/ in % ? Naša naloga: probuja in napredek naroda! | pjaš namen: || V edinosti in slogi do cilja! gj VESTNIK NATIONAL HERALD. 1« Največji r •f 1 v Zedi S The Larges fft the United L m. ki dvotednik jutri d: ugi. Posamezni ka¬ le majhen; posamezna moč a otna. Pet akrov zemlje čistijo trt, 6 * Z na i ve č.l' m trpljenjem. Po- e za zadružna gospodarska pod- ^^^.vidijo, in posledica je pra- ži A. ze Ph hudo trplenje in slabo u ? en -) e v mnogih slučajih ob- uaz' a ^ Z gozc ^ a s Praznimi žepi t, , 3,1 v Prenapolnjene vrste kru- dUitbaši in zvezno vojsko. San Diego, Cal., 16. marca — Ljudstvo je razburjeno, ker so se meksikanski banditje vtihotapili čez mejo in so zažgali eolninski urad Združenih držav. Umorjen je bil tudi Frank V. Johnston, po¬ štar v Tecate, blizu meksikanske meje, in tudi ta čin se pripisuje Meksikancem. Prišli so nad njega trije lopovi, in so zahtevali ključ od blagajne; ker jim ga ni izro¬ čil so ga vstr ulili in pete so odne¬ sli čez mejo. El Paso, T - ^., 18. marca — V zadnjih štiriindvajsettih urah je ušla ostri mc-kiskanski cenzuri kratka brzojavka, ki poroča o kr- ŽENSKA USMRTI PARIŽKEGA UREDNIKA. Minister Cailaux odstopil. Meni se, da je hujskal v pismih razpo- ročeno ženo k umoru pre- dno jo je vzel. Vsa Francija raz¬ burjena. Pariz, 17 .marca — Gospa Cail- laux, žena francoskega finančne¬ ga ministra, je ustrelila Gaston Calmette-ja, urednika časnika Le Figaro. Minister Caillux je odsto¬ pil. Ves Pariz je razburjen in me¬ sto patrulirajo vojaki. Tragedija je zrastla iz napadov urednika na ministra Cailaux, in konec stvari 'j *, da je gospa Cail- lauxa, žena odstoplega ministra v ječi. Cailmette je -bil prijatelj prejšnjega ministerskega pre-dsed nika Barthou, katerega je Caillux spodrinil, in zategadel je urednik pri vsaki priliki napadel ministra. Calmette je pri zadnjem napadu dolžil Caillauxa, da je on oblju¬ bil neki stranki, da bo vlada po¬ ravnala nek dolg, bo dala stran¬ ka 80 odstotkov v volilne svrhe ministrove stranke. Caillux je ob- dolžitev zanikal. Potem jeCalmette priobčal osebna pisma med mini - strom in njegovo -ženo, ko je bila ona še žena drugega moža. Pisma je dala Calmette-ju prejšnja žena ministra, ki je bil takrat poročen in dvakrat razporočen. Tudi prej¬ šnja žena ministra se je razporoči- la radi ljubezni s Cailaux-ejem. — Ljudstvo je srdito na Cailaux-a. vavi bitki med Huertovimi voja¬ ki in ustaši pri mestu Torrenon. Iz brzojaVke je sklepati, da je Villa s svojimi usterd-nepričakovano za¬ del ob zvezno vojsko 100 milj se¬ verno od Torreon in je bil prema¬ gan. Če so poročila zanesljiva, so zvezni vojaki Villa-tu zahrbtom in ustaši so v jako obupni pasti. General Carrauza, vladar od u- stašev okupiranega ozemlja, je došel iz države Sonora v državo Chihmaliua, da bo pripravljen za vsak slučaj, če bi bilo treba Villa- tu pomoči. ZA STAVKARSKI SKLAD. Društvo “Zarja” št. 117, S. S. P. Z., je nabrala za stavkarje na Michigan $1017. Denar je vposlal tajnik društva, John Pogačnii POLITIČNI REFORMER KROTI REPUBLIKANSKO STRANKO. Iz prijaznosti “Duluth News