Posamezni izro3 30 ijrošeT, mtse^na n#ro?n!n» I Šiling GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Z Osvobodilno fronto v brerkompromisno borbo za priključitev! Vsak drug poizkus pomeni uresničevanje ciljev avstrijske in tuje reakcije in s tem izdajstvo nad • lastnim narodom! ★ Letnik ii. DUNAJ, V PETEK 6. VI. 1947 ŠTEV. 33 (61) Stopnjujmo borbo za priključitev! Edina [ odpora, ki ‘so jo dajali oblastmi stare Jugoslavije narodnoosvobodilnemu gibanju koroških Slovencev, so dde obljube, ki se razumljivo niso nikdar izpolnile. Oblastniki stare Jugosla-yije so skrbeli, da široke ljudske mno-Zlcp o narodnoosvobodilnem gibanju ko-r°ških Slovencev niso dosti vedele. Preprečevali so vsako množično akcijo, ki 1)1 podprla našo osvobodilno borbo. Obe-dem so se pa vedno bolj in bolj vezali z jMmškimi imperialisti in fašisti in poleno izpolnjevali vsako njihovo povelje. Nova Jugoslavija je ljudska država, kjer o vseh notranje in zunanjepolitičnih vprašanjih odloča ljudstvo. Skrivnost uspehov nove Jugoslavije je v Množičnosti reševanja vseh perečih vprašanj. Naši pevci so videli, kaj to po-Meni. Vojaška zmaga nad okupatorji in domačimi izdajalci, obnova in gospodarski dvig, borba za izpolnitev petletke v Jugoslaviji je ravno tako stvar najšir-Mh ljudskih množic kot zahteva po pri-klučitvi Slovenske Koroške, kot borba za Mir, kot borba proti imperializmu, dolarji diplomaciji in poskusom oživljanja Msizma. , Voditelji nove Jugoslavije so naj-”°ljši ljudje v Jugoslaviji, najdosled-jMjši borci za demokracijo, ljudsko ob-Mst in za gospodarsko blagostanje delovnih ljudi. Voditelji nove Jugoslavije ka-zp.io svojemu ljudstvu pot pid reševanju ?°tranje- in zunanjepolitičnih vpra-8anj. Voditelji nove Jugoslavije znajo Pli*vi!no oceniti položaj in pokazati na-MgP, ki izvirajo iz njega. Voditelji v no-Jugoslaviji so izraz ljudske volje in '’°dniki ljudstva, ki imajo za seboj težjo borbo proti reakciji v stari Jugosla-'dji in ogromno izkušenj iz junaške na-^dnoosvobodilnc borbe. l . Razumljivo je, da zaradi tega vodi-edi nove Jugoslavije nikdar ne trosijo Poznih besed, nikdar ne obljubljajo, Mpak ugotavljajo dejansko stanje in Postavljajo naloge. V tem smislu moramo azumeti tudi izjave, ki jih jc dal mar-Tito, ko je sprejel bolgarske novi-ai'jp. Maršal Tito je poudaril, ko je go-°i'il o vprašanju Slovenske Koroške, Predvsem dve stvari: Prvo: Podčrtal je, Jugoslavija ne bo smatrala nobene psitve koroškega vprašanja za do-°učno, ki bi v celoti ne predstavljala Jjpešnega konca narodnoosvobodilne rjhe koroških Slovencev. Jugoslavija v,e ho morala, ker so ji koristi miru pred-j,spM pri srcu, hočeš nočeš sprijazniti z letvijo, čeprav bi predstavljala zanjo a .Za koroške Slovence krivico. Toda ta, Jptev nikakor ne bo dokončna. Ne bo u Vse večne čase. Zel (lruK° je maršal Tito podčrtal, da je .M verjetno, da bo del jugoslovanskih JTavičr>ih zahtev izpolnjen s podpisom rovne pogodbe z Avstrijo. ^ ]z.iava o Slovenski Koroški, ki jo je : * maršal Tito bolgarskim novinarjem, j,f Za našo narodnoosvobodilno borbo iz-^dno pomembna. Daje ji jasne perspek-^ e> ki so obenem zagotovilo njeni 8,Pesnosti. Edina rešitev za nas koroške Ti?Ve.nce jc in bo priključitev k novi, li Jugoslaviji. Misel na kakršno ko-Udi = 80 rešitev je v svojem bistvu V lr,janje SS sovražnikom naše svobode, našega narodnoosvobodilnega l a Je in ostane borba za pnkljuci-tiar , Jugoslaviji. Osnovna naloga, ki jo EoiK sedanji položaj, je pojačana Pol«-a Za Prikl jučitev. Ta borba rtiora v 1 Meri zajeti vse slovenske in na- Maršal Tito o Slovenski Koroški in drugih važnih vprašanjih Predsednik ministerskega sveta FLRJ, maršal Tito je sprejel skupino bolgarskih novinarjev, ki so obiskali različne kraje v Jugoslaviji. Bolgarski novinarji so maršalu Titu opisali svoje potovanje po Jugoslaviji in izrazili svoje navdušenje nad njeno lepoto in delovnim poletom, ki so nanj naleteli, kamor koli jih je vodila pot. Vse, kar smo videli« — je dejal eden od bolgarskih novinarjev — »je bilo postavljeno na zdravo, solidno osnovo« Maršal Tito je dejal bolgarskim novinarjem, da se pri izgradnji države poleg materialnega uspeha dosega še nekaj, in to je nastanek nove skupnosti in prevzgoja ljudi. Maršal Tito je za zgled navedel gradnjo mladinske proge, pri kateri sodeluje mladina iz vseh krajev države in ki je izredno pomembna za krepitev enotnosti — ta pa je značilna za odnose med bratskimi narodi Jugoslavije. »Pri nas predstavlja vsak narod zase« — tako je naglasil maršal Tito — »določeno individualnost, toda vsi skupaj sestavljajo enotno, močno in nerazdeljivo skupnost. Reševati narodnostno vprašanje samo s tem, da se potegnejo meje, to ni dovolj. Narodnostno vprašanje se mora rešiti v duši naroda, v mislih in srcih ljudi. Tako se pri nas tudi rešuje.« Na vprašanje nekega novinarja o Slovenski Koroški je maršal Tito odgovoril: »Težavni so izgledi, da bomo dobili vse, kar zahtevamo. Da bo nekaj verjetno mogoče dobiti in da se bo dalo nekaj napraviti, v to verjamem, toda to ne pomeni, da je to rešitev za večne čase. Dal sem že izjavo, da to vprašanje za nas ni rešeno, pa naj bo rešeno kakor koli. Mi se moramo pokoriti sklepom zato, ker smo člani Združenih narodov. Toda to ne pomeni prekrižati rok in pristati za večne čase na takšen sklep. Dejstvo je, da so tam Slovenci, dejstvo jc, da živijo Slovenci tam tisoč in več let. Tega dejstva ne more nihče zanikati in tudi mi se ne moremo odreči tega dejstva. če nam preprečijo, da bi dobili to, potem bo to za nas nepravilna rešitev, toda mi jo moramo sprejeti, ker smo člani Združenih norodov. Kaj hočete, tam je večina. Nam so prizadejali veliko krivic pri sedanjih mirovnih pogajanjih. Krivico so nam napravili tudi pri vprašanju Julijske krajine. Trst je naravnost odrezan od skupnega, zdravega telesa. To se dogaja zaradi določenih mednarodnih računov.« Maršal Tito nato dodal: »Dati moramo svojo žrtev za utrditev miru. To je naša dolžnost.« Razgovor je nato prešel na položaj v Grčiji in ob tej priliki je maršal Tito poudaril važnost zedinjenja svobodnih balkanskih narodov v močno monolitno celoto. »Mnoge moti ta naša enotnost na Balkanu, ki pa je res nujno potrebna.« prodne ljudi od Zilje, Gospe svete in Svinske planine pa do Karavank. Vsak Slovenec in antifašist se mora zavedati, da je zmaga nad reakcijo, nad imperializmom, da je svoboda tem bliže, čim bolj množična, odločna in brezkompromisna bo ta borba. Moči ljudskih množic, moči ljudske volje se ne more nihče upirati. 6b njej se zruši vsaka krivica. Maršal Tito je spomnil bolgarske novinarje na zadnji napad grških letal na albansko ozeml je dne 21. ma ja t. 1., ko so grška letala polne tričetrt ure s strojnicami obstreljevala žene in otroke in sta bili pri tem ubiti dve, a ranjenih osem oseb. Maršal Tito je to označil za izzivanje in vojni zločin. »To, kar je zdaj v Grčiji«, je nadaljeval maršal Tito, »to je nezaslišano nasilje, ki ga izvajajo pod zaščito določenih imperialističnih plasti. Mi vemo? da tega ne dela in da to ni grško ljudstvo. Mi vemo. kakšno je grško ljudstvo, ono se je borilo med vojno in se bori tudi sedaj. Toda kaj hočete, ko so se mu vsedli na vrat. Tudi pri nas so hoteli tako,toda mi smo znali izkoristiti orožje v roki, da si zagotovimo s krvjo priborjene pridobitve v vojni.« Na vprašanje bolgarskih novinarjev o značaju Ljudske fronte Jugoslavije je maršal Tito poudaril, da ima Ljudska fronta svoje kali še v dnevih pred vojno, ki so nastale v borbi proti fašistični reakcije in za obrambo države. Med vojno je Ljudska fronta, ki se je razširila, bila tista množična osnova, ki je zagotovila uspešen boj proti okupatorju. »Napačno bi bilo gledati Ljudsko fronto pri nas«, je naglasil maršal Tito, »kot nekakšno združevanje raznih strank. To ni dogovor med posameznimi strankami in strankinimi vodstvi, da stopijo v enotno akcijo zaradi uresničenja nekaterih ciljev. Formalno je bilo to napravljeno po vojni. Množice so vstopile v to splošno .organizacijo Ljudske fronte za borbo proti fašizmu in proti okupatorju.« »Ljudska fronta ima posebno karakteristiko«. je dejal maršal Tito. »Je splošna narodna organizacija z enotnim programom brez notranjih razlik v vprašanju ciljev, ki so pred nami. Takšna jo sedaj naša Ljudska fronta. Pri nas se n. pr. ne more zgoditi, da bi neki bivši voditelj kakšne stranke dejal, da izstopa iz Ljudsko fronte s svojimi množicami, kajti on bo izstopil sam, množica pa ne bo šla za njim. Ljudska fronta je pri nas trajna, a ne prehodna organizacija. To pri nas ni manever komunistov, kakor se običajno govori. To se je pokazalo v vojni, pri današnji izgradnji države in pri izpolnjevanju postavljenih nalog kot edina možna rešitev. Mi bomo to utrjevali in razvijali in to jo najboljša rešitev. Za nas male narode je posebno važno, da smo notranje, ne samo nacionalno, temveč tudi politično enotni. Prav tako je zelo važno, da so enotni tudi naši slovanski narodi na Balkanu.« Maršal Tito je nato dejal: »Znano vam je, da vaše množice v Bolgariji želijo to zbližanje kot ga želijo tudi naše. Pri nas ljudstvo stalno vprašuje, kako bomo z bolgarskim narodom, toda pri vas postavljajo isto vprašanje. Ker pa je to tako, tedaj nima nihče pravice, da bi nas motil in mi to moramo storiti. Tako je tudi z Albanijo. Albanci niso Slovani, toda oni živijo z nami že skozi stoletja. Nje so v preteklosti vedno izkoriščali za ustvarjanje razprtij na Balkanu. Zdaj je to minilo. Zdaj je tam takšen notranji družbeni ustroj, ki omogoča ustvaritev najtesnejših vezi z i Maršal Tito IOOF-u Slovenije {in POOF-u za Slov. Koroško f Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je | poslal Izvršnemu odboru OF Slovenije | in Pokrajinskemu odboru OF za Sloven-1 sko Koroško zahvalni brzojavki za če-1 stitke k njegovemu rojstnemu duevu, ki i se glasita: I »Izvršnemu odboru OF Slovenije. | Zahvaljujem se za čestitke ob priliki t mojega rozstnega dne. t Josip Broz-Tito.« | »Pokrajinskemu odboru OF za Sloven-$ sko Koroško! Najprisrčnejše se zahvaljn-| jem za čestitke in žolje ob priliki mojega j rojstnega dne. : Josip Broz-Tito.« | Zahvalna brzojavka maršalu Titu 1 S svojega zasedanja 30. maja t. 1. je J širši Pokrajinski odbor OF za Slovensko j Koroško poslal maršalu Titu naslednjo ! brzojavko: I , »Širši Pokrajinski odbor Osvobodilne * fronte Vam s svojega zasedanja v imenu ! ljudstva Slovenske Koroške pošilja is-| kreno zahvalo za jasne besede, ki ste j jih izkreli delegaciji koroškega pevske-| ga zbora. I Z odločno borbo za združitev Sloven-| ske Koroške s FLRJ, pri čemer ne bomo | štedili z napori in žrtvami, bomo doka-: zali, da smo vredni Vašega zaupanja in 1 zaupanja narodov svobodne domovine.« albanskim narodom. Torej moramo okrepiti tudi to balkansko enotnost. V pretekli vojni sto videli, kaj pomeni majhna država, in zato se moramo mi, ker nismo tako veliki, zediniti, a ne zediniti zato, da bi komu grozili, temveč da bi lahko čuvali vsak svoje in vsi skupno, da bi čuvali svojo neodvisnost, svoj nacionalni razvoj, svoj mirni gospodarski razvoj. Da ne bodo govorili kot doslej: zaostalo državo na Balkanu, ampak da bo Balkan poleg Sovjetske zveze svetla točka v pogledu pravilno rešitve nacionalnega in socialnega vprašanja.« Nadalnji problem, ki je zanimal predstavnike bolgarskega tiska, je bil prvi petletni načrt Jugoslavije. Maršal Tito je poudaril veličino in pomen petletke in pripomnil, da bo najtežji del pri petletki izgradnja novih kadrov. »Sedaj jih jemljemo tam, kjer jih je več in jih dajemo tja, kjer jih ni, ker hočemo dvigniti vse kraje«, jc dejal maršal Tito. Maršal Tito je naglasil, da koristi dvig ene. federalne republike vsem ostalim, tudi tisti republiki, ki daje. Industrijo bomo dvignili tudi v Srbiji, še več bo dobila Bosna, da niti ne govorim o Črni gori in Makedoniji. Tja moramo dati vse, kar je potrebno, je dejal maršal Tito. Mi dajemo največ tja, kjer je najmanj. V nadaljevanju je rekel maršal Tito v zvezi s petletnim načrtom, da materialna sredstva niso problem. »Naš dinar je krepak, in mi nismo vzeli nobenega po- Protest POOF-a na medzavezniški kon trolni svet za Avstrijo zaradi obsodbe tov. Karla Prusnika Z zadnjega zasedanja širšega Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško je bilo odposlano Medzavezniškemu kontrolnemu svetu za Avstrijo na Dunaju protestno pismo, ker odgovorne oblasti še vedno niso izpustile po krivici obsojenega sekretarja POOF-a tov. Karla Prušnika-Gašperju. ./Aretacija tov. Prusnika Karla kot enega najvidnejših in najboljših bivših koroških partizanskih borcev je povzročila nemir in ogorčenje na vsem .Slovenskem Koroškem:, je rečeno v protestnem pismu. »Ponovno ugotavljamo, da Z istega zasedanja je bilo odposlano pismo tov. Karlu Prusniku, v katerem je rečeno med drugim: »Vztrajna in odločna borba protifašističnega prebivalstva Slovenske Koroške v letili nacističnega nasilja, ko si je slovensko ljudstvo v kivi in z orožjem utiralo pot k svobodi, kakor tildi dunes, ko odločno nadaljujemo pot k osvoboditvi in priključitvi k Titovi Jugoslaviji, je močno napoti domači in tuji reakciji. Hočejo nam kratiti naše najosnovnejše narodne in človečanske pravice. V svojem sovraštvu do naprednih in svobodoljubnih sil gredo celo tako daleč, da polnijo zaporo z najboljšimi .sinovi našega ljudstva, z bivšimi partizani. Na današnjem zasedanju širšega Pokrajinskega odbora ponovno ugotavlja- le bilo slovensko protifašistično prebivalstvo, ki je pod nacifašizmoin doprineslo ogromne žrtve za skupno zavezniško zmago, z obsodbo tov. Prusnika in ostalih bivših partizanov, političnih preganjancev in izseljencev zaradi nošenja naše nacionalne slovenske zastave surovo in hudo žaljeno.. V pismu je izraženo pričakovanje, da bo popravljena krivica, storjena vsemu slovenskemu ljudstvu na Koroškem, ki se bori za priključitev Slovenske Koroške k domovini in s lem za dokončno osvoboditev. mo, da je eno največjih nasilij to, da so obsodili in zaprli Tebe zaradi tega, ker zvesto vztrajaš v borbi koroških Slovencev. Obsodim zaradi nošenja našega simbola — zastave s peterokrako zvezdo — pit je surova in nizkotna žali lev vsega slovenskega ljudstvu. Tvoja obsodba iu vse krivične obsodbe borcev za svobodo so samo dokaz, da srno na pravi poti. Vsak tak postopek ponovno opozarja antifašistično in demokratično ljudstvo, da nasilje še ni izumrlo, in vzpodbuja k še odločnejši borbi. Z današnjega zasedanja Ti pošiljamo tovariške in borbene pozdrave hkrati s sporočilom, da obsodba in aretacija sekretarja, Pokrajinskega odbora OF lil zavila narodno-osvobodilnega gibanja koroških Slovencev, ampak mu je dala le še novega zagona.