_ PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto	XXXI.	Št.	170	(9172)	TRST,	petek,	25. julija 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Goveu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VSEDRŽAVNI SVET KRŠČANSKE DEMOKRACIJE ŠE VEDNO ZASEDA
Slovenski govori na prvi seji
Dorotejci in ^forze nuovc^ sklenili tržaškega pokrajinskega sveta
predlagati F. Piccoli ja za tajnika KD
V svojem govoru je Piccoli pozval stranko na sodelovanje s KPI kot stranko opozicije in na vzpostavitev najtesnejših odnosov s socialisti
. RIM, 24. — Danes se je ves dan nadaljevalo zasedanje vsedržavnega sveta krščanske demokracije, ki ima na dnevnem redu izvolitev novega političnega tajnika na mesto odstavljenega Fanfanija. "led nekaterimi prekinitvami so se ponovno sestale razne struje, ki so razpravljale predvsem o kandidaturi. Kljub nekaterim včerajšnjim nejasnostim, je Piccoli danes še vedno edini uradni kandidat leve Jruje «forze nuove» in dorotejcev. Ti so danes na skupnem sestanku sklenili, da bodo uradno predlagali ostalim članom vsedržavnega sveta kandidaturo Piccolija za tajnika stranke.
Današnja seja se je zaključila
|akoj po dolgem govoru, ki ga je imel Piccoli in v katerem se je dejansko predstavil kot kandidat za tajnika. Piccoli je v svojem govoru Podrobno analiziral politične posledice junijskih deželnih in upravnih volitev in že ob začetku poudaril, da so volilni izidi grobo postavili krščansko demokracijo pred razmišljanjem, da mora nujno začeti z obnovo svoje politike. To mora žajeti vse demokristjansko vodstvo 'n se ne sme nanašati samo na Posamezne skupine ali ljudi.
Piccoli je ugotovil, da so junijske volitve popolnoma odpravile «večinsko» obdobje krščanske demokracije in da so postavile stranko pred alternativo, da bo morala sedaj resno razmišljati o vzrokih in posledi-
Flaminio Piccoli
■unimtiii,nun,,,,„in,m,n,im,m,iiiiiniiini
cah tako močnega vzpona komunistične partije, ki se je vsidrala v skoraj vseh slojih italijanskega naroda. Govoril je nadalje o potrebi po novi strankini politiki do sindikatov, do delavcev, do vseh socialnih in gospodarskih vprašanj, ki so najtesneje povezana z življenjsko ravnijo delavskih množic.
Obširno je obravnaval vprašanje vlade in vladne politike, se zavzel za ohranitev sedanje Morove vlade, obenem pa postavil vprašanje vladne učinkovitosti.
V tem okviru, je dejal Piccoli, se postavlja tudi nujno vprašanje od-
nosa s komunistično partijo. To vpra- j obnovitev tesnih vezi in sodelovanja sanje je treba obravnavati brez ob- s socialistično stranko. Zato je opo-
čutka manjvrednosti. Piccoli je dejal, da se je treba resno in stvarno soočiti s komunistično partijo, brez kompromisov, s stranko, ki je v opoziciji in ki predstavlja tudi v tej vlogi velik del javnega mnenja in ljudskih sil. Piccoli je opozoril, da si ni mogoče sedaj niti misliti, da se da uresničiti politika velikega preokreta in napredka z ignoriranjem komunistične partije. Komunistična partija je v opoziciji, je dejal Piccoli, in KD mora z. njo vzpostaviti odnose tudi za rešitev velikih in vsakdanjih vprašanj.
Pred zaključkom je Piccoli obravnaval «vprašanje socialistov». Ugotovil je, da tako imenovani «preferencialni odnos» ni več aktualen v sedanjem položaju. Dejal je, da je bila premeščena tudi tema «zgodovinskega kompromisa».
Zato je Piccoli zagovarjal takšno politiko, Id bo omogočila čimprejšnjo
zoril, da se danes postavlja «vprašanje naših odnosov s PSI, s stranko, ki je osnovnega pomena za naš demokratični sistem», V tej zvezi se je skliceval tudi na odgovornost socialistov in ostalih manjših «demokratičnih strank» ter dejal, da je treba storiti vse za dosego novega srečanja med vsemi demokratičnimi strankami in PSI, kar mora predstavljati osnovo strankine politične pobude.
Zasedanje se bo nadaljevalo jutri. Pričakujejo, da bodo govorili še nekateri najvidnejši voditelji stranke. Med današnjimi posegi je treba ugotoviti, da so se vsi izognili neposrednemu vprašanju kandidature in so se omejili le na razpravo o odnosih med posameznimi notranjimi silami, o dosedanji politiki stranke in o novi politiki, ki bi jo morala stranka voditi. če hoče še naprej «odigrati glavno vlogo pri vodenju države.»
Sinoči je bil s šestnajstimi glasovi ponovno izvoljen za predsednika tržaške pokrajine Michele Zanetti, ki
predseduje enobarvnemu demokristjanskemu odboru.
.....................................lllll„ll''„iimTllillllln,lli,,illlllllllllllllllll„lil,il„„l„l,lI„,„l,l,l,Il,ll„,,l,ll„,,im,ll,llll,mI,,I„„iil,„„1m,,l„i1i„l„„,ll,,l„1111,„„lll,|llllI|111I1111111,,.....................................................imunimi,...................................................................................m
ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA SOCIALISTIČNE STRANKE
Poroiilo De Martina o političnem položaju v državi po junijskih volitvah
Tajnik PSI za takšno vlado, ki bo imela posredno podporo KPI - Pripravljenost PSI na sodelovanje s krščansko demokracijo, če se bo le-ta prilagodila novim političnim razmeram
PO PREMOSTITVI ZASTOJA V POGAJANJIH
Mirnejše vzdušje na Bližnjem vzhodu
Egipčani izročili svoje predloge za razmejitev sil na Sinaju
RIM, 24. — V kongresni palači EUR v Rimu se je danes popoldne začelo zasedanje centralnega komiteja PSI, na katerem je imel poročilo tajnik stranke De Martino, ki je obravnaval politični položaj v Italiji po junijskih volitvah ter odnose socialistične stranke z ostalimi političnimi silami.


iiis;
Na zasedanju vsedržavnega sveta KD, ki se danes nadaljuje, bodo dorotejci in leva struja «for-že nuove» uradno predlagali PiC-c°lija za tajnika stranke. Med Predlagatelji so poleg drugih tudi Rumor, Andreotti in Donat Cattin.
sedaj ni bilo drugih kandidatur. Piccoli je imel včeraj go-Vor> v katerem se je predstavil ^°t kandidat za novega tajnika. 2ato je tudi govoril predvsem o Perspektivah politike krščanske demokracije in odnosih z osta-,lmi političnimi silami.
^ poročilom tajnika De Martina Se je včeraj začelo zasedanje ^entralnega komiteja PSI. De Mar-mo je odločno zagovarjal poli-.° večine vodstva pred volitva-[Pi in p0 volitvah. De Martino le dejal, da je za socialiste le-osredinska oblika vladanja pre-I °sčena, da pa je PSI na razpo-9° za sodelovanje s krščansko eiriokracijo, če bo znala razči-
stiti
svoje
posredno podporo zagova-
,	—notranje odnose in
, na P°t demokratičnega 1°. e(ovanja z ostalimi strankami.
lavil je	Ig	juniju ni
ju°goče misliti več na politiko, ki 1 vezala socialiste na vladne od-ovornostl in tiščala komuniste
• opoziciji. Zato je De Martino r?z' željo, da bi prišlo do po-ui0|?Y 'n sestave takšne vlade,
.....
i,.=,.?e?,,avo naprednih in demo-aticnih deželnih in krajevnih Uprav- Mor je to mogoče.
V tržaškem pokrajinskem svetu trii	govorili	v slovenščini
Pokrajinski svetovalci: Bo-
<PShxra fKPI) Luci)an Volk -c , in Dejan Brezigar (Sloven-
skupnost). Novo razmerje sil novo ozračje ustvarjeno v po-Kfajmskem svetu je takšno, da sir, ni "i6 n' Ve^ drznil prekiniti
nek^ t,91"1 .?ovo(a. «prav so in ri desničarski demokristjani
Droi,,-e-0^aŠ'St' Pošali govornike u ®h,nit' ,er„ie neofašist celo gole * V .nernsòini. Bistvo problema in u 1 v n°vem razmerju sil obvezah, predvsem pa v jas-m stališču socialistov ter Slo-ril. ? skuPnosti' kot sestavnega DoH koaliciie’ da bodo upravo P dprh samo v primeru, da se to Prasanja (kot tudi nekatera dru-9«) reši do konca leta in v emer jih odločno podpirajo komunisti. Skratka raba slovenščine
nni!>0-raiini 'e pc9°i 23 obstoj Pokrajinskega odbora.
Med drugim je De Martino analiziral značaj volilnih izidov in ugotovil, da je komunistična partija imela uspeh zato, ker je resna stranka, ki ni vpletena v škandale in ki nasprotuje ekstremizmu. De Martino je zavrnil, da se komunistični uspeh lahko tolmači kot socialistični poraz. De Martino je zavrnil tudi kritike, češ da je bila socialistična stranka prizadeta predvsem zaradi dvoumnega stališča večine. Po njegovem mnenju je imela zelo malo uspeha «tako imenovana linija leve alternative».
Ob analizi volilnih izidov je De Martino dejal, da so socialisti predlagali novo politiko «brez dokončnega razbitja s krščansko demokracijo, temveč s perspektivo obnovitve sodelovanja, če se bodo zahtevane spremembe uresničile». Zato, je dejal De Martino, je leva sredina v svoji tradicionalni obliki, za socialiste premoščena. Leva sredina je prišla v krizo zaradi krščanske demokracije, ki ji je odvzela refor mistično vsebino in jo spremenila v zmerno politiko, s popolnim podcenjevanjem potreb socialistične stranke in tolmačenja njenih teženj ter koristi ljudskih sil.
Tajnik PSI je nato poudaril, da je socialistična stranka najbolj drago plačala za dosedanjo politiko leve sredine in za politiko sodelovanja med socialisti in demokristjani. Potem ko je obširno govoril o vzrokih krize leve sredine, je De Martino dejal, da če je ta sedaj premoščena, ni mogoče pa trditi, da je premoščena tudi zamisel, ki jo je navdihovala, se pravi srečanje med socialisti in demokratičnimi katoličani. Zato je izrazil željo, da bi se odnosi v krščanski demokraciji razčistili za bolj plodno sodelovanje med obema strankama. Potem ko je ugotovil, da je sedanji položaj v krščanski demokraciji nejasen in protisloven predvsem zaradi nejasnih stališč, ki so prišla do izraza na zasedanju vsedržavnega sveta, je dejal, da je bil Morov govor najbolj zanimiv, saj je vzel na znanje premaknitev politične osi v državi na levo, kar je podrlo pregrade, ki so bile postavljene okrog komunistov. Obenem pa Moro govori o važnosti socialistične stranke in njenih vezi z ljudskimi silami. Pri tem De Martino pravi, da so ga zaključki Mo-rovega govora razočarali in se vprašuje, kako je mogoče iskati novo politiko s poskusom posredovanja na vsedržavnem svetu in z glasovanjem za Fanfanijevo poročilo.
V zvezi s KPI je De Martino poudaril, da je vprašanje odnosov s komunisti postalo sedaj zelo važno. Pripomnil je, da se je socialistična stranka dosledno borila za premostitev omejitve večine in da sodelovanje s komunisti v krajevnih upravah ni nič novega. Toda danes postaja to sodelovanje mnogo večje, ker obstajajo vedno večje možnosti
koli mislila in tudi ne misli na povratek v frontizem.
Kmalu nato pa je tajnik PSI dodal, da ni mogoče ignorirati italijanski položaj, v katerem je KPI izraz globokih teženj po obnovi in demokratičnem napredku ljudskih množic, ki se ne razlikujejo od stremljenj, ki jih tolmači socialistična stranka. Upoštevajoč ta dejstva je De Martino dejal, da si po volilnih izidih 15. junija ni mogoče niti misliti politike, ki bi vezala PSI na neposredne vladne odgovornosti in hkrati tiščala komuniste v opoziciji. De Martino je poudaril, da je v sedanjem položaju pravilno, da si PSI ne prevzame vladnih odgovornosti, če ne bo prišlo tudi do novega odnosa s KPI, da se doseže vsaj njena posredna podpora vladi, ki bi jo sestavila večina.
Glede sestave deželnih in krajevnih odborov je De Martino dejal,
da bo socialistična stranka še naprej spoštovala obveznosti o najširših demokratičnih večinah in je pripravljena, da da pobude za prilagoditev krajevnih uprav novim političnim usmeritvam, če so za to pripravljene tudi krščanska demokracija in ostale manjše stranke.
Ob zaključku je De Martino izrazil mnenje, da bi bilo dobro, če bi bil kongres socialistične stranke v jeseni. O tem bo odločal centralni komite na sedanjem zasedanju.
V OKVIRU POSVETOVANJ O GOSPADRSKEM NAČRTU
La Malfa sprejel Agnellija
RIM, 24. — Podpredsednik vlade La Malfa je v okviru srečanj za izdelavo novih vladnih gospodarskih ukrepov imel daljši pogovor z delegacijo ConfIndustrie, ki jo je vodil predsednik Agnelli. Ob koncu srečanja je Agnelli dejal, da pri-1 jedelnic.
pravlja La Malfa predloge za okre pitev gospodarske dejavnosti. Govoril je nato o današnjem položaju v industriji ter dejal, da je zaskrblju-
TEL AVIV, 24. — Izraelska vlada je prejela danes «paket» egiptovskih protipredlogov o novem začasnem sporazumu na Sinaju. Ka-j že, da ga izraelska vlada ni ocenila popolnoma negativno. Egiptovske protiprcdloge je ame'-"^ državni tajnik Henry Kissinger' izročil izraelskemu veleposlaniku v Washing-tonu Dinitzu, danes pa so jih prou-
joče upadanje zaposlenosti ter iz- čili in o njih razpravljali ministrski
voza. Kar zadeva izvoz je Agnelli —j—---------------------------
dejal, da predstavlja približno tretjino industrijskega proračuna in torej tudi tretjino delovnih mest. U-padanje izvoza traja že od novembra leta 1974, aprila letos pa so zabeležili padec za 5 od sto v primerjavi z odgovarjajočim mesecem lani.
V zvezi s sestankom med La Mal-fo in predstavniki sindikalnih organizacij, so slednje očitale podpredsedniku vlade, da iz njegovega načrta ne izhajajo tiste teritorialne izbire, o katerih je bil večkrat govor. Zasilni načrt mora vsebovati tudi smernice, ki jih je nakazalo sindikalno gibanje, še zlasti kar zadeva investicije za namakanje, pogozdovanje in živinorejo. Sindikati zahtevajo financiranje in natančno določitev načrta za izdelavo avtobusov, pospešitev načrta za okrepitev železnice, pristanišč, letališč in lad-
.............................
ZAKUUČIN ZADNJI ČLOVEŠKI VESOLJSKI POUI y IM DESEIIEIJU
Ameriška ladja apollo pristala v Tihem oceanu
V Moskvi prva tiskovna konferenca Leonova in Kubasova
HONOLULU, 24. — Ob 23.18 se kinila radijska zveza s kontrolnim je zaključil tudi zadnji del vesolj- centrom in začel se je najbolj deli-skega poleta apollo - sojuz. Ob tisti katni trenutek povratka:	radijski
uri je namreč pristala tudi ameri- «black out», med katerim so kozmo-ška ladjica apollo s tremi kozmo- navti v primeru nezgode prepušče-navti. V bližini je plula letalono- ni sami sebi in-svoji izkušenosti.
silka «New Orleans», s katere so poleteli helikopterji, ki so tri vesoljce pripeljali na krov.
S pristankom vesoljske ladjice a-pollo na Tihem oceanu se je obenem zaključil zadnji ameriški človeški polet v tem desetletju. Vesoljska ustanova NASA bo korenito okrnila svoj organik in se bo v glavnem posvetila razvoju vesoljskega trajekta, prave vesoljske ladje, ki bo lahko stortala in pristajala na letališču kot letalo in ki ne bo uporabna zgolj za en sam polet.
Za ameriške kozmonavte se je zadnji dan v vesolju začel ob 14.25 (po ital. poletni uri), ko so jih tehniki nadzornega centra v Houstonu zbu dili s popularno popevko. Po obe:'-so se Stafford, Slayton in Brand takoj posvetili pripravam za povratek in ob 22.38 so prižgali glavni motor, da spravijo ladjico na para-bolični tir za povratek. Nekaj minut pozneje so se ločili od delavnice, ki se je vnela zaradi velikega trenja ob vstopu v gostejše plasti
v _
_	atmosfere, medtem ko jih je ladji-
sestavo uprav leve večine zara-1 ca prebredla brez posledic zaradi
m ImHcb’o xml io rio TV/Tov-fii-m 4^ A ^ li._____• “____ «...	» T .	.	.
Stafford, Slayton in Brand so med svojim osamljenim poletom odkrili pomemben vir ultravijoličnega žar-čenja, ki je na meji med ultravijoličnimi in roentgenskimi žarki z valovno dolžino od 50 do 1.000 ang-stromov. Vir žarčenja, ki je izven našega sončnega sistema, so odkrili s posebno elektronsko napravo, ki jo je pripravil prof. Bowyer. Kaže, da so znanstveniki že dalj časa iskali dokaz o obstoju vira, saj so med raznimi astronomskimi meritvami zasledili prav v razponu teh valovnih dolžin rahle interference.
Po mnenju znanstvenikov bo odkritje, do katerega je pomagala koz-nv n avtom dobra mera sreče, odpr-: ì.-nstvenikom nove perspektive v astronomiji in astrofiziki, zlasti pa pri spoznavanju razvoja nekaterih zvezd kot so rdeče velikanke, nebuloze, bele pritlikavke in druge.
Medtem ko so se Stafford, Slayton in Brand pripravljali na pristanek, sta sovjetska kozmonavta Leonov in Kubasov, ki sta preživela dva dni v vesolju z ameriškimi kolegi, imela v Moskvi prvo tiskovno
I ^lldske Y0}?6- De T^artirw je de-1 termičnega ščita. Nekaj minut pred, konferenco po povratku na Zemljo. Ijal, da socialistična stranka m m- pristankom se je kot običajno pre-J Čeprav sta bila vesoljca zelo zgo-
vorna, sta bila dokaj skopa v posredovanju tehniških podatkov. Poudarila sta, da med skupnim pole-tom ni bilo najmanjših težav in da sta se dobro razumela z ameriškimi kolegi. Tudi jezik jima ni povzročal prevelikih preglavic, politika pa sploh ni skalila dobrega razpoloženja v vesoljskem vlaku. «Mi nismo skušali prepričati Američane, da je socialistični sistem boljši, oni pa nam prav tako niso opevali kapitalizma,» je poudaril Leonov.
Poveljnik sovjetske vesoljske odprave je v odgovoru na čestitke, ki so mu jih poslali udeleženci moskovskega kinematografskega festivala poudaril, da sta skupaj s Ku-basovom bila v vesolju hkrati režiserja, snemalca in igralca, «žal pa jima je manjkala Gina Lollobrigida».
Tiskovni konferenci sta prisostvovala akademik Vladimir Kotelnikov in pomožni upravnik ameriške vesoljske ustanove NASA. Oba sta poudarila, da bodo ameriški in sovjetski znanstveniki po uspešnem poletu apollo - sojuz znova proučili svoje programe in da bodo skušali skupne načrte strniti v enoten program za raziskovanje in osvajanje vesolja. Če se bo to res zgodilo, bo skupni sovjetsko - ameriški polet res
predsednik Rabin, zunanji minister Allon in obrambni minister Peres.
Uradno se o reakcijah izraelskih voditeljev ne ve še nič, v diplomatskih krogih pa zatrjujejo, da je prvič v teku sedanjih pogajanj, da Kairo ne zavrne popolnoma izraelskih ponudb. Politični opazovalci v Jeruzalemu menijo, da so bili splošni koncepti bodočega sporazuma že dokončno sprejeti, čeprav je treba še pojasniti vrsto podrobnosti, ki zadevajo prav vsako sporno točko. Gre pa za vprašanja, ki ne morejo povzročiti propada pogajanj.
Med raznimi vprašanji, ki jih bo treba še rešiti, je najpomembnejše tisto, ki zadeva črto, na katero se bodo morali Izraelci na Sinaju u-makniti: Egipt ni sprejel predloga, da bi izraelske oborožene sile ohranile nadzorstvo nad vzhodnim V/m-cem obeh strateških gorskih prelazov Mitla in Gidi, baje pa je načelno pristal na to, da bo nova demarkacijska črta morala biti taka, da jo bo Izrael lahko branil.
Razen tega vprašanja zadevajo druge sporne točke elektronske o-pazovalne postaje, ki ' naj bi jih u-redili pri obeh strateških prelazih in s katerimi bi, kot predlagajo E-gipčani, ravnalo ameriško osebje, medtem ko Izraelci zahtevajo nadzorstvo nad vsaj eno postajo. Sporen je tudi potek ceste, ki naj bi povezovala demarkacijsko črto vzhodno od obeh gorskih prelazov s _pomorskim oporiščem Šarm El Šejkom, ki leži na skrajnem jugu Sinaja in ki omogoča nadzorstvo nad Akabskim zalivom.
Rešitev vseh teh spornih vprašanj bo zahtevala še nekaj časa. V Izraelu prevladuje mnenje, da do sporazuma ne bo prišlo pred enim ali dvema mesecema, čeprav govorijo vesti iz ameriških krogov o koncu julija.
Člani varnostnega sveta OZN so se sestali sinoči, da bi sestavili be sedilo resolucije, ki podaljšuje za tri mesece mandat mirovnim silam OZN na Sinaju. Resolucijo bodo predložili svetu v teku današnje seje, iz dobro obveščenih krogov pa poročajo, da bo v uvodu izražala zadovoljstvo varnostnega sveta ob e-giptovskem sklepu, da sprejme obnovitev mandata mirovnim silam OZN.
S tem da se je odzval pozivu varnostnega sveta in privolil v podaljšanje mandata za nadaljnje tri mesece, je predsednik Sadat dokazal egiptovsko dobro voljo za čimprejšnjo rešitev spora na Bližnjem vzhodu. Ko pa je prejšnji teden sporočil, da Egipt ne bo podaljšal mandata mirovnemu zboru na Sinaju, je jasno pokazal, da Kairo ne bo sprejel zamrznitve položaja ter da ne bo dovolil zavlačevanj, ki naj blokirajo položaj vse do ameriških predsedniških volitev 1976.
ZDA in Izrael imajo sedaj tri me-
organizacije, da prevzamejo nadzorstvo nad ozemljem, s katerega se bodo Izraelci umaknili. To bo takrat opravičilo ne obnovitve mandata, temveč podelitev novega mandata četam OZN.
Iz Jeruzalema medtem poročajo, da je izraelska vlada, čeprav neuradno, izrazila svoje nezadovoljstvo zaradi besedila resolucije, ki jo bo varnostni svet OZN odobril, da bi obnovil mandat «modrim čeladam» na Sinaju. Besedilo resolucije izraža namreč priznanje Egiptu, ker se je odzval pozivu varnostne-
Pogovori v Bruslju o finančnem sodelovanju Jugoslavija-EGS
BRUSELJ, 24. — Tukaj se je nocoj končalo zasedanje mešane komisije Jugoslavije in Evropske gospodarske skupnosti. Na zasedanju so največ pozornosti namenili analizi sedanjih odnosov in možnostim za nadaljnjo razširitev gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Kot poroča Tanjug so proučili vrsto tekočih vprašanj v luči sedanje recesije in negotovih napovedi glede nadaljnjih gospodarskih gibanj. Po besedah člana zveznega izvršnega j sveta Janka Smoleta, ki je vodil ju-' goslovansko delegacijo na zasedanju, so v razpravi dosegli določen napredek, • kajti predstavniki evropske skupnosti so pokazali razumevanje za jugoslovanske probleme v medsebojnih odnosih in voljo, da se zanje najdejo rešitve.
Na današnjem zasedanju so ustanovili tudi dva pododbora, katerih naloga bo predložiti nove konkretne oblike sodelovanja v kmetijstvu in industriji. Čeprav gre za dogovor organizacijske narave je vodja jugoslovanske delegacije Janko Smole poudaril, da ustanovitev teh dveh pododborov izraža pripravljenost za poglabljanje sodelovanja na posameznih sektorjih, kar predstavlja tudi določen napredek.
Glede finančnega sodelovanja je Janko Smole menil, da pozitiven znak predstavlja že samo proučevanje teh vprašanj na zasedanju, ne glede na to, da končnih rezultatov še niso dosegli. Komisija je po njegovih besedah dobila pooblastila od ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti, da prouči podrobnosti te oblike sodelovanja in svoje ugotovitve dostavi ministrskemu svetu. Janko Smole je pri tem posebej poudaril, da je jugoslovanska delegacija opozorila, da ne gre za iskanje finančnih pomoči Evropske gospodarske skupnosti, pač pa za morebitno uresničevanje načrtov, ki so obojestransko koristni.