Tribune". GROZNE KATASTROFE ZADENEJO EVROPO IN AZUO. FRANCOSKI, RUSKI IN JAPONSKI OKRAJI HUDO PRIZA¬ DETI. — VIHAR, POTRES IN IZSTOP MORJA POVOD MNOGO ŠKODE IN STOTINE MRTVIH. Pariz 16. marca — -Strašni vi¬ harji so zagnali morje na obrežje Normandije in pristanišče Saint Miehel ter -druge sosedne vasi so bile pre-plovlj me. Pri Granville je morje odneslo tri sto čevljev ob¬ morskega zidu in po druzih kra¬ jih je izstop morja, ki je preplo- vilo pol milje na daleč, napravil ogromno škodo. Ljudje so bežali pred morjem iz hiš na višine, in so se tako rešili potopa. Tokio, 16. marca — Na otoku Ilondu je bil v nedeljo hud po¬ tres. V mestu Akita se je zrušilo več hiš in večje število prebival¬ stva je usmrčenega. Vas Kowa- k-ubi je povsem podrena in vhitih ter ranjenih je mnogo oseb. Ognjenik Asrma Jama, 90 milj severozapadno od tukaj bruha o- genj in dim. Brzojavni in železniški promet je -oviran in o nesreči se ne ve no¬ benih natančnosti. V vasi Klameno je deloma zgo¬ relo, deloma je bilo zrušenih 320 hiš. Šestdeset trupel dobili so ljudje iz reke Oromo. V sled potre sa se je zrušil tudi premogovnik Tsumdato. Tri sto premogarjev je zasutih in njih osoda je neznana. St. Petersburg, 16. marca — Iz Ekaterinodar v provinciji Kuhan v južni Rusiji so prišla natančne- ja poročila glede izstopa morja Azovskega. Vihar je zagnal morje 500 milj, v daljavi čez obrežje in povodenj je napravila velikansko škodo. Orkan je divjal deset ur z vso silo. Morje je odneslo osem milj železnice Vjelo je vlak na katerem so se hoteli rešiti delav¬ ci, in odneslo je vlak in delavce s seboj. Vtonilo je 176 mož. Poroča se, da je bilo okoli 1500 oseb usmrčenih, vendar niso ta po¬ ročila povsem zanesljiva. Tiflis, Rusija, 16. marea — Tu¬ kaj je bilo nebo prepreženo s po¬ polnoma črnimi oblaki. Nekaj ur pozneje je začelo padati blato iz oblakov, ki je pokrilo zemljo dve do tri palce na visoko. Železnice niso mogle voziti. Ta izvanredna prikazen se pripisuje nevihtam v okraju Baku, kjer je nesel vihar mnogo tankega praha v zrak. URADNIK RAZKRINKA SLEPARSTVO POSRE¬ DOVALNIC DELA. Kansas City Mo., 14 marca — James J. Barret, državni delav¬ ski komisar je izsle-dil, da so de¬ lavske posredovalnice v zvezi 'z delodajalci, kateri popravljajo in gradijo železnice, in da ti skupno sleparijo delavce. Komisar se je preoblekel za navadnega delavca in se je pustii pošiljati potom de¬ lavskih posredovalnic na razna dela z drugimi delavci vred, brez da bi ga kedo spoznal. .Izsledil je, da se pošlje delavce ven le toliko, da odslužijo prevo¬ znino, potem se jih odslovi. Zne¬ sek, katerega mora delavec vpla¬ čati delavskemu posredovalcu, si razdelita dela /ski posredovalec in delodajalec. Delavci se na ta na¬ čin vedno preganjajo iz tega kra¬ ja v druzega brez da -bi kaj zaslu¬ žili; plačevati morajo pa v eno- mer za posredjvanje dela. Najžalostneje -pri tem je, da iz¬ koriščajo dela ■ ce, ki so večinoma Jugoslovani, Črki in Italijani, la¬ stni rojaki, Vi imajo delavske a- gente ali so pa uslužbeni za tol¬ mače. PRIBIJE OPOROKO NA VRATA IN SE