TRST, sobota 23. marca 1957 Leto XIII . Št. 71 (3606) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini St. 37-338 -- Podruž GORICA^^m *Peniro*l"lI Tel^M? —*"ori ASl^žvi** t , IJI“" SV- FRANČIŠKA it. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 llr.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, Višine v Širini l stolpca- trgovski 80 ’ finančno-uDrlvni 120 nmrtn?« qn il z!' rr?i ^ ‘ ? ” OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, ^--------------- St 1PCa' trg°VSlCl 8U’ f'nanča Eisenhower m sveče «ozja seja«, po- V ,„aa- vprašanjem obrambe. maeii ProJslavniki dali infor-vedan in Jato ie kila odpo-skoue oktčajna večerna ti-,T n* konferenca «a^vpraša izjavil, da danes Pred,*!pr?,šanie novinarjev je zju^ k izjavil, da danes skle- ^jutraj niso sprejeli nobenih epov njih'”"' 0 evropskih vpraša-1— ’ 0 katerih so govorili, ker da ni bilo predvideno, Od mudi«, razgovorov na Ber-Iti dl,' v Kairu, v Moskvi rai e god- kl smo jih vče-krain11161^15’ bodo danes pri thordn Vfr|ftno samo Pvvi: ba kot H.1 oni v Kairu, jo aerib zaključek čaka-vse v ®ermudih. Zato so sežeruvf 0 m°rebitnih do-zeodv, sporazumih pre- Millan6' ?icer pa 3e ze Mac iz t« ? svojem odhodu uPati « j dejal> da ni sti .t„Va, dosego istovetno- Pa io obeh držav, da glasi p pot5ebno doseči sobi 01Tl_v .temeljih, ki naj ga an°,g0?‘l0 obnovo stare- 3atelistvt ™ameriškega pri' z pj^ya- Najvažnejša vest ška j^udov Pa je ameri- mavS*?- da 80 ZDA pri* ski Pristopiti v voja-ta- sevod agdadskega pak- 31h bi ,Sele potem- ko Vabile Čl&nic.p na/lrto. tw članice pakta po- kakoiteHex del° Pa ima vse-Kairu Hammarskjoeld v sopisj’ saJ vse svetovno ča-skih .-,„,p° vrnitvi egiptov-henph„ na Področje Gaze Pretira° ln večkrat tudi Vahiost t ®pozaria na ne-k°hflikt lzbruba ponovnega Za ,,a- Prt čemer jemlje žilni najnove.iši gro- Tud Ben Gurlona- v MrKadarjevl sestanki Jaii ~ kvi bodo - menda trase ne Ves teden in o njih veticin„e ,mn°go več od kon-kosti I?alpih besed o «ena-le šp Pogledov«, dodaja se VJetskp^ ost večjega so- vi via^j Posojila Kadarje- S * * * SegnHp.'?-0dPjim tednom bo n°vj a vlada morala pogodbe tn, eti agrarne po-zbathenO' da vel3a zanjo Vani,, Pregovor o pla-^bdo ^d Scillo in Ca-5‘ajšniirnaL se ie predvče-0 iznt.^ k°maj dokaj sreč-b°Ve&n 1' zagati zaradi 0p°ziciii stra Tognlja. V Položai,, PTa 3e v podobnem u° em J?enni s svojo PSI. lajo , slrani mu postavkam socia'demokratske Je, D ^sprejemljive pogo-rterr>okri^gi se izogibajo tovarnJJa?1 njegovega so-bUja uA ’ kJ Jim ga po-*°renci , azeta primera v Pri rpt-,ln .tudi v Milanu !laJŠnjih ntSiU krize tam' retja občinskih odborov. 86 mordar^nKSt " W pa , je nrtr« posplošila ,aterih .nbajanja ne-člaidemnv alistov med so-Le- s k°nkAate; Tudi s četr-Piu n aomunistične strani, ftreizkusntdzanašaJ°... Važen ^ni kamen zanj in da bi sprejeli kak« sklepe. Večina jutranje seje je bila posvečena obravnavanju vprašanja evropske integracije. Dulles je izjavil, da pozdravlja naraščajočo evropsko gospodarsko enotnost, poudaril pa je, da ZDA upajo, da evropsko skupno tržišče ne bo zajelo drugih tarif, pač pa da bo temeljilo na zamisli nizkih tarif. Na vprašanje, ali je Velika Britanija danes predlagala, naj se ZDA priključijo enotni evropski parlamentarni skupini, je predstavnik izjavil: «Selwyn Lloyd je obrazložil svoje ideje za eno samo skupščino in je izrekel upanje, da bo vsaj v določenih pogledih prišlo do pridružitve prekoatlantskih dr-žaV, zlasti ZDA in Kanade.« Pomočnik ameriškega državnega tajnika za javne zadeve Berding pa je izjavil, da ameriški sklep, da se pridruži vojaškemu odboru bagdadskega pakta, ne pomeni, da so ZDA v celoti član bagdadskega pakta. Dejal je, da je razlika med članom pakta in članom vojaškega odbora v tem, da pakt določa medsebojno pomoč proti vsakemu napadu. Berding je iziapil, da Eisenhovverjeva dok t ina določa pomoč samo proti »komunističnemu napadu«. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je izjavil, da se ho moral svet bagdadskega pakta sestati in sklepati o svojem namenu, da pozove ZDA, naj postane članica vojaškega odbora. Hager-ty je nato izjavil, da imajo ZDA sedaj dvostranske programe za vojaško pomoč s člani bagdadskega pakta, in je dodal, da, če bodo ZDA postale članice vojaškega pakta, ne bo to pomenilo, nadaljnjo vojaško pomoč tem državam. Hagerty je označil ameriško udeležbo v vojaškem odboru kot nov ameriški korak na poti tesnejšega sodelovanja z bagdadskim paktom in je izjavil, da bo to sodelovanje «omogočilo pripravo vojaških načrtov proti komunističnim napadom in da j v tem vzrok ameriške udeležbe«. Danes sta prišla iz Washing- Jesil vzpostaviti nemško tona tudi amerišikli tajnik za not n ost. pina angleško-ameriških strokovnjakov pripravila poročilo o tem. Razgovori se bodo verjetno zaključili jutri in nato bo objavljeno poročilo. Ni izključeno, da bo morda še en sestanek v nedeljo, ko se bo Ei-senhcwer vrnil v Washing-ton. Kakor zatrjujejo v krogih konference, so pri včerajšnjih razgovorih o Gazi, Akabi in Suezu ZDA ostale na stališču, da je potrebno čakati na poročilo glavnega tajnika Ham-marskjoelda o njegovih razgovorih v Keiru, preden se zavzame dokončno stališče. Zato se včeraj doseženi sporazumi nanašajo bolj na načela kakor na sklepe, ki naj bi jih takoj sprejeli. Na včerajšnji popoldanski seji pa so govorili o vprašanju bodočnosti Srednjega vzhoda. Zatrjuje se tudi, da sta Eisen-hower in Dulles ostala na stališču, da je treba vsa sporna vprašanja rešiti v okviru Organizacije združenih narodov, in da ju Angleži niso skušali od tega odvrniti. Danes objava Bulganinovega pisma Adenauerju BONN, 22. — Kancler Adenauer je danes na tiskovni konferenci izjavil, da pismo, ki mu ga je poslal Bulgamin, objavljeno jutri. Dodal je, da mu je Smirnov izročil samo poslanico, sporočeno po radiu in da bo uradno pismo dobil jutri ter bo takoj objavljeno. Zahodno-nemška vlada bo takoj sporočila na kratko tudi svoje stališče. Zatem je Adenauer dejal, da za sedaj ni govora o sestanku med njim in Bulga-ninom in je pripomnil: »Premagati je treba še velike o-vire. Priprava takega razgovora terja čas in napore. Vloga poslanikov je prav voditi potrebne pripravljalne razgovore«. Dalje je Adenauer izjavil, da za sedaj ne misli posredovati v OZN glede združitve Nemčije. Ponovil pa je, da ostane njegova vlada na stališču, da je dolžnost štirih ve- letalstvo Donald Quarles in predsednik ameriške komisije za atomsko energijo admiral Strauss, da se udeležita tistega dela razgovorov, ki 'se tičejo obrambe. Zatrjuje se, da je Eisenhower začel proučevanje zakona, ki je potreben za spremembo ameriških zakonov, ki zabranjujejo dobavo ameriškega atomskega o-rožja drugim državam. Razgovori o obrambi vsebujejo tudi vlogo Nemčije v NATO. V zadnjih dveh tednih je sku- Ko je govoril o posledicah, ki bi jih sklep francoske vlade, da omeji svoj uvoz. lahko imel v Posarju, je kancler izjavil; »Ob podpisu pogodbe o Posarju so pogodbeniki vedeli, da se postavljajo pred določeno tveganje. Ukrepi Francije niso v nasprotju z določbami pogodbe. Vse te težave se ne morejo premagati od danes na jutri. Sedaj so bili storjeni koraki, da se zmanjša obseg teh ukrepov na posarsko go- spodarstvo. V ta namen se je začela tudi splošna diskusija v OEEC«. Predsednik republike Heus pa je danes podpisal dekret, ki določa nove volitve na 15. septembra. HAMILTON. 22. — predsednik Eisenhower je imenoval Charlesa Bohlena, sedanjega poslanika v Moskvi, za poslanika na Filipinih, ker je to mesto ostalo prazno zaradi smrti tamkajšnjega poslanika Nuferja. A. Brozos novi predsednik CK KP Grčije MOSKVA, 22. — Kakor javlja moskovski radio, je vzhodnonemški list »Neues Deutschland«. objavil poročilo o razširjenem plenumu Ck KP Grčije, ki se je, kakor piše list, sestal 5. februarja in sklenil, da se Markos Vaftiacis vrne na svoj položaj v centralni komite KP Grčije. V poročilu je rečeno, da je bil Markos izključen iz CK «v razdobju, ko je vladal nenormalni režim v partiji in po neosnovanih obtožbah in kršitvi partijskega statuta«. List piše dalje, da je bil na plenumu obtožen bivši glavni tajnik partije Zaha- riades, ki je bil zaradi velikih napak in svojega pro-tipartijskega stališča na plenumu izključen iz CK in partije. Za Zahariadesa je rečeno, da je uvedel nenormalen režim v partiji, kjer je bila kritika zadušena, borbeni člani partije pa obrekovani. Na plenumu je bilo tudi sklenjeno, da se rehabilitirajo tisti člani partije, ki so bili obtoženi in obrekovani v tem razdobju. Na plenumu je bil izvoljen nov politbiro OK. List piše, ča je bil A-postolos Brozos imenovan za predsednika CK KP Grčije. Težave se za Segnija ne bodo kmalu nehale Prihodnji teden se prične razpr.ua n posameznih členih zabona n agrarnih pngodbah - Sncialisti shušajo pomagati tistim socialdemokratom, hi so proti centrizmu (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Segni je še dovolj srečno opravil z zadevo Tognija. Toda kljub temu vstaja pred njim novo vprašanje: Kaj pa sedaj? Pravzaprav je to vprašanje vse prej kot novo, saj gre za agrarne pogodbe. O tej stvari se je danes pogovarjal s Fanfanijem, nato pa je tajnik KD imel razgovore z Malagodijem in ministrom Rossijem. Ti razgovori za sedaj še niso dali nikakih rezultatov. Liberalci namreč ne marajo niti slišati o kakih pogajanjih. To je potrdil tudi namestnik sekretarja liberalne stranke, odv. Ferioli, ki je dejal, da ni nikakih pogajanj in da se liberalci tudi ne bi mogli pogajati. Pogajajo naj se drugi, je rekel. Brž ko je pogodba podpisana, zahtevamo mi. ki smo jo podpisali tako kot drugi, iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiMinimiiiiiMnMiMiiiMmiiiiitiiiiiiiinimiiiinwMimiiiimiiiiiiiiiinniinwiiiiiiwimiuiiiimww«Hii«iiiiiiniiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiin Izjave voditelja alžirskega osvobodilnega gibanja Priznanje neodvisn izhodna točka za_ v Ce Francija ne spremeni svojega stališča, se bo borba nadaljevala - Drugih pet članov osvobodilnega gibanja obsojenih na smrt - Mollet bo v sredo postavil vprašanje zaupnice TUNIS, 22. — Člani alžirske narodnoosvobodilne fronte so imeli danes v Tunisu tiskovno konferenco ob navzočnosti okoli sto novinarjev, ki so prišli v tunizijsko prestolnico ob priliki proslav tunizijske neodvisnosti. Stališče osvobodilne fronte je obrazložil predsednik ^inozemske delegacije« fronte dr. Lamin Badaghin. «Alžirski narod, je izjavil med drugim, se ne more zadovoljiti z rešitvijo, ki ne bi prej vsebovala priznanja njegove neodvisnosti. Proglasitev neodvisnosti bo izhodna točka za plodna pogajanja za naglo prenehanje sovražnosti i>n za določitev novih odnosov med Francijo in Alžirom v okviru spoštovanja naše narodne suverenosti. Toda če Francija skuša samo preurediti svoj kolonialni režim na novi podlagi, tedaj bodo vsi procesi, ki jih bo predlagala, sam0 spletke, ki jih bo alžirsko ljudstvo preprečilo s svojo politično zrelostjo in svojo budnostjo, in v tem primeru ne bo druge izbire nego nadaljevati borbo.« Badaghin je zatem zavrnil tezo, češ da bi «pnznanje alžirske neodvisnosti pomenila za Francijo kapitulacijo«. V odgovoru na nekatera vprašanja je Badaghin izjavil med drugim: »Ce se bo francoska vlada strinjala glede priznanja naše neodvisnosti, bomo mi takoj sestavili začasno alžirsko vlado, ki bi začela pogajanja s Francijo na podlagi medsebojne suvereno- HiiiiuiiMiiiiimlillliiiMlliiiMliiHiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiimniiiiHiiiHiiiiiinniiiiiiiiiiiHHiiiiiiin** Hammarskjoeld in Naser nadaljujeta razgovore Danes nov razgovor . Včeraj se je tajnik OZN ves dan razgovarjal s favzijem in Buncheom • Poveljnik izraelskih sil Dajan odiet na kletni dopust» KAIRO, 22. «drhžitvetl4° socialistične -a: s,vudi “ nik OZN Hammarskjoeld se je danes v spremstvu Bun-chea razgovarjal tri ure z e-giptovskim zunanjim ministrom Favziijem. Popoldne so se vsi trije ponovno sestali in navzoča sta bila tudi poveljnik varnostnih sil OŽN general Burns ter ravnatelj egiptovskega oddelka za palestinske zadeve polk. Gohar. Jutri popoldne se bo Ham-marskjoeld zopet razgovarjal s predsednikom Naserjem, potem ko bo z njim kosil. Indijski minister Krišna Me-non, ki se je včeraj vrnil iz Kaira v Bombay, pa je izjavil, da bo egiptovska vlada podala izjavo o Sueškem prekopu sredi prihodnjega meseca. Dodal je, da ne ve, ali bo izraelskim ladjam dovoljeno uporabljati Sueški prekop. Izjavil je tudi, da je i-mel z Naserjem koristne razgovore glede Gaze in glede Sueškega prekopa. Izraelska zunanja ministrica Golda Meir, k‘ se je danes vrnila v Tel Aviv, pa je izjavila, da pričakuje odgovor državnega tajnika Dulle-sa na »praktične predloge«, ki jih je stavil Izrael glede področja Gaze. Golda Meir je dalje izjavila, da je med razgovori z Dulle-som in z delegacijami v Organizaciji združenih narodov drugih držav «ugotovila, da so druge države izraelsko tezo o pogojih, ki naj bi vladali na področju Gaze in ob Akabskem zalivu, razumele v istem smislu kakor Izrael«. Dejala je tudi, da so ZDA Glavni taj- pripravljene ostati v stiku z Izraelom glede te politike. Zatrjevala je dalje, da je med delegacijami OZn naletela na soglasnost o tem, da je povratek egiptovske uprave v Gazo v nasprotju z nameni glavne skupščine. Zanikala je zatem informacije tiska, da je bila Izraelu obljubljena pomoč francoskega letalstva v primeru novih vojaških operacij. Dodala je, da v Parizu niso govorili o tem. Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da je med Izraelom in OZN nastala «resna kriza za-upanja«- V zvezi s poročilom glavnega tajnika Hammar-skjoelda od 22. februarja o položaju, k« naj bi nastal po umiku izraelskih čet, je predstavnik dejal da je poročilo predvidevalo; 1. prehodno dobo; 2. izključen prenos oblasti v roke UNEF. Predstavnik je pripomnil, da ni bil »niti najmanjši del tega, kar je bilo predvideno, izvršeno«. Medtem javljajo, da je vrhovni poveljnik izraelskih sil gen. Dajan odpotoval včeraj na »letne počitnice« in da ga bo nadomestil gen. Meir A-mid. Amid je osebno pripravil načrt za vojaške operacije na Sinajskem polotoku. V poučenih krogih izjavljajo da je egiptovska vlada »poročila Hammarskjoeldu v zvezi z upravljanjem Sueškega prekopa, da je Egipt pripravljen odpreti bančni račun pod skupnim imenom E-gipta in OZN. Na ta račun bi položili cel tranzitnih pristojbin za plovbo po preko- pu. Ta del naj bi bil namenjen za stroške in vzdrževanje prekopa. Pokol v Gazi med izraelsko okupacijo GAZA, 22. — V jarkih na nekem gričku ob izraelsko-egiptovski demarkacijski črti so prejšnji teden našli trupla 36 civilistov. Včeraj ao dva opazovalca OZN in en predstavnik egiptovske vlade prisostvovali prekopu trupel. Egiptovske oblasti so obtožile izraelske sile za pokol med okupacijo in so pozvale OZN, naj izvede preiskavo. Egiptovski major Ryesa je izjavil, da po izraelski okupaciji pogrešajo v Gazi 700 civilistov in da se še vedno nič ne ve o njihovi usodi. Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva pa je danes te obtožbe zanikal. «»—— MANILA, 23. — Na svoji prvi tiskovni konferenci je Carlos Garcia kot novi predsednik Filipinov izjavil, da bo zunanja politika Filipinov ostala nespremenjena in da bo ta država še dalje ostala ob strani svojih «zahodnih prijateljev pri iskanju svetovnega miru«. PiHOM PENH, 22. — Poljski ministrski predsednik Cy-rankiewicz je danes prišel iz Ranguna v Phom Penh, kjer se bo razgovarjal s kambo-škimi voditelji; sti in bi proučila prehodna vprašanja, ki bi s tem nastala.« Zatem je obsojal dejstvo, da Francija ni pred šestimi meseci pristala na neodvisnost Alžira: «Z nadaljevanjem vojne. je dejal, se" možnost Vezi med obema deželama vedno bolj manjša. Ce pa bi se Francija spametovala, se bo bodočnost ntših prijateljskih vezi lahko ohranila« Badaghin je tuldi zanikal vse govorice o zatrjevanih nasprotjih med voditelji osvobodilne fronte. Na koncu tiskovne konference je govoril Ferhat Abbas, ki je poudaril, da alžirska narodnoosvobodilna fronta ni proti Franciji, pač pa proti kolonialnemu režimu. V zadnjih 24 urah je bilo na vsem alžirskem ozemlju izvršenih več sabotažnih dejanj. Na več krajih je prišlo tuldi do spopadov med francosko in alžirsko vojsko. Vojaško sodišče v Oranu pa je danes obsodilo na smrt pet članov alžirskega osvobodilnega gibanja. V francoski skupščini pa se nadaluje razprava o položaju v Severni Afriki. Predsednik skupine demo-kratično-socialistične zveze odpora Bonnefous je kritiziral ravnanje maroške in tunizijske vlade v zvezi z Alžirom Trdil je, da je zaradi »naraščajočega čuta negotovosti« od 300.000 Francozov 70.000 zapustilo Maroko, iz Tunizije pa da je odšla približno polovica Francozov. Državni tajnik v zunanjem ministrstvu Maurice Faure je izjavil da položaj ni tako temen, kakor trdi Bonnefous. Faure je zatem izjavil, da »bodo sprejeli ukrepe za zaščito Francozov, ki so ostali v Tuniziji in Maroku in za pomoč tistim, ki se želijo vrniti v domovino«. Zatem je Faure izključil možnost,, ukinitve francoske finančne pomoči Maroku in Tuniziji in je dejal, da bosta morali ti dve vladi »misliti na posledice določenih svojih akcij pri bodočih odnosih s Francijo«. Sledili so številni čjirugi govorniki, ki so se v glavnem izrekli proti načrtu odcepitve Alžira od Francije. Zatem je je bila debata odložena na torek. Predvideva se. da bo Mollet postavil v sredo vprašanje zaupnice. «»------- Grško sporočilo OZN v zvezi s Ciprom ATENE, 22- — Grška vlada je danes potrdila, da zavrača ponudbo glavnega tajnika NATO lorda ismaya za posredovanje v ciprskem sporu. Grški predstavnik v OZN je poslal danes v tem smislu noto tudi glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu. Medtem javljajo iz Pariza, da sta Velika Britanija in Turčija danes na stalnem svetu NATO sprejeli ponudbo lorda Iamaya. V Londonu pa je odbor za sporazum o CiPru> v katerem so britanski poslanci vseh strank, objavil izjavo, v ka-teri izreka obžalovanje in neodobravanje zaradi stališča, ki ga je vlada zavzela glede Cipra Odbor izjavlja, da bi morala vlada sprejeti ponudbo EOKA za premirje na o-toku v zameno za povratek nadškofa Makariosa. Dalje poudarja odbor, da bi morali biti nadškof Makarios in drugi ciprski predstavniki takoj povabljeni v London za poga- janja v zvezi s predlogi lorda | izjavil, da je bil dosežen na-Radcliffe. Izjava pravi, da bi pretek, dodal pa je, da »stavti predlogi lahko služili kot I ka ni še prekinjena«. podlaga za začasen sporazum v pričakovanju dokončne rešitve o prihodnosti otoka. Tudi pet .liberalnih poslancev je položilo v spodnji zbornici resolucijo, s katero zahtevajo od vlade, naj takoj začne pogajanja z Makario-som. Resolucija pravi, da bi se »morala pogajanja takoj prekiniti v primeru, da bi EOIrnica sprejela v razpravo Zakonski osnutek o deželni upravi Iz Rima poročajo, da je zbornica sprejela v razpravo zakonski osnutek o ustanovitvi deželne uprave Furlanija - Julijska Benečija na osnovi ustavnega člena o deželah s posebnim statutom. Kot je znano, je ta zakonski osnutek predložil demokrist-janskii poslanec Bersanti in predvideva tak statut nove uprave, ki bo upošteval predvsem koristi videmske pokrajine in omogočil dejansko o-blast Vidma v okviru nove deželne uprave. Iz tega razloga predstavlja ta sprejem za tržaške kroge do neke mere presenečenje, zlasti ker so v razgovorih med predstavniki KD y Riimu sklenili, da odložijo razpravo o deželni u-pravi prav zato, da ne bi prišlo do različnih stališč med predstavniki KD raznih pokrajin. Jutri volitve vodstva prist. družbe za premog Jutri lodo v pristaniški družbi za premog in rude izvolili konzula, dva vicekonzula, upravni svet in nadzorni odbor. Pričakuje se, da bo tudi v tej družbi zmagala z veliko večino CGIL, kakor se je zgodilo pri volitvah vodstev ostalih dveh pristaniških družb. Obvestilo vladnega generalnega komisarja V tekočem letu obvezna revizija nekaterih vrst motornih vozil V št. 9 Uradnega Vestnika je objavljeno tudi naslednje obvestilo vladnega gen. komisariata: Ministrstvo za prevoze naznanja, da so reviziji za leto 1957 podvržene naslednje kategorije motornih vozil, ki so v prometu. a) tovorni avtomobili b) remorkerji c) razčlenjena motorna vozila. nepriklopljena motorna vozila d) motorne trokolice. «moto-furgoncini«. tovorni avtomobili na tri kolesa e) motorna vozila za posebno uporabo f) motorna vozila za prenos oseb in stvari, nosilnostjo, za same stvari, z nad 15 stotov. g) taksiji, avtomobili, ki se dajejo v najem h) avtobusi na rednih progah, avtobusi, ki se dajejo v najem. Kategorija f) vsebuje posebno motorna vozila, predelana iz tovornih vozil; nasprotno so izključena od revizije «giar-dinette« z nosilnostjo za same stvari podali do vključno največ 5 stotov. Namen revizije — Ker služi revizija motornih vozil zlasti javni varnosti, je potrebno, da se ugotovi stanje vozil z vso SKrbnostjo tako, da se iz prometa izločijo motoma iiiiiMiiiiiifmtniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiliiitiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiinmiimiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiitiiiiiiiM Seja vodstva pokrajinske federacije PSDI Stališče socialdemokratskega vodstva do vprašanja Acegat in obč. odbora Za rešitev spora v Acegat na osnovi zadnjih sindikalnih zahtev Danes sestanek s predstavniki krščanske demokracije in PRI Sinoči se je sestalo vodstvo pokrajinske federacije PSDI in razpravljalo o političnem položaju mesta. V tej zvezi so obravnavali predvsem vprašanje Acegata in stališče PSDI do občinskega odbora. Po obširni razpravi je vodstvo ugotovilo, da se mora spor med uslužbenci in upravo Acegata, ki povzroča ogromno škodo vsemu prebr mlslVK č.ilPPJPgj, rešiti na osnovi* zadnjih zahtev, ki so jih predložile sindikalne organizacije. Poleg tega je vodstvo PSDI obsodilo vmešavanje v to vprašanje nekaterih nepristojnih organov, ki so samo zavlekli njegovo rešitev. Glede občinskega odbora pa je vodstvo PSDI hotelo opozoriti demokristjane in republikance, s katerimi so v odboru, na spoštovanje obvez odborovega programa, ki ga Naveličana življenja, »ta si izbrala prostovoljno smrt Včeraj spet dva samomora Neki upokojenec je skočil v morje in se utopil, drugi pa se je zastrupil s plinom Zaradi hude in neozdravljive bolezni, ki mu je grenila »ivljenje, je 62-letni upokojenec Pietro Bonifacio iz Ul. M. Polo hotel napraviti konec trpljenju. Okoli 4. ure zjutraj je skočil v morje pri lesnem pristanišču pod Skednjem in okoli 9. so njegovo negibno truplo opazili nekateri ljudje, ki so o zadevi obvestili policijske organe. S pomočjo gasilcev so truplo potegnili na motorni čoln in ga nato prenesli na obalo, kamor je prišel tudi zdravnik, ki je izdal potrdilo o nastopu smrti. Govori se, da je mož pred smrtjo napisal nekaj pisem, s katerimi se je oprostil pri sorodnikih. Njegovo truplo so kasneje prenesli v mrtvašnico spletne bolnišnice. V zgodnjih popoldanskih urah so pripeljali v mrtvašnico tudi truplo pokojnega včerajšnje tli up Kine uslužbencev Acegata 54-letnega Antona Šviglja iz Drevoreda 20 septembra, katerega je opoldne njegova 49-letna žena Santa Babič ob povratku domov našla že mrtvega. Tudi v tem primeru gre za samomor, pa čeprav za sedaj še niso znani vzroki tega tragičnega koraka. Švigelj je okoli II. ure prenesel fotelj iz spalnice v kuhinjo, se vsedel nanj in si nato, potem ko je odprl plin, vtaknil v usta cev. Smrt je po mnenju zdravnika nastopila kako uro pred odkritjem. _—-------- Prometne nesreče Medtem ko je 77-letna Vin-cenza Rosso iz Koromejske u-lice 36 prekoračila Ul. Giulia, je vanjo priletel s svojo lam-breto 34-letni Lucio Lah iz Ul. delle Docce, ki je vozil v smeri mestnega središča. Zensko, ki je padla na tla, so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi rane na levi nogi in drugih manjših poškodb pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh na prvem kir. oddelku. Zgodaj popoldne so morali nuditi potrebno zdravniško pomoč in izprati praske po obrazu 28-letnemu Mariu Simeonu s Hortisovega trga. ki se je malo prej med vožnjo z vespo po Ul. Diaz zaletel v Fiat 1100, s katerim je bil 42-letni c r. Paolo G rili i iz Ul. Carpaccio namenjen proti nabrežju. Zvečer pa so s prognozo o-krevanja v 8 ali 10 dneh pridržali na drugem kir. oddelku 39-letnega Josipa Legišo iz Cerovelj št. 17. kateremu so ugotovili precejšnjo rano na desni strani obraza. Ranjenec je izjavil, da je okoli 19.20 med vožnjo z motorjem proti Nabrežini nedaleč od Sempolaja nerodno padel. «»------- Nezgoda na delu Med razkladanjem premoga s parnika «Jano», ki je zasidran ob skladišču št. 63 novega pristanišča, je 44-letne-mu Rafaelu Karloviču z Nabrežja N. Sauro priletel na nogo kos žerjavove lopate ter mu zelo verietr.o zlomil prvi in drugi prst leve noge. Mož se je takoj po nezgodi zatekel v bolnišnico, kjer je ostal na ortopedskem oddelku Okreval bo v 10 ali 20 dneh. je župan svoj čas objavil. Socialdemokratsko vodstvo je pooblastilo tajništvo stranke, naj predlaga Krščanski demokraciji in republikanski stranki za danes sestanek, na katerem naj bi proučili vsa pereča vprašanja. Tržaški socialdemokrati menijo, da ni več mogoče zavlačevat; rešitve tržaških gospodarskih in socialnih problemov. Obenem Pa ugotavljajo, da se Je v mestu razvila sovražna kampanja. ki skuša omalovaževati pred javnostjo delovanje političnih strank. Ta kampanja pa je še posebno naperjena proti PSDI. Vodstvo PSDI je sklenilo, da bo odgovorilo na to kampanjo, ki škoduje vsemu delavskemu razredu, z najodloč-nejšimi ukrepi in da si prevzame vso odgovornost, ki jo ji nalaga sedanji položaj. Gornje sporočilo vodstva pokrajinske federacije PSDI omenja dva važna sklepa, in sicer da je treba sprejeti zadnje zahteve uslužbencev Acegata in da mora občinski odbor spoštovati obveze gospodarskega in socialnega programa, ki ga je objavil ob svoji izvolitvi. To pomeni, da so tudi socialdemokrati, ki so v občinskem odboru, ugotovili ne samo. da je treba sprejeti upravičene zahteve Acegatovih uslužbencev, kar so že večkrat poudarili, ampak tudi dejstvo, da občinski odbor ni niti v najmanjši meri izpolnil svojega gospodarskega in socialnega programa. Ker pa so se •socialdemokrati že pred izvolitvijo in ob izvolitvi sedanjega občinskega odbora javno obvezali, da jamčijo za izvajanje obljubljenega programa, je razumljivo, da hočejo sedaj ločiti svoje odgovornosti od svojih dveh partnerjev zaradi neizpolnjevanja odborovih obvez. Zato bodo na današnjem sestanku z demokristjani in republikanci zahtevali od teh dveh strank, naj odkrito povedo, če imajo namen ali ne izvajati omenjeni občinski gospodarski in socialni program. Po izjavah nekaterih socialdemokratskih prvakov je njihovo nadaljnje sodelovanje v občinskem odboru odvisno od stališča, ki ga bosta zavzeli ostali dve stranki do omenjenih vprašanj, V primeru negativnega odgovora predvidevajo, da bodo socialdemokratski predstavniki v občinskem odboru in v vseh ostalih občinskih podjetjih in ustanovah podali ostavko. s«------- Dva mladoletnika ukradla 10 motorjev 20. t.m. je Angelo Mennuni prijavil policijskim organom, da so mu neznanci ukradli lambreto. ki jo je bil pustil v Ul. g. Nieold. Ker je bilo v tistih dneh izvršenih več tatvin, je policija že vodila preiskavo in tedaj je hotela enkrat za vselej preprečiti nadaljnje tatinsko delovanje neznancev. Zato so hoteli a-genti zaslišati 16-letnega Re, nat a G, in Rolanda Z: stanujoča v Ul. Ginnastica oziroma v Ul. Giulia, ker sta bila osumljena, da se ukvarjata s tatvinami motornih koles. Mladeniča pa sta začutila vroča tla in sta izginila. Toda na podlagi fonogramov, s katerimi so tukajšnji organi obvestili policijske postaje v bližnji in daljni okolici Trsta, se je posrečilo oba spraviti za zapahe. Ujeli so ju namreč z ukradenim skuterjem v Tržiču, od koder so ju pripeljali v Trst in ju izročili agentom letečega oddelka kvesture. 