svojo pisano raznolikostjo jezikov in naprav dejansko najlepši vzgled prijateljske in domače zveze, kateri vzgled lahko z božjo pomočjo uspešno vabi ludi druge narode k medsebojnemu prijateljstvu in slogi. Pri vas je dejansko krščanska dobrodelnost v največji časti in ona je povzročila, da vaša republika nima nobenega neprijatelja in da skuša dajati pomoč državljanom drugih držav in predvsem tistiin, ki so V največji meri čutili nesrečo nezaželene vojne.
Mi se torej z največjim veseljem veselimo z vami ter smo z vami hvaležni božji dobroti, ki vas je do danes v posebni meri varovala. Naše čestitke gredo javno tudi vam, gospodje člani zvezne vlade, za mir in slogo, ki danes zahvaljujoč se ljudem dobre volje gospodujeta na vašem ozemlju ter gredo za modrost in hitrost, s katero vi v sredini tako hudih okolnosti vladate vaše ljudstvo in skrbite — kar je najvažnejša stvar in kar vam je najbolj pri srcu — da bi bile verske pravice in dolžnosti varovane in čuvane.
Radujemo se poleg tega, ko se spominjamo, da Švicarski oblastniki v svojih javnih govorih ne jozabljajo izgovarjali božjopa imena z zaupanjem in spoštovanjem in s tem slede več kot častni naiadi vsakokrat, ko dajejo javne izjave in izročajo sebe in svoje sodržavljane božjemu varstvu. Tako liodite vi zvesto po sledeh vaših očetov, ki so v začetku avgusta 1. 1291 izrekli svojo prisego za .večno zavezništvo >v imenu Gospodovem*.
Želimo torej, da bi vaši sodržavljani imeli vedno isto mišljenie in nadaljevali delo svetega Nikolaja iz Fliie, ki sveti v gorečnosti krščanske pobožnosti in v ljubezni do švicarske zveze. Goreče molimo za vaš narod, da bi se Kristusovo kraljestvo vedno bolj utrjevalo v njegovih sinovih tako, da bo moglo v naraščanju vsakovrstnega blagostanja vsak dan bolj si prisvojevati milost božje Previdnosti.
Švicarski zvezni svet je odgovoril z naslednjo listino:
>Z globoko hvaležnostjo smo prejeli dobrohotno poslanico, ki jo je Vaša Svotost poslala nam ob^ priliki 650. obletnice švicarske zveze, da nam božje varstvo dovoli v Bredišču razburkanega kontinenta proslaviti jo v polnem miru z našimi sosedi in v večni slogi.
Zahvaljujemo se Vaši Svetosti za prijateljska čustva, izkazana naši državi. Posebno smo ganjeni, ko \ idillio vas, da se spominjate naše dolge zgodovine, polne raznih dogodkov, ki pa je bila vedno navdahnjena s krščanskim idealom, katerega simbol je na naši zastavi, in da se spominjate zvestobe dani besedi, katero so izkazali naši očetje, knieri hočemo ostali zvesti in končno, da ste onvnilj sv. Nikolaja dc Fliie, katerega spomin slavi švicarsko ljudstvo enodušno in katerega nasvet, dn naj se držimo na strani od tujih form ni prenehal navdihovali naših sklepov.
Če nam naša tradicionalna nevtralnost omo-'goči in ie nam obenem nalaga dolžnost, kolikor mogoče olajševati trpljenje vojne ki divja okoli nas, se smatramo za srečne, da se srečamo v naši kart atnvni akciji s tako uspešnimi deli, katera ©rj/nnizira sv. slolica in jih navdihuje, in bomo Crpjli v j .oliva li Vaše Svetosti nov vzgon in novo silo. Ko izražamo najhiljše želje za srečo Vaše S\ to*li, Vas obenem skupaj z nami priporočamo .varstvu Vscgamogočnega.r
LEPOTE DOMOVINE ZANIMIVOSTI SVETA
prinaša
EDINI NAJLEPŠI
NAJBOLJŠI NAJZANIMIVEJŠI
ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK
Velja letno samo 30 lir
Naročite ga v upravi, trgovina Ničman, Ljubljana, Kopitar jeva ulica štev. 2
I JOŽE RAZOU j
ozqpec ne gremo
Vagner se je |>o onem nastopu z zdravnikom Grušičem skrbno pazil, da bi bila njegova /\cza s komunistično stranko komur koli razvidna. Tudi drugače je kazal mi zunaj neko spremembo, kakor ila se je nekaj zgodilo, kar naj bi vplivalo nu potek njegovega življenja. V resnici pa je svoje tlelo v pripravah za stavko v Kožnem dolu podvojil. Vrgel se je na delo z besno zagrizenostjo. \ se je hlepelo v njem po maščevanju, Prodreti nu vs;ik način, uničiti nasprotni talnir, uničiti Grašiča! Ta misel je (Ristala gonilo vsega njegovega delovanja.
II Pogučarjcviin je zali tjul zopet bolj pogosto. Nič ni prikrival, da se je v njem nekaj prelomilo. Z Marijo je postal bolj prijazen, nasprotja do njenih nazorov ni kazal več, nasprotno, tu pa tam sc je celo iz.razil, kakor <la je svoje mišljenje preusmeril. Marija je postala pozorna. Če je le mogla, se ga je izognila, tenia neka radovednost jo je gnalu, da izve, ali je res prišlo do spremembe. Vagner sam je nekemu večera napeljal pogovor na to.
»Marija,< jo je vprašal, >ali misliš, da je pot nazaj še inožna?«
Marija je vztrepelala. še pred nekaj meseci si je tega vprašanja tako želela! Dunes pa jo je sunilo kakor nož v srce. Pred njo je vstala pullulili Franceta Grašiča, Spomnila pa se je tinli na zagotovilo, ki ga je nekdaj <lula Vagner ju: vzljuliilu ga bo, če se bodo kila j njuni nazori združili, Takrat je bila o leni prepričana. Toda danes... Znova je vstala pred njo podoba mladega zdravnika. »Ne, ni mogoče! 1'repozno je!«
»Zakaj ne bi. Rudi! Pot nazaj je vedno možna.«
>Vse je bilo zgrešeno. Zda j to vidim. Kako je človek slep! Marija, krivico sem ti delal. Ali mi oprostiš?«
V Mariji se je lomilo. »Zdaj me l>o morda spomnil na to, kar sem mu reklu.« si je dejala. Itila je vesela, tla je Rudi vendarle začel misliti na sebe. Saj si je inorala priznati, ila je imela ruda mladega, lepega inženirja in bi ga gotovo vzljubila z. vso silo, če le ne bi zijal med njima tako globok prepad. Zdaj se ta prepad maši. Pred njo stoji mladi inženir v vsej svoji le|H»ti... Ne! Ni mogoče! Vse je prepozno. Njeno sne je že otitluuo, njene misli so pri mladem zdravniku.
Vagner ni čakal na odgovor. »Morda je res možno priti nazaj, Mariju. Toda bojim se, da Ihi to težko, tako težko, ila sam ne liotn mogel ne začeti, še manj pa končati. Ti si ne predstavljaš, Marija, kaj to zame pomeni, koliko moram trpeti že ob sami misli, da Iki treba začeti novo življenje, odpovedati se vsemu tlo-»edon jem u.«
Sklonil se je in stisnil glavo med roke.
»Kar me tolaži, je edino to. da v tej težki borbi ne bom sam, marveč me bo podpirala tvoja čista in sladka ljubezen. Ko mislim na to, se čutim dovolj močnega, ila se dokopam nazaj v čas svoje prve mladosti, ko je bilo vse tako le|>o in preprosto, ko sem bil v resnici srečen. Če si |>tt to odmislim, stoji pred menoj strašna praznota, brezdanje brezno, v katerega se jiogrezuin vedno bolj in bolj.«
Vagner je govoril skrušeno, s primesjo neko obupanosti. Če bi zahteval od nje ljubezen, bi Marije ne ganil v njenih čusfih. Toda s svojo izpovedjo ji je segel globoko v srce. Vzbudil ji je čut usmiljenja. Videla je v njem trpečo dušo. ki rabi njene pomoči. Sočutno je pustila, (la se je oklenil njene roke kakor v iprošnji za pomoč. Naenkrat ji je bilo jasno, da ga ne sme pustiti samega. On rabi njeno pomoč! Pred njo je vstala zopet slika mladega zdravnika. Zgrozila se je. Zdaj je spoznala, ila jo zašla pred strašno odločitev. Vzljubila je Č.rušiča z vso močjo svoje mlade duše. Nikoli ne bo mogla zatajili te ljubezni, samo smrt bi ji naredila konec. Tu pa stoji pred njo on, ki ga ni mogla vzljubiti, ki pa ji polni sedaj srce ( s čustvom usmiljenja, ki rabi njeno pomoč, njenega sočutju, in mordu tudi — ob tej misli I
roman
se je zgrozila — tudi njene ljubezni, da bo mogel priti nazaj k sreči in poštenju.
Vagner je dobro vedel za ves boj. ki ga je povzročil v Marijini duši. Ni hotel razgovoru nadaljevati. Kot vešč poznavatelj ženske du-ševnosti je bil prepričan, da je vrgel seme, ki se bo kmalu razvilo v veliko rastlino. In ta rastlina bo rodila sladek sud — ljubezen. lil sud I io pobral on — Vagner — in ne Grašič.
V Nfuriji pa je ostala razdvojenost, ki ji je povzročila neizmerno trpljenje. Od tega veCera dalje se je začel v njen i notranjosti boj, ki ga ni mogla več na zunaj prikriti. Zaman si je prizadeval Grašič, ila bi zvedel za vzrok njenega trpljenja. Tolažila ga je, da ji ni nič hudega, da jo skrbi le to, kako bosta pregovorila očeta. Toliko bolj pa se je trudil Vagner, kako bi čim bolj priklenil Marijino sočutje nase in s tem na stežaj odprl pot tudi ljubezni, ki sledi usmiljenju v ženskem srcu kakor vroče poletje nežni pomladi.
Ni preteklo veliko časa. ko je Marija spoznala, da se je čustvu usmiljenja do Vagnerja pridružilo globlje čustvo naklonjenosti. Sedaj sla se borili za prostor v njenem srcu dve podobi: podoba mladega zdravnika Franceta Grašiča in podoba mladega inženirja Rudija Vagnerja. Njena razdvojenost je dosegla višek. Videla je, da tako dalje iti ne more. Sklenila je, da bo vse razodela župniku.
Priprave za stavko so naglo napredovale. Zaman so se trudili resni možje z Grušičem na čelu, d« bi nezadovoljnost delastva uravnali v pravilno smer. Vsak trud je bil brezuspešen. Vznemirjenost je rasla z vsakim dnem. Bati se je bilo nemirov. Tega so se lastniki podjetij prestrašili ter stopili z delavskimi zastopniki v pogajanja. Toda delavsko zastopstvo je stavilo na podjetnike tako linde pogoje, da so jih ti ogorčeno odklonili. Zastopniki so to razglasili. Naenkrat je med delavsko maso zašuiiielo: podjetniki nočejo ugoditi delavskim zahtevam. Množica ni vedela, kakšne pogoje so njeni zastopniki stavili na podjetja. Bila je namenoma napačno poučena, vsako poučevanje od druge strani pa je naletelo na gluha ušesa. Radikalnejši med delavci so že začeli zahtevati odločen nastop. Vedno liolj je bilo slišati klic: »Dol s kapitalisti! .Smrt podjetnikom!« Toda vodstvo komunistov je smatralo, da priprave za stavko še niso končane. Stavkovno razpoloženje še ni dovolj preželo delavstva samega, še niso bili organizirani vsi stavkovni oddelki, še ni bilo delo natančno razdeljeno, načrti še niso bili točno izdelani, zlasti pa še niso bili kmetje dovolj pritegnjeni k stavkovnemu gibanju. Treba jih je bilo vžgati. kajti od njihovega zadržanja je bilo mnogo odvisno.
Tukaj pa so komunisti naleteli na zaprto steno. Ko so Grašič in njegovi videli, da_ je vsako prizadevanje pri delavstvu brezuspešno, so se s tem večjo silo vrgli na kmetsko stran. Izgradili so močno in neprobojno protistavkovno skupnost. Izjavili so, da je vsa gonja komunističnega značaja. Najprej je trel a izločiti vpliv komunistov, nato pa s pravičnimi zahtevami prodreti pri podjetnikih. Grašifeva organizacija je to misel širila med delavstvom z vsemi razpoložljivimi sredstvi, čeprav so bili uspehi liolj skromni, se je vendarle doseglo, da je del delastva začel zagovarjati misel, naj se naredi konec neodgovornim huiskarijam in naj se doseže zliol jšanje s pomočjo pametnih dogovorov Tod« vpliv komunistov se je že preveč zajedel v množico. Društveni odbori so bih nezmozni vsakega samostojnega sklopa. Njihovo zadržanje je določala množica, ki so jo vodili nekje iz skritega ozadja komunisti.
Delavski zaupniki so spoznali, da je vodstvo delavstva prevzel nekdo drug. Čeprav so se tudi voditelji zmernih socialistov pomišljali iti na tvegano pot stavkovnega gibanja, niso mogli narediti pri svojih ljudeh ničesar. Organizacijska disciplina je popolnoma odpovedala.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Kultura slani na kmetu
■ »■«»■■ 1 i1*, "	- nj—u i	-«yn
(Ob knjigi dr. Puša: »0 kmečki dušic.)
Upr. vičeno moremo dali prav oni znani trditvi slov. zgodovinarja, lei je izjavil, da je zgodovina slov. naroda — zgodovina slov. krnela. Kes je, da je narodnost neka celota, ki se ne more istovetiti z. nobenim stanom. Narod je duhovna in tudi snovna vez ljudi iste krvi, istega jezika, iste duhovne usmerjenosti ter istih duševnih lastnosti, duhovno in krvno občestvo, ki mu je Bog določil skupno usodo v življenju. Vendar pa moremo reči o slovenskem narodu z vso gotovostjo, da rasto glavnina njegove moči prav iz. kmetskega stanu, da je torej kmečki stan nekako neizčrpno vrelo dove osebilosti in trajni obnavljalec slovenstva.
Večkrat smo že poudarili, da je narodova kultura ena izmed tistih značilnosti, po kateri se narod loči od naroda. Kultura vtisne narodu poseben pečat, mu da neko posebno znamenje, ia nismo daleč od resnice, ko rečemo, da šele po kulturi narod pride do opravičenosti svojega narodnostnega programa. Ker je torej kultura ena Izmed bistvenih sestavin narodnosti, in ker jo kmečki stan počelo narodnega življenja, moramo biti dosledni in postaviti na čelo, da mora prava in pristna narodna kultura sloneti na kmetu.
Pri nas se je resnica o izvoru narodne moči in narodnega obnavljanja še dosti jasno in pra. vilno pojmovala v vseh časih. Zabrisala se je pa nekoliko resnica, da je treba tudi kulturo kot nekako spričevalo narodove voije prav tako tesno nasloniti na isti vii.
Temeljna zahteva vsake kulture mora biti trajnost ali bolje trajavost (izraz, ki slabo opiše to, kar v latinščini imenujemo kontinuiteto). Kmečki stan je že po svoji naravi tak, da sloni ves na načelu trajanja. Življenjski nazor kmečkega stanu je avztrajanje in gradnja na trdni podlagi. Ne trdimo da ne pozna kmečki slan nobene razgibanost in sprejemljivosti. Vendarle je izmed vseli sianov najmanj dovzeten za enodnevne, hipne spremembe, ki so najbolj neugodne za pravilno kulturno rast naroda. Resnica je tudi, da se mora kultura vedno nasloniti na neka nespremenljiva načela, na neko vnaprej dano podlago, ki se ne sme izpodinikati, drugače omajamo vso zgradbo in jo porušimo. Kmečki stan vsebuje izmed vseh drugih v največji meri vse tiste lastnosti, ki jih nii navadno imenujemo osnove narodne kulture. Izpričano dejstvo je, da je pri mnogih narodih v težkih trenutkih izobraženstvo zapustilo program narodne kulture, ga zatajilo ia stopilo v službo nenarodnih stremljenj. Zgodovina pa ne pozna primerov, da bi kmečki stan kdaj zatajil v celoti svoja osnovna narodnostna načela ter se priličil kot manj vredna plast v kulturno in narodno podrejenost drugega naroda.
Upoštevati moramo sicer, da se z napredkom moderne industrije in z uvajanjem vedno novih in novih poklicev manjša osnovna obsežnost kmečkega stanu, resnica pa je tudi, da se to zmanjšanje ne bo nikoli tako posplošilo, da n® bi zemlja ostala trajna in nesporna rodnica narodovih življenjskih sil. In dokler l>o imela zemlja to vlogo, bo z njo povezana tudi vloga krneč, kega stanu.
Zemlja mora biti namreč izhodišče vsega narodovega življenja. To resnico doživljamo v vsej nieni izrazitosti vedno takrat, kadar doživi meščansko življenje usodne zunanje sunke. Takrat je vedno zemlja tisla, ki nas rešuje pred polomom. Žalostno je to. da na odrešilno vlogo zemlje pozabimo vedno takoj, ko se izmotamo iz težavnih razmer in gradimo svoje kulturno udej-stvovanje zopet daleč vstran od kmeta, kakor da se ne iii nikoli nič zgodilo. Sodobna vojna je v vsej svoji krutosti zopet pokazala, da je treba iti nazaj v jedro naroda.
Nazaj k zemlji! Nazaj k preprostosti kmeta, nazaj k prvotnosti, ki nam jo je slovenski kmet ohranil še v največji meril Meščanska kultura je zanesla med narod neko nepristnost, ki nam ljudi pretvarja in ga oddaljuje od slovenstva. Poslati moramo zopet kmečko naivni in preprosti. Meščanska rafiniranost nam jemlje čut stvarnosti in nas poganja v razne sanjarske pustolovščine. Iz zemlje naj rasle ne samo naš vsakdanji kruh, iz zemlje naj rase tudi naše narodno življenje iti se povrača zopet k zemlji, kakor rastlina, ki vkliie iz nje, v/.vete in se zopet povrne k njej, da jo s svojim življenjskim prispevkom zopet na novo obogati in oplodi.
31
Amerike Je bila
MORGANA
Klüt, f hniua.r r.; h : t»ta . rvrnr»*«.. i te «nr r anm&i ti. .ve sar u znan c f Bm« stol«: rrr\ ti; «na. r*-'v t. Viami i «voiiz ta osar nr«c: irrnn:;i»uij	c. ». oßto. vre;.
MiaJe o rem t *maznicf. Nevvnn. in namr.
«i^ tn un nano. k. r.- ie «nvcfl/. fl.-i tet-«i. * nrrnlx. nr«: A *. k r. «len k » wir. ar cve» mciir »*ianxn r>rc- «ezuanetr. «vet: A.: u	tetr. vom xeéta t» ootnuii
A i«r v innre., i« fc. znane« tt cettr.
Tivs : r\'Qir. i ikin: ti:, zc. arzr.: memsr 3 ad. tke i. snnznavan. ne nar:	tv
mr.r T>-c£7:»rvr - enak. oci:r.: iatr. c :. iiuo « > ir», iirt «an vzottì ureicsx- držav« atHDa> tiK . TT*vnTTRti. j sred*r\~ z niovn m z<? floioce* ; n «nr cv nr. n. t ovai potov r. r t:;, i n tur i. Imma	ki.rn: izfleian.. ^ac i:
sv dnTir. ;rv£.znan.: jtuc
Ancriii Trrntes.- nonr t« *eo. rei 1 ttpank \ -ans, k i nrek Sneua&auc:: DLoar Tiru. c ikinn: r sta i za Dan: ofca lei Moki. mm veitinm m &ari\nosini: ocean on & v -at \ nana v tria: kaometrr. Vaoe : » resm. ona: i.rcnianói.. ai*e stx*n cvif.. na. Ukt trr na- mnnci,. j tue oane- n»or vrne: enari a. <jv aar.	»ei. nana v tria: auometrr
ker- noe t,, zaoanr ona. ^anoiu anaz<-va: mnr t. oPzmu aotr forai oorcz»e vjr:n.a' oii* j oetsu p »c «nofoc razzata. i neirrr r o»r vor. k k re» sàie ia: mrrfan. biain vrenu : e na k ornem tezDocraitir. oo^arni. " rrvzrocau c * rcfairczn p>a<: fnraej.. ir noCBei zrak. cnn. u £nift aaar o^as: o-na;v V te: nu^:; t. s< svetiom: ter*. ;oanu Tir* aaar- e prvi« rrj». r. nra ta** ^aar » ranita* vaie« johv rüiu zračni: Diarie: i: tet razio*. ••	u i	oo±arni:
kran: c. * očarane« k »■ oànaaea>.	a
rei t>; auoinetrrv tur<rc \tcc. ora n;.z. \ aaar - u.. i t .	c-nraeii.. it iuc » «n ne**
zrak. n^ n j t&» tata. c. s«. zi- aa ar- e f	resnim Tkokraun. 0 u rcaa. rr.i^a
n>op:»c. oi^azrva cet v* oooic.anos. fro?
' l&ndsk« obal«
c zna:. >xort ci. aaa li c
IITAm. i »« WH
te zanefe. c. i
vruw»t
•iiCaa

kaatr pu^aiuc/ii
Doi. u zaiiVL
OatUiiiencn- C/itriuaaiiii' o j candii» ci kilometre väno jrrvüijuiuaa* ou«««- tit« otta:.	tor«- ni» i u	^
resni: videi ctaei pro aait • t>ai»;U.. : nr »♦ i puja ac izanaeiur uiwrar?«
a t poUii. a	v a
au tolta u» suoi:	u
j-, tot Laa feltri. » eour p » a?- k vjet z 4*ft'.iuxx oc»..