« dr. Mačka, Ko je bil dr. Maček podpredsednik beograjske jugoslovanske vlade, se je že skrivaj po svojih agentih pogajal z Mussolinijem, Hitlerjem in Paveličem ter z ustanovitvijo tako imenovane seljačke zaščite pripravil tla za prihod ustašev. Se-ljačka zaščita je bila glavna zaslomba Paveliča, ki je imel nekaj pripadnikov v Zagrebu, drugod po Hrvatskem pa nikjer nikogar. Neizpodbitno je, da je prav za prav tvorec NDH dr. Maček, vendar pa je dr. Maček, igral svojo izdajalsko vlogo skrivaj, dočim je bil Pavelič nekak izvršilni organ. Ko pa je dr. Maček spoznal, da bo fašizem 'vojno izgubil, je zaigral na drugo karto. Skrivaj se je pogajal z Nemci ter jim dokazoval, da Pavelič nima nobene zaslombe v hrvatskem narodu in da more edino Hrvatska seljačka stranka sestaviti vlado, ki bi odvrnila hrvatsko ljudstvo od narodnoosvobodilnega gibanja ter ga vključila v fašistični aparat. Obtoženi Kvaternik je zatrjeval, da je bilo to samo namer- HUDI POBAZI CANGKAJŠKOVE VOJSKE Iz Kuomintangovih virov javljajo, da ima ljudska demokratična armada Kitajske med svojo splošno ofenzivo v Mandžuriji od 10. maja dalje pobudo v svojih rokah. Z istočasnimi napadi na različnih odsekih fronte jugozapadno, južno in jugovzhodno od Cangčuna je oddelkom ljudske demokratične armade Kitajske uspelo razcepiti in spraviti v nevarnost Kuomintangove čete. Južnozapadno od Cangčuna je južna man-džurska proga na več mestih presekana, tako da je onemogočen dovoz okrepitev iz Mukdena. Po ogorčenih bojih, v katerih sta padla poveljnik 88. Kuomintangove divizije in načelnik njegovega štaba so sile ljudske demokratične armade zasedle Kungčuling, važno oporišče vladnih čet v Pokrajinski odbor tovarišu sekretarju Paveličevi pomagači in vojni zločinci pred sodiščem v Zagrebu V Zagrebu se je pričela sodna razprava proti glavnim pomagačem ustaškega po-glavnika Paveliča. Na zatožni klopi sedi več vodilnih ustaškili vojnih zločincev, njim na čelu Paveličev prvi sodelavec in hrvatski ..vojskovodja" Slavko Kvaternik, ki je bil središče ustaške organizacije že takoj leta 1929, ko je Pavelič odšel v emigracijo. Skupaj s Kvaternikom je obtožen Paveličev finančni minister dr. Vladimir Košak, Paveličev zunanji minister dr. Alaj Begovič, podpredsednik Paveličeve izdajalske vlade dr. Ospnan Kulenkovič, Paveličev vojni minister Navratil Friderik Miroslav, bivši generalštabni oficir avstrijske vojske Ivan Perčevič in Siegfrid Ka-sche, vodilna osebnost nacistične stranke v tako imenovani „nezavisni državi Hrvat-ski". Vsi obtoženci so krivi hudih zločinov nad narodi Jugoslavije, ker so se popolnoma udinjali v službo Hitlerjevim okupacijskim silam ter se borili proti narodnoosvobodilni vojski. Zagrebška sodna razprava pred Vrhovnim sodiščem LR Hrvatske proti bivšemu Paveličevemu ..vojskovodji" in ustaškim izdajalcem je že ob zaslišanju prvega obtoženca SL Kvaternika razkrila vso podlo in zločinsko izdajalsko vlogo, ki jo je igral dr. Vladimir Maček s svojo kliko, ki se je po smrti Stjepana Radiča polastila vodstva Hrvatske seljačke stranke. Izpovedi, ki jih je podal obtoženi Kvaternik pred sodiščem, so do kraja razkrile „veli-kega demokrata" dr. Mačka kot najponiž-nejšega hlapca Hitlerja in Mussolinija ter koL tipičnega zastopnika tiste politične klike stare Jugoslavije, ki se je z najpodlejšo zlorabo ljudskega zaupanja povzpela na vodilna mesta in kupčevala z usodo jugoslovanskih narodov. Kvaternik, ki je bil dolga lela najožji sodelavec dr. Mačka, je s svojimi izpovedbami pred vsem svetom razkrinkal tisto izdajalsko kliko, ki še danes z dr. Mačkom na čelu skuša varati nepoučeno svetovno javnost in rovari v službi najbolj mračne reakcije proti laslne-. mu narodu in lastni domovini. Zagrebška sodna razprava ima zaradi tega mednarodni pomen in bo nedvomno pripomogla, da bo zunanji svet spoznal pravo vlogo, ki jo še danes igra dr. Mačkova izdajalska klika. Kvaternik je odkrito priznal, da bi bila ..Nezavisna država Hrvatska" (NDH) popolnoma nemogoča, če je ne bi že od vsega počelka podpiral dr. Maček z vsem svojim političnim vplivom. Izpovedal je, da se ustaši ne bi mogli držati na Hrvatskem niti ene ure, če ne bi imeli vse zaslombe sojitn, ne dolarjev ne kakega drugega tujega denarju. Pri uus jo vse ustvarilo ljudstvo. Osnovna sredstva je ustvaril ogromni delovni polet naših narodov. Naš kmet zelo rad in v redu plačuje davke, tako da skupno vzeto pri nas m problem denar, temveč kadri.« Maršal Tito je potom naglasil pomen sklepanja trgovskih pogodb s ČSR, Švedsko, Madžarsko, Poljsko kot tudi pogajanja s SovjOtsko zvezo za uresničenji' petletnega načrta. ©stvaritev petletke smo si zagotovili tako, da nismo odvisni od nekaj zapad-nih sil. A ko smo si to zagotovili, tedaj smo prešli na realizacijo, sprejeli smo plan, tako da nismo ničesar postavili abstraktno, temveč na realno osnovo. Opremiti moramo tehnično naše rudarstvo iu naše kmetijstvo. Imamo dovolj raznih rudnin v državi, toda treba jo imeti možnosti, da se ta ruda izkoplje iz zemlje. Naša zemlja je bogata. Mislim, da bomo z delovnim poletom, ki je povsod pri nas, lahko uresničiti, kar smo planirali. Naš plan je. ne glede na to, da je ogromen, popolnoma realen. Zanj je pripravljeno vse — razen kadrov.« Na vprašanje bolgarskih novinarjev, ali pri izgradnji nove Jugoslavije nudijo veliko pomoč sindikati, je maršal Tito odvrnil: »Za uresničenje nalog, ki jih postavlja petletka, imajo sindikati velik pomen prav tako kot je velika njihova vloga v proizvujalnosti dela.« Maršal Tito je dodal: Sedaj v Jugoslaviji pripisujemo velik pomen tudi kmetom. Da pa bi kmet postul še večji čini-telj, moramo njegov način obdolovunja dvigniti od ekstenzivnega na intenzivno, ker smo bili v tem zelo zaostali. Maršal Tito je naglasil: »Nuš kmet se jo že spremenil. Ni več takšen kot je bil nekoč, ne hodi več upognjen, temveč pokonci. oti gleda pogumno in ponosno Prvomajska proslava je pokazala, da med mestom in vasjo danes ui razlike, ©koli 510.000 kmetov je prišlo ua veliko svečanost, ki je bila v lleogradu.«. Na koncu razgovora z bolgarskimi novinarji je maršal Tito preko njih sporočil svoje pozdrave in pozdrave narodov Jugoslavije bolgarskemu narodu. Južni Mandžuriji. V dosedanji ofenzivi so sile ljudske demokratične armade obkolile glavno mesto Mandžurije Cangčun. Veliko posadko v njem oskrbujejo po zračni poti. Po poročilih radija ljudske demokratične armade Kitajske so v teku veliki boji pri Hvajteju, 20 km zapadno Cangčuna. Sile ljudske demokratične armade so uničile ali pa pognale v beg dve diviziji in dva polka 1. in 71. Kuomintangove armade novih vladnih sil, oboroženih z ameriškim orožjem. Po radiu je bil podan pregled vojaških operacij v zadnjih 10 mesecih. V lem času je ljudska demokratična armada ujela 136 generalov in nad 400.000 oficirjev in vojakov. GANDHI ZAHTEVA UMIK ANGLEŽEV IZ INDIJE V New Delhiju je bila po radiu preči-tana Gandhijeva poslanica, ki zahteva, naj Britanci zapusle Indijo. Ni britanski kabinet tisti, ki nam mora dati svobodo, je rečeno v Gandhijevi poslanici. Ni stvar Velike Britanije, da menja in kroji zemljevid Indije. Njihova dolžnost je, da se umaknejo in zapuste Indijo. S poslanico Mahatma Gandhija se popolnoma strinja tudi podpredsednik začasne indijske vlade Pandith Nehru. V razgovoru z dopisnikom „News Chronicla" je izjavil, da misli, da do končne ureditve indijskega problema ne bo prišlo, dokler oblast ne bo izročena indijskemu ljudstvu in dokler to ljudstvo ne bo prevzelo V6e odgovornosti. Nehru je dodal, da bo Indija brez dvoma republika. POLITIČNE □GGODf V Budimpešti so objavili izjave, ki jih je podal tajnik stranke malih posestnikov Bela Kovacs pred sovjetskimi preiskovalnimi organi. Te izjave obtožujejo predsednika madžarske vlade tako, da sla vlada in stranka malih posestnikov zahtevali njegovo vrnitev iz Švice, kjer je bil na dopu-stu. Predsednik vlade Ferenc Nagy pa je odklonil, da bi se iz Švice vrnil in je te-leionično podal ostavko. S tem je priznal svojo krivdo. Dosedanji minister za nar. obrambo Lajos Dinnyes jo prevzel mesto predsednika vlade in sestavil novo koalicijsko vlado, v kateri je 7 članov stranke malih posestnikov, 4 social-demokrati in 4 komunisti. S tem je bila madžarska vladna kriza rešena. De Gasperi je sestavil novo italijansko vlado. V vladi so samo predstavniki manjšinskih strank — krščanski demokrati in no varanje Nemcev in da je osebno prepričan, da je imel dr. Maček dogovor l Angleži, da bi v primernem trenutku, k0 bi bila Nemčija že na tleh, preskočil iz fašističnega v zapadno-demokratski tabor in se udinjal Angležem. Njegov namen je bili ohraniti za vs^ko ceno NDH, v kateri bi bil pod zaščito Angležev in Vatikana on gospodar. Prav zaradi tega je tudi na vso moč podpiral borbo ustašev proti narodnoosvobodilnemu gibanju in varal hrvatsko l judstvo, češ da so v njem samo komunist*. Pri lem pa ga je zvesto podpirala tudi visoka duhovščina z nadškofom Stepincem na čelu. • Tudi ostale izpovedi o dogodkih v NDH ter 6 hlapčevanju italijanskim in nemški™ fašistom osvetljujejo pravo vlogo dr. Mačka in dokazujejo, da je tudi še danes v službi iste mednarodne reakcije, ki zasleduje enake cilje, namreč boj proti resnični ljudski demokraciji in, za obnovo kapitalističnega režima. neodvisni, to so zastopniki italijanskega velekapitala. Ker v vladi ne sodelujejo komunisti in socialisti, vlada med italijanskih* delovnim ljudstvom veliko vznemirjenje-Delavci so na množičnih zborovanjih protestirali proti sestavi vlade. V mnogih mestih so delavci v znak protesta stopili V Slavko. * • , , V svojem govoru v Koloradu je bivši podpredsednik ZDA Hemry Wallace kritiziral ameriško diplomacijo, kjer imajo vojaki najvažnejše položaje v svojih rokah. Ameriški zunani minister je vojak. Njegov namestnik je bivši državni tajnik v vojnem ministrstvu. Skoraj vsa važnejša ameriška poslaniška mesta so zasedena z generali. „V našem državnem aparatu prevladujejo vojaki, četudi imamo sedaj mir. Grška monarholašistična vlada je od bri- lanske vlade prejela novih 200 voj. letal-Ta letala so namenjena za borbo proti grški demokratični armadi. Turški parlament je na področju Carigrada in okolice podaljšal za 6 mesecev obsedno stanje. Obsedno stanje je bilo od leta .1941 vedno podaljšano kljub zahtev* opozicije, da se ukine. , Ameriška agencija ..Associated Press" je objavila poročilo rimskega dopisnika nekega clevelandskega lista, da so britansk0 oblasti v Italiji prenehale zasledovati jugoslovanske izdajalce in vojne zločince, ‘D sicer na zahtevo ameriškega zunanjega ministrstva. Britanske oblasti v Italiji so nedavno izdale ukaz, da se 877 jugoslovanskih vojnih zločincev in izdajalcev aretira-Temu ukazu je sledil oster protest ameriškega zunanjega ministrstva, nakar je angleško zunanje ministrstvo izdalo hitr® ukrepe, da bi prikrilo očividno „napako britanske vojaške uprave, ki se ni poprcJ posvetovala s pristojnimi ameriškimi predstavniki v Italiji. C Drcbne novice Na rojstni dan maršala Tita so mladi**0’ in kmetje iz banatskih vasi llandža, Ra‘j' kovic, Seleuš, Janošak in Kozijak konča 1 dela pri gradnji 4 km dolgega, 2—3 m bokega in 6 m širokega prekopa. Z 9rad njo tega prekopa je preprečena poplav^ 6000 ha plodne zemlje, obenem je om°0° čeno namakanje zemlje v primeru su*> ■ Tako je preprečena škoda, ki je doseda znašala na leto povprečno 3 in pol h*1‘ jona dinarjev. Sest mladinskih delovnih brigad, po en.a iz vsake ljudske republike, dela v 2eleZ**^ ku pri Beogradu pri gradnji velike tovar*1^ težkih orodnih strojev, prve tovarne te ste v Jugoslaviji. Pri gradnji te tovar°^ dela sedaj 1200 graditeljev, vzporedn® ^ razvojem del pa se bo povečalo *žteVlž# graditeljev mladincev: v juniju jih bo 2.500. ^ Po osvoboditvi Je bilo v Jugoslaviji ® __ milijon 231.000 otrok — vojnih sirot. Lj3 ska oblast je že dosedaj ustanovila 2' različnih otroških zavetišč, domov, *n ■, natov, menz itd. Krediti, ki jih je za so ^ alno zaščito otrok odobrilo socialno 11,1' strstvo v bivši Jugoslaviji, so znašal* F vprečno 100 milijonov dinarjev. PrV* -*jto vojni kredit ministrstva za socialno nove Jugoslavije pa je znašal več ko ' ^ milijonov dinarjev. Za vzdrževanje za otroke pod 7 leti so do 1. januarja izdali 501 milijonov dinarjev, torej krat več, kakor so znašali skupni l0lru^jj, datki soc. ministrslva v bivši Jugos 3 Clarkova obrekovanja - priznanje njegovega neuspeha Znani sovjetski publicist D. Zaslavski je * moskovski „Pravdi" priobčil daljši čla-k 0 govorih in intervjujih, ki jih je imel lyši ameriški visoki komisar za Avstrijo Seneral Clark po svoji vrnitvi v Ameriko. V članku z naslovom ..Izostalo zmago-slavje generala Clarka" piše Zaslavski: Pred kratkim je general Mac Clark zapustil Avstrijo in se vrnil v ZDA. Kajpak, ^Prejeli so ga novinarji, časopisi so objav-jali njegovo sliko in govoril je v radiu. Ma<= Clark ni mogel skriti svoje užaljeno-stl' tuge in svojega razočaranja. Tako je svejim bolečim čustvom dal prosto pot in ae skušal potolažiti z zlobnimi napadi proti Sovjetski zvezi. VRNITEV S PRAZNIMI ROKAMI Ne, general Mac Clark si je vrnitev po Poletnem bivanju v Evropi predstavljal či-sto drugače. Menil je, da se bo vrnil v triumfu kot zmagoslavni Cezar. Upal je, da 0 lahko Wall Streetu kot dragocen plen P°ložil pred noge — amerikanizirano Av-‘Wj°. Saj to so od njega tudi pričakovali. se je napravil, kar je bilo v njegovi moči. Napravil je več, kakor bi smel. In vseeno je moral vrniti s praznimi rokami. Vse, *ar lahko položi Wall Streetu pred noge, le nekaj amerikaniziranih avstrijskih polipov. S tem pa ni izpolnil zahteve, ki so 11,11 jo