VSTRELI. Ontonagon, Mich., 16. marca. — Farmer Artu> ^eele iz Pori je pri¬ bil svoj testament na vrata, vzel je puško, n as ta ril jo je pod brado in odstrelil si je glavo. Bil je oto¬ žen, ker ni mogel spati. TATOVI VSTRELIJO DVA URADNIKA. Montreal, Canada, 12. marca. — Vsa policija je na nogah, da bi iz¬ sledila štiri tatove, ki so rano zju¬ traj v-strelili dva konštablerja. Konštablerja sta hotela vjeti ta¬ tove, ki so, oplenili neko mesarijo. HOTEL V MILWAUKEE JE ZGOREL. Mihvaukee, Wis., 19. marca. — Danes zjutraj ob 2. u«ri je začel go¬ reti Windsor liotel na Mihvaukee Street med Wiseonsin in Michigan Street. Gostje so se najbrže vsi re¬ šili. Škode je blizu četrt milijona dolarjev. RUSI VOHUNIJO PO AVSTRIJI. Dunaj, 16. marca. — Avstrij¬ ska vlada je zopet začela s preiska¬ vo oseb, ki so omamljene vohunstva v prid Rusije. To pot je pred so¬ diščem devet ruskih podanikov, kateri so na s.imu, da so bili vpo- sljeni pri ruski vladi, da izvohu- nijo avstrijske vojaške tajnosti, posebno glede Galicije. Med obdolženci ste tudi dve mla denki, kojih ena, Nora Baron, je prava krasotica. Govori se, da je imela avstrijske oficirje v Lvovu na vrvici, in da jo izvabila iz njih s pomočjo ljubezni _ vojaških taj nosti. VETERAN UMRE V STAROSTI 115 LET. Liberal, Mo., 16. marca. — Ilen- ry Dorman je umrl tukaj v staro¬ sti 115 let. Bil je v meščanski in meksikanski vojski. RAZSTRELIJO BLAGAJNO DOBIJO $20 V ZNAMKAH. Des Moines, Iowa, 14. marca -—• Roparji so vlomili v urad Cocvnie Glove Compauy razstrelili so bla¬ gajno in odnesli so le za $20., poštnih znamk. V uradu ste dve blagajni, ena prazna in druga polna. Razstreli¬ li so prazno, ki je le tam za slepi¬ lo roparjev. ČESA ŽELE BOLNIKI. Kakršnokoli bolezen imate, iz¬ kušate najti zdravilo, ki vas izle- 'či. Ni vam mar, kako se vaša bo¬ lezen imenuje. V boleznih, ki je njih glavni znak izguba teka in te¬ lesne moči, ni treba iskati novega zdravila, dokler imamo Trinerje- vo zdravilno grenko vino, ki brzo poživi prebavila k novi delavnosti, ki daje naraven tek, in ki krepi telo. To zdravilo popolnoma iz¬ čisti telo in ga očuva čisto. V olez- nih želodca, jeter in droja je ve¬ dno doneslo zaželjeno olajšbo. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chi* eago, 111. Povpraševanje po Tri- uerjevem linimentu narašča, kar kaže, da deluje v zadovoljstvo nje¬ govim odjemalcem. Izboren je pri revmatičnih in nevralgičnih bole¬ činah. — Adi. arodni vrstnik -ifc. SLOVENSKO KATOLIŠKO fi or PODP. DRUŠTVO ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. |anuar|a 1902 v državi Pennsylvanla. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: jOžEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. XI. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. Pa. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, I nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa. II nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa III nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio POROTNI ODBOR: Predsednik- MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. * ... i c-ttt k tit ~T7"T C\T)NT 1 <1(1 "\7”iA v ti AT i ii Vi IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R.F. D.,_No._2, Box lli/a^Bridgeport, O. II, I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa. I. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. J 9. roke MICHIGAN. Calumet. — Dobil sem v irga ealumetskega hinavca z ime¬ nom “Glasnik”, pa sem videl ka¬ ko napenjajo svoje strune, da bi i as spravili nazaj v sužnjost. Za- ; li so že skrbeti za pogreb stav¬ barjev, vendar pravilneje bi bilo, če bi skrbeli pri Glasniku za svoj ! ustni pogreb. Skrbite vi za sebe, za nas stavbarje ni treba. Nape¬ ljevali ste nas v skebarijo z vsemi močmi in kadar boste tukaj goto¬ vi, pa si poiščite drugo polje, do¬ kler vam rojaki ne posvetijo. Vi stavkolomci pa tudi enkrat odprite oči in stopite v naše Vrs¬ te. Turki, Arabci, Armenci, Ciga¬ ni in drugi analfabeti, katerim ka¬ žete kako se dela v rudnikih, vha- jajo polagoma ven. Spomlad jih 1)0 vzela -večino, in če vi stari de¬ lavci stopite v stavko, si kompani- je ne morejo pomagati in prisilje¬ ne bodo priznati naše delavske po¬ štene zahteve. Ne mislite, da stav ke več ni. Prišli bi gledat dne 10. marca, koliko nas je bilo, ko smo spremili našega tovariša in brata Aleksa Pintarja k zadnjemu počit ku. Mi smo možje, mi nismo šleve in me gremo nazaj na delo, dokler se stvar ne poravna. Pozdrav vsem zavednim delavcem širom dežele, tebi Narodni Vestnik pa obilo predplačnikov, ker ti si isti unijo- naš, ki je odprl s poljudno besedo marsikomu oči. Stavkar. vsmrčenja Maksimiljana, brata av sirijskega cesarja Prane Jožefa L, kateri je vladal Meksiko tako malo časa. Predrzni rojaki zakli¬ čejo vsem Slovencem posebno pa Slovenkam bratski — Srečno! — V naši tiskarni so se zglasili delegati S. H. Z. Joseph Butala, George Pajnič, Mike Sunich, Gre gor Bukar, Marko Jodič, Paul Špehar, Matt Rozman in Jakob Križmanič. Rojak Cb. Šavs, organizator W. P. of M. Rojak Matt. Vidas, trgo¬ vec in gostilničar, Bivvabik, Minn. Rojak John Kolar, Eveleth, Minn., je prišel kupovati šolsko ; oinljiščeA Pravil mam je, da je ka zemlja jako slana. llrvatski rojak George Malnar, Calumet, Mic-h. Rojak George Kotze, gostilničar in Peter Junke, groeerist, Eveleth, Minn. Rojak Jožef Drager, Eveleth, Minn., na poti na Zapad. Pozdrav¬ lja vse rojake, posebno svojo dru¬ žino in brata na Eveleth, Mimi. Zdravi ostanite vsi do svidenja’ Aurora — Po celem železnem o- krožju vršile so se zadnje dneve volitve v vaške zastopstva in tudi v okrajna zastopstva. Ta dobrota čini le slovenski rudar. Tem bolje smo napredovali v okrajnih volit¬ vah. Ondi posedamo nekaj zaved¬ nih mož, kojih naloga naj >bi bila, da pričnejo z vso odločnostjo ka¬ zati svetu, da mi nismo ‘Austrian’, temveč zavedni Slovenci. Zaved¬ nega Slovenca zbodle so žaljive 'be¬ sede dveh keptnov pri štetvi gla¬ sov G—d— Austrian. Treba se je maščevati in ob prihodnjih volit- avh z vso silo delati za slovensko Auroro. A. E. M. Chisholm. -- Mestne volitve so minule. Tako burnih volitev še me¬ stece ni videlo, in