5 i litote vii vi, p- t ack&xwB. xaa.atx. neti vpraaan p j.ero- 7; ocovibì Nuio^ laaovaic k irdll c. t i. a lai: viae «r-. aaicr< & njinc-	ios ni^ oür*" .
i er poiasr^: nat'aat oe-'JÌun xazoa.* p*»-aamezn. iiraie 11 iuc nezaiiitan	a t1
mnc^-ojcTk ZiUtTi ir^uu. zeniiu aairr t *«/■ aaaovai: preux vei-e- ót: razio-.n Mot.. » e*-tra * * raziaacnaii. » noie, n ae»rr. o»-lauri, ameriik cenn. rmi. nazi. ae- a in-iL. c d:- zapn. :	ìer. aaiere^ » nesiao-
tu za^icci. rre. Kf resa:: t »♦ i 0.«. ila:, nea oeaa»ce porrauc. r ozees a- r kb7-. c oc k k k	'«aprii šmarn...
prosu Si.oc u*oce- 1 d. i. poì3 z*, razxsa vaie- Juzne^ leca WOlkieu aa:: uià & juxbct lecji v mofoč« opazovat a: Dt.3" rre: aadtì si« ;c:	iliar Trd. c. u a :uc sna zem:i.
aater« coizm ti cen. a 3CI> a::on»eTro C*zn»-cen 1 bü. aemhcvidi; ir h oodj im W'IIia»*-»ev. eemr: Pcjsek razisacvait s n£: a ui.ier ara:, kam toc. \X'ì!ìi.ìc;. s cznzž*. r.c ueper^ renniriaekc .t oezne .»>. ac n u acati re oc pois vjü Kazi»* ovaie s označi' men cerov» rra iar: aaar* Viliku Q: a v mecier z -nrrr . oa rra jenau ceéei zone irpri^ii iuc raziskovale s dl ociccircn
npv*: oàkr.irer nar i man xpt sr-t« oc narav t: Doocnr rzz*r.a^cer t c o vertren »c: c t « vrrn. Vtkan n. n- ptco n t. a. s i o u nnznz. a	« romn
nra nrerr zarvah: z *vt airve n s rr sloni n z^crka. t..
TÌ.WOST POUČNE
» <u>«
I Ili.* i*?	<
a ai V"	* f
sif^ut /tatu«
tjtti.1. * > »lh I ÜKI-J416
j tatuai . i-« Ok/OHci	li
tKt k K»riJ. i*-« > C. #•
i.
«U* . e
9
** * «VTcn,. i ««i Ji Li a
' t»-
1 - iie 61' Jtloif
- ■ um »t.
' ft;ni , 1 » DÌ.I : i Olli
mis.it-	UMCU.M
. laUMfttfH	•
-IjiUi t ** Li.«? f »iJ*.'	»I
. ■ (/T	lffXJ.flII«
tebi i* jir «■! a: vurr.mVI. J.' ij'jfl* i't.. iui i> HÄrft«««- ÌTJ» i pvutu uutnun»:. u one n.«r tre.
. . » ih' : c ! ,«.e «>t • L.-o j 1*1311 w: UT41--: .tut rdxum.
i»«:«'' *•••'•'	' *»«	. c m-
)■ :oex ■ ft. jjui.o» utan:- ü	:. • Ir- H
ma» > r	»c ,	_ .
o. t*« • *t- ».	.-tne'...	■ là,,-,
»er»* t- - n.'-tc.	aj t;r	—»a|n ,u cutrraieje. »r
j»t r uiu rr«-	i i	itsaj
FfE.. ..fg-.- *	UUU. S.	luč»,
t fc	micJttt» m»— veil.r rx..
lüt:.. -» ■ D(.-.»tun. »c« »fctt cant t
AJLi.lI. ifll.t	I. J-TO- -,
"i OL. L' BUL... I I DP^ O'Jt; CT .i.. urv
fic? Xi*-. icä	st t ^ -tju;-. vecir-
*- lcikii oirrttiu. & i- cui:;, r-.uiin «> ;ta
»eii.tl hicuula j «.»j: . iptij..-.,- i "lat »	;>C£LI ra-' oai. i « rrtri-
»t	svn» i ur:«' zu9r. o_.c j.tt
n »irmriBer «ttct- *ocef o Kuiim. .iztz oc cijir».
: TUUi	rizrßi	fcyxsrr- o
> D.rIi3. COOÜ-2C3SS MWUI9XL «inii.
h i crk zizrrMci trswn::... i i ti . a «td». cctiiik	:tuu. il^.i zi
tak mco-iatB inaer oio*. i »na, •loici^T men «tissc *»oru "iin:.. t. mo rrcpi-.^i	Ju., r.?r s h. vti.-
i.™	OBCOSli.
Na<Uj in») a. ns: frr«a.

tlHu .. > trirtit iir..
fruì T* »11 a ■ « «
i «k ÄPT	Tir *f' J:	C
*' 7-mmi«	nremiai	• nrroa. sen ä
-^"im	nrifci a.	dim «au. ao i •
n» na	s; rs nam	a7iru.. h k. nae:
tnrrfc tri t «m r.	ttbxt tiu	strtiixu.
«n t ■	otKktKii.	i, m cri;
>u:	rre «ra viir«*..
' fKiK	rrm	t, j. jn.-tir mota.
T*rt ji i.	i
j t i-—. Kuzmz Ti».. nnneiia. nv nn- '\ inj ^ — t
f * f «t	so: t« «.' A . 7 .
nrü-- tvo:	^uzat s k.dk< t\<n sj DI'ivbd rr*
km. «.	m ti w,ku r i - tHs
nnn Ti« k:	ini sei Ziiuoic. > sv«.
ontii.
i 7*nr	«n « titti i k rifn.
rrryri,	,„. gj^, „ „. af!i
m J»«t rrnu. n tp:. is» i ■■■» minil ■mw.-i.: 71MTT1, ri vom i „ «nt ; -rx B«ieii v»h * r numi a wvrnaii. nm>-pr,i	f
*"' 0 ! f ŠOB V," T . ( WIM « r-lii;;
n «f -r j*, o. «ej. i lumia	ict «bi
mu »u. «m. u TKicir.aai.
* T) O r I B T Ji
5»rnr n»r v Moau ij. si»ii- i »
Tirnu tk. »< j,u-ji;	-rrtičiri. i 7.ro-
- n 5! vnmrr srirji «KKA*. jjart.vju. 5-
».'•■v Dri« 41 »f TtfietMik
4 1
>\ r inr>rrr ni »t»«i.;r ifrs »? • nemi i» p-n. Aelik:. i trrifu. Jrm.1 m«.	m^r. ^
ji- r- inr.n: •
ivuit t r ^ "n . v ; mul bom rrt-cr '-.nr- ut-r saie.	reer
>"»-. ?>. imrr v» —
>xii: tt. innf jcrivnn t	\ ■>
mi' e KLcr- rt cu: siio nr ur-n- tr». xaifl pfiiiffMi hm«
rr tt^i.. j omu i: »r tth>t. orr: oro: trt:
->r : Viarraa«: n < t; «tr-i n t "f» ==3-	lil- ».i !	m
JI.III- Vf,:i si>-»- j...Z.', totó»- rr» mi '.
tmnof"- r	• ottcimi- t-nt. n
m*. ♦ rr • r-f«..;. t,	; ti r'"rti «»t
r ml.;: ;	;«Jr » i noturit. seaiscr.:
Jw: -rr.: "-. «sre	irt-;, rr ttr.
TTT'rn. j or r - r.	<*... j>.,. w c r «vt tipvsct nrnw • «mir t
'	Tritr Irs
mri' Hory i- w. tv ujtitU
SVh Ì.	r T/>il. \J. •
Its:... »i* <,l i »ui*». orr. n i ,
1-	.ki.k T Vf,:„ . »i « . ir...-
i. i-n.	. i.- • )rrt" i ajt. •
ven». »Mule
i ik. > ;	.J,,, a ,	v
imi. r.rjii „.
Bt4i1 l wtlj \m.,U. »fi,
f	, ,.. ti«. Mr-ii, ,
• v fek riki. < mi r.vm»v«i .
, ' : • "" V.-.-„.. , >..„„
"■ 'i v pris: j,, r; rrnh.
„ jrrn,n"	^f -, i- .
»r tirr zMni
^-v,^„„^ „ „	. v
ti. ilami'irn. i i '» oaoi" £ i.
rret «trf: ki. loa ai: . r id. \cr: i «ra ti	«kit-ji • 7jsi.
« rrrrui	i tr ,i > ij tv.k .. nt
Il l- IP • urr«Mvi. « rfflli ff. i lt mri, " ' '	T' V * 11 t - !.. If
Ü. ßrj	i i'r* nürrr i kat. rt. ? n.
»"k : -m erari: nji«.i« n. re fusa i 0fn*<.j t i. : t«-. n: ;i-joI I non-iisc *'•»:.'i' **k r-flim * --..: CT. I »
llt^KMi T TT).-i 1>v •	rr. . iwiD.ll Uli.
Ki . \!n-. i'.ii .nji. ..-. .jat kr:» H» t i/. Mo i .s..»,
ir.r:''n, i- tHp"t »rr rr.'ir-A »■ r-->« ' t	i^i. in u. ii»4 i> rr' L
«.. --.nr nu I	<«t tr«'t!rt. J. "
i >i • /.n.,-! «ja. at;is'i'f "'"'i f"'«l> t ^.»i. t»-'.; !. in-^ìii.	II.
Titi-» *-».-»rf<	«.»lir *nTrrj «et* ti'i.iü
; thrte jI	.t i , JT1I ,,	iltf »t
1 j il I.	- «.> v It.	• , r.:-:'--1 lt
ki,'i 2 . \ "tirim, tnl	«fTAT-nr
». ... i	.it i i--..
.	i u." v t j.t T" ■
.	, , v,
- _ _ »
hci^ij
1 «■-». .1 r, unt ml.	r)n. " m:
f.* l;.T..t,- ; rr'*v"..T< 41	••	»..,.»1^ 1-. ' t r-1?-.	I
v « '»..-. A 1 .14- T ..m-t. ' > l	<-.r rkti.l	^
•	». s /.Bni, 'ma'- -n'>
v.	jli :. ' J*
» >~>t . .«.., 4 «m « »Tirtlikf» «-v v ...,S„ „j . ■!.•.	/1 T .ÌB
v.l ^------
*'".• <•-«• s» - »fc^Tf fW
----- >"-<■ v ., it ,,, nifi» I
i • - 'lì x . Tf,«»t nl
♦V -Trr* v s	•	i -,r.i»P«
.Vk^-s—»H ni-ifcM»«»»-1
d Duhorne vaje za duhovnik« bodo v Domu «v. Ignacija v dneh od 1. do 5. septembra. Priglasitve sprejema: Vodstvo duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjskega C. 9.
d Sprejem učenrev na učitelji»«. Učiteljišče v Ljubljani bo sprejelo v prvi letnik 40 učencev in 40 učenk.
d 19. avgusta je bila odprta Interna klinika
medicinske fakultet« v Ljubljani. To dejanje, čeprav izvršeno na tihem, spada v važno poglavje zgodovine slovenske kulture in slovenske znanosti.
d Gradnja ljubljanske ribarnice. Cesto pred Kresijo (ob Tromostovju) so te dni zaprli za vsak promet, le hodnik so pustili za prehod pešcev. Postavili so leseno ograjo, tako da to delavci, ki so eaposleni pri novi ribarnici, nemoteni od ljudi. Najprej so podrli obrežno ograjo, da so mogli pričeti z izkopavanjem zemlje za temelj nove ribarnice, ki bo prišla kot podaljšek novih mesarskih stojnic, ki čakajo le še na zadnja dela. Betonske temelje debele ograje je bilo težko razrušiti, ker so segali precej globoko v zemljo. Priznati je treba, da je bila gradnja nadvse trdno grajena, saj je bil beton prepleten z železnimi palicami. Delavci delajo zdaj kolikor morejo hitro, ker mora biti nova ribarnica dograjena istočasno kakor bodo dogotovljene nove mesarske stojnice.
d V času zatemnitve je nepolujočeinu občinstvu prepovedan dostop na kolodvor.
h Uredba za zaščito hrvatskega jezika. V Zagrebu je bila oni dan izdana posebna zakonska odredba o zaščiti hrvatskega jezika. Po tej odredbi je hrvatski jezik po vseh svojih spomenikih in lastnostih poseben jezik in prav nobeno narečje kakega drugega jezika. Hrvatski jezik bo pričel čistiti tuje navlake poseben komisariat. ki bo imenovan v prosvetnem ministrstvu. Ta bo izdal tudi vsa potrebna navodila za pravopis. Proti kršiteljem odredb tega komisariata bodo predvidene tudi kazni.
Kraljica miru na Kureščku
Kakor smo preteklo leto obljubili, se Ji hočemo zahvaliti, dn je obvarovala našo domovino vojnega razdejanja in da bi nnm milostno izprosila tako zaželeni mir. Slovesnost se vrši aia zadnjo nedeljo v avgustu (31. VIII. 1941). Znčne se že na predvečer. V nedeljo bo več sv. maš. Ob pol It ho škofova sv. daritev s pridigo. Bližnje lare naj se udeleže cerkvene slovesnosti v procesiji. Z Iga gre procesija ob 7 zjutraj. Kraljica miru s Kurcščka nas vabil Po-hitimo k Njej I
h Gradnja železnice črnomelj-Vrbovsko je opuščena po odločitvi hrvatskega ministra za javna dela, češ da je bila prej predvidena le iz strateških razlogov.
h l>ve sodobni pristanišči bo zgradila Hrvatska v 1'ločnh ob izlivu Neretve in v Gružu pri Dubrovniku. V obeh pristaniščih bodo sezidali tudi velike silose in sušilnico za koruzo.
h Zu ureditev Save na hrvatskem ozemlju je določila hrvatska vluda 200 milijonov kun. Z deli so že začeli.
h Ono nedeljo ponoči so v Zagrebu zaprli 700 prebivalcev, ki so prekoračili policijsko tiro; 23 so jih obsodili na prisilno delo, druge pa na denarno kazen v znesku 150.000 kun.
h V gobcu je nosil novorojenčka. V obmejnem kraju Kuštilju pri Vršcu v Banatu so tamkajšnji ljudje te dni doživeli nevsakdanjo in neverjetno sliko. Na ulici se je pojavil večji pes,
Naznanila
n Ljubljanske romarje na Ktirešček opozarjamo, da lahko rezervirajo mesta v avtobusih za nedeljo, dne 81. t. m. v trgovinah Ničman, Sfiligoj in Soukal na isti način kot lani.
n Spored romarskega tabora na Trški gori. Kakor vsako leto, bo tudi letos na tej prijazni božji poti na Mali Šmaren romarski tabor. V nedeljo, dne 7. septembra bo ob 6 popoldne romarska procesija z Marijinim kipom, nato v cerkvi pridiga in slovesne pete lilanije Matere božje, z blagoslovom. Nato Bpovedovanje zvečer in drugi dan zjutraj. Na razpolago bosta dva spovednika. Na praznik zjutraj ob 7 slovesna sveta maša s pridigo; ob 11 služba božja v cerkvi in zunaj cer-kvo. Popoldne ob 4 slovesne pete lilanije z blagoslovom, nnltar se slovesnost zaključi.
ki je v gobcu nosil mrtvega novorojenčka. Ljudje so so divje vrgli na žival in ji iztrgali iz gobca otroško trupelce. Državno tožilstvo je takoj uvedlo najstrožjo preiskavo, da ugotovi, kako je pes prišel do novorojenčkovega trupelca in da izsledi zločinsko mater, ki je novorojene dete ali sama zadavila in ga potem odvrgla ali je pa dete prišlo že mrlvo na svet in ga je takšnega vrgla na ulico.
Ubogajte vojaške straže I
Da bi se izognili raznim incidentom, opozarjamo slovensko ljudstvo, da uboga vedno na vsako opozorilo straž in vojaških patrol v katerem koli kraju in ob kateri koli uri!
Kadar zakliče straža: »Chi va là«, kar pomeni »Kdo jc«, se mora oseba, kateri je ta klic namenjen, takoj ustaviti povedati glasno svoje ime insvoj stan, ter počakati na mestu, tla so spusti v svobodo nato, ko so jo ugotovila resničnost povedanega.
Čc se oseba, kateri je bil namenjen klic »Chi va là«, ne ustavi, temveč nadaljuje svojo pot ali celo beži, sledi šo klie »Alfo là«, ki jc drugo opozorilo, nakar straža takoj strelja, če se dotična oseba ne ustavi iu ne dvigne roke.
h Prvi Hrvatski ustaški dom bo dobilo mesto Daruvar.
h V Zagrebu je umrl inž. Gaudenz baron Sa-Iis Seevis, brat tamošnjega pomožnega škofa.
h Popis Slovencev v Zagrebu. Ravnateljstvo ustaške policiju za mesto Zagreb in veliko župo Prigorje je s posebnim razglasom jiozvalo vse Slovence in Slovenke, k! stanujejo na področju mesta Zagreba in n>so državljani neodvisne države Hrvatske, da se morajo prijaviti v Prerado-vičevi ulici 4-II. Osebe, ki žive v skujmem gospodinjstvu in niso starejše od 21 let, bo lahko prijavil družinski poglavar, medlem Ito so se morale vse druge osebe, starejše od 21 let, prijaviti samostojno. Popis je bM od 18. do 23. t. m. Za ne-prijavo so določene kazni.
g Tako je treba »skupsf držati«. Iz Velike Ki-kinde poročajo: Okrožni vodja Nikolaj Djuritschek je uvedel živilsko zbirko za nemške padalce, ki so bili poškodovani na Kreti in se zdaj zdravijo v Temešvaru. Zbirka med premožnimi banatskimi Nemci je dobro uspela in obsega' 40 telet, 20 svinj, 70 gnjati, 500 kg masti, 1000 kg slanine, 970 kokoši, 150 kg surovega masla, 200 kg sira, 1500 kg krompirja, 2000 kg bele moke, 5000 jajc, 1500 litrov vina in ogromno kopico zelenjave. Zbirko «o morali predčasno zaključiti, da se nabrano blago ne bi pokvarilo. Kar je bilo odveč, so izročili nemškim vojakom v Veliki Kikindi.
g Izplačevanje pokojnin biv. jugoslovanskem upokojencem. Načelnik civilne uprave je izdal zakonsko odredbo o izplačevanju pokojnin bivšim jugoslovanskim upokojencem. Po tej odredbi bodo od
1. avgusta dobili izplačane pokojnine vsi bivši jugoslovanski upokojenci, ki imajo člansko izkaznico Staj. dom. zveze ali so se pa vanjo vpisali.
g Fala, elektrarna TPD, Velenje m KDE, vse štiri elektrarne je prevzela nova nemška družba »Energieversorgung Südsteiermark« s sedežem v Mariboru. Terjatve vseh vrst do omenjenih podjeti| je treba prijaviti najkasneje do dne 1. septembra 1941 uradu državnega komisarja za utrditev nem-štva v Mariboru ob Dravi, Gerichtsholgasse 9. Priložene morajo biti tudi dobavitne listine v originalu ali v overovljenem prepisu.	, , „
g S strehe železniškega voza je padel. Nedaleč od železniške postaje Pesnica so našli ob prod 38 letnega muslimana Bolana Miša, ki je bil nezavesten s težko rano na glavi. V bolnišnici se je nesrečnik zavedel in povedal, da je bil na Dunaju, kjer se je vtihotapil v nek tovorni vlak ia se lia strehi vagona pripeljal prav do Pesnice. Na ostrem ovinku pa je izgubil ravnotežje m padel na
glavo zraven železniškega nasipa. Prebil si je lobanjo in pobil po vsem životu. Neki drugI potnik njegove vrste je tudi padel z vagona, vendar sa
pri tem ni nič pobiL
g Letni čas ostane v veljavi. Štajersko časopisje je objavilo sporočilo iz Berlina, da bo poletni dnevni čas ostal v veljavi tudi jeseni in pozimi kakor je to bilo lani.
g Tok jo je ubil. fcena pismonoše Hilda Gril v Mariboru se je nevede dotaknila poškodovane električne napeljave. Sunek električnega toka jo je na mestu usmrtil.
_ g Opozorilo nekdanjim jugoslovanskim poštnim upokojencem. Poštno ravnateljstvo v Grazn je opozorilo vse nekdanje jugoslovanske poštne upokojence, njihove vdove in siroto na Spodnjefa Štajerskem, katerim izplačevanje pokojnin po nemški pošti šo ni bilo urejeno, naj se najpozneje do 28. avgusta javijo na pristojnem poštnem uradu.
g_ Pri prehodu železniške proge pri Šoštanja je večerni osebni vlak naletel na progi na tovorni avtomobil podjetnika Dolinška. Vlak je avtomobil popolnoma stri. Slirl osebe, ki so bile na vozilu, so zadobile prl tem lažje in težje poškodbe, [*>-sebno neki Topolovec, ki so ga morali še isto 1108 prepeljati v slovenjgraško bolnišnico.
g Povišanje davščin na pijače v Maribora. Politični komisar za Maribor je objavil ukaz, po katerem se povišajo davščine na vse vrste alkoholnih pijač.
g S slabo električno napeljavo je po nesreči prišla v slik Hilda Grilova, pisnionoäeva žena v Lučah v Gornji Savinjski dolini. Zgrudila se jo in bila na mestu mrtva.
s Za kritje potrebe, tehničnih maščob nameravajo v Srbiji zbirati žir, ki vsebuje 20 do 40% olja. Raje bodo tako pridobili na leto 1000 toa maščob.
s 2591 kmetijskih zadrug, od teh 1357 prehranjevalnih, 751 kreditnih iu 513 proizvajalnih je sedaj na ozemlju Srbije.
ŽIVINOZDRAVNIK
Vet. BOJAN MERVIČ
je pričel privatno prakso v VELIKIH LAŠČAH
s Samo po en ključ za vsaka hišna vrafa.
