Kratke ekonomsko-finančne analize Finančni položaj slovenskega gospodarstva v letu 2022 Avtorica: Ana Selan April 2023 Zbirka: Kratke ekonomsko-finančne analize Naslov: Finančni položaj slovenskega gospodarstva v letu 2022 Avtorica: Ana Selan Številka: april 2023 Kraj: Ljubljana Izdajatelj: Banka Slovenije Slovenska 35, 1505 Ljubljana, Slovenija www.bsi.si Elektronska izdaja: https://www.bsi.si/publikacije/raziskave-in-analize/kratke- ekonomsko-financne-analize Mnenja in zaključki, objavljeni v prispevkih v tej publikaciji, ne odražajo nujno uradnih stališč Banke Slovenije ali njenih organov. Uporaba in objava podatkov ter delov besedila sta dovoljeni le z navedbo vira. © Banka Slovenije Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 150186499 ISBN 978-961-6960-81-6 (PDF) Kazalo Uvod 4 1 Varčevalno-investicijska vrzel slovenskega gospodarstva 5 2 Zadolženost in finančni vzvod 6 3 Podjetja 8 4 Gospodinjstva 9 5 Banke 11 6 Priloga 14 7 Viri 15 Lani je po desetih letih prišlo do obrata varčevalno-investicijske vrzeli slovenskega gospodarstva. To je po podatkih finančnih računov postalo neto finančni dolžnik do tujine v višini 1,7 % BDP, medtem ko je še leto prej neto financiralo tujino v obsegu 3,6 % BDP. Do obrata v agregatnem saldu je prišlo predvsem zaradi obnašanja podjetij in gospodinjstev. Ta so lani opazno zmanjšala neto presežno varčevanje v obliki eno-letnega toka transakcij, medtem ko so podjetja celo spremenila svoj finančni položaj iz neto upniškega v dolžniškega. Neto finančni presežek finančnih družb je lani ostal po-doben kot leto prej, enoletna neto dolžniška pozicija državnega sektorja pa je postala nekoliko ugodnejša kot pred letom, glede na pandemično dno z začetka leta 2021 pa več kot prepolovljena. V zadnjem letu so se podjetjem, gospodinjstvom in bankam močno upočasnili medletni prirasti finančnih naložb in obveznosti, pri čemer je razkorak med obveznostmi in nalo- žbami podjetij – zaradi hitrejših prirastov obveznosti zadnjih petih let – dosegel zgodo-vinsko najvišjo vrednost. Pri gospodinjstvih, ki so največji neto varčevalci v gospodarstvu, je bil dosežen obraten rekord, saj so njihove finančne naložbe lani presegle obveznosti najopazneje do zdaj, medtem ko je razmerje med obema kategorijama pri bankah ostalo precej uravnoteženo. Zadolženost slovenskih podjetij, gospodinjstev in bank, merjena kot delež dolga v BDP, se zadnjih deset let postopoma zmanjšuje in ostaja bistveno manjša kot v povprečju evrskega območja in ena najmanjših med vsemi članicami. Uvod Namen analize je prikazati varčevalno-investicijsko vrzel slovenskega gospodarstva kot celoto ter ločeno za tri njegove vidnejše sektorje, tj. podjetja, gospodinjstva in banke. Za vse sta v nadaljevanju predstavljena še dinamika stanja in tokov finančnih naložb in obveznosti kot tudi kazalnik zadolženosti v primerjavi z evrskim povprečjem in posameznimi članicami. Analiza sloni na podatkih finančnih računov Banke Slovenije, pri mednarodni primerjavi pa so bili uporabljeni podatki ECB in Eurostata. Večinoma se nanaša na obdobje leta 2022, ponekod pa se kazalniki prikazujejo tudi v nekoliko daljši časovni primerjavi oziroma v odnosu do dolgoročnih povprečij. 