Na zasedanju so proučili tudi probleme jugoslovanskih delavcev, ki so zaposleni v deželah Evropske gospodarske skupnosti. Sicer pa je Janko Smole tudi povedal, na priložnostni tiskovni konferenci po zaključku zasedanja, da je jugoslovanska delegacija naslovila vrsto kritičnih pripomb na sedanji sistem omejenega uvoza govejega mesa, hkrati pa je opozoril na negativni učinek enoletne zapore meja Evropske gospodarske skupnosti za jugoslovanski izvoz. Na tiskovni konferenci je tudi podpredsednik izvršne komisije EGS Christopher Soames omenil prepoved uvoza mesa, kot e-nega od dejavnikov, ki so vplivali na povečanje trgovinskega deficita
val podaljšanje mandata za šest mesecev. Sedanji mandat, ugotavljajo v Jeruzalemu, bo trajal samo tri mesece, medtem ko predvideva izraelsko-egiptovski sporazum, da bodo mandat mirovnim silam OZN na Sinaju podaljševali vsakih šest mesecev.
ga sveta, baje pa ne omenja Izra-	-----
eia, ki je od vsega začetka zahte- Jugoslavije v gospodarskem sodelovanju z deželami EGS.
Član zveznega izvršnega sveta J. Smole, ki je vodil jugoslovansko delegacijo na današnjem zasedanju mešane komisije v Bruslju, bo jutri obiskal Luksemburg in se ob tej priložnosti pogovarjal s predsednikom evropske investicijske banke.
inm.i.„.ii......„„,........................„„„„„„„...
POLITIČNA KRIZA NA PORTUGALSKEM ŠE NI PRED KONCEM
Demantirani glasovi o odstopu Concai ve sa
prelomnica v zgodovini kozmonavti-. sece časa, da uresničijo drugo raz-ke in v zgodovini mednarodnega mejitev sil na Sinajskem polotoku, znanstvenega sodelovanja.	I Omogočiti je- treba četam svetovne
LIZBONA, 24. — Portugalska vlada je odločno demantirala glasove, po katerih naj bi ministrski predsednik general Vasco Goncalves odstopil, še več, vojaške oblasti naj bi ga celo aretirale. V sporočilu, V' so ga prebrali po radiu je rečeno, da so ti glasovi brez sleherne podlage, kot dokaz pa so navedli Gon-calvesov program posvetovanj za današnji dan. Te govorice so vsekakor dokaz, da postaja politično vzdušje na Portugalskem čedalje bolj napeto.
Danes so se sestali delegati vojske, ki so obenem člani skupščine gibanja oboroženih sil. V začetku razprave je general Carlos Fabiao, načelnik glavnega štaba vojske, dejal, da razprave ne bodo posvetili preučitvi politične krize. Obenem je izrazil vso podporo Vascu Goncalve-su pri sestavi nove vlade. Fabiao je dejal, da bodo obravnavali predvsem vprašanje discipline v vojski, da bi lahko zagotovili disciplino v vsej državi, ker bi pomanjkanje discipline utegnilo ohromiti polet revolucionarnega gibanja. Obenem je izrazil zaskrbljenost ob «radikalizaciji stališča» socialistične stranke in ljudske demokratične stranke, kar, po njegovem mnenju, v sedanjem političnem trenutku, ko bi bilo treba skupno nastopiti proti sovražniku, ni umestno.
Vojaške oblasti pozivajo ta čas politične organizacije, naj sé nikakor ne pustijo vmešavati v provokacije, ki jih podpihujejo protirevolucionarni elementi, ki skušajo u-stvariti ugodne pogoje za povratek fašizma. Oblasti še zlasti opominjajo prebivalce severnovzhodnih dežel ob meji s Španijo pred neredi, ki bi jih lahko povzročila manifestacija v podporo katoliški cerkvi, ki bi morala biti v nedeljo v Bra-
[ ganci. Vojska se namreč boji, da | bi protirevolucionarne sile utegnile
izkoristiti to pobudo, da bi ustvarile vzdušje neredov in nasilja. Ob koncu svojega poziva se oblasti sklicujejo na poročilo, ki ga je pred kratkim objavil celinski operativni korpus in v katerem slednji napoveduje ostre ukrepe proti tistim, ki bodo motili javni red.
Včeraj je v deželi Coruche, ob evem bregu reke Taga, približno 80 kilometrov vzhodno od §lsvneg3 me-sta Lizbone, približno 2000 poljskih delavcev zasedlo več kot 5500 ha zemlje, last treh veleposestnikov. Program agrarne reforme predvideva razlastitev vse rodovitne zem-jje na posestvih, ki merijo več kot 5 ,ha ln veleposestev, ki niso dovolj intenzivno obdelana.
Kar zadeva posvetovanja za sestavo nove vlade, poročajo, da je ministrski predsednik general Vasco Goncalves danes zjutraj ponovno sprejel ministra za gospodarsko načrtovanje Maria Murteiro, popoldne pa je predsedoval ožji seji, na kateri so bili prisotni ministri, ki odgovarjajo za finančno, gospodarsko in tehnično ministrstvo.
Dnevnik «Diario Popular» navaja v svoji današnji številki vse domneve v zvezi z vlado, ki jo bo trebr sestaviti. Najprej omenja vlado, ki bi jo vodil Goncalves in v kateri bi bili vojaki, politiki (v osebnem imenu) in tehniki, nato omenja možnost vlade, ki naj bi jo vodil sam predsednik republike Costa Comes, v kateri pa b’ bil Goncalves podpredsednik. Poleg njiju bi bili navzoči vojaki in izvedenci. Tretja možnost zadeva sestavo vlade z ministrskim predsednikom, štirimi podpredsedniki, ki bi odgovarjali vsak za en sektor. Končno pa je govor o vojaški hunti, ki naj bi jo vodil general Costa Gomes ob sodelovanju članov sveta revolucije in nekaterih državnih tajnikov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
POMEMBEN DOGODEK V DVORANI TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Slovenski svetovalci KPI, PSI in SS na prvi seji govorili v slovenščini
Resolucijo o čimprejšnji rabi slovenščine je v imenu KPI predložil Boris Iskra, Lucijan Volk in Bojan Brezigar pa sta za PSI in SS pogojila podporo enobarvnemu odboru s tem, da se še letos vnese v pravilnik enakopravna raba slovenščine. Program
pokrajinske uprave. Izvolitev Zanettija za predsednika
Na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta so v slovenščini spregovorili trije slovenski pokrajinski svetovalci: v začetku je govoril slovenski svetovalec KPI Boris Iskra, kasneje je imel daljši slovenski j*o-vor načelnik svetovalske skupine PSI Lucijan Volk, za njim pa je spregovoril v slovenščin5 Bojan Brezigar (SS). Svetovalci so v bistvu zahtevali, da se s spremembo pravilnika pokrajinskega sveta tudi v praksi omogoči normalna raba slovenščine. Tej zahtevi ni nihče oporekal in so svetovalci govorili do konca, kljub temu da so jih motili nekateri demokristjanski desničarji in neofašisti.
Vendar ni toliko bistveno to vprašanje, kot je zlasti važno, da je bila na seji pokrajinskega sveta ne samo jasno izražena in tudi s praktičnim primerom dokazana pravica do rabe slovenščine, temveč da so to pravico opogojili s podporo enobarvnemu pokrajinskemu odboru. Postavljen je bil namreč točen rok leta 1975 za njeno izvedbo, kar pomeni, da je treba prej urediti rabo slovenščine preden bo na dnevnem redu proračun pokrajinske uprave. Pri tem pa je še zlasti bistveno, da gre v primeru PSI za celotno svetovalsko skupino in za stališče, ki je bilo sprejeto na seji pokrajinskega vodstva stranke, in sprejeto sporazumno tudi s pokrajinskim vodstvom tržaške federacije KPI.
Organska demokracija, ki predpo- , delu zasedanja pokrajinskega sveta stavlja podporo najširših ljudskih j razpravlja o neki resoluciji. Ta zah-množic, ne more biti delo ene same ! teva je bila zavrnjena, saj so za-stranke ah samo enega razreda, tem- ] njo glasovali samo komunisti, sveto-
več zgodovinska naloga vseh, ki se sklicujejo na republiško ustavo in njen duh.
V zadnji mandatni dobi, a to se ponavlja že celih sto in več let, smo zahtevali pravico, da se v tem svetu izražamo v svojem materinem jeziku. Gre za vprašanje nacionalne istovetnosti Slovencev, ki na ta način uveljavljajo svojo enakopravnost v demokratičnih predstavniških organih. Tu smo že več kot tisočletje, nacionalni boj za enakopravnost se zadnjega pol stoletja prepleta s splošnim bojem delovnih ljudi za socialno emancipacijo in v tem okviru postavljamo Slovenci zahteve, ki so tudi simboličnega značaja, a nosijo '7 sebi globoko vsebino. Sodelovanje Slovencev pri dejavnosti pokrajine, ali bolje — vseh demokratičnih krajevnih uprav —, bo tem bolj zavzeto in množično, čim bolj bodo v teh organih spoznali svojega zaveznika v splošnem boju za celovito zakonsko zaščito.
Ti organi, vsaj na naši pokrajinski, pa tudi deželni ravni, niso bili doslej naši zavezniki. Trmasto vztrajanje pri stališčih o večnem odlašanju v megleno bodočnost, teze o «postopnosti», so potencirale krizo politične volje, ki je značilna za zadnja leta leve sredine. Sedaj morajo de-
Glede drugih vprašanj, ki se na- mokratične stranke, predvsem KD našajo na specifično zaščito sloven-ske narodnostne skupnosti pa je v politično programskem sporazumu, ki so ga podpisali za KD Rinaldi, za PSI Boniciolli, za PSD’ Bercè in za PRI Sossi, kateremu je Slovenska skupnost dodala posebno izjavo, ki jo je podpisal svetovalec Terčon, med drugim naslednje:
«Glede na prisotnost narodnostne skupnosti slovenskega jezika bodo dani konkretni predlogi v teku leta 1975 za trajajoče uresničevanje političnih in kulturnih sadov prve mednarodne konference o manjšinah. Stranke koalicijo potrjujejo v tej zvezi svojo obvezo za praktično in najširšo uresničitev globalne zaščite in pravic državljanov slovenskega jezika.
Ta smoter bo dosežen s pobudami pokrajine same, kakor tudi s pobudami napram državi in deželi, da bo z zakonskimi in upravnimi ukrepi pravično zadoščeno zahtevam manjšine, med katerimi je treba posebej podčrtati čimprejšnjo ureditev rabe slovenskega jezika v izvoljenih svetih in v nadobčinskih konzorcialnih organih.»
Naslednji specifični odstavek pa se glasi-
«Odbor bo, upoštevajoč zahteve zainteresiranih občin, začel takojšnjo akcijo za obnovitev gradnje avtopor-ta pri Fernetičih, ki ga ima za nujno in neodložljivo strukturo v službi emporialnega poslanstva Trsta in njegove vključitve v mednarodne pro-metne tokove v Evropi.»
Sejo pokrajinskega sveta je odprl najstarejši pokrajinski svetovalec demokristjan Pagliaro. Takoj pa je zahteval besedo slovenski komunistični svetovalec Iskra, ki je svoj govor pričel v slovenščini in ki je svoja izvajanja tako zaključil:
Zmaga 15. junija, splošni premik volivcev na levo, pomenita tudi poraz starega načina vladanja in upravljanja, izigravanja osnovnih demokratičnih načel in slepomišenja ob temeljnih vprašanjih sožitja med narodi na našem področju.
ulliiiiiiiiiiliiimiiiiimiiiiMiuiiiiiiiiiiiiMMiiimTiiitiiuiiii ulili umi iMiiiilimiii Minili n ■iMM iiruuiii lini i!iiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii
ČE NE BODO SPREJELI NJIHOVIH ZAHTEV
Šofer ji tovornjakov bodo opoldne onemogočili promet proti Trstu
Vsi tiri na železniških postajah ob mejnih prehodih prenatrpani
druge laične komponente tega sveta, izbirali. Ne bomo čakali na odgovore iz Rima, niti za zakonske ureditve. o katerih je bil govor prejšnje leto. Gre za stvar politične volje, ki se odraža tudi v novem razmerju sil.
Komunisti smo glede tega vprašanja enotni in smo o tem istega mnenja kot socialistični tovariši: v tem pokrajinskem svetu moramo takoj zagotoviti Slovencem pravico, da se na sejah poslužujejo svojega jezika. V ta namen moramo nemudoma poskrbeti za prevajalsko službo in vse. kar pač spada v ta okvir, že prejšnjo mandatno dobo smo zahtevali spremembo našega pravilnika z vključitvijo stavka, da «imajo svetovalci slovenske narodnosti pravico, da se izražajo v slovenščini in tako natančno in ustrezno izrečenjo svoje misli.»
To je mogoče storiti takoj, . v najkrajšem času, brez čakanja. V tem pokrajinskem svetu obstajajo demokratične sile, celotnega ustavnega lo*-ka, ki se lahko o tem problemu izrečejo in sklepajo. Vsako popuščanje pritiskom desnice pa bi bilo nezgodovinsko, neaktualno in tudi nepolitično.
Smisel moje resolucije je, da mora pokrajinski svet dati slovenskim* svetovalcem na razpolago ustrezno prevajalsko službo. Tega, resnici na ljubo, ne prepoveduje noben zakon, niti pravilnik.
Iskra je dalj časa čital, ne da bi se kdorkoli vanj obregnil, dokler ni pričel glasno protestirati demokristjan Passagnoli. šele potem so se opogumili tudi fašisti.
Nato je Iskra izročil predsedniku zasedanja italijanski prevod, ki ga je ta tudi prečital. Prišlo je do krajše razprave, saj je Iskrov poseg bil v bistvu resolucija o postopku, o kateri pa ne bi mogli razpravljati, ker je predsedujoči pozabil, da je treba najprej pokrajinski svet umestiti. Tako so šele sedaj opravili to formalnost in nato glasovali o čisto formalnem predlogu, če se lahko v tem
valeč Slovenske skupnosti in liberalec, vsi ostali pa so glasovali proti.
Sledila je razprava, v katero je prvi (»segel načelnik svetovalske skupine KD Perini, ki je obravnaval politični položaj in med drugim govoril o tem, da tržaška krščanska demokracija, zaradi svoje usmeritve ni toliko izgubila kot je stranka izgubila v Italiji. Obžaloval je, da ni prišlo do sestave organskega pokrajinskega odbora, češ da je KD s tem bila prisiljena na žrtve.
Za njim je spregovoril načelnik socialistične svetovalske skupine Lucijan Volk, ki je svoj govor najprej prečital v italijanščini, nato pa je govoril v slovenščini. Volk je med drugim dejal naslednje:
Po teh volitvah Socialistična stranka Italije, kot vedno, zasleduje sestavo čimbolj demokratičnih u-prav, sestavljenih na podlagi največje odprtosti in jasnih programov ter upoštevajoč krajevne možnosti in razmere. Nasprotni smo vsaki možnosti neizvoljenih komisarskih uprav. Zato smo z vsem čutom odgovornosti sestavili v okoliških občinah levičarske uprave, spoštujoč avtonomijo drugih in budni nad na-
šo. Zato pozivamo v nabrežinski občini vse demokratične sile k sodelovanju pri upravljanju enotne občine, ne pa dveh podobčin, kot je bila težnja, ki nas je prisilila, da smo zapustili prejšnjo upravo. Zato nismo za razbitje uprav tam, kjer še ni konkretne alternative. Zato bomo tu podpirali od zunaj enobarvno demokristjansko upravo za čas, ki bo potreben, da se novi politični odnosi, ki jih narekuje volilni rezultat, izbistrijo v vseh strankah in predvsem v KD sami, kolikor priznamo, da jo v krajevnem in deželnem merilu vodijo od-prtejši ljudje, ki pa jih še bremenijo pogojevanja in zavore, ki se jih morajo otresti. V pričakovanju tega smo poiskali možnost izvoljene pokrajinske uprave, pod pogojem, da je zadoščeno nekaterim temeljnim zahtevam socialistične stranke in smo dosegli o njih sporazum. Zahtevali smo krepko antifašistično pobudo, sklicanje v kratkem času konference o tržaškem gospodarstvu, na kateri naj politične, sindikalne, gospodarske in družbene sile izdelajo jasno perspektivo za razvoj naših krajev. Pokrajinska uprava bo morala biti odprta do vseh demokratičnih skupnosti in njihovih problemov, osnovne važnosti je nadaljevanje nove-
ga načina vodenja, umskega skrbstva, ki mora s svojimi strukturami ustvarjati pogoje za čimprejšnjo uresničitev splošne zdravstvene zaščite za vse državljane. V zvezi s politiko do slovenske narodnostne skupnosti je odločilen pogoj socialistov za zunanjo podporo ostvaritev stalnega organa, ki naj, kot naslednik pripravljalnega odbora za mednarodno konferenco o manjšinah, skrbi za popularizacijo stališč in predlogov, ki so izšli iz nje ter za pritisk na pristojne o-blasti, da se preide od besed k dejanjem. V skladu z našim pojmovanjem vloge krajevnih uprav, socialisti zahtevamo, — je poudaril Volk —.da pokrajinski svet s svojim sklepom določi v pravilniku neodtujljivo pravico slovenskih svetoval cev, da se v njem izražajo v svojem materinem jeziku. Naše ne omajno stališče je, da ni nobenih zakonskih zaprek, ki bi to prepo vedovale, nasprotno, deželni zakon 20/73 to narekuje, kot smo tudi prepričani, in dejstva to potrjujejo, da bi izvajanje te pravice mnogo prispevailo k zbliževanju in razumevanju med tu živečima skupnosti-ma. A žal, nekateri še niso popolnoma osvojili te potrebe. Zato ne
(Nadaljevanje na 6. strani)
S TISKOVNE KONFERENCE REKTORJA GIANPAOLA DE FERRE
Univerza se mora razvijati v duhu demokratične republiške ustave
Razvoj ni mogoč brez finančnih sredstev • Ponovno izvoljeni rektor naglasil nevzdržne zamude pri dodeljevanju državnih prispevkov
Rektor tržaške univerze prof. Gianpaolo de Ferra je včeraj orisal smernice programa, ki ga je v juniju predstavil akademskemu zboru, ko je bil ponovno izvoljen na čelo univerze. Rektor je zlasti poudaril hudo finančno stisko, ki tare najvišjo tržaško in deželno študijsko in znanstveno inštitucijo zaradi večletnega zamujanja pri dodeljevanju državnih subvencij. «Tudi najlepši program,» je dejal de Ferra, «ostane v knjigi sanj, če ni finančnih sredstev.» In da je res blagajna povsem prazna, kaže dejstvo, da ne bodo v prihodnjih mesecih niti mogli izplačati neučnemu osebju obljubljenih poviškov. Šolsko ministrstvo doslej še ni izplačalo 985 milijonov lir, ki jih dolguje za zaključeno akademsko leto, zato je univerza morala anticipirati vsa finančna sredstva iz lastnih blagajn, ki so povsem «suhe». 1. novembra se bo pričelo novo akademsko leto in če ne bo ministrstvo poslalo sredstev, «bom moral zbežati v Libanon...» je pikro pripomnil prof. de Ferra.
Univerza je kljub težavam izplačala večji del dolgov, ki so znašali skoraj eno milijardo lir in upa, da bodo tudi njeni dolžniki — državni aparat — poskrbeli za izplačilo svojih dolgov.
Kar zadeva okvir programa univerze za prihodnje leto, ga je rektor na kratko označil z dvema u-stavnima določiloma: avtonomija u-
Vest, da je senat odobril zakon o plačilu nadurnih ur carinikom in priporočilo, da se takoj prične izvajati zakon, je prijetno odjeknila v tržaških gospodarskih krogih. Računalo se je namreč, da bo končno urejena problematika carinjenja na meji in v pristanišču.
Predvidevanja pa se niso uresničila. Tržaški cariniki namreč vztrajajo pri beli stavki in nočejo opravljati nadurnega dela. V ostalih predelih Italije je delo steklo popolnoma normalno in tudi v Gorici, na mejnem prehodu pri Rdeči hiši, so opravili zaostalo delo. Pri Fernetičih pa so včeraj carinski inšpektorji še poostrili ukrepe in še strožje izvajali zakonska določila. Pri izvozu imajo prednost tovornjaki - cisterne z vnetljivim blagom, pri uvozu pa spremljajo tovornjake z lahko pokvarljivim blagom do Proseka, kjer je urejena veterinarska služba. Na postajališču tovornjakov čaka na carinarske izvide približno 80 kamionov.
Na škofijah, kjer ni mnogo tovornega prometa, je delo nekoliko o-lajšano, a zaostaja uvoz živine in mesa. Uvoz živine je ustavljen tudi, ker v tržaški klavnici, kamor mora priti živina pod spremstvom, sprejemajo tovornjake le do 14. u-re. To pomeni, da mora redno o-stati živina vsaj en dan v hlevih na Škofijah.
Isto lahko rečemo o pristanišču, kjer se je kritičen položaj na kon-
tejnerskem terminalu še poslabšal. Predstavniki prevoznikov kontejnerjev so se včeraj zglasili pri prefektu s prošnjo, da intervenira in pomaga rešiti nevzdržen položaj te kategorije. Nekateri tovornjaki namreč čakajo pred pristaniščem že od pretekle sobote. Tako so ostali tovornjaki polni, ladje odhajajo brez tovora, prevozniki pa niso v stanju, da bi zadovoljili zahtevam pristaniških operaterjev.
Železniški tiri na mejnih prehodih so že vsi zasedeni z vagoni, ki bi jih morali razcariniti. Zato je uprava italijanskih železnic sklenila, da od 16. ure včeraj ne sprejme več vagonov, za katere bi bili potrebni carinarski izvidi.
Zelo zaskrbljujoč je tudi položaj voznikov tovornjakov, ki že dalj časa čakajo na mejnih prehodih na razcarinjenje. Vozniki so pred dnevi zagrozili, da bodo s tovornjaki zaprli vse ceste, ki peljejo v mesto. V zvezi s tem se je predstavništvo voznikov tovornjakov včeraj sestalo skupno s predstavniki industrijskih združenj, združenja obrtnikov in združenja pristaniških operaterjev s prefektom Di Lorenzom. Na razgovoru, katerega se je udeležil tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi, so vozniki orisali stanje, ki je nastalo zaradi bele stavke carinikov ter zahtevali takojšnje ukrepe, ki bi omogočili sprostitev prometa tovornjakov na obmejnih prehodih. Če do tega ne bo
prišlo, bodo šoferji danes ob 12. uri zaprli ceste ter tako onemogočili prihod in odhod iz mesta.
Skratka, na vseh mejnih prehodih naše pokrajine vlada torej popolna zmeda, in vsaj trenutno ni izgledov, da bi se položaj izboljšal.
Predstavniki carinikov tržaške pokrajine so se sinoči sestali in preučili stanje, ki je nastalo potem, ko je parlament odobril zakon, ki določa plačevanje nadur. Po razpravi so cariniki sklenili, da bodo jutri dokončno prekinili belo stavko in da bodo torej delali tudi po 14. uri.
O. K.
• Miljska sekcija KPI bo priredila od danes do nedelje na vrtu Ljudskega doma v Miljah tradicionalni praznik komunističnega tiska. Danes zvečer bo na sporedu okrogla miza. na kateri bodo miljske žene razpravljale o njihovi vlogi v javnem življenju. Nato bodo predvajali Pie-trangelijev film «Bianco e Nero». V soboto bo deželni tajnik komunistične mladine Paolini odprl diskusijo o pomenu glasovanja mladine na zadnjih
niverze v okviru svobodne raziskave in načela o demokratičnih svoboščinah, ki jih predvideva prvi člen republiške ustave. Izhajajoč iz tega demokratičnega duha, je nadaljeval rektor, mora univerza za-dobiti vedno širši obseg, da bo lahko nudila kulturo in znanje vsem, tudi ljudskim slojem in to v deželnem okviru. Obseg univerze pa mora prestopiti tudi pretesne državne meje in zadobiti mednarodni razmah, ki je zlasti na tem področju izredno potreben. Zlasti pa se mora univerza povezati z delavskim svetom in z javnimi ustanovami in mora nuditi študentom resnične možnosti za študij. Pravica do študija in do izobrazbe narekuje univerzi dolžnost, da izpopolni svoje strukture, da bodo študentje imeli na razpolago domove, knjižnice, dvorane in laboratorije. Za vse to pa so potrebni ukrepi javnih organov, ki žal manjkajo ali so samo na ravni lepih besed.
Rektor je nato najavil, da je predlagal spremembo zastarelega statuta univerze, da bodo lahko prišle do izraza vse komponente, od docentov do sindikatov neučnega o-sebja, od študentov do vseh tistih socialnih sil, ki so zainteresirane za kulturni razvoj našega področja. Naštel je tudi druge cilje, ki si jih je zastavil v svojem programu: izgradnja številnih novih objektov na osi med novo univerzo in Katinaro, kjer bo medicinska fakulteta. Na tej osnovi bodo nastavili nove strukture znanstvenih fakultet, medtem ko bo univerza v mestu nabavila, ali vsaj skušala nabaviti, palače tudi zgodovinskega pomena, v katerih nastaviti humanistične fakultete. Ta načrt, ki so ga izdelali že lani, predvideva investicijo 10 milijard lir v roku 10 let, vendar so perspektive dokaj slabe, saj primanjkuje celo sredstev za najbolj potrebne stroške, kot so čiščenje prostorov, o-grevanje, za elektriko in telefone. Zato je rektor še enkrat ponovil lanski predlog, da bi zainteresirane ustanove — od dežele, pokrajin in občin do posameznih večjih industrij — ustanovile konzorcij za kritje določenih tekočih stroškov, da ne bi bila univerza prisiljena čakati na zapoznele državne prispevke in torej prisiljena na delno paralizo. To bi koristilo celotni družbeni skupnosti in posameznim inštitucijam, saj kultura pomeni, je zaključil prof. de Ferra, obogatitev za celotno družbo.