Srbski notranji minister je Izdal ukaz, da sine imeti vsaka hiša za vsaka vhodna vrata Ie po en ključ, ki ga sme imeti edinole hišni lastnik ali pa hišni oskrbnik. Ta dva morata poskrbeti, da oddajo vsi hišni stanovalci vse ključe hišnih vrat, prav tako pa morata skrbeti, da bodo vse osebe v hiši prijavljene policijskim oblastem. Hišni lastniki ali oskrbniki morajo vedno poskrbeti, da bodo hišna vrata ob policijski uri zaklenjena.
Uredniška pošta
Hoče: Pisali smo že dvakrat o tem. Pošljite še kaj drugega I
Pridelovanje repice. Zelo obširen in temeljit članek je bil napisan o tem v zadnji številki »Orača«. Poglejte tam. Ce ga nimate, iga gotovo dobite pri kakem sosedu.
Novi grobovi
m Umrli so: Jože Ceščut, stavbenik iz Trbovelj, v Hotedršici Ivana Plečnik roj. Milievc, V Vevčah poveljnik orožniške postaje Josip Sušnik, v Banja Luki upokojeni finančni preglednik Stefan Tinta. — V Ljubljani so odšli v večnost: Gerla baronica Lazarini roj. Kosler in Alojzij Drnovšek. — Naj počivajo v mirul	S
Iz loja dobro mast si pripravimo, če loj razrežemo na precej velike kocke in ga polijemo z mlekom. Ko loj tako nekaj ur stoji, ga oso-limo, pridenemo še nekaj lovorovih listov in začnemo cvreti. Ko se ocvirki lepo zaruinene, pride« neino ltoček suhega kruha, najbolje skorjo, na pol prerezano čebulo in eno jabolko. Loj pražimo toliko časa, da postanejo ocvirki zelo temni. Važna je pa, da se loj počasi strjujejo, ker tako postane kašuat in je primeren za splošno rabo. Ocvirki so posebno dobri za tako Imenovane koroške cmoke, a kruh, ki smo ga prej dali v loj prl praženju, je tudi poraben za cmoke, čebula pa prav dobra za juho.	g j
Am t
>IXJMOULYx «a» Ti »ru>*> rMl-Xi*

Iz tržaške in goriške Provincie
j rdii ftmia wi^ta ■ day art a. Dw« k odra ce	od % i yf j''■ i aapret >« voalan ài H u dopurt». M f ede a* t« kit•»»*
tari ve m dopuct pripatiat&c: ri» tWia; Imtrmt pr;»pri t« t .es	Qi to: - i k t»d rcic:
■k aopiatL m aahataioiiii toaiti
I <—paf pri <»«r«n. are-t.-na u.aia nar»T»
g iiiim^u Ker t zadijife ledei» reürat turne ii rsiatll si£» uLs culti". tik.»*, tioairaa* ia pratent. d* priiiiic-mi ki»'ko poroč-io 1b4< v mwcmbi. UÓfp Tffail Thegt s. Ž-pbiU- k /t
31 juLj» inzuin! ü-rfsce^e p-it r» u^-^t Piai župnik g. Alluni bemuč je tvoja iah dtttiiaja. pri Mari ji Fewagaj u &re-zjak Za «te», jubtltj so nn. iupljaiu pr.retiJi p.rs» e-p prangt- Oieftšaii » ee-te», i ze»rnjen okras va» n » velikem èw-rilc pisortrtra ' nkwetm-wv ft apraritt. Kt- j» mnopt pevtrev odwtaJk. m. nt > »»etiki« nivduš'. njeir irrežhil; n!»* faci.«- it v kr«pkm »miškem zsot peli Volarièrvw maše ki jr je priredil naf gurišk. mojster p E tonfi.
je pribrleh ver «obute». med r.i-m. HKin,. vs:. ki se f «irr1ieneetr štndrraf v Ino-nwan. Lo"t jzaie« B.iih. srnin t.nt,"} i čr VrUt fcniH»! mr je rridrp*!. dmpi. ffj^rr VeH p*-of Caier. smme. vik*r or Pian » ibi. pri joblle m rr ni pt asisTi-al. Svečanosti *e ir ix>ei»iil tudi BiLi»o! ar. Al Fopar. ki je pr*» lato erudirai * iUonrftetL. Kai p čut»! it je tik pafaaèea a vn« c trat pastir £1 ce ve« iaerij» El titapor F»«-.» dunon, it S nr>jo i.mdantiiastp 1« mcàate Resaus:*, ai je pr.Mrii ai>o*u>vai..ie ta vdnesi vse iart bof nit di. k repa ep» idrit-j*. m je itija bat vseL ca t iakt.0 ie dt.ifi »Tic tri twll bopate zakiade rvoiepi Er« il doba nr-c iu>- ~e nm »oiiinic te tu m, bo., ker «eroe. di K fransi, pisatelj rzpoimk in nataknit spisi'», k ne« sodeluje pr; rr,.adiHr-4.it iistifc ia * ludi priredi] ie nei.; mo'itrecikov ìl' ktiif. a kar bEvi t cerkven krogih velik ufi od.
: Emmi Voler - Ji let àqmA aa »i pi Hain a. ' »oartc di* It I E It pramrvi,; reperii.Drs.fc: ( župnik istt Hi imen. U.k; d» n:t n«fcn igrali: : EIM teli vedtE ZMcnnct	župnim-auai « ■
»e- far. Priše} * n istr* k*r w t ceri t* érzeW jave, ovàa vtt prvt tvficilt vdu t en. iMtttež-
iiž iupni; Luid I« « iste «t f» tako vrimbik di *c i
m le težke ločit bc mefa. kt n cdLe;^ ti r^pea-a. it dandiiics m gi spomiciale ter (t pij-ht-atc rìmkmal Tod, zu Kepesiabrc «: * L iri ' pr.dob2 srca v set farina» ki spoštnieK. n»
c larad. ne^ov« dc!iv»Dst.. gorečnosti. ndkriVc^ «i. velike «rine dobrote ir Jostoliubnost.. PoleJ r>r« težavne župniie upnviii it dolgt, \-rrtc lei tlid srüednc iart Škrob RepectalirsUi iapljai. it- : Kit da b: chran® gosp »pni» Vectra v evop «red. it dolge vrstD k?t
J I>ul(i"-niie vr-li fcator g. Ivur; Kovač, j knjinik » St ridi pri Vinari sta w }«• vrtim- | aeiii. •dsomosLi vmiia t svoj, iar> t ud. g. Srečke, i re>et. župni uprsviteTj nt k-ast. il p Emesl fcano«-!,. župn nprevjtei; v fiemžkeni Eutu. — i g Ladiste» Pr-CTm-r fci ie nr-urlm!	pri j
Vrfm-r.. * i m»'ne vai; za iraniane < Cei-kii"«r: '— i g FrarirTett. k; j« di 7<t;, pasiiroral » liutii. «r previe: vikar »ke meste v StriiSTifc. ki»- I mo- je bil prvotno hast»vijet — G. Amor LuUir je bi. usto! ičen xa žnpniia v Pevni pri Gorici
J Telika romanja ca F.rtsn Ka praznik Vetrn«- Oos;w>T)i-« «c T^-csi^riip mnomt«"e	nt JWFveiene Mh-ììi. «voi n ili»i iii patrorinij. odit»k g)m-ijr not twžie jiota Let<«. w kth *toto1i v -zrermr velrketn ètrvihi V* r»ctf ™ i"41 "" «1 bi:« ie n« preih-eèer. riasti P» «e na praznik rrat-aj. jwlnr rrnrnry-t Tnd, v avtobusih se te ti [mrratk. m pt n. ie)*zi»ri * m, w weil, romarji na i-vets eer«, pr, Gorili r
f Spi »j» m i pri fr. «rete. Kt-omi siehemr m-oelje ari praznii.. dostikrat ps indi o» delavnikih **	rnmifje in obisirmal'-t
frrtetNi nedelm je spnjel več kakor 15« 1 Irndi. ■«emn r pod»Ii: svoj hlapnsior Posehnr v lik. ■e t*vpinr novoronrenror in vojakov, ki prih»-*** * """I n* Fvoje dorome. pa ee mimopTf-de ^sijc V Vatikanu, da prejmejo papež-v blago-
- 1^*?.	*«»rve«*« klmfmrja. V noV-
»T Tritofe ao 4 avrwsfa potožil; k »dnjenra po-etkB g. Franc, Vonftno. trtnejs posestnika hi aettmicnB rerkvenefa kTmfeTja Kazen dmnačmm K» ^ skwesnenin pogrebu prihiteli tudi «levitai
i ■ ••teliti i» »i-ijaMj. a I»riw, .« fcbf-. H:
i	Fofefc je	doma- f aopi « P'--»
in* v eff nrti' v	W>M* j«»1^«'1^- ' *
j je t-.l oui«-r fjt-ivl.r 11 m:« f> '-J1 ''.l*
I	Tift-jii rvojih h»«'», WM fcd J»
ìb ie	*rod:! tz	d»'nart« iu;ti»
nerkrt Oh vi;-', rti prtit«c »c te t.fpw t' rie nafle	j- rrjr :i t topu. j".*eio. naj mt
t» do*-i o-tri* if.-pe" p'e-i.k 1 ca. ' * i v mim!
j P»-»eee»j* t*if	-t» eert »» V Dt»-i-
ciri I-OČ Kr—m ix^k * tu '«!"J iknmnt pwvetEi tamoésje romarske rrehfèe ev	J^-rt?«' -ga
ls: ca», bo taiii :ud: o t« ma.
1 * Trvte je taipal v C i pilli dta 'j ia-^ti*
&o::-fa;t' ti v -i- 'Mr Iržar-i. dumriuL
p Pa Crai prati rta w Marta« pnp-.rerila
Franr ^ »ee 11. ij»-gc>«	.1 1
Mtrijim Pf^tar Ntr^i' lt rta *rM » fcHt» fn rzi<^iaeju «e ie ulrjrata sla t* Bjina 1« rtr-EK.<$ru!<iia ta v prepad, kjer sia «staia na arcata
n.-tva.
j Karl je pri Se-žaaL V nexH.it!- 3C avru'!* en*. Tir-1' » P irr1 -ti eto«! »r Lrr-e-nra b ;e k*»«*t cat i tu»-e ko«, cmm^-d* «t mai*, r; j.rt>-ee?.>» okraj certi» » ša rim, evai:s»-i.ji_ b» pfc-i-. it-iit Xajsvck-.M: o<! 7. ure	ao at je
» «*-Lv: ilwecniKt kobfolk. Pri=lo je > Kacije Rtitoco nd i* »>!:in it k*aSt.fb var tod zale. dz ee Ea.edo t.i.2-	nn ra za4 •• 1 <M>*Kt
ler.riom ha- okror m La«"r» nea smo v Kai tt -n*- fetori* vw».s rü. toč** L* .e u ca» einer
II	: ..c. t. nun. ie i» kca>*-r nit,i močno rato.ia '.akti. d» «o trtafc e»-r ; £1 ;<do na (.:irtcr*V.(»r Tod fiio) rr t -orr;. r «la :-r»-ì» Fa ir ;«r-xm!i«pt»-» r.a» te cpkania
j Nmi tipi ierijei. Med ì'-to-i ,n fr- .rn «r je tuia itdoniacda nova vrrta o 'u ■ 1- nani"-f rev T	T*-ti't»te.TH T»	epklte Ker m» rt
poktzai: vs: kor_-uiL at^t.. W nsvaeK ar-i-d: r.t oii.Hs' p-wfiarala- dj: « z^fno -adi KnaLi btevaia i xs«,.iui ipooiü»'., ra oi-kkik u<l. kakor se tH-ia*T a. kn»>loviiic^ Te catije ikkM. ninniti rrne^še.. ktr tic zib.ie pivlr» Imo ie n^i e za zcti-i e òe-it fcikfcko» pi bt Ikwo pulivi« iu^je-Mi podpia;. "ii«i.o tu Kit nova aiiuvaia iai.e «mk^cibi vm-bììi pre-UJviüaSix V Ita:. , teda lo»»* adeioiaie bovi
za oiruke
or.iittn v \-sei iu^ilkat- aravait-oeaieLin: tett
p pToarvwàata Svega srebra ■ike pa « te v raebiik ie-ti» pt.cvou.a oiKra» k se proirvi«du «trošm za. nrüi. in o crebre it naa v» vaj« p-sómet v vrat ilaii.i.nsfc«t;i Waga.
I Izpod ČTM prsti. V StrfiHoK	cede.
porsk: vas na polxr'ii Orne pršu. so i.rel»i,. le-OeE p«, da ko, p-esiedt.fc zop ; ool>.„ ut-iiieca uusn'-jja pasli ja, f'rv,. prunižiK leioti, d», K ii B)>razii leno dunovi, ». .n,-tu. aa ucn ipaspod nun<< \ »'—>>, Bovemašnika 2. Franca F-ua -j f**ova:i.a pr. ion- J rt**» h- j.a c F ti«' prtfd na PiPie prve siLii^nr mesta. n osu.. }«-iust:: J.ut ci in*a sur: iu,» jc. t.rej otiitov-Bikt Ui f. Feir se y nas:ami »	Bum «
je oü :aa bprarljis, tuu, Slri«e. Sedaj ie ie m v Ken»* kut za,*t vrni. prt jàn: upra ne , c L han«e), il f Fe« «• h suiim r.as-,. , suiričjk.
;JtU!i 111	VfiikiBt HU««
1 vetieiie-iB	_ Le-iin»	^ |irf..„
brc Sena p	zadeMt. irr-n.ra kate-o 'Wut>
__' * i«B aparate» j, pairl m rtt^i: nevarne
opet .me tnietn, ,v„ s, ver n k^nlK-t-a
T rjUi ^rt*™ <*rktì home
»ehko (.ospnmico. In. avgusta SvetSfe Mat,.-,
^^ »<ä nekdaj xn.ek«ic Krrfevrj ™ « JL eVCB<l m	U''f Vn rs« prarrttk
prere^d^T; tnUko. kakor d^
tat'Oi slov ilsrti meri TVfes.--	, Krf-n-
zrak. _	"«"O 1 riaènni zaradi dobro"»
n« preveč Srf „: 'ì,"?' f P-'^tkoni žita
ai «.«tipvo z^n
tuia.
-a»
■Jedo,
torA a«'---__ lkmm u
• ai P Pimi ».io-ejt. _ \
1». Ve.
n*	uutü a.-, ,
»a-«v m«
f a.
~ ji
t>ja«v ti in ft tue ua
pr.o« .
t r<j:usl» j« d >>«üs
je ia udar*«*. « cttet u, iu^i,.»^ j> vi L» akrtiWv ita ptutia le: R tat», btirja kilt,or pogini. I»u«-j» r naj -.,, «•j nfctHi» > V gradil m aa ajnat.* ^ ao- uaa. ki je kar >wa»^ia Ura.	'
P Crfkm ^	je »»liuinit a.-^.
(vrn e Sa trt jr p" na« mti .J* \~m e to 1 umat l.i |r-»»»t>T » raeci '
ma»(!« irta :roO«lva	.....
d, n. j» «r» '•-ir-uiv stKido pridružil rrvtef, p. >4rr kmea-T*	ki taf! j—
kt>r» »	i» rttk ii' »bi» «-»-di».;» _.»-,w
v-^f»	tiuHi Ae i" ti-nir tt t»
rad' trga nt Vrt: k äe tolike več Ijud Pf p:»|r-!t»l prrrrriirni iiadpatrtt? t	,««vt ^
ir-pi kaawt ik» ni«c ^ elerrrtmriča pa ^ r»» ©frwttta 1WTKIÌC-« P»-. siavfiHH.i p-vr ft 1» fih-i.vrata dtinp- -—m» TT ia*i(r7»,. t
s	na »-eh: Dve drkit- r, ^
[tato» pukhniiPi o«a k itn* šot>ta r. ie. pri ka'rr: te iT«'rt m! f nad-itti* r I Kct"» na» d»-katt Tenrl v-n,t 1
btbO >,> d» tr I» t H. Za dir j t*>t»-7»t t-rjtff (tra» il -t bil d^itrt! •a3|*iitrib»-ri fceiimc tj t. v seta o, -erti 11 »«t	vidli Jr- ffltf.t n*!: i»,
nr.. t, tino z eja take trem, ,B 10,111 jn-eat Me-t! ft	k.a. je ' oln't irzifcit rrirfrsa! j,-»".
»Ti ilri.. Po F* mat. p bih kratko izpniev»™ nauta, nate ja, t- l>-'tnt ,t-i k tri»-- t» f, „ ,K 35C t>!-mjta"»-T PVi |m; toldan.sk »ir t,tetro- f t «t je rj.'iško' t l'ini 1 iart 1 111 napm-fr-t u- ,r L;, liiapoeic« ;; Y portorìhti tn*"di p .1-». »• rr» Jfizbarjr e orkani: ti f kaTiutnu To itot i ( ., otta rtr- J'oia v Jtoln	zartniih.. "or trn
mo na prip;*vr sa tti-nir »<-» na n«-t.i «ir t, -rrtaa-oev il slo pirvooliiiajneet 00 p-«-.i«j.i»'(;i ìeorx
Km kratr* è»
l «ni* p«»»r«fL Mlad jt:sai»:.j r,r"*» * rvì nSt'o itfk»-pa òt sopì s*. Lake je r n. ;n>. »(-»'jo. kj *-ni «am je perla' » n! ia'i -«J-l l. -L«.kš»-i,	jt ime-ti ptiirr-1. '
jPreuMip« Lretinit	tt' Ha to *-nt »rrä
v pe-f «
Prrmal* jit je. P'hriótr se je hn>-	!
je s»-! k rtpniBr nr tzp-arrvmi. r- ?••■"«> -, -ir*. Li pi p dotiti, « p- čiatnio: »Koliki p tiejr» "< »T'ite.» je ;m! Fftmieaa rk» "i pi p r::ti.ik detieio ,tupi»-da. «1b t prrvtt. u* s •—:«•»'*<
I.ÌSO li'-jt. iurje iti jo tu Ir t. jtotvi .. ničar. Kdo ie p jia to nnučti?« «e- ie iupi. , zr s-žal da te »Oh. k ie ir nun name:	t» t,- il
Rihni--««. kakor iu iti! ve* zinrd-ti	t r.
prf*artiti.< - Vera iz mute böe. nopar- < r zti-nHal župri.l it pa nonit. rez praf — Mre k 00-jm-v p srrrai I ihn hip HHip |B: wneii; :i n v; šal: :Kan: nt. .Jnae*« Vtžmii h ar -ad za-, k rtirutii.n« -,7\_ krtike p two-*< ci te r, vj-ašt. Kihnirar,. >Et» *»m.< je dem: .•»< •» nikar nr b*»d: v zirpmSčc.e me p* «rwe-o.-t itičan >.1*7	àiirmiko -e+ri. dr i it t» f-t ra
nit ci bilo zadosU. Kt !>r šrie f toiwt slt-'n. k« je že »me priprte, na rrrti»'«
ta .i je p-oretran. IT-iie-T j : »Sle-i.1 " f "*1-rnrTra prav tf.lr v.ida. Prortirnn mri 1 trm-k ie se » idj sknzi Mat j rè. Ir. .i je « prt.;- •»•'« Mer-»rt k: 'Luknja, penpod titnelj «
Skrajiar pos-voprk. pnd Fridrr kom » t t n je bil t ve!ja»i raion, pe Larrrrm «o nvti vs: r'V-nnri prod po-rtkr. nros'ti krt t n »telje-ajt. da ne ua-p «ùeatu. Fa p a».ke»» litrotiu .Dmria (-eiria žrna in morii! »» >f P<"i,c »■rcH.-.t ?» fw.roòwt émi«^M>je. Friderik •< ira! nieprvo prošren ravmStjenn zni. 1 • f'6' w >» r-«,tfs*l nt rei h vZa»t».ii utki »<■- ie ral« /e-aa, 11 bj hart»» X. v IhhÌo:-» tir aro-i <« ftor.K-aa àtntiip-aj*^ Dtiitre paek-Jje-in- »fij* ra rnKroni«
F-i*i donar ja. C-ospodu Tnatniko ria Bftpaja j t IrnW TUnoco zdravTiikei» je ?r o!m-sli,!. se\rda umili. Lrtnino prre- k mi.mf i 'r"1* Specialwtu. ki mu povr_ da je Takt,' potreb"» onjna nperariia. Gnspnd Vrtnin it «e	P"
praxi	taka npritx-ija p« mitopr st; ne. J«»
P* rt,mam denarja...« »Tndi t iitt.ki w 4 »Tjraša zdravnik. VrtaSnik «wRibui W-»»"^-' »~a «te me-rrlh v«tj ra r ivi jen je ttrvtro»»»'-* » rtafriik: tTtste p«?, antpnl rararovr'r. n« T>la--ajo W pe, tnr-ii rmrti . Mrarnik jnr«» T"* Tazrto >\o. dohro. je že vsr » reda.	^
kai opr-rirah.«
Drugo vprašanje. Janez je bil v šoli vprašan, pa ni ravno preveč znal. Na koncu mu profesor reče: »Janez, jutri te bom nekuj vpru-iul. Če boš odgovoril pravilno, ti ne bom stavil drugega vprašanju.« Drugi dan ga profesor vpraša: »No Janez, povej mi, koliko lus imaš ita glavi?« Janez malo pomisli, pa odgovori: »Dve sto pet in sedemdeset tisoč pet sto štiri in osemdeset, gospod profesor.* »Toda, kako pa to veš?c »Gospod profesor, to je pa že drugo .vprašanje.«
Izkupil jo je. Nadut meščan se je liotel po-norčevati iz stare ženice, ki se je pobožno po-križala, ko je šla mimo kapelice. »Mati, 100 lir vam dam, če mi poveste, kje je Bog.« Starka: »Jaz vam dam dve sto lir, če mi dokažete, kje ga ni.« *
Žena na mestn. Martin se žgane pijače ni branil. Tudi njegova žena mu skromnih po-žirkov ni očitala; precej pa si je prizadevala, •da bi takih »krepčil« ne bilo preveč. Nekoč je Martin šel na potovanje preko Trsta v Rim. Žena mu ie dala na pot steklenico dobrega žganja. Ob slovesu pa ga je prosila: »Obljubi mi, da pred Trstom ne boš pil!« Martin slovesno obljubi in žena se pomiri in pravi: »Zanesem se nate, Martin!« Martin se odpelje. Z vlaka še pomaha svoji ženi, ki stoji na peronu in gleda za njim. Nato se umakne v svoj oddelek. Kmalu ga steklenica izvabi in seže po njej. 2e jo je začel odvijati, ko mu pude pred noge majhen listič. Pobere ga — pisava njegove žene. Prebere: »Murtin, Martin! Kaj si mi obljubil j^red petimi minutami? Kje si ti in kje je še
Šele prvi. Zdravnik je nekje stavil osep-nice. Ko je že končal delo ter pospravljal orodje, so se zdajci odprla vrata in v sobo je stopila žena z enoletnim otrokom v naročju. Novoljen reče zdravnik: »No, no, to je menda zadnji?« »Oh, gospod doktor,« odgovori, žeua sramežljivo, »šele prvi je!«
Pri pouku fizike razlaga profesor: »Pavle, ličili smo se o zakonu, po katerem se telesa zaradi toplote raztezajo, zaradi mraza pa krčijo. Povej mi primeri« Pavle: »Poleti je toplo, zato so dnevi dolgi, pozimi se pa dnevi zaradi mraza skrčijo.«
Neolikana Mark Twain je nekoč dobil od uglednega Američana pismo, pa nanj ni odgovoril. Zato mu je ugledni Američan napisal še drugo pismo in mu priložil pisemski papir in znamko. Mark Twain je odgovoril po dopisnici: »Pupir in znamko prejel. Prosim še za ovitek.«
Bolj pameten. Na vlaku sta dva trgovca Spoznala drug drugega, predstavila sta se in se začela razgovuriati. »Tako, tako, vi ste trgovec s suknom. Zu-kaj pa ne trgujete z Vilano-vičem!« »Zakaj ne? Zato, ker je bil on nekoč ženin moje sedanje žene...« »No, to vendar ni v nobeni zvezi.c »...pa nočem imeti opravka s človekom, ki je bolj pameten, kot sem bil jaz.«
Niso bogati. Oče je pripovedoval teti, kako so sosedovi bogati. »Nikar ne verjemi, teta!« se oglasi Francek. »Zakaj pa ne?« se začudi teta. »Včeraj sem gledal k njim skozi okno in videl, da dva igrata na enem samem klavirju!«
Psi, ki lajajo. Učitelj je šel z otroki na Jzlet. Grede skozi vas jih ustavijo psi. Posebno mali Pepček se jih boji. Učitelj ga miri: »Kaj se bojiš? Ali ne veš, da pes, ki laja, ne grize?« Tepček nato: »Jaz to že dobro vem, samo ne .vem, če tudi pes to ve.«
Preveč ali premalo. Brhko Faniko vpraša njen oboževalec Nande: »Tisoč in petdeset lir zaslužim mesečno. Ali bo dovolj za oba?« »Zame bi bilo, samo kako boš živel potem ti.«
Nimajo. Stari Postrajnik stopi v lekarno in se nekaj časa začudeno ozira. Ravno jo hoče odkuriti, ko ga zadrži lekarnar in ga nagovori: »No, očka, kaj na boste kupili?« Postrajnik: »E, saj nimate!« Lekarnar: »Imamo, imamo vse, kar potrebujete!« Postrajnik: »Eh, sem se zmotil, tega nimate.« Lekarnar: »Saj pravim, da imamo vse. Kar povejte, kaj hočete!« Postrajnik: »En požirek zelenega bi rad, pa vidim, da ga nimate,« smuk in Postrajnika ni bito več v lekarni.«
175 let že obstaja sloveči dunajslt Prater —
velemestno zabavišče.