2e v Tržiču sta mladoletnika priznala številne 'tatvine skuterjev, ki sta jih nato puščala na cesti, ko zaradi pomanjkanja bencina nista mogla nadaljevati poti. V Trstu pa sta priznala približno 10 tatvin motornih vozil, ki sta jih kradla izpred kinematografov ali gostiln. Mladoletna tata so poslali v zapor in ju prijavili tožilstvu. 20 dni v bolnišnici zaradi padca v cerkvi Medtem ko'-se je 82-letna Giuseppina Meriggioli iz Ul. Maiolica včeraj zjutraj približala stranskemu oltarju v šentjakobski cerkvi, se je spotaknila in tako nerodno patla, da si je ranila čelo, si izpahnila desno ramo in si verjetno zlomila tudi nadlahtnico. Z rešilnim avtom se je ženska odpravila v bolnišnico, kjer bo morala ostati kakih 20 dni na ortopedskem oddelku. vozila, ki zaradi starosti ali prevelike obrabljenosti ali zanemarjenega vzdrževanja ne u-strezajo varnosti. Statistične ugotovitve — Z revizijo je združena statistika, katere namen je ugotoviti sestoj in moč tuzemskih motornih vozil na tistem področju, kjer se opravlja pregled. Statistika se vrši po sistemu, ki je v veljavi, to je, da se uporabijo obrazci D. 16-bis. Opozarja se. da je glede avto-vlakov in razčlenjenih motornih vozil potrebno navesti v obrazcu D. 16-bis, ki se nanaša na obe vozili ‘avtovlaka, tudi evidenčno, tablico priklopljenega vozilai Dnevnik revizij — Z ozirom tudi na določbo predzadnjega odstavka člena 78 cestnega zakonika se bo revizija začela 1. marca 1957 in mora biti končana: a) najkasneje do 30. aprila 1957 za tovorne avtomobile na tri kolesa, motorne trikolice in «motofurgoncioe» b) najkasneje 31. maja 1957 za tovorne avtomobile, z nosilnostjo do največ 5 stotov c) najkasneje do 30. junija 1957 za tovorne avtomobile i nosilnostjo nald 5 stotov in do 15 stotov in za motorna vozila za prevoz oseb in stvari d) najkasneje do 30. septembra 1957 za tovorne avtomobile z nosilnostjo nad 15 stotov, remorkerje, razčlenjena motorna vozila, nepriklopljena motorna vozila, motorna vozi la za posebno uporabo e) najkasneje do 31. oktobra 1957 za taksije in avtomobile, ki se dajejo v najem f) najkasneje do 30. novembra 1957 za avtobuse na rednih progah, avtobuse, ki se dajejo v najem, remorkerje za avtobuse. Pojasnuie se. da se revizija mora IzVršiti, četudi se motorno vozilo pripelje pred rokom, ki je določen za kategorijo, kateri pripada. V smislu prve točke čl. 81 cestnega zakonika bo urad za registracijo motornih vozil odvzel vozno dovoljenje za tista motorna vozila, ki bodo vozila po zapadlosti zgoraj določenega roka, ne da bi bila revidirana ali za katera je bil izid revizije neugoden, to je, če je bila revizija negativna ali če se ima ponoviti. Vlaganje prošenj za revizijo — Prošnje za revizijo morajo biti sestavljene izključno po obrazcu D. 16. Motorna vozila se morajo pripeljati za pregled z normalno opremo za vožnjo. Volitve odbora v tovarni Vcncziani Včeraj so bila v tovarni Ve-neziani volitve novega tovarniškega odbora. Od 76 zaposlenih deiavcev in uradnikov jih je glasovalo 68. CGIL je dobila 40 glasov delavcev, CISL pa 68. Letos so nastopili prvič tudi «neodvisni», ki so dobili 25 glasov. CGIL je dobila v odboru 1 predstavnika delavcr.v, CISL po enega predstavnika delavcev in uradnikov. »neodvisni« pa nobenega. (■KITME IN POROČILA) Claude Magnier iGospod Masure» Carlo Ninchi, Laura Adani in Armando Francioli so nam včeraj v gledališču uVerd i» zaigrali komedijo Clauda Mangiera aGospod Masures. Mlada zena, ki ie tri noči ne more spati, ker je njen ljubimec ne obišče, se napije u-spavalncga sredstva. Preden zaspi, odide še malo na sprehod v nočnem hladu. Vtem se v hišo prikrade gospod Masure, ki išče pomoči zaradi avtomobilske okvare. Med telefoniranjem izpije kozarec vode. ki je bil na mizi, toda v njem je bilo precej uspavalnega sredstva, ki ga je pustila žena. Kar kmalu ga premaga spanec in vrže se na posteljo in zaspi. Cez nekaj časa pride žena in tudi ona leže, ne da bi «gosta» opazila. Potem pride domov nepričakovano še mož — priti bi moral šele drugi dan — in stvari se začno zapletati. Toda moža postaneta prijatelja, žena pa sicer odganja gosta, a končno začenja popuščati. Zmenita se celo. da se bo ločila in odšla z njim, na kar mož vdano pristane. Toda izkaže se, da je Masure velikanski lažnivec in na koncu sta spet zakonca srečna drug z drugim. Vsi trije igralci so svoje vloge podali s pravo mero komičnosti ter občinstvo prijetno zabavali. S tem so pa tudi dosegli vse. kar je bilo mogoče doseči z delom, ki pač lahko dve uri zabava in nato pade brez posebne škode v pozabo. Dobra je bila režija Alessandra Brissonija, ki si je zamislil tudi lepo sceno. Vrata avtobusa so ji zlomila nogo V trenutku, ko je 56-letna Ersilia Arrigoni por. Compit-ti iz Ul. Gfnirlandaio stopila na Goldonijevem trgu na avtobus proge št- 2. je »kdo, ki je bil že v notranjosti vozila, nepričakovano zaprl vrata, ki so ji stisnila levo nogo ob rob zadnje stopnice. Na njen krik so ji prisotni priskočili na pomoč in jo nato poslali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo morali zaradi verjetnega zloma pridržati pod zdravniškim nadzorstvom za 20 ali celo 30 dni. iiiiiiitiiiimiimiliimiimiiinMmmmmiMfmiiiiiiiiiiiniittiiiiiiiiimtiiHmiiiiiniiiifiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHMimiitiiMiiifiHiiiiiiituiitiitiiiHtii Izpred kazenskega sodišča Skupina mladoletnih tatov prejela zasluženo kazen Mladi nepridipravi, ki so kradli vse, kar jint je prišlo pod ro-ko, so bili obsojeni na večje ali manjše zaporne kazni in globo Novembra lani so agenti komisariata javne varnosti pri Sv. Soboti dan za dnem prejemali prijave o ukradenih vozilih in ni bilo redko, da so v stranskih ulicah predmestja našli v mestu ukradeni skuter. Zato je poveljstvo odredilo preiskavo .ki je trajala razmeroma dolgo, ker je bilo težko identificirati tatove. Jasno je bilo le, da gre za mlade, a že spretne zlikovce, ki ukradenih vozil ne prodajajo, pač pa jih začasno uporabijo za svoje krajše ali daljše izlete in v svojo zabavo. Med preiskavo so preiskovalni organi proti koncu novembra zasumili v 16-letnega Ettora G. od Sv. M.M. Sp. in tega so tudi priprli. Spočetka je mladenič vztrajno zavračal obtožbe, a ko je u-videl, da je vse zastonj, je končno priznal, da že mesec dni pripada neki »gangi«, ki jo je vodil 16-letni mesarski pomočnik Silvano S., ravno tako od Sv. M.M. Sp. To je bil šele začetek, kajti policijski organi so tako enkrat za vselej uničili nevarno skupino tatov skuterjev in so na podlagi izjav Ettora G. spravili za zapahe poleg SMvana S-, priznanega vočje skupine, tudi 17-let.ne-ga Giorgia B. in njegovega 18-letnega brata Maria, dalje 19-letnega Lucia G„ vse od Sv. M M. Sp-, »er končno tudi 26-letnega Ovidia Scher-la iz. Ul. Bovedo in 25-letne-ga Daria Michelazzija iz Ul. del Friuli. katerega pa ni bilo treba iskati, ker je bil že v zaporu, kjer bi moral presedeti 1 leto in 8 mesecev zaradi obsodbe za podobne tatvine. Več strani dolgo poročilo državnega tožilstva, s katerim so bili mladoletniki prijavljeni sodišču, jih je obtoževalo: . . A) sodelovanja pri številnih tatvinah motornih vozu, in sicer: _ Silvano s. in Giorgio B. tatvine lambrete last Maldi-nija Bruna 2. januarja letos, lambrete Maria Catula 5. 1. 1957, motornega kolesa »Rumbi ki sta ga 19. januarja letos ukradla Ehu Brumju in podobnega vozila last Cor- rada Bergamaschija, ki je tatvino prijavil 22. januarja. Končno sta nekaj dni kasneje ukradla motor »Parilla«, last Josipa Paoletiča. Silvano S. pa je rad zamenjaval sodelavce: tako je z Mariom B. ukradel 25. decembra lani motorno kolo »Rumbi in 7- januarja drugo vozilo vrste MV. 2, Ettorem G. pa je od decenjbra lani do januarja letos ukracel 2 Isa, 1 Motobi, l lambreto in I Parillo. medtem ko je z Lu-ciom G. 24. 1. ukrgdel «Aer-macehin last Emilia Gombača. kateremu sta povzročila kakor vsem ostalim .precejšnjo škodo. Včasih so se v treh ali celo v štirih domenili za tatvine in tako je Silvano S- skupno z buatopja B. in Ettorem G. ukradel nekaj vozil. Isto je storil kasneje samo s sodelovanjem obeh bratov B. Zloglasni Silvano se je združil tudi z Michelazzijem in odnesel gospodarju Giovamni-ju Gallu motor vrste Rumi. Michelaz.zi pa se ni zadovoljeval s skuterji in je zato najraje kradel avtomobile in to 6 sodelovanjem Scherla. s katerim je 14. oktobra lani u-kradel inž. Robertu Costi Fiat 500 in nekaj dni kasneje podobno vozilo Carlu De-liai. V točki B obtožnice obtožujejo Silvana S.. Giorgia in Maria B., Ettora G. in Lucia G. poskusne tatvine v škodo lastnika gostilne Kačum na Kolonkovcu, pri čemer je Et-tore G. stopil v stranišče in pustil odprto okno,' da bi s tem olajšal vdor tovarišev v notranjost. Nadalje sta Silvano S. iti Giorgio B. obtožena, da sta iz kleti stanovanja Josipa Valenčiča in Marije Sluga por. Ranieri ukradla par Škarij in nekaj kosov starega železa, ki sta ga nato prodala dvema starinarjema, ki sta se morala skupno s skupino mladoletnikov zagovarjati pred sodiščem zaradi neprevidnega nakupa ukradenega blaga. Ker staro železo ni prineslo dovolj zaslužka, so Silvano S.. Dario Michelazzi in O-vidio Scherl začeli krasti perutnino, in sicer enkrat dve, kokoši, drugič pa kar pe4, in to nekemu duhovniku iz Bar-kovelj. Kasneje pa sta se Silvano S. in Ovidio Scherl, ki sta si zaželela dobre hrane, spravila tudi na zajce, ki sta jih ukracla z nekega dvorišča v bližini Scherlovega stanovanja.. Ko-nčno sta nekega septembrskega dne lani u-kradla kar 12 kokoši in se nemoteno oddaljila. Kaj sta z njimi naredila ni znano. Zadnja točka obtožnice pa obtožuje Giorgia B. nadaljnjih štirih tatvin skuterjev, ki jih ie izvršil sam brez pomoči svojih pajdašev, V začetku razprave se je eden izmed okradenih skute-ristov. kateremu so mladeniči povzročili škodo na vozilu, prijavil kot zasebna stranka in dobil turi zadoščenje. Silvano S., ki je bil obsojen na 2 leti in 4 mesece zapora ter na 20 000 lir globe in Et-tore G., katerggp je sodišče obsodilo le na 7 mesecev zaporne in 10.000 lir denarne kazni in Je to pogojno ter brez vpisa kazni v kazenski list ter odredilo tudi njegovo izpustitev na začasno svobodo. bosta morala plačati Tripparjc 15.000 lir za povzročeno škodo in povrniti stroške za odvetnika, ki je zastopal oškodovančeve korist! (Vstale pa je sodišče obsodilo kakor siedi: Giorgia B. na 2 leti in 4 mesece zapora ter 20000 lir globe, Maria B. na 6 mesecev in 10.000 lir, Lucia G. na 2 meseca in 3000 lir. Scherla na leto rini in 2 meSeca ter na 9000 lir in končno Michelazzija na 11 mesecev zapora in 8000 lir globe. Mariu B. in Luciu G. je sodišče priznalo pogojnost kazni brez vpisa v kazenski list in Je tudi za njiju odredilo izpustitev iz zapora, kjer sta bila od 30. januarja, medtem ko je odklonilo prošnjo Silvana S. za izpustitev na začasno svobodo. Sodišče je nadalje enega od starinarjev obsodilo na 10 tisoč lir denarne kazni, medtem ko je črugega oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. P red s. Fabrio. tož. Maltese, zap. Urbani, obramba odv. Amodeo in Padovani, odv. zus. stranke Montico. SNG za Tržaško ozemlje DANES 23. marca ob 20 uri v ŠKOFIJAH VROČA KRI Jutri 24. t. m. ob 15.30 v ljudskem domu v KRI2U Hans F i t z Srebrna lilija mladinska igra V ponedeljek, 25. t. m. ob 18. uri na KONTOVELU Srebrna lilija V torek, 26, t. m. ob 20.30 v SKEDNJU Armand Salacrou Zgodba za smeh dramatična farsa v treh dejanjih ( oledahSCa ) VERDI Danes ob 21. uri v izvedbi igralske skupine Laura Adani-Carlo Ninchi «Zgodba za smeh«. Jutri ob 11. uri v Avditoriju tretji pomladanski koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra. Priporoča se pravočasna nabava vstopnic in točnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi danes 23. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani predavanje MARIJA MAGAJNE: Potovanje po Danskem Predavanje spremljajo skioptične slike. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 22. marca t. 1. so se v Trstu redili 4 otroci, umrlo je 9 oseb, bili pa sta 2 poroki. POROČILI SO SE; zidar Bruno Loppi in gospodinja Anna Bole, mesar Piero Pusich in blagajničarka Renata Freducci. UMRLI SO: 60-!etni Luigi Mauri, 60-1 er n a Amedea Spazza-pan por. Cusin-Ritter, 88-letni Ferdinande Malena, 68-Ietna Sotla Kapala por. Scopizzi, 54-leina Maria Kcscina por, Braico, 42-leina Lea Raulini por. Toich, 50-letna Luigia Pettaros por. Suppaocich, 72-letna Elvira Ver-fcerini vd. Stanta, 12 dni star Daniele Valcovicb, »o-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu) All’Alabarda, istrska cesta 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Umta 4; Pren-dini Ul. Tiziano Vecellio 24. C RADIO SOBOTA, 21. marca 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Tuje navade in okusi; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Jugoslovanski motivi; 13.30 KmeCka godba iz Ljubljane; 13.49 Lepe operne arije; 1445 Razne jazz zasedbe; 15.15 Melodije iz revij; 15.40 Paul Dukas: Odlomki iz baleta »La Peri«; 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 16.15 Slovenski motivi; 16.40 Kavarniški koncert — Orkester Pacehiori; 17.0(j Haendel: Izrael v Egiptu — oratorij; 18.15 Conte CandOll s svojo jazz zasedbo; 18.30 Glasba za naše malčke; 18.45 Zabavna glas- Tatica za zapahi 24-letna Irma Scarcelli stanujoča v javni hiši v Ul. del Sale, si je pravzaprav sama oidrpla vrata zapora in si nakopičila na glavo obtožbi tatvine in tudi simulacije tatvino. Zenska je namreč predvčerajšnjim prijavila policijskim organom, da ji je zmanjkalo 10.000, medtem ko je njeni kolegici 37-letni Mariji Mel z Milana izginilo 29.000 lir. Policija je uvedla preiskavo in ko so organi izvedeli, da je Scarcellijeva takoj po izjavi izrazila željo, da bi zapustila Trst in se vrnila domov, so zasumili, da nekaj ni v redu. Zato so jo začeli zasledovati in popoldne, ko je s težkim kovčkom stopila iz hiše, so jo povabili na poveljstvo. Tu so jo pregledali in v notranjosti levega čevlja, so ji našli 29.000 lir v bankovcih, ki so bili ukradeni Melevi. ba; 19.15 Sestanek s poslu*^; Kami; 19.30 Pestra glasba; Šport; 20.05 Gilbert Roussel Uj njegov orkester Musette; 20.30 Moški zbor «Vinko Vodopivec#; 20.4« Berlioz: Trije odlomki « opere «Faustovo pogubljenj' 21.00 Teden v Italiji; 21.15 Pu<> cini: Izvleček iz opere «Turafi-dot»: 22.15 Paganim: Koncert 1 za violino in orkester; 22.« Večerni ples. 1’ R S T I. 11.30 Matineja: 12.10 Orkester Armando Fragna; 16.45 Pakistanske pesmi; 17.45 Carlo .1 urijjri «Giocondo’in njegov kralj«, <**• ra v 3 dej.; 19.00 Kontrasti v jazzu; 19.30 wieniawski: Kon- cert 5t. 2 v d-molu za violino in orkester; 21.00 Variete. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00. 7.00, 7.15. 13.30. 14.15. 15.00. 19-1"' 22.00. . , Poročha v italijanščini: 6.30. 12 30. 19.45 23.00 , . 5.00-6.15 Spored iz Ljubljana 6.15 Jutranja glasba; Spored iz Ljubljane; 7.15 G1^?J za dobro jutro, vmes ob 73 Jutranji koledar; 11.15-12.00 Spored iz Ljubljane; 13.45 Za kv; nec tedna: ritem; 14.15 Poje W°r iz Barkovelj p. v. Milana rff-tota; 14.30 Življenje ob naše™ morju: S trnkom ob obali; 14« Za vsakogar nekaj; 15.10 Zabav- na glasba; 15.25 Pojo Danica Fi- liplič, Greta Ložar, Franc Koren, na harmoniki spremlja Avgust Stanko; 15.40-16.00 Spore« iz Ljubljane; 16.00 Ritmi in Vk pevke: 16.45 Arthur Smith j" njegovi «Cracker Jacks«; 1J« Ciganske melodije izvaja orkester hotela »Triglavu: 17.30 Do kester in solisti radia Zagreb. 18.00-19.30 Spored iz Ljubljane. 19.30 Beneške pesmi; 20,00-23.0“ Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m. 292,1 m, 212,4 B Poročila od 5.00. 600. 7.00. 13 nn 15 00 17.00 19.00. 22.00^. 5.00 Pester glasbeni spof^T 8.05 Operetna glasba; 8.40 ko-kalni kvintet Harijskih brat«* nam ]*>je; 9.30 Odlomki iz «9® Bellinija, Rossinija in Donizettl-ja; 10.10 Za vsakogar nekaj. 11.15 Manira Komanova Pr'P®" veduje; 11.30 Domače napeve vajajo mariborski ansambli; 12." Hector Berlioz: Poletne noC': ciklus pesmi za glas in orkester. 12.40 Popevke iz Montmartra. 13.15 Zabavna glasba; 13.30 00 arije do arije; 14.35 Naši P°i slušalci čestita,jo in pozdravljaj0, 15.40 Nove knjige; 16.00 Glasbene uganke; 17.30 Zabavna ‘, plesna glasba na tekočem trak". 18.15 Umetne in narodne P0®1?}) poje Zenski pevski zbor; 1»« Jezikovni pogovori; 18.45 Zabavni spored izvaja na harmonik Avgust Stanko; 20.00 Veseli v«-čer; 21.00 Igramo za razvedri10' TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 20.3 Poročila; 21.00 Charlote Brontr «Jane Eyre», po romanu; 22.lv La beile pponue, variete. KINO D Excelsior. 16.00: «Očetje in sin®" vi«, Vittorio De Sica, Marceli" Mastroianni, Antonella Lua1«1’ Marisa Merilni. Cinemascope-Fenlce. 15.30: «Gangster išče Z no«, Tom Ewell, Kdmond u Brien. Cinemascope. Nazionale. 15.30: «Vratjl ljudi' («1 diabolici«) s S Simone*. Vero Clouzot, P. Menrisse |n C. Vaneiom. ,, Filodrammatico. 16.00: na morju«. E. Manni, M. Fr> in N. Gray. , Grattacielo. 15.30: »Notre Dan' de Pariš«, Gina LoUobrll10 Anthony yuinn. Supercinema. 16.00: »Nevesta ‘ prelepa«, Brigitte Bardot, u Jourdan, . Arcobaleno. 16.00: «Uporna m* dina«. Cinemascope. G. R°S' M. Rennie. .. Astra Rojan. 16.00: »Suor De*' zia«, Anna Magnani, Capitol. 16.00: Ava Gardner Stevvart Granger v čudovite1 filmu »Mešana kri«. Cinem scope Metro. Cristallo. 16.00: «Prepovedan Pj,e net«, vvalter Pidgeon, L*8 Nielse In Anr.e Francis. Alabarda. 16.00: «Cao («incan simo«). Najlepša predstava ‘)n Se dobe v Cinemascope techntcolorju. T. Power, a Novak in Victoria Shavv. # Ariston. 16.00: »Tiger na n'lan («Una tigre in clelo«), A Ladd, June Alltson. Armonta. 15.00: «Plonir)i I* j^j. hrornlje«, R. Cameron, J.v. Komedija: »Zaljubljen v S1 klnjo«. tU» Aurora, 18.30: «Vozel na vra («11 nodo aila goia«), J- xl«f. vvart, F. Granger, J. Chanm Ideale. 16.00: »Povest o P?*ry Destryu», Audie Murphy, w Bianchard in Lori Nelson. .[ Im pero. 16.00: «Tlgerček». nj Chardler, T. Hovey. Z »o* zgodba o malem dečku. -, Italia. 16.00: »Labod«, "dra- ška zgedba princese. scope, Grafe Kelly, Alec ness, Louis Jourdan. _„ue*, S. Marco. 1600: «Riževo P“£i. Elsa Martinem, Folco LUi11, r.emascope, ,g{>0: Kino gledališče ob morju. ‘el#, «Clovek, ki je preveč vc]r,it) Moderno. 16.00: «Plcn!c», Novak, vvilliam Holden salir,d Russel. g[t- Savona. 16.00: «Clovek, ki Je lg0, več vedel«, James Stevvart. ris uay. Režija A. Hltch« . Viale. 16.00: »Neznana ihejJLr. Alberto Farnese, Janet Prvikrat Vitt. Veneto. 15.30: »Zena v Taranto, , ,vje- Belvedere. 15.30: »Rihard VLjO. srčni«, G, Sanders in V. Marconi. 16.00: «Prodana žen*'c, Cinemascope. J. Russell VVIIde. ..,v»' Massimo. 16.00: »Zemlja AP>Ljjt, Audie Murphv, Anne Ban jj| Novo cine 16.00: »Smo lju 7Ma'1 kaplarji«, 1’otO, Fiorella In Paolo Stoppa, u.Mi Odeon. 16.00: »Draga ne Jf,.niii. Maria Fiore In Ettore ...tV' Radio. 16.00: «Pečat suro« pj Rory Calhoun In Yvonne Carlo. Obiščite! Sodelujte' MEDNARODNI ZAGREBŠKI VELESEJEM POMLAD (JUGOSLAVIJA) 12. - 23. aprila 1957. Splošni vzorčni velesejem FLR Jugoslavije. Mednarodni velesejem potroinlh Izdelkov ln grafične Industrije, Velesejem obrtniških Izdelkov, Izdelkov urnetue obrti ln lol-klorolh ročnih del. t JES«^ 7.-22, septembra ',57' Vsedržavni s široko mednaro® udeležbo. Zaključek prijav sodelovanje In TI>*' katalog ter revijo: 15. maj »57 Olajšave pri vožnjah in transportu blaga v Jugoslavijo e Inozemstvo. Za informacije, velesejemske izkaznice In vizum se obrnite na konzulate FLR Jugoslavije. M*'1 s*' VATIKAN katoličani in socialisti Pred dnevi se je v vatikanskem glasilu «Osservatore Romano« pojavil članek »Socialisti in katoličcni», v katerem se je Vatikan postavil ®a stališče, da rr,'d katoliča-*u in socialisti ne more biti nobenega sodelovanja. Ta članek je dvignil precej prahu in je naletel na odklonilno stališče celo tistih krogov, od katerih bi najmanj pričakovali, da se bodo drznili nastopiti proti mnenju tako vplivnega organa svete stolice. Gre namreč za italijansko parlamentarno agencijo, ki je bila do leta 1955 pod vplivom Poslanca- Gronchija, in ki jo po njegovi izvolitvi za predsednika republike vodijo njegovi politični prijatelji iz tako imenovane demokrščanske levice. 19. t. m. je ta agencija objavila noto preti omenjenemu članku v «Osserva-tore Romano«, ki ga je baje odobril sam msgr. Dall’Ac-9ua, namestnik vatikanskega državnega tajništva. Omenjena demokrščanska parlamentarna agencija pravi * svoji dolgi noti, da je teza. ki jo zagovarja «Osservatore Romano« glede sodelovanja •red katoličani in socialisti »seveda le domnevna« in da le treba vedno opozoriti katoličane na razliko med ideološko nesprejemljivostjo in Političnimi potrebami. «Tem katoličanom je moč in je tre-bo reči — pravi ta agencija da si politike ne moremo zamišljati v okviru verskega haudušenja, ampak da ima politika za merilo pravičnost in občo blaginjo. Katoličani, ki 30 politično organizirani v krščanski demokraciji so odločeni tudi v bodoče konkurirati v volilni borbi več ali mani marksističnim sociali-stom. to je njihova pravica-dolžnost. Toda to svojo pravi-eo-dolžnosl bodo vršili na te-melju demokratične lojalnosti ’n Političnega dialoga«. Ko prehaja na praktično Področje, omenjena agencija zatrjuje, da katoličani more-1° imeti, kakor dejansko imajo v drugih zapadnih deželah, skupne programe in najine s socialisti glede konkretnih vprašanj gospodarske strukture, kljub temu da se °d njih ostro ločijo glede filozofskih in verskih nazorov bi ne bilo tako — nnda-jluje agencija — ne bi vodi* demokratične politike, ampak integralistično, ali, še bula, muslimansko politiko«. «Z razliko od muslimanskega Pojmovanja je stroga dolžnost katoličanov, da žive v »ožitju z brati vsakršne vero-■zpovedi in je dejansko tipič-JJ0 klerikalna napaka (pn-evnik je vzeti v njegovem * bšem pomenu) misliti, da a Malta ne more povedati očnih stvari, če politično gce 'mri proti Fanfaniju. Dokler določeni katoliški krogi ne odo opustili teh shem kon-.es'°nalnega bajeslovja, bo m®' antiklerikalizem vedno zadosten razlog za svoje napade«. Glede tega se agencija skli-uJe na De Gasperijev nauk ’n pokaže vsem odgovornim mmteljem italijanskega poli-'onega življenja naslednji bi-;-m cilj: ((Očistiti italijan-0 družbo strupa polemične 'i?'^akcionaške strasti kleri-t zrna m antiklerikalizma, 'n Preprečiti, da bi jo ponov vklenili v «zffodovtnskb dprajo« gvelfizma in pibeli-'"zrPa, ki jo je Alcide De ker po nekaterih vesteh •1 "e bi bil le msgr. DelFAc-ljaa dovolil omenjenega član-a v »Osservatore Romano«, samak ■ naj bi bil Fnnfan' . 1 tisti, ki je že nekaj Ce ,°v . skuial doseči poseg Venih hierarhij v dUkiisl-liA 0 sotlelovanju med kato-‘4ani >n socialisti! Prejeli smo PravAVNlK. ~ Glasilo za nik 1° ‘enrii° 'n prakso. Let- t>ruštv ' Š,6V- 11 12' Izdnil' redn Pravnikov LRS. U- Voln JV0; Ljubljana, Trg te- ucije \> ^MliDJUNARODNA POLITI-IzdajT ^etnik VIU- *‘ev. 167. SosJaviJe n n,ov‘narjev Jl>' Ri«,i , Uredništvo: Beo- sritv^annva 16-ni-lo ? A POTA - Glasi-nih svobod in prosvet- štev rb5,ev Slovenije 1. 