l«t0 1875.
115
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XVII. — Izdan in razposlan dne 15. aprila 1875.
—__________________________________________________
48.
Postava od 30. marcija 1875,
o premeni postave od 11. maja 1871 (Drž. zak. št. 39)
, S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora premenivši §. 1 postave od ' toaja 1871 (Drž. zak. st. 39) ukazujem takd:
I	'	§• I-
j0, Osebni vozni listki od konjsko - železniških (tramway) podjetij, ki zgolj amo občenje posredujejo, t. j. takšnih, katerih vozovi se vozijo samo. po okoliši
n.	~	jjvoivyuujvjvj i. j. kwvoiiiii, ivaivitu vu/juvi	oauju pu uauiidj
°bčine in eno miljo od meje tega okoliša na okrog, so tudi tedaj uvetno prosti - stojbine ali davščine [Tarifna številka 02/48, lit. h) postave od 13. decembra °seb ' ^rz’ Za^’	^adar najveAja voznina, ki jo podjetje jemlje od ene
jgg^°j5ine ali davščine [Tarifna številka 02/48, lit. b) postave od 13. decembra ■>e? 20 krajcarjev preseguje.
§• 2.
Pi&il ^*natl^ni upravl se daje oblast, takim podjetjem odpuščati po prejšnjih pro-. dolžne pristojbine za osebno-vozne listke, kolikor bi jih bilo še na dolg
°stal
§• 3.
i{0: ^Vrsiti to postavo, katera pride v moč brž kakor so razglasi, naročeno je JeQiu finančnemu ministru.
Dunaji, dne 30. marcija 1875.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.
l*retis s. r.
116
43.
Postava od 31. marcija 1875,
o uredbi meroizkusnih oblastev.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§■ !•	d
Meroizkusni uradi, katerih delo po členu XI reda za mere in uteži o 23. julija 1871 (Drž. zak. od 1. 1872 št. 16) je v javnem trgovanji rabljene mere» uteži, vage in druga merska orodja preskušavati in oštempljavati, so državni zavodi (državne naprave).
Taki uradi se praviloma postavljajo v mestu, kjer ima katero cesarsK oblastvo svoj sedež. Za posamezne veje meroizkustva, zlasti za preskušavanj (amanje) sodov, smejo se po potrebi tudi v drugih krajih napravljati meroizku seval išča.
§• 2- _
Vsak meroizkusni urad praviloma sestoji iz dveh udov: iz načelnika, K opravila sploh vodi, in mojstra meroizkusnika (ciment-mojstra).
Službo načelnika pri meroizkusnih uradih ondukaj, kjer ima meroizkuslU nadzornik (§. 3) svoj sedež, oskrbuje ncposrednjo meroizkusni nadzornik ^a01’ v drugih krajih naj sc ta služba za nagrado (remuneraeijo) izroči ecsai'sk'Ml,u uradniku kot postranska služba, in kjer takega uradnika ni, — drugemu zaupa'U vrednemu človeku.	j
Mojstri meroizkusniki se praviloma postavljajo s službeno pogodbo, zao J tistih krajev, kjer imajo meroizkusni nadzorniki svoj sedež. Dokler to službo opravljajo, imajo značaj javnih službovnikov ter so podvrženi služben' propisom, ki sc izdadö za take.	.
Za mojstre meroizkusnike smejo se postavljati samo taki možje, katerim J nadstojni meroizkusni nadzornik, preskusivsi jih, priznal in pismeno potrdil to nično zmožnost ali sposobnost.
Po potrebi sme se tehnično osebje pomnožiti in en računar pridodati.
§. 3.
Poslovanje meroizkusnih uradov prigledujejo politično oblastvo in 01 izkusili nadzorniki.	• -u
Meroizkusni nadzorniki so državni uradniki, podstojé deželnemu f)Oglav‘'jl oziroma ministru za trgovino, ter so praviloma po eden za vsako deželo P°. j^j. jo. Manjše dežele je moči med sabo ali z večjo deželo zediniti v en nadzorni o
Meroizkusni nadzorniki imajo oblast, v tehničnih reččli dajati napotila ° izkusili m uradom svojega okraja.