Kil milijon lir bo stala nova šola, ki jo bo dal sezidati industrijec inž. Bruno Henka v spomin nedavno umrli hčeri edinki.
Našu zemlja je stara tri milijarde let, trdi na podlagi proučavanja rudnin nemški učenjak pro-lesor llahm.
V	Prostjejevu na Češkem je pred tednom odšel v večnost znani češki arheolog, 72 letni Anto-nin Gottwald.
Velik požar je divjal pred kratkem v veliki mehiški tovarni razstreliv.
Na čilsko-argcntinski železnici, ki gre preko Andov, so te dni 80 m visoki zameti za mesec dni ustavili ves promet.
Letos so priletele štorklje v Nemčijo zelo pozno, ker mraz ni dolgo popustil, mnogi pari štorkelj sploh niso valili.
V	Benetkah je umrl znani slikar Vittorio Bressanin.
Samo 283 gramov je tehtal otrok, ki je prišel te dni na svet v angleškem Liverpoolu. Kot zibelka mu služi voziček za lutke, s kakršnimi se igrajo otroci.
Svoj 121. rojstni dan je obhajal letos v Limi najstarejši Perujec Fernando Ledesma Cordoba.
V	Kaliforniji se je pojavila kuga; domnevajo, da bolezen prenašajo miši in veverice.
Zadnjič so našteli v Nemčiji 147 oseb obojega spola, ki so prekoračile stoto leto; dve tretjini teli živi v Severni Nemčiji.
Po treh letih so te dai izvlekli kroglo iz srca v letu 1938. na kitajskem bojišču ranjenemu japonskemu desetniku Nanu Kacu Jotu.
Več tovarn ia predelavo sojinega semena bodo sezidali v Franciji. Seme bodo v tovarnah
KRATKE
mieli, sojino moko pa dodali krušni moki. V enotni krušiii moki bo najmanj 1% sojine moke. Prihodnje lelo bodo pridobivali iz soje tudi olje.
Iz tretjega nadstropja je padla te dni v Va-lenciji triletna Angela Capurrova.
Berlinska knjižnica šteje sedaj 3 milijone zvezkov, monakovsKa pa 2,200.000 zvezkov.
Odvzem vseh motornih vozil v Bolgariji je odredil tamošnji ministrski svet
Pridelek šila v Romuniji bo dal letno za izvoz 60.000 vagonov pšenice, 10.000 vagonov ječmena, 5000 vagonov rži in okrog 80.000 vagonov koruze.
V	Nemčiji so ugotovili: krompirjevi nasadi obsegajo 60.000 ha, en ha da 1000 kg steblik, tako da bi se pridobilo od vseh krompirjevih nasadov 37% ali okrog 22.000 ton celuloze za papir.
Ob pokrajini ob Panamskem prekopu v Srednji Ameriki je 27.000 moških in samo 6000 žensk, na Havajskih otokih pa 400.000 lnošl ih in 65.000 žensk. Torej malo izbire, za moške namreč.
13 plunincev se je ponesrečilo na švicarskem ledeniku Hochbergu. Nesrečo je povzročilo slabo
vreme.	' ,	„ .
Vojaško službo v Ameriki so podaljšali od
18 mesecev na dve leti in pol. .....
Konec sveta bo v desetih milijonih letih, so izračunali ameriški učenjaki, ki pa so se tudi že večkrat zmotili.	.....
Velikanski roji kobilic so napravili letos ogrnmno škodo okoli Sinda in Karačija v Indiji.
Na Japonskem bodo prepovedali vse ainermke filme, ki prikazujejo razbojniško življenje, pretirane ljubezenske prizore in razkošno življenje.
Požar je nastal na velikem tovornem parniku v luki ameriškega Njujorka; 50 ljudi je zgorelo, 72 je bilo hudo ranjenih, precej jih i»a se po-
8reSpred kratkim so izročili prometu osmi most čez ameriško reko Mississipi. Dolg je U km in je stal tri milijone dolarjev.	. ,
Zavod nemškega jezika In književnosti bo jeseni predvidoma otyorjen v italijanskem Bari-ju.
V	zelenjadne vrtove so preuredili kraljevske vrtove v Neaplju.
Predosljo. Pridelek rži in ječmena pri nas je to leto dokaj dober. Pšenico je napadla rja in je to žito obrodilo slabše. — Koroško ljudsko zvezo pa imamo seveda tudi pri nas.
Nemška divizija potrebuje na bojišču dnevno sedem ton živil: 8000 hlebcev kruha, 8 stotov surovega masla, 16 stotov tira, 6.5 stotov sladkorja,
SPOBTHE y DBOBTIHE
Koširjev rekord na 1500 m - 3:57,$
Druga športna prireditev je bil interni miting SK Planine na stadionu. Vreme je bilo tudi popoldne zelo lepo in tekališče v najboljšem stanju. Na atlete vseh treh ljubljanskih klubov, ki so se mitinga v lepem številu udeležili, je to najboljše vplivalo. Po daljšem in rednem treningu, ki so ga imeli priliko absolvirati, so bili tudi vsi v odlični formi. Najboljši rezultat je na tekmovanju dosegel Zmago Košir, član SK Planine, ki se letos izredno dobro počuti, v teka na 1500 m. Postal je prvi Slovenec, ki je pretekel to progo v, času pod 4 minute. Ce pogledamo za več let nazaj, so naši srednjeprejaši že večkrat skušali prekoračiti to kot začarano mejo; močno so se ji približali, in na mnogoterih prejšnjih tekmovanjih' so atleti in gledalci z nestrpno napetostjo pričakovali rezultata pod 4 min., toda vedno zastonj, dele sedaj, po dolgem smotrnem treningu, se je to posrečilo Koširju, ki je to kritično mejo pustil za seboj kar za 2.5 sekunde. Njegov rezultat je odličen in če ga gledamo v okviru prejšnjih razmer, je to najboljši rezultat na Balkanu. Drug zelo dober rezultat je dosegel inž. Stepišnik v metu kladiva, 52.35 m. S tem svojim metom se je vrinil letos med prvo deselorico najboljših metalcev kladiva na svetu. Vsekakor pa to še ni njegov najboljši rezultat in bo še letos gotovo močno potegnil naprej in morda celo izboljšal rekord 54.64 m, ki ga je dosegel lani na balkaniadi.
Ljubljanski plavale! v Rim«. Dočim še ni ure« jeno vprašanje plavalcev iz dalmatinskega ozemlja, je že prišla vest, da so Branko Žižek, Pelhaa Ciril, Močan in plavalka Werner izrazili željo priti v Italijo in sicer v Rim, da bi nadaljevali vseuči« liške študije. Razumljivo je, da bo za rimski plavalni Sjxirt na splošno, jiosebej pa za vseučilišča to velik napredek, da lahko računa na te mlada elemente, katerih časi nimajo primere v Italiji-Ko žele italijanski listi, da jse najde praktična rešitev v glavnem mestu za željo, ki so jo izrazili ljubljanski plavalci, navajamo nekatere čase na« vedenih plavalcev: Žižek 1500 m 19.40, 400 m 4.50, Pellian 100 m hrbtno 1:11, Močan 1500 m 21.20 in Wernerjeva 200 m prsno 3.18.
sp Najboljši španski dirkač. V Barceloni so bile na dirkališču Palma di Maiorca državne kolesarske dirke na 100 km. Zmagal je Liompart s časom 1.46,16 in eno petino.
sp Nogometne tekme za švicarski pokal za 1. 1941-42 se bodo igrale med 212 moštvi.
sp Nogometna tekma Španija-Svica bo najbr« yie 28. decembra. Švica se pogaja tudi za nogometne tekme s Franci k» in Portugalsko.
s Nov rekord na 1500 m je dosegel Danec Jakobsen s časom 3:57.2.
sp Svetovni prvak v peresni teil je postal Meksikanec Ritchie Lamis iz Kalifornije.
sp Prošnja Hrvatske, da bi bila sprejeta V. mednarodno nogometno zvezo, je bila odobrena. Tako poročajo iz švicarskega Züricha.
sp Znani hrvatski nogometaš Aca Živkovič, ki je spadal med najbolj priljubljene igralce bivše Jugoslavije, je sedaj dodeljen hrvatskemu poslaništvu v romunski Bukarešti, Odličnega športnika čaka torej še lepa bodočnost.
16 stota kave, 3.5 stolov kavnih nadomestkov, 96.000 cigaret, 54.000 cigar in štiri stote tobaka.
Nad 100 milijonov palm obsega gozd ob obeh straneh Evirata, severno od mesta Basra na arab-
skem polotoku.	, , , .,., ,
V Rimu je umrl priznani glasbeni kritik časopisa »Messaggera« Mateo Incagliati. Bil je oijt prijatelj slavnega komponista Puccinija.
162 krat je že bil na Montblaneu francoski plezalec Garny iz Chamonixa; nikdar se mu nI pripetila nesreča.	.
954 umetnikov je razstavilo na nagradni ra&> stavi slikarstva v ital Bergamu.
Pri zagrebških iidih bodo smele v bodoč« služiti le tiste arijske služkinje, ki so že dopolnil«
40 ^Hrvatska l)o izvozila v Nemčijo nad 500 tei< ki hin 400 lahkih vprežnih ter 3000 konj za zakoj.
pontfeWejMeP
'yobsfiavfl "fitunth^h
y-feilei-ikthiib '9Ss>lui\Ml»i3 tuV
danske vlade, da bi si ogledali, kako m tuj naprave služile Eskimom, so se silno račudili, r.l d eČ, da Eskimi niso zaupali tem lepim hišam. I so vanje postavili svoje umazane More in ki ti bivali sicer v hišah, a hkrati tu<!i v svojih < mačih Šotorih. Nato je vlada ponovno igradil^ lesene hiše v koničasti obliki šotorov in v te 1 lice so se Eskimi radi naselili.
Na severu Kanade deluje tudi nekaj fslim skih šol, v katerih je stalno do Zill otrok. Starši prinesejo svoje otroke v starosti 4 iio5lelJ v šolo in jih pridejo šele čez 12 li t zopet islitj Ti otroci se izredno težko učijo. V 12 letih i komaj naučijo pisati in brati in da poznajo mjl enostavnejše stroje, šivalni stroj in stroj ia ftriisf Grönlandska mladina nima visokih ciljev. Fanljtf sanjajo o tem, da bi postali kočijaži ali pomij niki evropskih trgovcev g kožami, dekleta ps i' želijo, da bi se omožile z belokoži i. pa je vsw«| kaj so in koliko so vredni, da so le bele polli, i zares je na severu Kanade in Labradorja velik majhnih mešancev...
Zdaj pa še nekaj o tem, kaj Eskimi jeda
Vsak narod in vsako pleme ima ia svoje »j mere svoj okus. Zlasti velja to za Eskime, ki H
bela ločeni od drugega svela. Kadar koli prl-Ije v njih pristanišče kakšna ladja, se prebiti skrajnega severa zelo razvesele, saj takrat uhe tjulnjev In severnih lisic lahko zamenja-za tobak, kavo, čaj, sladkor, kar vse imajo _ radi.
To velja seveda za tisle prebivalce skrajnega eia, ki prebivajo nekoliko nižje, medtem ko [morajo oni, ki so še višje na severu, preživ-i le s tem, kar jim dasta lov in ribolov. Eskimo bkega 6evera se hrani z mesom, ki mu ga lovne živali in pa ribe. Ne pozna ne žita, ne ega 60Čivja, ne sadja. Zato izbira v njegovih bh res ni kaj Obilna.
[Eskimska žena ne sme rib in pa mesa ku-i v istem loncu, celo isti dan ne sme obojega lati, Čeprav ločeno. Taka je stara navada med ^imi, ki na to tako drže, da bi žensko, ki bi takega zagrešila, kar zavrgli. Sicer pa »boljša nska polovica« pri Eskimih tudi sama ne
iz moškimi jesti iz Istega lonca. Ce je v [oslovljenem stanju, gi mora svojo jed posebej ali in jo skrivaj kje na samem pojesti. Pač pa je za eskimsko ženo prednost to, da ji reba posode preveč natančno čistili. Lonec, v.
in IMIH ZlUUffiSKI PROSTOR
Od morskih živali naj navedejK) kila in morskega psa (ljulnja). Seveda živi v morju ob grön-landski obali tudi mnogo najrazličnejših rib in še drugih vodnih živali.
Prebivalci Grönlandije so, kakor se imenujejo •ami Grönlandci ali Eskimi, kakor jih imenujemo drugi. Zelo so pomešani z evropsko krvjo.
Planinikora olroki pri	med eskimskim narodom.
Mali narod Eskimov živi v glavnem na Grön. landiji, zalo najprej nekaj besed o tej visoko-severni deželi.
Grönland (»Grünes Lande ali po naše »Zelena pokrajina«) je največji otok naše zemlje. Je pod pokroviteljstvom države Danske. Grönlandija meri 2.180.000 kvadratnih kilometrov in je na severu 6250 km širok otok. Osredje v velikosti 1.850.000 kvadratnih kilometrov je pokrito z več. n ; m ledom. Le ozek pas na zapadu in še ožji na vzhodni obali sta brez ledu in sta naseljena. Tu uspevajo tudi nekatere rastline.
Grönlandija se ponaša z nekaterimi koristnimi rudami. Pri Ivigtutu nakopljejo letno do 10.000 ton krislila. v Alangosnaku izrabljajo bakreno rudo, pri Karsnarsuku je v obratu premo-gokop.
Podnebje na Grönlandiji je polarno: vzhodno obalo obliva sevrni morski tok in je zato tam neprimerno bolj mrzlo kot na zapadni strani, kjer se pretakajo toplejši atlantski tokovi in pihajo gorki vetrovi.
Kar se rastlinstva tiče, najdemo na skrajnem higozapadu Grönlandije brezo, vrbo, jelšo, jere-biko in brinje. Potem pa še razno mahovje, li-šaje. trave in zelišča.
Izmed živali, 'si jih srečamo na grönlanskih tleh, naj navedemo: severnega medveda, severno lisico, severnega jelena, planinskega zajca, piž-marja, bermelina in severnega volka.
Tudi ptičev je cela vrsta. Tam so: snežna nova, snežni strnad, sokol, vrani, sivi galebi, divje race in še drugi.
Grönlandija s Severnim Ledenim morjem.
Samo nekaj malega je še čistokrvnih na skrajnem severu, tam okrog Smithsunda in Angmagsalika.
Največ prebivalcev ima jugozapadna grön-landska obala. Tam prebiva nad lti.OOO ljudi v 300 večjih in manjših prebivališčih. Nekaj je v Grön. landiji Evropejcev, med njimi okrog 350 Dancev, ki so povečini uradniki, misijonarji in trgovci' Prvi človek ki je stopil na jugovzhodni strani na gronlandska tla in sicer leta «10 po Kr. ie bil Islandec Gunnbjörn.
Skoraj toliko Eskimov kakor na Grönlandiii
ar '!a 6I,VPru Kil:la<le in Novc Fundlandije in n: Aljaski. .Mimogrede bodi omenjeno, da prebivalci
tnSeafn,'e Sibirije\10 so Tunf"'. Jakuli, Bur-ìtstokrvni Mongoli.8 a'° "	'"'P*" -
Kakor že več let poudarjajo poznavalci E<ki. mov grozi temu narodu skoraj mrl Vzrok o feti ko pri Indijancih: evropska noša, evropski flačm življenja in alkohol. Dalje imajo E^kini? vse
ÄVi "iri',n°rfni' 'n.,s'®herna hrana, ki ne
^kÄSleT08'6 M naPre<lek in varstvo jepe h" ice v C 1Pk	Sole" holnlinlee in
lišče Eskimov 0,lhalh,"' kipr ie '"'ino večje se-
P0"1«"« viorne,
katerem Je kuhala jed in lz katerega so potem tajemali, se le malce obriše s kakšno živalsko kožo, ali pa s prgiščem Buhega mahu. S tem je opravljeno vse pospravljanje.
Velik kos surovega mesa vržejo v lonec naenkrat. Ko je kuhano, ga mož prime z zobmi in potem odreže z nožem toliko, kolikor misli po-
Slovenski izseljenec Janez Planiniek, doma n Kamene pione v deželi Eskimov z otrokoma po Rdeit reki. Obsodili «o ga svojtas na smrt ;« bi ga bi It liudoirci pojedli, da se ni zanj zavzela poglavarjeva Mi lei da noie od Planinika nobenega kosa mesa, ker hoče celega. Tako je Planiniek ne samo uiel smrti, ampak je postal kralj Eskimov (Vet o tem v ^Slovencu« iz leta VJ35.)
lesti; nato tisti večji kos, ki je odpadel od ust, dobi drugi zraven, ki ga prav tako dene med zobe in si ga odreže, kolikor se mu ljuln. To gre okoli vseli domačih. Kdor nima noža, meso kar raztrga.
Meso se kuha v loncih, ki jih postavijo na nekako kamenito svetilko, v kater je ribja ali . živalska mast za kurivo, suh mah ali lišaji pa za stenj Včasih meso kar surovo jedo, zlasti radi srebajo živalsko kri, ki jih varuje nevarne bo-
leZnMesorseve'rnega zajca ali snežne jerebice navadno použijejo tamkaj, kjer so ujeli žival, ne da bi jo kakor koli pripravili. Prav tako lososa ze na lovu načno, da so prej siti in Jim m treba čakati. Mroževa koža, če je enkrat dobro posušena in zamrznjena, jim je prava slasčica.
Meso in ribe suše na soncu. Meso severnega jelena običajno zagrebejo v sneg in led, kjer ga več mesecev hranijo ter ga potem použijejo biez vsake škode. Meso kita, tjulnja, severnega medveda, ki pa je vedno redkejši - in pizmarja navadno ne kuhajo.-
Zemljevid obljudenega jugovzhodnega dela Grönlandije.
Eskimka z dvojčkoma.
	
• •• —	
	
m	
•>*.- Ml	*
	
*> »M-1	
'"«•J	
	
tetenm
pa z mladičema
»oo r
Rastlinska hrana je pri Eskimih kaj redka. Namesto rastlinstva jedo 6ivozeleno vsebino želodca severnega jelena, ki je prav nič ne kuhajo. Jedo tudi čreva snežnih jerebic in njihove odpadke po snegu skrbno zbirajo ter s slastjo uživajo.