1957, Ko je bilo na začetku tega mešeea treba izbrati konservativnega kandidata sekcije Beckenhan za bližnje volitve, se je zgodilo nekaj neverjetnega: nekega kandidata ‘so odklonili zato, ker je njego-gova mati Američanka! Rekli smo, da je to neverjetno. Toda zgodilo se je, in to nam more služiti kot znak razpoloženja in odnosa nekega dela Angležev do Amerike. A-merika in Američani so danes zelo nepopularni v Veliki Britaniji, zlasti pa med konservativci. Uradni organ konservativne stranke «Daily Telegraph« je nedavno objavil uvodnik, v katerem je s precejšnjim sarkazmom obtožil Dullesa, da je s svojo sneumno in zlobno politiko«, skopal globok prepad med Ameriko in Veliko Britanijo. Razume se, da gre pri tem za odnos Združenih držav najprej do sueške krize po nacionalizaciji prekopa, nato pa tudi do samega napada, ki se je sramotno zaključil tudi po zaslugi Američanov. Ali morejo tisti, ki so bili za politiko «močne roke« na Srednjem vzhodu to pozabiti in iti mimo tega? Ali se morejo sprijazniti z idejo, da se A-meričani utrdijo na pozicijah Srednjega vzhoda, s katerih so bili oni pregnani? Toda eno so občutki in razpoloženja, drugo pa je stvarnost in nujnost. Cez »globoki prepad« je treba vzpostaviti kakršni koli most. Angleški ministrski predsednik Mac Millan je takoj po zaključku egiptovske operacije skušal priti v stik z Eisenho-werjem, pa tudi francoski ministrski predsednik Mollet ie to želel. Toda Eisenhovver je tedaj odklonil zamisel o nekem trojnem sestanku. Bilo je sklenjeno, da bosta britanski in francoski ministrski predsednik prišla vsak zase na razgovore z Eisenhower-jem, ki se mu glede tega niti ni mudilo. Končno je Mollet bil v Washingtpnu, Mac Millan p* se sedaj razgovarja z F.i-senhowerjem na Bermudih, Sest dni se je Eisenhower vozil po oceanu in se skušal odpočiti, preden se je sestal z Mac Millanom. Za sestanek na Bermudih ni bilo, nekega utrjenega anevnegV reda. Mogoče je domnevati, da bosta Eisenho-v/er in Mac Millan pretresla nekatera važna in sporna vprašanja, toda v središču razgovorov bo vendarle Srednji vzhod. 2e prvi dan razgovorov je bil povsem posvečen temu vprašanju. V kakšnem smislu je Mac Millan postavil Srednji vzhod pred Eisenhowerjem? Morda bi našli pojasnilo za to v vprašanju. ki ga postavlja ((Manchester Guardian«: «Ali bo bermudski sestanek v skupnem komunikeju objavil, da Združene države. Velika Britanija in Francija nameravajo sedaj voditi na Srednjem vzhodu skupno politiko?« To na^ bi bil torej moral biti cilj Mac Millanovih naporov: vrniti se na neki način, ob strani Američanov, na pozorišče Srednjega vzhoda. Kljub temu, da omenjamo pt)š zorišče, ne gre za preprosto predstavo, ampak za določeno vplivanje na razvoj stvari na Srednjem vzhodu. Pred Bermudi sta se sestala v Parizu Mac Millan in francoski'- ministrski predsednik Mollet. Kakor zatrjujejo, sta se sporazumela glede sta. lišča do Američanov. Ze ob priliki svojega sestanka z Ei-senhowerjem v VVashingtonu je Mollet, skujal sprožiti isto vprašanje* Toda v poročilu o fem razgovoru smo opazili, da želi biti Eisenhovver vendarle sam na Srednjem vzhodu, kljub temu, da baje upošteva koristi vseh zapadnih dežel. Sedaj bi Mac Millan moral ponovno omajati te ameriške pridržke. V članku nekega u-glednega angleškega komentatorja je rečeno, da po nesrečnem napadu in porazu Angleži vedo, da se je njiho vpliv na Srednjem vzhodu zelo zmanjšal, toda smatrajo, da ni padel na ničlo, da je tam vendarle ostalo še nekaj britanskega vpliva in da je moj pridobiti znalen del izgubljenega. Ce bi pri tem A-merika pomagala, bi Velika Britanija mogla na Srednjem vzhodu ponovno igrati neko vlogo in na tradicionalen način obdržati neko ravnotežje. Seveda brez Amerike to ne bi šlo. Kljub temu, da bo v vsakem primeru vse, kar se bo dogajalo na Srednjem vzhodu, predvsem v znaku pobude in avtoritete Združenih držav, Mnc Millan ne bi hotel na primer, da bi se vprašanje režima na sueškem prekopu reševalo jutri le med Egiptom in Združenimi državami, in da bi se (tudi če bi rešitev ustrezala) postavila Velika Britanija pred izvršeno dejstvo. Prav tako želi Velika Britanija biti aktivni partner tudi glede drugih vprašanj, ne pa pasivno čakati na rešitev. , V teh dneh na pr. London že pojavlja * sugestijami, ki bi Jih baje morali »prejeti, da bt prišlo do likvidacije napetosti med Egiptom in Izraelom. Britanski minister zunanjih zadev Selwyn Lloyd je 14- t. m. predložil v spodnjem domu naslednje stališče; Arabcem je treba nuditi jamstva proti obnovljenemu izraelskemu ekspanzionizmu. Nato je treba potegniti dokončno mejo, ki bi zainteresirane stranke nanjo pristale in se obvezale, da jo bodo spoštovale. Poleg tega je potrebno doseči sporazum o regulaciji in izkoriščanju vode reke Jordana, s čimer bi pripomogli k rešitvi vprašanja palestinskih beguncev. Toda z ameriške strani ni do sedaj še nobenega znaka da je Washingtonu vseč zamisel angleškega sodelovanja v tem primeru. Američanov ne preseneča niti pisanje angleškega tiska, ki pravi, da se po eni strani ne sme zahtevati v Evropi popolna atlantska solidarnost, po drugi strani pa na Srednjem vzhodu ignorirati evropske velike države in izvajati ameriški eks-kluzivizem. Na Bermudih bo seveda govora tudi o drugih vprašanjih, toda vsako izmed njih bo v senci in pod vplivom vprašanja Srednjega vzhoda. Po končanih delih pri novem filmu »Bele noči« si je Maria Schell privoščila ma'o odmora, ki ga izkorišča s sprehodi po Rimu. Ob njej Jean Marais DVE NOVI DELINA SLOVENS DRE MAUROIS: Ariel ali Shelleyevo življenje ROŽO ŠKERLJ: Palme, piramide in puščave Pri Cankarjevi založbi je v slovenščini izšel prevod romana »Ariel«, ki ga je napisal Andre Maurois. Maurois je eden največjih sodobnih pisateljev Francije, član Francoske akademije in svetovno znan pisatelj. Pri nas ga bolj malo poznamo, čeprav je napisal že vrsto del, ki so prevedena v vse svetovne jezike. Z novo knjigo, s prevodom romana eAriel* ki je v slovenščini izšel šele več kot trideset let po prvi izdaji i> Parizu (leta 192.?), bodo tudi naši bralci lahko pobliže spoznali velikega francoskega mojstra peresa. S tem romanom pa bodo naši bralci spoznali tudi tragično življenje enega največjih angleških pesnikov Per-cyju Shellega. Maurois zelo rad sega t) zgodovino in tudi v slovenskem prevodu imamo njegovo Zgodovino Anglije. Vendar pa pravi pisatelj, v predgovoru h knjigi o Shel-leyu, da je v tem delu želel biti bolj romanopisec kakor pa zgodovinar in kritik. In to nedtom.no tudi drži. V «Arielv» nam pisatelj razgrne tragično življenje velikega angleškega pesnika s tako u- metniško močjo, da je ta knjiga res samo roman in ničesar drugega. Vsakdo bo lahko pritrdil, da bi lahko Celotna zgodba in glavna osebnost tega dela bila docela izmišljeni. In vendar nista. Pisatelj sam . zagotavlja, da so’ vsa dejstva nedvomno resnična in da si sam ni dovolil pripisati Shelleyu nobenega stavka, niti misli, ki ne bi bila omenjena v spominih njegovih prijateljev, v pismih ali pesmih. On sam si je prizadeval le, da bi te resnične elemente spravil v takšen red, da bodo napravili vtis postopnega odstirania, naravne-"ga razvoja, ki se nam zdi tako značilen za roman. Ne bi se sicer mogli prepričati, če to docela drži. Gotovo je, da si je Maurois kot umetniški oblikovalec pripovedi o Shellepevem življenju dovolil in moral dovoliti svobodo pri oblikovanju tega biografskega romana. Vendar smemo velikemu pisatelju verjeti, tako da je to delo vendarle resničen odraz tragičnega življenja velikega angleškega pesnika. In pri tem je to odličen romgn, ki prevzame bralca; da pred njim doce- OBISK PRI ZNANSTVENIH ODPRAVAH NA ANTARKTIKI . 1 Ameriški «standard» brez sesalcev prahu in sveža svinjska peče mizi Skupine znanstvenikov 12 držav preživljajo sedaj šestmesečno polarno noč, ko termometer seže tudi 70 stopinj pod ničlo - Gre le za znanost ? la zaživi vso tragičnost lika Shellega. Svoj roman začenja Maurois z opisom Shellegevega šolanja. Hevolucionarnost in upornost njegovega duha sta bila vzrok, da so Shelleyu izključili iz šole in da svojih študijev ni mogel dokončati. Potem so bila prva Shelleyeva dela vzrok, da je prišel v spor z očetom, ki mu je ukinil vsako podporo, tako da se je le s težavo prebijal skozi življenje, navezan predvsem nase in na svoje redke prijatelje. Komaj dobrih dvajset let star se je oženil z mladim dekletom, s katerim je imel tudi otroke. Toda tudi ženi je prinesel nesrečo. Po veliki ljubezni si je našel drugo dekle in se odselil od žene, ki pa ni mogla prenesti ločitve in se je utopila. Stalni spori s sorodniki, borba za golo življenje, smrti otrok in prve žene, pri tem pa njegova neupogljivost in revolucionarnost, vse to je bilo vzrok marsikdaj grenkega m težkega pesnikovega življenja. In ta tragika celotnega življenja je značilna tudi za konec njegovega življenja. Utonil je ob viharju na morju v Italiji. Do podrobnosti spoznavamo v romanu življenje velikega pesnika, Manj pa njegovo umetnost. In skoraj bi rekli, da ves ta prikaz pesnikovega življenja naravnost terja spoznavanje še Shelle-yeve umetnosti. Toda I^urois ni literarni zgodovinar in zato ne načenja v «ArieIu» Uka Shellegeve umetniške o-sebnosti. Morda bi v slovenski izdaji nekaj besed o Shel-leyu-pesniku in njegovem delu ter pomenu, vendarle ne bilo odveč. Toda to nima zveze z romanom, ki ga bodo gotovo z užitkom prebirali tudi naši ljudje. Bleščeč stil. bogat jezik in globina misli, vse te značilnosti Mauraiso-vega pisanja pridejo tudi v tem delu do polne veljave. Za nas se je z včerajšnjim na, saj bo preživelo zimo na dnem tudi uradno začela pomlad torej doba daljših, toplejših in vsekakor prijetnejših dni, seveda vsaj kar se vremena tiče. Tega pa bi ne mogli reči člani številnih odprav, ki so že dalj časa na Antarktiki v sklopu velikih načrtov v zvezi z geofizičnim letom, kajti pri njih se je včeraj začela temna polarna noč in zima, ki bo trajala šest mesecev, vse do 22. septembra, ko se bo na obzorju ponovno pojavilo sonce. Ka- Antarktiki le 18 Američanov. Toda priprave za to so bile izredno velike ,rekli bi prav po ameriško bogate. Priprave so se začele pred leti in pri njih je sodelovalo veliko število ljudi. Samo pri pripravah baze «Mc Murdo Soundu« in baze «Little America« je delalo 1SC0 oseb. Zato pa je osemnajstim osebam, ki bodo tu preživele zimo, priskrbljena vsa udobnost. Ti ljudje nimajo r.a razpolago le najnujnejših potreb-čin, s ka- kor je bilo težko preživeti j terimi se zadovoljijo po nava-šest mesecev trajajoči dan, ko 1 di pogumni raziskovalci, am-ni sonce nikoli zašlo in, ti je pak vprav vse, kar spada v — čeprav hladno — vedno ; ameriški ((standard« od zabo-krožilo nad glavo, nič manj jev žvečilnega gumija, pa do mučno ni za človeka, ko ti hladilnikov. Da, tudi hladil-nekega dne sonce zgine in ga nike so si Američani pripe-polnih šest mesecev ne boš 1 j ali v to ledeno puščavo in več videl in te bo ves čas to povsem upravičeno, kajti ovijala tema ali vsaj gost hladilniki so tu malone prav mrak in se bo obzorje le redkokdaj malo osvetlilo ob kakem polarnem siju. tako potrebni, kakor v naših krajih, ali celo še bolj, kajti marsikatera hrana se pokvari prej smo rekli, da je na' zaradi prevelikega mraza. Ra-Antarktiki več odprav. Ker j čunati namreč moramo, da še- pa bi bilo predolgo opisati vse in ker smo o tem v našem dnevniku že pisali, bomo obiskali le tri najvažnejše odprave, ki zaradi svoje važnosti in tudi zanimivosti to pozornost zares zaslužijo. Stopimo najprej k ameriški odpravi. Ta odprava je trenutno razmeroma maloštevil- že tu toplomer včasih tudi na (10 ali celo 70 stop. pod ničlo in pri takem mrazu odpovedo marsikateri zakoni in marsikatera tvarina, celo jeklo, ki postane krhko kot steklo. Zato imajo Američani poleg izredno dobrega motornega parka, številnih letal, helikopterjev, traktorjev in drugih pro- Clau ameriške odprave ob ameriški zastavi, ki naj pomeni, da so tudi Američani na Antarktiki metnih in tovornih sredstev, tudi celo krdelo eskimskih psov, ki bodo priskočili moštvu odprave na pomoč, ko jim bodo traktorji zaradi za-mrznjenja goriv ali zaradi drugih poškodb v zvezi z vremenskimi razmerami odpovedali. Med «hišnimi potrebščinami« pa ni tu zaslediti edinole sesalca prahu, ker na Antarktiki prahu sploh ni. Sest mesecev zime pa je dolga doba, posebno če gre za šest mesecev teme. Zato pa imajo člani ameriške odprave na razpolago svojo biblioteko, kinematografsko dvorano, zbirke plošč in še vrsto najrazličnejših sredstev ter seveda tudi radiooddajno in sprejemno postajo, ki pa jo uporabljajo edinole za povezavo z domovino in pa za stike z ostalimi odpravami na Antarktiki, Vse njihovo življenj? je povezano z napornim delom, ki skoroda nima nikake zveze z življenjem v domovini. Edini del dnevnega reda, ki je ostal podoben domačemu,, je sobotni «week-enn« ko se vsi čl«ni odprave do mrtvega napijejo- Ko smo tako mimogrede obiskali Američane, stopimo k Rusom. Ruska odprava morda ni tako vsestransko razkošno opremljena, zato pa se Husom vendarle ni bati, da bi morali kaj pogrešati, kar bi ne bilo za Antarktiko že pravo razkošje. Ze takoj v začetku moramo omeniti, da je ruska odprava zelo številna saj šteje okoli 400 oseb, med katerimi je tudi 13 žensk Ameriški meteorolog Gordon Cartvveright, ki je pred kratkim obiskal sovjetsko oporišče «Mirnij», je takole opisal sovjetsko udobnost in gostoljubje: ((Imel sem na razpolago barako, ki je bila mnogo bolj topla kot naše, spal sem na postelji iz pernic, soba je bila vsa na mojo izključno uporabo. Bila je vsa v preprogah, kot prava stara ruska hiša. Sredi sohe je bila krasna velikanska perzijska preproga. Imel sem povrh na razpolago še električni gramofon in normalen telefon s številčnikom. Zjutraj so mi postregli s kautarom. Opoldne pa s krasno svežo svinjsko pečenko*. Rusi so namreč pripeljali s seboj na Antarktiko tudi 40 živih prašičev, da bi tu organizirali pravo prašičerejo. V poizkusne namene so pripeljali s sabo tudi 8 ton zemlje in si tu uredili pravi pravcati vrt. Pa je njihova odprava zares zelo velika, nam priča dejstvo, da so prispeli sem z dvema 1‘Ž.OOO-tonskima ladjama, z velikim številom letal, helikopterjev, traktorjev in mehaničnih sani. Njihovo dosedanje delo se opira na treh oporiščih. Brej smo omenili oporišče «Mir-nij«. 