§. 4.	. >et.
Take predele meroizkustva, za katere se hoče posebne zvedenosti in s^njrJi nosti, moči je pridržavati samo in edino nekaterim posameznim meroizku uradom.
§• 6*> .
Troske za ustanovitev in vzdrževanje meroizkusnih uradov nosi 1 katera nasproti vleče tudi pristojbine pri njih pobirane.

§•6.
Poslovanje meroizkusnih uradov in službene dolžnosti meroizkusnih nadzidkov, kakor tudi razmer med njimi in oblastvi ter prvomersko komisijo urav-nuJejo se s posebnimi zvrsitvenimi'propisi.
§• 7. •
Bozdanji občinski meroizkusni uradi naj meroizkustvene opravke po dani Ba oblasti do 31. dne decembra meseca 1875 dalje oskrbujejo, držeč se doslej Ve‘javnih propisov.
S tem rokom prestane poslovanje občinskih meroizkusnih uradov ter bodo ^roizkustvo oskrbovali samo in edino državni meroizkusni uradi, kateri pridejo 114 njihovo mesto.
§. 8.
, Ta postava se v ničemer ne dotika policijskega nadzora nad mero in vago, a^eri občinam po občinskih postavah pristoji.
\ 9.
Zvršitev te postave je naročeno ministru za notranje reči in finančnemu ^nistru.
Na Dunaji, dne 31. marcija 1875.
Franc Jožef s. r.
^»ersperg s. r. Lasser s. r. Chliimecky s. r. Pretiš
s. r.
Postava od 1. aprila 1875,
katero ge dovoljuje nekatera na Češkem ležeča posestva zediniti z vojvodskim Friderik-Avgust-Aleksander Beaufort-Spontin-skim fldejkomisom.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• I-
v. dovoljuje se, da vojvodski Friderik-A vgust-Aleksander-Beaufort-Spontinski k ^geniturni fidejkomis niže imenovana posestva na Češkem, katera je fidej-ka^8a P08e8tnik gospod Alfred vojvoda Beaufort-Spontinski s fidejkomisnimi ^P'tali nakupil, pridobi namesto v nakup potrošenih fidejkomisnih kapitalov, ter 8e ta posestva vtelesijo imenovanemu primogeniturnemu fidejkomisu :
a) Grozd Hirtwiese, v Bečovskem sodnem okraji, vpisan v Praško deželno knjigo glavne bukve S, tom. XXXIX, fol. 167 (cenjen na 180.897 gl. 54 kr.);
^ Posestvo Gängerhof v Hebskem okrožji, vpisano v Praško deželno knjigo, glavne bukve G, tom. XXXV, fol. 329 (cenjeno na 32.185 gl. 57 kr.);
c)	krčma v mestu Toužimu (Theusing) Št. 7 z njivami in travniki, vpisana v zemljiško knjigo občine Toužimske št. I, fol. 2 (cenjena na 18.210 gl-) j
d)	grajski mlin v predmestji Toužimu št. 26 e travniki in vrtovi, vpisan v zemljiško knjigo občine Toužimske št. I, fol. 283 (cenjen na 6.462 gl. 60 kr.).
§• 2.
Zvršiti to postavo naroča se ministru za pravosodje.
Na Dunaji, dne 1. aprila 1875.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Glaser s. r.
45
♦
Ukaz ininisterstva za trgovino od 3. aprila 1875,
s katerim se v zvršitev postave od 31. marcija 1875 (Drž. zak. št. 43) določuje uredba in PoS*°'
vanje meroizkusnih oblastev.
I.	Splošna določila zastran meroizkusnih uradov.
§• 1.	^ • f.