Kjer raste kaj jagod, jih seveda radi berejo bi jedo. Pri Juelingu na danskem otoku Laplandu bo izkopali star grob, v katerem so našli okostje neke žene. Okoli okostja je ležal bakren okras, lonci in čaše. Našli so tudi dobro zaprto posodo, v kateri je bilo še nekaj tekočine. Ko so preiskali tekočino, so ugotovili, da je vino iz brusnic.
Kadar Laponec ujame košuto severnega jelena, najprej izsesa mleko, nato žival zakolje in skuha meso. Skrbno preišče njeno kožo od znotraj. Znani raziskovalec in poznavalec Eskimov trdi, da ima koža severnega jelena od znotraj polno zalizanih ličink brencljev, ki so velike kakor na-prstnik. V teh nabreklinah se zbira poleg ličink sladka tekočina, ki je Eskimu prava slaščica.
Ker smo že pri tem, je treba povedati, kako ge Eskimi med seboj časte in si izkazujejo ljubezen. To delajo tako, da si drug drugemu obirajo uši in jih sproti nosijo v usta ter jedo. Kadar Eskimka začne tožiti: »On ne je več mojih uši,« je to znamenje, da je mož več ne mara.
#rr
frane /»k M
r^i
SF B©RE ZA M©ZA
»O, ionske, ve znate I... Ment bi bilo prav.« Kmalu potem jo poznala ves načrt tudi Jerica. »Pojdi, pa bodi priljudna, pridna in postrei-Ijiva, tako da to bo Marko pogrešal, ako mu ona umre... Veš, mož ne visi na vsaki kljukiJ< Tako ji je nitrofila mati. In Jerica je razumela in je šla h Romanovim. Pa je bila priljudna In pridna. Z bolno sestro je bila osorna in zagatna, otroke je bunkala, da «o kar bežali pred njo in večali, kadar je bila v hiši, sicer pa se jo smejoč smukala za Markom venomer in Ra vpraševala o tem in onem, pripovedovala sladko to in ono.
A on je gledal in poslušal in si mislil: »Glej, glej, ta bi pognala najrajši vse od hiše.«
In videl jo je, kako si svedra lase in jih spe-nja z dragimi bucikami. Videl je tido likane predpasnike in bela krila s Čipkami, s svilnatimi trakovi, garnlrana vrlina krila, kočemajke z gostimi vrstami sveltili gumbov in našivov, pa so je sme-jul ob nedeljah in zmajeval z glavo.
Časih je dejal ženi: »Ti nisi bila taka... Gloj, kako se nese, kako se ozira nazaj po sebi, da vidi, kako se gubi in pada krilo, kako ji ugaja šumenje trdili kril... Kaj neki Ik>?...<
»Bog ve... Izvrgla se je... Saj prej ni bila taka .. .<
Marko je potreboval njeno pomoči, zalo jo potrpel. lk>lnica je založila sestro materi, ko jo je obiskala, pa brez uspeha. Mali jo je lehkodušno zavrnila: »Kuj če«, mlada je iu zdrava; pustimo ji njeno veseljel«
Jerica jo postala iz samo priljudnosti vedno predrznejša.
Nekoč je brskala po skrinji. In ker jo rada v vsako stvar vteknil nos, odpre tudi majhno škatlico. Ej, kako je zatrepetala. Med bombažem ir zagledala nekaj blestečiU uhanov in tak obroček. I litro si ga primeri... Kakor bi bil za njo narejen, tako prav ji je bil. Kako se jo to svetilo!... Kolikokrat si je želela svetlega prstana! In sedaj?... Želja je vstajala, pohlep je rastel, izkušnjava je zmagovala. Namesto v škatlico, stimi« prstan v pest in ga spusti v globoki žep...
Pa ni hila kar nič vznemirjena zaradi tega, ampak potolažila se je: »B, saj bo tako sčasoma .vso moje.«
Tisti prstan je bil kupil Marko svoji nevesti. Sedaj se jo pa bleščal ob nedeljah ua roki njeno sestre. Ko je Sla v cerkev, jo segla za vasjo v žep in ko je potegnila roko iz žepa, so je za-blcščal prstan na njej. Ilpj, kako je sukala roko, da se je videl prstani Knjigo je držala vedno tako, da je mogla prst s prstanom položiti na najbolj očitno mesto. Vrstnice so to videle iu se nevoščljivo suvale: »Lejl... Lejl... Ta ima pa fanta.<
Jerici Je bilo to všeč, da se je kar muzala in izraz njenega obraza je dejal: »Ve pa niči... Ve pa niči.. .«
Dekletom je bilo hudo, kakor bi jim kdo korenček strgal.
»Katerega pa ImaS?... Kdo ti je dal prstan?« »Kaj pa komu mar? .. .« Ej, pa vendar se ni dolgo ballala s prstanom in zbujala radovednost in nevoščljivost.
Marko jo nekoč nekaj brskal v skrinji. Odpre tudi škatlico, da vidi zlatnino. Poročna prstana ga spomnita najbolj veselega dne njegovega življenju. Pogreša pa prstan, ki ga je bil dal svoji nevesti. Začudi se, ker ga je žena navadno skrbno hranila, pa jo vpraSa: »Kje ininš pa prstan?«
»Juz nikjer. Spravljen mora biti. Ej, ue bom ga vrt1 nosila, akoravno bi ga rada.. .< »Ha! ... Prstana nil...« »Poišči, morda se je k.im zatrkljal! Jaz ga nisem nikamor dejala in vem, da je bil v škatlici « »Mal Kje je? Kje?.. « Marko je izmetal vse iz skrinje in preleknil vso špranje in kote. Pa ni bilo prstana.
Naslonil se je in premišljal, kje hi bil prslan. Sum gn ni del nikamor, ona ga ni nosila, uiti ne more nikamor, pa ga vendar nI in ga ni. »Kam je prešel?« se vprašuje nejevoljen.
> »Pa je vendar č.idno, kje bi bil?« se čudi ona. Cez nekaj časa se pa spomni Marko: »Že vem!... Ze vem!... Ha, da se Že prej nisem domislili Jera ga nosi.«
_____ ___	.IHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllll
»Menda ne.«	. , . ,
»Boš videla... Ze oni dan sem slišal, da nost Jerica prstan. Na vasi so se pogovarjali in ugibali, katerega fanta ima. Jaz sem se pa potegoval za njeno čast, ker nisem videl nikdar nobenega prstana na njeni roki. Pa ga mora ze nositi, ker drugače bi ne govorili.«
»Uh, kakšna jel...
»Ta prstan sem dal jaz tebi in ona ga ne bo nosila nikdar. Le naj se obrišel...«
»Uh, kakšna sestra je to!«
Marko je bil ie poln nejevolje, ko pride Jerica v hišo.
»He, punca I — Kje je moj prstan?«
Jerica zardi in povesi oči.
»Kdaj si mi ga dal?«
»Uh, sram te bodi! Prstan ti bo dal?« se oglasi sestra.
»Saj si ga sama vzela... I-e brž nazaj z njim!... No boš delala med dekliči združbe s prstanom .. .<
»Ali je to vama kaj mar?«
»Niči... Kaj pa je tebi jirstan mar? — Hel Le brž ga prinesi!«
1'a je šla na izbo po skrinjico in je jezna pri-tresla prstan v roki. Vrže ga na mizo in zasmeh-ljivo reče: »Kateri ga boš pa dal?«
»Vun jo vrzi!... Domov jo spodi!« zastoka bolnica žalostna in jezna. »Ta bi še kmalu zdraž-bo naredila.«
»Kaj pa, če grem? — Saj imam kam. Misliš, da ga boš ti še dolgo no3ila?...<
ln Jerica se je vrnila k materi brez prstana. Kaj |>alt, povedala je, zakaj je prišla.
»Boš pa potlej prstan nosila, konje ne bo... Kaj misliš, da ti ga ne bo dal? — Komu pak? Mu bomo že povedali, kaj se spodobi in kaj bi bilo prav.«
Odslej je Jerica hodila brez prstana k maši. Nič ji ni bilo všeč, pa si je samo želela: »O, ko bi vsaj tisti prstan dobila!«
VI.
Ej, kako se poda prstan na dekliški roki I Suhe mestne gospodične nosijo na dolgih prstih tanke obročke z velikimi belimi kamenčki, naša dekleta si pa krase žuljave, močne prste s širokimi zlatimi obročki z rdečimi kamenčki. Pa ie vedo. zakaj. Kadar je tako, bodi ljubezen očita ...
Škendrova Lenčika ni imela ljubega, pa tudi nc prstana. Ej, pa bi bila rada nosila prstan in tudi za ljubim je hrepenela, za — vdovcem Markom. Tako daleč pa vendar še ni bila ljubezen, da bl se kazala na prstanu...
Takrat pa pride v vas Zidek. Nosil je na jermenu prek ramen skriujico. Hodil je po hišah, odpiral skrinjico in kazal strmečim ljudem suho zluto.
»Kupite, ljudje božji, kupite uhane, prstane, brošk e I Kupite za svoje dragel Vse je samo tisto 'zlato!.., IIa, vidite, kako se to blešči?... Dam zastonj, samo kupite, kupite, da smo prijatelji!«
In ljudje so si mencali oči, tipali mošnjičke, primerjali prstane, zbirali uhane in broške. Ej, zlalninar ne pride skozi vas vsak dan! Zidek je s priliznjenim smehom spravljal denar...
Pri Skendrovih je bila Lenčika sama doma, ko pride v hišo Zid s skrinjico.
>Kupilel Kupite!...«
1'a odpre skrinjico in jo postavi pred Len-čiko, da se ji je kar bleščalo.
»Uj!« se začudi Lenčika in prisloni bliže glavico.
To priliko pa porabi židek in prime okroglo njeno bradico in jo uščene v lice.
»Hej, rožica!... Izberi! Ako nimaš denarja, dam ti zastoj, samo...«
Lenčika zardi in ga tleskne po umazani roki, ter pahne skrinjico, da se je vso premešalo...
»Ti Zidl...«
»Nič! Niči... Ako nečeš,« se smeje Zid, »ti ija ničesar ne dam ... Viž Ii prstane? «
Židek vklada piemešano blago in Lenčika od daleč gleda one svetle stvari. Pa ji vstaja poželenj za prstanom. Približa se zopet in si izbere prstan z rdečim kamenčkom. Primeri si ga iztegne prste, pa jih zopel skrči in gleda prstan in ga gleda...
Mali izvidnik
Edmund de Amicis
Bilo je v letu 1859., med vojno za osvoboditev Lombardije, nekaj dni po bitki pri Solierinu ia San Martinu, kjer so Francozi in Italijani premagali Avstrijce. Nekega lepega junijskega dne j« majhen oddelek jezdecev iz Saluaza počasi jezdil po samotni poti proti «ovratniku in pozorno op», zoval pokrajino. Na čelu oddelka sta jezdila iart-nik in narednik. Vsi so molče in pazljivo gledali pokrajino pred »ebojj bili so pripravljeni, da vuk čas zagledajo med drevjem bele uniforme sovrai-nikove predstraže. Dospeli so do majhne kmečk« hišice, obdane z jeseni, pred katerimi je stal dva-najstleten deček, ki si je z nožem izdeloval palica iz jesenove veje. Na oknu hiie je plapolala velik« trobojnica. Hiša je bila zapuščena. Kmetje ao izobesili zastavo in zbežali iz straha pred Avitrijet Kakor hitro j« deček zagledal jezdece, je odvrgel palico in se odkril. Bil je lep otrok, z velikimi modrimi očmi in e dolgimi, plavimi lasmi. Bil j« brez jopiča in srajco je imel razpeto.
»Kaj delaš tukaj?« ga je vprašal častnik la ustavil konja. »Zakaj niti zbežal s svojo družino?«
»Nimam družine,« je odvrnil deček. »Najden-ček sem. Delal sem pri vseh. Ostal sem, da bi videl vojno.«
»Ali si videl Avstrijce tod v bližini?«
»2e tri dni jih nisem videl.«
Častnik se je nekoliko zamidiL Nato je skočil S konja, pustil vojake pred hišo, obrnjene proti Sovražniku, -sam pa je šel v hišo in se povzpel na streho... Toda hiša je bila zelo nizka; a strehe je mogel videti le majhen del pokrajine. »Treba je »plezati na drevesa,« >i je dejal in se vrnil pred hišo. Tik poleg skednja je bil visok in vitek jesen. Njegov vrh se je majal v lahnem vetru. Častnik je nekoliko časa zamišljeno gledal zdaj drevo, zdaj vojake. Nenadoma pa je vprašal dečka:
»Ali dobro vidiš, paglavec?«
»Jaz?« je vprašal deček. »Vrabca vidim v raz« dalji ene milje.«
»Ali bi mogel splezati na vrh onega dreveea?«
»Na vrh onega drevesa 7 Niti pol minute ne rabim za to.«
»Ali bi mi mogel povedati, kaj vidii od tam zgoraj? Če so avstrijski vojaki v oni smeri aH oblaki prahu ali puške, ki se svetlikajo v soncu, ali konji?«
»Prav gotovo.«
»Kaj hočeš, da mi storil to uslugo?« »Kaj hočem?« je smehljaje vprašal deček. »Ni' Cesar. Lepa reči Če bi bilo za Nemce... za no-
beno ceno. Toda za naše! Lombardijec sem.« »Prav. Pojili torej!« »Trenutek, da si aezujem čevlje.«	'
Hitro ii je sezul čevlje, zategnil pas pri hla« {ah, vrgel čepico v travo in objel deblo jesena.
»Toda pazi...« je vzkliknil častnik in hotel zadržati dečka, prevzet od nenadne bojazni.
Deček ae je okrenil in ga vprašujoče pogledal s svojimi lepimi očmi.
»Nič,« je dejal častnik; »pojdi fori* Deček js spretno kakor maček splezal o* drevo.
»Glejte naravnost pred sel« j* častnik ukazal
vojakom.
Čez nekaj trenutkov je deček ž« bil vrh dre-vesa. Z nogami se je oklepal debla, glava in život pa sta molela iznad vejevja. Sončni žarki so odsevali na njegovih laseh, ki so izgledali, kakor bf bili zlati. Častnik ga js komaj šo videl, tako je bil majhen.
»Glej naravnost in daleč pred se,* mu je w
klical častnik.
Deček ii je z roko zasenčil oči. »Kaj vidiš?« je vprašal častnik. Deček se je sklonil in položil roke k ustom, da bi častnik bolje slišal.
»Dva jezdeca na beli cesti.« »V kakšni razdalji?« ÌI »Pol milje od tu.« ' »Ali se gibljeta?«
»Ne, stojita na meitu.«
»Kaj vidiš še drugega?« je vprašal častnik čes nekaj časa. »Poglej na deano!«
Deček je pogledal na desno.	4
Nato je zaklical:	'
»Poleg pokopališča se med drevjem nekaj «ve' tlika. Zdi se, da so bajoneti.«
(Nadaljevanje prihadnjič.).
Creilo 6e sliši. da znanost omejuje prostost člo-yreške domišljije, da vsak njen nadaljni korak
ubija nekaj lepote in poezije... Toda to ni fes J Znanost je neverjetno razširila področje ne-j zmernost i in skrivnosti.
Mi se danes sinejemo starim narodom, kako «o si II zamišljali razne pojave v naravi. Kemija «e jim je zdela kakor nekaka okrogla plošča ali pa kakor kak stožec. Sonce je bilo zanje tako veliko, kakor peloponeški polotok v Grčiji. Zanje je bil to nekak skrivnosten meteor, ki ga je vsako jutro nekdo znova prižigal. Zvezde so krožile nekaj milj visoko nad nami po nekakih izhojenih »»tezah. V te naivne in otroške predstave je prinesla uporaba daljnogleda pravo revolucijo. Kmalu nato so ljudje zvedeli, da je sončni sistem samo majhno zrnce v primeri z ostalim svetovjem. Zdaj je nastalo vprašanje, ali je to zvezdno svetovje kaj obljudeno ali ne. Zakaj naj bi samo zemlja imela to prednost, da prebivajo na njej živa bitja?
Če znanost ne more ugotoviti, da so nekatere zvezde obljudene, more vendarle določiti, da je za nekatere zvezde dana možnost, da bivajo na njih šiva bilja. Življenje, kakor ga mi pojmujemo, zahteva dva temeljna pogoja: navzočnost kisika ter srednje visoko temperaturo, ne prevročo, pa tudi ne prehladno.
Vse vidne zvezde razen lune imajo ozračje, ki je popolnoma podobno našemu. Dve sosedni zvezdi, Venera in Mars, imata povprečno temperaturo, ki bi se ji tudi mi lahko prilagodili. Temperatura na Veneri seže do 66 stopinj, kar odgovarja naši temperaturi v Afriki. Temperatura na Marsu je povprečno 9 stopinj, kar odgovarja našim severnim krajem. Ce bi nekega dne našli pot na zvezde, bi nam bilo mogoče prilagodili se na severnem in južnem tečaju Venere ter ob ekvatorju Marsa. Toda ker ni mogoče dihati na luni in ker je na Jupitru temperatura tako nizka, bi bilo predrzno trditi, da na teh planetih bivajo živa bitja. Seveda se tukaj lahko vprašamo, zakaj bi morala živa bitja imeti vse iste življenjske pogoje kakor mi; pogoji, ki so za nas neugodni, morejo biti za druga živa bitja ugodili. Kar se tiče lune, ki je najbrž popolnoma mrtev planet in ki je izgubila svoj zrak zakadi kake velike katastrofe, moremo o njej marsikaj točnega ugotoviti. Rekli smo, da življenje ni možno brez kisika, toda možno je živeli brez zraka, saj se kisik lahko jemlje iz drugih sestavin. Poznamo mikrobe, najmanjša živ» bitja, ki živijo na ta način, da jemljejo kisik neposredno iz raznih set*vin. Možno je, da so na luni prav taki mikrobi, ki so organizirani nn Ia «
rw\fenje na zvezd
način, da lahko živijo na račun raznih rudninskih sestavin ter si pridobivajo iz njih kisika za življenje.
Ker vlada na Jupitru, Saturnu, Neptunu in Uranu zelo hud mraz, ni verjetno, da bi uu njih še vladalo življenje. Ta mraz je uastal na njihovi površiui polagoma, tekom dolgih tisočletij in sicer ko je ugašal ogenj njihovih središč. Tudi živa bitja so sè polagoma prilagajala ter poslala odporna spričo sprememb. Ker so razumna bitja, ki bi lahko bivala na teh svetovih, mnogo starejša od nas, morajo imeti silovite izkušnje in neverjetna znanstvena dognanja, ki jih mi sploli ne poznamo, ki pa jih oni uporabljajo za ustvarjanje umetne toplote. Ko so porabili vsa sredstva, ko so poku rili vse, kar se je dalo pokuriti, ko so se prevrtali do najbolj skritih globin ter iskali toi-plega zavetja proti vedno bolj strašnemu mrazu, lahko sklepamo, da so od sonca najbolj oddaljena živa bitja, to je neptunovci in uranovci, nehali bivati že pred davnimi in davnimi tisočletji.
Vse svetovje se razvija po isti poti razvoja ter gre od prvotnega ognjenega stanja vedno bolj nasproti večnemu mrazu.
Vsaka izmed zvezd, ki jo mi poznamo, gre po lej poti v hladno stanje. Ohlajevanje je bolj ali manj hitro, kakor je bolj ali manj oddaljena zvezda od sonca.
Med najhujšo vročino na Merkurju in med skrajnim mrazom na Neptunu so šle ali bodo šle vse zvezde po isti poti spremembe. Razvoj zemlje nam jasno pove, kakšna je bila zgodovina Neptuna, Ürana, Saturna, Jupitra in Marsa, ki so vsi starejši od zemlje, in kakšna bo tudi zgodovina Venere in Merkurja, ki sta mlajša od nje. Podobni vzroki rodijo namreč vedno podobne učinke. Snovi, ki so na soncu še v žarečem stanju, so iste snovi, ki so pri nas na zemlji že v trdnem in hladnem stanju. To izpričujejo tudi lako imenovani aeroliti, to so kosci kovin, ki so padli izpod neba na zemljo.
Ce sta kemija in fizika na vseh straneh isfa, zakaj ne bi bilo isto tudi življenje? Ko je bilo podnebje na Jupitru podobno podnebju na zemlji,
so morala bili na irjem živa bitja, rastline in živali podobnih oblik kakor danes pri nas. In kdo ve, ali ni bilo takrat tam tudi človeškega rodu, ki je podoben našemu, čeprav ni tiste vrste kakor naš. In ko ho naša zemlja tako stara kakor Jupiter, bodo naši potomci dobili tako obliko, kakor jo imajo danes jupitrovci. Samo nekatere vrste živali in rastlin bodo mogle preživeti vso to dobo, druge bodo morale kot premalo odporne iz-umreti, kakor je izumrlo toliko orjaških živih bitij, ki izkopavamo še danes njihova okostja in ki so živela v oni dobi, ko je bila naša zemlja v tako toplem stanju kakor je danes Venera, ki jo mi poznamo tudi pod imenom zvezda večernica ali jutranjica.
Črna pika, ki jo mi vidimo z daljnogledom na sončni površini kakor nekako črno žuželko, je prav za prav peklenski in čudvito lepi Merkur, Treba pa, bo Se milijon in milijon let, da bo na dnu njegovih vrelih morij pognalo življenje zelenih alg, da se bodo njegove vode napolnile z majhnimi morskimi živalicami. Povprečna temperatura na Merkurju je namreč 193 stopinj visoka, to je še enkrat višja od vrelišča vode.
To je narava v zametku, kjer so pomešane še vse prvine.
Ta tuji svet, ki je napolnjen z gromi, bliski, potresi in zavit v neprestan dim kadečih se sopar, se polagoma pripravlja na sprejem življenja pod dobrim pokroviteljstvom sonca, ki ga je tam videti sedemkrat večje kakor pa pri nas in ki pošilja tako vroče žarke na površje Merkurja, da jih no-dobeno zemeljsko živo bitje ne bi moglo prenesti.