ZARADI POMANJKANJA TOKA
Predstavnika SGZ pri funkcionarju Acegata inž. Romanu
Kot smo včeraj poročali, se je Slovensko gospodarsko združenje zanimalo pri pristojnih forumih za problem stalnega pomanjkanja električnega toka na področju od Banov do Bazovice, ki je doseglo višek v torek, ko je tok manjkal za celih 24 ur.
Včeraj sta bila direktor Jurij Ku-fersin in tajnik obrtniške sekcije Karel Grgič pri odgovornem funkcio-narju za elektriko pri ACEGAT, ka-volitvah. V nedeljo bosta govorila ! teremu sta izrazila negodovanje pre-miljski župan Millo in sen. Bacicchi. i bivalstva in v prvi vrsti krajevnih Zvečer bo ples.	1 gospodarstvenikov, ki še najbolj ob-
čutijo pomanjkanje toka. Istočasno sta —	zahtevala, da se čimprej uredi nova
linija, ki bi lahko vsaj delno ublažila sedanje težave. Inž. Romano je pojasnil, da je občinsko podjetje, ki se zaveda teh težav, že pred dvema
letoma pripravilo načrt, ki predvideva novo linijo z začetkom pri Ric-manjih, vendar do danes še ni dobilo vseh potrebnih dovoljenj, zaradi česar ne more začeti z delom. Načrt je prednostnega značaja in ko bodo izdali potrebna dovoljenja, bodo takoj začeli z deli.
Kar se tiče daljšega pomanjkanja toka v torek, pa je bilo pojasnjeno, da je temu kriva nesreča ter da zaradi tega ne more za to odgovarjati podjetje. Tudi deželna zakonodaja, ki predvideva pomoč ob priliki naravnih nezgod, ne predvideva takega primera, tako da sedaj nastaja vprašanje, kako zahtevati — če bo sploh mogoče — morebitno povračilo škode, ki so jo ob tej priliki utrpeli mnogi prebivalci in gospodarstveniki.
Slovensko gospodarsko združenje bo ponovno poglobljeno preučilo možnosti povoljne rešitve zadeve. Vsekakor ostaja na razpolago prizadetim za pojasnila in nasvete ter za morebitne nadaljnje posege.
K. J.
STALIŠČE KATOLIŠKIH PROSVETNIH ORGANIZACIJ
Protest proti razdelitvi mest v nadzorni komisiji za radio
Organizaciji ugotavljata, da bo SS iz komisije izključena in da v njej ne bo niti slovenskih kulturno-prosvetnih organizacij
Župan Pavel Colja včeraj zaprisegel
Včeraj je na prefekturi zaprisel novi repentabrski župan dr. Pavel Colja, socialist, izvoljen na Napredni listi. Po zaprisegi se je zadržal v razgovoru z vladnim komisarjem dr. Di Lorenzom.
Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza- slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ki sta emanaciji stranke Slovenske skupnosti,. sta v zvezi s sestavljanjem deželne nadzorne komisije za radijsko in televizijsko službo izdali protest, v katerem najprej ugotavljata, da je to sicer v skladu s postopnim prehajanjem oblasti z osrednjih vladnih organov na periferne in da je to prehajanje oblasti znak demokratizacije in rezultat upravičenih teženj naprednejših plasti v družbi, takoj nato pa ugotavljata, da je «način, kako se skuša ta demokratizacija izvesti v naši deželi, zgovoren primer zgrešenega pojmovanja demokracije, je absurd, ki pobija načela najširše ljudske prisotnosti v upravnih in nadzornih organih dežele s posebnim statutom, je atentat na temelje političnega pluralizma. Gre namreč za dejstvo — je rečeno v protestu —, da si nameravajo politiki v naši deželi razdeliti mesta v nadzorni komisiji za radio in televizijo po načelu številčne moči zastopstev posameznih političnih strank v deželnem svetu — po istem kriteriju, kot ravnajo osrednji organi, sledeč zastopstvu v parlamentu. To se pravi, da bi po teh kriterijih dobila največ mest v novi nadzorni komisiji KD, kateri bi sledile KPI, PSI, PS Dl. .. toda ne Slovenska skupnost, ki ima v deželnem svetu enega samega zastopnika. Absurd je že v tem, da so si politiki zamislili eno samo nadzorno komisijo, ki naj bi bila pristojna za slovenske in italijanske radijske ter morebitne televizijske oddaje. Ena sama komisija z morda dvema ali v najboljšem primeru tremi (lahko pa tudi nobenim) slovenskimi člani, bi morala nadzorovati dveurni dnevni program v italijanščini in enajsturni program v slovenščini. Že to je globoko neskladje, ki v temeljih spodkopuje že samo funkcionalnost in verodostojnost novega organa, v osnovi pa je na napačne temelje postavljeno načelo razdelitve mest v komisiji».
Obe prosvetni organizaciji nato u-gotavljata, da bodo po tem kriteriju «iz komisije izostale tudi vse kulturno - prosvetne ustanove in organizacije, se pravi dejavniki, ki bi že zaradi svojega stika z živimi silami družbe bili najbolj poklicani, da nadzorni komisiji posredujejo pričakovanja in zahteve ljudstva za izboljšanje vsebinske in oblikovne ravni radijskih in televizijskih oddaj, kot tudi za prepotrebni idejni pluralizem, ki mora biti zagotovljen v najvišji možni meri».
SP in ZSKP na koncu svojega protesta pozivata vse kulturne, sindikalne in gospodarske organizacije, da nastopijo proti takemu izkrivljenemu tolmačenju demokracije, ker kot slovenska narodnostna skupnost «hočemo biti subjekt, ki tudi sam kuje svojo usodo, in ne samo objekt raznih italijanskih strank».
Kot znano, je Slovenska kulturno-gospodarska zveza že 14. julija letos o tem vprašanju sprejela protestno resolucijo, v kateri v devetih točkah terja od vseh merodajnih dejavnikov potrebne ukrepe, da se slovenski radijski in morebitni televizijski postaji v Trstu zagotovita avtonomija in demokratizacija. Predvsem pa SKGZ v svojem dokumentu zahteva pravično zastopstvo Slovencev v deželni komisiji, zagotovitev avtonomije Radia Trst A in bodoče slovenske televizije, omogočenje soustvarjanja radijskih in televizijskih programov in udeležbo pri oddajah vsem slovenskim organizacijam in ustanovam brez razlike, omogočenje svobodnega pristopa k radiotelevizijski ustanovi vsem pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti, ne glede na njihovo politično, socialno in kulturno usmeritev, kar je treba
uveljaviti posebno za časnikarje, u-reditev vprašanja zakupov v zvezi s kulturnimi oddajami itd.
Gre torej za to, da postane slovenska radijska postaja v Trstu in morebitna slovenska televizija dejansko avtonomna in pa pravičen odraz politične in idejne stvarnosti v slovenski narodnostni skupnosti mimo trenutnega zastopstva izvoljenih predstavnikov strank v deželnem svetu in vsakega monopoliziranja.
• Župan v devinsko-nabrežinski občini vabi lastnike psov, ki bivajo, v devinsko-nabrežinski občini, da čimprej dvignejo značke za pse za leto 1975. Le-te dobe na županstvu, soba št. 19, v uradnih urah.
Razna obvestila
Vodstvo TPPZ obvešča vse pevce in orkestraše, da se danes, 25. julija, zanesljivo udeležijo pevske vaje in razgovora za bodoče nastope. Obveščamo, da bo 1. nastop v nedeljo, 27. julija, v Tržiču.
Zveza partizanov z Opčin organizira izlet h koči na čavpu v nedeljo, 27. julija. Vpisovanje v trgovini pohištva Renar - Proseška ulica 3. Vpisovanje je obvezno tudi za tiste, ki potujejo z lastnimi avtomobili.
S P D T priredi v nedeljo, 10. avgusta, avtobusni izlet na Kriške goro (1587 m) in Tolski vrh (1715 m); iz Tržiča 3 ure hoda. Za turiste ogled visokogorskega zdravilišča na Golniku. Vpisovanje do 6. avgusta v uradu ZSŠDI — Ul. Geppa 9, tel. 31-119.
Včeraj-danes
julija
Danes, PETEK, 25.
JAKOB
Sonce vzide ob 4.40 in zatone ob 19.43. — Dolžina dneva 15.03. — Luna vzide ob 20.25 in zatone ob 7.00.
Jutri, SOBOTA, 26. julija ANA
VREME včeraj: Najvišja temperatura 27 stopinj, najnižja 21, ob 19, uri 26,1 stopinje, zračni pritisk 1008,5 mb stanoviten, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 25. julija 1975 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 16 oseb.
UMRLI SO: 65-letni Lino Kolarič, 19 dni stari Davide Pellizzola, 95-letna Maria Kàsca vd. Rica, 55-letni Luigi Coronica, 60-letni Giuseppe Spadaccino, 75-letna Maria Lama vd. Szakcj, 75-letna Fausta Pertot vd. Ma-chich, 74-letni Attilio Micheluzzi, 78-letna Maria lavernic vd. Luzzato, 84-letna Rosa Zelco, 74-letni Ettore Tschuk, 87-letna Giulia Baiocco vd. Fossacec, 83-letni Augusto Bacheruc-ci, 76-letna Clotilde Giurovich por. Brunetti, 66-letni Norberto Oppel, 74-letni Giuseppe Zoch.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba 1 Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiituiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Uspela stavka kovinarjev ladjedelnice
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
Kovinarji tržaške ladjedelnice Sv. Marka in uslužbenci tovarn Grandi motori in Italcantieri so včeraj stavkali tri ure. Stavka je bila v sklopu vsedržavnega boja za obnovitev italijanskega ladjevja.
Kovinarji, ki so zaposleni v ladje-delski industriji, se že dalj časa borijo za obnovitev delovne pogodbe ter za modernizacijo in tehnološko izpopolnitev italijanskih ladjedelnic. Modernizacija postaja še bolj potrebna po sprejetju načrta za prenovitev državnega ladjevja, posodabljanju trgovinske mornarice in po odprtju Sueš-
kega prekopa.
Sindikalni boj naj bi torej pomenil za ladjedelniški sektor sredstvo za izhod te kategorije iz obrobnosti, v katero je bila pahnjena pred časom.
Včerajšnja sindikalna akcija je v Trstu popolnoma uspela. Stavkajoči delavci so se ob 9. uri zbrali pred Lloydovim stolpom in so nato v sprevodu krenili po mestnih ulicah. Ustavili so se pred sedežem združenja delodajalcev Intersind. kjer je bilo zborovanje. Poleg drugih sindikalistov, je govoril tudi član sindikalnega tajništva FIOM Seghene, ki je orisal
^ .............
vzroke stavke in zahteve kovinarjev ladjedelnic.
• Danes se bo pričel na igrišču za mladino v Ul. S. Marco praznik komunističnega tiska, ki ga organizira sekcija KPI — Campi Elisi. Drevi bo na sporedu diskusija o socialnih problemih tega področja, ki jo bo odprl univerzitetni študent Giorgio Bernard. Zvečer bo nastopila skupina «Giorni Cantati». V nedeljo bo govoril pokrajinski svetovalec Ezio Mar-tone.
Šolske vesti
Državni strokovni zavod za industrijo in obrt sporoča, da se je začelo vpisovanje za sekcije orodnih mehanikov, radijskih in televizijskih monterjev ter šivilj v tajništvu šole v Ul. Matteotti 12, tel. 765276. Tajništvo bo odprto •' vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «Žiga Zois» — Trst, Vr-delska cesta 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1975-76 še danes, 25. julija. Prošnje sprejema tajništvo od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Simon Gregorčič» v Dolini sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1975-1976 še danes, 25. julija. Prošnje sprejema tajništvo od 9. do 12. vre.
PEVSKI ZBOR
«FANTJE IZPOD GRMADE»
priredi v soboto, 26. in v nedeljo. 27. julija, v MEDJI vasi
LJUDSKI PRAZNIK
SPORED Sobota, 26. julija
ob 17. uri odprtje kioskov.
Nedelja, 27. julija
ob 15. uri odprtje kioskov; ob 18. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine, zbora «Fantje izpod Grmade», zbora «Kras» Dol - Poljane in zbora «Vesna» iz Sv. Križa.
Vsak dan od 20. do 24. ure igra ansambel «Supergrupa». Deloval bo dobro založen bife z domačo kapljico.
Vabljeni!
Slovenska prosvetna zveza in Združenje pevskih zborov Primorske pripravljata obisk mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Arezzu od 29. do 31. avgusta. Na razpolago je še nekaj mest, zato vabimo pevovodje in pevce včlanjenih zborov, da se oglasijo v pisarni SPZ vsak dan v jutranjih urah (tel. 31-119).
Gledališča
ŠESTI FESTIVAL OPERETE
V	GLEDALIŠČU ROSSETTI
Jutri ob 21. uri je na sporedu «Grofica Marica», ki jo bo dirigiral Oskar Danon. «Grofico Marico» bodo ponovili zadnjič v torek, 29. julija.
V	nedeljo, 27. julija, bo ob 18. uri ponovitev operete «Dežela zvončkov».
GRAD SV. JUSTA. Jutri ob 21.15 nastop ansambla «Coro alpino» mestnih redarjev iz Trenta: najbolj znane in slikovite hribovske pesmi iz mirne in vojne dobe. Predvajanje barvnega dokumentarca o tako imenovani «Marcialonga». Enotna vstopina po 1.000, lir. Informacije in prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, tel. 37-372.
Kino
MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI - Predstavi: ob 21.30 «Der Kai-sertraum von Miramare» (v nemščini); ob 22.45 «Cesarski sen v Mi-ramaru» (v italijanščini).
Ariston 21.30 «America 1929». Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Niente può essere lasciato al caso» C. Grodin, J. Ma-son, T. Howard, C. Bergen. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Tracce di rossetto e di droga per un detectiv». Franco Nero ih Fiorinda Bolkan. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Nazionale Zaprto zaradi počitnic.
Fenice 16.00 «Colpisci ancora Joe». Dean Martin. Barvni film.
Eden 16.00 «Il Decameron». P. P. Pasolini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «Il suo nome faceva tremare... Interpol in allarme». Barvni film. Lee Van Cliff.
Aurora 16.00 «Electra Glide». Igra J. Wuercio. Barrai film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capito! 16.30 «Mayerling». Omar Sha. rif, Catherine Deneuve. Barvni film.
Crislallo 18.00. «Scorpio». Buri Lan caster, Alain Delon. Barvni film
Impero 16.30 «Dieci secondi per fuggire» .Charles Bronson. Barrai film.
Filodrammatico 16.30 «Donna sposata cerca giovane superdotato». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Un tipo con una faccia strana ti cerca per ucciderti». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.30 «Lo chiamavano Mezzogiorno». Igrajo R. Crenna, S. Boyd, F. Granger, R. Schiaffino. Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «Barbara, il mostro di Londra». Barrai film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.30 «Una squillo per 4 svitati». J. Fonda in D. Sutherland. Barrai film.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Mignon Zaprto zaradi počitnic.
BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - ULICA F. FIUTI IO -
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	663.—
Funt šterling	1445.—
Švicarski frank	247,50
Francoski frank	152,20
Nemška marka	260.—
Avstrijski šiling	36,95
Dinar: debeli	37.—
drobni	37.—
NA SEJ! DEŽELNEGA TEHNIČNEGA ODBORA
Sprejet načrt za dopolnitev tretjegi dela gradnje bolnišnice na Katinari
a Člani rajonske konzulte zahtevajo i takojšnje sklicanje občinskega sveta
Predvidena namestitev sodobnih tehničnih naprav za skupno vsoto petih milijard Ur
V teh dneh se je pod predsedstvom deželnega odbornika za javna dela Giusta sestal deželni tehnični odbor ter obravnaval in odobril načrt za nadaljnja dela pri gradnji bolnišnice na Katinari. Načrti, ki jih je predložila uprava združenih bolnišnic v Trstu, predvideva v bistvu dopolnitev tretjega dela gradnje bolnišnice ter uresničitev četrtega dela.
Potem ko je bolnišniška ustanova dokončala prva dva dela gradnje ter pričela s tretjim delom, ki zadeva namestitev oken in vrat za skupni strošek 545 milijonov lir, namestitev vodno - zdravstvenih naprav za 575 milijonov lir ter namestitev termičnih in hladilnih naprav za skupno eno milijardo in 650 milijonov lir, je sedaj predložila deželnemu tehničnemu uradu načrt za dopolnitev tretjega dela.
Predloženi načrt predvideva namestitev naprav za avtomatično razdeljevanje pošte, ki naj bi potekalo po treh kanalih. Predvideni stroški za te naprave znašajo 105 milijonov lir. Načrt obenem predvideva namestitev 37 sprejemno - oddajnih radijskih postaj, ki bedo vključene v tri omrežja. Poleg tega pa bo delovalo še neodvisno avtonomno o-mrežje s šestimi postajami za povezavo med operacijskimi sobami in banko krvi.
Nadalje bodo porabili 600 milijonov lir za namestitev dvigal. Namestili bodo namreč štiri dvigala za prevoz postelj, napravo za prevoz nosil, dve za izključen prevoz osebja in eno za obiskovalce, z možnostjo prevoza petnajstih oseb. 0-benem bodo v obeh poslopjih bolnišnice namestili še po štiri dvigala z možnostjo prevoza 21 oseb.
Strelovodne naprave, ki bodo U-činkovale v premeru 150 metrov, bodo stale dva milijona lir, za namestitev omrežja za razdeljevanje terapevtskih plinov z osrednjimi napravami za vdihovanje ter razdeljevanje plina pa bodo potrosili 63 milijonov lir.
Deželni tehnični odbor je v zvezi s tem treijim delom gradnje bolnišnice odobril tudi načrt za vse e-lektrične naprave, ki bodo stale eno milijardo in 380 tisoč lir. S tem znašajo skupni stroški za uresničitev tretjega dela gradnje skoraj pet milijard lir.
Električne naprave obsegajo raz-deljevalno omrežje, transformatorske naprave za razsvetljavo v termični in hladilni centrali ter zunanjo razsvetljavo. Obenem
zamejskih kmetov, da z združenimi silami proučijo težak položaj, v katerem se še vedno nahaja slovenski kmet (razlaščanja, zapuščanje zemlje, ekološka vprašanja).
sa in okolja. Poleg kratkih filmskih predstav bo na prireditvi tudi poučna in zanimiva okrogla miza o problemih zadružništva. Posebna zanimivost letošnjega tabora bo nedvomno tudi razstava čebelarstva.
Bolj kakor prejšnja leta bo, po napovedih organizatorjev, obsežen kulturno - glasbeni program. Nastopale bodo slovenske in furlanske folklorne skupine (med njimi je najbolj znana videmska skupina Ballarins de Riviera), nastopala bo godba na pihala, organizatorji bodo priredili tekmovanje med ansambli, ki bodo vsak večer zabavali prisotne (skupine Kras, Furlan, Pomlad, Lords).
V okviru kulturnega programa bo tudi filatelistična razstava.
V okviru proslav 30. obletnice o-svoboditve je organizacija letošnjega tabora še posebno važna; velik je pomen srečanja vseh slovenskih
iiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiMimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiii
PO SKRBNIH IN TEMELJITIH PRIPRAVAH
Važno za vinogradnike
Z ministrskim odlokom z dne 6. julija 1973 so določili nove norme za prijavo količine proizvodnje grozdja in kraja shrambe vinskih pridelkov. Ker ta odlok ukinja potrošniški davek in posredno tudi urade za njegovo prijavo, bodo odslej sprejemale prijave občine, na območju katerih se nahajajo shrambe in kleti.
Podrobnejše informacije in pojasnila lahko interesenti dobijo na pokrajinskem nadzorništvu za kmetijstvo.
Jutri se na Proseku začenja nevsakdanji pohod na Triglav
Enajst ljudi preko Čavna, Tolmina, Bovca, Trente na vrh naj višje slovenske gore
Na Proseku se mrzlično nadaljujejo priprave za izlet na Triglav. Kot smo poročali že včeraj, bo jutri skupina ljudi iz štirih kraških vasi — s Proseka, Kontovela, iz Križa in Repna —- odpešačila s Proseka na najvišjo slovensko goro in se bo tudi peš vrnila domov. Včeraj smo pisali, da se bo udeležilo pohoda deset oseb. v zadnjem trenutku pa se jim je pridružil še eden. Na Triglav se bodo peš odpravili f ilvij Verginela, Vojko Bukavec, Marjan Nabergoj, Drago Milič (Dvojčkov), Boris Husu, Klavdij Milič, Andrej Kapun (vsi s Proseka). Bruno Pertot, Karlo Praše'j (oba s Kontovela), Mario Sedmak (iz Križa) in Milan Hrovatin (iz Repna). Sestava odprave je heterogena, saj ima najstarejši udeleženec 44, najmlajši pa 19 let.
Vsi udeleženci pohoda so v prejšnjih tednih pridno trenirali, tako da bodo imeli (vsaj upamo) v najtežjih trenutkih v nogah dovolj moči. Neka-za i teri so se urili z izleti na Volnik, je i drugi so hodili na Sv. Primož, zve-
zunanjo razsvetljavo, uueneiu je i uiub*	"*• *■
predvidena gradnja 'energetske po-1 deli pa smo, da je nekoga ideja, o
staje s stalnim tokom za alimentacijo pomožnih naprav ter postaje diesel-električne energije na avtomatičen pogon za prednostno alimentacijo tehnoloških naprav v primerih, ko bi zmanjkal električni tok.
Poleg tega bodo namestili še vrsto drugih manjših električnih naprav, kot so svetlobna znamenja za povezavo med pacienti in zdravstvenim ter pomožnim osebjem, avtomatične protipožarne naprave in podobno.
Sredi avgusta na Opčinah
Na Kmečkem taboru razstava o čebelarstvu
Kmetijska zadruga Trst v sodelovanju s prosvetnim društvom Tabor prireja tudi letos tradicionalni Kmečki tabor, ki bo od 14. do 17. avgusta — torej bo krajši kot lanski petdnevni tabor. Na sporedu bodo razstave kmetijskih pridelkov,
Ptes, glasbeni nastopi, filmske pro-jekcije. Od predsednika Kmetijske zadruge Alojza Markoviča smo zvedeli, da bodo na letošnjem taboru Predvajali posebno aktualen film v slovenskem jeziku o problemih Kra-
»■■■■m.,,,,,,...........................................
izletu tako prevzela, da je za trening kar po končanem delu iz Trsta večkrat prihodil na Prosek. Vsa ta vnema jasno dokazuje, kako so si vzeli iz'etniki ta pohod k srcu.
Organizacija izleta je praktično popolna. Planinci so pripravili podroben načrt poheda, ga razdelili na etape in poskrbeli tudi za rezervacije sob v hotelih in kočah, kjer bodo prenočili. Po predvidenem programu bi morali prvi dan prespati v koči na Čavnu. V nedeljo bodo prispeli do Tolmina in prenočili v hotelu Km. Tretji dan se bodo ustavili v Trenti, nakar se bodo povzpeli do vznožja Triglava. Program kraških planincev predvideva «osvojitev» Triglava v sredo. 30. julija, isti dan pa bodo pre-ncčili v domu na Komni. Na poti nazaj se bodo v četrtek ustavili v Podbrdu, v petek bodo že v Idriji, dan pozneje pa v Vipavi. Če se bodo držali programa, se 'bodo vrnili na Pi osek v nedeljo. 3. avgusta zvečer.
Planinci so izračunali, da bodo vse etape približno enako dolge, tako da bodo morali naši ljubitelji hoje in hribov prehoditi dnevno od 30 do 35 km za skupnih 300 km. Predvidoma bodo hodili od 8 do 10 ur dnevno.
Udeleženci pohoda so si tudi že preskrbeli vso potrebno opremo: pri-
V MESECU AVGUSTU
Zanimiva izleta po SFRJ Centra za ljudski turizem
Za prvi izlet oddana že vsa mesta, za drugega je še na razpolago nekaj prostorov
merne čevlje za hojo po strminah, nahrbtnike, slamnike, ki jih bodo branili pred žgočimi sončnimi žarki in vse druge rekvizite, ki jih bodo na pohodu nujno rabili. Vpisali so se tudi v Slovensko planinsko društvo, tako da bodo pri bivanju v gorskih kočah lahko deležni popusta.
To pa še ni vse. Da ne bi poznejši rodovi pozabili na «zgodovinski» pohod, bosta dva filmska snemalca posnela na filmski trak najbolj zanimive dogodke izleta. Pohoda se bosta poleg drugih udeležila tudi študent medicine in bolničar, tako da se ni treba bati za :f avje planincev.
Drevi bpdo opravili na Proseku izredno važno opravilo: udeleženci izleta se bodo namreč javno stehtali, tako da bodo s ponovnim tehtanjem ob povratku lahko ugotovili kako uspešna shujševalna kura je bil ta nevsakdanji pohod.