kandidatov ni bilo nikdar prej toliko. Med njimi so bili tudi trije slovenski kandi¬ dati, katerih eden je bil izvoljen, ■druga dva sta pa za prvič dobila častno število glasov, in če bi se rojaki za nje bolj potegnili, bila bi oba izvoljena. Povsem pravilno bi bilo, da bi dobili več uradov v slo¬ venske roke. Vse povoljnejše so iztekle volit¬ ve v naši sosedni občini Kitzville r kjer so prodrli vsi slovenski kan¬ didati. To je dokaz, koliko se za- more storiti v slogi in edinosti. Če bi bili Slovenci po Range edini, po¬ slali bi letos kaj lahko svojega po¬ slanca v minnesotsko zakonodajo. Kitzvillčani so se neizmerno vese¬ lili slavne politične zmage. Se ve, da po volitvah tudi pijače ni manj¬ kalo. Sedanji občinski očetje so oblju¬ bili volilcem dobro pitno vodo. Ku¬ piti nameravajo chisholmski mali vodni nabiralnik ali “vvater tank” in se zanj že tudi pogajajo. Vreme imamo lepo, le precej hladno je; vse pa kaže, da se bo narava kmalu zbudila iz spanja, in da bo nastopila mila pomlad. Dasi- ravno je še precej snega, vendar sem že slišal kukavico; pa ne mi¬ slite da v gozdu, ampak v stenski uri. Podpirajte svoje! Zakaj? Zato ker v vsaki sili ali MINNESOTA. Duluth. — Vtej okolici je umrl Anglež, katerega so klicali ‘ ! grand pa” (stari oče) Bell. Mož je bil star IOIV 2 leta. Ko je bil “grandpa” Bell ro¬ jen, je bil v Združenih državah predsednik James Madison, ki je služboval še le prvič. Bitka leta 1812 je bila v najlju- tejšem divjanju. Železnic takrat ni bilo. Elek¬ trika je bila skoraj še nepoznana stvar. Napoleon se je vrnil takrat iz otoka Elba, ter je v drugič posku¬ šal dobiti gospodarstvo čez Evro¬ po. O brzajavu in telefonu se tak¬ rat ni nobenemu niti sanjalo. Velemesta Chigage še ni bilo ni¬ kjer. V Ohio in 'Indiani je gospo¬ daril Indijanec. Minnesota in vse pokrajine zapadno od 'reke Missi- ssippi je bila neznana divjina. Največje mesto sveta, London, je imelo takrat le 800,000 prebi¬ valcev. Združene države so štele le tri miljone ljudi. Vse to se je izpremenilo v enem stoletju! — V našem uradu so se poslo¬ vili rojaki Jožef Bus, Frank Mla¬ kar, Matija Puik, John Knaus in John Kostec. Pravijo, da so na po¬ ti v staro Meksiko, kjer se mislijo pridružiti vstalem pod generalom Vila. Ni ih mnenje je, maščevati se nad Meksikansko vlado vsled boss noreti in vpiti, da jih moram naložiti dvanajst. Kako hitro po¬ zabijo nekateri ljudje, da so bili tudi oni trpinčeni navadni delav¬ ci! Ko sva delala jaz spodaj, on pa dvanajst čevljev nad menoj, je rentačil, kakošni sužnji smo, sedaj pa pritiska na delavca z vso silo. Čudna delavska zavednost to ? Lan¬ sko leto, ko so bile volitve, so de¬ lavci izvolili pravcatega tirana žu¬ panom. Po izvolitvi so ga nosili po mestu kakor kakega odrešeip a klicali “Živel naš e# - m so mu klicali: “Živel naš-j^ dar!” Ali ni to suženjsko klece- pastvo? Menda nismo sužnji Ju- trovih dežel? Tako nosijo sužnji šaha v Perziji. Misleč človek se mora sramovati takega nazadnja- štva. Rojaki, letos so volitve. Če ho¬ čete imeti kakošne pravice, izvo¬ lite moža naše