Nasprotno pa je zvezda večernica, ki jo mi vidimo tako čisto, kakor da bi bil na nebesni svod pritrjen zjutraj in zvečer prelep kristal, popolnoma nasprotnega značaja. Marsikdo si to zvezdo predstavlja lepšo, kakor pa je v resnici. V resniei je to pravo gnezdo raznih plazilcev in drugih neverjetnih pošasti. Pod gosto in dušečo meglo se nam Venera predstavlja kot kraj. ki je pokrit z gostim močvirjem, kjer gnijejo izumrle rastline ter širijo okrog sebe neznosen smrad.
Iz tega rodovitnega blata bujno poganjajo razne rastline velikanke in obširni ter bujni gozdovi, v katerih zavetju se skrivajo strahotne in velikanske živali, podobne ostudnim žabam. Vse to kar raste, vse to kar hodi, diha, jé, ima tukaj velikanski obseg. Žuželke sd prave pošasti. Stonoge so široke en meler in dolge več metrov. Ogromni in kosmati pajki imajo žrela kakor volkovi, napolnjena s strupom.
(Dalje drugič.)
Smola barona Dorivala
»Poslovim, da ste si s tem prihranili ček. Veseli me, posebno zato, ker sam nisem dal povoda, da bi ravnatelj Zobec še od mene zaslužil kako paro. Pa da se povrneva k Aelam-kovi zadevi. Kaj pravite k temule predlogu? Pred policijo prevzamem Adainkovo zgodbo nnse. Ce bi me prijeli, bi se seveda branil. Moje načelo je, da priznam nekaj samo tedaj, k.nlar sem v striilin, da bi se osmešil, če bi tajil, ko dokazi jasno govore zoper mene. i\e bom poskusil, da bi obrnil sum na vas. Nasprotno, varoval vas bom. In brez godrnaiija hom vzel nase kožen, če bi me obsodili, kar je več ko verjetno. Vam je prav? In koliko bi dali za prijeten občutek, da greste odslej spet mirno spat?«
»Povejte, kaj zahtevate?« odgovori Samostrel.
»To bo kaj hitro. Ko sle vzeli listnico, vam je bilo na tem, da dobite v roke neko listino. Listino imejte. Drugo, kar je v listnici, spravim jaz. Veljam za tata in zato naj dobim plen. Ali ni to povsem pravično?«	.
Dorival je premišljeval. Šepec je zahtevat manj, kakor je mislil. Vendar ne more izročiti možu denarja in menici Doslej mu je zmeraj ličnln mi«el v glavi, da inora vsak trenutek vrniti Adamku, kar je njegovega.
Emil Šepec mu je videl v dušo.
»Poglejte, gospod Samostrel,« reče mirno in prijazno, skoraj kakor da ima učeučka pred seboj. »Cisto po nepotrebnem se mučite. Biti hočete k ar moč pravičen. Ne gre vam v glavo, du bi dali denar in menice komu drugemu kakor pravemu lastniku. Mislim, da vam morem biti nekoliko v pomoč, da najdete pravo pot iz dvomov. Pobaviva se najprej nekoliko z Adamkovo osebo. Možakar je tenkovesten oderuh ki je vsekakor zaslužil, da ste ga otipljivo poučili. Ce bi mi ne bila ta okoliščina že znana, bi ga moral spoznati po zadolznicah in menicah, ki jih je nosil s seboj v listnici, dokler niso na vso srečo prišle vam v roke. Usoda je hotela, da so ušli iz skopubovih rok ubogi ljudje, ki so bili prisiljeni, da podpišejo menice in zadolžnice. Ali jih hočete znova pahniti na milost in nemilost gospodu Adamku? Ne teta nočete prav tako malo kot jaz. Ce zahtevam te zadolžnice in menice, jih zahtevam zato da jih nničim. Narediva Adamkovim Žrtvam srečen dan. Ne mislite samo aase in na tako imenovano čisto vest ampak misli e tudi na srečo vaših bližnjih. Mislim, da bos e v fem dein mojih zahtev z menoj potegnili. Kaj pravite k temn, gospod Samostrel? Uničiva papirje? Becite ,da'?«
»Prav imate,« prikima Dorival.
»Kar precej pojdive. na delo! Bodite tako dobri in prinesite Adarakovo listnico.«
Dorival se je jezil, da mu Einil šepec kar ukazuje. Udal se je pa le. Iz stranske sobe je prinesel listnico. Pri t ? j priliki si ni mogel kaj, da ne bi vprašal svojega gosta:
»Zakaj pa listnice niste kar obdržali, ko ste prejle odprli mojo pisalno mizo in po njej brskali, če vam je teliko za njo in njeno vsebino?«
Emil Šepec se nasmehne.
»Saj sem vedel, da se bova zedinila Tudi né kradem ljudem, ki so do mene tako prijazni in vljudni kakor vi, gospod Samostrel. Spominjam se najinega srečanja na stopnicah v zavodu «Prometej». In še nekaj: Mučno bi m; bilo, če bi našli listnico pri meni, v slučaju, da bi bili naredili neumnost in poskrili za moj obisk kjer koli že kake kriminalne nradnike. Človek v moji koži m« ra biti previden in na vse pripravljen, posebno ker so ljudje tako nerodni. Saj sprevidite. ali ne, gospod Samostrel?«
»Sprevidim. Bom pa še danes vrata v moje stanovanje, ki vodijo na dvorišče, tnko zavaroval, da jih ne bo mogel ne hišnik ne kdo drugi nepovabljen odpreti.«
»Da to storite, vau samo svetujem,« mu pritrdi Emil Šepec. »Prosim, dajti mi tisto kožo.«
Dorival da gostn Adamkove menice in zadolžnice. Prav takrat potrka nekdo na vrata. Šepec porine papirje pod namizni prt. Dorival hiti k vratom.
»Caldino, si ti?«
»Sem, milostljivi gospod«
»Kaj. češ?«	^
Hanedrüen. linirl« jc dne 1« »»Tum« UH»-DU iena m dubru muli Ivana Pleèuik, ««'Un V»-aiwiiaike in mizurja. i'uH-.aia Jt šriev juaM-rui-■:va. Zapušča uinluSèenega jutiaa in jatR «»ria», maè.v» v nairu. ùtili jučini uh«- Huza.« Kran; Z zidanjem velike «udobne niit-tairut w aaàen mestu nadaljujejo. Kakor pišej«. nuništa list., ito liuvc stiivlia od I irle it »u jesen.
Proaid. l'ratukli murni jt pr aut izbruhnil ■velik jHižar. T plamenu so bila štiri poB|mdar«ks poslopja. I»uniač. vojaški pittiudki je gasilceni pr* ii vaia, u» «t itočnr ni razširi., ker hi biì «iwt )>k-üotb. a «t- iiii je bito ìiuùtilili ni preimj jmumìuoi»-^raniii.
Trška pura pri Jinvom meHtu. tbiikb leto stilli ftiui. šnnirui atier» vuiiaai množica i.iud. i>i jt tu ù BinriHiavua iaožja )«•'- Omenja ju žt i a;va-sor. o Kiuer. prijiovadujt. (it it iitiiit iona a lovca, katera jt bito hruma, tukaj ozdravela. Ia«> jMiidimo tu± itiiob. at s v tat časih izprotume
minisi. zu» n. evuj rod. 3'oiep tepe .i» ?«■ »"»to sani iBjm iziti ihb točka. luto roniurj. a vsuii kraji1' imteiiMKb. prav vljudno vuiiijeiL :
Planinska pura. nekdaj siDveča. e neha. 1» p«zuui.ie»t iuk.ii pol vrni, na velike opruviiu. in v nedeljo. K Heiiieniii-ii Ihihircni «pravili ìtusti nt 8 in li ùuiiuniiit i'riiika u f>v. fijHwetì. Za Ljubljančane gvezt z vlatnn du J'umiiie pn liukefca. amo Se uro pet la hribček. Dmiud jt evniMjtitm. hi. vrht. postrežba t piiaùo, sadjem m prigrizki. Vabljen.. (a počastil* mar..» a uživale iej razpleti jw pianoti J'.-vat do üaiiiMa.
lim-if und Lusatoem. Sedeva» sine spremili t večnemu počitku Mar: m T usar. ci jf »ito doipo wtriù is; usiuiiHina nt iuaajba jmš:. inni ji hiie rajne priljubljena. .ie pokazal e .en pogreb. no jt l:.!iw sianemi rremunt prà» at poereb se«, vi-ii«o ijud.. Ki pučve v mm: — tla. toreik pa jt zazvonil« on«nia. k: je toiic:n> v naš ia- rvnnü >cuch; ie zadnjo poimtniro Fnr it ditipnietni cerKOvnii: na* tu-at oarivt .lam« Rop«všek l.t il jt ni zato vBstet ' s"t>: s uiti. St mi t» vue- '. vedn hup naibo;Ä piaönü. : — Ka intmanu »Bt-knvsM jirni-ažiiii-t »t je sbrnio p-fict ljudi. — HV'in?i' smo večinoma ž*. iumeL. J'r«ct- r.-ni .ie ' ■vzvu zima — Si vedno .i« ùat zi narocitpv Sio-wencfv^a» kolada-ja. Puhni ■!
Diiier.jsk« 1 njiiipt. Cm: Ti«T"Q!-;.i«t sit st po- ' ročiit cdi. KeSika Dremeijrvt. uči«t:ji:a, it c .k-31 Guih>t. inviiatel; zurevilišča Mnuco s-ei» : — Tri iet ire it pa-fc miame knpaliwen;. J'od ko«:aii: m i'orirv'mnf- novt fciopi. p-osior san .it razuei.ieE v i:ir: a«if-- t)vt s:t ntsriant f trevo.
{jlwmmm}
litìtib pwi« J«- vv Ut. »	J* "j/ ..ll„.
ter jje «» WW-» f c J» I ' Z Z
k »t, m mudil )'"■ i'« - c ,,„'	ir-
zUi-i-vaiwV niuiiicii.ii«*- Pud im«.' nit -riietn tifiS-ik.	n lniu. aer «* j«- niotor J'- a«
tat usuivi!. Stars., pas:»» n» ni'»«;11"'
Kibniea. CHmuim it rajui n, p P v. u » Trriiiiiom Lih ' ^-rtek. ti. r r»«^'.'^ K'ižu - :nit> ««d»"® .it kuu c- - t P" . ."«* man v naS župn ik	lare-1, t- mu* J
ima i ■•">"■>	n»P'"r»r r 1 ' .
je ,.utf. IClrtiiepi B-1'.iarj« »BTwrj» a m eil puSboäin-Kl - lr-«am> nmt.pi .n.a: h » udüiiSiit verafcib tùfveBnutói v Voimi vaa t ta« BT liottt.
Smrt ri®mega cwii
prav ai zaSiitfeu t»ja mestna fi t<pi>-Bit st 1 Iiuiirua.iat ji-i L.Iii Ii iiiiu piil.ujiat mtàa. t !'■ ''reùtm ai s- nt niwt'lii'. Bj.timui tati" Domu iuìi Tt> tt .luti« i'wk pi" »«Btniii. l'opumii «
SS ì"-. in'i"iids ima l'i-nm mi tla»« i» št ìaait taki! iiBiràuiint, à: so isar. ni -uìier zt ime »! ìet .ìunes t«i it »L un lia-tiimit fu tuli: mar. i'* ii-uiar iE izpoÌDii'vamr t-ca.
k čomer pt jf ne^uti in rsjiodlu-ia. ;is" tabo v rrsiHitìa-Hken) kakor r Riiioìmo juiuštiftn jM>ri"UU.
to en Jt nar»diiri tudi ztinri m»ct it lirščan-skiir tinSeii® rwmtps mnža Bi. it dvakrat tn»
ir nòe 2Trtf?rib nt-ot T p-vir zaknna B rez: iti Hiziabovc io Znč' ti-1 ma jt Ime óa. deve', nt-iife ir v tìrupeir zuaimn z Ivan* libine t ij Siftiatif ' aai j» Snwtoi ist ntrnk Ts«t nctqi Jt damt Sirifa hf enew: di fel»' 'Hin5 il prvepa ir B"d"m iz ti-np»tr» zak-nnai iE Siir.i» ian it vai oc d-ui'fpB za Unna i. Tso tt Bwilno ö-i^:iiu » mos
r
«4
vzjvjii » krimaiutt.«» duha zun u u i.utain iliMtiuatMvun. li i,in auu 1 • to«. P* »ud. li» trulli u stv^tT®
at. •.« jn fc» Jrtiiiwio» uni-!, i t ai luii'.iiit u|!<*-uuuì aunmvit. ,\t u ' {"«ini v.tìut-jiie®» vu'-'d"» 11 tjf'tui u kvew ^ izr»;i jfieiw udjmwf uimi. un j.ur ouniu'it ci'uxiu» j» mhušiui i i	t
vbii u»i:iu» I» iaimijt. ut- Jt st. Bt pi B>i--ni jai. ut za.ot.j-u ; .VT*'
1..I Ili ùifViin. 0-u|t E-l—pili". ;,• , jV4*^ Ji.i.ot ni"d lijini Jt »«Ol., imwi ijtr^0"4 j.iM.upai at V"1' ptrt«fc, zi	i. i .
caieMI k Baftl taut»' Vstomii niužs o^tV -xa e muc nani, ittt-viui ti-ui a ai .t
Z^unija brrms* pr\ K^tw n^-juv.-irii.i vejaiet aia» aictii-.-vi j jt » i.uieutm j«; iuì» » f.iivt m-'-,t j^tùa?!
j.iH vari-a.i	jJ
iaut ìits.-B-jit imiiT. ti: • -i.u i iiiuni.jeni' nupia. i-.a »k,; buiiìii, JUi:.iini»K. vu^iu^ a.
IJÄ4B
t>nä»eJB i« zj.rad. oiiiam aut uuiinua m
«in.
ti;-.i«pai taiWM j t j. .it nudi pni --Püning puicn. pi je uurudu üb m> jwmiij : v-.-a.Ji n. i vii.muii.iun uuik-.ji. \ :.;. Ti-T1 «i. «> -mtv Aa:-j» 1 li-uova . :->-j>a
■Bhw Ii::« Bt tt lit »an. Kniata. • -}'r. »«nt tt luidit («ut	a.
lat rut.1- a H üiumiia
Z iiiataant.«- «unt. Lonci» hl ». tiašk wann pmum piudaa> i iuk- at iiariu taaor sn«. !?<■ ouami. uiciäu'btve tt
w>in
11 iitìiti Käfj
»■.i li j ira «i .ii iiiitiic žt jirt mmtn. u, i.or ii :- t> »i paintenia a—tmat z I«, pi zsiiiiui ui ' iBŽutsn i-.
- • M ja, & ■i ::--j;
'■■■•— b» asa kna.it iz^U nertl b *a;i.i DnauTti —t i "it v.ts^
m r - ; -1-::. '-1 it...» »•• a a. Iu ju ah
i"HE' ji lit IHlCIl uvunill: » Il Citi! •	u
htm u:<:ll"i:u.ll. M. M III	l.-.i	i* un
B® kuji. p"aniUKt -pm» ni pasu. pt lutii žt vw inir—-lini. tu. imai i im ui zasmt z ö-o!n.:n p-aniiizun. i nwia :«i ros» neemo nadzorsrw lartdiai vsi jmsuii. u. i va luiL
S«iv» nar-iM. lil «numi h a Ki:"ai>v!:e	«n»vin bii
a-iàm. v"tiàtiuÈiE »t a iauBiii
ni»ščaiii bi. jih lutmslili f »niii.m :i r.niiia j
dih. lzB»-..iiiirj aa, »it	izwdnt pih>iu luiineci i"ni* a t. laaä fanamji stih vt-ü-.. — iirniwü
izjait a ni:za-H(,a u.	tnijaSat bl-du sì pum li-ev iejH- usi»a
JU» Bili» t«£* f
ii" -->' ip i TÌaka
•' *-i:..i.U ötianii a liuliljut. ili
»Ciosjaod. k: pt miios:.j;vi gsispotì priča- t l:tjf.ia, št n) prüei.«
>i.ožit-! Sptr b: spa'i Idii jt irnsmid žt firišt- žeiim. de me niuse nt ntou. ilazumel?« j
»Razumel miHHi'j:vi pospoč.«
Dorival st vrat k postu
»Moj slapa. Nič drupepa. Kiitie naje ur bc motil.«
àeriec -vznme spe: papirje hi jih «pieritje.
»Tu sie d vb mimia le^taika Nejbrž hi morum sleči icjic suka m, če b: :;mt Anamnk pofcar_a menire. Olira» imo Lraliri vejsk: dva poročnikti« Olit naeaici raztrpa na drobne kosce.
>f aiirikanv posestnik, -vdova pe mujorja. polkovnik v pokoju, poslaniški Evetuik ia dva trpovca! Z n-rnr pmezo ras je rešil iz pro- | bežljivih krempljev pnsjaod Dorival Snnms-.-el. 1 Biaposlevljal; bi pa, fce hi pa poznali £er se ; pt časopis: mene razplasiii za dobrotnika, tedaj parie pač hloposlov ne mojo piavo. No, tiobra voščila uiepnem rabiti.«
Sejaec TEZtrga vse zadolžnice in menice.
»Tako, prvi de! mojih zabiev bi bil rešen. Zda,! p-irie drupi del. Gre za denar. Tudi znaj ii nt bito umestno imeti pnmisieka. Ljudje, k: porabijo denar zato. de bližnjepa odirajo, ki c svniim denarjem drupim škodujejo, zaslužijo, ida se jim odvzame, kajti denar je njihovo orožj«. ki z njim drupe napadajo. Kakor raz-lojniku izbijemo pištolo iz rok, hi morali indi oderuhom iztrgat1 njihovo orožje. Taka je zapoved čiovečanstva. Takega dejanja se dostojnemu človeku ni treba sramovati. Ce vrne» Adamkn denar in Adamek s tem denar mm naprej odira, kar je ve? ko verjetno, ledaj »te tako rekof tudi vi »okrivi Tako jaz razu-
■nitm zadrvn. Tudi ptisit:ve n: dtje prcTioc tir cipiiarja. Viene imajo za trni epa. ks je Atiamkt orinerei iisiaiMi. <ü:t mt p-mit ja. me imm tar-iiovbE prav zaradi t era, ker sem nenur -rzsL Noi-fit, di bi im rj otipraviE t kakrm ttt-narjem. Nt. p-nv ie denar iicii-cni ie tolika, kolikor re je bilo v listnici ii niti pare v-.č. Imam neknk irrrvm plašč-ek. ki si pe opmen. Vsnk Fipvek jt dtilžat. de si ohrani n-ke mrro sjHwiovanjB do seiie. Sbj. pum»! ite. pommd Samostrel, jaz nikakor ne misiim. dc «m 8l„h čiovek, nsjsi mt prepanja cel pnlk p»!ic:>kik uradov. Nikdar nisem vrel človeku ne'-esà. tf-SRT bi nt mtipc! popresuti. imun pi poief mr» nekaj majčkenega, zasebnega prinoska l un še Iii v oč padlo, ria si nikdar nt nadrv'iriE m» na. k: bi mi pri nojm. ptidnJmns^ zuk, ztic koris-.iio? Je in imp fiamostrel«
»Saj res.« Teče Dorival zartmeno. »rriz»-nasa:. ste mojemu Tiiriiiinskemt uiienr «
»Nt morem pB iepE trdih c vfis « sr remont Diirivalifv p,Hn ,Nikdar st ni^-m za pnsjiotiB Samostrela. Tam je hiio pa kar prav. oa »o vas imeli za EmiU Sej,ca«
»Kaj naj hi fai] počel'« vpraša Dor;m! v zadregi.
»Povedal sem vam že, de vam va.šep» m>-™t.,b prav nič nt uči«. Tudi „e maram, dl hi me zb dejanj», izntòali, i",dne. »„j kein zaselm: poi.osek, Tzamem le	.
grm TV,k:rit"	«i jnmem v mr^
Smer pE hom denar prav ktaris-.nn pnraliil l
Uorivnl ni n!r vr: om^,^ jg
»C-udei Eiovfi nt< p-tvi »Torej b» por učiti pitspodične Lenièrvn'«
»Da. poročil jt mim « onppvci-' ?rji!t i
ftirtv un,a- » sakl jiirr ini—ti., r:-?. isif
prr. THwtrliia, trn pritit awipi oeki» v hu Mvc-.iši«, oa «e odpočije Da jt m»n!i W tivt irti d. tliliuin gitspr Vactrve. je M I mučen is-va, ti ji ae živce močne rinila P» ] s*ti« i* fijir: svei-A. zilriaa a rvetoéa su I si lMim žr L 't cs:aiif«-i n. -»f žn jaje boril rat vpi Badiiyrviali I v-it. Jni ruKij»1 vam. «
DonraJ mt jmde riAin.
>lr vse^ra srn zelai b-eT-r 1 tn ii dičn: l.er.iif-vi. En^pak 7w1p-t.1t srn » ^ j čiste tì-r.ra:* mài'.i. 7.ot; s-n. ^esel k **
! vuf pohi.že spozna' It št neki.,, že vut K» j pamapati teritj razptiiupr."ie J n t nr; '
»šij. takie raspi«"«- jt znicra; «4».'** ona« Gospod ?ie»er jt nrlarl MrtfMjM P
«tuie», kjer jt bi! Jkdnmkr-v dcbet.

ieri st jt meni podim p-i* ritt ?ltJf ' Mu.: : u tik; nien! naie tali lui ki. ;•• ' ' pospnč SamoKire'.«
Dorival Bf zasmeje. »Ni», «d Maj mt j« pnjaiair*« »IJ» »Da Kit na n-erra. «em verie že- " iii. »f pcdiček. <wehm. «em p» to «P"®" k t «rm hi: kotjenik pri vii.it.iii.