Planinci bodo odpotovali s Proseka proti Triglavu jutri ob 6. uri. Upajmo, da se bodo že prvi dan točno držali programa, kajti vsakršna najmanjša zamuda bi lahko negativno vplivala na uspeh pohoda.
. Center za koordinacijo in širjenje ljudskega turizma je letos razširil ln vsebinsko dopolnil svojo dejav-npst ter pripravil nekaj posebno zanimivih kulturno - turističnih potovanj. Med najzanimivejšimi je nedvomno šestdnevno potovanje po Jugoslaviji, za katero je na razpolago še nekaj mest.
V tem potovanju je CLT skušal združiti kulturno, zgodovinsko in turistično plat. Izletniki si bodo ogledali Ljubljano, Novo mesto, Plitvine. Jajce, Sarajevo, Mostar, Split, Zadar in Senj, istočasno spoznali njihove kulturne in zgodovinske značilnosti ter se seznanili z zgodovino junaških jugoslovanskih narodov v boju proti okupatorju. Tudi ta Pobuda, kot tiste, ki jih je Center organiziral v drugi polovici aprila 1n v prvih dneh maja, spadajo v *Mop turistične dejavnosti ob 30-ietnici osvoboditve.
Mladi organizatorji so se odločili P osredotočili pozornost potovanja jla Bosno in Hercegovino, ki je z do-ppo Neretve, Jajcem in drugimi «aji odločilno pripomogla v boju za osvoboditev. Združili so zgodovinske, politične in kulturne dogod-. o ter jih nameravajo posredovati ^letnikom iz vse Italije.
Na sporedu sta namreč kar dve Potovanji. Za prvo, od 3. do 9. avgusta, ki je namenjeno izletnikom iz
Italije, so vsa mesta zasedena in je tako CLT dosegel še en uspeh. Drugo potovanje, za katero je na razpolago še nekaj mest, je namenjeno predvsem tržaškim izletnikom in je na programu od 11. do 16. avgusta. Vse informacije lahko člani in prijatelji dobijo na sedežu Centra v Ul. sv. Frančiška 20-III. nadstropje.
Kot cilj svojega delovanja so si mladi entuziasti, ki vodijo organizacijo, namreč zastavili širjenje ljudskega turizma po nizkih in vsem dostopnih cenah. Za turiste iz Italije in seveda tudi za Tržačane so zato poleg enodnevnih nedeljskih izletov pripravili tudi potovanja in bivanja v Istri in v Dalmaciji. Po njihovem mnenju mora biti izlet ali potovanje dostopno vsakomur in prav zaradi tega so si zamislili razne olajšave. Svojim članom in vsem, ki jim sledijo, skušajo ob vsaki pobudi nuditi istočasno zabavo in izobrazbo, vzpostaviti prijateljske odnose in vzbuditi pravilen odnos do narave in okolja, ki nas obdaja.
S to organizacijo torej, v kateri delujejo Slovenci in Italijani, skuša skupina mladih kulturnih in turističnih delavcev ustvariti novo vzdušje na tem področju, dati turizmu nov obraz.
SAMO SANCIN
Prihodnje dni na Gradu
Jutri zbor alpincev 27. in 28. julija pa «Carne vai do Rio»
Nastopi folklornih skupin Furlanije - Julijske krajine so v sredo zabavali občinstvo, ki se je zbralo na Gradu sv. Justa; zaključni večer tedna folklore pa bo v soboto, 26. julija, ko bo na grajskem dvorišču, ob 21.15, nastopil «Trentski zbor alpincev». Pevski zbor sestavljajo mestni redarji iz Trenta, vodi jih prof. Camillo Dorigatti.
Zborovski nastopi so v Trstu vedno poželi veliko uspehov: posebno uspešen je bil nastop zbora «Crodaioli» iz Arzignana.
Prof. Dorigatti je kot vodja pevskega zbora in kot režiser pevskega programa izbral nekatere bolj znane narodne pesmi. Stelutis alpi-nis, El cifolo del vagone, Katzenau, La montanara, La ' villanella . . . Pevski program je razdeljen na dvoje: najprej bodo pesmi iz vojnih časov in iz' internacije, nato pa pesmi iz življenja alpincev.
V	odmoru bodo predvajali barvni film o smučarskem maratonu «Marcialonga». Na voljo je dva tisoč vstopnic z enotno ceno tisoč lir.
V	ponedeljek, 27., in v torek, 28. julija, pa bo Grad sv. Justa zažarel v živopisanih barvah karnevala Ria: «Carnevai do Rio» se je v vsem svojem blišču, brezskrbnosti in norosti preselil v Evropo. Gostje iz Južne Amerike so že dvakrat gostovali v Trstu (1969. in 1972. leta) in obakrat so pritegnili veliko število gledalcev. Za letos so pripravili predvsem program sestavljen iz «pesmi in plesov veselja in brezskrbnega navdušenja».
Za slednji predstavi bodo vstopnice na razpolago od danes pri O-srednji blagajni v Pasaži Pretti, tel. 36-372.
5 SEJE NA OSLAVJU
Zaradi odsotnosti občinskega odbornika Agatija so na sestanku obravnavali manjša vprašanja ■ Razširjena seja konzulte ho 10. septembra na Oslavju
Člani rajonske konzulte za Pev-mo, Oslavje in štmaver so na zadnji seji, ki je bila v sredo zvečer na Oslavju, sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnje sklicanje goriškega občinskega sveta. Na sestanku so namreč ugotovili, da je sedanje stanje na goriški občini v samo škodo delovanju rajonskih kon zult.
Na tej seji bi moral biti prisoten dosedanji občinski odbornik za javna dela Agati, ki pa je pol ure pred pričetkom sestanka telefonsko obvestil predsednika konzulte, da je zadržan in da se seje ne more udeležiti. člani posvetovalnega organa so sklenili, da bodo Agatija povabili na enega od prihodnjih sestankov. Ker je bila seja v sredo namenjena prav razpravi z občinskim odbornikom, so člani konzulte sklenili, da bodo preučili nekatera manj važna vprašanja. Predsednik Sošol je predlagal, da člana konzulte Jordana Fi-gelja (PSDI) in Francesca Bruma-ta (KD) zamenjajo z dvema novima članoma, saj sta bila oba že štirikrat odsotna. Sošol je poleg tega prebral pismo, ki mu ga je poslal predsednik konzulte za Placuto • svetogorsko četrt, Danijel Jug, v katerem predlaga sestanek vseh predsednikov konzult. Gre namreč za skupni nastop, da bi goriško občino zaprosili za dovoljenje, da se lahko pregledajo občinski uradni akti. Sošol je s tem v zvezi pristavil, da se s to zahtevo strinjata tudi predsednika konzult iz štandreža in Stražic.
V zvezi z vprašanjem premestitve postrežnice v pevmski šoli je predsednik Sošol prebral pismo bivšega občinskega odbornika za osebje Damjana Paulina, v katerem poudarja, da se ’ni nikoli strinjal s to premestitvijo (in to je v nasprotju, kot je na predzadnji seji konzulte dejal občinski odbornik za šolstvo Francesco Moise) ter predlagal odborniku Moiseju, naj preveri, če so določene pritožbe na račun prejšnje postrežnice resnične. Paulin ugotavlja, da so trditve odbornika povsem zlonamerne. V vednost je dodal, da je bil občinski odbornik do meseca maja leta 1974, odločitev za premestitev ' pa so v občinskem odboru potrdili septembra i-stega leta.
saključku seje so sprejeli predlog, naj se zapisnik vsakega sestanka sestavi tudi v slovenščini. Poleg tega so sklenili, da bo 10. septembra na Oslavju razširjena seja rajonske konzulte, na kateri so vabljeni tudi prebivalci treh vasi.
Sklenjen sporazum v tovarni La Giulia
Sedemnajst točk vsebuje sporazum med tovarniškim svetom in ravnateljstvom slaščičarske tovarne La Giulia v Gorici. Sporazum so dosegli prejšnji dan, potem ko je prišlo med pogajanjem tudi do določenih trenj. Sporazum izpopolnjuje vsedržavno pogodbo iz leta 1974 in delavstvo ga je na skupščini ugodno sprejelo, ker predvideva vrsto pogojev; med temi tudi zvišanje prejemkov v obliki povišane produkcijske nagrade. Tovarniški svet obžaluje le dejstvo, da ni bila še izplačana štirinajsta plača.
prvi seji prejšnji petek bo drevi balotaža med kandidatoma socialistom Maianijem, ki je dobil petnajst glasov socialističnih in komunističnih svetovalcev ter demokristjanom Ferrarijem, ki je na prejšnji seji dobil, v zaključnem glasovanju, trinajst glasov zastopnikov KD in MSI. Dva socialdemokratska svetovalca sta se vzdržala. Skoro gotovo je, da bo drevi za tržiškega župana izvoljen socialist Maiani, ki bo vodil levičarsko koalicijo, ki sicer nima absolutne večine. Predvideno pa je vzdržanje dveh socialdemokratskih svetovalcev. Na dnevnem redu drevišnje seje je tudi izvolitev štirih odbornikov in dveh namestnikov. Predvideno je, da bodo trije odborniki in dva namestnika komunisti, en odbornik pa bo socialist.
Kriza v tovarni pohištva v Gradišču
Italijanska pohištvena industrija je v krizi. Trgovine s pohištvom so baje morale zmanjšati prodajo za skoro eno tretjino, kar se seveda odraža v tovarnah pohištva. Marsikatera tovarna je zaradi tega zašla v krizo.
Med temi je tudi tovarna Mauri-Bressan v Gradišču, kjer je 35 delavcev že skoro leto dni v dopolnilni blagajni. Delavci so se prejšnji večer sestali s sindikalnimi zastopniki in zahtevali posege na pristojnih političnih in upravnih mestih.
Prof. Emilijan Cevc iz Ljubljane bo tudi letos sodeloval na mitelevrop-skih srečanjih v Gorici
Župan Slavko Klanjšček na ljubljanski televiziji
V seriji intervjujev z našimi zamejskimi župani na ljubljanski televiziji, je bil včeraj na vrsti župan števerjanske občine Slavko Klanjšček. V razgovoru z dopisnikom Juretom Pengovom je župan Klanjšček povedal, da je že 10 let župan te najmanjše slovenske občine na Goriškem, ki šteje nekaj čez 800 ljudi in vsega pet zaselkov, da so prebivalci v glavnem kmetovalci, da pa je v zadnjih letih vedno več delavcev, ki so zaposleni v glavnem v Gorici in najdlje v Tržiču. Prav tako je poudaril, da so prebivalci vsi Slovenci in da, so Italijani le službujoči finančni stražniki in karabinjerji.
Na izrecno novinarjevo vprašanje je župan Klanjšček, ki je bil izvoljen na listi Slovenske skupnosti pritrdil, da je bila števerjanska občina med vojno partizanska občina in da so praktično vsi njeni prebivalci bili s srcem in dušo udeleženi v narodnoosvobodilnem boju, da se rešijo tujega zatiralca, ki je Slovence zatiral kulturno, gospodarsko in tudi versko.
Zato pa je župan Klanjšček na naslednje vprašanje tudi odgovoril, da je tudi danes ena glavnih skrbi občine, da ohrani svoj slovenski značaj.
iiiiiiniiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
V PALAČI ATTEMS OD 27. DO 30. SEPTEMBRA
Letošnje mitelevropsko srečanje posvečeno slikarski umetnosti v prvi polovici stoletja
Srečanju bo predsedoval prof. Antonio Marassi - Prisostvovali bodo strokovnjaki iz osmih srednjeevropskih dežel
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Šolske vesti
Drevi v Tržiču izvolitev župana
23. IN 24. SEPTEMBRA V FJES1
Srečanje bivših internirancev iz Rawcnsbriicka
V Fjesi pri Piranu bo 23. in 24. septembra srečanje bivših internirancev in internirank iz Rawens-briicka Srečanje organizira Zveza združenj borcev NOB Slovenije. Za hrano in prenočišče ne bodo udeleženci imeli nobenih stroškov, sami pa bodo morali poskrbeti za prihod in povratek.
Prijaviti se je treba do 30. julija. Za tržaško pokrajino sprejemajo pri-jaye na sedežu Vsedržavnega združenja deportirancev ANED — Ulica Crispi 3 (tel. 730-306) vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih, sredah in petkih pa tudi od 17. do 19. ure.
Drevi ob 20.30 se bo drugič sestal občinski svet v Tržiču, Na tej seji bo prišlo do četrtega zaporednega glasovanja za župana. Na podlagi rezultata prvih treh glasovanj na
Na letošnjem mitelevropskem srečanju, ki bo posvečeno slikarstvu v državah srednje Evrope v razdobju od 1890 do 1930, bosta poročala tudi direktor moderne galerije iz Ljubljane Zoran Kržišnik in znani strokovnjak na tem področju prof. Emilijan Cevc, prav tako iz Ljubljane.
Oba strokovnjaka na likovnem področju bosta prišla v Gorico skupno z drugimi iz Slovenije in Jugoslavije ter s številnimi kritiki in slikarji iz raznih dežel. Prisotni bodo poleg Jugoslovanov seveda Italijani, v večjem številu pa Avstrijci, Nemci, Čehi, Madžari, Poljaki in Romuni.
Pripravljalni odbor za letošnje srečanje, deseto po vrsti, je dobil številne odgovore na vabila o sodelovanju. Predsednik letošnjega srečanja bo znani umetnostni kritik, Goričan, prof. Antonio Morassi, ki živi dolga leta v Milanu. Z Dunaja bodo prišli ravnatelj umetnostnega muzeja prof. Wilhelm Mrazek, iz Prage direktor Narodne galerije prof. Jiri Kotalik. iz Salzburga kritik in univerzitetni profesor prof. Hans Sedlmayr, iz Milana goriški futuristični slikar Tullio Crali.
Brez dvoma se bo našel med slovenskimi poročevalci človek, ki bo znal mednarodni publiki tu v Gorici prikazati precejšen delež, ki so ga dali goriški slovenski slikarji v letih po prvi svetovni vojni, ko_ so se tu zbirali Spazzapan, Pilon, Čargo in mnogi drugi.
Deželna uprava je finančno omogočila to mitelevropsko srečanje. Ob srečanju bodo v palači Attems odprli razstavo goriškega slikarja Bo-laffia, ki jo pripravljajo v sodelovanju med muzejem Attems in tržaškim muzejem. Razstavo bodo ka-
Slovenska prosvetna zveza in Združenje pevskih zborov Primorske pripravljata obisk mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Arezzu od 29. do 31. avgusta. Na razpolago je še nekaj mest, zato vabimo pevovodje in pevce včlanjenih zborov, da se oglasijo v pisarni SPZ vsak dan v jutranjih urah.
sneje prenesli v druga mesta naše dežele.
Prejšnja srednjeevropska srečanja so bila posvečena pesništvu, pripovedništvu, ljudski kulturi, mi-televropske misli, urbanistiki, arhitekturi, gledabšču, zgodovini in filozofiji.
Na letošnjem srečanju bodo razpravljali o posledicah in vplivih slikarskih šol z Dunaja, iz Benetk in Miinchna, o nacionalnih vplivih v raznih pokrajinah srednje Evrope, o slikarskih slogih od libertyja do futurizma.
Štirideset mladih Doberdobcev bo letos šlo v kolonije
Skupina štiridesetih doberdobskih deklic in fantov bo letos preživela počitnice v kolonijah ob morju in v hribih. To je bilo mogoče ob finančnem prispevku, ki so ga nakazali goriška prefektura, šolski patronat in deželna uprava.
Prva skupina fantov je 4. in 7. julija že odpotovala v Nebrežino. oziroma v Coneglans. Deklice bodo v te kolonije odšle 2. in 4. avgusta. Manjša skupina Doberdobcev bo konec tega meseca odpotovala v Forni di Sopra ter v Caorle. Od 11. do 30. avgusta pa bodo do-berdobski otroci v koloniji pri Marini Julii.
Negodovanje v Gorici zaradi stališča Štandrežcev o zemlji
Izvedeli smo ,da vlada v upravnih krogih goriške trgovinske zbornice in konzorcija za industrijsko cono precejšnje negodovanje zaradi stališča štandreških kmetov, ki nočejo odstopiti zemljišč, na katerih naj bi zgradili predvideno tovarno plemenitih jekel. V omenjenih krogih so na stališča domačinov iz štandreža zelo hudi, kajti industrialec, ki je nameraval zgraditi tovarno na
.....................unii......
V JULIJU VRH TURISTIČNE SEZONE
Od Nove Gorice po Posočju do Trente imajo v teh dneh zelo veliko gostov
V Soški dolin f je zasedenih skoraj vseh 1.500 ležišč ■ Na Lokvah in v Črnem vrhu največ gostov iz Trsta in Gorice
OSMICA
Jutri bo v Boljuncu 77 Karlo Ota začel točiti belo in črno vino.
V teh vročih julijskih dneh se na Goriškem mudi veliko gostov oziroma turistov iz vse Slovenije in tudi iz drugih jugoslovanskih republik ter iz tujine. Turistična sezona se je na splošno začela bolje kot so pričakovali v gostinskih podjetjih in v turističnih društvih.
Razen obiskovalcev, ki se v Bovcu, Tolminu, Novi Gorici, Vipavski dolini, Brdih in na Krasu morda u-stavijo le za nekaj dni, so vsa o-stala ležišča v glavnem zasedena z gosti, ki na Goriškem preživljajo svoje počitnice oziroma dopust. V Soški dolini s Trento, Bovcem, Kobaridom, Livkom, Tolminom in Kanalom imajo skupaj okoli 1.500 ležišč za goste in ta so skoraj vsa zasedena. Večji vrvež kot prejšnja leta je v Trenti, kjer so v tej sezoni po daljšem presledku ponovno odprli hotel «Planinski orel». V Elov-cu je veliko Holandcev in gostov iz Zahodne Nemčije. Prvič so v tej sezoni prišli gostje tudi v vas Rut (nekoč Nemški Rut) v Baški grapi, kjer je upokojenec Stanko Mavel začel s pomočjo sovaščanov razvijati tako imenovani kmečki turizem. Zdaj imajo v tej vasi na 770 metrih nadmorske višine na voljo 15 ležišč, penzion pa stane le 8 tisoč starih
dinarjev dnevno. Tudi na Lokvah, ob robu Trnovskega gozda, imajo zasedenih skoraj vseh 116 ležišč v zasebnih hišah, medtem ko je nekaj prostorov še na razpolago v hotelu «Poldanovec». Na Lokvah stane ležišče v zasebnih hišah od 2 do 3 tisoč starih dinarjev za eno noč. Hraniti se je mogoče tako v hotelski restavraciji kot v gostišču «Pri Winklerju». V Črnem vrhu nad I-drijo pa je cena ležišča v zasebnih hišah od 2.500 do 3 tisoč starih dinarjev za eno noč. Tako na Lokvah kot v Črnem vrhu nad Idrijo je sedaj, kot je sicer že tradicija, na počitnicah največ Slovencev in Italijanov iz Trsta in iz Gorice.
Ob vrhu sezone sedaj v juliju lahko torej poudarimo, da se turizem na Goriškem ugodno razvija, tako stacionarni kot tranzitni turizem. Tudi letos pa se ponavlja napaka iz prejšnjih let, da je namreč v vseh krajih, od Bovca in prek Tolmina do Nove Gorice in Črnega vrha nad Idrijo, premalo prireditev za goste. Primanjkuje tudi propagandnih prospektov o zanimivostih in turističnih zmogljivostih posameznih območij, denima Gornjega Posočja. Domačini in obiskovalci si tudi žele, da bi končno uredili kopališča ob
reki Nadiži pri Kobaridu, Idrijci pri Mostu na Soči, ob reki Vipavi in ob Soči, kjer je ta alpska reka dovolj topla in omogoča kopanje. .
Zaključeni tečaji ENALC
V vzgojnem centru ENALC v Ulici Mazzini v Gorici so se zaključili dnevni in večerni tečaji za uradniške poklice. Lani je bil enoletni tečaj za uradnike, dveletni tečaj za tipkarice, dveletni tečaj za vodilne tajnice ter tečaj za prevajalce angleškega jezika. V tajništvu ENALC so na razpolago vsem, ki bi želeli obiskovati tečaje v prihodnjem letu. Urad je odprt vsak delavnik od 7.30 do 13. ure.
goriškem področju, je postavil rok do katerega morajo biti' zemljišča na razpolago: ta rok naj bi zapadel konec tega meseca. Kaže, da je industrialec v teh dneh zagrozil, da ne bo tovarne zgradil v bližini Gorice, marveč nekje pri Palmanovi. Seveda bo tudi tam dobil ugodna posojila in morda tudi dotacije od raznih deželnih finančnih ustanov.
Za tovarno naj bi zasegli na štandreškem področju 20.000 kvadratnih metrov, do nje bi jpeljali železnico, metanovod, ceste in vse druge potrebne infrastrukture. Na nedavni razširjeni seji štandreške rajonske konzulte so predstavniki nekaterih strank predlagali spremembo goriškega regulacijskega načrta in preselitev industrijske cone na desni breg Soče, na Majnico.
Protimilitaristični pohod danes v Gorici
Danes bodo prispeli v Gorico radikalci, anarhisti in pacifisti, ki se udeležujejo osmega protimilitari-stičnega ponoda, ki se je začel predvčerajšnjim na Opčinah in se bo zaključil prihodnji teden v A-vianu. Kot je to že obširno poročal krajevni tisk, se je pohoda u-deležil tudi Marco Palmella, pristaš radikalne stranke. Slednji se je udeležil ie začetnega dela pohoda, saj je že drugi dan zapustil skupino protimilitaristov ter se ji bo pridružil spet pred prihodom v Aviario.
Prihod skupine protimilitaristov v Gorico je predviden za okoli 18. uro. Ko bodo prehodili glavne mestne ulice, se bodo zbrali pred Ljudskim vrtom na Verdijevem korzu, kjer bodo govorili preastavniki pro-timilitarističnih in pacifističnih skupin. Med njimi bo tudi Roberto Ciccio Messere, podtajnik radikalne stranke. Drevišnja manifestacija v Ljudskem vrtu se bo zaključila z nastopom pevcev Mimma Locasci-nellija in Eugenia Finardija ter ansambla «Old time jazz band», ki je pred kratkim nastopil na festivalu v Pescari. V primeru slabega vremena bo prireditev v telovadnici v dolini Korna.
Protimilitaristični pohod bo jutri zjutraj krenil do Krmina, kjer bo na Trgu svobode manifestacija.
Ravnateljstvo gimnazije-liceja «Primož Trubar» in učiteljišča «Simon Gregorčič» sporočata, da se bo vpisovanje zaključilo danes, 25. julija.
Ravnateljstvo slovenske trgovske šole obvešča, da se danes, 25. julija, zaključi rok za vpisovanje; šolsko tajništvo bo odprto od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici sporoča, da se vpisovanje zaključi danes, 25. julija. Obenem sporoča, da bo med počitnicami šolska knjižnica odprta vsak četrtek od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo šole nadalje obvešča starše dijakov prvih in drugih razredov, da se bodo meseca avgusta pričeli tečaji za popravne izpite. Dijaki, ki se nameravajo udeležiti teòaj'ev, naj se do jutri, 26. julija, javijo na tajništvu šole.
Na oglasni deski šolskega skrbništva so objavili prednostno lestvico in premestitev profesorjev in učiteljev za šolsko leto 1975-76.
Razna obvestila
Urada Slovenske kultumo-gospodar-ske zveze in Slovenskega planinskega društva. Gorica, Ul. Malta 2, bosta do konca avgusta poslovala samo v jutranjih urah, in sicer od 9. do 12. ure.
Občinska knjižnica v Doberdoba bo
zaradi poletnih počitnic zaprta do 21. avgusta.
Deželna ustanova za razvoj obrti ESA je podaljšala do 31. avgusta rok za predložitev časopisnih člankov o razvoju obrtne dejavnosti. ESA je namreč razpisala natečaj za članke s to tematiko, članki morajo biti objavljeni v času od 1. januarja do 31. julija.
Danes pričetek treh poletnih praznikov
Danes se v treh slovenskih vaseh na Goriškem, v štandrežu, Pev-mi in Doberdobu, pričnejo tradicionalne poletne prireditve. Štandrežci so letos pripravili verjetno eno najdaljših šager, saj bo praznovanje trajalo celih devet dni. V tem času so člani športnega društva «Juven-tina», ki je organizator šagre, pripravili zanimiv spored z raznimi tekmovanji, zabavnimi točkami in tombolo. Prireditev bo na novi ploščadi ob nogometnem igrišču.
Praznik petja in vina, ki so ga pripravili v Pevmi, se bo drevi pričel z odprtjem vinske razstave ter s tekmovanjem v briškoli. Jutri zvečer pa bodo za ljubitelje slovenske narodne glasbe nastopili člani ansambla Lojzeta Slaka.
S tekmovanjem v briškoli se bo pričelo štiridnevno praznovanje ob Doberdobskem jezeru, ki ga organizira domače športno združenje «Mladost». V Doberdobu in v Laškem vlada veliko zanimanje za nedeljsko tekmovanje v zbijanju «balinca».
• šolsko skrbništvo obvešča zainteresirane, da so objavljene na oglasni deski skrbništva lestvice prosilcev za mesta ravnateljev v srednjih šolah.