postavili. General Clark je bil prisiljen zapustiti °unaj. O sebi zelo rad pove, da je „vo-Tako bi moral tudi v tem primeru V svojem radijskem govoru'reči, da se je £ Dunaja umaknil. Doživel je neuspeh? Za-kai? General Mac Clark misli, da je ukre-^ vse, da bi v Avstriji zajamčil zmago ^učel ameriške demokracije ali, kakor on pravi, ,,da bi podprl demokratične ^stanove”. In kljub vsemu je doživel neuspeh. Gl*ŠKA POLITIKA GENERALA CLARKA V AVSTRIJI * Priznati je treba, da je general Clark v ^vstriji storil vse, da bi bila Avstrija prav ako ..demokratična" kakor Grčija. Na atr>eriškem področju Avstrije so se faši-8^ični elementi čutili docela varne, med- ^OBNE NOVICE gradnjo mladinske proge Šamac—Sa-ajevo so se prijavile nove inozemske mla-lnske skupine. Iz Kanade je na poti 25 ‘Udincev, iz Romunije 200 mladincev in 1 adinska brigada jugoslovanske manjši-j.e v Romuniji. Madžarska bo poslala 150 j di močno delovno brigado. V začetku dija bo prišla češkoslovaška skupina, Udinci iz Palestine in Švedske, 250 bol-arskih mladincev, 100 švicarskih in av-j.jjska ter holandska skupina. Španska animistična mladina v Franciji bo poslala j . mladincev. Konec julija bo prišlo 45 ^^‘ških mladincev. Zunanje ministrstvo , ^ je 9 ameriškim študentom, ki so ho-^ 1 sodelovati pri gradnji proge, odklonilo v°ljenje za odhod v Jugoslavijo. . Beogradu so pričeli z gradnjo velike SrK-rallle kvarne, kl bo ena največjih v j Zgrajena bo še letos, tako da bo . ko v kratkem preskrbovala kovinsko in-br Strij° s surovinami. Delavci so v posebni ^ij2°iavki javili maršalu Titu, da bodo zgra-1 kvarno pred določenim rokom. Ljubljani ^o bili pred kratkim otvor-^ 1 Preurejeni muzeji, in sicer Narodni, ^ °9rafski in Prirodoslovni muzej. Otvo-tje, e so se udeležili znanstveni in kulturni Seavci z ministrom za prosveto Lidijo dih JUr^evo- Muzejske zbirke v omenje-tetu niso važne le za slovenski, f!0 Več tudi za ves slovanski svet. Trenut-din S° ae Vse v z9raaZ' širjeno na poljske delavce državnih kme' tijskih posestev in kmetijskih strojnih P°' staj. V tem prvem ukrepu, ki je bil izdan v interesu poljskih delavcev, so bili obse' ženi vsi stalni in mesečni poljski delavci* vsi delavci pri poljedelskih strojih in P°' možno osebje na državnih kmetijskih p«5®' stvih. Popolno socialno zavarovanje je bU° razširjeno tudi na člane obrtno proizvajal' nih in predelovalnih zadrug. Zdravstvena zaščita in zavarovanje za primes" nesreč pri delu sta bili uvedeni za učence v gosp0' darskih in strokovnih šolah. Končno je n°' va Jugoslavija Izvedla zavarovanje za Pr' mer nesreče pri delu obsojencev v kazen' skih zavodih in obsojencev pri prisilne*1 delu brez odvzema prostosti, kar je vse' kakor Izraz njene človekoljubnosti. Toda v našem socialnem zavarovanju 50 še problemi, ki povzročajo velike skrbi i* objektivne težave. Eden teh problemov j® vsekakor organizacija zdravstvene služb®1 ki se bori zaradi preobremenjenosti ’dt^' niških in pomožnih zdravstvenih kadrov š® vedno z velikimi težavami. Kakor se vidi, je nova Jugoslavija že v kratkem obdobju svojega mirnega razvoj* izdala vrsto zakonov, odredb in drugih predpisov v interesu delavcev, nameščen* cev in uslužbencev, kar jo dviga v vrst® najnaprednejših držav na svetu. Važnost elektrifikacije za Jugoslavijo Prof. dr. tehn. Milan Vidmar jc imel. v Ljubljani v okviru ..Meseca tehnike" predavanje pod gornjim naslovom. Po ,,Ljudski pravici" posnemamo odlomke iz njegovega predavanja. Dovolite, da kar brez ovinkov povem: človeštvo ima dovolj izkoristljivih virov energije, namreč padajoče vode, premoga in mineralnega olja. Naj dostavim: Jugoslavija ima toliko virov naravne energije, da lahko mirno gleda v svojo bodočnost in da ne bo potrebovala dotokov iz tujine. Res je, da so premogovniki in vrelci mineralnega olja nekakšne energijske hranilnice, ki jih bomo v doglednem času izčrpali. Osnova razumnega energijskega gospodarstva je padajoča voda, so tako imenovane vodne sile. To bo veljalo vse dotlej, dokler ne najdemo še neznanih virov izkorislljive energije. Seveda mislim na iz-koristljivo atomsko energijo, ko omenjam to možnost. Jugoslavija ima gotovo pet milijonov izkoristljivih konjskih sil, v njih pa praktično pridobljivih 15 milijard kilovatnih ur. To pomeni skoraj 1000 kwh na leto in glavo. Jugoslavija premore izdatne premogovnike. Prav gotovo pa se v jugoslovanskih tleh skriva tudi obilo mineralnega olja. V močnem gospodarstvu bomo brez prevelikih naporov izvlekli tudi 30 milijard kilovatnih ur iz domačih tal, če jih bomo potrebovali. Seveda: ves človeški svet je leta 1928 pridobil le okroglo 100 milijard kilovatnih ur iz vodnih sil. Zakaj? Ker je dotlej izkoristil le majhen del izkoristljivih vodnih energijskih virov. Največ jih premore Afrika, namreč 185 milijonov konjskih sil. Severna Amerika jih ima 65 milijonov. Južna Amerika 54,5, Azija 68,5, Oceanija 16,6. Vse izkoristljive evropske vodne sile ocenjujejo z 52,5 milijona konjskih sil. In desetina teh sil je v Jugoslaviji. V Afriki je bilo leta 1928 izkoriščenih le 0,07 odstotka, v Severni Ameriki 25,6 od-statka, v Južni Ameriki 1,4 odstotka, v Aziji 2,7 odstotka, v Oceaniji 1,45 odstotka, v Evropi pa 25,2 odstotka. V izkoriščanju vodnih sil torej prednjačita Evropa in Severna Amerika. Ce obetajo razpoložljive vodne sile jugoslovanskemu energijskemu gospodarstvu 1000, v primeru potrebe pa tudi 1200 letnih kvvh na glavo prebivalstva, nas predvsem zanima vprašanje, koliko vodnih kilovatnih ur je Jugoslavija prav za pravo na leto trošila. Obupno malo. Morda le 30. Skandinavija nad 300, Zedinjene države 1500, predvojna Nemčija nad 800, Rusija nad 250. Očitno imamo v novi Jugoslaviji silne razvojne možnosti pa tudi dolžnosti. ZAKAJ SO VODNE SILE ZANEMARJALI? Svetovno energijsko gospodarstvo je nekako zanemarjalo vodne sile in prvenstveno izkoriščalo v premogu in mineralnem olju spečo energijo. Zakaj smo vodne sile tako odrivali in zanemarjali? Odgovor je preprost. Energija padajoče vode je neposredno le tam izkoristljiva, kjer voda pada. Vodo bi v skrajnem primeru lahko prenašali. Toda padca, ki ji daje moč, ne moremo prenašati. Premog in mineralno olje prevažamo s parniki, železniškimi vozovi, kamioni. Premogovnik in vrelec olja sta lahko daleč od tovarne, ki izkorišča njuno energijo. Vse podobne možnosti so padajoči vodi zaprte. Padajoča voda je silno okorna in praktično neprenosna nosilka. Zato je ostala v' ozadju energijskega gospodarstva vse do začetka tega stoletja. Sele v zadnjih desetletjih so se vodnim silam začela odpirati vrata v široki svet in v naših dneh so že na stežaj odprta. Energija je čudovita čarovnica. Energijo padajoče vode spremeniš, če le hočeš, v električno energijo. Rada ti zleze iz neokretnega nosilca, iz vode, na blazno gibčne elektrone, ki so najmanjši sestavni del snovi. Električni tok je zadovoljen s strugo, ki prav za prav ni struga. Njegovi delci, elektroni, prodirajo v notranjost žice v tistih neznansko majhnih prazninah med atomi bakra. In če jim natovorimo energijo, jo spretno -prenašajo. Elektrotehnika je potemtakem omogočila izkoriščanje oddaljenih vodnih sil, ko je prevzela prenašanje njihove energije. Okoli začetka tega stoletja je bil prenos energije čez nekaj kilometrov naporen, deset let kasneje je že računala z desetinami kilometrov. Danes se ne bojimo prenašanja energije 400 km daleč, mislimo pa že na 1.000 km dolge proge. Cim bolj se daljšajo električni daljnovodi, tem bolj postajajo vse vodne sile iz-koristlive, tem bolj prevzema padajoča voda vodilno vlogo v energijskem gospodarstvu. Jugoslavija, polna gospodarskih načrtov, nova Jugoslavija, ki si mora na ruševinah starega zgraditi novo, načrtno, močno gospodarstvo, začenja nujno z energetičnim gospodarstvom. Vodnih sil bogata, mora misliti na električno prenašanje energije. Elektrifikacija je potemtakem danes njen najvažnejši problem. eleV tl ELEKTRIFIKACIJA MORA BITI NAČRTNA Nestrokovnjak si predstavlja elektrifik®* cijo prav za prav drugače. Elektrifikacij® mu je širjenje električne razsvetljave, elek' tričnega motornega pogona. Zanimajo kajpada žarnice, likalnik, kuhalnik, trična peč, električni štedilnik. Pravilno predstavlja to svojo domovino prepleten0 z električno mrežo. Toda pred uživanjem električne energije je treba zgraditi neštete vodne central®’ jim je treba dodati številne elektrarne ^ premogovnikih, je treba organizirati sodel° vanje vseh izkoriščenih energijskih vir°v' da nikjer v državi ne nastane energij5^0 pomanjkanje, medtem ko se v drugih Pre' delih pojavlja preobilica. Vodne sile so nestalne. Množine pa°a joče vode se povsod v rekah sprerainj®!0' Včasih so porazno skromne, včasih ka^ strofalno preobilne. Zato mora načrtna, d° bro premišljena elektrifikacija omogoč’ predvsem enakomerno pridobivanje el® trične energije. Na prostranem ozemlju naše JugoslavU so važni viri naravne energije zelo odo 1 jeni drug od drugega. Zato jih bo tre povezati z dolgimi daljnovodi. To bodo dilne žile našega gospodarskega telesa, njih se bo električna energija pretaka kakor nekakšna kri. , Te silne žile bodo potrebovale silno trične napetosti: 220.000 voltov ne bo Pr^g več. Iz njih pa bodo izvirale hranilne z'0, posameznih predelov, ki bodo morale siti energijo dovolj daleč, da bo vsaka deralna edinica res na vsem svojem oze Te osnov*® 110.0°° 1 ju lahko prejemala energijo, hranilne žjle bodo potrebovale po voltov. In kakor se v človeškem telesu vo žile cepijo v osnovne hranilne, ki v v posamezne dele telesa, te pa v dir«)0 veje, ki se zopet razpredejo v vejice-je lahko vsak košček telesa preplut s ^ jo, bodo iz 110.000 voltnih hranilnih dov pognali okrajni vodi, ki bodo nap«)jj razdeljevalne mreže. Vodi, ki bodo vdd v hiše, bodo najtanjše žilice ogronl°, :a, ožilja, ki ga bodo dobila nova Jugosl« NAČRTNA ELEKTRIFIKACIJA OSNOV A RAZUMNEGA GOSPODARSTVA V kapitalističnem električnem gosp0 j, stvu nastajajo elektrarne, ki jih grade ?g jetni ljudje. Zakaj jih grade? Ker potrebuje električno energijo kakor 110 es6/ šen vsakdanji kruh v širšem pomenu , de? Kaj še! Ker upajo, da bodo naši* ^ lit. In kaj je osnovna skrb kapitalist1® Jugoslovanski lisfi o naših pevcih: Praznik gorečih src Ko je prišel 27. april, tretji odkar je naša žemlja svobodna, mu je slovenska dežela Zgorela v pozdrav. Iz tistih tal, iz katerih pred sto in sto leti ognji naznanjali prihod sovražnika, na katerih so pod fašistič-nim okupatorjem tleli dimi zažganih domači' so letos zopet zagoreli neštevilni kresovi. Ti kresovi letos niso bili zažgani sa-m° oa čast naši veliki preteklosti osvobodilne borbe, ampak tudi na čast borbi za našo lepšo bodočnost. Goreli so svetli plameni zaupanja v delo, v borbo, v zmago Poti, na katero stopajo narodi Jugoslavije, ko stopajo v svojo prvo petletko. Tisočeri ognji so zažareli na slovenski žemlji, toda nikjer jih ni zagorelo toliko kakor na tleh slovenske koroške dežele. Na Slovenskem Koroškem, ki še ni svobodna zemlja, in v Mežiški dolini, ki je svobodna zemlja. Morje ognjev je pokrilo to deželo od Uršlje gore do Šmohorja, od Grintovca do Svinške planine. Svobodni ljudje pod Uršljo goro so se strnili v en ®am plamen velikega hrepenenja z ljudmi °ustran Pece, ki še niso svobodni. Žerja-vma, ki je netila te ognje enega naroda P°d temno nebo, je tlela v neugasljivem Plamenu ljubezni do svoje lepe domovine, ki mora postati svobodna do zadnjih meja. Versajski plot iz leta 1920, ki deli to zemljo od Ovšove do Ojstrice in ki se sedaj sPremenil v plot atlantskega izdajstva, ni 'Uogel razdeliti te dežele enega srca, ene krvi, enega duha. Četrtega majnika letošnjega leta je svobodni del te dežele, ki spada pod okraj Pr®valje, pozdravil v svoji sredini koroške Pevce z avstrijske Koroške. 2e v Dravo-9radu, kjer se ob Dravi in Meži odpirajo ^ata v koroško deželo, je naše ljudstvo Počastilo koroške pevce, koroške poslance baših pravic, z veličastnim praznikom pridnega sprejema. Ne le Korošci iz Dravograda, iz črneč, Libelič in iz Ojstrice, iz krajev, ki stojijo pri teh durnskih na večni straži, ampak |Wi iz sosedne Mislinjske doline, torej iz gledanje štajerske dežele so pridrvele ve-*ke množice ljudstva gostom naproti. Toda na Prevaljah je ta praznik presegel Sa**»ega sebe. Take narodne svoboščine še biso videle. Šimi kolodvor je bil že uro Pr®d prihodom gostov nabito poln. Ko je ^'ak pripeljal goste, je množica zavalovila kakor morje. Bila je ganjena, toda zadržala se je, kakor se zdržujejo Korošci, ki s° težkega srca. Skoro brez vzklikov, brez žbbanjih videzov navdušenosti je sprejela 9°ste. Bil je pravi pozdrav težkih ljudi. . °vorile so zastave in venci naših knapov } Črne, Mežice, Podpece, naših topilcev iz . erjava, naših jeklarjev iz Guštanja, na-'b žagarjev iz Prevalj, naših tekstilcev iz iškega vrha, naših delavcev iz Slovenj-jTadca in iz Dravograda, ki so v številnih tarnionih prišli k sprejemu koroških go-°v- Govorile so zastave in transparenti ®ših kmetov iz vseh kotov Mežiške doli-ki so nosili v sebi pozdrave svojih pad-1 sinov, očetov in bratov za idejo zdru-Ve in osvoboditve koroške dežele in sionske domovine. Mahale so v pozdrav za-4Ve svobode vseh naših množičnih orga- nizacij- sindikatov, AF2, mladine, prosvetnih organizacij in zavodov. Srca čakalcev in gostov so se združila v globokem občutku velikega srečanja. Godbi fužinarjev iz Guštanja in rudarjev iz Mežice sta sporočili gostom to, kar ni moglo priti iz ust trdega ljudstva Mežiške doline. Na kolodvoru sta pozdravila goste okrajni zvezni poslanec Prežihov Voranc in predsednik KLO Prevalje, Černič ter mala pionirja. V imenu gostov je govoril Mirt 2witter. Veličasten je bil sprevod od kolodvora do Narodnega doma. Kaj takega na Prevaljah še ni bilo. Tisoč- in tisočglava množica je napolnila široko cesto in se strnila v mogočno reko svobodnega pohoda, ki ne pozna ne plotov in ne meja. Tudi ne plotov, ki jih postavlja zapadna demokracija naši združitvi. Po okrepčilu gostov je bil večer koroške pesmi. Pred nastopom so goste pozdravili v imenu okraja tov. Metod Gričar, v imenu kluba koroških borcev tov. Gckčnik iz Guštanja, ' dalje zastopnik sindikatov, AF2, LMS, gimnazije in še predstavniki drugih organizacij. Govorila so srca k srcem. 