4 Finančni položaj slovenskega gospodarstva v letu 2022 Banka Slovenije April 2023 1 Varčevalno-investicijska vrzel slovenskega gospodarstva Lani je bila varčevalno-investicijska vrzel slovenskega gospodarstva prvič po desetih letih negativna. Do obrata v agregatnem saldu, tj. enoletnem neto finančnem toku transakcij, je po podatkih finančnih računov prišlo v prvi polovici leta, nato pa se je neto dolžniški položaj domačih sektorjev do tujine le še poglabljal in v zadnjem četrtletju znašal 1,0 mrd EUR oziroma 1,7 % BDP1 (slika 1). Nazadnje je bil tako negativen leta 2010 oziroma 2011. Leta 2021 je bila varčevalno-investicijska vrzel slovenskega gospodarstva pozitivna v višini 1,9 mrd EUR oziroma 3,6 % BDP, kar pomeni, da so domači sektorji do tujine izkazovali neto finančni presežek oziroma jo financirali. Glavnino k lanskemu obratu so prispevala podjetja,2 katerih neto dolžniški položaj ob koncu leta je znašal 2,3 mrd EUR, medtem ko so predhodni dve leti beležila neto var- čevanje, v pandemijskem letu 2020 v obsegu 1,3 mrd EUR (slika 1). V letu 2022 je bilo njihovo presežno investiranje predvsem posledica za 1,9 mrd medletno manjših transakcij naložb, predvsem pri danih posojilih (780 mio EUR), komercialnih kreditih in drugih terjatvah (400 mio EUR) ter nakupih dolžniških vrednostnih papirjev (340 mio EUR) in lastniškega kapitala (310 mio EUR; slika 4). Pri tem so 80 % zmanjšanja skupnega toka naložb predstavljale naložbe v tujino. Dodatno je lansko negativno varčevalno-investicijsko vrzel podjetij poglobil večji tok njihovih obveznosti kot pred letom (za 470 mio EUR), zlasti pri lastniškem kapitalu in posojilih. Slika 1: Razmik med v mrd EUR, drseče vsote transakcij štirih četrtletij 6 6 varčevanjem in 5 5 investicijami 4 4 3 3 2 2 1 1 0 0 -1 -1 -2 -2 -3 -3 -4 -4 -5 -5 -6 -6 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 tujina podjetja finančne družbe država gospodinjstva Vir: Banka Slovenije. Tudi neto varčevanje gospodinjstev3 se je v letu 2022 zmanjšalo za skoraj tretjino, na 2,6 mrd EUR (slika 1). Razlog je predvsem v več kot petinskem oziroma milijardnem zmanjšanju toka transakcij njihovih finančnih naložb (zlasti v lastniški kapital, delno tudi 1 Dolžniški neto položaj do tujine za lani izkazujejo tudi nefinančni sektorski računi. Presežek ali neto posojanje celotnega gospodarstva s tujino se je po podatkih SURS lani po desetih letih prevesil v primanjkljaj. Znašal je okrog 600 mio EUR oziroma 1,0 % BDP, medtem ko je leto prej presežek znašal 2,1 mrd EUR oziroma 4,1 % BDP (SURS). Zaradi metodoloških razlik se vrednosti med finančnimi in nefinačnimi sektorskimi računi ne ujemajo popolnoma. 2 Izraz podjetja v analizi uporabljamo za sektor nefinančnih družb (S.11). 3 Izraz gospodinjstva uporabljamo za sektorja gospodinjstev in NPISG (S.14 in S.15). 5 Finančni položaj slovenskega gospodarstva v letu 2022 Banka Slovenije April 2023 zavarovanja in pokojninske sheme), hkrati pa se je tok njihovih obveznosti v zadnjem letu povečal za 180 mio EUR (slika 6). Ob lanski visoki inflaciji in robustni potrošnji gospodinjstev se je dinamika njihovega presežnega varčevanja čez leto naglo zmanjševala in v tretjem četrtletju dosegla predpandemične ravni. Do konca leta 2022 se je enoletni tok neto varčevanja gospodinjstev nekoliko okrepil, a bil od vrha, doseženega sredi leta 2021, manjši za približno polovico.4 Pri tem se je zmanjšal predvsem do drugih domačih sektorjev (za 1,0 mrd EUR), medtem ko je bil do tujine od predlanskega manjši