Meroizkusni uradi imajo nalogo, mere, uteži (kvibte), vage ali tehtnice i11 druga merska orodja, — ki se po postavnih določilih morajo oštempljati pred ^ se porabijo v javnem trgovanji, in katere štempljati imajo oni pravico, vprašaje po njihovem izviru, od kod so, poskušavati, so li prav narejeni, m najdejo, da so po propisih, potrjavati jih z meroizkustvenim štempljem.
§;2- t ifl
Zastran tega, kakö ravnati s tistimi predmeti, katerih se tiče red za ®er®
uteži od 23. julija 1871, in z drugimi, za katere bi se še utegnilo izreči, dapot bujejo preskusa in štempljanja, merodavni so propisi, izdani od c. kr. prvo®e komisije, zlasti meroizkusni red in tarifa meroizkustvenih pristojbin od 19* ,, cembra 1872, in pa tista določila, ki so se jim pozneje dodala ali so še doda > ter imajo meroizkusni uradi dolžnost, delati na tanko po njih.
§■3.	I
Kraje, v katerih naj se meroizkusni uradi postavijo, določuje minlS^f trgovjno, dovprašavši politično deželno oblastvo in prvomersko komisijo. <gI1 pišu, v katerem se ukazuje kje meroizkusni urad napraviti, bodi ob enem obsežek oblasti, ki mu so izročč, in deželno oblastvo naj precej v dotiČneni nem časniku in pa v deželnem zakoniku javno razglasi, da sejo meroizku®111 kje ustanovil in katere reči bode ta urad smol v svojo službeno obravno jemati.
m	.	..	§-4‘
Tenke (precizne) uteži in tenke vage, alkoholometre, saharometre in plino-Jflere preskušavati in štempljavati pristoji sploh samo meroizkusnim uradom tistih *rajev, v katerih imajo meroizkusni nadzorniki svoj sedež. Toda, ako bi potreba tek<5 nanesla, smela se bode enakšna oblast izročiti tudi drugim meroizkusnim
Gradom.
§• 6.
C. kr. prvomerska komisija piše glavno knjigo o vseh meroizkusnih uradih, Njihovih oblastih in štempeljskih znamenjih (belegih), ter je dolžna, po tem zapisu ^staviti pregled in ko bode uredba dognana, priobčiti ga vsem političnim dežel-lDl oblastvom, meroizkusnim nadzornikom in meroizkusnim uradom, vsakega P°1 leta pa naznaniti jim tudi vse premembe, katere bi se dalje zgodile v stanu Meroizkusnih uradov.
8-6.
, Zdanji občinski meroizkusni uradi (cimentni uradi, posamezni cimentovatelji) °do meroizkustvena opravila gledé tistih predmetov, na katere sega „navodilo cimentne urade“ od leta 1858, po propisih doslej veljajočih se oskrbovali do k dne meseca decembra 1875, ako red za mere in uteži .od 23. julija 1871 in Pohodne določbe k meroizkusnemu redu (§§. 89 do 93) ter pozneje dodana jim °loČila ne ukazujejo drugači.
Z zgornjim rokom mine ali prestane poslovanje občinskih meroizkusnih Gradov, kakor tudi posameznih cimentovateljev, ter mora politično deželno olastvo o tem na znanje dati, kar bode potrebno.
II.	Osebje in poslovanje meroizkusnih uradov.
'	.	• §• 7.
Osebje vsakega meroizkusnega urada praviloma sestoji iz dveh udov: načel-_a in mojstra meroizkusnika. Po potrebi moči bode pridodati še enega ali več j°jstrov meroizkusnikov, oziroma pomočnikov njihovih, posebnega računarja,
Babnikov i.t.d.
§•8.
: . Službo načelnika tistih meroizkusnih uradov, ki bivajo ondi, kjer ima mero-Kusrd nadzornik svoj sedež, opravlja neposrednje nadzornik sam.
/ Pri drugih meroizkusnih uradih naj deželni poglavar to službo za nagrado ^ Oiuneracijo) izroči cesarskemu uradniku kot postransko službo, in kjer takega adnika ni dobiti, pa drugemu zaupanja (doverja) vrednemu človeku.