375 km od tega oporišče je še oporišče «Pionlr-skaja«. 550 km južno od «Pio nirskaje« Pa ie oporišče ((Komsomolskaja«. V načrtu pa imajo ustanovitev novega oporišča, ki bo v središču Antarktike, kakih 1500 km od prvega oporišča in bo na Letališče na ruskem oporišču »Mirnija, kjer vidimo sovjet skl helikopter ob vzletu, ozadju pa dvomotorno leta'o neki ledeni planoti, ki so jo imenovali ((nedostopni te-čaj«. Za potovanja po tej strahotni ledeni puščavi imajo Rusi na razpolago posebne velike traktorje, katere stalno spremljajo letala ali helikopterji, ki jim sproti javljajo smer in pot, V polarnem poletju, ki je pred dnevi minilo, so Rusi kot prvi v zgodovini proučili tajnost-no »oazo«, ki so jo bili pred meseci odkrili. Ta »oaza« je dolga 60 km, široka kakih 20 km in posuta z majhnimi je-zerci, ob katerih raste nekaj pokrnelih lišajev, torej že izumirajoče rastlinstvo. Le na kratko bomo omenili še Angleže. Njihova odprava na Južni tečaj je sicer po sredstvih skromnejša, njihov načrt pa še najbolj drzen. Njihov načrt namreč predvideva pohod preko vse «nove celine* od Weddellovega morja na strani Antarktike, ki gleda proti Afriki, do Rosso-vega morja, ki je nasproti Novi Zelandiji. Pri tem tveganem potovanju jim hodo služili posebni traktorji, ki so jih imenovali »snežene mačke« in so značilni po tem, da imajo štiri samostojne med seboj ločene gosenice, ki jim zagotavljajo povsem svobodno premikanje po kakršnem koli slabem terenu. Toda tudi Angleži vedo, da stroj včasih odpove in imajo zato s sabo večja krdela e-skimskih psov., 2al ne moremo v tem članku opisati vseh težkoč, na katere naletavajo ti pogumni ljudje, ki so se odpravili na Južni tečaj, vendar bomo za na strateškem položaju Antarktike, ki bi v primeru morebitne vojne znala služiti kot idealno oporišče za južno poloblo, kot si je to zamišljal že sam Hitler. Pa naj bo kakor koli; prav gotovo nam bodo podatki vseh odprav vendarle pomagali, da bomo podrobneje spoznali ta del sveta, ki je bil doslej manj poznan kot Luna. Odveč bi bilo zato to še posebej poudarjati. Slovenski prevod je oskrbel Peter Kolander. Oprema je okusna in primerna. * * * Vsa zadnja leta smo ugotavljali, da nam primanjkuje dobro pisanih potopisov, ki jih v slovenščini nimamo dosti, po katerih pa naši bralci stalno povprašujejo po knjigarnah in knjižnicah. Prav poslednji čas pa smo vendarle dobili tudi nekaj tovrstnih knjig. Naj omenimo samo Škerljevo knjigo »Neznana Amerika«, Antona Me-lika potopisno študijo »Amerika in Ameriška Slovenija«, Franca Srimfa knjigo »Evropa - Afrika - Evropa«. Vsem tem pa se zdaj pridružuje še potopis «Palme, piramide in puščave«, ki ga je napisal Božo Škerlj. Tega pisca smo spoznali že v knjigi o Ameriki, zdaj pa nam je v novi knjigi opisal svoje potovanje po deželah Bližnjega vzhoda, kamor je odpotoval z domačo ladjo. Avtor nas v potopisu najprej zapelje iz Dalmacije mimo Grčije in Krete na Ciper. Nato opisuje Beirut v Libanonu, Latakio v Siriji in tudi notranjost obeh dežel, kamor je šel na krajši izlet. Nato pa opisuje Egipt, zlasti Kairo in Aleksandrijo ter seveda tudi okolico, Božo Škerlj je antropolog, univerzitetni profesor v Ljubljani. Tudi njegovi knjigi se pozna, da jo je pisal znanstvenik, ki ve, kaj je treba videti in kaj opisati, da je potopis zanimiv. Zato je knjiga o njegovem potovanju zanimivo, živahno in prijetno napisano delo. Avtor zna gledati svet okoli sebe. Zna ga kritično premotriti in izreči sodbo o njem. Ta sicer nt dokončna, je pa originalna in temelji na lastnih spoznanjih in doživetjih. To pa že veliko pomeni, posebno, ker je ta sodba stparna in prepričljiva. Škerlj pa zna svoja doživetja tudi prijetno opisali in to tako, da bralec zares podoživlja v duhu vso avtorjevo pot po neznanih deželah, vse njegove doživljaje tn ob branju res uživa. Avtor potopisa zna prikazati življenje na domači ladji, zna tudi izreči kritične pripombe na račun ladijske kuhinje, zna brez olepševanja prikazati pokvarjenost in korupcijo orientalskega življenja, zna prikazati svet, ki ga gleda, opisati ljudi, s katerimi prihaja v stik, zna pa tudi zanimivo, poljudno, pa vendar neoporečno prikazati zgodovino krajev. Vse to pa je tisto, kar ustvarja potopis prijeten, zanimiv in vreden branja. Naši ljudje bodo gotovo z užitkom prebirali te zanimive vrstice o vtisih z Bližnjega vzhoda. Knjiga se zaradi svoje vsebine, posebno pa zaradi načina podajanja dovolj hvali sama. Zato je posebej niti ni treba priporočati. Sl. Ru. iiimiimiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiimittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiitiitimiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiin 36. RAZPRAVA NA VELIKEM PROCESU V BENETKAH Nervoza v obrambnem kolegiju povzročila izpraznitev dvorane Zdi se, da so začeli ljudje na beneškem procesu izgubljati živce. Po vrsti zares dolgočasnih razprav je prišlo včeraj do izredne razgibanosti, vendar pa sie toliko na račun kakih posebnih elementov, ki bi bili prišli na dan, kolikor zaradi prepira med predsedstvom in odvetniki obrambe, ki so kar rjoveli. K temu se je pridružilo fe občinstvo, ki je odobravalo postopek predsednika sodišča. Zato je prišlo do takega trušča, da je predsednik sodišča razpravo prekinil. Ton včerajšnji razpravi sta dala novinar Bruzzese in polkovnik Zinza. Kot smo že včeraj pisali, je dr. Bruzzese v nekem pismu, ki ga je pred dnevi poslal sodišču, govoril i o Pierovem očetu Attiliu Piccioniju, i o polkovniku Zinzi s katerim je sodeloval pri raziskovanju «zadeve Mon-tesi«, seveda za svoj časopis. Takoj v začetku razprave pa je državni tožilec dr. Palminteri pozval sodišče, naj se omeji le na konkreten problem, kdaj je Wilma Mon-tesj usodnega dne šla od doma. Ker pa je vse ostalo, kar zadeva Bruzzesejevo pismo, močno politično pobarvano in zaključek omenili sledečo u- i bi morebitno obravnavanje gotovitev: Vseh odprav na Antarktiki je 12. Vse odprave . zatrjujejo, da jim gre za vz.višeno znanstveno delo v zvezi z geofizičnim letom. Toda Antarktika je že pred leti zaslovela kot bogata celina, kjer naj bi bila velikanska ležišča premoga, nafte iti celo urana. Znanstveniki prepričljivo zatrjujejo, da te celine nihče dodobra še ne pozna. Toda z druge strani se širijo glasovi da njihova velika vnema temelji tudi na tem bogastvu in pa seveda Piccionijevega joka v uredništvu lista «Civilta Cattoli-ea» in ustreznih insinuacij na račun drugih osebnosti iz vodstva Krščanske demokracije, moglo morda postati za sedanje vodstvo KD preveč nerodno, se je občinstvo začelo ob tem sklepu razburjati, ker mu je državni tožilec izmaknil tako prijeten zalogaj. Novinar dr, Bruzzese pač pove, da je po naročilu založnika lista prevzel nalogo,-zbirati podatke o zadevi Mon-tesi in predvsem o uri, kdaj je Wilma odšla od doma. Po njegovih ugotovitvah Wilme ni videla oditi iz hiše le vratarica Roscini, ampak tudi neki Bianchi ali Bianco, ki je tedaj stanoval v isti hiši, kjer je stanovalo nesrečno dekle. To je dr. Bruz-zeseju povedal odvetnik dr. Albertazzi, ki je to Bruzze-seju zaupal na cesti v družbi z nekim drugim odvetnikom. Dr. Bruzzese se je lotil iskanja tega Bianchija, vendar brez uspeha. Založnik lista Carboni pa je bil glede vse te zadeve zelo previden in ni hotel, da bi se časopis v tej zadevi zaletel. Zato je prosil pomoči tudi polk. Zinzo, ki se je z zadevo ukvarjal. In sklenjeno je bilo, da bosta Bruzzese in Zinza sodelovala in se med seboj obveščala, časopis pa bi objavljal le tiste vesti, ki bi ne mogle škodovati preiskavi. (Nadaljevanje na 4. strani) 'iiiiiiiiiiiMiiimiiiiiitiiiiiiiiiiminiiiMMiiiiniiiiiiiiiiifiiiiMiimiMiHiiiiimiiimniiHiiimmitiii Nesporazum —* Toda zakaj mi nisi povedal, da je riba določena za tvojo prirodoslovno zbirko, jaz pa sem se tako mučila, da tem jo lepo pripravila... Občinski svet pričeI razpravo o deželni avtonomiji Battello (KPI) obsodil osnutek statuta ki sploh ne omenja pravic naše manjšine Avtonomna dežela bo mnogo koristila gospodarskemu in socialnemu napredku naših krajev, če bodo izvoljeni v njene organe ljudje, ki bodo razumeli njeno važnost Sinočnja seja mestnega sveta v Gorici je bila v celoti posvečena razpravi o deželni avtonomiji. Bila je nedvomno ena izmed redkih sej mestnega sveta, na kateri dobi po-alušalec šele predstave o važnosti tega upravnega organa. V začetku seje je skrajna desnica pokazala težnjo, da se prenese razprava o avtonomiji na poznejši datum in se pr;čne diskusija o prosti coni. S tem predlogom je o-čitno nameravala zmanjšati pomen deželne avtonomije, ki jo desnica smatra za nič manj kot «atentat na Gorico*, kot je v svojem govoru označil monarhist odvetnik Pedroni. Demokristjanska večina, k: podpira ustanovitev deželne avtonomije, in leva opozicija sta ta manever preprečili z glasovanjem. Najprej je župan prečital tri predložene interpelacije: monarhistov, ko- munistov in misinov. Potem pa je voditelj skupine demo-kristjanskih svetovalcev Cal-derini prečital resolucijo v prid deželne avtonomije, v kateri vidi rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj, ter predlagal ustanovitev dežele s posebnim statutom. V začetku diskusije je župan zabeležil imena prijavljenih govornikov, ki so bili monarhist odv. Pedroni, Battello (KPI), Venuti (MSI), Calderini (KD), Zucali ^PS Dl) in dr. Kacin (SDZ). Prva je bila interpelacija predstavnika monarhistične stranke in je temeljila na pravnih domnevah, ki so govornika privedla do sledečega zaključka. Ce se že mora govoriti in sklepati o deželi, ki naj bi bila tako «lepa» in «dobra», tedaj naj se govori o deželi, ki ima spodnjo mejo pri reki Mirni v bil poln retoričnih fraz in ki dokazuje, da predstavniki desnice nočejo razumeti pomena deželne avtonomije, je zaključil s pozivom, naj se «prepreči atentat na Gorico, kot se je preprečil leta 1946». Sledil je govor svetovalca Battella (KPI), ki je poudaril, da smatra deželno avtonomijo za nekaj bistveno važnega za gospodarski razvoj našega mesta in dežele. Dotaknil se je Pedronijevega govora, ki ga je označil za nacionalističnega. «Mi menimo*, je rekel Battello, «da so minili časi za takšno govorjenje*. Ker je Krščanska demokracija v Zgornjem Poadižju vnesla v posebni statut določilo o pravicah manjšine, je govornik izrazil začudenje, zakaj so bila ta določila za slovensko manjšino v zakonskem osnutku goriških in videmskih demokristjanov izpuščena. Ker obstaja prikrita želja nekaterih krogov, da bi parlamentu potekla njegova u-pravna doba, preden bi lahko sklepal o vprašanju naše dežele, je Battello izjavil, da bo KPI predlagala na tem zasedanju občinskega sveta sprejetje resolucije s pozivom na vse stranke, naj se potrudijo, da bo čimprej uzakonjena naša deželna avtonomija. Seja se bo nadaljevala v torek ob 18. uri. Interpelacija o stavki električnih varilcev CRDA Pokrajinski svetovalci Po-letto. Bergomas in Selli so Novem gradu. Govor, ki je'poslali pokrajinskemu pred- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinMiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiHlluiH začudenje. Odvetniki obrambe so ob tej vesti postali zelo nervozni in že iskali nova vprašanja. Vtem pa je državni tožilec vprašal p.riČP šč to, kaj je na tem, kar je napisal dr. Bruzzese, češ da je nekdo skušal nanj vplivati, naj zadeve ne rine do konca. Polk. Zinza pa odločno zavrača to namigovanje, ker da tega ni bilo, ker če bi bil kdo kaj takega le poskušal, bi ga bil dal takoj aretirati. * Ko pa priča nato pove, da se je s tem negativnim uspehom končala njegova preiskava glede posojila Wil-minemu očetu, da pa je bilo naknadno ugotovljeno, da na stvari ni nič res, je obramba kar podivjala, češ zakaj ni teh dokumentov v procesnih spisih. Ko pa so odvetniki skušali predsedniku očitati, da v svoji funkciji ni korekten in ker je občinstvo ta očitek obrambe grajalo in predsedniku sodišča ploskalo, je dal ta dvorano izprazniti. Po štiridesetih minutah se je razprava nadaljevala, vendar ne več o zadevi posojila, ampak se je začelo govoriti o dekletu, ki je prinesla duhovniku Onnisu ono znano pismo v katerem je govora o mamilih. To dekle je na procesu poznano pod vzdevkom »Gianna la rossa*. Tudi a to zadevo se je ukvarjal Zinza in po njegovih izjavah, se mu je zdelo, da ni to dekle nihče drug kot A. M. Caglio. Sam Zinza jo je baje videl, ko je imela lase, ki so bili tako barvani, da je imela barva njenih las rahel rdečkast odtenek. Za Zinzo je prišel na vrsto frizer Pescatori, ki je govoril o dveh telefonskih razgovorih, ko sta s Cagliovo iskala odvetnika, ki ga je ta potrebovala. sedniku odv. Culotu inter- i ravnateljstvo ene izmed in-pelacijo v zvezi s stavko a- dustrij IHI - FIM, ki jo nad-lektričnih varilcev