le za 170 mio EUR. Presežek varčevanja nad investicijami finančnih družb je z okoli 430 mio EUR lani ostal stabilen in medletno primerljiv, pri čemer se je bankam5 lani predvsem močno zmanjšal dotok vlog (za 1,8 mrd EUR; slika 8 – od tega obveznosti do Evrosistema za 2,5 mrd EUR, dotok vlog drugih sektorjev pa se je povečal za razliko, tj. za 730 mio EUR6). Enoletna neto dolžniška pozicija državnega sektorja se je ob koncu lanskega leta s poslabšanjem javnofinančnega položaja poglobila na 1,8 mrd EUR, vendar je bila kljub temu za 680 mio EUR ugodnejša kot pred letom, glede na pandemično dno z začetka leta 2021 pa več kot prepolovljena (slika 1). Pri tem se je v zadnjem letu tok obveznosti države glede na leto prej povečal za 920 mio EUR, zlasti do tujih portfeljskih vlagateljev. Okre-pitev toka finančnih naložb države je bila še izrazitejša (za 1,6 mrd EUR) in se je ste-kala predvsem v vloge v tujini. 2 Zadolženost in finančni vzvod Zadolženost domačih sektorjev, merjena kot delež dolga v BDP, je bistveno manjša kot v povprečju evrskega območja. Domača podjetja so imela ob koncu lanskega leta dolg – opredeljen kot seštevek gotovine in vlog, dolžniških vrednostnih papirjev, posojil, zavarovanja in pokojninskih shem ter drugih obveznosti – v višini 85,8 % BDP, kar je bistveno pod evrskim povpre- čjem7 (153,1 %) in med najnižjimi med njegovimi članicami (sliki 2 in P1). Kazalnik se za slovenska podjetja zadnjih deset let postopoma zmanjšuje (slika 3) in je od vrha sredi leta 2012 nižji za 54 odstotnih točk. Zadolženost evrskih podjetij se nasprotno povečuje vse od leta 2004, odkar so na voljo podatki. Zadolženost gospodinjstev prav tako ostaja nizka (28,2 % BDP) in krepko pod povpre- čjem evrskega območja (65,4 %; slika 2). Med članicami imajo nižjo zadolženost le v dveh baltskih državah, Litvi in Latviji (slika P2). Od leta 2012, ko je bila zadolženost slovenskih gospodinjstev s 35,2 % BDP najvišja, se počasi znižuje. Trend upadanja je v letu 2020 malenkost zastal, nato pa se nadaljeval (slika 3). Dolg domačih bank s 76,5 % vrednosti BDP najbolj odstopa od evrskega povprečja v višini 2,5-kratnika BDP in je prav tako eden najnižjih med članicami (sliki 2 in P3). Med pandemijo se je nekoliko povečal, na 86,1 % na začetku leta 2021, podobno kot v evrskem območju (259,4 %), od takrat pa se povsod postopoma zmanjšuje. 4 Dolgoročno povprečje je kljub temu presegal za 1,1 mrd EUR oziroma 75 %. 5 Izraz banke v analizi uporabljamo za sektor drugih denarnih finančnih institucij (S.122 + S.123). 6 Predvsem iz tujine, od domačih sektorjev pa zlasti od gospodinjstev. 7 Podatek za evrsko območje je v tem poglavju za kazalnike vseh sektorjev za tretje četrtletje 2022. 6 Finančni položaj slovenskega gospodarstva v letu 2022 Banka Slovenije April 2023 Slika 2: Zadolženost in razmerje med dolgom in BDP v % razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom v % finančni vzvod v Sloveniji in evrskem območju 1,000 800 600 400 200 0 av e a e a e a e t jat k v jat k v jat k v jat k s t t t j je na js je na js je na js je na ni d n d n d n d d o b i o b i o b i o b o p d p d p d p p o o o s p p p o s s s g og og og EA SI EA SI zadolženost finančni vzvod 2022 Q3 2021 Q3 maksimum Opomba: Dolg je določen kot seštevek gotovine in vlog, dolžniških vrednostnih papirjev, posojil, zavarovanja in pokojninskih