© šolsko skrbništvo javlja, da je na oglasni deski skrbništva objavljena ministrska okrožnica o posebnih habilitacijskih tečajih za profesorje telesne vzgoje.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi
jutri, 26., in v nedeljo, 27. julija, vzpon na Križke pode, Pogačnikov dom in na Razor ali Stenar. Zbirališče za skupni odhod bo v soboto ob
14.30	pred mejnim prehodom pri Rdeči hiši. Podrobnejša pojasnila dajejo na sedežu SPD, UL Malta 2.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Operazione su vasta scala». P. Finch in L NeiL Barrai film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO	17.00—22.00	«Carambola».
Barvni film. P. Smith, L. Coobey.
MODERNISSIMO Zaprto do 31. julija zaradi poletnih počitnic.
CENTRALE Zaprto do 28. julija zaradi poletnih počitnic.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Polvere di stelle». Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Gli amici degli amici hanno capito». Barrai film.
Aoro Gorira
SOCA «Jimmy se približuje mavrici», nemški barrai film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Velika parada komedije», ameriški film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Apači», nemški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti, tel. 72-701.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34. tel. 29-72.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA izraža pevovodju Alešu Hobanu iz štandreža sožalje ob smrti tašče Jožefe Volčič por. Peric.
Ob smrti Jožefe Volčič por. Peric izrekata prizadetim sožalje športno društvo «Juventina» in mladinska skupina v Štandrežu.
Ženski pevski zbor «Oton Župančič» iz Štandreža izreka članici Bredi Ho-ban iskreno sožalje ob izgubi mame.
Mladinski odsek iz Štandreža, ki deluje v sklopu prosvetnega društva «Oton Župančič» in športnega društva «Juventina», izreka družinama Hoban in Peric iskreno sožalje ob izgubi Jožefe Volčič por. Peric.
športno društvo «Juventina» iz štandreža izreka prizadetim sorodnikom ob izgubi drage mame Jožefe Volčič por. Peric iskreno sožalje.
NAGEL NAPREDEK IMA SVOJE ZLE POSLEDICE
Tudi na Poljskem veliko vec uvozijo kakor pa izvozijo
Ekonomisti vendarle računajo, da se bo pojav unesel
VARŠAVA, julija. — Poživitev vseh izvoznih možnosti ob premišljenem uvozu «je ključna naloga poljskega gospodarstva v letošnjem letu in tudi za nekaj prihodnih let». To je osnovni sklep načelnika poljske partije Edwarda Giereka in ga je izrazil na velikem deželnem posvetovanju, na katerem so razpravljali o nalogah zunanje trgovine v letošnjem zaključnem letu sedanjega petletnega načrta.
Z lasokim negativnim primanjkljajem v zunanjetrgovinski izmenjavi so Poljaki računali že pred štirimi leti, ko so določali novo strategijo za preosnovo Poljske v moderno, visoko -a zvito deželo. Tedaj se je zagotovo vedelo, da bo po dolgem razdobju tehnične in tehnološke stagnacije poljskemu gospodarstvu nujno potrebna pomoč bolj preizkušenih tujih partnerjev. Odpirajoč se politično in ekonomsko nasproti Zahodu, Poljska ni kupovala zunaj le dokončanih industrijskih artiklov in objektov ter opreme, pač pa tudi kakih sto licenc oziroma patentov na leto za razvoj lastnega proizvodnega potenciala.
Zunanjetrgovinska izmenjava je bila v tej petletki dvakrat hitrejša od načrtovane. Izvoz se je večal vsako leto za 18,2 odstotka v poprečju, uvoz pa se je večal za 22 odstotkov. Takšna dinamika je presenetila najprej ekonomiste, nato pa tudi politično vodstvo dežele. V začetku je to dinamiko poganjala splošna svetovna konjunktura in je zato . razumljiva zaskrbljenost, da se ta proces, proces recesije noče zaustaviti in se je neugodno «obregnil» tudi ob celotno poljsko gospodarstvo. In to prav v trenutku, ko bi bilo treba s povečanim izvozom vračati dolgove tujini.
Osnovna postavka je bila, da se bodo tuji krediti kmalu izplačali z izvozom blaga, ki bo izdelano v novi moderni industriji, opremljeni z moderno tujo tehnologijo, dobavljeno prav iz tistih dežel, ter z licencami, ki so orav tako prišle iz istih dežel. Toda izkazalo se je, da so ti računi bili le deloma realni. kajti izdelki,. proizvedeni v novih industrijskih zmogljivostih so sicer koj našli iiupce, vendar pa le v socialističnih deželah, vtem ko so na zahodnem tržišču naleteli Poljaki na določene nepredvidene ovire.
Neki zahodni poslovni partnerji so se začeli obnašati kot «kokoš iz sodobne basni o gnjati in jajcih», ki jo poljski minister za zunanjo trgovino Olszewski tako rad pripoveduje zadnje čase. Tragična beseda «kooperacija» je očarala tudi živalski svet, pravi ta zgodba.
Prejeli smo
TEMPS NOUVEAUX — Hebodo-madaire Politique. Štev. 25, junij 75. številka sovjetske publikacije, ki izhaja v sedmih jezikih, je posvečena v glavnem ženskim problemom, v zvezi pač z mednarodnim letom ženske. Uredništvo publikacije: Moskva K - 6 103782, Puškinov trg. Izdaja založba «Trud».
In kokoš je predložila svinji, da naj bi skupaj proizvajali jajčno jed š šunko, ki ji na Zahodu pravijo he-mendeks. Kokoši je bilo lahko ponuditi «kooperantu» jajce, vtem ko je svinja drago plačala svojo kooperacijo, ker je morala poginiti, da bi dala gnjat.
V resnici je nevarnost še veliko večja, kot ta simbolična žrtev v zgodbi kokoši in svinje, kajti neenakopravni odnosi lahko spravijo v nevarnost bistvene interese vse dežele. In vendar je industrijska kooperacija za Poljsko najpovolj-nejša oblika izmenjave. Na nedavni tiskovni konferenci ni minister za zunanjo trgovino Olszewski prav nič naključno poudaril, da je ekonomsko sodelovanje z Jugoslavijo — kjer kooperacija sodeluje s 25 odstotki — vzor dobrih in medsebojno koristnih odnosov, kakršne bi Poljska želela imeti z vsem svetom.
Mnogo kritičnih besed na svoj račun so lahko slišali tudi predstavniki zunanje trgovine in sicer na že omenjenem posvetovanju v Varšavi, kjer je o njih spregovoril prvi sekretar CK Poljske združene delavske stranke Edward Gierek, nato pa je o istih problemih spregovoril tudi Pjotr Jaroszewicz med razpravljanjem o strategiji, ki jo je bila določila partija za realizacijo zamisli. Rekla sta da je danes nezadovoljiva, pogosto celo zelo škodljiva praksa zunanjetrgovinskih centrov in krogov. Mnogi centri so dobili ali bolje so si prilastili mnogo preveliko samostojnost in je bilo tudi velikim gospodarskim kombinatom omogočeno, da brez posredovalcev vzdržujejo zveze s tujimi partnerji. Možnost liberalizacije ni bila izkoriščena. Nasprotno, pojavili so se partikuia-ristični interesi. Na posvetovanju je zato bila najavljena poostrena kontrola centralnih organov ter bolj strogi ukrepi nasproti tistim, ki se obnašajo nedisciplinirano.
Poudarjeno je bilo na primer, da so kupovali v tujini surovine in blago v dobi poostrene krize in da je to blago nepotrebno ležalo v skladiščih, dokler ni prišla doba, ki so isto blago mogli na svetovnem tržišču kupiti po mnogo nižjih cenah. Stroji in oprema, ki so bili kupljeni v tujini za težke denarje in sicer v devizah, so čakali in še čakajo mesece in mesece, preden jih montirajo, kajti termini nakupov niso bili usklajeni s tempom gradnje novih industrijskih objektov.
Vodstvo .je posebno zaskrbljeno zaradi tendenc, ki so se pokazale v prvi polovici letošnjega leta. U-voz je še vedno mnogo prekoračil predvideno kvoto, izvoz pa je daleč izpod predvidenih možnosti. Partijsko glasilo «Trybuna ludu» je objavilo uvodnik, v katerem se ostro opozarja vse gospodarstvo, da se bodo posledice lahkomiselnosti v zunanji trgovini — kolikor se ne sprejmejo ustrezni energični ukrepi — trpele tudi v prihodnji petletki. Poljska vlada pa vendarle upa, da bodo z omejitvijo uvoza v drugi polovici letošnjega leta omejili ne-povoljne tokove in ustvarili pogoje za postopno odstranjevanje večjega primanjkljaja v poljski zunanjetrgovinski bilanci.
V nedeljo in ponedeljek so v Ricmanjih priredili tradicionalno sagro, ki je bila letos posvečena 30-letnici o-svoboditve. Najprej so se vaščani oddolžili spominu padlih. Nato sta sledila kulturni program in zabava s plesom. Na sliki letošnji ricmanjski «partarji» in «partarce»
iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiijiiiiiu
Z MLADINSKO DELOVNO BRIGADO V BRKINIH
V'
Čeprav v začetku naporno
je bilo v brigadi prijetno
Letos je bilo le pet Tržačanov - Veliko dela, pa tudi predavanj in zabave - Izleti in prijateljski stiki - Konec avgusta ponovno srečanje
Letos so bile poleg zvezne delovne akcije na Kozjanskem organizirane tudi akcije v drugih nerazvitih krajih Slovenije, kot na primer v Halozah, v Suhi krajini ter v Brkinih. Tretje izmene mladinskih delovnih brigad — Brkini 75 — se nas je udeležilo tudi nekaj tržaških Slovencev. Bilo nas je pet. Ko smo prispeli, so nas s pozdravom toplo sprejeli odhajajoči brigadirji druge izmene. Komandant Stane Kogoj nas je takoj dodelil dolomitskemu odredu, kateremu so pripadali še brigadirji iz Kamnika, Domžal, Litije in Kočevja. Kmalu nato so prispeli še brigadirji Bohinjsko - jeseniškega odreda, tako da nas je bilo vsega skupaj °koli sto. Porazdelili smo se po dveh velikih vojaških šotorih ter v brigadirskem domu. Kmalu nato so nam dali tudi brigadirsko opremo.
Prve dni našega bivanja smo i-meli smolo, ker je deževalo. Zato smo vstajali komaj ob 6. uri, oli lepem vremenu, ki je sledilo deževju, pa smo vstajali že ob 4.30. Do 5. ure smo morali biti že nared, to se pravi, morali smo se umiti in telovaditi ter pospraviti ležišča. Ob 5. uri je bil zajtrk in dviganje zastave. Ob 5.30 je sledil odhod na delo. V začetku smo odhajali na delo kar peš, ker je bilo delovišče blizu naselja. Po-
zneje smo hodili na delo z avtobusom.
Prvi dnevi so bili naporni. Predvsem za nas, študente, ker nismo bili navajeni težkega dela. Toda kmalu smo se delu privadili. Na trasi so nam razdelili različna dela: kopali smo obcestne jarke, na-sipavali cesto, odstranjevali skale in podobno. Popravljali smo namreč cesto Tatre - Obrov, Tatre - Pregarje ter Tatrte - Barka. Na delu smo ostali do 14. ure, toda okoli 10. ure je bila na vrsti tudi izdatna malica. Da bi se preveč ne utrudili, smo vsako uro i-meli 10 minut oddiha, to se pravi da smo 50 minut delali, 10 minut pa počivali.
Po delu nas je čakalo kosilo, nato pa kopanje. Popoldanski čas smo tudi dobro izkoristili. Po navadi so bila na vrsti predavanja, vmes pa tudi nekaj športa. Zvečer je bila ob 20. uri v taborišču popolna tišina.
Da bi nadomestili to, kar smo zamudili v deževnih dneh, smo šli večkrat na udarniško delo. Tako smo popravili cesto med Ta trami in Pregarjem ali popravili neke gozdne poti. Poleg dela na cesti smo se lotili tudi kmečkih del. Pomagali smo kmetom pri njihovih poljskih delih. Nekajkrat so nas nagradili z domačimi kmečkimi specialitetami in s Šilcem
■iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
žganja. Za vsako uro udarniškega dela so nam šteli točke, ki so služile za razna priznanja. Zdi se mi, da smo se prav s tem u-darniškim delom najbolj zbližali z domačini in se z njimi spoznali.
Kulturni program, ki je bil povezan tudi z zabavo, je bil izbran. Na vrsti so bila predavanja in o-biski nekaterih znamenitosti. Odšli smo tudi v Ilirsko Bistrico, kamor so nas vodili komandirji. V vsaki brigadi so bili trije in vsak je vodil svojo četo, brigade pa so vodili komandanti, nad katerimi je bedel komandant celotne akcije.
Ko smo odšli v Ilirsko Bistrico, smo se udeležili koncerta, na katerem je nastopil znani Golden Gate Quartet. Predavanja so bila različna. Eno predavanje je govorilo o IX. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije, eno predavanje je govorilo o slovenskem gospodarstvu, spet eno predavanje je obravnavalo tematiko Zveze slovenske socialistične mladine itd. Omeniti pa moram s tem v zvezi, da smo imeli tudi več konferenc. Na teh konferencah so vsi brigadirji odločali o vsem. Poudariti moram, da je bil to najvišji samoupravni organ in odlična šola za samoupravljanje. Dodal bi še, da smo odšli tudi na razne izlete, da smo tako obiskali škocjansko jamo, Socerb in tudi Ankaran. Ob sobotah pa smo imeli tudi ples.
Dunaj je «svojega velikega sina» dostojno pospremil na zadnji poti
Pred nedavnim je šla neka vest razmeroma tiho mimo. Le redki časopisi so dogodku dali nekoliko večji poudarek. V mislih imamo smrt in pogreb nekoč znanega nacističnega «junaka» Otta Skorzenyja, ki je umrl v Madridu, pokopali pa so ga na Dunaju. Razlog, da se k temu «junaku» vračamo, je obnašanje «nadvse demokratičnih» avstrijskih oblasti in pa seveda «junaštvo» pokojnika samega.
. Dunajske «nadvse demokratične» oblasti se niso niti zganile, ko se je na pokopališču Doebling zbralo več sto nekdanjih visokih nacističnih častnikov in pripadnikov zloglasnih esesovskih čet, ki so si za to priložnost nataknili veliko «že-lezja», vsa mogoča odlikovanja, s katerimi jih je Adolf Hitler odlikoval za njihovo zločinsko početje v času druge svetovne vojne, za njihove pokole na vzhodnem, na balkanskem in na drugih bojiščih, morda za pokol v Kragujevcu, Kraljevu, v Ardeatinskih jamah, v Marzabottu, da ne govorimo o pokolih na ruskem bojišču, na Poljskem, v Lidicah itd. itd. Da bi svečanost bila še primernejša, so v pogrebni sprevod vključili tudi godbo na pihala, kajti «k zadnjemu počitku» so spremljali «velikega junaka», «velikega sina Dunaja», človeka, «ki je ustvarjal zgodovino», proslavljenega Otta Skorzenyja, ki mu je slavnostni govornik prinesel tudi «poslednji pozdrav Vermachta in to na ukaz velikega admirala Doenitza», ki je 1945 hotel rešiti Hitlerjev tretji rajh. In kdo je bil ta «veliki junak» Otto Skor-zeny?
Dolgo let se je v določenih krogih gradila in ustvarjala legenda o velikem junaku Ottu Skorzenyju. Lastil si je namreč pravico do «časti», da je 12. septembra 1943 rešil Mussolinija iz nekega hotela, kamor so ga pc 25. juliju ba-doglievske oblasti «konfinirale» na Gran Sassu na Apeninih. Pozneje
Na pogrebu «velikega heroja» Otta Skorzenyja. V ospredju na blazinici «junakova» odlikovanja
pa se je ugotovilo, da je on sicer pri tej akciji sodeloval, da pa ni bil on vodja skupine esesovcev in vojaške žandarmerije, ki je to akcijo izpeljala, kajti dokumentirana zgodovina pravi, da je Mussolinija «rešil» general Kurt Študent s svojimi ljudmi in da je Skorzeny sodeloval le kot obveščevalec, pa čeprav kot esesovski polkovnik.
Pa ne le to. Ni njegova zasluga, če je mogel Hitler Mussolinija izkoristiti za nadaljevanje vojne v severni Italiji, in niti ni res, da bi bil Skorzeny imel kaj zaslug pri organiziranju sabotaž za zahodnim bojiščem v poletju 1944 ter spomladi 1945. leta. Res je, da so ga poslali v zaledje s skupino angleško govorečih esesovskih čast-
nikov, toda ta akcija ni uspela. Kot tudi ni uspel Skorzenyjev načrtovani atentat na generala Ei-senhowerja leta 1944. še več, o tem poskusu atentata, s katerim se je Skorzeny bahal, ni dokazov.
Kot vidimo, se je Skorzeny ali dičil s pavjim perjem, ali pa bahal s stvarmi, ki niso resnične, ali vsaj dokazane. In vendar je bil esesovski polkovnik, kar ni malo in ga je firer odlikoval z vrsto zelo visokih nacističnih odlikovanj. Tudi z železnim križcem s hrastovo vejico, torej z odlikovanjem, ki je bilo namenjeno izključno velikim, junaškim akcijam. Morda je Hitler vedel kaj več o j Skorzenyju kot vemo danes, dej-I 'stvo pa je, da je mož dočakal ko- I
nec vojne, da so ga kot vojnega zločinca zavezniki strpali v zapor, v katerem je prečepel dve leti, nato so mu odprli vrata in mož je šel spet «na delo».
Najprej se je potikal po Zahodni Nemčiji in po Avstriji, nato je ubral pot v tujino in se zasidral v Španiji. V Madridu je odprl trgovinsko zastopstvo in se ukvarjal s trgovino. Kdo bi mu verjel, da se je iz esesovskega zločinca spremenil v trgovca. Znano je, da so se pri njem sestajali mnogi nacistični begunci, znano je, da je zbiral sredstva za vojne zločince, znano je tudi, da se je sestajal s filofašističnimi politiki, kot je tudi znano, da je le redko kdaj stopil izven meja Španije, kajti bal se je, da ga kje kdo ne «stakne», pa čeprav smo že rekli, da se je glede svojih «junaških podvigov» kitil s tujim perjem. Toda značilno je na primer, da je pred nekaj meseci — letos v februarju — bil «poslovno» v Parizu. In tu je doživel afront, ki bi ga ne prenesel kar tako noben pošten človek. Sredi ulice ga je ustavil francoski bivši partizan - invalid. Vprašal ga je, ali je res on nacistični zločinec Skorzeny, o katerem se toliko govori. Ni bilo niti potrebno, da bi mu Skorzeny to potrdil, ko ga je mož s palico, ki jo je imel v rokah, mahnil čez obraz. Krvava sraga je pokazala, da je francoski invalid dobro mahnil. Skorzeny se je napravil, kot da se ni nič zgodilo in je pot nadaljeval. Francoz pa je zabrusil za njim: «Nisem si hotel umazat5 rok s fašistom, zato sem te mahnil s palico in ne s pestjo».
Na Dunaju, v «demokratični» Avstriji, pa je na pogrebu Otta Skorzenyja igrala žalne koračnice godba, s prsi kakih 300 bivših esesovskih in vermahtovskih višjih častnikov pa je žvenkljalo veliko, zelo veliko Hitlerjevega «železja».
Dnevi so minevali hitro in že po prvem tednu smo se tako spoprijateljili, da smo bili vsi kot bratje in sestre in bolj se je bližal konec našega bivanja v brigadi, tem tesneje nam je bilo pri srcu, ker smo vedeli, da se bomo morali posloviti. Zadnji teden smo bolj malo delali, ker smo skoraj vse delo opravili že v prvih dveh tednih. Zato smo tudi bili bolj razigrani, že predzadnji dan bivanja so stekle prve solze. Popoldne so se vsi zbrali blizu doma in najprej so komandanti podelili vsakemu brigadirju potrdilo, da je bil na akciji, nato so sledile pohvale. Najvišje priznanje je bila udarniška značka. Na 50 brigadirjev je to značko prejelo le osem u-darnikov. Tudi Tržačanka Jasna Rodošek je za svoje marljivo delo na trasi in v naselju dobila to priznanje. Nekatere brigadirje so predlagali tudi za sprejem v ZKJ.
Po svečanem delu večera je sledila zabava s plesom, ki se je podaljšala dolgo v noč. Bilo je lepo, preveč lepo, da bi nas kdo grajal. Naslednjega dne smo pospravili svoje «premoženje» in predali delo četrti izmeni in sicer brigadirjem iz Ljubljane in Maribora. Dolgo smo se poslavljali od tovarišev in nismo prikrivali solz. Z avtobusi smo nato oddrveli proti Postojni in se medtem tolažili, da se bomo konec avgusta ponovno srečali vsi brigadirji šestih izmen.
V brigadi je bilo zares lepo. Spoznali smo nove tovariše in prijatelje. Da pa je vse potekalo v najlepšem redu, je zasluga tudi in predvsem komandantov brigad in komandanta delovne akcije, ki je našo brigado zadnji dan dela pohvalil kot najboljšo izmeno. V tem smislu nas je pohvalil tudi gradbeni inženir, ki je vodil dela na trasi.
Ko smo tako prikazali delež majhne tržaške skupine na delovni akciji v Brkinih, bomo dodali, da je pred dnev: odšla že druga tržaška četa v mladinsko delovno brigado na Kozjansko. Hkrati izražamo upanje, da se bo prihodnje leto teh akcij udeležilo več mladih Tržačanov. Menim, da se ne bo nihče kesal, če se bo vključil v te akcije.
Brigadir
PETEK, 25. JULIJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Program za najmlajše: Girometta, Begnamino in Babalù (lutke)
18.45	Program za mladino: Otok na otoku (dokumentarec)
19.15	ŠPORTNI DNEVNIK
Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 SREČANJE 1975
ENO URO Z GHEDAFIJEM
Spet so na vrsti «srečanja», ki jih pripravlja televizijski dnevnik. Tudi nocojšnji večer je pripravil Giuseppe Giacovazzo. «Srečanja» so zelo popularna oddaja. To posredno dokazuje tudi dejstvo, da se vrsti že deset let. Seveda je to zato, ker se oddaja lahko neprestano menjuje, kajti časnikar ali kdorkoli sam izbira osebnost, s katero se bo srečal. Časnikar, ki izbira svoje «objekte», določa v glavnem tudi vsebino srečanja. Ker je rubrika zelo posrečena, ji sledi veliko občinstva in zato ne bo odveč, če bomo danes povedali, kdo vse pride pri teh srečanjih še na vrsto.
Danes bo na vrsti libijski predsednik Gedafi, v kratkem pride na vrsto povsem drugačna osebnost, črnski boksar Cassius Clay, nato pride spet na vrsto politik in sicer vodja francoske levice Mitterand, nato pride na vrsto drugi politik, izraelski zunanji minister Rabin. Sledijo Mario Soldati, Yves Montand in Siniaw-ski, torej trije ljudje kulture. Na vrsto bo prišel tudi Arafat Gedafija je v Bengasiju intervjuval Nucio Puleo. V tem svojem intervjuju Gedafi prikaže svoj način gledanja na libijsko in sredozemsko politiko, s posebnim ozirom na Italijo in Italijane, ki jih je pred časom, kot je znano, pognal iz svoje dežele
21.45	Klasična, lahka in pop glasba
Danes bo na sporedu izredna oddaja z naslovom «Glasba danes». Vsa oddaja je namreč posvečena jazzovski glasbi, ki doživlja v Italiji izredno veliko naklonjenosti, saj so jazzovski koncerti, kar se občinstva tiče, najbolj posečane manifestacije. Adriano Mazzoletti, ki ta program vodi in pripravlja, bo ves čas na odru in bo v obliki okrogle mize razpravljal o jazzu z nekaterimi strokovnjaki. Seveda pride na vrsto tudi sama glasba, kajti preveč bi bilo slediti eno uro le razpravam. Nastopili bodo solisti nastopili bodo ansambli, seveda le izključno tisti, ki gojijo jaz zovsko glasbo
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
20.30 DNEVNIK
21.00	«Varmadietto cinese»
Delo je napisal Aldo De Benedetti, za TV pa ga je predelal Giacomo Colli, ki je prevzel tudi režijo. V glavnih vlogah nastopajo Edmonda Aldini, Marzia Ubaldi, Renato De Carmine Luciano Melani, Marco Bonetti, Silvio Spaccesi itd.
Aldo De Benedetti je pisec, ki je bil močno popularen v času med obema vojnama. Veliko je napisal, posebno dosti scenarijev, saj je pripravil scenarije za 50 filmov. Benedetti je pisec lahkega žanra, kakršnega mu je vsiljeval čas, to se pravi malo ljubezni m sentimentalizma, malo razposajenosti, tako da se vse lepo in prijetno konča. Problemov se ni loteval, ni obravnaval težavnih zadev, kajti vse je tedaj teklo gladko. V tem smislu se stvari razvijajo tudi v «Kitajski skrinjici»
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Obzornik
Morda vas zanima:
LETALIŠČE BRNIK, drugi del oddaje Mozaik
Ansambel «Savski val» glasbena oddaja Risanka DNEVNIK
«PARLOG», jugoslovanski celovečerni film Film je Karol Viček napravil lani in je torej delo novo. V glavnih vlogah nastopajo: Stevo Žigon, Solti Bertalan, Irena Prosen m drugi.