v CRDA > zoruje država in ki spada v Tržiču. Interpelacija se gla- si; sTržiika javnost kakor tudi javnost goriške pokrajine je z začudenjem sprejela ravnanje tržiikega ravnateljstva CRDA v zvezi s sporom, kategorije električnih varilcev, ki so pričeli stavkati z namenom, da se prične razprava o njihovih zahtevah po izenačenju tarif s tarifami, ki veljajo v CRDA v Trstu- Predvsem pa jo je začudilo dejstvo, da tako ravna prav pod novoustanovljeno ministrstvo za državne naložbe: tako obnašanje ravnateljstva je v očitnem nasprotju z duhom pozdravnega govora predsednika republike Gron-chija in s programskimi izjavami odgovornih voditeljev IRJ. Zaradi tega podpisani predlagajo, naj se v splošnem interesu industrije in delavcev čimprej sestane pokrajinski svet z namenom, da se spor pravično reši«. Nervoza v obrambnem kolegiju povzročila izpraznitev dvorane (Nadaljevanje s 3. strani) Za dr. Bruzzesejem je na vrsti polkovnik Zinza. Polk. Zinza se je z zadevo Montesi ukvarjal delj časa. Zato ni nič čudnega, da ga je občinstvo sprejelo z velikim zanimanjem. Priča pove, da se je z novinarjem Bruzzesejem zares poznal in da sta dejansko sodelovala, ker mu je sam predsednik Sepe svetoval ali celo naročil, naj stopi v stik s Carbonijem, da bi se dogovorila o sodelovanju z Bruzzesejem. Zinza pa takoj pove, da je zadeva Bruzzese kmalu propadla, kajti tisti človek, ki je poznal osebo, ki da je videla Wilmo oditi od doma 9. aprila okoli 17. ure in 20 minut, in za katerega je vedel le dr. Albertazzi, ni hotel o tej zadevi ničesar vedeti, ničesar izdati. Kot smo že prej rekli sta dr. Bruzzese in Zinza v iskanju te osebe pogorela in dr. Sepe je zato poveril Zinzi drugo zadevo, namreč poizvedovanje o posojilu 18 milijonov lir, ki naj bi ga bil hotel vzeti v banki Istituto Medio Credi-to Romano Wilmin oče Ro-dolfo Montesi. O tem posojilu je dr. Sepeja pravtako obvestil Carboni. Ta podrobnost, ki je nova tako za sodišče' kakor za številno občinstvo, je napravila ozračje še bolj napeto kot je bilo prej. Toda ko polkovnik Zinza pove, da bi moral dati «avallo» za posojilo Ugo Mon-tagna, se je v vsej dvorani zaslišal močan šepet, ki je odražal odkrito ogorčenje ali Včeraj na prizivnem sodišču S puško na ulične svetilke Mladenič puške sploh ni prijavil . Tudi ostale obsodbe goriškega pretorja potrjene Včeraj je bilo na goriškem sodišču več prizivnih razprav, ki pa so se v glavnem zaključile zelo slabo za prizivnike. Sodniki so namreč prizive sprejeli, vendar potrdili prvotne obsodbe in vložilcem prizivov naložili še poravnavo dodatnih sodnih stroškov. Med ostalimi prizivnimi razpravami je bila tudi razprava proti 20-letnemu študentu Dariju Grusovinu iz Ul. Fa-vetti 14, katerega je goriški pretor lansko leto obsodil pogojno na 2 meseca in 30 dni zapora in plačilo 3.000 lir globe, ker je hranil puško, ne da bi jo prijavil policijskim oblastem. 31. Januarja lanskega leta ponoči so namreč agenti javne varnosti v službi v Ul. Favetti opazili dva mladeniča, ki sta se igrala s puško in nenadoma je eden izmed njiju na vogalu a Ul. Croce puško naperil na cestno svetilko in ustrelil ter seveda svetilko razbil. Isto sta mladeniča storila tudi s cestno svetilko na vogalu Ul. Fa-vetti z Ul. Vaccano. Agenta sta se mladeničema približala in zahtevala, da jima sledita na policijo. Tu so u-gotovili, da je v svetilko streljal Grusovin, čigar last je puška tudi bila, medtem ko mu je prijatelj Virgilio Bruli le stal ob strani v tej nenavadni in vendar za njiju prijetni dogodivščini, ki bi se brez prisotnosti agentov lahko veselo zaključila. Tako pa je prišlo na dan, da je sicer Grusovin postal lastnik puške »Flobert* potem ko ’0 je kupil v trgovini Bombi na Travniku, vendar orožja ni prijavil policiji, kakor mu je trgovec naročil. Pred goričkimi sodniki se je včeraj Grusovin moral znova zagovarjati; dejal je, da ni poznal zakonskih pfedpi-sov, čeprav je to njegovo trditev trgovec že zdavnaj o-vrgel. Končno so sodniki Gru-sovina spoznali za krivega in mu poleg pretorjeve kazni naložili še nove sodne stroške, * * * 45-letnemu Vittoriu Cola-usigu iz Gradiške je prizivno sodišče tudi potrdilo prvotno obsodbo in mu naložilo nove stroške. Zadeva tega drugega vložitelja priziva je bila čisto družinskega značaja. Colausig se je potem, ko je ostal vdovec, vnovič poročil že novem- bra meseca lanskega leta. Takrat se je tudi preselil k nevesti Ani Kravanja v Gorico na Trg Cavour 6. S seboj Je privedel tudi 10-letne-ga sina, medtem ko je fena pripeljala v zakon tudi majhno deklico. 2e prve dni s« je med zakoncema vnel prepir, najprej zaradi slabega gospodinjstva Kravanje, potem pa zaradi njenega odnosa do moževega sina. Vsak dan je bilo življenje nove družine nemirnejše in končno se je Colausig odločil in se s sinom vred vrnil nazaj v Gradiško. Zena — ne bodi lena — je stopila na policijo in prijavila moža, da jo je brez vzrokov zapustil in da ni poskrbel za njeno hčerko, kakor predpisuje zakon. Colausig je moral najprej na policijo, potem pa pred pretorja. Tu je povedal, da s takšno žensko, ki ji ni bilo do tega, da bi vsaj pošteno skuhala človeku, ki je zanjo skrbel in delal in ki je od vsega začetka sovražila njegovega sina, pač ne more več živeti. Colausig je tudi dokazal, da je, dokler sta živela skupaj, vso plačo pustil doma. Toda vse to ni pomagalo in nesrečni vdovec ie bil obsojen na pogojno kazen plačila 1.500 lir kazni. Tudi včerajšnji priziv ni zalegel * * * Prvotno kazen so včeraj potrdili tudi 23-letnemu Brun« Gregorinu iz Pierisa, ki je 5. junija 1956. leta povzročil pred sodnijo v Gorici prometno nesrečo, pri kateri je bil precej hudo ranjen Ennio Ru-bino iz Gorice. Omenjenega dne je proti nevarnemu križišču pri sodniji vozil iz Ul. Nazario Sau-ro na vespi Rubino; iz Ul, V. Veneto pa je na motorju »Ducati* prihajal Gregorin: zdi se, da Gregorin ni bil dovolj pazljiv in je tudi skozi križišče vozil z isto naglico. Prišlo je seveda do trčenja, pri katerem sta se oba motociklista prevrnila- Kasneje so ju spravili v bolnišnico, kjer sta ostala teden dni. Rubino je seveda Gregorina tožil in tožbo na goriški pre-turi tudi dobil. Pretor je namreč Gregorina obsodil na 30.000 lir kazni in plačilo stroškov civilne stranke, ki so znašali 25.000 lir. Kasneje se je obsojenec pritožil na prizivno sodišče, ki pa mu je kot že omenjeno prvo kazen potrdilo Danes ob 16. uri seja pokrajinskega sveta Svetovalci bodo nadaljevali razpravo o avtonomni deželi Danes ob 18. uri se bodo v občinski dvorani na Korzu Verdi ponovno sestali pokrajinski svetovalci, ki bodo nadaljevali razpravo o deželni avtonomiji, za katero številni svetovalci še niso objasnili svojega stališča, odnosno stališča strank, katere zastopajo v tem najvišjem upravnem organu naše pokrajine Hud padec motociklista Ob 16.30 so sprejeli v goriški bolnišnici na zdravljenje 45-letnega Amalija Spizza iz Mosse, ki se je «ia obisku v Krminu precej hudo ponesrečil z motociklom. Iz doslej neznanih vzrokov se je Spizza prevrnil z vozila in se pri tem močno ranil v desno roko ter si poškodoval obraz, zaradi česar bo ostal na zdravljenju 10 dni. IZ DOBERDOBA 31. marca občni zbor domače hranilnice V nedeljo 31- marca dopoldne bo v Doberdobu na sedežu posojilnice redni občni zbor Delavsko - kmečke posojilnice. Člani bodo pregledali obračun za preteklo leto ter izvolili nov odbor, ki bo upravljal posojilnico za dobo nadaljnjih treh let. Vabimo vse člane, da se občnega »bora polnoštevilno udeleže. «»—— V 2. polovici februarja 303 menični protesti V goriški pokrajini s§ v drugi polovici februarja zabeležili 303 menične proteste, ki so jih objavili v seznamu goriške trgovinske zbornice, na podlagi sporočil goriškega sodišča od 9. marca. V naslednjem objavljamo število meničnih protestov po občinah: Krmin 25, Doberdob 2, Dolenje 1, Farra 7, Gorica 125, Gradiška 22, Gradež 14, Tržič 69, Mossa 3, Ronke 9, Zagraj 12, Škocjan 5, San Pier 2, Sovodnje 1, Starancan 1, Turjak 5. Kos železa mu je padel na roko Včeraj ob 11. uri so pripeljali z avtom Zelenega križa v ambulanto goriške podružnice za pomoč ranjenim delav cem 53-letnega Marija Sussija iz Ul. del Carso 6. Sussi se je ponesrečil na delu v Safog; kos železa mu je padel na desno roko in mu pokvaril sredinec. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Urbani-Alba-nese Korzo Ita-lia 31, tel. 24-43. — KINO — CORSO. 17.15: »Kakor listje v vetru* (»Come le foglie al vento*), L. Bacall, R. Hudson, v technicolorju in cine-mascopu. VERDI. 17.00: »Ženske, kocke in vragi*, v technicolorju. CENTRALE. 17.00: »Graščakinja iz Libanona*, G. M. Ca-nale, v estmacolorju. VITTORIA. 17.00: »Peccato di castitš*, Antonio Cifariello, Giovanna Ralli; mladini izpod 16 let vstop prepovedan. MODERNO. 17.00: »Pekel v Jumi*. Športni dnevnik 25. kolo italijanskega nogometnega prvenstva Borba za obstanek v A ligi postaja vedno bolj dramatična Za Triestino je tekma z Genoo odločilne važnosti - Marjanovičev Torino pred «veliko maturo» de lahko tudi še v poštev, kar pa je v največji meri odvisno ravno od jutrišnjega srečanja s Torinom. Ce zmaga Torino — kar ni izključeno — potem je Interju odklenkalo. NOGOMET DUNAJ, 22. — Bivši trener Honveda Jenoe Kalmar, je podpisal pogodbo za eno leto kot trener avstrijskega moštva Wacker, k' nastopa v I. avstrijski ligi. Kalmar je pred časom zaprosil za politični azil v Avstrij . Wacker je trenutno drugi na klasifikacijski lestvici. Naša prognoza Fiorentina-Roma 1 Inter-Torino X 2 1 Juventus-Atalanta I Lazio-Napoli 1 X Padova-Palermo 1 X Samp-L. R. Vicenza 1 Spal-Bologna 1 X Triestina-Genoa 1 Udinese-Milan X 2 Bari-Calania 1 X i Veroua-Alessandria 1 Cremonese-Salernitana 1 Reggiana-Lecco 1 Messina-Cagliari 1 X Sanremese-Mestrina 1 V jutrišnjem, 25. kolu italijanskega nogometnega prvenstva so na vrsti naslednja srečanja: Fiorentina - Roma, Inter - Torino, Juventus - Ata-lanta, Lazio - Napoli, Padova - Palermo, Sampdoria - Lane-rossi, Spal - Bologna, Triest:-na - Genoa, Udinese Milan. Iz razporeda tekem je razvidno, da je glavna značilnost 25. kola v tem, da so enajsto-rice, ki se borijo za drugo mesto oz. za rešitev, angažirane skoraj na isti način: Fiorentina, Lazio in Inter bodo igrali na domačih tleh, Atalanta, Palermo, Genoa m Lanerossi pa na tujih. Seveda je vprašanje rešitve trenutno mnogo važnejše in zato tudi zanimivejše kot vprašanje zasedbe drugega mesta, ki je zgolj platoničnega značaja. Poglejmo zato nekoliko kakšen je položaj na dnu klasifikacijske lestvice: Atalanta, Palermo in Genoa imajo po 20 točk, njih vrstni red pa določa razmerje v golih. Seveda je le malo verjetno, da bi ta vrstni red ostal tudi po jutrišnjih tekmah. Pred vse tri enajstorice se z vso resnostjo postavlja nujnost zmage, ker predstavlja vsaka izgubljena točka za njih korak bliže k izpadu. V še težjem položaju pa je Lanerossi, ki ima le 19 točk. Kakšni so njihovi izgledi za jutri? Genoa ima za nasprotnika Triestino, ki je sama angažirana v borbi za obstanek in bo zato seveda napela vse sile, da si zagotovi obe točki. Kljub temu. da preživlja krizo zaradi obolelosti večjega števila stai-dardnih igralcev, je po našem mnenju Triestina favorit. Palermo ima za nasprotnika Padovo, ki tudi ne plava v posebno zanesljivih vodah. Na papirju je favorit Padove, toda računati je treba z dejstvom. da se Palermo vrača v- formo in da ni izključen vsaj polovični uspeh Sicilijancev. Atalanta se bo pomerila z Juventusom. Njeni izgledi na pozitivni rezultat so minimalni. Enako je z Lanefossi-jem, ki bo proti Sampdorii le s težavo kaj opravil. Ce bi se naša predvidevanja uresničila, bi v praksi to pomenilo, da bi v jutrišnjem kolu moralo priti do precejšnje, čeprav seveda še ne dokončne, selekcije na dnu, oz. do večje izolacije kandidatov za izpad. Lahko pa se zgodi tudi drugače, namreč, da katero od gostujočih moštev preseneti z zmago. V tem primeru se bo položaj še bolj zamotal in negotovost se bo podaljšala se za nekaj časa in morda tudi prav do poslednjega kola. Toda poleg omenjenih enaj-storic so še druge, ki si ne morejo privoščiti pokoja. Med te sodijo Bologna, Juventui Udinese, Spal s 23 točkami dirkalni avto Chevrolet Cor- in Torino z 22 točkami. Le ein | vene ki je v prejšnjih dneh BOKS Cohen napoveduje Halimijevo zmago ELISABETHVILLE, 22. — Bivši svetovni prvak petelinje kategorije Robert Cohen, ki je moral prepustiti svoj naslov D’Agati lani 29. junija v Rimu, je mnenja, da bo Hali-mi pred svojim občinstvom v Parizu premagal D’Agato po točkah. Cohen je tudi dostavil, da bi bila njegova prognoza naklonjena D’Agati, če bi bil dvoboj v Rimu. Dejal je, da D’Agata ni stilist pač pa da ljubi borbo, Halimi pa po njegovem mnenju ni ne eno ne drugo. * * * LONDON, 22. — Peter Ws-terman, ki se bo maja boril v Rimu za naslov evropskega prvaka welter kategorije z Italijanom Emiliom Marconijem, je izjavil, da se uči italijanščine, kar naj bi mu po njegovem mnenju koristilo med borbo. FLORENCA, 22. — Jutri se začne v Florenci kongres