shem ter drugih obveznosti. Vir: ECB, Eurostat, preračuni Banke Slovenije. Slika 3: Dinamika razmerje med dolgom in BDP v % zadolženosti v Sloveniji v 180 180 obdobju 2011–2022 160 160 140 140 120 120 100 100 80 80 60 60 40 40 20 20 0 0 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 podjetja gospodinjstva banke Opomba: Dolg je vsota gotovine in vlog, dolžniških vrednostnih papirjev, posojil, zavarovanja in pokojninskih shem ter drugih obveznosti. Vir in preračuni: Banka Slovenije. Po finančnem vzvodu so slovenska podjetja in banke primerljivi z evrskimi. Po kazalniku finančnega vzvoda, ki odraža razmerje med dolžniškim in lastniškim fi-nanciranjem, so slovenska podjetja (88,9 %) precej bolj izenačena z evrskimi (84,2 %, slika 2). Desetletni padajoči trend finančnega vzvoda slovenskih in evrskih podjetij se je lani prekinil, a sta vrednosti od vrha leta 2010 oziroma 2009 nižji za 56 oziroma 39 odstotnih točk. Financiranje slovenskega bančnega sektorja je v primerjavi z evrskim v nekoliko manjši meri dolžniško, v obeh pa bistveno večje kot pri podjetjih zaradi specifike bančnega poslovanja, ki ima med obveznostmi veliko vlog (sliki 2 in 9). Razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom znaša v domačem bančnem sistemu 878 %, v evrskem pa 1095 %. Oba kazalnika imata zadnjih osem let trend naraščanja. Zvišala sta se tudi lani in po zadnjih podatkih presegata dolgoletno povprečje za več kot 100 odstotnih točk. 7 Finančni položaj slovenskega gospodarstva v letu 2022 Banka Slovenije April 2023 3 Podjetja Prirast finančnih naložb in obveznosti podjetij se je ob koncu leta 2022 precej umiril. Vrednost finančnih naložb podjetij je bila ob koncu lanskega leta medletno višja za 4,1 mrd EUR, kar je skoraj polovico manj od vrednosti sredi leta, ki je predstavljala vrh po letu 2007 (slika 4). Umiritev je zlasti posledica manjših prirastov glavnih naložb podjetij, tj. lastniškega kapitala in komercialnih posojil. Prirast zadnjih je kljub zmanjšanju ostal visok (2,4 mrd EUR), medtem ko je povečanje lastniškega kapitala s 560 mio EUR doseglo le okrog 30 % povprečne vrednosti predhodnih štirih četrtletij, kar je predvsem posledica bistveno manjših pozitivnih prevrednotenj obstoječih naložb. Podjetja so v okolju še vedno povišane splošne negotovosti in v težnji po vzdrževanju likvidnosti v zadnjem četrtletju okrepila le medletne priraste vlog na bančnih računih (za 960 mio EUR), večinoma vpoglednih. Krepitev finančnih naložb v tujini, ki predstavljajo blizu 30 % vseh naložb podjetij, se je ob koncu leta prav tako precej umirila. Slika 4: Dinamika tokov enoletni finančni tokovi transakcij in vredn. sprememb, v mrd EUR sektor S.11 finančnih naložb in 12 obveznosti podjetij 10 8 6 4 2 0 -2 18 19 20 21 22 18 19 20 21 22 naložbe obveznosti gotovina in vloge posojila lastniški kapital komerc. krediti in druge terj./obv. ostalo vsota transakcij vsota vrednostnih sprememb medl. sprem. stanja naložb/obvezn. Opomba: Polni stolpci prikazujejo transakcije, osenčeni pa vrednostne spremembe finančnih instrumentov. Vsota transakcij skupaj z vsoto vrednostn. sprememb odraža medletno spremembo naložb oz. obveznosti. Vir in preračuni: Banka Slovenije. Upočasnila se je tudi rast finančnih obveznosti podjetij, tako do domačih sektorjev kot tujine. Ob koncu leta so bile skupaj medletno višje za 5,7 mrd EUR, s