Problem bega kmečkega prebivalstva v mesto je problem s katerim se ukvarjajo po vsem svetu. Hudo pereč je ta problem tudi v Vojvodini, kjer je zemlja bogata, veliko rodi in nudi to-t£e<jSÌJB!g?SQ$ti uveljavitve. Tudi ekonomske. Toda tudi v VOjVodm ljudje,_ ce imajo le kak poklic, zapustijo zemljo in se selijo, ceš da želijo opravljati «svoje delo». To delo, ta poklic za katerega so se izučili, nudi baje večje materialne ugodnosti, h'■iati, pa daje clpveku veliko več prostega časa. Tega zemlja ne da. Zemlja hoče celega človeka, kmečko delo ne pozna osemurnega delavnika. In zato mlajši ljudje odhajajo, družine se
preživljajo ^ ^ OSta]ajo le st?rei5i ljudje, ki se le s težavo
Aktualna tema zanimiva tema, ki je zanimiva za ves razviti svet-- V intepretaciji novosadskega režiserja Karla Vička pa ie odbila se nekatere specifičie značilnosti v zanimivem pa če
KS™,?™® P°casnem rdmu filmske pripovedi DNEVNIK
ROKOMET:
JUGOSLAVIJA — NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček, risanke DNEVNIK
STRELJAJTE, celovečerni film «Novi upi», zabavno - glasbena oddaja Komorni zbor RTV Ljubljana
19.00 19.10
19.40
19.45
20.15
20.30
21.00
22.40
22.55
20.55
21.15
21.35
22.00
23.15
SPET O FESTIVALU V PULJU
V TEKMO ZA PRIZNANJA PRIDE LETOS 10 FILMOV
Rančičev «Deček in violina» po-
tisnj'en v drugorazredno vrsto.
Ko smo pred dnevi govorili o festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju, smo rekli tudi, da bo na festivalu tekmovalo za priznanja 17 jugoslovanskih novih filmov. V resnici pa ni tako, kajti izvršni odbor Sveta festivala jugoslovanskega igranega filma v Pulju, ki je objavil končni program letošnje manifestacije, je sklenil, da bo po sklepu žirije tekmovalo za priznanja le 10 filmov, 6 filmov bo prikazanih v informativni sekciji, vtem ko je bil film, ki ga je napravil Mica Miloševič in sicer film «De Jon-govi» odklonjen, ker da «ne ustreza pravilniku o delovanju festivala jugoslovanskega igranega filma v Pulju, ker ne vsebuje e-lementov igranega filma».
Iz istega sporočila zvemo tudi, da je bil izločen iz tekmovanja za priznanja tudi Jovana Rancida film za mladino «Deček in violina», ki so ga uvrstili v informativno sekcijo, med tiste filme torej, ki jih pač prikažejo publiki kot drugorazredno bero jugoslovanske filmske industrije. V zvezi s tem pa je vredno kaj dodati. Kaže namreč, da je jugoslovanska žirija pogrešila ali da je bila preveč stroga. O tem ne bomo sodili, ko pa nam niso poznani vsi ostali filmi. Dejstvo pa je, da je Rančičev film «Deček in violina» doživel že več visokih priznanj in je prav včeraj prišla iz Moskve vest, da so temu filmu na znanem moskovskem festivalu v okviru sekcije otroškega filma podelili srebrno kolajno, to se pravi kar drugo najvišje priznanje.
To priznanje pa se pridružuje številnim drugim nagradam, Jti jih je ta film že dobil. Rančičev film «Deček in violina» je na «filmski paradi», to se pravi na tako imenovanem otroškem festu, ki je bil pod pokroviteljstvom UNICEF v začetku leta v Beogradu, dobil največje število priznanj in sicer diplomo «Kekec» Sveta za vzgojo in zaščito otrok Jugoslavije kot delo, ki ga otroci priporočajo tudi odraslim, nadalje plaketo Pionirskega doma Beograd kot najboljši film po oceni publike ter listino Doma kulture za najboljšo otroško igralsko ekipo.
Omenili smo nagrado «Kekec» UNICEF. Ime nagrade nas spominja «primera Kekec». Že dolgo let je tega, ko so v Jugoslaviji istoimenski film odklanjali. V Benetkah pa so Kekca visoko, visoko nagradili in je danes ta film postal že pojem dobrega o-troškega filma. Ta primer nam se vsiljuje ob odklonitvi, ob zavrnitvi Rančičevega filma «Deček in violina».
Srečanje o dokumentarcu letos v Fiesolah
(Naš dopisnik poroča) FIESOLE, julija. — Vsako leto je srečanje «mojstri filma» v Fiesolah, mestecu blizu Firenc, posvečeno projekcijam in diskusijam o enem režiserju. Letos je bilo posvečeno štirim režiserjem: Fla-hertyju, Griersonu, Ivensu, Ver-tovu, ali bolje izvoru in razvoju filmskega dokumentarca.
Pojmovanje filmskega mojstra ali tudi filmskega «avtorja» je morda vedno bolj v krizi, zato je naziv manifestacije sam malo zadovoljiv. Letos je bila izbrana tema filmskega dokumentarca, ki je vsaj na videz manj «avtorski proizvod» — priložnost je bila torej za rdzmišljanje o filmu, nevezano na «avtorsko teorijo». In res niso bili predvajani le dokumentarci štirih omenjenih avtorjev, pač pa tudi dela angleške smeri «free cinema», dokumentarci s Kube in izredno pomembna dela Kanadčana Pierre Perraulta.
NA FILMSKIH PLAT Nifi
Robert Allman:
«California Split»
Priznati moramo, da je režiser Robert Altman v veliki meri za nas še uganka. Nedvomno zasledimo v vseh njegovih filmih ne le podobna zanimanja, ampak tudi precej enoten slog. Vendar moramo še dognati, kaj združuje ti dve komponenti in kateri je bistveni smisel njegove filmske operacije.
Tudi «California Split» (California poker, 1974) je torej manj dosleden rezultat, pa čeprav zeli zanimiv. Altman prikazuje dva i-gralca, njun «igriv» dostop do potegovanja po denarju, ki se na koncu prikaže drugačen. Protagonista sta izvrstna Elliot Gould in George Segal.	S. G.
TRST A
7.15, 8.15,	13 15.	14.15. 20.1S
Poročila; 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mlad.no; 18.15 Umetnost m pri reditve; 18.30 Simfonične skladbe; 19.10 Na počitnice; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Šport:
20.35	Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.30 V plesnem koraku.
KOPER
7.30,	8.30. 12.30, 14.30.	17.30,
18.30,	21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba; 9.15 Popevke; 9.30 Prisluhnimo jim; 10.00 Z nami je.. ; 11.30 Od melodije do melodije; 12 00 Glasba po željah; 14.00 Tretia stran; 15.30 Orkester Sciascia:
15.45	La Vera Romagna; 10.30
Z nami je...;	16.50 Poskočne;
17.45	Tops Pops; 18.15 Kulturna panorama; 19.00 Orkestralne melodije; 19.30 Pevski zbori 20.00 Prenos RL; 20.30 Pisana glasba:
21.00	Glasba in zvok; 22.00 Me-strovichevo pismo; 22.10 Orkester;
22.30	Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00,	13.00, 15.00. 19.00
Poročila; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Izbran spored; 13.20 Strnjena komedija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 17.40 Pisan glasbeni spored; 19.30 Nove ital. popevke; 20.20 Koncert; 21.45
Parada orkestrov; 22.20 Ponovno na sporedu.
N. PROGRAM
7.30,	8.30.	13.30, 15.30.	19.30
Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; in ^TaJaijcvanka; 9.50 Popevke; iU5a Poletni program; 12.40 Alto gradimento; 13.00 Hit Parade;
13.35	Poletne parodije; 14.00 Plo-scs].. 15-80 Italijanska k'nem at n-grnfija; 15.40 Glasbeno govorni Spored, 18.S55 Glasba pod vedrim nebom; 19.55 Najnovejše plošče;
21.15	Poletne parodije; 21.30 Popoff.
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 10.00, 14.00.	10.00.
20.00	Poročila; 7.50 Rekreacija. 9.10 Glasbena matineja; 10 05 Počitniško popotovanje - Runa Olof-sson- Ime mi ie Gojko - VIL; 10.20 Godala v ritmu; 10.30 Jug narodna glasba; 11.15 Po Talijmih poteh; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13 40 Popevke brez besed: 14.30 Priporočajo vam ..; 15.10 Mladinski pevski zbor RTV Ljubljana:
16.30	Napotki za turiste: 16.45 «Vrtiljak»; 17.50 človek in zdravje; 18 00 Aktualnosti; 18 20 Po letni divertimento; 19.05 Ogledalo našega časa; 19.15 Zvočni signali: 20.50 Lahko noč. otroci!: 21.00 Stop-pops; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.2Ó Zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz pred polnočjo.

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite optimisti, kajti zvezde dobro kažejo. Prijetno razpoloženje vam bo vsestransko pomagalo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Če se lotite naloge, se boste morali nanjo dobro pripraviti. Izogibajte se nagli jezi.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Opravka boste imeli z mnogo močnejšim tekmecem. Skušajte biti objektivni do osebe, ki jo imate radi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Popravljati boste morali svojo ali tujo napako. Verjetno boste mora-
li na pot.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaši načrti bodo popolnoma uspeli. Izkoristite svoj položaj. Novo prijateljstvo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Tudi če kaj ne bo šlo, ne vrzite puške v koruzo. Privoščite si več počitka
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vsako večje dejanje terja večjo pripravo. To velja še posebno za vas. Bodite previdni v svojih sodbah.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zelo primeren dan za trgovce in
poslovne ljudi. Ne razglašajte svojih uspehov.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne. lotevajte se finančnih transakcij, ker ne boste uspeli. Sreča je na vaši strani, toda ne izzivajte jo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes boste opravili vrsto majhnih in nevšečnih opravkov. Večer pa boste prebili v prijetni družbi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Začnite reševati nujne zadeve, na-do se lotite glavnega dela. Pazite nekoliko na zdravje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Včasih se v nakupih in stroških nekoliko zaletite. Napako morate odpraviti. Ne bodite ljubosumni.
SPORT SPORT SPORT
PLAVANJE
SVETOVNO PRVENSTVO V CALIJU
Jugoslavija kaznovana zaradi «dopinga» Končno svetovni rekord - Italija tretja
& en uspeh Američank proti NDR - Jugoslovanski vaterpolisti v tolažilni skupini že z 0-5 proti Avstraliji
CALI, 24. — Jugoslavija je dokaj lavrno zaključila svojo «svetovno» Dogodivščino v Kolumbiji. Analize so namreč odkrile, da je njen igra-ec Ratko Hudič zaužil poživila pred ekmo proti ZRN (9:7 za Jugoslavijo). Čeprav so to odkrili kmalu po ekmi so vest uradno sporočili ko-“'aj danes, ker so upali, da bodo našli kako drugo rešitev za polfinalna _ turnirja, ki sta se medtem ze začela in kjer je Jugoslavija že Dosegla prvo zmago proti Romuni-Jn Sodniški zbor je rezultat tekme razveljavil in zmago prisodil Zahod-n[ Nemčiji, ki se je tako znašla v PF'0. skupini skupaj z Romunijo, Madžarsko in Kubo. Jugoslavijo so Ponižali v zadnjo jakostno skupijo. kjer pa se je tekmovanju iz prodata odpovedala. Jugoslavija vztraja na tem, da bi morali izključiti samo igralca ne pa celo ekipo. Prav ? top v zvezi ima Jugoslavija že izkušnje na obraten način. Pred le-“ je namreč na 01 zgubila košarkarsko tekmo s Portorikom, ki je imel «dopingiranega» igralca. Izklju-nni so samo igralca rezultat pa je obveljal. Zgodilo se je tudi, da so Jugoslovani izgubili hokejsko tek-Mo prav z Zahodno Nemčijo, ki je mdi imela igralca z «dopingom», rudi tu je bil izključen samo igralec, ne pa cela ekipa.
Pod tem — iz športnega vidika Pravičnim udarcem — so Jugoslo-yani najprej odpovedali tekmo z Avstralijo in rezultat je bil zabeležen v korist slednje s 5:0, kasneje pa so ?vojo odločitev spremenili in bodo igrali naslednje tekme skupno z Bolgarijo in Kolumbijo. Nazadovanje pomeni tudi, da bo morala Jugoslavija igrati kvalifikacijski turnir za olimpijske igre.
Z nastalim položajem se je najbolj okoristila Kuba, ki je že prelagala Zah. Nemčijo in ima prak-učno že zagotovljeno drugo mesto v Prvi skupini.
Nemčija je že zabeležila svoj pr-vj poraz 7:9 proti Madžarski. V dru-® skupini je Italija premagala ZDA z 10:4, Sovjetska zveza pa Nizozem-sko 4:2. Zmagoviti postavi sta si Praktično zagotovili vstop v finale.
y plavalnih finalih je bilo vse zanimanje za 200 m prosto ženske. Po včerajšnjem porazu na 200 m Mešano je že kazalo, da se je stroj NDR nekoliko pokvaril. Američanke in tudi plavalke drugih držav so dobile nekaj poguma.
Kornelia Ender je tekmo začela kot obsedena in po 50 m je izglodala njena prednost že odločilna. Pri 100 m je imela kar 2 sekundi naskoka nad temnopolto Nizozemko Bri-ghito in Američanko Babashoff. Nebeška Kornelia je bila še v vodstvu Pri zadnjem obratu, njeni zavesljaji Pa so postajali vse bolj krčeviti. O-citno je slabo razporedila svoje mo-v upanju, da bi postavila nov svetovni rekord. Nizozemka je ostala Pri svojem, kajti tretje mesto je Zanjo normalen uspeh, Američanki Rabashoff pa je z zadnjimi močmi Uspelo prehiteti Nemko in osvojiti uadvse nepričakovano zlato kolajno, fyljub veliki borbi je tudi pri dekle-v n sv.etovni rekord zdržal. Očitno V pkju nekaj ni v redu.
,, Prvi rekord pa je vseeno padel' v štafeti^ 4x100 m prosto za moške. Američani so lastno znamko popra-ui za 32 stotink sekunde, največje Presenečenje pa je tretje mesto Ita-JJe, ki res razpolaga z odličnima angarom in Guarduccijem, četver-? Pa mora izpolniti s poprečnima pralcema kot sta Barelli in Zei. hif r ni 80 aamo za 4 stotinke pre-roif1 .Sevjete in popravili državni rekord za r’90. Miljčan Roberto garo je plaval kot prvi. nrJi -j Panoge na sporedu so dale ,‘jUV‘dene rezultate. Matthesova Cei cenka Richter je s prednostjo slosn , un(?e zmagala v hrbtnem manoi »uPMsko pa so Nemke pre-Vg . Kanadčanke. Od Garapicko-kaj več6 ne<^vomno pričakovalo ne-
lore Ant3	prednost Hanne-
je praktil v Prsuem slogu. Finale Movani^l0 PDtrdil vtis iz predtek-Ujem ir ■ ^koliko pod pričakova-sanovaJ 01 a morda Sovjetinja Ru-
p.
vo ilf e na 400 m mešano bo goto-
Prvenstvaaj P3bših -/fog letoš.niega
Prvi iu-LL Pričakovanju je bil čudežni a aii Nargitav. Madžarski delu frJoif3C;ek J® bil samo v prvem hovim it drugi za Sovjetom Smir-in zmaji0 Pa J® odločno povedel Prav z83 z ve'iko prednostjo. Če-brez kol 111 a^° 80 Američani ostali
4.	Lee (ZDA)	2’04”15
5. Gray (Avstralija)		2’05”16
6.	Amundrud (Kan.)	2’05”58
7.	Turral (Avstralija)	2’05”68
8.	Perrot (N. Zelandija) 400 m mešano (moški)	2’06”72
1.	Hargitay (Madž.)	4’32”57
2.	Smirno v (SZ)	4’35"64
3.	Geisler (ZRN)	4’36”40
4.	Hannula (ZDA)	4’36”52
5.	Fowlie (Kan.)	4’38”02
6.	Carter (VB)	4’39”30
7.	Zaharov (SZ)	4’39”33
8.	Dawson (Avstralija) 100 m hrbtno (ženske)	4’40”69
1.	Richter (NDR)	1’03”30
2.	Treiber (NDR)	1’04”34
3.	Garapick (Kan.)	1’04”73
4.	Cook (Kan.)	1’06”74
5.	Jesek (ZDA)	1’06”81
6.	Grieser (ZRN)	1’06”90
7.	Verraszto (Madž.)	1’07”30
8.	Le Noach (Fr.) 100 m prsno (ženske)	1’08”46
1.	Anke (NDR)	1T2”72
2.	Mazareuuw (Niz.)	1T4”29
3.	Morey (ZDA)	1T5”00
4.	Linke (NDR)	1T5”32
5.	Rusanova (SZ)	1’15”32
6.	Askamp (ZRN)	1’15”37
7.	Stuart (Kan.)	1’15”49
8.	Jurčenija (SZ)	1T6”13
	Štafeta 4x100 m prosto (moški)	
1.	ZDA (B. Furniss, Montgo-	
	mery, Coan, Murphy) (nov svetovni rekord)	3’24”85
2.	Zahodria Nemčija	3’29”55
3.	Italija (Pangaro, Barelli,	
	Zei, Guarducci)	3’31”85
4.	Sovjetska zveza	3’31”89
5.	Francija	3’34”30
6.	Vzhodna Nemčija	3’35”08
7.	Španija	3’37”46
8.	Bolgarija	3’37”60
200
IZIDI
j- iš"«
t oSr..(NDR)
Rrighita (Niz.)
2’02”50
2’02”69
2’03”92
Predtekmovanja so dokončno razkrila slabo formo nekaterih plavalcev, ki bi morali v Galiju segati tudi po kolajnah. Prav grdo je bil na primer na 400 m izločen Sovjet Sàm-nov, ista usoda pa je doletela tudi Šveda Gingsjoea. V glavnem so plavalci na tej progi štedili z močmi. Najboljši čas je dosegel B. Fur-niss, Tim Shaw pa je plaval 4’04”23 tako sproščeno, da o zmagovalcu ne more biti dvoma.
Sestava finala: Furniss in Shaw (ZDA), Pfutze in Strohbach (NDR), Windeatt (Avstralija), Downie (Velika Britanija), Krilov (SZ) in Pet-tersson (Švedska).
Avstralski Tržačan Mark Tonelli se je uvrstil v finale na 200 m hrbtno z najboljšim časom 2’06”08. Matt-
hes je dosegel tretji čas, ostaja pa i ko pričakovali svetovni rekord pod favorit, za finale, ker nemški pia- ' eno minuto.
valeč nikoli ne pokaže vse svoje moči če ni neobhodno potrebno. Izločen je bil eden od Američanov.
Sestava finala:, Tonelli (Avstralija), Verraczto in Rudolf (Madž.), Matthes (NDR), Howe (ZDA), Este-va (Španija), Carter (Vel. Britanija) in Ressang (Nizozemska).
Pri dekletih se je na 400 m mešano ponovila slika iz krajše razdalje. Ulrike Tauber ima daleč najboljši čas, sledi pa ji Američanka Heddy. Finale za Nemko ne bo tako enostaven. Na papirju lahko poseže v borbo za srebro kar 5 plavalk.
Sestava finala: Tauber in Linke (NDR), Heddy in Franks (ZDA), Gibson in McKinnon (Kan.), Hudson (Avstralija) in Hunter (Nova Zelandija).
V delfinu na 100 m imajo Nemke resne namene krutega maščevanja. S Kotherjevo in Enderjevo krepko vodijo. Če ustrezajo resnici vesti o izrednem podvigu Enderjeve v treningu, bi v normalnih pogojih lah-
Sestava finala: Kother in Ender (NDR), Symons in Wright (ZDA), Beckmann (ZRN), Paris (Kostarika), Hanel (Avstralija) in Clarke (Kan.).
Moški finale na 200 m prsno v bistvu obeta ponovitev krajše razdalje. Anglež Wilkie ima veliko prednost nad Colello, ostali pa so zelo oddaljeni. Veteran Pankin si je še enkrat priboril pravico finala s četrtim najboljšim časom. Slabo je izpadel mladi Kriukin. V finalu bo nastopil tudi Italijan Dalle.
Sestava finala: Wilkie in Leigh (Vel. Brit.), Colella (ZDA), Taguči (Jap.), Kusch (ZRN), Smith (Kan.), Dalle (Italija) in Pankin (SZ).
V predtekmovanjih so italijanski plavalci in plavalke nekoliko razo čarali. Razen Dalleja, ki se je uvrstil v finale, so vsi ostali dosegli slabe čase. Na 100 m delfin sta bili izločeni Schiavon (IWIS) in Ram-pazzo (1’06”46), na 400 m mešano je Paola Morozzi dosegla najboljši čas 5’32”39, izpadel pa je tudi Lapo Cianchi na 200 m hrbtno (2T3”80).
Namizni tenis v Repnu
Nocoj ob 20. uri se bo v Repnu začela nova športna aktivnost. V dvorani občinske kopalnice bodo namreč izvedli prvi trening v namiznem tenisu katerega prirejajo^ v okviru razširjene dejavnosti ŠK Kras iz zgoniške občine.
Na trening so vabljeni vsi, ki bi se radi lotili te igre.
ATLETIKA
ZADNJI DAN DRŽAVNEGA PRVENSTVA
CAGLIARI, 24. — Nocoj se bosta za evropski naslov lahke teže jdo-merila Italijan Usai in Škot Ken Buchanan, ki naslov brani. Buchanan je ob prihodu izjavil, da se bo srečanje končalo pred koncem. Dejstvo, da ni povedal kdo bo zmagal, dokazuje zaupanje v svoje moči.
Brez posebno dobrih rezultatov Na800m (ženske) zmaga G. Borio
Dober tudi skok v daljino (Fontanella 7,70 m) - Druga zmaga Abetija
FIRENCE, 24. — V zadnjem dne- je Del Fomu zataknilo. Letvico je vu državnega prvenstva v atletiki premagal komaj v zadnjem poskuse bili doseženi bolj slabi rezultati, su, medtem ko je bil Ferrari uspe-Najbolj zanimiv ji bil dvobo„ Pigni - šen že v prvem. Tekmo je nato Dorio na 800 m za ženske. Tokrat odločila že prva serija skokov, je bila mlada Dorio odločno boljša Del Forno je šel gladko preko letin Pignijevo prehitela za kar 2 se- j vice, Ferrari pa je podrl. Slednji, kundi. Dorio je zmagala s časom l”	n; , rwiiltutnm
IZIDI DRUGEGA DNE
■iÉilfl
Razočaran: A. Samsonov (SZ)
....................................................................................................................................................iiiii"iii""iimi"
2’5”5.
Med boljše rezultate spada tudi skok v daljino 7,70 m katerega je dosegel Fontanella. Zmaga tega skakalca je bila dokaj presenetljiva.
Do zaključka redakcije so se že kočale tekme v metu krogle za ženske (Petrucci 16,24 m), hoja 20 km (Zambaldo), disk ženske (Scaglia 50,56 m), 10000 m (Cindolo 28’51”6), 800 m moški (Magnani 1’49”9), 3000 m ženske (Cruciata 9'22”8), 200 m ženske (Bottiglieri 23”6) in 200 m moški (Abeti 21”).
Drugi dan prvenstva je bil v bistvu usmerjen na dvoboj Del Forno - Ferrari v skoku v višino. Do 215 cm je šlo za oba dokaj gladko, pri naslednji višini 218 cm pa se
ki je še mladinec bi z rezultatom 220 cm izenačil osebni rekord. Ilovo rekordno višino 222 cm je furlanski atlet naskočil udarno. Slab je bil le prvi skok. posebno med zadnjim pa je Del Forno pokazal očitno hitrejši zalet kot na zadnjih tekmovanjih. Letvico je podrl bolj zaradi nerodnosti kot zaradi pomanjkanja višine.
Tržaška atletika bi kmalu doživela trenutek slave po zaslugi mladinca Piapana v troskoku. Član CUS je namreč med tekmovanjem opravil neveljaven skok preko 15,50 m, kar bi tedaj morda dalo tekmovanju drugačen razvoj. V resnici je Pia-pan, ki je bil tedaj drugi, končal na tretjem mestu. V zadnjih dveh skokih sta se namreč popravila tako vodeči Consorte kot Cucchiara
NOGOMET
ZARADI DA VKOV
Oster napad nogometne zveze «Totocalcio» v nevarnosti
Iz protesta proti državni upravi odložena sestava nogometnega koledarja za sezono 1975- 76
RIM, 24. — Znan bi že moral biti koledar tekmovanj za prvo nogometno ligo, ki se bo začela s prvenstvom 5. oktobra in tudi za B ligo bi moral elektronski računalnik pri nogometni zvezi v nekaj minutah sestaviti spored tekem.
Novinarji so radovedni pričakovali, kdaj bodo na sporedu prvi derbiji, ob 12. uri pa so sporočili, da so sestavo sporeda tekem prvih dveh kategorij odložili na nedoločen datum.