2a Korošce je govoril zopet Zwitto(f.. Pevcem, ki imajo že trudno pot za seboj, se je poznalo, da pojejo na domačih, koroških tleh, da so med svojimi rojaki. Pela so njihova srca, njihove duše. Skora vsak koroški gost je srečal med množico znanca iz celovških zaporov, iz Dachaua, iz Mauthausena. V trpljenju pod okupatorjem, v borbi proti njemu je zrasla velika zavest skupnosti in nerazdružljivo-sti Slovenske Koroške in jugoslovanske Slovenije. Prevalje so to pokazale z velikanskim poudarkom svoje moči. Prežihov Voranc (..Delavska enotnost", 16. maja 1947) Naši koroški bratje nosijo s seboj čez Karavanke našo ljubezen, našo zvestobo in borbenost Sprva se nam je zdelo, zdaj smo pa prepričani, da odhajajo naši ljubi gostje iz naše srede drugačni, kakor so prišli med nas. V teh dneh, ko so se greli ob naših srcih, so jim oči zrasle, pogled poglobil in razgovor, ki smo ga z njimi imeli prvi dan, je bil zadnji dan njihovega bivanja med nami drugačen,, in še celo njihova pesem, ki je zvenela na prvem njihovem koncertu kakor mili zvok njihovih gora in voda in vasi, je bila nocoj, ko so se od nas poslavljali, že glas nas vseh, ki smo eno od nekdaj in ki hočemo in zahtevamo biti eno vselej in do konca! Saj drugače biti ne more. Mi, ki smo dosegli vse tisto najlepše, najvišje, kar more kak narod doseči le z borbenostjo, mi, ki smo kot delovno ljudstvo prevzgojili z nadčloveško borbo sebe in vse okoli sebe) smo sprejeli naše brate in sestre drugače, kakor smo jih sprejemali pred leti, ko je bilo onstran Karavank prav tako kakor pri nas. 2daj pa je tam pri njih spet prav tako ali pa še slabše, pri nas pa je drugače, lepše, smotrnejše, kajti pri nas smo sedaj sami svoje sreče kovači, tamkaj pri njih pa so le-ti naši še vedno manjvredni, majhni podaniki gospodarja — tujca, ki jih hoče uničiti in na račun njihove sreče pograbiti slovenske vasi in slovensko zemljo. Ko so se naši ljubljeni gostje iz vseh predelov Slovenske Koroške vsaj malo odtrgali iz naših objemov in srčnih, do solza prekipevajočih viharjev čustev in pogledali okoli sebe povsod, kamor so prišli, je bilo eno prvih največjih dognanj, ki ga sprva niso mogli doumeti, da jih sprejema delovno ljudstvo — da jih sprejemajo delavci in delavke, kovinarji in rudarji, kmetje in delavci vseh vrst in strok, mladina z lopatami na ramah, da je vse sprejemanje en sam vzkrik delovnih ljudskih množic, ki so samo za tiste trenutke odložili svoje orodje, pile in žage ter kladiva, da jih pozdravijo in da jim pokažejo borbeno gorečnost svojega srca. Plavži na Jesenicah so jih pozdravljali, kladiva in goreči potoki raztopljene kovine ter gigantski žerjavi! „Še nikdar, kar pomnimo, nismo videli našega človeka tako delati...” so šepetali koroški možje, ko so gledali v Trbovljah in vsepovsod, v Mariboru in v Kranju ter v Celju in v Prevaljah zmagoslavne zamahe tisočerih rok mož in žena. In vsak dan bolj so čutili, da je to naše delo borba posebne sorte, silna, vztrajna borba, da ohranimo in utrdimo z delom, kar smo si z orožjem pridobili, da je to naše delo borbenost, brez kat,ere ne pride noben narod do svoje sreče. ..Povedali bomo našim Korošcem, kako pri vas delate in gradite ... pri nas pa vse počiva... Da, tako lahko dela le ljudstvo, ker je vse njegovo, ker ga nihče več ne izkorišča in preganja, ker dela zase in za domovino!" Mladinske delovne brigade .v ženici so jim srca kalile. Grabili so za lopate in krampe in so se hoteli vkopati v to zemljo in delati pojoč za to veliko stvar, ki jo mi ustvarjamo zase, za skupnost, za vse naše bratske narode. In nikdar prej nam niso bili Korošci tako blizu, tako krvavo naši kot- sedaj, čeprav smo vsi zakopani v delo noč in dan, ker vemo, da delamo tudi zanje, da jih bo vsaka lopata bolj k nam pritegnila, ker postajamo z vsako lopato bolj močni, bolj svobodni, bolj borbeni, bolj samozavestni. V Beogradu in ob vsakem koraku so na prvomajski proslavi doživljali bratstvo in enotnost naših narodov, zvestobo naših prijateljev in zaveznikov in transparenti v vseh naših jezikih, v albanščini in madžarščini so jim govorili o naši zahtevi po naši — njihovi slovenski koroški zemlji. In čez vse to s tovarišem Titom na čelu, ki jih je sprejel v svojem domu: petletka, petletka, petletka! .Čutili so, da pomeni borba za petletko tudi borbo zanje, borbo za našo zemljo, borbo za slehernega našega človeka, ki še električnega gospodarstva? Da bi omogočil s°del ‘»vanje vseh elektrarn? Kaj še! ona7nu»l cncprlnp tplfmprp. ki Bud- j. - opazoval sosedne tekmece, ki bodo skušaij vdirati v njegovo oskrbovalno bil se bo z njimi. ' »i jasno, da omogoča le planska dr-tiar*13 elektrifikacija pravilno izkoriščanje jjeLavnih virov energije ter omogoča med-Hj °iri0 podpiranje številnih elektrarn? Ali SjNsn°, da je le v velikem državnem 30-arstvu mogoče izravnati ceno kilovat-(jr-'ire> predvsem pa onemogočiti odiranje NekV^anov’ ^ morajo priti do svojega Jj^ega kruha. U leta je bil v VVashingtonu, v srcu t0y kapitalistične države na svetu, sve-k°ngres tako imenovane ..Svetovne °Hfn 3 •• ------ bjj .r*nce o energiji". Udeležil sem se ga v°rii Sveeam seji tega kongresa je go- drža pokojni predsednik 2druženih D- Roosevelt. *to0 Hi Sevelt je imel neprilike z električni-Prg^Podarji, ki so neusmiljeno izkoriščali °vinkViilStV0- V svojem govoru je to brez vNil{ °V priznaL Povedal je, da je zgradil visoki raj se začenja s pesmijo: ,Bug nam daj te dober čes, te pnrvi raj začeti, tekaj da sme začeli še tak ga nebme peli'.« Tako so peli od vseh strani od Nemcev okroženi- Ziljam pred sto leti, tako je pel naš narod prej in je prepeval vse do danes. Tako bo pel naš narod tudi v bodočnosti! Poroštvo za to je odločna borba naprednih sil, ki bo prej ali slej zajela tudi ziljskega delovnega človeka, da se bo vključil v fronto svojega ljudstva, ki se bori za priključitev k svoji matični državi. Ziljani so bili v kmečkih puntih v prvih vrstah borcev proti tujim nemškim grofom in njihovemu gospodarskemu izkoriščanju, v svojih žeg-nanjskih navadah so ohranili spomin na svojo junaško borbo zoper neljudsko tujo gospodo Turčinov, ki so jih hoteli zasužnjiti. Kdor je oh radijski oddaji Cajncov in na binkoštni žegen natančneje prisluškoval preprostemu zil jskemu ljudstvu, je lahko že zaslutil njegov podzavestni odpor proti temu. da bi učitelji in drugi eksponenti nemškega imperializma pačili njegovo notranjo podobo. Kadar žališ ljudstvo v dušo, postane pozorno. Pozornost pa bo tudi ziljsko ljudstvo dovedla do zavestnega odpora proti zatiranju duha in človeka: Proti temu zatiranju se bori naše slovensko ljudstvo, da bi v svobodni domovini lahko neovirano zaživelo svoje pristno, svobodno življenje. Naša pravda je pravična, Zilja je slovenska in le s priključitvijo bo tudi ziljsko ljudstvo rešeno nasilne germanizacije, ki se v najnovejšem času poslužuje tudi nepoštenih 5posvojitev« ali tatvine slovenskega narodnega blaga. ..................... RESNICA O TAKO IMENOVANIH ..DOMOVINI ZVESTIH" Danes se veliko govori o tako imenovanih ,,domovini zvestih" ali ..Heimattreue". Kakšna pa je njihova zvestoba do Koroške v resnici, nam prikazuje slučaj, ki se je dogodil 19. maja tega leta v St. liju ob Dravi. Ob pol enajstih zvečer sta se vračala iz gostilne dva taka ..domovini zvesta" Korošca, in sicer ilegalni nacist Ferdinand Donnersbacher in Karl Zottel. Med potjo sta prepričevala drug drugega, da se mora Hitler kmalu spet vrniti, da sta oba navdušena za vejiko Nemčijo in pripravljena zanjo tudi umreti. Zato tudi ni prav nič čudnega, če je Donnersbacher izrazil svojo odločnost, da bo vse antifašiste in Slovence pobesit. Župnika sta imenovala „falota", češ da k njemu v cerkev zahajajo sami komunisti, Slovenci pa da smo sami Srbi in da nas je treba vse odstraniti. Ob slovesu sta se pozdravila, kakor je bilo pričakovati, z nacističnim ,,Sieg heil!" Tak je torej pravi obraz tako imenovanih ,,domovini zvestih" Korošcev, ki nas Slovence in antifašiste napadajo z izdajalci. Ilegalec Donnersbacher je tudi član tako imenovanega „Heimkehrerquinteta" v Sent liju, ki je v Celovcu nastopil pred zveznim kanclerjem Figlom in v Skofičah pred gospodom Schumyjem. Kužek Sklipina nacistične VVurfkomande v Rožeku pod vodstvom poljskega Nemca iz Vzhodne Prusije Rappa Paula je 22. aprila 1.1. zvečer napadla nič hudega slutečega mladinca Jožefa Uršiča iz Dol pri Rožeku, ko je šel v hlev. Banda ga je obmetavala s kamenjem in ga poškodovala. Na predvečer praznika Osvobodilne fronte je prišlo do več organiziranih izgredov rožeške Wurfkomande, ki jo tvorita dve skupini. Prva operira na področju Dole-Breg pod vodstvom Rappa Paula, druga pa v ostalem delu občine po Rožu. Vodja obeh grup je bivši SS-ovski prostovoljec Kulnig Ferdinand iz Rožeka. Ena teh skupin je na Bregu zažgala kup krompirjevih til, kar bi kmalu povzročilo požar v vasi, ce ognja ne bi ugasili sloven.-ki mladinci. Po tem junaštvu se je tolpa, oborožena s kamenjem in količki, začela pomikati proti Dolam. Med potjo so prepevali nacistične bojne pesmi kakor: >HJ-Kamera-den« >FIilngt die Juden , eSpiesst die Pfaffen an die Wand itd., nato pa so razgrajali pred hišami zavednih antifašistov in jim grozili. Antifašistično prebivalstvo je ogorčeno zaradi početja nacističnih pobalinov in ne razume, da varnostni organi proti njim ničesar ne ukrenejo. Kilruvs Z velikanskim zanimanjem smo tudi mi v Bileov.su pričakovali, kdaj se bodo vrnili naši pevci s svoje turneje po Jugoslaviji. Vsa poročila in pisma naših pevcev v našem listu smo z veseljem prebirali. Ko pa so se vrnili naši pevci, nismo vedeli, kaj bi jih najprej vprašali. .Na nešteto vprašanj smo hoteli imeti odgovora. Saj so nam prej razni ljudje pripovedovali o Jugoslaviji, opisovali, kakšna lukota vlada tam, da ni obleke, da vlada med ljudstvom nezadovoljstvo in da se oblast drži samo s silo in še celo vrsto takih in podobnih bajk. O vsem tem so nam govorili razni raz-seljenci in njihovi zavezniki med koroškimi narodnimi odpadniki. In kor nas vse to ni moglo zbegati, so prišli še z zadnjim, dobro preizkušenim sredstvom, češ vero preganjajo v novi Jugoslaviji, ljudje ne smejo več v cerkev, duhovnikom ni več za živeti itd. Naši ljudje sicer vsega tega niso verjeli, toda omahljivci, kakor povsod, radi nasedajo vsemu, pa če je še tako neverjetno. Sedaj pa so se vrnili naši pevci, ki so prepotovali lep kos Jugoslavije. Na lastne oči so videli, da so vse te nesramne klevete nove Jugoslavije samo podla laž. Današnja Jugoslavija je napredna država, kjer si svobodno ljudstvo z vztrajnim delom ustvarja novo bodočnost. To so nam povedali naši pevci. Naša iskrena želja je, da bi mogli biti tudi mi kmalu deležni sreče svobodnega naroda v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. IZ PRELITE KRVI BO VZCVETELA SVOBODA Iz Grebinja nam piše naš bralec: Spominjam se, kako mi je oče kot mlademu fantu pripovedoval, da Grebinjčani samo takrat govorijo slovenski, kadar izpod Svinske planine priteče velika voda. To zveni kot pravljica iz davnih časov, kar nam pove tudi ime „Windisch-Gritfen", ki ga uporabljajo Nemci za naš kraj. Imena domačij in hišnih posestnikov pa zgovorno pričajo, da je naš kraj slovensko naseljen. Zgodovina nas uči, da so prišli v naše kraje prvi tujci šele takrat, ko je baron Hcll-dorf poklical v deželo nemške priseljence. Od takrat se je pričela germanizacija in ■zatiranje Slovencev. Načrtno so izpodrivali slovenske kmete in kupovali njihova posestva. Po letu 1920 pa so pričeli z očitnim nasiljem. Slovensko prebivalstvo pa ni klonilo. Odpor proti vsenemški miselnosti je naraščal iz dneva v dan in v narodnoosvobodilni borbi končno izbruhnil v oborožen odpor. , Ljudstvo se je zavedalo, da gre ta borba tudi za osvoboditev slovenskega naroda na Koroškem in se odločno postavila na stran zaveznikov. Iz naše vasi jih je več romal0 v zapore in na gestapovska morišča, koncentracijska taborišča. Kar je zavednih antifašistov ostalo doma, so se aktivno ude; ležili boja proti fašizmu, ali pa so podpiral1 borce za svobodo — partizane. Vemo, da ta borba in v njej prelita kr* ne more ostati brez sadov. Iz prelite krvi bo vzcvetela slovenskemu narodu na Koroškem svoboda, enakopravnost in napt*' riek v združitvi z matičnim narodom v lastni državi. IZ ROZA Avstrijska ustava jamči vsem državlj®' nom osnovno pravico, da ne sme noben varnostni organ izvesti hišne preiskav* brez posebnega naloga odgovornega sodnika. Izjeme so dovoljene samo v izrednih primerih in v soglasju z varnostni® direktorjem. Kako pa je s to zadevo pri nas na K0* roškem? Vse kaže, da so se gestapovsk® manire in metode enostavno prenesle °3 sedanjo avstrijsko policijo in žandarmerij0. Pri zavednih slovenskih in antifašističnih družinah so hišne preiskave vsakdanji P°' jav. Razni organi pretaknejo vse kote v hiši pod pretvezo, češ da se tam skriv® orožje ali pa drug vojni material. Dve leti po zlomu nacizma še vedno iščejo tak® stvari, pri tem pa ne vidijo vojnih zločin' cev, ki sc še vedno svobodno sprehajaj0 po naših tleh. O Maier-Kaibitschu vc vsak otrok več ko dve leti, da je vojni zločine0 in kljub temu ga še do danes niso obsodi® Ce se pa pri hišni preiskavi najde kakšn* brezpomembna malenkost, je prizadeti čez nekaj dni nato obsojen, očividno zato* ker so preiskave pač samo pri antifašisti® 2e samo v Borovljah, na Strugi, v Kožen' tavri in v Selah lahko naštejemo celo vrst0 družin, ki so jim stikali po hiši sedanji varnostni organi, čeprav niso imele z n*' cizmom ničesar opraviti, medtem ko zn*' nih nacistov in njihovih pripadnikov ni' koli ne vznemirjajo. Najbrž zaradi teg*' ker so vsi za ..nedeljivo Koroško". Očivid' no je ..nedeljena Kokoška" na zelo slabih nogah, če jo skušajo reševati s policijski' mi šikanami in ponovnim preganjanjem **' vednih antifašistov. TUDI TO JE MOGOČE Reakcionarji si naravnost prizadevaj0* da bi oškodovali zavedne slovenske an®' fašiste. Pred kratkim je imel živinozdravnjh tov. dr. Luka Sienčnik službeno pot v n*** hribe nad Železno Kaplo. Kot navadno je postavil svoj avto na dvorišče gostilne