čimer je bil prirast skoraj prepolovljen glede na štirinajstletni vrh drugega četrtletja. V zadnjem letu so najbolj upadli medletni prirasti lastniškega kapitala, za 4,6 mrd EUR na 1,0 mrd EUR, vendar le zaradi prevrednotenja obstoječih obveznosti (slika 4). Prirast posojil podjetjem je bil ob koncu leta z 1,8 mrd EUR najmanjši lani in pridobljen predvsem od domačih bank. Pri tem je bil pri kratkoročnih posojilih, ki jih podjetja najemajo za tekoče poslo-vanje, nekoliko večji kot pred letom, pri dolgoročnih posojilih pa je ostal nespremenjen. K temu je po naši oceni prispevalo upočasnjeno investiranje podjetij v okolju upadlega zaupanja v gospodarstvu, šibkejšega tujega povpraševanja, negotovih obetov in hitro naraščajočih obrestnih mer. Povečanje komercialnega kreditiranja je bilo podobno kot pred letom. 8 Finančni položaj slovenskega gospodarstva v letu 2022 Banka Slovenije April 2023 Slika 5: Stanje finančnih v mrd EUR sektor S.11 110 110 naložb in obveznosti podjetij 100 100 90 90 80 80 70 70 60 60 50 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 18 19 20 21 22 18 19 20 21 22 naložbe obveznosti gotovina in vloge dolžn. vredn. papirji posojila lastniški kapital zavarovanja in pokojn. sheme izved. fin. instrumenti komerc. krediti in dr. terj. / obvezn. Vir: Banka Slovenije. Negativno neto finančno stanje podjetij je bilo lani najvišje do zdaj. Medletni prirast finančnih obveznosti podjetij je lani peto leto zapored presegal prirast naložb, v prvem polletju celo za več kot 3 mrd EUR, nato pa se je razkorak do konca leta prepolovil. Kljub temu je razlika med stanjem finančnih obveznosti in naložb podjetij v zadnjem četrtletju dosegla najvišjo vrednost do zdaj (44,9 mrd EUR, slika 5). Delež lastniškega kapitala v obveznostih (52,9 %) pri tem ostaja – kljub upadu v zadnjih dveh letih – precej nad dolgoletnim povprečjem. 4 Gospodinjstva Rast finančnih naložb gospodinjstev se je lani močno upočasnila. Proti koncu leta se je nekoliko umirila tudi rast obveznosti, a še presega predpandemične vrednosti. Po rekordni rasti finančnih naložb gospodinjstev v letu 2021 so se njihovi medletni prirasti lani iz četrtletja v četrtletje umirjali. Vrednost naložb je bila ob koncu leta medletno višja za 2,6 mrd EUR (od tega v tujini za 1,0 mrd EUR, večinoma v gotovini in vlogah), kar je le tretjina prirasta izpred leta. To je posledica medletno nižjih stanj lastniškega kapitala ter zavarovalnih in pokojninskih shem, vsakega za 330 mio EUR, ki sta rezultat negativnih prevrednotenj obstoječih naložbenih instrumentov kot njihovega manjšega toka enoletnih transakcij (slika 6). Ob višjih nominalnih dohodkih so gospodinjstva presežne prihranke še naprej usmerjala zlasti v prevladujoči naložbeni steber, tj. gotovino in bančne vloge (3,0 mrd EUR). Prirasti zadnjih so se med letom znova povečevali in ostajajo blizu zgodovinskih vrednosti iz leta 2021, tako zaradi konservativne naložbene 9 Finančni položaj slovenskega gospodarstva v letu 2022 Banka Slovenije April 2023 usmerjenosti slovenskih gospodinjstev kot še vedno prisotne težnje po vzdrževanju likvidnosti, čeprav depozitne obrestne mere ostajajo precej nižje kot v evrskem območju in močno pod inflacijo. Slika 6: Dinamika tokov enoletni finančni tokovi transakcij in vredn. sprememb, v mrd EUR sektorja S.14 in S.15 8 finančnih naložb in obveznosti