italijanske boksarske zveze, na katerem hodo proučili državno in mednarodno boksarsko aktivnost s posebnim ozirom na olimptado v Melbournu. HIMIimMIHMHHIHIIIIHnillHIIIIIIIIinilMIlliminillMIIIIIIIUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIItlMIlK Poskusne vožnje v Sebringu Not rekord Fangia z avtom Maserati Drugi najhitrejši v poskusnih vožnjah je bil Italijan Musso z avtom Ferrari 3500 SEBRING, 22. — Včeraj sc j njiju) priMala na pristop k hiše začele prve oficialne po- ši Chevrolet, skusne veznje za 12-umo avtomobilsko dirko v Sebringu. ki bo jutri z začetkom ob 10. uri po lokalnem času. Poskusne vožnje so trajale do 05. ure po italijanskem času in se bodo nadaljevale jutri ves dan. Najhitrejši je bil včeraj Argentinec Manuel Fangio, ki je z avtom Maserati 4500 dosegel čas 3'25”2, s katerim je poluradno potolkel rekord kroga, ki ga je dosegel lani Anglež Mike Havvthom z av-tomogilom Jaguar s časom 3’29”7. Drugi najboljši čas je postavil Italijan Luigi Musso z avtom Ferrari 3500. ki je 8700 m dolgo progo (1 krog dirkališča) prevozil v času 3’25”5. Ar-glež Stirling Moss je z istim avtom kot Fangio 'dosegel čas 3’26”2, De Portago s Ferrari 3‘29” in Hawthorn z Jaguarjem 3’28”. Fangio in Moss sta včeraj preizkusila tudi nov ameriški S AH Včeraj samo prekinjeni partiji SOMBOR, 22. — Danes a® na jugoslovanskem šahovskem prvenstvu odigrali samo prekinjeni partiji: Trifunovič PIRC Udovčič 1:0, Tot - Djuraševič ponovno prek. Stanje po 21. kolu: Gligorič 14, Ivkov 13,5, Karaklajič 18, Matulovič in Trifunovič 12,5, Pirc, Udovčič 11,5, Nedeljko-vič, Vukovič 11, Rabar, Vukčevič 10, Bogdanovič, Rakič 9.5, Tot 9 (1), Milič, Puc, Ja-noševič 9, Djuraševič 8,5 (2), Cuderman 8, Bradvarevič 7,5 (1), Smailbegovič 7,5, Marič 6.5, Kozomara 6. UMETNO DRSANJE BARCELONA, 22. — Španska drsalna zveza je angažirala Italijana Piera Barresij* kot trenerja španskega moštva za umetno drsanje. KOŠARKA sam spodrsljaj jih lahko vrže v vrtinec smrtnega plesa, zato se obeta na skoraj vseh igriščih velik* borba. Drugače pa je seveda v zgornjem domu, kjer gre poslej, ko je vprašanje prvega mesta že v arhivu, bolj za prestiž kot pa za kaj drugega. Borba za drugo mesto bo sicer še zanimiva, v nobenem primeru pa ne dramatična. Po našem mnenju imata največ možnosti za zasedbo častnega mesta Fiorentina in Lazio potem ko so Napoli, Sampdoria in Roma ze odpadli. Inter pri- večkrat uosegel rekordni čas. Fangio, ki je dosegel čas 3’27", je po vožnji dejal, da je Con-vette dober avto, ki lahko gre še hitreje. Avto Corvette bosta na dirki vozila Ameri kanec John Fitch in Italijan Pie-ro Taruffi, ki je včeraj prispel v Florido. Glede na izjave, ki sta jth dala Fangio in Moss po poskusni vožnji z ameriškim avtom Corvette, v ameriških avtomobilskih krogih ne skrivajo upanja, da bosta oba pilota, ki veljata za najboljša na svetu, (ali pa vsaj eden od Kljub zrnimanju, ki ga kaže ameriški tisk za nov dirkalni avto Corvette, pa prevladuje mnenje, da je velik favorit dirke hiša Maserati z mogočnim osemcilindrskim vozilom 4500 in z vozačema Fan-giom in Mossom. Upanja Arne-rikancev so grajena na dvojici Taruffi - Fitch, ki bosta vozila Corvette, najnovejši produkt inženirja ruskega porekla Zora Duntova. Corvette SS ima cilindrazo 4368 in je oprem) len s posebnimi zavorami, za katere je Moss izjavil, da «o presenetljive. • # * LONDON, 22. — Stirling Moss in Tony Brooks se bosta udeležila dirke za veliko nagrado Siracuse, ki bo 7 aprila. To je sporočil neki predstavnik angleške avtomobilske hiše Vanwall, ki je oba pilota angažirala za prihodnjo sezono. Moss in Brooks bosta odpotovala na Sicilijo prihodnji teden. PARIZ 22. — Francoska košarkarska zveza proučuje možnost organizacije srečanja * italijansko košarkarsko reprC" zentanco za marec prihodnjega leta. Odtovorm urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT • T*** KINO SKEDENJ predvaja danes 23. t. m-ob 1*. uri barvni film: «ATILA» Igra SOFIA LOREN KINOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes 23. t. m. ob 19.30 uri barvni film: «Cesarske vijolico Igrajo: Luis Mariane, Carmen Sevilla in Simone Valere Tuno naCntinah predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 18. url CINEMASCOi*E barvni lilm: «Zeleni (•Fuoco verdea) Igrajo: STEWART GRANGER in GRACE KELLY Film je imel velik uspeh. Oglejte si ga, ne bo vam žali OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO JOC O CK. oooooooooooooooooooocO GUY DE MAUPASSANT Ki rvna os lova Paola Saverinija je ovala sama s svojim si-v borni koči na strmih nah Bonifacia na Kor-Mesto je zgrajeno na -isnih pečinah, ki se str-spuščajo v morje. S te ai se je videlo preko ske ožine, ki jo od vsoti ai obdajajo ostri grebe-n kleči, prav do Sardi-Ob vznožju mesta se veriga skal, podobnih canskemu koridorju. Tu udi tesno pristanišče, ki do prvih hiš po dolgem ku med dvema strmima ama. V tem pristanišču pristajale majhne ribiške le, italijanske in sardske. tu je vozil tudi star par-potnike v Ajaccio. i belih skalah so se ble-» še bolj bele hišice, pole gnezdom divjih ptic. e so se prilepljene na e in so gospodovale nad grozotnim prelivom, kaše ni upala no-bena lad-Veter se je brez pre-ka zaganjaj v skal«, jih grizel in drobil. Dt-vjal je skozi morsko ožino ter pustošil obe obrežji. Perjanice blede pene, ki se je obešala na črne, izjedene konice skal molečih iz valov, so se zdele kot zastave, plapolajoče na vodni gladini. Hiša vdove Saverini je bila prilepljena prav na skaio in njena tri okna so »e odpirala prav na to brezu-pno in divje obzorje. Vdova Je živela tu aama s svojim sinom Antonom in psico Bistro, veliko, suho živaljo ovčarske pasme, z dolgo, grobo dlako. Psico je jemal Anton s seboj, kadar je hodil na lov. Nekega večera je bil pri nekem prepiru Antonio Saverini izdajalsko umorjen. Njegov morilec, Nikolaj Ra-velotti, je Se isto noč zbežal na Sardinijo. Ko so mimoidoči prinesli materi mrtvo sinovo truplo, stara žena ni potočila nobene solze. Zaprla ac ja * kočo, dolgo časa nepremično strmela vanj. Nato je položila svojo zgrbančeno roko na njegovo truplo in prisegla vendetto — krvno osveto! Nikomur ni dovolila, da bi cul z njo pri mrtvecu. Ostala je sama s psico, ki je žalostno tulila. Žival je neprestano zavijala, z glavo, obrnjeno proti svojemu gospodarju, rep pa j« stiskala med noge. Žival se ni ganila, mati pa se je sedaj vrgla na truplo in jokala tiho in bridko. Nato je zopet gledala sina. Mladi mož je ležal n« hrbtu, oblečen v suknjič iz grobega domačega platna. Suknjič je bil na prsih preluknjan in raztrgan. Ležal je mirno, kot bi spal. Toda — vsepovsod je bila kri! Na srajci, ki so jo raztrgali za prvo pomoč, na telovniku, na hlačah, na obrazu in na rokah. Kepice strjene krvi so se mu lepile po bradi in po laseh. Stara mati je začela govoriti in ob zvoku njenega glasu je psica utihnila. — Sinko moj, ubogi moj otrok! Maščevan boš! Spi, »pi, — — maščevan boš! Ali slišiš? Maščevan! Mati ti 10 obljublja in sam veš, da je vedno držal« besedo! Počasi s« je sklonila in pritisnila svoje mrzle ustnice na še bolj mrzle ustnice mrtvega sina. Tedaj je Bistra začela ječati. Zavijala je, tožila in njeno tuljenje se je zlilo v strašno, neskončno, srce trgajočo tožbo, Zena in žival sta ostali pri mrliču do jutra. Drugi dan so pokopali Antona Saverinija in brž pozabili nanj.,, * * * Anton ni imel ne bratov ne bližnjih sorodnikov. Nikogar ni bilo, ki bi lahko izvršil krvno osveto. Samo »tara mati je neprestano mislila nanjo. Od jutra do večera preko morske ožine na drugo stran, kjer se je nekaj belilo v daljavi. Bila je to majhna vasica na sardski strani, imenovana Longosar-do. Tja so *e zatekali kor-ziški banditi, kadar so jim bili biriči preveč za petami. Vsi so se skrivali v tej vasici, ki je ležala ravno nasproti obalam njihove domovine. Tam so čakali na ugod. no priložnost, da bi se lahko spet vrnili v rodne gore. Mati je vedela, da »e je v to vas zatekel Nikolaj Ra-volatti. Dan za dnem je posedala pri oknu, strmela tj« preko in kovala načrte. Samo, kako naj to stori, sama, stara in bolna? Toda obljubila je, prisegla je ob mrtvem truplu svojega sina. Ni mogla pozabiti, ni smela čakati! Kaj naj stori? Ponoči ni mogla spati, nikjer ni več našla miru! Zagrizeno je vrtala in premišljevala. Psica ob njenih nogah je dremala, včasih je dvignila glavo in zatulila v daljavo. Ker ni bilo več njenega gospodarja, j« često tulila na tak način, kot bi ga klicala in njena pasja duša je zvesto čuvala spomin nanj, spomin, ki ga nič ne more izbrisati! Neke noči p«, ko je Bistra zopet začela zavijati, se je materi posvetilo! Skovala je načrt, grozen in okruten ter premišljevala do jutra. Ko se je začelo svitati, je vstala in se odpravila v cerkev. Tam se je vrgla na tla pred bogom, molila ln prosila, naj ji [»omaga, naj jo podpira, naj da temu staremu telesu moči, da bo lahko maščevala sina! Nato se je vrnila. N« dvorišču je imela star, preluknjan sod, ki je stal pod ka-pom, da se je vanj stekala voda. Obrjula ga j*» uaprait- nila in ga obtežila s kamni ter koli. Nato je priklenila Bistro k sodovi odprtini in šla v hišo. Sedaj je brez miru hodila Po sobi gor in dol ter neprestano gledala proti sardski obali. Tam, tam čez je prebival on, morilec njenega sina. Psic« je tulila ves dan in vso noč. Vdova ji je zjutraj prinesla latvico vode in nič drugega, ne juhe ne kruha! Tako je minil še en dan. Bistra je ležala vsa izčrpana. Drugi dan so se ji svetile oči, dlaka se Ji je ježila, le vlekla je obupano za verigo. Starka ji še vedno ni prinesla hrane. Žival je podivjala in hripavo lajala. Tako je minila še ena noč. Ob zori tretjega dne je odšla Saverinijeva mati k sosedom in jih prosila za dva otepa slame. Doma je privlekla iz skrinje stare cunje, ki jih je nosil še njen mož, in jih nabasala s slamo. Tako je nastala slamnata lutka, ki jo je starka obesila za kol pred Bistri-nim sodom. Nato je lutki naredila še glavo Iz starih cunj. Psica je začudeno ogledovala slamnatega moža in pri tem pozabila na lakoto. Star- ka pa je šla in kupila pri mesarju dolgo, črno jetrno klobaso. Ko se je vrnila, je zakurila na dvorišču blizu soda in cvrla nad ognjem klobaso. Bistra Je pobesnela od poželenja, sline so se ji cedile iz gobca in oči so ji nepremično strmele v raženj, kjer se je pekla klobasa. Duh po pečenem mestu je živali do blaznosti dražil nosnice in krčil želodec. Mati pa je nato naredila iz klobase slamnatemu možu kravato in mu Jo tesno pritrdila okoli vratu. Ko je bila gotova. Je odvezala psico. Z divjim skokom je žival planila slamnatemu možu za vrat, se mu naslonila na rame in začela trgati. Odtrgala je kos, padla na tla, se znova pognala, zasadila zobe v vrvi, odtrgala nekaj kosov, spet padla in krvoločno odskočila. Z nekaj ugrizi ie odtrgala lutki glavo in razcefrala vrat. Starka je stala nemo in nepremično ter z bliskajočimi se očmi spremljala vsako kretnjo pobesnele živali. Ko je bilo vse končano, je »pet privezala psico, jo pustila dva dni stradati, nato pa »pet začela z nenavadno vajo, Tri mesece je navajala žival na te vrste borbe, na te vrste čudno pojedino. Sedaj ni bilo treba psice več odvezati, sedaj ji je dala samo znamenje z roko. Navadila jo je celo, da je skočila lutki za vrat in ji ga raztrgala, tudi če ta ni imela hrane skrite v grlu. Za plačilo pa je psica po opravljenem delu dobila veliko klobaso. Kakor hitro Je psica zagledala lutko, je vztrepetala in obrnila glavo k svoji gospodarici. Ta pa je zakričala s piskajočih glasom; — Daj ga! — in dvignila kazalec. Ko se Ji je zdelo, da Je njena ura prišla, je odšla Saverinijeva mati neko nedeljo k spovedi in obhajilu. To je storila s pravo zamaknjenostjo. Doma s« je nato preoblekla v moška oblačila. Kot star, ubog berač je šla k nekemu sardskemu ribiču, ki je prepeljal njo in psico na drugo stran preliva. Starka je imela s seboj v vreči velik kos klobase. Bistra je stradala že dva dni. ('M časa do časa ji Je starka dala poduhati klobaso, in jo s tem še bolj razdražila. Izkrcali sta s« v Longo-sardu, Korzičanka se je še- paje odpravila v vas. P11 nekem peku je vprašala P° Nikolaju Ravolattiju. Izvedela je, kje stanuje in da J® spet mizar, kar je bil A® poprej. Prišla je do njegovega domovanja. Ravolatti je delal na drugem koncu delavnic®- Starka je vstopila in 8* poklicala: — Hej, Nikolaj! Obrnil se je, ona pa i® »pustila nadenj psa in *a-vpila: — Daj ga, daj ga! Požet* Požri! Pobesnela, sestradana živ** mu je skočila za vrat, K** volatti je zagrabil psa in 8* stisnil. Oba sta se zavalil* Po tleh. Cez nekaj sekund se je Nikolaj zvil in udaril z nogami po podu. Obležal je nepremično, psica pa n*11 je trgala in cefrala vrat n* kose. — — Dva soseda, ki sta sedel* ta čas pred svojo hišo, sta se pozneje natanko spominjala, da sta videla priti i* delavnice starega berača * velikim črnim psom, ki J® jedel nekaj rjavega iz svojega gospodarja. Starka pa se je še ** večer vrnila domov. In to noč Je prvič po dol' gom času mirno zaspala.