K°* lar in se peš odpravil v hrib. Isti večer imeli kapelski „Heimatttreue" pri Kolatju pevsko vajo. Mimogrede pripominjamo, d* vodi te vaje znani ilegalec dr. Niederdo1' ler. Pozno ponoči se je dr. Sienčnik utr*1' jen vrnil z naporne poti. Z ogorčenjem ie ugotovil, da so mu protiljudski elenaeD poškodovali avtomobil, tako da se ni o10, gel odpeljali domov. Razume se, če so vS člani pevskega društva enakega mišljeni4 kakor njihov pevovodja, se ni čuditi, d se dogajajo take stvari. Bilo bi prav, če se varnostni organi včasih zanimali tudi ** take elemente, namesto da bi zalezovali ** mo zavedne Slovence — antifašiste. V ponedeljek 22. maja. so se na podob način hoteli znesti nad tov. Janezom H*v dejem, ki je poslovodja gospodarske lV druge. Na Obirskem so poškodovali nl<^ torno kolo v prepričanju, da je last tov® ša Havdeja. Tembolj pa so bili razočara*1^ ko so spoznali, da je lastnik motorn®^ kolesa dr. Kreulitsch, okrajni vodja O® in registrirani nacist. Se je pač še en .jkr*1 pravi: Kd°r potrdila ljudska modrost, ki drugim jamo koplje, sam vanjo pade IZ OKOLICE ŽELEZNE KAPLE 2e celo leto se dogajajb v našem Kr*i nesreče kot posledice raztresene municlJ ki je ostala še iz vojne. V zadnjih št® mesecih sta se smrtno ponesrečil® 0 ^ majhna otroka, težko poškodovanih P3 ’ g je bilo več. Ena oseba je bila ranjen® ^ neprevidnosti vojakov, ki so se vadu1 metanju ročnih granat. vJ Pred kratkim je našo vas doletela 1,0 nesreča. Pri igranju se je smrtno P0l)CfaI1-čila mala Milica, hčerka partizana N3 . tina Pečnika iz Železne Kaple. V pete*0 ^ maja je velika množica spremljala n* žrtev k zadnjemu počitku. . < Čudimo se, kako je mogoče, da s® s tretjem povojnem letu dogajajo take ne5j(J, če in da še vedno niso očistili teren® žja in municije. Najbrž so varnostni °r^ fj preveč zaposleni s hišnimi preiskavam' zavednih antilašistih. Naša neposredna naloga in velika dolžnost v teh odločilnih dneh: STOPNJUJMO SVOJO BORBO ZA PRIKLJUČITEV Poročilo s seje širšega Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško Iz oddaljene Zilje, z Gur, iz Roža in Podjune so prišli 30. maja izvoljeni £la-širšega Pokrajinskega odbora OF v Vdovec, da pregledajo svoje delo in ga Usmerijo za prihodnje mesece, ki bodo Za nadaljnjo usodo Slovenske Koroške zgodovinskega pomena. Celoten potek seje je izražal odločno v°ljo slovenskega ljudstva na Koroškem, f*a nadaljuje in stopnjuje svojo borbo Za priključitev, ki mu je edino jamstvo z« resnično svobodo in enakopravnost. Po pozdravnih besedah predsednika POOF-a dr. Franca Petka je tov. dr. P ranči Zwitter podal politični pregled. Cvodoma je razkrinkal temne namere svetovne in avstrijske reakcije na moskovski konferenci, da bi iz Avstrije na-fUTJvila oporišče proti ljudskim demokracijam na vzhodu in jugovzhodu, kar preprečila Sovjetska zveza s svojim odločnim zadržanjem. Nadaljeval je: Za nas koroške Slovence je važna Predvsem naslednja ugotovitev: Korono vprašanje je bil« ponovno postavlje-,,n pred svetovno jasnost kot ena od odprtih front proti niednarodnenin inipe-J'inliznm. V nasprotju s trditvami o pravilnosti in objektivnosti plebiscita I. 1920 je moskovska konferenca tako postavljanje °Vrgla in tisti, ki so še pred nedavnim 8fhhozavestno govorili, da je koroško 'prašanje rešena zadeva, so v svojo to-^zbo hiteli zagotavljati, da ne bodo podpisali nobene pogodbe, ki bi zahtevala sPremembo meja. Za nas koroške Slo-'onre pa pomeni odprto koroško vprašuje sveto dolžnost, da stopnjujem« Sv«j« borb«. Samo z borb« lahko vpli-vanio na končno odločitev, ki mora in JPore biti samo osvoboditev in priklju-c'tev k FLRJ. Pri tem se je treba zavedati, da je podalo koroško vprašanjp odprto samo zaradi tega, ker ga je postavila močna in Papredna Jugoslavija.in ker gre za pri-ključitev k naprednejši državi. Prav zaradi tega so to zahtevo podprle tudi vse Papredne sile s Sovjetsko zvezo na čelu. bamo nova Jugoslavija, ki je v času bor-pokazala brezprimeren vzgled junaka in požrtvovalnosti, je kot zrnagovi-a zaveznica lahko tako odločno postaja svoje zahteve in nas v naši. težnji po Priključitvi tako učinkovito podprla. No-H jugoslovanske delegacije zunanjim mi-^istrom velikih sil v Moskvi, ki je raz- krila preganjanje koroških Slovencev, je nazorno pokazala vpliv nove Jugoslavije. Te note niso upoštevali le kot važen diplomatski argument, njen učinek je bil vse silnejši, razbil je ofenzivo, s katero so združeni reakcionarji poskušali preprečiti naše osvobodilno gibanje. Nota je tudi pokazala, da naše vprašanje ni ločeno od velikega mednarodnega dogajanja in da zato o njem tudi ne odločajo krajevni finitelji, temveč bo rešeno z borbo naprednih demokratičnih sil, s katerimi je povezano. Naša burita je borba naprednega, svobodoljubnega sveta in kjer koli se napredne silo borijo proti zasužnjevaliiiin nameram mednarodnega imperializma, povsod lam se bije tudi boj za naše pravične zahteve. Zato so smešni in neutemeljeni očitki tistih, ki govorijo, da vse preveč poudarjamo internacionalnost, češ, da nam gre vendar predvsem za naše nacionalne pravice. Ne samo, da je pravi nacionalizem mogoč samo v pravilno pojmovanem internacionalizmu. je Osvobodilna fronta s svoj« borbo pokazala več, poštenega nacionalizma, kakor kdaj koli vsi tisti glasni narodnjaki , ki jih je že Ivan Cankar razkrinkal v vsej njihovi lažnivi hinavščini. Naša borba je borba naprednih sil in zmaga teli sil bo naša zmaga.« Nato jo nazorno prikazal težavni po-1 ilični in gospodarski položaj v Avstriji, ki ga je zakrivilo reakcionarno vodstvo OeVT in SPOe. V svoji predanosti za-padnemu kapitalu so pripravljeni izdajati interese avstrijskega ljudstva in s tem vodijo državo nezadržno v gospodarsko propast. Toda delovne množice tudi med socialisti polagoma spoznavajo izdajstvo reakcionarnega vodstva in same iščejo izhoda iz tega katastrofalnega položaja. Vse te množice razočaranih delavcev in kmetov, ki se borijo proti reakciji v današnji Avstriji, so naši zavezniki; kajti one rušijo tistega sovražnika, ki je tudi naš sovražnik, ker nam ne priznava naših narodnih pravic. Koroška in perspektive naše borbe Po vsem kar smo videli, pomeni moskovska konferenca za nas uspeli, medtem ko je za avstrijsko reakcijo popoln poraz. Avstrijska reakcija se tega tudi v polni meri zaveda in je odgovorila z neverjetno naglico: nastopila je pot ofenzive, da dvigne zrahljano moralo svojih razočaranih pristašev. Tisti, ki so prej iz napačne presoje mednarodnega položaju že kar napovedovali termine za pogodbo, so morali po tem porazu s stopnjevano propagando nastopiti proti raznim Grenzgenichte ( šušlanjem o mejah ). Da bi svojim razočaranim volivcem prikrili svoj poraz, so na naši zemlji tako imenovana : Ljudska stranka in socialistični voditelji organizirali cel val zborovanj, na katerih so z napihovanjem nacionalnega šovinizma ščuvali proti našemu ljudstvu, da bi s tem odvrnili poglede avstrijskega delavca od osnovnih problemov, za katere nimajo rešitve. Segli so tudi po starem preizkušenem sredstvu, da s pomočjo nekdanjega Sehu-my-jevega Heimatdiensta in Kaibitsch-evega Heimatbunda v novi obleki — -Bunda der heimattreuen Siidkiirntner:: — izrabijo nezavedni del našega razna-rodovanega ljudstva v temne namene. Z ofenzivno aktivnostjo nam avstrijski reakcionarji razkrivajo svoj strah in s tem priznavajo, da bodo bodoči meseci za našo osvoboditev odločilni. Zato mo-, ramo tudi mi razviti vse svoje borbene sile. Naša neposredna naloga in velika dolžnost v teh dneh je v teni, d« neprestano stopnjujemo svoj« borbo za priključitev. To potrebo je poudaril pred delegacijo naših pevcev maršal Tito, I« so govorili našim pevcem predstavniki jugoslovanskih narodov, t« je v razgovoru povsod izražalo tudi zavedno delovno ljudstvo Jugoslavije, ki ve iz lastno izkušnje, da svobode ne delijo za zelenimi mizami, ampak da si jo je treba priboriti. Zavest brezkompromisne predanosti borbi mora prodreti globoko v zavest vseh naših ljudi. Zato je potrebno'', da odločno udarimo po špekulantih, ki zahtevajo nekakšno jamstvo, da bomo uspeli, preden bi se vključili v borbo pod vodstvom OF. Prav tako odločno je treba obračunati z vsemi tistimi glasniki, ki zaradi napačnega ocenjevanja mednarodnega položaja poskušajo zoževati našo osvobodilno borbo in jo omejiti na boj za manjšinske pravice. Vsi ti ljudje delajo zavestno ali nezavestno v službi avstrijske in tuje reakcije, predvsem v skladu s cilji belogardističnih beguncev, ki se bojijo priključitve k Titovi Jugoslaviji in zato povsod skušajo ovirati naše osvobodilno gibanje. Danes, ko stojimo pred vrhuncem borbe za priključitev, pomeni vsako zože- vanje na manjšinske zahteve zahrbten napad na našo osvobodilno borbo. Vsa zgodovina našega boja in tudi pravilno ocenjevanje današnjega mednarodnega in notranjepolitičnega položaja nam nakazujeta samo eno pot: z Osvobodilno fronto v brezkompromisno borbo za priključitev! Vsak drug poizkus pomeni uresničevanje ciljev avstrijske in tuje reakcije iu s tem izdajstvo nad lastnim narodom. Brezkompromisna borba — to pomeni stoodstotno izvajanje programa Osvobodilne fronte, to pomeni antifašistično enotnost v boju proti nanovo vstajajočemu fašizmu in združeno rušenje reakcije. Naše vprašanje je bistveno povezano z velikim dogajanjem v svetu, z borbo napredka proti reakciji, zato obstoja za nas tudi samo en sovražnik — fašizem. ki ga oživljajo mednarodni imperialisti. Zavedamo se, da nas čaka težka borba. Nikddr nismo dajali obljub kot avstrijska reakcija, ki je morala pozneje tolažiti razočarane množice, ampak smo vselej poudarjali in poudarjamo tudi danes ob zasedanju komisije na Dunaju: Veličina pridobitev bo odvisna predvsem od naših uspehov v borbi v bližnjih mesecih, ki bodo mogoče najvažnejši v vsej zgodovini osvobodilne borbe na Koroškem. Ob turneji naših pevcev smo videli. s kako živim navdušenjem spremljajo našo borbo vsi jugoslovanski narodi, doživeli smo odločno podporo Sovjetske zveze in drugih naprednih sil v svetu, zavedati pa se moramo, da bo največ odvisno od nas samih. Zato bomo napeli vse sile. da v tem zgodovinskem dogajanju izpolnimo svojo dolžnost. Po političnem pregledu sta tovariša dr. Mirt Zvvitter in Šitnej Martinjak podala izčrpno poročilo o svojih vtisih v Titovi Jugoslaviji, nakar je sekretar POOF-a tov. Primožič Franci - Marko pregledno orisal uspehe in nedostatke dela in borbe ter nakazal smernice za delo v bližnji prihodujosli. V sledeči debati so člani širšega Pokrajinskega odbora OF živahno sodelovali ter poročali o svojih opazovanjih in skušnjah na terenu. Ž burnim odobravanjem so potrdili poročilo sekretariata in mu za bodoče delo soglasno izrekli svoje zaupanje. S seje je Pokrajinski odbor OF odposlal zahvalno brzojavko maršalu Titu. r~-i s—x * • Koroška v BORBI -M-----*---X- ^4rl Prusnik — Gašper: ČEZ DRAVO Zvečer v poznem mraku smo spet odri-h. Po dva in dva sta nosila čoln. Po dve- ^ebin O polnoči smo morali na cesti pod m maršu smo prekoračili dolino pri iju. Zdelo se mi je, kot bi nosil ra- g. • O polnoči smo morah na cesti pod l^bbaumerjem v zaklon. Po cesti je pri-4jal nekdo s trdimi koraki. Ker je bila ^ 'c>jskd ura in se zato civilisti niso smeli JG.tati ob tem času, smo bili seveda pre-rl lc:ani. da prihajajo Nemci. 2e sem se bal, A smo zastonj delali čoln in da bomo vr-b‘li nazaj v planine. Koraki so se vedno bližali. Eden od naših zavpfje „HaU”, gj. ar se začuje razgovor z nekim moškim. J)c. te civilist, ki je zamudil avto ter prišel v * ijr Velikovca. Tako nam je vsaj pripo-Gq °Va'- Nismo se mu izdali za partizane. \ygVGr*h smo z njim, kot da bi bili ,,Land-wch°vci" in mu zagrozili, da ne sme ni-Stt)Q1Ur nič praviti, da smo se srečali. Hoteli briti neopaženo do Drave. Če bi nale-iz yi'ode kje na fašiste, bi bil čoln gotovo yubljen. PUS Ctceembra ob šestih zjutraj smo srečno je Pel* do Drave. Tovariš Fric kot mojster spravljai čoln v vodo. Pri tem je tičal °'en v blatu. Tovariš Jurij mu je po- magal, Vid in Adolf pa sla stala za zaščito na straži. S tovarišem Jurijem sva se spravila v čoln. Njegova italijanska puška in moja brzostrelka sta počivali na dnu čolna. Vesli sta plusnili v umazano, visoko naraslo Dravo. Dva dni je namreč že neprenehoma deževalo. Ta čas pa je začelo še snežiti. Trda tema je začela počasi siveti. Ker je bil čoln ozek in nepravilno zgrajen, je bilo težko obdržati ravnotežje, a šlo je. Počasi sva se premikala od brega. Ze sva bila deset metrov od ostalih tovarišev. Ko prideva na ono stran, gre Jurij še po druge tovariše, sem si mislil in krepko odrival vodo z veslom. Pri tem pa sem vil hrbtenico, da bi ohranil ravnotežje. Nisem maral pasti v vodo, ker je bila mrzla, vrh vsega pa še plavati ne znam. Drava je bila tu zelo globoka, ker je zajezena za labudsko centralo. In še smrdljiva in blatna je bila. Slo je počasi naprej. Za trenutek preneham z veslanjem in iztegnem roko v vodo. Čoln je globoko v vodi, samo za štiri prste še manjka in zajel bi jo. S tovarišem Jurijem nisva izpregovorila ves čas nobe- / ne besede. Za hip se čoln ni več pozibaval kakor prej. Lažje sem držal ravnotežje ■—-toda — voda mi je pritekla za hlače.., Preplašen zavpijem tovarišu: zavoziva nazaj, potapljava se!... V naslednjem trenutku že ni bilo več čolna pod menoj — že je plaval nad nama —• nad najinima glavama. Držal sem se ga z rokama in se vzpenjal nanj, da bi dobil zraka. Isto je počenjal Jurij: Za hip sva imela oba glave zunaj vode, a samo za hip. Kajti že so popustile moči in potopil sem se globoko v vodo ... Zopet se mi je posrečilo priti na površje. Slišal sem, kako Jurij hlasta pretrgane besede: „Gašper, — za — čoln — se — drži." A kaj, ko sem se v tem hipu že spet potopil. Ponovno me je voda dvignila na površje, tedaj pa je Jurij zakričal: "Z nogami — delaj!" Volja je bila sicer močnejša kot mišice, a te so kljub temu popuščale vedno bolj. Naposled sem omagal. Vem samo še to, da me je nenadoma zajela noč... Medtem so opazovali ostali fantje kakih 25 metrov od obale, kako se borita dva tovariša s smrtjo. Nobeden izmed njih pa ni znal plavati. Kljub temu so se hitro odločili; da gredo na pomoč. Držeč