Vsako premembo v osebi takč postavljenega načelnika je brez odloga na anje dati nadstojnemu meroizkusnemu nadzorniku.
pis, .^^olnikovo delo je opravila sploh voditi in nadzirati, sosebno tudi dopise
hre Nadar med ostalim osebjem meroizkusnega urada in občinstvom nastane kak P,r, to pristoji njemu razsodba.
v Načelnik hrani prigledna pravila (Controlnormale) meroizkusnega urada Vçylraiïibi, do katere ima en ključ mojster meroizkusnik, in kjer je postavljenih j ‘ Mojstrov meroizkusnikov, po činu najstarji izmed njih, in daje odgovor za-nje, varno hranijo.
Kjer ni postavljen poseben računar, tam načelnik oskrbuje po posebnih navodilih njega opravila.
§• 10.
Služba mojstra meroizkusnika obsega opravilo preskušavanja in štempljanja mer samo na sebi, in sploh vsa tehnična dela, ki se primerijo pri meroizkusnem uradu.
On naj priseže na to, da bo dolžnosti svoje službe zvesto izpolnjeval, ter daje ves odgovor za to, da se vsi meroizkustveni opravki ab poslovi, kar jih je pri meroizkusnem uradu, dovršujejo na tanko po izdanih propisih.
Pomočniki, ki so pridani mojstru meroizkusniku v pripomoč in podporo pn njegovih delih, delajo pod mojstrovo odgovornostjo.
Ako je pri katerem uradu ^postavljeno več mojstrov meroizkusnikov, to daje vsak njih odgovor za opravilno področje, katero mu načelnik odkaže.
Mojstri meroizkusniki, postavljeni s pogodbo, podvrženi so za ta čas, dokler jim trpi pogodbo, tistim službenim propisom, ki so za državne uradnike sploh dani.
§• H-
Mojster meroizkusnik hrani prigledna (kontrolna) pravila pa štemplje dolžnost njegova je, ta čas, ko se ne rabijo, imeti jih skrbno pod ključem. 0J1 nima pravice, Štempljev, ki niso več za rabo, sam obnavljati, marveč mora, kadar se takö primeri, naznaniti to načelniku ter tiste štemplje prinesti mu.	_ .
Take štemplje je po tem poslati meroizkusnemu nadzorniku, kateri jih unie1 ter nove štemplje dd.
Mojster meroizkusnik je odgovoren za to, da vsakdanja ali porabna prayi{‘ ne odstopajo od priglednih pravil za več nego je dopuščeno. Mora jih torej lž tega namena najmanj enkrat na leto primerjati s priglednimi pravili ter o naj' denji poslati nadzorniku pismeno naznanilo, katero naj z njim vred tudi načelni podpiše. Ako se pokaže odstop ali razloček, ki preseguje dopuščene meje, tre~. je nemudoma narediti, da se po veljavnih propisih (navodila, oddelek I., št. > popravijo.
Mojster meroizkusnik ima daljo pod svojim nadzorom tehtnice ali vage druga tehnična pomagala ter skrbi za to, da so vsegdar v dobrem stanu takô, ü jih je moči rabiti.	•
Kar se tiče vag, uporabljati je na-nje prilično tiste propiso, ki so tu z£01 o pregledovanji vsakdanjih pravil dani.
§. 12.
Mojster meroizkusnik ima dolžnost, kadar mu na prošnjo občinskega obla8^ načelnik takö ukaže, o policijskem pregledovanji v trgovini služečih vag, mCr uteži i. t. d. pomagati pregledujočim uradnikom z ozirom na tehnično stran o opravka. Takisto jo tudi dolžnost njegova, kadar zapazi kak prestop zoper P piše dane gledé prvega ali vnovičnega preskusa v javnem trgovanji rablje mer, uteži in vag i.t.d., ovaditi ali naznaniti ga.-
§• 13.
Mojstre meroizkusnike in pomočnike njihove postavlja deželni pogin ‘ predlog meroizkusnega nadzornika.
n»
§• 14.