gospodinjstev 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 18 19 20 21 22 18 19 20 21 22 naložbe obveznosti gotovina in vloge posojila lastniški kapital zavarovalne in pokojn.sheme ostalo vsota transakcij vsota vrednostnih sprememb medl. sprem. stanja naložb/obvezn. Opomba: Polni stolpci prikazujejo transakcije, osenčeni pa vrednostne spremembe finančnih instrumentov. Vsota transakcij skupaj z vsoto vrednostnih sprememb odraža medletno spremembo naložb oz. obveznosti. Vir in preračuni: Banka Slovenije. Finančne obveznosti gospodinjstev so bile ob koncu lanskega leta za 1,0 mrd EUR višje kot leto prej (slika 6). Večje so bile le do domačih sektorjev, predvsem bank. Kot po navadi se je zvišal zlasti prirast dolgoročnih posojil, ki so večinoma namenjena financi-ranju nakupov stanovanjskih nepremičnin. Ta je bil z dobro milijardo EUR najvišji v tretjem četrtletju, nato pa se je – najbrž zaradi naglega višanja posojilnih obrestnih mer in zelo visoke ravni cen stanovanjskih nepremičnin ob pomanjkanju njihove ponudbe – v zadnjem četrtletju nekoliko znižal. Po dveh pandemičnih letih z zelo nizkimi prirasti posojil so se ti lani opazneje zvišali kljub padcu zaupanja gospodinjstev in njihovih re-alnih dohodkov, vendar pa ostajajo bistveno manjši kot pred začetkom prejšnje gospo-darsko-finančne krize leta 2008, ko so se približali 1,9 mrd EUR. Obseg posojil gospodinjstev, najetih v tujini, se je v zadnjem letu še nekoliko zmanjšal in dosega po zadnjih podatkih manj kot dvoodstotni delež. Pozitivno neto finančno stanje gospodinjstev je ob koncu lanskega leta doseglo rekordno vrednost. Gospodinjstva so največji neto varčevalci v slovenskem gospodarstvu, saj stanje njihovih finančnih naložb vseskozi presega obveznosti. Pri tem medletni prirasti naložb presegajo priraste obveznosti neprekinjeno zadnjih enajst let. Razkorak je dosegel vrh na začetku leta 2021 z več kot 7 mrd EUR, nato pa se je do konca lanskega leta upo- časnil na 1,6 mrd EUR, kar je pod dolgoletnim povprečjem in najmanj po letu 2016. Kljub temu je pozitivni neto finančni položaj gospodinjstev, tj. razlika med stanjem njihovih finančnih naložb in obveznosti, v lanskem zadnjem četrtletju dosegel najvišjo vrednost do zdaj (56,9 mrd EUR, slika 7). 10 Finančni položaj slovenskega gospodarstva v letu 2022 Banka Slovenije April 2023 Slika 7: Stanje finančnih v mrd EUR sektorja S.14 in S.15 80 80 naložb in obveznosti gospodinjstev 70 70 60 60 50 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 18 19 20 21 22 18 19 20 21 22 naložbe obveznosti gotovina in vloge dolžn. vredn. papirji posojila lastniški kapital zavarovanja in pokojn. sheme komerc. krediti in dr. terj. / obvezn. Vir: Banka Slovenije. 5 Banke Glavna dejavnika sprememb v bilancah bank v zadnjem letu sta zmanjšanje obveznosti do Evrosistema in njihova nadaljnja krepitev posojilne aktivnosti. Finančne obveznosti bank so se v zadnjem letu povečale za 2,3 mrd EUR, kar je dobro polovico manj kot poldrugo leto nazaj, ko je bil dosežen vrh zadnjih dvanajstih let (slika 8). Znova se je najbolj okrepilo povečanje vlog (1,3 mrd EUR), vendar z najbolj upočasnjeno medletno dinamiko. Pri tem so se obveznosti bank do Evrosistema v zadnjem letu zmanjšale za 1,6 mrd EUR, kot posledica delnega poplačila obveznosti iz ciljanih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO-III). To