narodnosti, ki je de¬ lavec, ali pa takega, ki je vsaj pra¬ vičen delavskemu stanu, ne pa ti¬ rana rudarjev. Lahko bi mnogo napisal brutalnih razmer, pa naj zadostuje za danes. Upam, da se bodo Slovenci in Hrvati zbudili iz političnega spanja, da bodo posta¬ vili svoje kandidate, može, ki zna¬ jo ločiti kaj je prav in kaj ni prav, in da jih bodo tudi izvolili. F. P. ROJAKOM V RAVNANJE. zadregi se najprvo obrnemo k zadela nas je tudi na Aurori. Do¬ polnili smo tako rekoč svojo Ir žavljansko (ravico in dolžnost. borna Na¬ je bila pr.vej bo'a sprotno stoječi kandidati so se prekašali le ,. vialo število g kiso¬ vi. Načelnik vasi je zopet stari iz/emalec Dr. Darow. Škod.- prej¬ šnjega njegovega urado.anja ho¬ če mož še poojstriti. Tisočaki, ki so vrženi v vaški vodovod so spla¬ vali po vodi. Pod njegovim vod- stom zadolžili smo se za nekaj ti¬ sočakov, ki so bili namenjeni za zboljšanje pomanjkljivega vodo¬ voda. Toda vse to bilo je takorekoč zastonj, že celo zimo morali smo varčevati z vodo, tako, da je bila odprta le po nekaj ur na dan. Vse vgibanje odbornikov s pogloblje- njem novega vodnjaka se je izja¬ lovilo. Ne kaplje vode se ne more dvigniti s te naprave. Stara napra¬ va bo še bolj odpovedala tudi svoje pičlo delo, kakor hitro bode stopil v obrat St. James rudnik. Toda vse take in enake okoliščine ne zbistri¬ jo slovenskih volilcev. Pri vsem našem napredku v vaškem odboru posedujemo samo enega odborni - ka, in še za tega lahko trdimo, da je na špagi. Plesati bode moral seveda kakor bode večin Nazadovali nismo za več"kot tri 0 - sebe v odboru od zadnjega leta! Dober napredek, kaj ne? Rajše podpiramo krivokljune judovske kaline, ki so vedno vneti le za groš in zopet groš. Ne nanosimo jim zadosti v njihove malhe že s trgo¬ vino-, temveč morajo še imeti svoje kljune dobro uprte v mestno hišo. Vedeti morajo dobro, da jim nese tudi take vrste “business” dobro, ker kontrolirajo s tem svoje odje¬ malce. Tako žalosten napredek doživeli smo v vaškem zastopstvu na Aurora, Minn., kjer je po ve- svojim prijateljem za pomoč, ne pa k tujcu. Toraj kupujte vaše grocerijsko blago pri Pesavento & Stonič. Zakaj ? Zato ker to je ena najboljših in največjih slovenskih trgovin tu¬ kaj na Chisholm. Zakaj ? Zato ker vedno držimo sveže blago po kolikor mogoče nizkih cenah. Pridite in prepričajte se. Mi bo¬ mo vedno skušali postreči vam ko- kor najbolj mogoče dobro in za¬ dovoljno. Pesevanto & Stonieh 114 Glav¬ na cesta na spodnjem delu mesta. (Advr.) Gospa Štorklja je obljubila ve¬ čini slovenskim materam, da jih bo obiskala v kratkem času — ene prej, druge malo pozneje. Torej tudi na tem polju je napredek; vse gre po vrst kakor so hiše v Trst. Koncem dopisa pozdravljam vse čitatelje in čitateljice tega poduč- ljivega lista, kateremu želim ves uspeli. Ameriški državljan. Ely. — Bližajo se mestne volit¬ ve, a Slovenci smo nekoliko mrtvi. Tukaj na Ely bi morali imeti vsaj polovico uradov v rokah, a če bo¬ mo tako mlačni, jih ne bomo do¬ bili. Pridimo skupaj, rojaki, če smo z mesa in krvi, in ne postavi¬ mo le kandidatov