Odgoditev so predstavniki največjih nogometnih klubov opravičili kot
tiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiitiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifiirminiiiimiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiuiiimiii
BQKS
Vera in denar skregana
FILIPINSKI MUSLIMANI NE MARAJO ZA C. CLAVA
Dvoboj (stoletja) s Frazierjem bi moral biti 1. oktobra v glavnem mestu Manili
Naslednje «srečanje stoletja» med Clayem in Frazierjem za svetovni naslov težke kategorije bi moralo biti v Manili, glavnemu mestu Filipinov, 1. oktobra, nastale pa so težave verskega značaja.
Kot je znano pripada Clav z imenom Muhamad Ali že dolgo let neki muslimanski verski sekti. Muslimani sami so na Filipinih številni. Prebivajo na južnem delu otočja in so že dolgo skregani z vlado. Težave seveda niso verskega značaja, temveč imajo globljo družbeno podlago, kajti muslimani predstavljajo na Filipinih drugorazredne državljane. Že dolgo let je v teku tudi partizansko oboroženo delovanje.
Da bi ne dajali filipinski vladi preveč možnosti za propagando in zaslužek so tamkajšnji muslimani od Claya zahtevali naj se dvoboj ne opravi v Manili.
Svetovni prvak in njegovi paraziti so sedaj v ' velikih težavah, ker je že stekel kolosalen stroj organizacije. Ob dvoboju morajo zaslužiti televizijske družbe in velike trgovske mreže izkoristiti priložnost za reklamo. Če bo šlo vse po vodi bo Clay baje ob «zaslužek» kakih 4 milijard lir.
KOŠARKA
Lokomotiva 93 San Lorenzo 90
Okrnjena zagrebška Lokomotiva je brez večjih težav premagala reprezentanco ekip, ki so igrale na turnirju za trofejo «San Lorenzo» v Škednju.
Massimo Guarducci je bil ključni mož italijanske štafete 4x100 m pro-» ki je na svetovnem prvenstvu osvojila bronasto kolajuo
Razlika je ob koncu znašala samo 3 točke, zmaga zagrebških gostov, ki so med drugim nastopili brez Plečaša, pa ni bila nikoli v nevarnosti.
V tržaški reprezentanci se je najbolj odlikoval Pozzecco, pri gostih pa Avberšek, ki je sam dal tretjino točk.
Postavi :
«SAN LORENZO»: Hrovatin 9, Ceccotti 13, Forza 6, Rupena, Bac-chelli 6, Fortunati, Palombita 8, Dalla Costa 19, Zovatto 7, Neppi, Ri-tossa 8, Pozzecco 14.
LOKOMOTIVA: Omašič 3, Erge-govič 12, Sulz, Lubojevič 11, Pa-vličevič 7, Kačič 2, Avberšek 31, Filipac, Mohorovič 10, Božoč 3, Perovič, Gospodnetič 1'.
FURTH, 24. — Prijateljska tekma med domačim Furthom in neko postavo iz Saudske Arabije se je končala v splošnem pretepu v tunelu, ki z igrišča pelje v slačilnice. Tekma se je končala z rezultatom 2:2. Morali so priskočiti na pomoč policisti. Baje so z arabskimi gosti ravnali zelo milo. Zaradi energetskih represalij seveda.
protest proti CONI in vladi.
Od CONI zahtevajo pravičnejšo u-reditev in upravo «Totocalcia», ki bi moral zagotoviti nekaj koristi tudi nogometnim klubom. Od vlade pa nogometni magnati terjajo davčne olajšave na vstopnice, črtanje davka IVA pri kupoprodajnih pogodbah o prestopu igralcev in pravičnejšo pogodbo z upravo radio - televizije.
Predstavnik nogometne zveze je potrdil, da se bodo prvenstva A lige in B lige začela 5. oktobra oziroma 28. septembra.
Odločitev nogometne zveze je takoj spravila na noge predsednika CONI Onestija. CONI bi z nerednim delovanjem «Totocalcia» izgubil svoj ključni vir dohodkov. Odv. Onesti je takoj sporočil svoje pomisleke ministru za šport in prireditve Sartiju, ki bo danes ob 10. na ministrstvu sprejel delegacijo CONI in predstavništvo nogometne zveze.
USPEŠNA POLETNA PRIREDITEV
V Bregu je «mini» nogomet navdušil igralce in gledalce
Organizaciji so priskočili na pomoč domači gostilničarji in trgovci * Turnir naj bi odigrali vsako leto
BANGKOK, 24. - Mehiški boksar Alfonso Zamora, svetovni prvak pe-telinje teže (WBA) bo 21. avgusta v Los Angelesu branil svoj naslov proti tajskemu izzivalcu Tanomjitu
V ponedeljek se je zaključil turnir mini-nogometa v Dolini. Po zadnji odločilni tekmi za prvo mesto med Auroro od Domja in Ribo iz Boljunca, katero je slednja o-svojila, se je vršilo nagrajevanje. Najprej se je pobudnik turnirja Miki Glavina zahvahl vsem. ki so pripomogli k tako lepem uspehu prireditve. Posebno se je zahvalil trgovcem in gostilničarjem, ki so dali na razpolago razne nagrade. Ti so Miran Kuret, Gianni Manzin, Ezio Fontanot - zadružna gostilna Dolina, gostilna Rino in Walter iz Boljunca, trgovina Drago Žerjal -Boljunec, gostilna Lena - Boršt, restavracija Sonia - Domjo in gostilna Zdenka - Ricmahjč. Nagrade so dobili:
—	za najnesrečnejšega igralca: B Kocjan (Križec), ki se je ponesrečil že v prvih minutah igre in ima nogo v mavcu;
—	za najbolj konstantna igralca: brata Mavricij in Pavel Lovriha (Dolina) ;
—	za najstarejšo ekipo:	gostilna
Zdenka - Ricmanje;
Prvi trije iz spominskega teka v Trebčah. Milkovič (na sredi) med Ce-rasarijem (desno) in Asseltijem (levo)
za najmlajšo ekipo: restavracija j mesto je pripadlo Aurori od
Sonia - Domjo;
—	za najstarejšega igralca: O. Ber-tesina (R. Sonia);
—	za najmlajšega igralca: R. Russi (Križec) ;
—	za najboljša igralca: M. Mikuš (Aurora) in R. Cadenaro (Riba);
—	za najboljši obrambi: Dolina in Riba - Boljunec;
—	za najuspešnejši napad:	Riba
Boljunec;
—	za najboljšega bralnica: V Peta-ros (G. Lena);
—	za najuspešnejšega strelca: M. Kraljič (Riba);
—	za najbolj disciplinirano ekipo: Restavracija Sonia - Domjo.
Vsi nagrajeni so prejeli steklenice raznih likerjev.
Za osvojeno prvo mesto je ekipa Ribe iz Boljunca prejela pokal Š. d. Breg in pršut; drugouvrščena gostilna Lena - Boršt in tretjeuvr-ščena Dolina Center sta dobih plaketi. Vse ekipe so prejele po več steklenic vina, vsi udeleženci pa kolajne.
Kot že omenjeno je šlo prvo mesto ekipi Ribe, ki je bila že v začetku favorit ter je osvojila vse tekme razen prve z gostilno Leno iz Boršta. Ta je po prvem delu zasluženo in presenetljivo vodila, nato je popustila in osvojila drugo mesto. Preseneča tretje mesto Doline Center, ki pa je povsem zasluženo, saj je ekina s požrtvovalnostjo in borbenostjo ter z izdatno zmago v zadnjem kolu prehitela kar tri ekipe na lestvici. Četrto
TTolesarstvo
Jutri
«Tre valli varesine»
VARESE, 24. - Jutri bo v kraju Bodio start kolesarske dirke «Tre valli varesine», ki bo selektorju državne reprezentance za svetovno prvenstvo služila kot prvi pregled kandidatov. Med prijavljenimi je tudi zmagovalec letošnje dirke po Italiji Fausto Bertoglio, ki je malq pred startom «Toura» skrivnostno zbolel Z izjemo Gimondija in Mo-sehja, ki sta na turneji po Franciji, bodo nastopili vsi najboljši italijan ski kolesarji.
Domja, katero so . sestavljali dobri igralci, ki pa se niso znašh na malem betonskem igrišču. Restavracija Sonia - Domjo je kot najmlajša ekipa z veteranom Bertesino predvajala hitro igro in zasedla peto mesto. Na predzadnje mesto se je uvrstila ekipa Križca iz Doline, ki pa ni imela preveč sreče glede precej močno ekipo Zadnje mesto je pripadlo ricmanjski ekipi gostilne Zdenke, ki je bila sestavljena pretežno iz bivših igralcev ter je bila trd oreh za vse ostale. Končna lestvica je sledeča:
Met diska (moški)	
1. De Vincentiis (ALCO)	62,84 m
2. Simeon (Sr.ia Milan)	61,84 «
3. Betti (Carabinieri)	53,20 «
400 m ovire	
1. Ballati (Pistoia)	51 T
2. Zorn (Fiamme oro PD)	51”3
3. Giovanardi	52”2
Skok v daljino (ženske)	
1. Santini (Lib. S. Saba)	5,89 m
2. Bruni (Livorno)	5,86 «
3ì Fiori (Verona)	5,77 «
100 m ovire (ženske)	
1. Ongar (Zauli Rim)	13”5
(izenačen državni rekord)	
2. Battaglia (Lib. S. Saba)	13”7
3. Martelli (Pisa)	14”5
5000 m	
1. Cindolo (ALCO)	13'48”4
2. Lauro (Carabinieri)	13’52”6
3. Zarcone (Palermo)	13’59"4
110 m ovire	
1. Buttari (ALCO)	13”8
2. Liani (ALCO)	14”0
3. Ronconi (Mantova)	14”1
Skok v višino (moški)	
1. Del Forno (Lib. Videm)	220 cm
2. Ferrari (Carabinieri)	218 «
3. Bruni (Fiamme oro PD)	212 «
4. Raise (FIAT Turin)	212 «
400 m (ženske)	
1. Covoni (FIAT Turin)	55”2
2. Rossi (Bočen)	55”3
3. Bolognesi (Genova)	55”9
400 m (moški)	
1. Borghi (Snia Milan)	47’T
2. Di Guida (Fiamme gialle)	47”3
3. Maroldi (Fiamme oro PD) 47’f9	
Troskok	
1. Consorte (Carabinieri)	15,80 m
2. Cucchiara (Palermo)	15,79 «
3. Piapan (CUS Trst)	15,35 «
1500 m (ženske)	
1. Pigni (Snia Milan)	4T1”2
2. Dorio (Vicenza)	4’11”3
3. Gargano (Palermo)	4T6”4
1500 m (moški)	
1. Fontanella (Carabinieri)	3’49”6
2. Trombaiolo (Fiamme oro	3’49”8
3. Leporati (Genova)	3’50'’6
100 m (ženske)	
1. Bottiglieri (Snia Milan)	11”5
2. Molinari (Piacenza)	11”7
3. Gnecchi (Piacenza)	11”8
100 m (moški)	
1. Abeti (ALCO)	10”6
2. Caravani (Fiamme oro PD) 10”6	
3. Guerrini (Bergamo)	10’7
Riba-Boljunec Lena-Boršt Dolina center Aurora-Domjo R. Sonia-Domjo Križec-Dolina
6 5	0	1	21:8	10
6 3	12	12:9	7
6 2	2	2	11:8	6
6 2	2	2	9:10	6
6 3	0	3	13:21	6
6 13	2	10:13	5
9:16 2
G. Zdenka-Ricmanje 6 10 5
Ekipe so bile tako sestavljene-
RIBA: Sovič, Bržan, Cadenaro, M. in F. Kraljič, Mihelčič. Žerjal in Hrvatič;
LENA: V. in I. Petaros, Maar, Zobec, Zahar, Žerjal, Kuret in Klun;
DOLINA: Milan, Mavricij in P. Lovriha, Oblak, Žerjal, B. in F. Sancin ter Ota;
AURORA: Mikuš Čuk, Rodella, Bandi, Ivo in Igor Strnad ter Zecchi:
R. SONIA: Košuta, Krevatin, D. in O. Bertesina, Ferfolja, Gianfal-doni, Lovrečič in Novello;
KRIŽEC:	Slavec, Žafran, Čuk,
Kermac, Krmec, Kocjan, Russi in Glavina:
G. ZDENKA: M. in K. Valentič, R. in F. Dussi, Keber, Kuret, Svetina in Švara.
Za zaključek treba omeniti, da je vsem tekmam sledila izredno številna publika, ki je navijala za razne ekipe. Pohvala za tako uspešno izvedbo turnirja gre vsekakor pobudniku Mikiju Glavini, kateremu je pri organizaciji pomagal Boris Žerjal.
Spošna želja je, da ne bo ostal ta turnir le enkraten, saj se je tako družila mladina iz Brega, kar je bil glavni cilj te prireditve. To je tudi uspelo v sredo, ko so se dobili vsi skupaj na Jami v Boijun-cu, kjer so priredili prijetno zaključno slavje, ki je potekale v prijateljskem vzdušju ne glede na osvojena mesta.	V. L.
Guy Brut 13”!
PARIZ, 24.	— Francoski atlet
Guy Drut je postavil nov evropski rekord na 110 m čez ovire. V kraju Saint-Maur blizu Pariza je progo pretekel v 13”1. Stari uradni rekord je s časom 13”2 že od leta 1960 pripadal Nemcu Lauerju. Drut. ki je to znamko tudi sam že izenačil je pred kratkim tekel tudi 13”28 z električnim merjenjem, kar bi naneslo s klasičnim štopanjem le malo več kot 13”0.
Tek po ulicah Sv. Jakoba
Nocoj ob 20. uri bo pri Sv. Jakobu tek po ulicah te mestne četrti. Tek prireja vsako leto športni krožek San Giacomo ob priliki praznovanja patrona. Nastopili bodo skoraj vsi najboljši tržaški atleti in tudi nekateri iz Furlanije.
* * *
PARIZ, 24. — Belgijec Puttemans je skušal postaviti nov svetovni rekord na 5000 m. Rekord, ki mu pripada s časom 13T3” je zgrešil za 7”8. Dosegel je 12’20”8.
Kot da bi ne bilo drugih problemov dovolj se del neapeljskega javnega mnenja ognjevito ukvarja s Savoldijem. Reklamizirani «bomber» je stalna tarča oboževalcev nogometa, z njegovim prihodom pa so zadovoljni tudi v blagajni nogometnega kluba. Abonmaji za prihodnje prvenstvo gredo hitro v prodajo in Napoliju se kot skoraj vedno obeta stalno poln stadion.
Savoldi se s predsednikom kluba pogaja o svoji plači. Baje je vprašal 80 milijonov, ponudili pa so mu 60 in nato 65. Duhovi se še niso razgreli.

Janko kersnik:
36.
CIKLAMEN
iì;”'

jii
I
«Prepozno je,» — dejal je on po kratkem mučnem molku; «sedaj bodi vse pozabljeno!»
Ropot voza se je začul pred gradom.
Elza je vstala naglo iz naslanjača.
«Torej pozabljeno!» ponavljala je za njim. «Da, saj tako mora biti. Ne bojte se,» pristavila je, zapazivši, da Hrast vnovič gleda na vrata, «nihče ne bode vedel, da ste bili tukaj, odprla vam bom ta vrata; glejte — tule!»
Rekoč, je odprla res vrata na mostovž. Ločila sta se, ne da bi še eden izmed njiju besedico zinil.
Elza je stala nekoliko časa pred ogledalom in dela klobuk na glavo. Vse, soba in sveča, miza in zrcalo, vse se je vrtelo pred njo.
Pa tu jo je prišel klicat srečni ženin Meden.
Potrkal je na vrata, ki so vodila v salon.
«Takoj, takoj!» vzkliknila je njegova soproga in odšel je zopet od vrat.
Ona pa se je naslonila na mizo pred ogledalom.
«Pozabljeno, prepozno!» šepetala je. «Pa — sem ga li res ljubila?» —
Obrnila se je od ogledala, vzela klobuk in odšla iz sobe.
V salonu jo je srečal Megla ter ji v tretjič jel pripovedovati, da je prestavljen iz Borja in kako nesrečen je, da
se je to ravno sedaj in nenadoma zgodilo. Ona ga niti poslušala ni.
Slovo novoporočenih se je vršilo naglo, čeravno med glasnim hrupom in šumom ostalih gostov. Lekar in dav-karski nadzornik tudi nista opustila nekoliko podlih dovtipov, katere sta šepnila Medenu na uho. Le-ta jih je sprejel z zadovoljnim smehom.
Elza se je pred vstopom v voz ozrla še enkrat po družbi, kakor bi koga iskala.
Toda doktorja ni bilo več; pa tudi drugi niso niti zapazili, da je izginil.
Malo potem je ropotal voz z novoporočenima po klancu navzdol, v gradu gori pa je trajalo svatovsko veselje še dalje pri neštetih butelj ah radodarnega graščaka.
KONEC
Leto pozneje me je obiskal moj stari znanec Hrast in ostal nekoliko dni pri meni. Deževnega večera, ko nisva mogla nikamor v družbo, sedela sva doma in tedaj mi je na kratko pripovedoval vse te zgodbe in štirinajst dni pozneje mi je poslal tudi oni listek, katerega mu je bila dala Elza s korčki vred.
«Jaz bi se ga rad znebil,» pisal mi je, «pa stran vreči ga ne morem; — vrzi ga ti, če ga hočeš.»
Smejal sem se naivni rahločutnosti tega moža; saj navadno ni bil tak. Tudi o Ilovski mi pri svojem pohodu ni povedal, kje biva in ali on sploh kaj ve o njej.
Toda zopet leto pozneje sem dobil naznanilo, da se je poročil moj stari prijatelj z — Ilovsko.---------------
Peto leto teče sedaj po pripovedovanih dogodkih.
Pred kratkim sem bil po naključju v Borju. Sodnika Majarona ni več; pokopali so ga že v hladno zemljo in ves trg je žaloval za njim; okrajni glavar pa je šel v penzijo,
ker mu nova vlada ni bila po volji.
Tudi o adjunktu Megli ne ve nihče več povedati __________
tako rahel in neznaten je sled, katerega puščajo take osebe za seboj ; za zgodovino niso.
Graščak Bolè je še vedno stari veseljak; ena skrb ga sedaj najbolj zavzema; za starejšo hčerko Milico je treba doto pripraviti. Pa to ga ne bo posebno težilo.
Te, četudi malostne skrbi pa bode menda prost — Meden. Kajti on in Elza nimata otrok. Pripovedujejo sicer o njem, da ni posebno zvest svoji ženi, in tudi o njej gre govorica, da se vozi rada v mesto, kjer zahaja v gledališče in k drugim zabavam, in da jo mož pušča večkrat samo tja. Zlobnim jezikom je pa to dovolj.
In Hrast?
Da govorimo resnico: krstni boter sem bil, ni dolgo tega, tam v Borju drugemu njegovemu otroku. Vesel dan sem prebil in odšel zopet prepričan, da sta to dva srečna človeka: moj prijatelj in njegova žena Katinka.
Z Boletovimi sta v starih prijaznih razmerah, z Me-denovimi pa se vsi le redko shajajo. Stari dogodki so sicer v istini «pozabljeni», pa sedaj pride vedno kaj novega mednje, kakor je to pač na dnevnem redu v takih majhnih trgih.
Prihodnjih volitev za deželni zbor komaj čakajo. Meden bo kandidiral za nemško stranko, kajti, kolikor mu je do zagrizenega nemškutarja še manjkalo, to mu je vzgojila žena, kateri je v vsem pokoren; njegov močnejši nasprotnik in zmagovalec v trgu pa bode sigurno — Hrast. Kam se bode le-ta vrgel — ali bo pristopil k narodni «radikalni» ali narodni «vladni» stranki — tega ne vemo — naroden pa bo gotovo. In to je glavna stvar! Bolè bo pa poskusil v velikem posestvu; pa on je prost vsakih iluzij glede zmage ter se tolaži po svoji navadi s starim Homerjem: — «Prišel bo dan!»
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9 500 lir, celoletna 17 500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din,-ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24 — letno 240 — din. za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
MORSKI DHEVNIK
Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADITa • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno «
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
t
25. julija 1975 0dg9Vorn, urednik Gorazd Vesel	,zdaia in ^	ZTT ' Trst
UGOTOVITEV GENOVSKIH FINANČNIH STRAŽNIKOV
Naftni industrija niso plačali davka v napodkupnine strankam
Državne blagajne so na ta račun izgubile za 300 do 400 milijonov lir davkov - Industrijce utegnejo prijaviti sodišču zaradi davčne utaje in prikrivanja poslov - Zahteva parlamentarni preiskovalni komisiji
GENOVA, 24. — Finančna straža v ligurskem glavnem mestu je že pred nekaj meseci poslala zelo zanimivo pismo parlamentarni preiskovalni komisiji, ki se ukvarja z znanim «petrolejskim škandalom», kot imenujejo danes dolgoletno podkupovanje političnih strank vladne večine z denarjem Italijanske naftne zveze, ki združuje približno 20 petrolejskih podjetij.
Pismo so odposlali pred nekaj meseci, vendar so o njegovi vsebini izvedeli v Genovi (in ne v Rimu) šele te dni. Gre za ugotovitev, ki je sila preprosta: italijanski petrolejski industrijci so res podkupova-
li stranke in funkcionarje ENEL, o tem ni več dvoma, toda zdi se, da niso teh vsot beležili v svojem knjigovodstvu. Skratka, na tiste izplačane milijarde lir, niso plačali nobenih davkov. To pa je nov zločin, saj je državna blagajna izgubila na ta račun od 300 do 400 milijonov lir. Toliko bi namreč znašal davek na poslovni promet, ki bi ga morali naftni industrijci zaračunati na podkupnine.
«Petrolejski škandal» se je pričel, če se bralci spominjajo, predlansko zimo, ko je večina prebivalcev italijanskih m.est v mrazu čakala na pomlad, ko se nismo vozili po cestah
v nedeljo in ko so bili vsi časopisni stolpci polni besede «austerity». Tedaj je skupina genovskih «napadalnih pretorjev» sklenila pregledati zaloge nafte in njenih derivatov v ligurskem mestu. Odkrili so, med dokumentacijo o prikrivanju zalog, tudi dokaze, da so od leta 1967 italijanski naftni industrijci plačevali vladnim strankam težke vsote denarja, v glavnem po odstotnem ključu, za posamezne olajševalne zakone v njihovo korist. Po domače bi rekli, da so «namazali ojnice», da so zakoni hitreje stekli.
Poleg tega pa so pretorji odkrili tudi, da so industrijci podkupovali tudi visoke funkcionarje ENEL, da bi s tem dosegli (in res so dosegli), da ENEL ne bo spreminjala svojih termoelektrarn na nafto v jedrske električne centrale.
PREISKAVA 0 POKOLU NA TRGU DELLA LOGGIA
Skupni sovjetskoameriški polet v vesolju je bil pomemben tudi za otroke, saj je bil tudi zanje dokaz prijateljstva in sodelovanja. Tako so si sestanek v vesolju zamislili moskovski otroci.
PRED LETOM DNI SE JE ZRUŠILA ČRNA DIKTATURA!
Današnje zasliševanje Maura Ferrarija odločilnega pomena za preiskovalce
Obtoženec, ki je brat ubitega fašističnega terorista Silvia Ferrarija, ve veliko o podlem bombnem atentatu
MANTOVA, 24. — «Zasliševanje je bilo brez dvoma pozitivno, kar zadeva statično plat preiskave, negativno pa za dinamično plat.» Tako je brescianski pravdnik dr. Trovato, ki skupaj s preiskovalnim sod-rukom Vinom vodi preiskavo o pokolu na Trgu della Loggia, komentiral zasliševanje Kaffaeleja Papa, enega aretiranih teroristov, ki so obtoženi podlega zločina. O-čitno je torej, da so z zasliševanjem, Ki se ie zaključilo po 1. uri, preiskovalci zbrali dodatne dokaze o že znamh stvareh, manjkal pa je indic, ki bi omogočil sodnikom ugotavljanje istovetnosti man-datorjev. Pozitivna pa je bila vsekakor tudi ocena dr. Vina: «Papa je potrdil nekatere naše ugotovitve in zato smo zadovoljni z zasliševanjem
Za /.a.šne ugotovitve pa gre in kakšen je njihov pomen za nadaljnjo preiskavo? Po govoricah, ki se širijo v mantovskih sodnih krogih je Raffaele Papa med večernim zasliševanjem nekoliko popravil prvotno verzijo, da sploh ni vpleten v pokol, češ da je na dan bombne ga atentata spal do poldne. Svoje izjave je popravil s pripombo, da se je tistega jutra srečal s pajdaši, skrbno pa je pazil, da je zavrnil vsakršno obtožbo.
Po večernem pričevanju je 28. maja lani vstal ob 6.30 in s^ skup-1 no s Cosimom Giordanom, ki je I prespal noč pri njem, odpravil v ] bar «Dei miracoli» na kavo. Tu je i opazO neznanca (ki ju je pozneje j spoznal za Maura in Nanda Fer-1 rarija) v družbi drugih dveh, ki I sta se mu zdela tujca. «Nisem jih ' nagovoril — je poudaril obtoženec
—	saj jih nisem poznal. Dodati pa moram, da nisem opazil, da bi kdo imel v rokah zavoj.»
Po kavi — je nadaljeval Papa
—	sem pospremil Giordana na avtobusno postajo, od koder je odpotoval za Lumezzate in se nato vrnil domov.