drug drugega za roke so stopali počasi v vodo. Prvi je imel nek lesen predmet in ga pomolil po vodi. Tovariš Jurij, ki je bil med nami edini plavač in se je držal nad vodo, ga je dosegel. Naenkrat sem začutil tudi jaz pod nogami trdna tla. Opotekel sem se. Videl sem Nemca, ki je stal kakih 30 metrov oddaljen. Medtem sc je namreč že precej zda- nilo. ,,Stoj! Kdo tam?" zakričim. Tovariši me opozorijo, naj bom tiho. Kar sem videl, ni bil Nemec, ampak tovariš na straži... Ko sem zopet prišel k polni zavesti, sem opazil, da nimam brzostrelke. To je bilo seve najhujše. Partizan severno od Drave, kjer so po cestah neprenehoma kontrolirali Nemci s kamioni, v novem snegu in podnevi — pa brez orožja. Puška in brzostrelka sta počivali globoko v mokrem grobu na dnu reke, kjer se steka Bistrica z Dravo. Tam bosta tudi na večne čase ostali... Podali smo se nazaj proti severu. S težavo smo prestavljali noge. Škornji in nahrbtniki so bili polni vode, da je bilo težko ko kamen. Ni bilo časa in priložnosti, da bi vodo odlili. Medtem se je zdanilo in hitro smo morali priti v gozd, v varno zavetje, kjer bi se ogreli in osušili. Takrat je bil tudi gozd precej neusmiljen. Bil je snežen in moker. Težko, zelo težko smo zakurili, ker vse, kar smo imeli pri sebi, je bilo zaradi temeljitega kopanja v Dravi premočeno. Slučajno je imel tovariš, ki je bil na straži in ostal za silo suh, pri sebi vžigalice. Zakurili strlo in se polagoma ogreli. Vrnili smo se, odkoder smo prišli. Dravo pa smo prekoračili šele v noči od 22. na 23. decembra. Avstrijski kmet, ki je bil obenem sodar, nam je zgradil nov čolni Ob slovesu mi je krepko stisnil roko ter dejal: „Genosse Gašper, der Kotter losst kan Tropin VVossat durch!" (,,tovariš Gašper, ta lupina ne bo prepustila niti kaplje vode!") (Konec) Dolarska diplomacij a v Lat. Ameriki Palestinsko vprašanje pred OZN Politika ZDA v Latinski Ameriki je pretrpela resne spremembe. Smisel teh sprememb je mogoče na kratko označiti kot odklonitev od smeri, ki jo je svoje-časno proglasil Roosevelt — vdrževanje dobrega sosedstva« — in kot vrnitev k tradicionalni diplomaciji. Treba pa je pripominiti, da ima sedanja dolarska di-plomaeijja smisel, ki je v temelju različen od tistega, ki ga je imela n. pr. v času Teodorja Roosevelta. Medtem ko so bile v začetku 20. stoletja cilj ameriške ekspanzije nekatere države ameriškega kontinenta in ko je bilo vmešavanje ZDA v notranje zadeve teh držav navadno bolj krajevnega pomena, imajo danes ZDA druge cilje, ki jih ni mogoče primerjati s prvotnimi in ki so mnogo večji. Pripravljajo načrte za vzpostavitev ameriške hegemonije nad vsemi državami zapadne poloble. Razen tega izvajajo ZDA gospodarsko ekspanzijo pod dvoličnim geslom »enakih možnosti . Vmešavanje v notranje zadeve držav Latinske Amerike se označuje kot pomoč tem državam v boju proti nevarnosti »totalitarizma« in »komunistične nevarnosti . Napad na samostojnost teh držav dobiva obliko »medame-riškega sodelovanja«. V povojnem razdobju se ZDA bore za to da obdrže svoj absolutni monopol na tržiščih Latinske Amerike. Trgovinska politika ZDA v Latinski Ameriki si skuša osvojiti tržišča in si zavarovati ameriški izvoz. Ne upošteva koristi držav Latinske Amerike in zavira razvoj nacionalnih industrij teh držav. Na teh načelih sloni finančna politika ZDA. Izvozna in uvozna bankk daje kredite pod pogoji, ki pomenijo vmešavanje v notranje zadeve držav Latinske Amerike. V ZDA mnogo pišejo o tako imenovani udeležbi ameriškega kapitala v industrijskem razvoju držav Latinske Amerike. Dejansko se monopoli trudijo, da bi razvili tisto proizvodnjo, ki ustreza koristim njihovega izvoza. — Povsod zavirajo razvoj tistih industrijskih panog, ki bi mogle konkurirati industriji ZDA, ter skušajo omejiti industrijo'držav Latinske Amerike na proizvodnjo polizdelkov, ki se uvažajo v ZDA, tu pa se zopet prodajajo po visokih cenah kot gotovi izdelki. Pod krinko pomoči industrijskemu razvoju držav Latinske Amerike se po>- laščajo ameriške družhe različnih vej proizvodnje. Prav gotovo imajo izključni monopol nad pridobivanjem bakra v Čileju. V zakup so vzele polovico proizvodnje cina v Boliviji. Standard Oil ima koncesije za polovico ozemlja Paragvaja, ki je bogato na petroleju. ZDA, ki izkoriščajo vse, kar imajo na razpolago, se polaščajo držav Latinske Amerike. Toda kljub vsem lažidemokra-tičnim zvijačam se proti sedanjim navdi-hovalcem dolarske diplomacije in imperialistične politike vse bolj veča odpor narodov latinske Amerike, ki utrjujejo svojo borbo za svobodo in neodvisnost. V tem je treba iskati pojasnila za pojave, ki jih nekateri opazovalci označujejo kot krizo panamerikanizma. (Georgijev, bivši zunanjepolitični urednik »Izvesti j ;.) 28. aprila se je začelo izredno zasedanje Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov, posvečeno vprašanju Palestine. Nekateri inozemski listi so že vnaprej pisali, da bo obravnavanje palestinskega vprašanja predhodnega značaja in da bo sklepanje odloženo do jeseni. Dejstvo, da je palestinsko vprašanje prišlo pred Organizacijo Združenih narodov, je treba oceniti kot pozitiven pojav. V sodobnih pogojih je to edini pristojni organ za reševanje takih problemov. Vprašanje Palestine je bilo v zadnjih desetletjih najmanj že dvajsetkrat predmet najrazličnejših preiskav in obravnav v različnih komisijah in komitejih. Vse te komisije in preiskave pa niso za to starodavno in izmučeno deželo prinesle Kaj pomeni ameriška „pomoč“ za Turčijo Turški uradni krogi prikazujejo ukrepe, ki jih je sporočil predsednik Truman v odnosu do Turčije, kot največjo srečo za svojo deželo. Tisk in radio prepričujeta turško ljudstvo, da so ti ukrepi nesebičen prispevek k varnosti. Ankarski radijski komentator Nu-reddin Artam je n. pr. izjavil, da je ameriška pomoč Turčiji »element, ki pospešuje krepitev miru na Bližnjem vzhodu«. » Turška vlada si prizadeva, da bi pospešila uresničenje ameriških načrtov. Hitro je povabila ameriške strokovnjake in kakor poročajo, je prva skupina že prispela. Ne bo pa odveč, če bolje pogledamo, kaj pomeni v resnici tako imenovana ameriška pomoč Turčiji. Dokaj jasno sliko o tej pomoči nam pokaže osnutek zakona, ki ga je predložil Kongresu predsednik komisije za inozemske zadeve Etone. Po tem osnutku zakona bo morala Turčija dovoliti zastopnikom ZDA, da bodo osebno nadzorovali razdeljevanje denarja in blaga. Turška vlada tudi nima pravice, da bi svobodno razpolagala s sprejetimi potrebščinami brez soglasja ameriške vlade. Dalje je rečeno v osnutku, da ho Amerika dajala pomoč »od časa do časa, kadar bo prezident smatral, da ustreza to interesom ZDA«. Osnutek Obisk na vseku ob Lašvi, enem največjih del na progi »Na juriš!« Gost oblak dima od eksplozij granat se je razlil preko polja. Mitraljez v sovražnem bunkerju je utihnil. Na juriš! : Kot srditi levi so se zagnali Mite, Jožo Stjepko in Milorad s svojo četo na sovražni bunker. Bunker je pal, sovražnik je bil pobit. Stjepko je sam zaplenil sovražni mitraljez — dobil je medaljo za hrabrost. To se je zgodilo leta 1943. * Na juriš!« Dim od eksplozije se še ni razkadil in zadnji odmev detonacije se je še lovil po grebenih Suve, Ključa, Bitolje, Gra-dižnice in Cine, ko je ponovno odjeknil krik: ; Na juriš!« Spet so jurišali: Mile, Stjepko, Jožo, Milorad. Toda to pot so jurišali na skale na vseku v Lašvi. Leta 1943 so premagali in '-razrušili sovražni bunker, da so mogli naprej, da so mogli proti Beogradu — Letos rušijo na progi skalne pačine, da bo mogla iti tu proga, naprej, proti Sarajevu. Stjepko je dobil v narodnoosvobodilni borbi medaljo za hrabrost. Zopet je med najboljšimi. Na progi je bil pohvaljen od komandanta svoje brigade. Taki so brigadirji užiške, kragujeva-ške, valjevske in čačanske brigade. Pred takimi mora kloniti ves skalnati hrib v Lašvi. 90.000 kubikov materiala, in to same skale, bo treba premakniti na tla, kjer teče reka Bosna, njo pa bodo porinili za 15 metrov na stran. Inženerji so tako začrtali progo, a brigadirji užiške, k raguje Vaške, valjevske in čačanske brigade — oni jo bodo zgradili baš tu, kjer je sedaj skalnata stena, baš tu, kjer teče hladna Bosna. »Maršal Tito je rekel: Zgradite progo Brčko — Banoviči! — Mladina jo je zgradila. Tito je rekel: Učite se! — Mladina je tekmovala v učenju. * »Ne bomo dovolili, da prvi vlak čaka! je prva parola, ki to pozdravi tik pod 18 m visoko skalnato steno, katera se mora umakniti bodoči progi. Presenečen obstaneš pred to ogromno maso — 90.CKM) kubikov kamenja je v njej in to kamenje se mora umakniti progi. Gori vrh stene so mladinci — brigadirji valjevske brigade. Spodaj jih niti ne vidiš, le plaz zemlje, ki se od časa do časa vsuje na progo pod steno, ti potrjuje, da je zgoraj borba. Ni lahko izbrisati z zemeljske površine skoro cel hrib, o tem se prepričaš,- če pogledaš te, do pasu gole in egorele mladince, ki s stisnjenimi zobmi, nabreklih mišic tišče v rokah krampe in lopate — in te lopate se zajedajo neumorno v rjav kup zemlje in jo porivajo preko stene. Pot jim lije po utrujenih obrazih in se lepi pomešan z zemljo na njihove žul-jave roke. * Besno se zaganja buldožer v kup pred seboj in ga poriva proti robu prepada. Včasih ti zastane dih, ko se buldožer zakona zahteva med drugim tudi posebne predpravice za zastopnike ameriškega tiska in radia. ZDA ne prevzemajo torej nobenih obveznosti, pač pa so si zagotovile možnost neposrednega vmešavanja v notranje zadeve Turčije. Posebno jasno se kaže ta resnični značaj pomoči v pošiljanju ameriških inštruktorjev za vojaške in civilne zadeve v Turčijo. Ni težko uganiti, da bodo postali ti inštruktorji pravi gospodarji v deželi. V luči vseh teh ukrepov nam postane jasno, da iz ameriške pomoči izvirajoče obveznosti očividno kišijo načela nacionalne suverenosti. Kljub uradnemu optimizmu, ki ga širijo vladajoče plasti Turčije, ni mogoče, da bi v deželi tega ne razumeli. Opazovalec agencije »France Press« Andre Clot poroča iz Ankare, da je povzročila vest o pogojih ameriške »pomoči v Turčiji : neko zbeganost « V nekaterih listih so se pojavila plaha namigavanja na to, da naj bi Ankara poskusila doseči spremembo pogojev, pod katerim bo Turčija dobila posojilo :. Toda položaj v Turčiji je tak, da ljudstvo nima besede pri odločanju o vprašanjih, ki so zanj življenjsko važna, in zelo dvomljivo je, da hi mogla zdrava pamet zmagati nad sebičnimi interesi ozkih vladajočih krogov. ustavi tik pred globino; zdaj bo zgrmel z zemljo vred in s smelim vozačem, ki ga upravlja, v globino. Vendar smo lahko brez skrbi, saj ga upravlja Feliziro-vič Nazif, on, ki je na buldožerskem tečaju položil izpit s prav dobrim uspehom. S sigurno roko vodi svoj buldožer. Njegove črne oči zro ostro naprej, poteze na njegovem podolgovatem obrazu, zarjavelem od sonca, so resne, skoro stroge. Prav tak je, kot je bil pri prvi uri na tečaju, ko je pi-vič v^ivljenju slišal o traktorju. Vsako besedo predavatelja si je zapisal v glavo — v zvezek ni mogel, kot so to delali ostali mladinci, ker je bil nepismen. Kljub temu je položil izpit s prav dobrim uspehom. Bil je bul-dožerist. Jln ne samo to; na buldožerskem tečaju se je naučil tudi citati —• postal je pismen. Težke so bile zapreke, da se je vse to naučil in vendar premagal jih je. Pctrebna je Mia «amo trdna volili. Danes ne t me biti nred njim nobenih zaprek, ki bi jih ne mogel premagati. Če se mu stroj za trenutek ustavi, ker se je zagrizel v prevelik kup zemlje, stisne zobe in j oka mu krepko potegne vzvod, da buldožer plane s tisto silo naprej, ki jo občuti Nazif v sebi, ko gradi progo, ko ustvarja petletni plan. »Kje gora je kamen tako trd, da ga zbiti, spi-emeniti ne bi mogli v vrt!« p Malo dalje od buldožerja se je naslonil na svoj vrtalni stroj borec Jugoslovanske armade Ivkovič Miloslav, 40 jih je, ki sestavljajo kompresarsko četo. Vsi služijo še vojsko. Miloslav bo čez tri mesece demobiliziran. »Toda ostal bom na progi do konca. Proga rabi kompresoriste, rabi strokovnjake •, je ves v delovnem zanosu izjavil Miloslav. Vrtalni stroj mu je bil že čisto pn tleh, kar je pomenilo, da je izvrtal že nobenega uspeha. Za enega izmed zadnjih primerov izjalovljenega poskusa giede ureditve palestinskega vpi-ašanja, lahko smatramo komisijo, ki sta jo koncem 1945 1. ustanovili vladi Združenih držav Amerike in Anglije. Priporočila te komisije so bila nesprejemljiva tako za pi-ebivalstvo Palestine same kakor tudi za sosedne države, zainteresirane na tem, da bi dežela prenehala biti izvor zmed in napetosti na Bližnjem Vzhodu. Združene države Amerike in Anglij6 se o tem vprašanju nista mogli medse* * bojno domeniti. Položaj v Palestini je bil ob času M rednega zasedan ja Generalne skupščine še vedno ski-ajno napet. V Palestini se nadaljujejo nemiri in krvavi spopadi Angleške oblasti ne moreje vzpostaviti v deželi reda kljub temu, da imajo tam velike, z najmodernejšim orožjem opremljene vojaške sile. Na enega angleškega vojaka odpade 18 prebivalcev Palestine* vštevši stai-ce in dojenčke. Vojaški režim v Palestini se naslanja na dobro izvez* bano policijo in široko omrežje konce-tracijskih taborišč. Toda surov policijski teror in usmrtitve ne morejo zatreti pro-tiangleškega gibanja. Eksplozije in požari, ki povzročajo mi* lijonsko škodo in zavirajo normalni razvoj palestinskega gospodarstva, streljanje po ulicah mest in vasi, splošne policijske preiskave in blokade — tako^ je povojno palestinsko življenje. Vojaška sodišča, ki izrekajo sodbe brez priziva, obračunavajo z mirnimi prebivalci. Angleški mandatni sistem upravljanja Palestine je dokončno diskreditiran. Tega niti angleški uradni krogi ne zanikajo — tako očividni so klavrni rezultati angleškega kolonialnega gospodstva M imperialističnih metod, ki umetno netijo nacionalne razprtije. Razvoj dogodkov in pološaj v deželi nujno zahtevata, da se zagotovijo pogoji za vzpostavitev demokratičnega režima v tej deželi. Našo ljudsko vojsko sestavljajo v krvavih borbah ojekleneli borci, najboljši sinovi naših narodov, ki so globoko zakoreninjeni v svojem ljudstvu. Zato je tudi resnično ljudska in nepremagljiva. Maršal Tito skoro 2 metra globoko luknjo. V eni iz' meni jih izvita tudi po 26. »Nekateri pa še celo več. Stjepko Antolič jih izvrta tudi 35 v osmih urah. On je sploh najboljši kompresorist v naši četi! ; je dejal Miloslav in prestav«1 vrtalni stroj na drugo mesto. Brnenji; stroja je preglasilo moje vprašanje: AjJ se pri delu utrudi? Pogled nanj je bi najboljši odgovor. Celo telo mu je JP& drhtevalo. Žilave roke so trdo tiščal0 vrtalni stroj pred seboj. Stisnil je zob in na obraz mu je pritekla kapljica znoj in še ena in še... Da! Delo je napoto in tu je potrebno velike volje, veliko s®' mopremagovanja, toda kadar gre za bodočnost domovine, za katero so se boru * tedaj je vsaka žrtev lahka, tedaj je vsak. žrtev le majhen doprinos veliki in lpP bodočnosti. * Pred barakami užiške, kragujevaškp: valjevske in čačanske bidgade so posp utrujeni mladinci in mladinke. VeceiJ jim je šla v slast, saj so ves dan napo ^ iio delali na žgočem soncu. Počivajo, nočna izmena nadaljuje borbo na pcC’ Za barakami se je oglasila Pes^i sprva plaho, kasneje vse jače. PeVS zbor kragujevaške brigade vadi. »Ječam žela, ječam žela, gružanka djevojka ...