»->» s ii:-.:!. v mr-jem polki'	^
»V., po^prič Samostrel, pr t-rrr» ^ ( N» kraljev rojutju an sem «r poroča.'ka. Takran j» paJlt> r oč. w;®^, rišem io sion.lku. k ala. zeìr ni st® J*1 y pnwaìi. 'tn Sanimarmin p- r.m e® .f j ^jd »em bil uredi, tako, da «em to v«*»1
Nadaljevanj» P"
■iliadt^
DflJ MI 5U0JE
Kako podarim svojega otroka
le takoj v prvih letih postani otrokova sužnja, saka njegova te tako nespametna želja naj ti bo " aa. On mora biti kralj v tvoji hiši. Vsi mu mo-*o posvečati pozornost in nihče mu ne sme po-očiti najmanjše neprijetnosti. Ko postane nekoliko večji, moraš biti ponosna njegovo lepoto in njegovo bistroumnost. Postati a okras tvojega doma. Vsi ga morajo z občudo-jem poslušati, tudi če je govorjenje žalji-. Povej mu pogostokrat, da je lep, lepši od dru-, da je razumen in izredno nadarjen. Ničesar mu ne smeš odreči. Njegova volja naj vsem povelje. Čemu bi ga žalostila? Saj bo imel dovolj časa za preizkušnje in težave. Prav zato orai sedaj, ko je še majhen odstraniti vsako naj-nišo senco bridkosti od njega. Nikoli ga ne smeš karati ali strahovati s kaz-"o. Tudi ni prav, če mu pripoveduješ o peklu. *"ar mu ne govori o grdobijah greha, saj so nje-e napakice tako ljubke; saj ko se laže, dokaže tem le svojo bistroumnost.
In ko začne hoditi v šolo, ne pusti, da bi se -več mučil z učenjem. Naj se uči, kadar koli sam "e. Če ga učitelj neprestano ne hvali, je pač k, da je neotesanec. Zato pa skušaj ti to nado-estiti s pohvalami, milovanjem in z vsemogočimi ovi.
Nobenega dvoma ni, da boš prav kmalu zato ato poplačana.
Nogavice so bolj trpežne
Da ti bodo nogavice dalj časa trajale, jih ko ; še nove, pusti čez noč v čisti, mrzli vodi. Zjutraj h narahlo oimi in posuši v senci. Ko so suhe jih a petah in prstih podrgni z voskom ali parafinom ekateri priporočajo, da je treba nogavice pogosto ati, celo vsak dan. Toda s prepogostim pranjem nogavice kmalu strgajo in tudi barvo izgube, ogo bolje je, če si umivaš noge vsak dan, po-~bno poleti, ker pot nogavicam najbolj škoduje, ogoeto umivanje nog je tudi zdravju koristno.
Io-pensili pregovori o ženi
2ena drži v hiši tri vogale in še četrtega možu maga.
Žena pusta, mož pijanec.	<.
Človek brez iene, kakor soba brez stene. ' Žena gospodar, volk mesar, enaka sreča hiši. Ako mož ženo zmerja, jo otroci tolčejo. . Žena, ki nima rada mačke, tudi za moža ne ra.	_
Če je pridna žena, je stava dobljena. Denar in ženč — vladarji zemljé. Ce je mati spaka, rada je hči tudi taka. Dve ženski v kuhinji je huje kot sodnji dan. Gospodinja ne sme biti dekli rogata mati. Če se mož in žena prepirata, je kačje gnezdo v ii.
Hiša ne stoji na zemlji, ampak na ženi.
Kdor vzame ženo zaradi blaga, se nameri na fruiteci štirimi očmi
Š. C, S. Skušajte potom Rdečega križa v !ubljand «topiti v pismene stike s fantom, rda 6e ni opustil svoje namere, da vas po-i, ampak le zaradi nastalih razmer ne more vas. Ce vas je pa brez razloga zapustil, ima-po naših .postavah pravico zahtevati od nje-odškodnino za vso škodo, ki vam je nastala radi neizpolnjene obljube zakona. V vsakem rimeru pa je dolžan skrbeti za preživljanje roka. Seveda bo v sedanjih razmerah s sodni-težko kaj opraviti. V tem primeru ne kaze ugega, kakor počakati na ureditev razmer. Ce e morete otroka preživljati, se obrnite na kakšno " brodelno društvo ali pa na občino s prošnjo za "moč.
B. P. Zelo priporočljivo bi bilo, če vam je te mogoče, da se strokovno izobrazite. Višja gospodinjska šola bi bila zelo primerna. Na željo vam vodstvo Krekove gospodinjske šole pošlje prospekt. Lahko pa bi se tudi vpisali na srednjo tehnično, oziroma obrtno šolo. Dobro izučena obrt-nica (šivilja, pletilja, modistka itd.), si more mnogo lažje in prej ustvarili življenjski obstoj, kakor pa uradnica. Naslov Krekove gospodinjske šole je: Dr. Krekova gospodinjska šola — Zg. šiška — Vodnikova 13 — Ljubljana. Za kamor koli se odločite, morate pohiteti, ker je začetek šol it blizu, da ne boste prepozni.
A. L. Imam sicer rada fanta, toda nimam pravega veselja, da bi se poročila. Ne morem se odločili, kaj naj storim. — Ce ima vaš izvoljenec takšne lastnosti, ki vam zagotavljajo, da boste z njim srečni in če so tudi življenjske okoliščine ugodne, je prav, da se odločite za poroko. Saj sreča pride mnogokrat šele v zakonu. Gotovo ni prav, da bi se izogibali zakona iz strahu pred žrtvami, ki jih zakonsko in družinsko življenje prinašata s seboj.
Pletena enobarvna jopica
Za izdelavo obleke je treba 90—95 dkg volne. Najprej si pripravi kroj. Izdela se najprej zgornji obleke. Za rob v pasu nasnuj 120 pentelj za sprednji del in prav toliko za zadnji. Prvih 8 vrst pleti izmenoma 4 desne in dve levi. V deveti vrsti snemi leve pentlje za pomožno iglo, pleti najprej
naslednji dve desni pred pomožno iglo, nato obe levi ki jih zopet pleteš levo, naslednji dve desni pleteš desno in nato ponoviš istotako kakor od začetka. Od 10-17 vrste pleteš zopet 4 desne in 2 levi. Nato ponoviš kakor v deveti vrsti. Glede oblike se ravnaj po kroju. Za odprtino pri vratu razdeli delo na dva dela in izgotovi vsakega po-
8Cb6Ì
Za rokave nasnuj 70 pentelj za spodnji rob, potem pa delaj isti vzorec, kakor obleko. Glede oblike pa se prav tako ravnaj po kroju.
Krilo sestoji tudi iz dveh delov. Začni delati na spodnjem robu. Nasnovati je treba 180 pentelj. Ko so vsi deli končani, jih sešiješ skupaj z leve strani. Spodnji rob obleke, rob rokavov in okoli vratu moraš obkvačkati. Pas je kvačkan, ovratnik pa iz svetlega blaga.
Jolanka
SRCE
Gerely.
Uvod
Slovenskim čitaleljem so že znana dela ogrske pisateljice Jolanke Gerely, v katerih razpravlja o vprašanjih, ki zanimajo dekleta in žene. V svoji četrti knjigi: »Daj mi svoje srček, ki jo začenjamo danes pnobčevati, pisateljica hoče pokazati dekletu na prikupljiv način, poln zanimivih doživljajev, iz kalerih diha mladost, da je vsako dekle ustvarjeno zato, da nekomu daruje svoje srce: možu in otrokom ali pa nebeškemu Ženinu.
V povesti mojstrsko rešuje dekletu vedno težlia vprašanja: Kam me kliče življenje? Kateremu možu naj zaupam svoje srce? Kakšen naj bo njegov značaj? Kako naj se obnašam do njega? itd. Pisateljica previdno vodi dekle do najbolj vzvišene naloge žene: do ustanovitve lastnega doma. S posebnim spoštovanjem, ki ga danes na najdemo v tovrstnih knjigah, pojasnjuje najfinejša ženska vprašanja, brez učenjaškega in utrudljivega razpravljanja.
Pisateljica pravi: »Prej ali slej žrtvuje dekle svoje življenje Bogu, družini ali bližnjemu. V bistvu so vse tri poti ena sama, ker morajo končno vse vodili k Bogu. V tem stavku je ves globoki1 smisel knjige: pripeljali hoče dekle po različnih življenjskih potih k najvišjemu cilju — k Bogu.
I. Klicaj
>Oni, ki je človeka v početku ustvaril, ga je ustvaril kot moža in ženo.<
Slefka je zopet prejela razglednico, na kateri je bil razca naslova le velik klicaj.
Ko se je po maturi poslavljala od svojih to-varišic, ji je l3ora zašepetala na uho: »Ne pozabi na klicaj!« Junaško sta se zasmejali, a v očeh so se jima zalesketale solze. Kako tudi ne? V samostanu sta prebili štiri leta; skupaj sta se učili,' prenašali tegobe samostanskega reda in sanjarili o bodočnosti. Bili so to solnčni dnevi dekliškega življenja, ko se razcvetajo rože.
Štefka in Dora sla bili različni naravi. Štefki n značaj je bil kakor globoko uglašena violina,; Dorili pa kakor glasuodoneče cimbale.
Ker se različni značaji radi privlačujejo, sta se Dora in Štefka kinalu po prihodu v samostan zbližali. Obe sta na drugi cenili to, kar jima je manjkalo. Vihrava Dora, ki je hlastala vedno po novih doživljajih, je cenila premišljeno Štefko, ki pa se je ob živahni in veseli Dori tudi prijetno sprostila. Obe pa sta radi sanjarili o bodočnosti in vedno obstajali pred enim vprašanjem, pred skrivnostjo ljubeziii. Njuna domišljija o ljubezni je segala le do poroke. Nič nista razmišljali o težkem življenju poročene žene. Čakali sla le moža, ki se bo nekoč ves ožarjen pojavil iz temna bodočnosti in odprtih rok zaklical svoji izvoljenki: »Daj mi svoje srce!« To bo seveda tisti izvoljenec, o katerem sta že dolgo sanjarili. Saj se morajo dekliška sanje vedno lepo končati. Dogovorili sta se tudi, da 6i bosla vselej, kadar se bo katera zaljubila, poslali razglednico s klicajem.
Štefka je začudeno gledala v klicaj, ki je sameval na razglednici, kajti to je bil v kratkem pol letu, odkar sta se poslovili, že tretji... Kar trije klicaji Štefke niso potrdili, da je Dora našla moža svojih sanj, da bi bila njena ljubezen globlja in vztrajnejša, nov klicaj ji je le pričal, da se je Dora že tretjič zaljubila, seveda vselej v drugega. Štefka se je zamislila: »Ljubezen sem si pač drugače zamišljala. Čustvo, kf lako hitro vzplamti in zopet ugasne ter se neprestano izpre-minja, zame ni ljubezen. Prava ljubezen mi je bila sveti plamen, ki gori do groba. Njegovi plameni se sčasoma znižajo, a ostati mora ogenj, ki vse življenje ožarja s toploto in ljubeznijo do smrti I«
Ob teh mislih je Štefko postalo sram, ker doslej še nihče ni vzbudil v njej tega čustva. Trenutno jo je obšla skrb, da bo ostala stara devica. Pa si je mislila: »Tudi, če se ne poročim, si poiščem kakšno drugo nalogo v življenju.« Dvignila je glavo, vzela dopisnico in zapisala: »Ali je to še prvi, ali že tretji?«. Namesto podpisa je pripisala še velik vprašaj.	Da|je p"h-
4 '
Prva slovenska akademija
Iz vrst našega naroda je ob začetku novega veka vstalo veliko učenih in slavnih mol Mnogi izmed njih so se porazgubili v širnem svetu, za mnoge še danes ljudje ne vedo, da so bili po svoji narodnosti Slovenci, ker so po takratnem običaju pisali svoja dela v nemškem ali pa v latinskem jeziku. Imena nekaterih so se nani pa ohranila.
Izmed poslednjih so zlasti znali Slani prve slovenske akademije. Akademija pomeni društvo, čigar člani so vse svoje delovanje posvetili napredku umetnosti in znanosti. V 17. stoletju so se take akademije ustanavljale po vseh večjih mestili, zlasti po Italiji. Slovenski dijaki so v tistih časih opuščali nemške protestantske univerze ter se bolj usmerjali v katoliško Italijo. V Italiji je bila takrat umetnost in znanosi na zelo visoki stopnji. Nič čudnega, če so se stremljenj po znanstvenem in umetniškem napredku navzeli tudi naši dijaki ter jih prenesli na domača tla. Iz vrst naših izobražencev so takrat izšli nekateri zelo priznani učenjaki. Tako sluvila Gregoi" in Sigmund Dolničar, ki sla bila člana rimske akademije. Člana bolonjske akademije sta bila Dolničai in Schön-lebeii" Gregor Dolničar je bil tudi član akademij v Forliju. Benetkah in Folignu. Zdravnik Marko Ger-bec je bil član akademije v Niirnbergu.
Kmalu pa so domači slovenski učenjaki sprožili misel, naj bi se tudi v Ljubljani ustanovilo tako znanstveno društvo, ki bi pod svojim okriljem zbiralo umetnike in znanstvenike ter predstavljalo na zunaj znanstvena in umetniška stremljenja. Reg se je kmalu ustanovila neka družba, ki pa je imela le verske namene. Bila je to takozvana »Bratovščina sv. Dizmat. L 1693 pa se je od tega društva odcepila skupina tuoi ter ustanovila posebno družbo, z latinskim imenom »Acadeima operosorumt ali družba delavnih mož, ki je bila za našo umetniško izobrazbo največjega pomena. Članom te akademije je bil glavni cilj vaja in napredek v umetnosti in znanosti. Prva leta je delovala bolj skrilo in svet ni veliko vedel o njej. Leta 1701 pa je nastopila v javnost ter takoj naredila odličen ■vtis. Za znamenje je akade.uija imela čebelo. Udje družbe naj bi po zgledu čebele zbirali iz cvetov raznih pisateljev snovi in jo pretvarjali v celoto. .Vsak član je dobil tudi svoje posebno znamenje, ki ee je nanašalo na čebelo tei dobil tudi primerno akademsko ime. Prvi predsednik akademije je bil ljubljanski stolni prošl dr. Janez Prešern. V za-Jetku je šlelo društvo 23 članov, med njimi šest duhovnikov, štiri zdravnike in trinajst pravnikov. Prvo, za kar so poskrbeli akademiki v Ljubljani, je bila javna knjižnica, ki je dobila svoj prostor v novem duhovsktm semenišču. Znanstvenih knjig društvo samo ni izdajalo, pač pa je izpodbujalo svoje člane, da so marljivo obdelovali vsak svojo stroko. Bogoslovje sta obdelala prošt dr. Prešern in stolni dekan dr. Janez Anton Dolničar. Prešeren in Schilling sta bila dobra poznavatelja cerkvenega prava. Med zdravniki je slovstveno deloval zlasti dr. Marko Gerbec, ki je izdal okoli dvajset zdravniških razprav. Marko Gerbec se je rodil leta 1658
iv	St. Vidu pri Stični. Ko je dovršil Ljubljansko jezuitsko šolo, je odšel na dunajsko univerzo. Stiri dni pred prihodom Turkov pred Dunaj je odšel v Italijo ter se po nekaj letih vrnil v Ljubljano kot doktor modroslovja in zdravilstva. Gerbec je živel
v	dobi, ko je bilo ljudstvo še silno praznoverno, ko niso samo kmetje, temveč včasih tudi zdrav-njlii razlagali postanek bolezni po vplivu hudobnih duhov ali čarovnic ter uporabljali temu nazi-ranju primerna zdravila. Gerbec pa !e bil strokovno izobražen zdravnik ter pristaš izkustvenega zdravilstva. Bolezni je natančno opazoval in skušal dognati njene vzroke, razvoj in učinke. Sele na tej podlagi je razmišljal, kako jo preprečiti, zatreti ali vsaj zmanjšati. Objavil je dolgo vrsto zdravniških spisov m seznanil širok svet z našimi kraji. Rogaška Slatina in Dolenjske Toplice so zaslovele po njegovih spisih.
Gregor Dolničar se je rodil 1. 1655. Studirai je na ljubljanski jezuitski gimnaziji, nato pa v Italiji, odkoder se je vrnil kot doktor obojega prava 3 ®
in kmalu zaslovel med prvimi in najbolj delavnimi člani akademije. Spisal je blizu dvajset knjig, ki so vse nanašale na domačo zgodovino. Oziral se je na vse dobe domače zemlje. Najbolj je slavil v svojih spisih Ljubljano in popisal v njej vse, kar se mu je zdelo le količkaj važno. Skrbno je zbiral in beležil stare rimske napise. Stare rimske kamne je skušal ohraniti ter jih dal zato vzidali v kako javno poslopje. Opisal je natančno zidanje stolnice in semenišča in sestavljal kroniko od i. 1060 do 1. 1718. Seslavil je tudi zbirko življenjepisov znamenitih mož, zlasti pisateljev in umetnikov ter olal marsikatero ime pozabil.
Kot pravnika sta bila zlasti na glasu Janez Erber in dr. Florjančič, ki je ustanovil tudi posebno »Pravniško drušlvoc.
Iz akademije »opeiosovc je izšlo vej znanstvenih in umetniških društev. Zlasti na umetniškem polju je nastalo živahno gibanje. Domačih umetnikov ni bilo sicer veliko, a prišli so slavni italijanski umetniki, ki so vodili in izvršili številne stavbe ter ustvarili lepe umetnine, ki jih še danes moremo občudovati po Ljubljani in tudi drugod po deželi. V tej dobi se je zidala ljubljanska stolnica, ljubljansko semenišče, škofijski dvorec, mestna hiša, nastala je nova križanska cerkev, cerkev na Dobrovi in na Šmarni gori.
Ko so umrli stari člani akademije, je pričelo tudi društvo samo hirati. Z akademijo pa je umrla tudi doba, ki je poznala na znanstvenem polju samo latinščino. Ko se je kakih šestdeset let 'pozneje akademija zbudila k novemu življenju, najdemo med njenimi člani že može, ki so slovenski besedi pridobili na polju književnosti znovii moč in veljavo.
S svojimi znanstvenimi deli si ljubljanski akademiki, izvzemši zgodovinarja Dolničarja, niso pridobili vekovitih zaslug, pač pa je bil njihov vpliv na razvoj slovenske umetnosti silno velik. Za njihove dobe se je začela pri nas poglabljati romanska kultura. V njih je našla velike ljubitelje in zelo delavne pospeševalce. Italija je kot domovina lepe umetnosti navdušila našo dijaško mladino, in to navdušenje je mladina prinesla tudi v domovino. Zato je imelo delovanje ljubljanskih akademikov največji pomen prav na umetniškem polju. Ustanovili so se razni umetniški krožki, ki so gojili slikanje, risanje, kiparstvo, glasbo. Gr. Dolničar je sestavil celo pravila za akademijo treh umetnosti, kateri naj bi predvsem pripadali izvršujoči umetniki, pa najbrž do ustanovitve te akademije ni prišlo.
Delovanje akademikov na umetniškem polju je. za tisto dobo bilo toliko važnejše, ker prejšnja doba luleranstva za umetnost ni imela smisla. Nove cerkve se niso zidale, stare so razpadale. Luterani sami niso zidali novih stavb, ali vsaj zelo malo. Sele škof Hren je obudil pri nas umetnost k novemu življenju. Pri njem so dobile vse vrste umetnikov veliko zaposlenosti. Prav takrat se je razširil iz Italije k nam nov umetniški slog, ki je znan pod imenom baročni slog. Značilnost tega gradbenega načina je bila enotna cerkv. dvorana z majnima kapelicama namesto stranskih ladij, včasih s kupolo nad križiščem. Pozneje so dajali zlasti oltarjem še poseben sijaj z obilnim nakitjem polžast.ih oblik, žarkov, oblakov, angeljcev itd. Prva stavba te vrste je bila pri nas cerkev sv. Jakoba v Ljubljani. Kmalu je zajel novi umetniški slog vso deželo. Skoraj vse naše cerkve so pozidane v tem slogu, le malo je izjem. Pa ne samo na področiu cerkvene umetnosti, tudi drugod se je umetniško delovanje silno povzdignilo in ustvarilo lepa dela na vseh področjih. Tako je katol. obnova v Sloveniji ustvarila veliko umetniško gibanje, čigar sledovi so nam še danes prav dobro vidni.
Tem kulturnim delavcem je kmalu sledila cela vrsta znamenitih mož, ki so začeli dokončno oblikovati oblike slovenske narodne kulture. Led je bil prebit. Slovenci so v tem času že začeli delati kot narodna celota prve korake v krog drugih narodnih skupnosti. Treba je bilo najti ljudi, ki bodo I dvignili prapor slovenske narodno in kulturne samobitnosti 8e više-
Pot Ikon stPleHa
Od Pe ra do Evzebija, ki je zadnji papež pred nastopom krščan. cesarja Konstantina, je vladalo Cerkv, 32 papežev. Od teh jih ,e 30 pretrpelo mu-čeniiko smrt, 27 jih časti Cerkev kot svetnike. Nekateri izmed njih se smatrajo za mučence samo zato, ker so umrli v pregnanstvu. Od drugih je mu-cem&tvo dokazano samo po ustnem izročilu. Za večino izmed njih pa je trdno dokazano, da so prelil! kri za svoje prepričanj«, čeprav ni vedno znano, na kakšen način in kakšne smrti se ie to zgodilo.
Omenimo nekatera imena ter opustimo pri tem Petra, ki smo o njem že govorili. Papež Klemen, kakor izpričuje zelo staro izročilo, je bil obsojen pod cesarjem Trajanom na prisilno delo na polotoku Krimu ob Črnem morju. Umrl je nasilne' smrti. Zvezali so ga na sidro ter ga potopili v morje. Njegove telesne ostanke sta slovesno prenesla v Rim sveta brata in apostola Slovanov Ciril in Metod v devetem stoletju. Papež Kalist je bil ubit 1. 222 med ljudskimi demonstracijami proti kristjanom. Zelo žalosten način smrti je moral prestati Ksist II. med Valerijanovim preganjanjem. Cesar je v dveh odredbah ukazal, da se mora zapleniti vse cerkveno premoženje, usmrtiti pa se morajo vsi škofje in vsi duhovniki, ki nočejo odpasti od vere. Ravno, ko je Ksist maševal, pridrve krvniki in *Ja zakoljejo pri oltarju. Njegova kri se jo pomešala s krvjo Kristusovo.