za naše mesto, ampak postavimo tudi kandidata za državne volitve. Če stori vsa¬ kdo svojo dolžnost, moral bi pro¬ dreti v našem okraju Slovenec za poslansko zbornico. Vsi na krov, vsi na delo, stran z zavistjo in 0 - sebnimi mržnjaini, tu se gre za po- vzdigo naroda, za povzdigo delav¬ stva, idimo v boj z uma svitlim mečem in zmaga mora biti naša! Zavedni volilec. NA PRODAJ. Dva' pisalna stroja (typewri- ters) pri Geo. L. Brozich, Ely. Minn. "Oba stroja sta v dobrem stanju, eden je skoraj popolnoma nov in oba sta opremljena s slo¬ venskimi črkami. Prodam oba po jako nizki ceni. Lepa prilika za slovenske mladeniče si nabaviti stroj, ki je velike vrednosti za vsa cega naprednega mladeniča. Ogla¬ site se ali pišite na: Geo. L. Brozich, Ely Minn. — Vreme imamo lepo, le malo mrzlo. Delo se dobi težko,‘četudi poslujejo vsi rudniki. Ali Bog se usmili, kadar prideš bossu v roke. Eni so res pravcate surovine. Jaz sem delal pod takim krvosesnim bosom, da mi bilo moč delj vzdr¬ žati. In ta hudoba je Slovenec! Delal sem kot. živina, naložil sem sedem kar rude eno dopoldne, a to mu ni bilo dovolj, začel je ta mladi Rojaki v Ely, Minn., in okolici! Kadar pošiljate denar po Ameri¬ ki, poslužujte se Bank Money Or- der, ki je bolj praktičen in cenej¬ ši, kakor poštni Money Order. — Premeni se lahko povsod, in v slu¬ čaju, da se izgubi, se Vam denar v kratkem povrne nazaj. Za vsa¬ ko pošiljatev dobite pobotnico. Dobijo se pri First State Bank o f Ely kjer se lahko v materinščini pomenite. Banka je odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 3. ure po¬ poldne, in vsako sredo in soboto zvečer od 7. do 8. ure. Banka izvr¬ šuje tudi vsa druga bančna in no¬ tarska dela, posebno se še pripo¬ roča za menjavo čekov, katere /- novčujemo brez odbitka. Eveleth. — Cenjenim članom društva Sv. Barbare, postaja štv. 30, Eveletb, Minn., se tem potom naznanja, da se bo vršila prihod - nja seja 5. aprila 1914. Rešiti ima¬ mo važno točko, katere nismo mo¬ gli pri zadnji seji rešiti, ker ni bilo dovolj č^aUilfr Na svidenje dne 5. aprila! — John Pogačnik, tajnik. Rojake in rojakinje ne cikajte se slepariti od Židov. Glejte na do bro pošteno delo, ki pride iz rok krojača. Židovska obleka je slabo sešita; pri meni dobite močno, trpežno obleko za manjši denar kot pri Židih. Za delo jamčim. Kdor ni zadovoljen se mu denar vrne. Jakob Ambrožič, krojač. — V odgovor na več vprašanj od rojakov iz Soudan in To\ver, glede ul ganja denarja, tem po¬ tom naznanjamo, da istega lahko pošiljajo po pošti na naše stroške če sami nemorejo ali ne vtegnejo sem. Banka plača obresti po 3 od stotke od prvega dneva uloge in denar se lahko vsak čas dvigne. Pojasnila glede posojil; in druge važneje stvari se dajejo pismeno na zahtevo. Priporočamo se vsem cenjenim rojakom in jamčimo za popolna tajnost vseh nam zaupa¬ nih zadev, kakor tudi za hitro in pošteno delo. First State Bank of Ely, Minn. guljar iz Pariza in iz drugih evro¬ pejskih vladarskih mest. On je imel posebno strast do draguljadi, četudi jo ni nosil, ampak podaril je najlepšo in najdragocenejšo