zmanjšanje je bilo več kot nadomeščeno s povečanjem obveznosti do nebančnega sektorja, saj so se za 1,9 mrd EUR povečale vloge gospodinjstev in za 650 mio EUR vloge podjetij.8 Zaradi prevrednotenj je bilo medletno malenkost nižje stanje obveznosti bank iz naslova lastniškega kapitala, medtem ko se je prirast obveznosti z naslova izdaj dolžniških vrednostnih papirjev okrepil za 870 mio EUR, predvsem do tujih rezidentov. Celotne obveznosti bank do tujine so bile ob koncu lanskega leta za 880 mio EUR večje kot pred letom. 8 Velika večina vlog nebančnega sektorja so prenosljive oziroma vpogledne vloge. Delež teh se je v zadnjih desetih letih skorajda podvojil (s 44,5 % ob koncu leta 2012 na 86,9 % ob koncu leta 2022). S tem sta povprečna ročnost in obdobje ponovne določitve obrestnih mer na pasivi precej krajša kot na aktivi, kjer pomemben delež predstavljajo posojila (podjetjem in gospodinjstvom) s fiksno obrestno mero (teh je bilo decembra lani 45 %, delež pa se je na začetku letošnjega leta še nekoliko povečal). Višje obrestne mere bi zato z normalizacijo denarne politike lahko hitreje prehajale v vloge kot v posojila, vendar visoka likvidnost bank in obseg vlog v trenutnih razmerah ne terjata dvigov depozitnih obrestnih mer (za več glej Volk, M., 2023: Is the ECB monetary tightening effective? The role of bank funding and asset structure). 11 Finančni položaj slovenskega gospodarstva v letu 2022 Banka Slovenije April 2023 Slika 8: Dinamika tokov enoletni finančni tokovi transakcij in vredn. sprememb, v mrd EUR sektorja S.122 in S.123 finančnih naložb in 6 obveznosti bank 5 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 18 19 20 21 22 18 19 20 21 22 naložbe obveznosti gotovina in vloge posojila lastniški kapital dolžniški vredn. papirji ostalo vsota transakcij vsota vrednostnih sprememb medl. sprem. stanja naložb/obvezn. Opomba: Polni stolpci prikazujejo transakcije, osenčeni pa vrednostne spremembe finančnih instrumentov. Vsota transakcij skupaj z vsoto vrednostnih sprememb odraža medletno spremembo naložb oz. obveznosti. Vir in preračuni: Banka Slovenije. Lani se je opazno umirilo tudi povečevanje finančnih naložb bank (slika 8). V zadnjem četrtletju so bile te medletno višje za 2,3 mrd EUR, pri čemer so polovico povečanja tvorile naložbe bank v domače gospodarstvo, polovico pa v tujino. Rast je izvirala predvsem iz njihove okrepljene posojilne aktivnosti, ki je pred tem z epidemijo v letu 2020 popolnoma zastala. Obseg danih bančnih posojil je bil lani ob koncu leta medletno večji za 2,5 mrd EUR (od tega za 1,2 mrd EUR podjetjem in 890 mio EUR gospodinjstvom), kar je nekoliko manj kot četrtletje prej, ko je bil s 3,2 mrd EUR dosežen največji medletni prirast po letu 2009. Nekoliko so se lani povečale tudi naložbe bank v lastniški kapital (za 350 mio EUR) in izvedene finančne instrumente (290 mio EUR), zadnje le zaradi prevrednotenja obstoječih naložb. Bančne naložbe v gotovino in vloge so se lani zmanjšale (za 960 mio EUR), pri čemer so bila likvidna sredstva bank na računih pri centralni banki medletno nižja za 850 mio EUR kot posledica delnega poplačila obveznosti iz ciljanih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO-III). Razmerje med finančnimi naložbami in obveznostmi bank je precej uravnoteženo. Neto finančni položaj bank, merjen kot razlika med stanjem njihovih naložb in obveznosti, ostaja pozitiven, a zelo blizu izravnave, saj so ob koncu lanskega leta naložbe pre-segale obveznosti le še za 870 mio EUR, kar je najmanj do zdaj (slika 9). To je posledica hitrejšega povečevanja obveznosti bank zadnjih osem let glede na naložbe. 