Dopuščeno je, postaviti neke določne dneve in ure, o katerih bode mero-lzkusni urad delal. Treba jih je po primernem potu javno razglasiti. K temu, ^a se katero posamezno meroizkusno delo kje zunaj uradovišča opravi, potrebna Je vselej načelnikova dovolitev. Dovolitev se ne sme dati, kadar ima dotični kraj 8am tak meroizkusni urad, kateri bi imel pravico, tisto uradno djanje opraviti, ali Pa če leži onstran mej nadzornega okraja.
Da bi se neka meroizkusna dela v kakem obrtnem zavodu za stanovitno opravljala (n. pr. s sodi v pivarnicah i. t. d.), k temu je potrebna dovolitev mero-lzku8nega nadzornika.
§• 15.
Meroizkusne in druge liste o predmetih, podvrženih poslovanju meroizkus-nega urada podpisuje mojster meroizkusnik. Pristojbine pobira računar, kjer je ; ®ko ga pa ni, pobira jih nàôelnik ali pa tist postavljenec, kateremu je pobiranje P° navodilu izročeno, ter potrjuje opravljeno plačilo na listu, kateri se naudari 8 stempljem. Na pokaz plačilo potrjujočega in štempljanega lista izročajo se Potem dotični predmeti.
Pri vunanjih meroizkustvenili opravilih sme se mojstru meroizkusniku prepustiti pobiranje pristojbin in izročanje meroizkusnih listov.
§, 16.
Računarska služba naj se, če je moči, kot postranska služba za nagrado |zroČi kakemu blagajniškemu ali računskemu uradniku tistega kraja. Ustanoviti Jo m javno oznaniti določne uradne ure ob uradnih dnevih (§. 14), v katerih b°de računar imel opravila z 'ljudmi.
Računar oskrbuje blagajničarstvo in računarstvo. S posebnim navodilom se °l°či, kakč naj to opravlja, kakd naj piše meroizkustvena kazala, sestavlja letne poglede opravil (Navodila meroizkusnim uradom od 19. decembra 1872, odde-e* I, Štev. 7 in 8) in drži inventar.
Po propisih sestavljene in s prilogami dotrjene račune o prejemkih in po-r°skih meroizkusnih uradov pošiljati je v pretres c. kr. prvomerski komisiji.
§• H-
O pritožbah zastran poslovanja meroizkusnega urada razločuje okrajno gla-rstvo, na višji stopinji pa deželno oblastvo, zaslišavši mnenje meroizkusnega '«Zornika; pri meroizkusnih uradov v takih krajih, ki imajo svoj statut, razsojuje e2elno oblastvo na prvi stopinji s pridržkom utečaja (rekursa) na ministerstvo kovine.
III.	Poslovi ali opravila meroizkusnih nadzornikov.
§• 18.
k'ik ^cro^usn^ nadzornik (ciment-inspektor) ima poleg opravil, izročenih mu sni na^cln*ku v njegovem uradovišči postavljenega meroizkusnega urada (§. 8), pjv 1 1° nalogo, da dela meroizkusnih uradov svojega okraja nadgleduje in na ° izpolnjevanje le-ta dela uravnujočih tehničnih prepisov pazi. Podstoječim
mu meroizkusnim uradom nasproti ima vse pravice in dolžnosti, ki jih mero-izkusni red od 19. decembra 1872 (Drž. zak. št. 171) in navodila od c. kr. prvo-merske komisije izdana dajo in nalagajo nadzornim oblastvom, v kolikor se zastran tega ni drugače določilo.
§.19.