« Bilo je treba sejati, da lahko žanip potrebno je graditi, da bodo uživali-... gružanka djevojkaaa •• • zamrejo zadnji akordi pesmi vn0^’ tlo vseka sem pa je odmevalo enakomo brnenje kompresorjev. ... in Nad taboriščem se je razlila tišin3 mir v * ... tla »Na juriš!« je odjeknil v noč kn ,je> skalnati steni nad Bosno. Stjepko, -e< Jožo in Milorad so se pognali v skaio V jugoslovanski petletki je poskrbljeno tudi za napredek kmetijstva zallnjič smo govorili o toni, kako Petletni plan upošteva napredek v jugo-* ganskem kmetijstvu, in smo navedli ■Jekaj ukrepov za dosego tega cilja. Da-es nadaljujemo o tem. kako bo jugoslo-vanskti petletka dvignila vrednost kme-l,Jwe proizvodnje. Značilno za jugoslovansko kmetijstvo, ^•asti v Sloveniji, je mnogovrstnost pridelkov. Na svoji krpi zemlje prideluje knu>t vse, kar potrebuje v gospodinjstvu, “•avenija n. pr. v glavnem ni žitorodna Pokrajina, donos pšenice je, kakor smo ' “teli, nizek in vendar skoraj povsod se-lc,|o pšenico, s katero je v Sloveniji po-8ej*ne 20 % orne površine. To je zastajaj gospodarsko škodljiv način gospodarstva, opravičljiv za stare razmere, ko Je bil kmet na milost in nemilost prepuščen anarhiji trga in diktatu cen po Monopolih. V bodoče, ko bo jugoslovanskemu kmetu trg zagotovljen, ko bodo eene stalne, ko bo vnaprej napravil pogodbo z a odkup pridelkov iu ko bo po kalnih cenah kupil lahko vse, kar bo Potreboval, bo na svojem posestvu sejal hste pridelke, ki tam najbolj uspevajo, ?7~ so tam najbolj donosni. Kmetijstvo v Sloveniji bodo postopno preusmerili, z>Uanjšali bodo površino, zasejano z žiti, Povečali pa površino drugih posevkov. V Pačrtu je predvideno, da bodo v Slovenji za 70 % povečali nasade krompirja, Z(denjave za 180 %, povečali bodo gojitev industrijskih rastlin, oljaric 5-krat, lanu hi konoplje 3-krat, hmelja 2-krat, “jadkorne pese pa na 1350 hektarjev. Pako se bo s tem vrednost proizvodnjo Povečala, nam pove primer iz Makedonije. Tam je bilo I. 1946. 60 % površine '-'■asejane z žitom in le 6,3 % z industrijskimi rastlinami. Vrednost proizvodnjo z‘te je znašala okoli 1 milijarde in 93 bilijonov dinarjev, vrednost proizvodnjo industrijskih rastlin pa okoli 1 milijardo n^l milijonov dinarjev. Vrednost poljedelske proizvodnje bodo dvignili tudi z uvajanjem sodobnih Znanstvenih metod dela, z ustavljanjem Znanstvenih poskusnih postaj itd. Dvigu živinoreje posveča plan veliko Pnsornost. Živinoreja bo posebno važna gospodarska panoga v Sloveniji. To panogo so pred vojno zelo zanemarili, kar J6 razvidno iz sledečih številk: V Slovoniji so imeli: leta 1921 leta 1937 goved 479.106 371.023 konj 58.647 42.627 svinj 303.917 298.225 ovac 75.427 34.243 ^ Dlan določa, da bodo število goved v “loveniji dvignili napram 1. 1939 za 16 odstotkov, svinj za 71, ovac pa za 46 odstotkov. Seveda bo treba izboljšati tudi kakovost in zdravstveno stanje živine. Uvedli bodo nove pasme, novo plemensko živino, ustanavljali bodo veterinarske bolnišnice in ambulante. To bo posebno važno za pobijanje jalovosti pri govedu, ki sedaj povzroča vsako leto milijone škode. Izboljšanju travnikov in pašnikov bodo posvečali veliko skrb, povečali bodo približno za 2 in pol krat zasejano površino s krmilnimi rastlinami. Zgradili bodo silose za kisanje krme. Vsi ti ukrepi bodo pripomogli, da bodo mlečnost krav dvignili za povprečno200 litrov mleka pri kravi. Tudi sadjarstvo in vinogradništvo sta važni panogi v slovenskem kmetijstvu. Do konca leta 1951. bodo dosegli predvojno stanje. Za nadaljnji razvoj sadjarstva bodo dvignili letno proizvodnjo drevesc na 5 milijonov. S škropili in drugimi zaščitnimi sredstvi bodo dvignili vrednost proizvodnjo. Kako je to važno, je razvidno iz naslednjih številk: Jabolčni zavijač je uničil 20 —30 odstotkov sadja za trg, škrlup pa, kjer je napadel drevje, celo 50 —80 odstotkov. Zaradi dviga in napredka kmetijstva posveča plan veliko pozornost državnim poljedelskim gospodarstvom in kmečkim delovnim zadrugam. Plan pravi, da je Zdrave noge Mnogim gospodarjem ni znano, kako važna je nega kopit pri žrebetu. Velik del slabih kopit in bolezni na kopitih ima svoj početek v mladosti živali. Zakrivili pa so jih po večini gospodarji sami, ker posvečajo negi kopit pri žrebetih iz nevednosti ali pa iz malomarnosti veliko premalo pozornosti. Po odžreb-I jenju cesto puščajo žrebeta v nečistih in tesnih hlevih. Omejeno gibanje kvarno vpliva na razvoj kopit, ker se premalo obrabljajo in zato čez mero zrastejo. Podaljševanje kopita povzroča, da se menja tudi smer rasti posameznih delov noge in se posamezne kite in mišice na nogi nevarno .nategnejo. Po žrebljenju so žrebetova kopita prevlečena na podplatih z rožovinastimi ploščicami. Čez nekaj dni te ploščice odpadejo in razkrijejo žabice. Zaradi zdravega kopita in 'potrebno da se žrebeta gibljejo vsak dan določen čas izven hleva. V času od 10 dni do nekaj tednov starosti se lahko giblje zunaj samo odmerjen čas, ko pa je žival stara že neka j tednov jo pustimo po možnosti ves dan na svežem zraku. PREŽIHOV VORANC: veliki cesti je šlo dalje med ne* J^stanim ugibanjem o cenah, o :cJmu, o setvi. Oče jc nenehno tlačil °bak v svojo čedro. Glavno besedo ie imel Zadih. . ."Koliko imata tvoja?« je izpraševal °ceta. "Jih nisem še tehtal.« "Mnogo čez deset nimata.« nek cla bosta blizu enajst,« mu je kdo ugovarjal. ie grdo gledal in molčal. sil"teoliko jih boš pa cenil?« je Zadih : vem še, ker ne poznam cene,« e *?gal oče. „„>>L:e dobiš dve in pol, si lahko vse Pr^obliJcS.,< mu je ugovorjal: š;e Pride Nemec, bodo šli kot strd.« »J' °da Nemca ne bo! Kaj mi boste kak '' vsakem sejmu sem in vem, k'..* Položaj jc. Na Nemškem je lani Su*a in Nemec ima sam preveč lrte- Lah jc mejo zaprl, Juda ni in brez teh je najboljši sejm zanič. Po* vrhu pa Štajerc pridrega in kjer je Štajerc. tam ie živina poceni. Danes osem dni je Štajerc prignal cele črede v Trabcrk.« »To so mešetarski marnji,« je od* bijal Galuf. Oče jc srepo vlekel čedro in videl sem, da Zadihovc besede neprijetno vplivalo nanj. Meni sc je ob tem srce krčilo in že sem videl, da se mi moje nade o novi obleki in o odpustkih po* tapljajo v brezno grdega, nepoznane* ga sveta. Zadih je kmalu oddrvel dalje. čez nekaj časa se jc iz našega Bavlia izlil cel plaz črnorjave čobodre, da je brizgnilo na vse strani. Iz nje se je svetil oves. »Ha, ha ha!...« se je režal Galuf skrivnostno. Oče se je praskal za ušesi. »Metcrcent imata blata v sebi!« je cenil drugi hudomušni sejmar. »Pa ti svoje poglej!« se je branil oče. naloga državnih gospodarstev oskrbovati kmečke delovne zadruge in zasebna gospodarstva s kakovostnim semenjem s sadnimi sadikami, z dobro plemensko živino. Zato je treba organizacijo teli posestev okrepiti in dvigniti njih donos. Za kmečke delovne zadruge pa določa plan, da jim je treba pomagati, da se organizacijsko okrepe, da je treba uveljaviti proizvodnje in finančne načrte, boljšo organizacijo dela in druge ukrepe, tako da bodo postale kmečke delovne zadruge vzorna gospodarstva. Navedli smo samo nekatere določbe petletnega plana za dvig in napredek kmetijstva. Ta slika pa nikakor ne bi bila popolna, če ne bi vsaj kratko poudarili tudi druge strani plana, namreč tiste, ki skrbe za materialni in kulturni dvig delovnih množic. Ocf povečanja proizvodnje potrošnjih predmetov, bo imelo neposredno korist tudi kmečko ljudstvo. Proizvodnja sladkorja n. pr. se bo napram proizvodnji iz leta 1939 dvignila 2.1-kratno, vrednost bombažnih tkanin se bo dvignila od 110 milijonov metrov na 250 milijonov, proizvodnja čevljev se bo dvignila dvakratno napram letu 1930 itd. Kmet bo lahko vse svoje presežke prodal državi po ugodnih cenah, sklenil bo vnaprej pogodbo, trg mu bo zagotovljen, enako stalne cene in to ne samo sedaj, ko je stiska za živež, temveč bo to trajna politika jugoslovanskih oblasti v prizadevanju, da se za vedno izločijo špekulanti, ki so doslej živeli na račun kmečkih žuljev. - dober konj Nikakor ni dobro privezovati žrebe k vozu ali h kobili, kakor to mnogi gospodarji radi delajo. Mlada žival je tako prisiljena na dolga pota z enakomerno hojo, ne da bi lahko svobodno poskočila, in to jo hudo utruja. Pri taki hoji se kopita prehitro obrabljajo, kar lahko povzroča nepopravljive posledice na kopitih in nogah. Najlepše in najbolj zdravo se žrebetu razvijajo kopita na paši, kjer ima dovolj prostora za svobodno gibanje po zemlji, ki ni premehka in ne pretrda. Za pravilen razvoj kopita pa ne zadostuje samo gibanje. Kadar žival postavimo v hlev, ji moramo vsak dan sproti očistiti kopita, predvsem žabico in podplat. V brazdah na žabici se rada nabira nečistoča in žabica zaradi tega zakrni. Posledica take zakrnitve pa so zožena kopita. Zelo važno je tudi obrezovanje kopit. Kopito se ne obrablja na vseli mestih enako in ga je zaradi tega treba od časa do časa obrezati, zlasti tedaj, če stoji žrebe v hlevu in se kopita preveč izra&tejo. Z obrezovanjem je treba začeti že po pe- Galufov par je bil res tudi never* jetno nabit, da se je komaj pomikal dalje. »Na tako dolgem potu se živina iz* serje,« je menil sejmar. Galuf jc pomežiknil očgtu: »Samo jaz to drugače naredim... K lizanju vedno nekaj saj primešam in to drži...« Oba sta se režala. »To je samo za to. da živina preveč ne izgladuje. Ves svet goljufa, zakaj bi še mi, ki si moramo vse tako trdo pridelati, ne gledali nase ...« Medtem smo prišli v ozko sotesko. Ob cesti in potoku so stražile visoke skale, strma pobočja so bila neoblju* dena in s temno goščavo porasla. Soteska je bila skrivnosti polna ih me* ne jc iz neznanega vzroka zazeblo pri srcu, da sem se bojazljivo stisnil k očetu. Toda tudi odraslim sejmarjem se je poznal vpliv samotne okolice; postali so molčeči in zamišljeno so žulili pipe. Nad cesto, med dve skali stisnjen, je stal zidan križ, poln suhe* ga cvetja; pred božjo martro je brle* la večna luč. Sejmarji so se odkrili in ko smo križ imeli že za hrbtom, mi je oče rekel: »Tukaj jc mnogo ljudi storilo smrt.« »Kako...?« »V starih časih so tukaj roparji ca* kali na sejmarje in na kupčcvavce.« Pospešil sem korake. Na cesti je postajalo vedno bolj ži* vahne. Z bregov so sc spuščali sej* □EMEUm________________________ 0 SE SPOMINJAMO J O .H' I I O 6.6. 1944 se je pričelo na severni obali Francije izkrcavanje anglo-ame-riških čet. 7.6.1935 je umrl slavni sovjetski učenjak, selekcionar in sadjar I. V. Mičurin. Rojen je bil leta 1855. 8.6.1508 je bil rojen na Rašici Primož Trubar, protestant in utemeljitelj slovenske književnosti. 9, 6. 1942 je I. bataljon koroškega odreda napadel orožniško postajo, pošto in občino v Veliki Lašni. 9. 6, 1781 je bil rojen znameniti angleški izumitelj Stevenson. 10.6.1912 je umrl v Ljubljani A. Aškerc, slovenski pesnik. 11.6. 1944 je utonil v Soči pri izpolnjeva- nju svoje dolžnosti Jože Srebrnič, borec za pravice delovnega ljudstva. tih tednih starosti in ga ponavljati vsaj vsakih šest lednov. To je važno tudi zato, da navadimo žival pravočasno na podajanje noge in na delo pri kovanju. Nega kopit pri odraslih konjih zavi-si od dela in hoje po terenu. Če delamo s konjem izključno samo na mehki zemlji, n. pr. pri oranju, tedaj ga niti ni potrebno podkovati, ker pri takih konjih dobivajo kopita vedno dovolj vlage in se prav lepo razvijajo. Vlaga in mehak teren pospešujeta rast roževine in tako kopito se tudi manj obrablja. Zato je potrebno češče obrezovanje kopita, da se ne bi preveč izraslo, ker bi to kvarno vplivalo na postavljanje noge in s tem na kite in mišičevje. Če pa konje uporabljamo na kamenitih ali asfaltnih cestah, se roževina veliko hitreje obrablja, kakor pa dorašča. Take konje je seveda treba podkovati, ker bi sicer sploh ne bili uporabni za delo. Podkovanje je prav za prav nujno zlo, ker podkev v vsakem primeru preprečuje pravilen razvoj kopita. Kopita in noge trpijo, čo kovanje ni opravljeno pravočasno ali če je nepravilno z ozirom na obliko kopita. Konjsko kopito zraste mesečno povprečno za 8 mm, zato je potrebno, da se konj normalno prekuje vsakih šest tednov. Da se ohrani prožnost kopit pri takih konjih, ki vozijo izključno na suhih in trdih cestah, je važno, da jih močimo in mažemo s kopitno mastjo in na ta način preprečujemo čezmerno izsušitev roževine. Najboljša mast za kopita je sestavljena iz enega dela voska in dveh delov neslane svinjske masti ali loja, ki jc še boljši. Pri mazanju moramo paziti, da ne mažemo kože nad kopitom, ker bi sicer povzročil vnetje kože in kopitne krone, kar ima lahko za posledico izpad kopita. marji z živino in ovcami, mimo nas so drdrali vozovi z rejenimi gospo* darji in lepimi gospodinjami. Skozi mene so drveli novi, nepo* znani vtisi. Okolnica, cesta, Nemec, Jud, Lah, roparski križ, štibernica — vse to me je popolnoma priklenilo na* sc, da nisem pri tem na vola niti mislil. Sejmarjev se je polaščala razposa* jenost. »Bo...« so bodreče gledati drug drugega »Obeta »e...« Kajžar Janet iz naše fare jc pripo* dil mimo par juncev v jarmu. Junčka sta bila majhna in drobna, komaj kos jarmu. Takoj so objestni sejmarji padli po njem: »Koliko pa imata čez deset?