Tudi v zvezi s predvečerom pokola, ko so teroristi v baru «Dei miracoli» pripravili dokončni načrt za pokol, je Papa delno popravil prvotno «resnico», skrbno pa je pazil, a se ne bi spravil v zagato.
«Bil sem v baru — pravi Raffaele Papa — vendar pa nisem o-pazil, da bi Buzzi komu pokazal tloris Trga della Loggia.» V baru so bili poleg Buzzija še Cosimo Giordano, njegov brat Angiolino ter druga dva, ki so mu jih pozneje predstavili za Maura in Nanda Ferrarija (ki imata isti priimek, vendar nista v sorodstvu). Po kratkem razgovoru so se vsi odpravili v zbirališče v bar «Ariston» ki ga upravlja njihova dobra znanka Ombretta Giacomazzi. Tu naj bi Buzzija klical nekdo iz Milana, vendar pa Papa naj ne bi znal kdo.
To je v bistvu vse, kar je obtoženec snoči priznal brescianskima sodnikoma, ko se je krčevito branil obtožbe, da je vpleten v pokol. Večkrat je poudaril, da je tat in da je sodeloval z Buzzijem pri kraji umetnin, ni se pa nikoli zanimal za politiko. Tudi ko sta mu sodnika prebrala izjave njegove brata Angiolina, je obtoženec trdovratno gonil naprej svojo: «Ni res, moj brat laže. če bi bil tu, bi ga že prisilil, da pove resnico!» Ko pa je pogovor nanesel na mandatorje, je Papa še ostreje poudaril, da so bratove izjave izmišljotina, saj naj ne bi mogel vedeti več kot je znal on sam.
Kljub delnemu priznanju krivde Raffaele Papa torej ni povedal nič novega, kar bi lahko omogočilo sodnikom odkritje mandatorjem. Grožnja, da bodo preveliko zgovornost plačali s smrtjo je dosegla zaželeni učinek. Morda bo sodnikoma uspelo prebiti zid molka jutri, ko bosta v zaporu v Rovigu zaslišala Maura
Ferrarija, brata nesrečnega Silvia, ki so ga Buzzi in pajdaši ubili, ker ni hotel pristati na pokol na Trgu della Loggia. Po mnenju preiskovalcev bo jutrišnje zasliševanje odločilnega pomena, «saj fant ve o podlem atentatu veliko in nam bo verjetno posredoval nove elemente.»
Pozneje je vso zadevo zahtevala zase parlamentarna f preiskovalna komisija, saj so v škandal bili vpleteni poslanci, in ministri. Parlamentarna komisija je preiskavo začela, vendar napreduje po polževo. Medtem pa genovski financarji zahtevajo, naj jim komisija —- ko bo pregledala dokumentacijo — pošlje material, ker utegnejo prijaviti Italijansko zvezo naftnih industrijcev sodnim oblastem zaradi davčnih utaj in knjigovodskega prikrivanja poslov.
PORTOFINO, 24. - V znanem ligurskem turističnem središču, polotoku Portofino, kot vsako leto spet besne požari. Več kot pol dneva so divji plameni uničevali borov gozd nad morjem, v legi, ki je brez dvoma cilj apetitov gradbenih špekulantov. Ni namreč tajnost, da so požari na otoku podtaknjeni v u-panju, da bodo pogorišča v nekaj letih lotizirana za gradnjo razkošnih vil.
Po izzvanih incidentih v Atenah proslave obletnice osvoboditve
Pred vojaškim sodiščem so februarski zarotniki priznali, da so delali na račun NA TO in kralja Konstantina ■ Več kot sto ranjenih med spopadi s policijo po demonstraciji stavkajočih gradbincev - Dejavnost provokatorjev
Nekateri gredo raje k morju, drugim pa se prileže oddih ob hladnih jezerskih valovih. Med temi je mlada abesinska igralka Ines Pellegrini, ki jo je odkril Pier Paolo Pasolini za svojo «Tisoč in eno noč». Ines je pred kratkim končala snemanje filma «Salò, ali 120 dni Sodome» istega režiserja. Sedaj si, utrujena, hladi telo s svežimi listi jezerskega lokvanja.
ATENE, 24. — Točno opoldne je iz vseh cerkva Grčije veselo zazvonilo, medtem ko so delavci v tovarnah, trgovinah in uradih prekinili delo za deset minut. Tako se je delovna Grčija spomnila prve obletnice osvoboditve izpod jarma fašistične polkovniške diktature.
Pred enim letom, po neuspelem državnem udaru na Cipru, ki ga je organizirala polkovniška junta ob podpori agentov CIA, so se vojaški poveljniki uprli oblastem in poklicali iz Pariza Kostantina Karaman-lisa, ki je nekaj ur po svojem prihodu sestavil «vlado narodne enotnosti» (toda brez komunistov), pripravil parlamentarne volitve in referendum, ki je Grčijo spremenil v republiko.
Prve obletnice osvoboditve izpod fašistične junte se je spomnil tudi predsednik republike Tsatsos, ki je imel krajši nagovor pred Akropolo, simbolom narodne enotnosti. Tsatsos je poudaril, da bodo sedaj sodili zločincem, ki so pahnili Grčijo iz skupnosti demokratičnih držav. Spomnil se je ciprske pustolovščine in dejal, da mora grško ljudstvo prenesti še nove žrtve, dokler ne bo na otoku in v odnosih s Turčijo zmagala dobra volja, ne pa politika vsiljenih dejstev. Krajši nagovor je, medtem, imel tudi premier Kara-manlis, ki je poudaril pomen zahteve grške vlade po ponovni vključitvi v EGS, kar je važno za premostitev sedanje gospodarske krize, ki je posledica sedemletne izolacije.
Zanimiv je namig grškega predsednika republike Tsatsosa na pravično sojenje prevratnikov. Prav te dni poteka namreč proces pred višjim vojaškim sodiščem proti skupini 21 častnikov, ki so poskusili februarja letos pritisniti .na Kara-manlisovo vlado in izsilili vrnitev Grčije v okvir NATO ter vrnitev kralja Konstantina.
O tem je spregovoril sodnikom e-den izmed častnikov, kapetan Arva-nidis, k; je svoj čas poveljeval nekemu vojaškemu oddelku v Solunu. Namen prevratnikov je bil stopiti na ulice z oklepnimi enotami, katerim bi poveljeval general Joannidis. Ti bi najprej osvobodili zaprte člane fašistične junte, med njimi Pat-takosa in Papandopulosa, nato pa postavili Karamanlisovi vladi svoje pogoje. Zanimiva sta predvsem prva dva: takojšnjo podreditev Grčije zahtevam NATO pakta ter vrnitev kralja Konstantina na atenski prestol.
Vojaški puč februarja ni uspel, ker so mnogi častniki pravočasno obvestili vlado.
Govorice o neredih, ki so jih februarja nameravali izzvati fašisti so spet aktualne po incidentih, do ka-
terih je prišlo prejšnjo noč v Atenah med demonstracijo gradbincev.
Obračun spopadov s policijo, ki je vdrla prekó postavljenih barikad, je 108 ranjenih med demonstranti in policisti, 9,6 aretacij ter večja gmotna škoda »a požganih javnih uradih.
Atenski tisk vseh političnih u-smeritev poudarja, da so incidenti delo provokatorjev, ki so se vrinili med demonstrante. Gradbin-ski sindikat je že povedal, da odločno ločuje svoje odgovornosti od početja tistih, ki so zanetili incidente, bodisi da so to fašisti ali skrajni levičarji. Zdi sa namreč, po pričevanju nekaterih študentov atenskega politehničnega zavoda, 'da so med prenapeteži opazili nekdanje agente fašistične policije, ki so množico hujskali k vandalizmu.
Namen provokatorjev naj bi bil ustvariti v Grčiji napetost, prisiliti vojsko, naj okliče alarmno stanje prav na predvečer proslav prve obletnice osvoboditve izpod jarma fašistične diktature.
V Atenah je danes mirno.
ŠE EN UDAREC ITALIJANSKEMU UMETNIŠKEMU PREMOŽENJU
Tatvina za milijardo lir v stolni cerkvi v Pušji vasi (Venzone)
Med ukradenimi umetninami so najstarejši primerki furlanske cerkvene umetnosti Kljub dragocenostim, ki so v njej shranjene, je cerkev brez alarmne naprave,
VIDEM, 24. — Neznanci so danes ponoči odnesli iz stolne cerkve v Pušji vasi (Venzone) cerkveni zaklad. Med ukradenimi dragocenostmi so srebrne in zlate monštrance ter dva križa, ki so med najstarejšimi primerki stare furlanske cerkvene umetnosti. Po mnenju izvedencev vrednost ukradenih umetnin, ki so jih v teku stoletij darovali stolni cerkvi verniki in duhov niki, presega milijardo lir.
1 Po ugotovitvah polic-je so se ta-
tovi poslužili za drzni podvig zidarskih odrov, ki so jih postavili o-krog cerkve, da bi začeli s popravljanjem. Nato so prebili železno o-maro z neprebojnim steklom, v kateri so bile shranjene dragocenosti. Njihov podvig je bil tem lažji, ker ponoči v cerkvi ni čuvaja in ker niso doslej namestili alarmne naprave. Tatvino je odkril šele davi cerkovnik, ko je odprl cerkev.
F ;a vas je starofurlanska našel' nn v -dohni Tilmenta, ki je na-'tr a konec prvega tisočletja, v 13.
stoletju pa je dobila od oglejskega patriarha dovoljenje za prirejanje sejma enkrat tedensko, kar je pripomoglo k njeni gospodarski rasti. Stolna cerkev je gotska zgradba, ki je bila dograjena leta 1308. V njej hranijo vrsto umetnin, med katerimi kamnite in lesene kipe, freske in slike. V neki kapeli je shranjenih 23 človeških mumij: gre za ljudi, ki so bili zakopani v stolnici in ki so mumificirali zaradi nenavadnega naravnega procesa. Najstarejša mumija je stara nad 300 let.
MOSKVA, 24. — Glasilo sovjetske partije «Pravda» je ostro napadla Kitajsko, češ da vodi dvoumno politiko na azijskem daljnem jugovzhodu. LR Kitajska je, po sovjet-
skih trditvah, odpovedala vsakršno pomoč in s tem izdala osvobodilna gibanja v državah, kjer se imperializem ZDA še vedno bohoti. Kitajsko obtožuje «Pravda», da je dala natisniti zemljevide, v katerih so deli Laosa in Indokine označeni kot kitajsko ozemlje.
Pentagon nc bo umaknil atomskih konic iz Italije
WASHINGTON, 24. — Ugledni a-meriški «New York Times» poroča, da je Pentagon sklenil preklicati prvotni sklep o tem, da bodo iz Italije in Grčije umaknili več atomskih konic na protiletalskih raketah.
Prvotno bi morali te atomske bombe umakniti, ker so zastarele, r bi jih pa zamenjali zaradi sporazumov s SZ o krčenju vojaške prisotnosti v Evropi.
Pentagon obrazložuje svoj sklep takole: V Italiji ne smemo umakniti atomskih bomb, ker bi dajali občutek, da ne maramo braniti Italije prav sedaj, ko komunisti napredujejo v tej deželi; za Grčijo pa trdijo, da bi umik atomskih konic lahko psihološko vplival in ustvaril občutek, da bo Turčija močnejša.
iifiiiiuiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiuiiiiumiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiui
DRAMA V SREDIŠČU MARGHERE
Zaprta v baru s talci mlada sicilska roparja 8 ur izsiljevala policijo
Fanta sta se vdala, ko je mlado talko obšla slabost - Morda gre za bandita, ki sta v sredo napadla banko v Ronkah
MARGHERA, 24. — Osem ur dolga drama, ki se za las ni spremenila v tragedijo: tako bi lahko označili dogodek ob katerem je vsem prebivalcem Marghere, industrijskega središča pri Benetkah zastal dih. Mlada sicilska roparja, ki sta okrog poldne vdrla v podružnico beneške hranilnice, sta se po neuspelem poskusu bega zabarikadirala v baru «La Triestina» na središčem Trga «XXVII ottobre» s tremi talci. Grozila sta, da jih bosta pobila, če jim policija ne bo izročila hitrega avtomobila in jim omogočila beg. Šele okrog 18. ure sta se po osem ur dolgem psihološkem «dvoboju» vdala in osvobodila talce. Po mnenju preiskovalcev sta roparja, 21-letni Settimo Russo in 25- letni Giuseppe Marino bandita, ki sta včeraj opoldne oropala banko v Ronkah.
Fanta sta kot rečeno okrog poldne vlomila v podružnico beneške hranilnice skupaj s pajdašem in z orožjem v roki ukazala uradnikom, naj jima izročijo denar. Skoraj istočasno je na sedežu letečega oddelka zabrnel alarmni zvonec in nekaj minut pozneje je bila pred banko policijska izvidnica. Roparji so skušali pobegniti, a so se morali u-makniti v bližnji bar «La triestina». Medtem ko je enemu uspelo pobegniti z «minijem», sta se Russo in Marino zabarikadirala v baru s petimi talci.
Začela so janja, ki so 18. uri, ko sta se bandita vdala. Fanta sta na prigovarjanje namestnika državnega pravdnika Ferrarija najprej osvobodija dve zenski,
se dolgotrajna poga-se zaključila šele ob se
nato pa nista hotela več prisluhniti prigovarjanju posredovalcev. Za dr. Ferrarijem je tudi neki duhovnik skušal prepričati bandita, naj se vdata, a zaman. Kaže, da sta zaradi psihološkega pritiska začela postajati živčna in nekajkrat sta streljala v opomin proti agentom, ki so obkolili bar. Napetost je dosegla tedaj višek in policija ter karabinjerji so le s težavo zadrževali množico, ki se je zbrala na trgu.
Okrog 18. ure pa nepričakovan razplet: Russo in Marino sta zahtevala duhovnika, odvetnika in sporočila, da se bosta vdala. Nekaj minut pozneje sta izročila duhovniku orožje in mirno počakala na policijske agente, - ki so ju nemudoma odpeljali na najbližji komisariat javne varnosti.
Nepričakovanemu sklepu banditov, da se vdata, je botrovala ' zelo verjetno slabost baristke, ki je bila med talci. Dekle se je onesvestilo, zaradi česar sta bandita takoj zahtevala bolničarko. Spoznala pa sta tudi, da je njun položaj nevzdržen in da se bosta z izsiljevanjem težko rešila iz policijskega obroča. Brez dvoma pa sta ju živčna napetost in huda vročina hudo zdelala ter ubila v njih vsako voljo do odpora.
Kot rečeno preiskovalci domnevajo, da sta Russo in Marino bandita, ki sta včeraj opoldne oropala banko v Ronkah in pobegnila s 35 milijoni lir plena. Doslej ni bilo mogoče zvedeti, na kakšnih indicih je osnovna domneva, vsekakor pa gre poudariti, da je tehnika ropa ista. In še eno naključje: tako bandita iz Ronk kot aretirana Sicilijanca sta se pripeljala pred banko z ukradenim «minijem».
TRŽAŠKI DNEVNIK
Slovenski svetovalci
(Nadaljevanje z 2. strani)
bomo nestrpni in postavljamo rok do konca leta.
Na tej podlagi smo se odločili podpreti od zupaj upravo in bomo glasovali za predsedstvo dr. Zanet-tija ter za demokristjanske odbornike.
Tudi po govoru Volka je prišlo do polemik in je predsedujoči izjavil, da je dovolil oba slovenska govora, zaradi spoštovanja in zaradi korektnosti, da pa mora povedati, da sedanji državni zakoni nekaj takega ne dovoljujejo in da je treba z zakonom urediti rabo slovenščine v izvoljenih organih. Nato je predsedujoči Pagliaro dodal, da pa kot svetovalec KD izraža željo, da bi čimprej bila ta vprašanja z ustreznim zakonodajnim ukrepom rešena.
Takoj za njim je spregovoril svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar, ki je med drugim dejal:
Slovenska skupnost si je že pred volitvami zastavila jasne programske točke, katerih uresničitev je bistvenega pomena za izboljšanje pogojev, v katerih živijo pripadniki slovenske manjšine v Italiji. Boj za dosego teh ciljev teče v dveh smereh: v zahtevi po dejanski uveljavitvi tistih pravic, ki jih predvidevajo republiška ustava, londonski sporazum in posebni statut dežele Furlanije - Julijske krajine, ter v boju za obrambo slovenske zemlje. Slovenska skupnost je trdno prepričana, da bi lahko le z odobritvijo zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji pripomogli k rešitvi vrste vprašanj, ki zadevajo obstoj in razvoj naše narodnostne manjšine in torej zavrača tezo o postopnem reševanju posameznih vprašanj, kajti to pomeni dejansko neupravičeno zavlačevanje v škodo prizadetega prebivalstva. Zato Slovenska skupnost pozitivno ocenjuje dogovor štirih levosredinskih strank in njihovo obvezo da preide vprašanje zakona o globalni zaščiti Slovencev v prakso in se torej začne o njem konkretno razpravljati.
Slovenska skupnost pa se ne more strinjati s tistimi točkami dogovora, ki nasprotujejo njenemu boju , za obrambo slovenske zemlje. Tu gre v prvi vrsti za vprašanje tovornega postajališča pri Fernetičih, ki je sprožilo že vrsto nesoglasij v sklopu levosredinske koalicije. Posledica teh nesoglasij je bilo dejstvo, da Slovenska skupnost ni podpisala sporazuma o tovornem postajališču, kajti mnenja je bila, da tak sporazum ne ustreza zahtevam prebivalstva in ne nudi zagotovil, da bo prebivalstvo prejelo pravično odškodnino za svojo zemljo. Ta sklep Slovenske skupnosti je izzval vodstvo konzorcija za tovorno postajališče, da je zahtevalo od nadzornih oblasti, naj poskrbijo za izdajo gradbenega dovoljenja na osnovi pooblastil, ki jim jih dajejo zakoni, kar je Slovenska skupnost ocenila kot izredno nekorektno dejanje od strani ostalih strank levosredinske koalicije. V sedanjem sporazumu pa je vprašanje tovornega postajališča zelo medlo omenjeno in taka formulacija ne daje jamstev, da se tudi v bodoče ohrani nespremenjen narodnostni in družbeni sestav repentabrske občine, ter da bodo zaščitene osnovne pravice domačih lastnikov zemljišč ter zajamčene možnosti nemotenega razvoja krajevnih gospodarskih dejavnosti.
Isti pomisleki veljajo za vprašanje, ki zadeva gradnjo turistične sprehajalne poti od Grljana do Ses-Ijana.
Končno pa Slovenska skupnost ponovno poudarja svoje odklonilno stališče do zakona o kraških rezervatih, ki bo vsekakor osnovna točka pri sprejemanju kakršnihkoli odločitev o sklepanju možnih sporazumov z ostalimi strankami leve sredine. Prepričani smo, da pri tem ni najvažnejše vprašanje uprave rezervatov, temveč je nepremostljivo vprašanje vsebine zakona, ki bi lahko povzročil ogromno škodo kraške-mu prebivalstvu.
Iz teh razlogov Slovenska skupnost ni podpisala sporazuma z o-stalimi strankami levosredinske ko-
alicije in bo na bodočih zasedanjih njen glas odvisen od vsebine posameznih predlogov in od njihovega doprinosa k razvoju tržaške pokrajine.
Seveda je na naš glas vplivalo tudi dejstvo, da lahko v tem svetu govorimo v slovenskem jeziku, kar pozitivno ocenjujemo. Vendar pa zahtevamo, da se še letos sprejmejo ustrezni popravki pravilnika, ki naj predvidejo prevajalsko službo za svetovalce slovenske narodnosti.
Na sinočnji seji pokrajinskega sveta so imeli nato še daljše govore načelnik svetovalske skupine KPI Pa-nizon, liberalec Pampanin in drugi.
Končno so s predvidenimi 16 glasovi izvolili za predsednika pokrajine Zanettija in devet demokristjan-skih odbornikov. Zanimivo je, da so trije desničarji Pagliaro, Passagnoli in Vinciguerra prejeli 19 glasov, ker so zanje glasovali misovci. Izjavili so da ne sprejemajo te podpore.
Že precej pozno v noči je predsednik Zanetti obrazložil program pokrajinske uprave. O njegovem govoru in nekaterih posegih bomo še podrobneje poročali.
Včeraj na Opčinah pričetek antimilitarističnega pohoda
Z Opčin je v spremstvu precejšnjega števila agentov javne varnosti krenil včeraj zjutraj sprevod nekaj sto udeležencev osmega antimilitaristič-nega pohoda, ki ga je organizirala radikalna stranka s sodelovanjem drugih skupin in organizacij. Sprevod je šel najprej mimo openske vojašnice in nato naprej po pokrajinski cesti skozi Prosek in Križ proti Tržiču, kjer je bilo prvo zborovanje z govori. Antimilitaristični pohod se bo. kot je znano, nadaljeval po goriški in videmski pokrajini ter se zaključil v Avianu. Včerajšnji začetek pohoda je potekal brez incidentov.
V zvezi s to pobudo je tržaška mladinska federacija socialistične stranke. objavila sporočilo, v katerem izraža svojo podporo pohodu ter obenem pripominja, da ne -smatra vojske za represivno ustanovo, temveč za antidemokratično, kakršna je v sedanji obliki. Prav zaradi tega bi bilo treba spremeniti njeno sedanjo notranjo ureditev ter sprejeti naprednejši pravilnik..
Zaplenjene ponarejene slike: plačal jih je kar 150 milijonov lir
Mednarodna tolpa ponarejevalcev slik je ogoljufala tudi v Trstu ljubitelja umetnin: lastniku tvrdke za opremljanje ladij inž. Armandu Corbelli iz Ul. Milano 4 so prodali 7 ponarejenih slik za skupnih 150 milijonov lir. Slike surrealistov Renéja, Miràja. Magritteja, Ernsta, Polloka. Poljakoffa in Tanguja je pred časom kupil od trgovca, ki se mu je predstavil ped imenom Nocera. Vsaka slika je imela potrdilo, ki je pod vrsto žigov overovljalo avtentičnost posamezne slike.
Inž. Corbella je še prepričan, da so vse slike avtentične, niso pa bili tega mnenja karabinjerji preiskovalnega oddelka, katere je naslovil na tržaškega industrijca namestnik milanskega državnega pravdnika, ki že dalj časa vodi preiskavo o razpečevanju ponarejenih slik. Kaže namreč, da je ista tolpa prodala več ponarejenih slik celo newyorski galeriji «Metropolitan», Id je zadevo prijavila tamkajšnji policiji. Preko Interpola so obvestili italijanske preiskovalce, ki so že ujeli dva člana tolpe. Verjetno so ravno od teh izvedeli o prodaji ponarejenih slik v Trstu.
Karabinjerji tržaškega preiskovalnega oddelka so zato začasno zaplenili shke, čeprav lastnik trdi, da so prav gotovo avtentične. O zadevi se bo moralo izreči sodstvo.
iiiitiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiinKiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiil
IZMAKNIL JE 20 MILIJONOV LIR VREDEN PRSTAN
Domiselnost in spretna roka debeiušastega lažnega policaja
Prstan z draguljem je izginil, ko je «policaj» stiskal roko priletni ženski
Podpolkovnik letečega oddelka Morandmi, eden najstarejših in najbolj znanih tržaških policistov, se že dalj časa «pritožuje», da ni več tako spretnih in domiselnih tatov, kot včasih, da je Trst preplavljen z navadnimi nasilnimi pobalini, ki se kvečjemu upajo iztrgati torbico iz rok priletne ženice. Včeraj pa je spreten tat opravil tako domiselno tatvino, da se je pri podvigu poslu-žil celo imena Morandinija, čeprav se je zmotil pri činu...
V popoldanskih urah se je namreč predstavil na domu 85-letnega Gaetana Ciardinija v Ul. Belpoggio 24 mlad debel ušast mož in se predstavil za policista, ki ga pošilja «major» Morandini. Ciardiniju so namreč pred časom ukradli zapestno uro: pod pretvezo raznih kontrol so trije mladeniči stopili v njegovo stanovanje in mu izmaknili u-ro. «No», je dejal «policist», «odkrili smo jih in so me poslali, naj vam vrnem uro.» Giardini je res spoznal za svojo uro, ki mu jo je «policist» pokazal.
Giardini se je tako prepričal, da je debeluhar pravi policist in ga je
zato povabil v dnevno sobo. Preden se je vsedel, je lažni policist potegnil iz žepa samokres in ga položil na mizo — «Tako bom bolj u-dobno sedel, saj me razumete, s tem železom po žepih...» — ter vzel v roke beležnico. Ciardinija je pričel spraševati kaj in koliko vrednosti ima v hiši in si vse vestno zapisal. Zapisal si je tudi, da ima žena prstan z 10-karatnim diamantom. Ženska mu ga je tudi pokazala, seveda samo od daleč, ker vseeno ni preveč zaupala mladeniču. Tedaj s£ je «policaj» spomnil, da nima zapisnika o najdbi ure in je zato pobral svoj samokres, beležnico je pozabil, in dejal, da stopi do avta in da se takoj vrne. Še preden je odšel, je zakonca pozdravil zelo vljudno, s toplim stiskom roke...
Nazaj ga ni bilo precej časa, zakonca pa sta ga mirno čakala. Dokler se ni žena, Maria Ibellich, zavedela, da na prstu nima več svojega prstana, ki je vreden nad 20 milijonov lir. Poklicala sta policijo, pravo policijo, vendar je bilo že prepozno!