12 Finančni položaj slovenskega gospodarstva v letu 2022 Banka Slovenije April 2023 Slika 9: Stanje finančnih v mrd EUR sektorja S.122 in S.123 60 60 naložb in obveznosti bank 50 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 18 19 20 21 22 18 19 20 21 22 naložbe obveznosti gotovina in vloge dolžn. vredn. papirji posojila lastniški kapital zavarovanja in pokojn. sheme izvedeni fin. instrumenti komerc. krediti in dr. terj. / obvezn. Vir: Banka Slovenije. 13 Finančni položaj slovenskega gospodarstva v letu 2022 Banka Slovenije April 2023 6 Priloga Slika P1: Zadolženost razmerje med dolgom in BDP v % sektor S.11 podjetij v Sloveniji in 450 evrskem območju 400 350 300 250 200 150 100 50 0 LU IE MT CY FR BE NL PT EA HR FI ES DE EE AT IT SK LT SI LV GR zadolženost 2022 Q3 zadolženost 2021 Q3 maks. zadolženost Opomba: Dolg je določen kot seštevek gotovine in vlog, dolžniških vrednostnih papirjev, posojil, zavarovanja in pokojninskih shem ter drugih obveznosti. Vir: ECB, Eurostat, preračuni Banke Slovenije. Slika P2: Zadolženost razmerje med dolgom in BDP v % sektorja S.14 in S.15 140 gospodinjstev v Sloveniji in evrskem območju 120 100 80 60 40 20 0 NL CY FI PT FR EA LU BE MT ES DE GR IT SK AT EE HR IE SI LT LV zadolženost 2022 Q3 zadolženost 2021 Q3 maks. zadolženost Opomba: Dolg je določen kot seštevek gotovine in vlog, dolžniških vrednostnih papirjev, posojil, zavarovanja in pokojninskih shem ter drugih obveznosti. Vir: ECB, Eurostat, preračuni Banke Slovenije. 14 Finančni položaj slovenskega gospodarstva v letu 2022 Banka Slovenije April 2023 Slika P3: Zadolženost razmerje med dolgom in BDP v % sektorja S.122 in S.123 1,400 bank v Sloveniji in evrskem območju 1,200 1,000 800 600 400 200 0 LU FR FI NL EA CY MT DE BE ES AT PT IT IE EL EE HR SK SI LT LV zadolženost 2022 Q3 zadolženost 2021 Q3 maks. zadolženost Opomba: Dolg je določen kot seštevek gotovine in vlog, dolžniških vrednostnih papirjev, posojil, zavarovanja in pokojninskih shem ter drugih obveznosti. Zadnji podatek za CY za Q2 2022. Vir: ECB, Eurostat, preračuni Banke Slovenije. 7 Viri Banka Slovenije. (2023). Finančni računi. Pridobljeno s: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/serije_slo__40_financni_racuni/?tablelist=true&rxid=e5b283a9-6bb7-47a3-a1b4-4777664c8d4d. ECB. (2023). Statistični podatki o finančnih računih za države članice evrskega območja. Pridobljeno s: https://sdw.ecb.europa.eu/browse.do?node=9698154. Eurostat. (2023). Statistični podatki o BDP članic evrskega območja. Pridobljeno s: https://ec.europa.eu/eurostat/data/database. Statistični urad RS. (2023, 31. marec). Nefinančni sektorski računi za Sovenijo. 4. četrtletje 2022. Pridobljeno s: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11017. Volk, M. (2023). Is the ECB monetary tightening effective? The role of bank funding and asset structure. Banka Slovenije. Pridobljeno s: https://bankaslovenije.blob.core.windows.net/publication-files/is-the-ecb-monetary-tightening-effective.pdf. 15 Finančni položaj slovenskega gospodarstva v letu 2022 Banka Slovenije April 2023