« Janet je molčal. »Pazi, da ti ne pobegneta skozi ja* rem!« je vpil za njim Galuf. Ko je že izginil za ovinkom, so nekateri še re* kali: »Živinski maternik!« Janet je imel malo kajžico in so jc preživljal z vožnjo iz grofovskih le* sov. Naša dolina se je začela stekati v drugo, širšo, svetlejšo dolino, nad ka* tero je s hriba kraljeval mogočen grad. Že od daleč smo opazili nepre* trgano procesijo živine, vozov in ljudi, ki se je vila po cesti te doline. Naša cesta se je zganila: »Štajerci...« / . danes Letos bo Moskva stara 800 let. Moskva ima za seboj bogato in junaško zgodovino. Zbrani pod moskovskimi zastavami so ruski polki Dimitrija Donskega zadali uničujoč poraz tatarskim zavojevalcem in si postavili za cilj osvoboditev pradavne slovanske zemlje tujega jarma. Moskva je bila pregrada, ob kajeri je našla svoj neslavni konec velika Napoleonova armada. Moskva je postala simbol združenja slovanskih narodov in jih je dvignila v strašnih dneh druge svetovne vojne v boj proti njihovim za-sužnjevalcem. Moskva je mozeg dežele. V starodavnem Kremlju, nad katerim v sinjini pomladnih noči žarko gore rubinasto rdeče zvezde, danes živi in dela veliki Stalin. V Moskvi kot v zrcalu odseva sijajnih perspektiv polno življenje dežele. Prestolnica je kot vsa dežela v opažih gradbenega lesa. Opaže lahko vidiš na španskih in na glavnih ulicah. Moskva raste naprej in se izgrajuje. V mestu grade 318 novih stanovanjskih hiš na površini 300.000 kvadratnih metrov. V načrtu imajo gradnjo še 1105 stanovanjskih zgradb. Ob koncu te petletke leta 1950.-bo v Moskvi zazidanih 3 milijone kvadratnih metrom stanovanjske površine, skoraj dvakrat več kot v petih predvojnih letih. Dokončujejo načrte visokih zgradb v prestolnici. V bližnji bodočnosti nameravajo na Leninskih gorah, odkoder se odpira prečudovit pogled na Moskvo, zgraditi 32 nadstropni hotel. Polača, ki jo bodo zgradili pri stadionu »Dinama«, bo imela 6 nadstropij. V Zar-jadih raste 26 nadstropno poslopje za ustanove, 16 nadstropne zgradbe pa bodo zgradili na ploščadi Vostanije (Vstaje), pri Rdečih vratih in na Kotelniče-skem nabrežju ter 16 nadstropni stavbi za ustanove na Smolenski ploščadi in v Kavančevski ulici. Moskva se širi v širino, višino in globino. Vrtajo nove tunele za podzemsko železnico. Dolžina že zgrajenih tunelov znaša nad 40 kilometrov. Moskva je lahko po pravici ponosna na 29 postaj podzemske železnice, ki so pravi prekrasni podzemski dvori. Sedaj grade v največji globini novo krožno progo. Pod zemljo utirajo poti novim telefonskim linijam, električnim kablom in plinskim cevem. V prestolnico so napeljali po ceveh zemeljski plin iz Saratova. V kratkem bodo pričeli z gradnjo plinskega cevovoda Tula-Moskva, Nadaljujejo z med vojno prekinjeno gradnjo keksove tovarne. V petletki bodo nape- 1 jeli plin še v 200.000 moskovskih stanovanj. Moskva nezadržno krepi moč svoje industrije. V mestu je osredotočenih na stotine podjetij, ki proizvajajo 15 ostot-kov celotne produkcije sovjetske industrije. Predvojna raven proizvodnje bo ob koncu petletke prekoračena za 30 odstotkov. V Moskvi so podjetja črne metalurgije in industrije barvnih kovin. Tovarna Srp in kladivo proizvaja prvovrstno jeklo. Po Moskvi so razmeščene gigantske tovarne težkih strojev. V znamenju Stalinskih petletk so tu zrastle velikanska tovarna za avtomobile, tovarne krogličnih ležajev, tovarna »Dinamo« za električne izdelke. Iz starega Brom- Ncdavno so v Sovjetski zvezi dokončali poskus s »turbodenterjem« — naravnost čudežnim strojem, ki je bil zgrajen po načrtih slavnega sovjetskega učenjaka P. L. Kapica — ki je mimogrede povedano, tudi eden najbolj slovitih raziskovalcev atomske energije. To je stroj za pridobivanje tekočega zraka, iz katerega se potem pridobiva tudi tekoči kisik. S tem strojem, ki ima ogromno proizvodno moč, je tudi praktično rešeno vprašanje izkoriščanja zraka kot siro-vine za industrijo. * Kot znano, sestoji zrak iz dušika (okoli 78 odstotkov), kisika (okrog 21 odstotkov), vodnih par in iz neznatnih količin plemenitih plinov: argona, helija, neona, kriptona in ksenona. Vsaka izmed teh sestavin ima ogromen gospodarski pomen. V tem smislu je zrak naravnost neizčrpen vir najvažnejših kemičnih surovin. Saj je dušika v zračnem plašču naše zemlje okrog 400.000 milijard ton, kisika pa okrog 100 tisoč milijard. V kak namen uporabljamo dušik? Dušik je znan že iz davnih časov kot »pokvarjen zrak’, kot »plin, ki duši«. To pove tudi grška tujka, ki jo uporabljamo za dušik — azot — kar pomeni »brez življenja«. V 19. stoletju so pa odkrili novo lastnost dušika, namreč, da je dušik tud: nosilec življenja, da ga tedaj ne duši samo. Du- leja je zrasla ogromna tovarna za izdelavo orodnih strojev »Rdeči proletarec«. Moskva proizvaje stroje za industrijo nafte in rudnike, za elektropostaje. & svojimi izdelki opremlja vsa podjetja v deželi. Pob g tega pa je Moskva hkrati kulturno središče dežele. Tu so mnogoštevilne znanstveno-raziskovalne ustanove, na čelu s štabom sovjetske znanosti — z Akademijo znanosti ZSSR. V mestu je 89 visokih šol, 516 srednjih šol in še množica različnih kurzov in večernih šol za delavsko mladino. Iz leta v leto narašča v Moskvi število gledališč, muzejev, kinematografov in klubov. Pred dograditvijo je novo ogromno gledališče v Stalinskem rajonu. Za 1500 gledalcev bo prostora v gledališču Nemiroviča Dančenka, ki ga grade. V letih petletke bo v mestu odprtih 19 novih kinematografov. Za razvoj mestnega gospodarstva, za zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi bo v petletki izdana ogromna vsota — 6,6 milijard rubljev. šik je namreč sestavni del beljakovine. ki je osnova življenja in ki je kot hrana nujno potrebna vsakemu živemu bitju. Tako mora človek dnevno zavžiti najmanj 15 g dušika v obliki beljakovin — če pa pride do težjih .motenj v prejemanju beljakovin, tedaj žive celice organizma razpadajo in nastopi smrt. Te beljakovine pa prejemamo ljudje in živdli na koncu koncev samo od rastlin, ki črpajo dušik iz zemlje. Po računih učenjaka Prjaniškova vsebuje enoletna sovjetska žetev žit in drugih kultur 4 in pol milijona ton vezanega dušika. Vso to množino so dobile rastline iz zemlje ki ji je treba to zopet vračati, kajti pomanjkanje dušika znižuje pridelek za najmanj polovico. Ta izgubljeni dušik vračamo delno z različnimi umetnimi gnojili, ki vsebujejo dušik in ki jih zemlja vsrka vase. Dušik potrebujemo pa še marsikje drugod. Najrazličnejše industrije, od izdelave barv do eksplozivov, so navezane nanj — tako da je proizvodnja dušika danes že skoraj ena najvažnejših proizvodenj narodnega gospodarstva Še pred kakimi 40 leti smo krili potrebe za dušikom s čilskim solitrom in amoniakom. Dandanašnji pa krijemo komaj eno četrtino potreb s temi surovinami. Vso ostalo potrebno množino dobivamo iz zraka.' Izrednega pomena za gospodarstvo RUDNIK V ZRAKU pa je tudi druga sestavina zraka —' kisik. Široka uporaba kisika bo prinesla * * industrijo pravo revolucijo. V Sovjet* ski zvezi bodo uporabljali prvič prak* tično kisik pri delu v visokih pečeh za-topljenje raznih rud. S povečanim d°-dajanjem kisika pri razžarevanju se bodo pri topljenju neprimerno dvigni' le dosedanje temperature. S tem pa s,6 bo povečalo pridobivanje raznih vl' soko vrednih zlitin, ki smo jih doslej pridobivali le v električnih pečeh v omejenem obsegu. Hkrati sc bodo z dodajanjem kisika v veliki meri znižali proizvodni stroški. Tako so /-računali, da bodo stroški topljenja karbidnega kalcija s kisikom trikrat nizi1 od stroškov dosedanjega topljenja z električno strujo. Vse do danes so na splošno smatrali* da je pridobivanje plemenitih plinov iz zraka v večjem obsega nemogoče-Moramo namreč vedeti, da je teh umetnih plinov izredno malo. M 1 milijon delcev zraka pride komaj )•; delcev neona, 1 del kriptona in koma) desetinka dela ksenona. To pomeni-da je potrebno za pridobivanje enega kubičnega metra ksenona predelati^' milijonov kubičnih metrov ali 12.009 ton zraka. S turbodenterjem pa je mogoče pre' delati milijone in milijone kubičnih metrov zraka. S tem strojem je prvic omogočeno tudi praktično pridobiva* nje plemenitih plinov, ki jih rabijo v največji meri tovarne električnih žarnic. Če napolnimo navadno električno žarnico z zmesjo kriptona in ksenona, zmanjšamo porabo elcktričn® struje za najmanj 45 odstotkov. Vrlih tega traja taka žarnica 15 do 20kra, dalje. Samo v Sovjcski zvezi bi Prt> hranili z uporabo takih žarnic letno okrog 400 milijonov kilovatnih ur. rl di neon je izredno važna sirovina, jo potrebujemo predvsem v tehnik1 razsvetljave in svetlobe na daljavo- . Tako smo v prav grobih potezah orisali, kaj vse lahko pridobivamo & zraka. Zrak nam bo dal gnojila z® njive, fine odtenke barv, najbolj ma£> ne eksplozive, najbolj varčne žarnic®* Še več, po raznih zamotanih postopkih, kr jih tu ne moremo podrobne.!® opisati, bomo dobili iz zraka cd° umetno svilo, boljše in trajnejše jekl°' razne lekarniške proizvode. Vse to bo omogočil turbodenter, k* pretvarja( zrak na zelo cenen in um6® način v tekočino in ga potem razstavlja na razne sestavine. Odslej naprej ne bo vprašanje izkoriščanja zraka — meglena domišljij®' Rudniki v zraku bodo prav tako važni, kot so rudniki v zemlji. (Po spisu I. V. Avramova) »Ali Vidiš? Cele trope ženejo...« »Vidim! Najbolje bi bilo, vrniti se...« Prejšnja razposajenost je mahoma minila. Očetova lice se je nagubalo; ob pogledu na štajersko cesto so se njegovi načrti rušili v prah. Tudi jaz sem se nalezel njegove očitne malodušnosti. Toda zdaj ni bilo več časa za raz* mišljcvanje. Ze nas je požrla sejmska procesija nasprotne ceste. Neprijetne misli so utonile v splošnem trušču. Nisem se še dobro zavedel, že smo stali pred dravskim mostom sredi ve* likanske gneče. »Mitnica...« Pred utico sta stala dva rejena go* spoda in dva žandarja. Oče je moral plačati mostnino. »Roparski križ...« je vzdihnilo sko5 zi gnečo. Potem nas je pogoltnil drveči tok, ki se je stekal čez most. Njegova vrtinčasta naglica mi ni dala, da bi bil napasel svojo radovednost na svetli, valujoči površini Drave. Ujel sem le nekaj besed iz okolice: »Nemca ne bo, Drava še ni rjavia, ne taja se še sneg v zgornjih krajih.« Na drugi strani se je struga razlila v široko jezero vriščečega ip pisanega sejma, v jezero ljudi, živine, štantov, izložb, iz katerega je piskalo, žvižga* lo, mukalo, hreščalo. To jezero nas je potegnilo do pravega sejmišča. Pred vhodom zopet gospodje v gosposkih suknjah in žandarji z bajoneti. »Scjmnina...« Oče je moral zopet plačati. »Roparski križ ...« sc je znova za* rogalo izpod neba. Šele na odkazani staji smo se od* dahnili. Tako sem prišel prvič v življenju na sejm, kjer sem dobil prve grenke vtise iz tega sveta, ki sem si ga od daleč, z našega samotnega hriba, predstavljal prav takega, kakršno je bilo sončno obzorje sinjih daljav, zastrtih s koprc* no tajinstvenih mrež. Do takrat še namreč nisem bil prestopil mej do* mače fare in pot do cerkve in šole jc bila .moja najdaljša pot. Toda že moj prvi korak čez to mejo je razblinil mojo rosno mladostno domišljijo in razkril čisto, drugačno vsebino sveta in življenja. Na sejmišču smo z Galufom navštric privezali. Galuf jc kmalu od* šel, češ da more pogledat, kakšen jc položaj, oče pa se je usedel s prižgano čedro na ograjo in čakal kupca. Začel sem prodajati zijala. Na sejni sem odšel z neko zmagoslavno za* vestjo, da se bo vse zgodilo, kakor si želimo, da sc bo kupčija kar sama od sebe završila. Zc gredoč jc v to upa* polno zavest kanila grenka kapljica spoznanja, na sejmu samem pa jc to spoznanje naraščalo kakor plaz. Priča* koval sem, da bodo kupci očeta kar oblegali, sedaj sem pa spoznal, da sva se z očetom in z najinimi volmi v tem šundru potopila v popolno brezpo* membnost. Mimo so se prerivali lju* dje, kričeč ali zamišljeni, a nihče se ni zmenil za naju. Jirs in Bav.h, ki sta se mi dotlej zdela najveličastnejša vo* la na svetu, sta se nenadoma ponižala do neznatnih, od nikogar opaženih bi* ti j. Sejmarski vrišč, ki je polnil glavo, se je vedno manj dotikal srca; napo* sled me je začelo zebsti in poln malo* dušnosti sem se začel stiskati med voli, da ž njimi delim usodo in se skrijem pred svetom. V edino uteho mi je bilo, da tudi Galufovih volov nihče ni ku* poval, čeprav sta bila nekoliko večja od naših. Oče se jc bodril s srepim glasom: »Prezgodaj je še, pravega kupca nit« Medtem se je vrnil Galuf. »Laha ni, Nemec je, ali še ne kupu* jc!« »Kako se kaže?« je vprašal oce. »Dozdaj je vse smrkavo!« Nato je Galuf zopet izginil, pa se je kmalu spet vrnil z novico: »Kranjc je tukaj!« »Potem bo sejm slab!« se jc vmešal prodajavec, ki je imel privezano na na-ši strani. »Kranjc slabo plačuje.« Medtem sc je oglasil prvi kupec. Koliko?« je vprašal na dva koraka raz5 dalje. »Tri in pol!« Kupce sc jc z zaničljivim nasmehom obrnil dalje. Očetova čedra je zacvi* lila. Nekdo, ki je stal poleg, je rekel: »Boste morali malo nižje spustiti.« Nato je priropotal Zadih. »Boste gnali domov. Juda narnteC ni!« Škodoželjnost se mu je poznala 0 obrazu. »Bomo pa gnali!« Med stajami jc završalo: »Nemec gre ...« jj Oče je skočil z ograje in se P°sta\. k, voloma. S pridržano sapo sem 7'aP zil, da sc nam bliža gruča v zelenka* ^ jopiče oblečenih sejmarjev, eden njimi je bil visok in rdečeličen.^' gorjačo v rokah. Toda gruča se nikjer ustavila in zdelo se mi jc- -c našega para niti pogledala ni. I? L mojo malodušnost zopet poveča Tak je torej Nemec ... _ 0 Pomalcm se jc tudi oče izgubi) R sejmišču. Pred odhodom mi je z®0j, čeval, naj kupcem cenim tri in vsr. Ostal sem sam z Galufovo deklino-je že nekje ___j~ dobila cukrčke in j*)} bala. Dala jih jc tudi meni prgišce vpr““k: p,«-) Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik 1 , dr. Matko Scharvvjtzl, Wien XVI, Otta j gerstrasse 83. — Glavni urednik: dr. r 1 j Zwitter. — Uredništvo in uprava: wie Waaggasse 6/II. Telefon B 21-5-50- '"y£l-družnica uprave: Celovec (Klagenfurt), kermarkterstraSse 21/1. — Tiska: ,.Gm ^ Zeitungs- Druck- und Verlagsanstalt b. H., Wien I, Flcischmarkt 3