Posebno meroizkusni nadzornik hrani glavna pravila (Hauptnormale, '§• ^ meroizkusnega reda), da mu je moči po njih prigledna pravila meroizkusnih uradov popravljati. Njegova dolžnost je, prigledna pravila meroizkusnih uradov najmanj vsakih deset let, vmes pa vselej, kakor koli kje nastane dvom o njihovi pravičnosti, preskušavati in potrjavati z izdanim listom, da se je to zgodilo, in ^ se je storila poprava, če je bila potrebna. Pri dotičnih delih nadzornik rabi orodja ali aparate i. t. d. njegovemu ravnanju podvrženega meroizkusnega urada, kateri naj bode v ta namen opravljen z vsemi potrebščinami. Temu namenu p°' sebej služeče, k rednim meroizkusnim delom ne potrebne priprave shranuje nadzornik sam ter skrbi za-nje, da so v dobrem stanu.
§. 20.
Nadzornik naj meroizkusnim uradom svojega okraja sam ob sebi uradom3, ali na njihova vprašanja daje potrebna poučila in napotila, katera je kakor vsa druga priobčila meroizkusnim uradom, ako jih ne prejmejo ustno o priliki pre' gledovanja, pošiljati vsakemu po dotičnem okrajnem glavarstvu.
Nadzornik mora od časa do časa in najmanj vsaki dve leti osebno preiskal1 meroizkusne urade, kar jih je pod njim, prepričati se o prostoriji uradovrdcl> porabnih (vsakdanjih) pravilih in drugih k meroizkustvu potrebnih orodjih; kakšno je eno in drugo, kakor tudi o poslovanji sploh in o pravilnem ponavljaj1 preskusa posebej ter precej odpraviti vsako napako, katero bi našel.
Ako bi se kdo njegovim pismeno ali o priliki pregledovanja ustmeno daid®J ukazilofn s kakimi pomisleki ustavljal ali večkrat opominjan ne hotel izp°b" jih, naj nadzornik to naznani pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, po oko nostih (§. 17) deželnemu oblastvu, da ono naredi, česar bode nadalje potreba-
§• 21.
Meroizkusni nadzornik ima dolžnost, na svojem uradovišči najmanj vsa,k* dve leti imeti učni tečaj (šolo) za mojstre meroizkusnike in kandidate meroi^ü8 nega urada o preskuševanji in Štempljanji mer in o dotičnih propisih, pid °en\. sme opravo podstoječega mu državnega meroizkusnega urada porabiti za dem stracije in praktične vadbe.	.	ge J
Tudi je njegova dolžnost, preskuševati mojstre meroizkusnike, predn° vzamejo v službo, ter sme ta preskušnja biti ali v kraji dotičnega meroizkusn e urada, če je nadzornik ondi pričujoč, ali pa v nadzornikovem uradovišči.
Preskušnja obscguje:	. -.
1.	Računjonje (številjenje) s celimi števili, navadnimi in decimalnimi dro ’
znanje pravil, kakč računiti oplošjc in telesnino figur in telesnih prostorov, K kor jih potrebuje meroizkustvo.	,t0.
2.	Temeljito znanje metorsko sisteme mer in uteži, njenih podlog in vitosti.
,	3. Znanje postav in navodil, ki se tičejo mer in uteži, sosebno pa mero-
izkustva.
4.	Poznanje pri meroizkustvu potrebovanih merskih orodij in priprav, kako 80 sestavljene, kake posebnosti imajo in kako se djanjsko rabijo.
5.	Znanje, kakšne morajo biti preskusu podvržene mere, uteži, vage in aruga merila, in iz kake snovi ali robe se narejajo.
6.	Potrebno praktično ročnost ali spretnost v rabi meroizkustvenega orodja.
Kadar se v izkaz o tern zdi potrebno, sme se preskuševancu naložiti, da
Û0kaj časa v meroizkusnem uradu praktično dela.
Preskušnjo je moči raztegniti na vse ali samo na nekatere predele mero-^zkustva, in o njej se preskuševancu izda spričevalo, v katerem bodi tanje pove-aa°, za katere predele meroizkustva je bil preskuševan ter najden, da je Zl&ožen (sposoben).
§. 22.