Telesne ostanke papežev so po navadi položili k počitku ob grobu svetega Petra na vatikanskem pokopališču. Toda v začetku tretjega stoletja je dal zgraditi papež Kalist za cerkvene poglavarje posebno grobnico. Od takrat naprej so bili tu pokopani vsi papeži do nastopa cesarja Konstantina. Se danes je mogoče brati napise na teh častitljivih' pričah junaštva prvih kristjanov, ki so rajši žrtvovali življenje, kakor pa da bi «tajili vero v Kristusa.
Glava svata
Več kakor poltretje stoletje je seme klilo pod zelmjo. Razrastlo se je pa tako na veliko, da ga i u« bi mogla zatreti več nobena sila. Treba mu je bilo pustiti prosto pot, da vzklije tudi navzven ia %t razvije v drevo ter raztegne po celi zemlji svoje veje.
Nad staro prestolico rimskega cesarstva je začela rasti nova prestolica, ki naj bi prevzela vlogo glavnega mesta sveta, toda v drugem, duhovnem smislu besede, ter naj bi razširila svojo duhovua meč mnogo dalje kakor prva.
Cesar Konstantin je postal gospodar Rima leta 312. z zmago nad cesarjem Maksencijem. Vojska ie izbruhnila zaradi političnega nasprotstva. T0j% kmalu je privzela popolnoma drugačen značaj značaj borbe dveh idej, spopad med dvema svetovoma, ined svetem poganstva in svetom krščanstva. iVaksencij je poklical na pomoč ves zbor pogonskih božanstev, Konstantin pa pa je zbral svoiiin vojakom za znamenje krščanski križ. Ob začetku voiske se mu je namreč v sanjah prikaz il krii s sledečim napisom: »V tein zmmeniu boš zmaga! « Zalo je ukazal svoji armadi, naj si pripne ns svoie prapore krščansko znamenje, ki sta ia ses'avljali začetni črki Kristusovega imena. Konstantin je pri-p.soval zmago krščanskemu Bogu. kaker to še danes izpričuje napis na njegovem slavoloku v Rimu. Konstantinova zmaga je bila torej zmaga krščanstva nad poganstvom.
Za Cerkev se je začela nova doba. V Milanu je bil naslednjega leta podpisan med zapadno-rimskim cesarjem Konstantinom in vzhodnorimakim cesarjem Licinijem dogovor, ki je priznal krščanstvu prostor v rimski državi.
Zakoniti obstoj krščanstva je bil prvi korak k popolni zmagi. Konstantin sam je pospeševal razvoj s tem, da je dajal posebne ugodnosti škofom in duhovnikom, s priznanjem nedelje, s postopnim uvajanjem zakonov, ki jih je navdihovalo krščansko pojmovanje nravnosti ter sploh z očitno zaščito katoliške Cerkve. Sel je tako daleč, da se je proglasil za »zunanjega škofa«, to je za škofa, ki skrbi za zunanje verske in cerkvene zadeve.
Toda do popolne zmage je prišlo šele ob koncu IV. stoletja, ko je bilo krščanstvo proglašeno za državno vero. C*sar se je odpovedal naslovu »najvišjega poganskega svečenika«.
£4 naše mlajše
STANKO IN VERICA ODKRIVATA NOV SVET
Ko bo nekaj časa gledali mlade račke, jih je mati poklicala h kosilu. Sedli so na travo poleg gospe Ila-yeve, ki je razgrnila po tleh prt in nanj razstavila razne dobrote ,ki so šle otrokom zelo v slast. »Kako morejo nekateri ljudje vse svoje življenje jesti v temnih in zatohlih sobah, ko bi mogli uživati potep kosila Se svež zrak in zlato sonce,< je dejal Etanko, se zleknil po travi in gledal modro nebo Bad seboj.
Ko so pojedli in je gospa Rayeva pospravila •Stanke v košarico, jim je dejala, naj tiho sedijo ln poslušajo razne glasove. Ubogali so jo in pokorno poslušali. Zaslišali so pelje petelina; najprej se je oglasilo čisto blizu, nato se je oglasil drugi petelini nekje v daljavi. In še drugi so se oglašali. Slišali so lajanje psov, peketanje konjakih kopit po bližnji cesti. V bližini je zapel' Ikrjanček, nešteto ptičkov je žvrgolelo po vejah. Od časa do časa so sc oglašale vrane. Iz mlekarne Je prihajal ropot pločevinastih posod, nekje iz daljave se je slišalo udarjanje kladiva, v ribniku •o gagale gosi, na bližnji njivi je neki kmet pri delu prepeval veselo pesmico. Z oddaljene glavne ceste je prihajalo hupanje avtomobila.
»In jaz sem pravkar premišljeval, kako mirno je v prosti naravi!« je vzkliknil Fraucek.
Gospa Raye a se je zasmejala.
»Da,« je dejala, »mir lepega poletnega dneva |e sestavljen iz tisočerih glasov, toda mi jih ne •lišimo, ker smo nanje že navajeni.«
' »Zdi se mi, da je svet poln zelo vsakdanjih stvari, katerih smo navajeni,« je pripomnil Fran-eek, »ki pa postanejo čudovite, če jih z večjo pozornostjo opazujemo. Vprašujem se, ali smo tudi ini čudoviti in se zdimo sami sebi nezanimivi, le, ' ker smo sami sebe preveč navajeni.«
>Vi ste gotovo največje čudo na svetu,« je odvrnila gospa Rayeva. »Dečki in deklice, ki do-raščajo, bo mnogo bolj čudoviti kakor drevesa, ki rastejo in kakor račke, ki so prvič splavale po vodi.«
»Jaz pa sem slišala glasove, katere ste vsi trije preslišali,« je slovesno izjavila Verica in prekinila Franckov razgovor z gospo Rayevo. »Zelo močan je in prav blizu. Slišala sem ga, še preden sta Stanko in Fraucek začela šteli glasove psov in hupanje avtomobilov.«
»In kakšen glas je to?« sta vprašala oba dečka hkrati.
»Čebele!« je pojasnila Verica.
»Oh, saj res!« je vzkliknil Francek. »Pozabili ■mo na brenčanje čebelic. V cvetju jablane tu nad nami so. In še kako so glasne!«
Otroci so vstali, da bi bolje videli čebele, ki ao letale od cveta do cveta.
»Radoveden sem,« je čez nekaj časa dejal Francek, »če cvetovom to škoduje, da čebele neprestano lezejo v cvetove in iz njih in jim pobirajo ves njihov sok.«
»Ravno nasprotno,« mu jc pojasnila gospa Rayeva. »če bi ue bilo čebelic, bi tudi jabolk ne bilo.«
Stanko je začudeno pogledal mater. Zdelo se mu je, da se mati šali.
»Govori nam o čebelah!« je prosila Verica in se znova zleknila po travi.
»In o jablanah,« je dejal Francek in se vse-del poleg gospe Rayeve, da bi bolje slišal.
»Ali smem splezati na drevo in od tam poslušati tvoje pripovedovanje?« je vprašal Stanko.
»Seveda,« je dejala gospa Rayeva, ki je svojim otrokom vse dovolila, kar so želeli, če le ni bilo kakšnega resnega razloga za to, da bi jim svoje dovoljenje odrekla.
»O čebelah,« je vztrajala Verica. »Jaz sem prva prosila.«
Gospa Rayeva je torej pripovedovala o čebelicah.
»In kaj imajo čebelice opraviti z jabolki?« je vprašal nato Francek.
»Poglejte torej £e-belicc,« je dejala gospa Rayeva, »ali opazite kaj na njih, ko pridejo cvetlice?*
Otroci so upognili veje, pokrite s cvetjem in pozorno opazovali čebelice, ki so pribrenčale iz cvetov, presenečene zat'adi neuadne motnje.
»Iz tega cveta je prišla čebelica, ki je vsa pokrita t rumenim prahom. Najbrže je ta prah od evetlic,« je vzkliknila Verica.
»Da, tako je,« je pojasnila gospa Rayeva. »Ko pa bo čebelica šla v drug cvet, bo ta skrtačil prah z njenega hrbta. Ta prah se bo sprijel na pestiž, ki je del eveta. Prah bo po njem žel do malega zelenega zrnca. Oplodil bo to zrnce, to se pravi, da mu bo dal možnost, da poslane večje in se razvije... Kaj mislite, v kaj neki?«
»V jabolko?« je vprašal Francek.
»Da. Brez tega rumenega prahu, ki se imenuje cvetni prah, bi se zeleno zrnce, ki je na dnu eveta, nikoli ne spremenilo v jabolko in mi moralo umreti. S tem, da čebelice prenašajo cvetni prah s cveta na cvet, nam zagotovijo za jesen veliko
obilico jabolk.«
»Mislim, da se vse to vrši kar po načrtu,« je pripomnil Franček. »Čebelice gredo od cvetlice do cvetlice, da si naberejo medu. Obenem pa nevede prenašajo tudi cvetni prah. Mislim, da so prav zato čebelice pokrite z rjavim žametom.«
»Res je v naravi vse smotrno urejeno. Stvari dopolnjujejo druga drugo in si pomagajo med
8eb°»Ali tudi dišijo cvetlice zato, da privabijo čebele?« je vprašala Verica. .....
»Res je. Tudi lepe barve služijo istemu namenu,« je pristavila ga. Rayeva. »Mnogo rastlin je odvisnih od čebelic. Tudi oni fižol, katerega je vsadil Stanko in ki zna povedali, koliko je ura. Ce cvete v mrzlih dneh, ko čebelice ne gredo iz panjev, dozori le malo fižola.«
»Toda to je čudno, da potrebuje zrno cvetni prah z drugih cvetlic,« je zamišljeno dejal francek. »Zakaj neki?«
»To je eden izmed naravnih zakonov,« je pojasnjevala gospa; »prav tako, kakor rabi rastlina sonce in dež. Toda cvetni prah je ne hram, kakor dež in je ne zori, kakor sonce. Cvetni prah ji daje neko novo življenje. Ko se vrnemo domov, bomo naleteli na neko cvetlico, pri kateri so prašniki in pestič lepo vidni. Utrgali jo bomo m mogli boste s povečalnim steklom opazovati vse njene sestavne dele.«	„. , ... ».
»Dobro, dobrol« je vzkliknil Stanko, ki je zelo
rad razstavljal razne stvari, da bi videl, kako so narejene. Navadno je razstavil vsako igračo, katero je dobil v dar, ki seveda potem ni nikoli več »delovala«.
»Toda sedaj vidim neko rastlino, ki je zelo zanimiva,« je dejala gospa Rayeva. Francek, steči k onemu leskovemu grmu in prinesi mi vejico z inačicami.«
Francek je nemudoma izpolnil naročilo.
»Te inačice so skupine majhnih cvetov, na katerih je cvelni prah.«
Stresla je vejico in cvetni prah se je razpršil na vse strani.
»Toda čebelice ne gredo na leskove mačice,« je pripomnil Francek.
»Ne, ker te ne potrebujejo čebelic. Veter pro-naša cvetni prah na one male rdeče cvetove, kjer je semensko zrnce. Podobni so malim rdečim kapicam s temnordečimi dlačicami, toda v resnici so to leskovi cveti. Imenovati ga moremo materinski ali ženski cvet, ker vsebuje zrno, ki se bo spremenilo v lešnik, če ga cvetni prah oplodi. In lešnik se lahko spremeni v mlad leskov grmiček.«
»Še nikoli nisem opazila teh rdečih cvetov,« je dejala Verica.
»Ali ne vidite na tej vejici ničesar, kar jo dela drugačno od vejice jablane?
»Nikakih listov nima,« se je takoj oglasil Stanko.
»Ker bi listi ovirali, da bi cvetni prah mogel do rdečih cvetov,« je dejal Francek in vprašujoče pogledal gospo Rayevo.
»Prav imaš. Narava ne dopusti, da bi pognali listi, preden so cveti oplojeni in se ne začnejo že razvijati lešniki.«
»Po počitnicah bom prišel sem nabirat les« nike,« je izjavil Stanko.
»Ko smo šli skozi gozd, sem videla šop cveU lic, ki se imenujejo pasja trav«.«
»Kje? ... Kje? ...« je vprašala Verica. »Ta cvetlice pa še nimam v svoji zbirki.«
»Tik preden smo prišli iz gozda, vam je ni' sem mogla pokazati, ker ste slekli naprej. Pokazala vam Jo bom, ko se vrnemo. Videli boste na njej nekaj zelo zanimivega.«
»Saj lahko že odidemo,« je izjavil Stanko. »V gozdu je še mnogo vrst drevesnih skorij, katerih še nisem nabral. Ali smeva s Franckom splezati na drevo, kjer sta prej videla vranje gnezdo?«
Odnesli so torej skodelico v hišo in se napotili proti gozdu.
>Tukaj je cvetlica, o kateri sem vam pnpo. vedovala,« je dejala gospa Rayeva.
»Toda takšnih je na kupe na našem vrtu,« je vzkliknila Verica. »Nisem nobene spravila v svojo zbirko, ker sem mislila, da to niso cvetlice.«
sZakpj ne? Ali zato, ker so zelene? To paC nima pomena. Imajo še celo neko posebnost.«
»Kakšno?« sta vprašala dečka, ki sta medtem že utrgala nekaj cvetov.
»Posebnost je ta, da so nekatere rastline očetje, druge pa matere. Poglejte: ona rastlina, katere steblo je daljše in ima več cvetov, je oče. Ta ima cvetni prah. Ta rastlina pa ima manjši m bolj raven cvet. Ta je mati. Zelo redki so slučaji, da sta oče iu mati dve različni rastlini.« (Dalje pnh.)
(Nadalje»»")« f 13. strani).
Tajnost polarne ekspedicife
V znanstvenih krogih je zavladalo ogromno «• nimanje o podrobnostih ponesrečene ekspedicije, ki ie bila tako dolgo časa zavita v meglo skrivnosti. Podrobnosti nam i« odkril Andreeiev dnevnik, ki so ga našli skupaj z drugimi knjigami, orožjem in potrebščinami, s katerimi je bila opremljen» ekspe-dicija. S tem i« bila dokončno odkrita ganljiva in izredna aktivnost Andreejeve ektpediciie.
Švedska vlada je na poseben način počastila Andreeieve ostanke. In v resnici «ore biti deiame neustrašenih raziskovalcev vsem rzor posebnega junaštva. Znanost »e mora zahvaliti za svoi napredek drznemu in neustrašenemu delu takih ljudi, kot ie bil Andree. Ce je evropska kultura napredovala tako daleč in tako visoko nad vse kulture drugih dežel, »e je to zgodilo le zaradi junaštva ia drznih podvigov tnenib prebivalcev, ki s« niso strašili žrtvovati večkrat tudi življenja, da »o «i iztekali korak naprej na trdi ia »trmi poti znanosti.
JABLIN • labtKDlk
za izdelavo umetne domače pijače Vas »taoe za 50 litrov zavitek L 11 40 po poŠti L. 16—, ? zavitka po poŠti L. 90-—, S zavitki po poŠti L. 45 — Predaja Dregerija El
Ivnn Knnc
SHvaiea pri Gresapljem. Anton Koščak, 18 letni delavec pri okrajnem cestnem odboru grosupeljskega okoliSa je razstreljeval kamenje. Pri tem je neka mina predčasno eksplodirala. Koščak se ni pravočasno umaknil in ima zato obe roki polk odovani.
•pro
Preiskašen redilni prašek
..Redü'ia pratile
Pri malih prašičkih pospešuje Redin prašek hitro rast, krepi kosti in jih varuje raznih bo-	.
lezni. Večii prašiči '>8 se čudovito hitro redijo tn dobro prebavliajo. Zadostuje ie 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zsv. L. *", po pošti L. 7 -, 3 zav. po posti L. 15 - 4 zav. po pošti L. I»-. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi samo zgornjo sliko.
Prodaia dra«erija Uk, LjuMjaaa. Üdowka il. 1
Sa deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu ah zadrugi, ker si prihranite poštnina
Kečevje. Ko je vežbal skok v višino, je pri tem padel in si zlomil roko 20 letni vseufiliščmk Ivo Kremene. — Tu je nenadoma umrl veleposestnik Ivan Cetinski. —
Sl Vid nad LjeUjaae. Mtačva je naporno delo in zahteva precej opreznosti. 0 tem se je prepričal sin posestnika Lončarja France. Padel je s skednja in zlomil roko.
Pelieve pri Viša ji geri. Bolj kakor prej trpi cesta Peščenik—Polževo, saj vozijo po njej tudi težki tovorni avtomobili in je tudi sicer promet po tej cesti živahen. Občinska uprava v Vilnji gori, ki je doslej vedno zelo upoštevala pomen te ceste tudi za razvoj tujskega prometa, je izboljšanju ceste naklonjena.
Trebaje. Ono sredo »o prignali kmetje v Trebnje govejo živino, največ volov. Na sejmišču je poslovala uradna komisija in sicer zastopnik »Prevoda«, zastopnik Združenja mesarjev ter zastopnik kmetov. Kmetje so bili s cenami zadovoljni. Komisija je odkupila vso živino ter jo je po odkupu razdelila med mesarje. 2ivina je bila zelo lepa.
Naročniki „Domoljuba"!
Ne odlašajte niti dneva»
ampak takoj naroČite „Slovenče* koledar"! Zastopniki takoj na delo! V redkih farah, kjer še ni našega zastopnika, vabimo sposobne naročnike, da se prijavijo za zastopnike našega tiska!
«SlovenCev koledar', Kopitarjeva 6, Ljubljana
LJUDSKA
Posojilnica ;e bila ustanovljena leta 1895.
POSOJILNICA V LJUBLJANI
zadruga z neomejenim jamstvom v lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6 nasproti hotela Union
sprejema hranilne vloge ▼ vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu
Mali oglasnik
V Domoljubu he zaračunajo mali oglasi po besedah, in aieer plača tisti ki išče »luibo L. ti.20 sa besede; v ženitvenih oglasih m dopisih beieda L. 1'— ; v vseh drsgih oglasih stane beseda L. IMSU. Vsem oglasom se prišteje še oglasni davek. Na manjši znesek L 7-—, za ženitvene oglase L. 20--. Redni Domoljubovi naročniki plsčaio polovico manj pri ogla» h goKpodarskega značaia.
PrtttojbiM za Ml« oglate m »latajc naprej.
Suhe gibe
Jurčiče In ll»lčke. kupi v »ako količino tvrdka Fran Pogačnik. Ljubljana. Tyrteva ce» ta St M (Javna »kladl-
Čistilnike n žit»
pajkelje — prvovrstnega izdelka Ima zopet na zalogi tvrdka Fr. S t u p I c a, telez-nlna v Ljubljani. Go-»posvetska c. 1
Služkinji
vajeno vneti poljskih del. »prejme takoj — Plevnlk Jote. Stožlee, tt. i*. ». Jetlca prt Ljubljani.
Gg. ituhttvniki!
Imam na aal os I le nekaj predvojnega blaga u Hubertu» - plašče ln obleke. TomSič. krojaft, Slomškova S.
Igea kmja fuksa
Zig 2041, srednje postave, nič lisast, « let »tar; oddan Je bil v Koseze In Je bil v 1. bateriji. Kdor kaj ve o nJem. naj sporoči na naslov: Ivan Mohorlft. Gnojnica 1, p. Idrija — Ledine.
(00 lir nagrade
dobi. kdor ml sporoči, kje ie kobila, temna prama. ilg »I * ivei-dlco na glavt, pri hoji povega glavo, Skraba Alojzij, TomlÄelJ SS, p. Ig pri Ljubljani.
Ištea 2 vola in voz
en vol montatone, lig tU. tetak (10 kg. drugI rujav, t Ig Zle. težak SCO kg. Oba t mata kratke roge. kovana spredaj na en parkel. zadaj na oba. Oddana v Ljubljani, In vos z lojtraml, prednji del slab. zadnji pa skoraj nov, zeleno barvana kolesa na IS ftptc, zavora zadaj. Najditelja prosim, da ml »poroči proti naeradt 1000 ltr. Korošec Janez. Jerla-risro 1, p. Nova vas pri Blokah.
Suhe gobe
repno ln motovtlčevo aetne In k umno kupuje Sever A Komp, Ljubljana.
Siaaereznko
v «obrem stanju takoj kupim. Kob© Fr.. Puéte *t 3. p. Stopič«.
Dva praš&a za rej«
SO kg tetka, prodaj». Skublo Anton. Polica it. SS, p. Višnja gora.
Kelesa in šivat, »troje
rabljeno In novo, kupit« ugodno prt »Prometu«. na*pr. krliev-nlške cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldno na ogled.
Žitne liitiln&e
(pajkelne) »olldno Izdelane dobite, dokler traja zaloga, prt Mart Krevel - Novo meato.
Praška domača mast
VT
cisti in zdravi rane dobi se v vseh lekarnah
R. d. 5t 2/41
Moštova esenca Mostin
Z našo umetno eseneo Mo«tin si lahko vsakdo t malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 slekl. za 150 litrov L. tffiO, po pošti L. 19-—, 2 steklenici H steklenice po pošti L. 42—.
Prodala tfrogerila Kant. Ljubljana, Židovska ul.f
Na deželi pa zahtevajte Mostin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino.
»Domoljub« stane 18 ltr za celo leto, za iaozemstvo 5« lir. — Dopise ia spise sprejema nredniitvo »Domoljuba«, naročnina, in serate ia reklamacije pa aprava «Domoljuba«. —Oglasi se zaračunajo po posebnem cenika. — Telefon uredništva in npravei št Izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak. — Uredniki Jože Količek. — Za Ljudsko tiskarno: Jože K ram ar i>