Meroizkusni nadzornik naj neprestano pazi na to, v kakem stanu so po nje-£°vem okraji mere in uteži, služeče v trgovanji, ter na to stran zapažene nered-a0sti naznanja pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, oziroma deželnemu Dlastvu, da se nadaljšnje uradovanje o tem požene. Sploh je njegovo delo, vladna “lastva, kadar ga naprosijo, v rečeh policije zadevajoče mero in vago, s svojim Senjem podpirati.
§. 23.
Nadzornik podstoji v disciplinarnem oziru c. kr. prvomerski komisiji ter j^jeinlje od nje svoja službena napotila. Kake nasvete o splošnejših zaukazih, ac*ar bi jih imel, naj polaga pred c. kr. prvomersko komisijo.
Ako nadzornik meni, da mu kaka naredba c. kr. prvomerske komisije kri-le° dela, to mu je odprto vzklicati se na c. kr. ministerstvo trgovine.
H	§-24-
Do konec januvarja meseca vsakega leta dolžan je meroizkusni nadzornik , aati c. kr. prvomerski komisiji splošno poročilo, v katerem naj obsežek svojega °PrT^a V Preteklem letu Razloži ter posebno poudari, koliko ogledov je y njem
v, Poročilo naj govori tudi o poslovanji in osebji meroizkusnih uradov, o stanu, , aterem se nahajajo mere in uteži po nadzornem okraji, o dotičnih opazkih in ^ V0denih potrebah, in pridjati mu je glavno sestavo letnih pregledkov, ki jih r°izkusni uradi dajö (§. 88 meroizkusnega reda), z dotičnimi vpologami vred.
§. 25.
trov, ^ službonem potovanji ima nadzornik pravico, zaračunjati dijete in vozne tedu	j^1 1'ride, držeč so splošnih propisov, po njegovem činovnem raz-
w ’ ^er mora dotične partikularje pred izplačilom poslati v likvidacijo c. kr. °merski komisiji.
Cllliiiliccky s. r.


46.
Razglas ministerstva za trgovino od 8. aprila 1875,
da so se nekatera določila v koncesiji za črte Duhčovsko-Podmokelske železnice predrugačile.
Vsled najvišje odloke od 30. maja 1875 dopušča se podjetju Duhčovsko-Podmokelske železnice s premeno §.fa 5 dopustnega pisma od 20. maja 1871, da se pri odmerjanji voznine za ljudi in blago na železnocestnili črtah z zgornjima dopustnima pismoma koncesijoniranih za kose z 1-70 in več klanca tarifa na pod' logi poldruge dolgosti ustanavlja.
Cliluinecky s. r.
4:.
Ukaz ministerstva za trgovin« od 15. aprila 1875,
s katerim se spreminjata ukaza od 16. junija 1872 (Drž. zak. št. 80) in od 1. decembra (Drž. zak. št. 144), o enacem dajanji znamenj (signalov) po vseh železnicah kraljevin in dežel,
zastopanih v državnem zboru.
Z ozirom na predstavo vnovič storjeno v skupni vlogi avstrijskih železu0' cestnih uprav od 4. januvarja 1875 in s pogledom na financijalne razmere železo0 cestnih podjetij, nahajam za dobro po dogovoru s kraljevsko-ogerskim minist1”0 za komunikacije spremeniti določila ukazov od 16. junija 1872 (Drž. zak. št. “ / in od 1. decembra 1874 (Drž. z. št. 144) ter ne več zahtevati, da bi se potrjeval11* znamenja, zapovedana v §. 3, lit. e) in l) po tem v oddelku VII, §§. 64—6^ °. 1. oktobra 1872 veljavnega propisa o dajanji znamenj morala vpeljati, marv prepuščam želoznocestnim upravam, katere so v pryi vrsti odgovorne za var^ vožnjo, če hočejo uporabiti le-ta znamenja po zgorej v misel vzetih dolom 1 propisa o dajanji znamenj.
Pridržano je, kakor se samo po sebi razume, ministerstvu za trgovino, takih mestih, kjer se z ozirom na varnost vožnje spozntl da jo potreba, za v slučaj posebej ukazati uporabo potrjevalnih znamenj.
Chliiiiiecky s. r.