draguljad njegovim ženam, kate¬ re je imel v haremu, in mogoče je, da so te ženske odnesle najboljšo draguljad, ko so bile pregnane. — Vsekakor se je morala zgoditi v Jildiz Kiosk” velikanska tatvina takoj, ko je bil prejšnji sultan po¬ slan v pozlačeno ječo v Solun. Ta draguljad ni bila državna, ampak je bila osebna lastnina prej¬ šnjega sultana Abdul Hamida, in zato ni bila spravljena v “kazni” ali blagajni države,- ki je v poslop¬ ju, ki se imenuje “Zelena oboka¬ na blagajna Konstantina”, katero poslopje -spada med palače “Sara- glija”, kjer so spravljene tudi sve¬ te relikvije preroka Mohameda. “Seraglijo” se imenuje več palač, ki so obdane z zidovno utrdbo in so zadaj za -bivšo cerkvijo sv. Ire¬ ne, katero je sezidal Konstantin Veliki, katero so pa Turki spreme¬ nili v orožarno. V muzejskem od¬ delku te orožarne je kriva turška sablja, katero je Mohamed II. rabil pri sekanju glav Konštantinopelj- čanov, ko je podjarmil bizantinski prestol; v muzeju je tudi meč slav¬ nega. Albanca Skanderbega, orožje in oprava Tamerlana in grobi Kon štantina in drugih bivših carjev, vsled česar dajemo mi Slovenci tej metropoli tudi nepravilno geo gra¬ fično ime Carigrad. Farme! Naselniška družba Od tri do pet milj od mesta Merril y Lincoln p 15.000 prebivlacev in ima veliko industrijo, se r L valovit svet. ki je odločen za slovenske farme ta >r °5‘ 1 'a b dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče v - ta sv« teče reka “IVisconsin River”. Ta zemlja se 2a ^ MoV? 12 do 16 dolarjev aker, kakor je les na katerem * e Pr« so lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo y ^3%*’ podrobnosti, da je tako na jasnem, predno rzj a ^ Sak dob; 'J' 1 Mi ne pošiljamo nobenih knjig ali podob. p 0 ; la " ali za bližnje ustmeno pri asn -.», 0o v S« 1 ILIRIA COLONIZATION CO.. sheboy Gan Kut’ 13 ’ ^ i »'V O 1 ’] "Vel ' Ha pcfidaj ki deU ’ V e e ’ jnal -V. V lk ’ ^ dl Grocerijska trgovina v kraju, kjer dela v 1 lici nad 500 Slovencev in Hrvatov. p r ji j° lam za Slovenca ali Hrvata je jako dobra P i zaradi slabega zdravja. Kdor želi kunh; zglasi pri MATT. VIDAS, Box 107,^3? Minnesota. DU! ' e 'ne toV jj ,et V! 69 1 g*’ S: tar. 1 V° n m as9 le P 1 ’ 1 ifri® e . do bil B »i m l)° tel “Orta kapo v” ali sveta vrata, ki peljejo v ta svetišča, so meja, katere ne sme navadni smrtnik prekoračiti, ne da bi imel dovolje¬ nje, podpisano naravnost od sul¬ tana, katero dovoljenje zamore včasih doseči kak poslanik, a stvar je jako draga. Obiskovalca sprem¬ ljajo vedno trije častniki, in v mu¬ zejskem oddelku varujejo evnuhi ali skopljeni možki in agasi sveti¬ nje turških in še prejšnjih slavnih mož. ZGODOVINSKE IN ZEMLJE¬ PISNE ČRTICE. Piše Wiljem Brunschmid. KONŠTANTINOPELJ. Prejšnji sultan Abdul IIamid imel je kopice draguljadi, ki je iz¬ ginila z dnem, ko je bil pahnjen s prestola in vječen. Kmalu po nje¬ govem vječenjn so bili turški čas¬ niki polni razprav glede bogastva, ki je bilo v zlatu, smaragdih, ru¬ binih, dijamantih in raznih drugih dragih kamenih, in pisalo se je, da bo prišel iz Londona veščak, ki bo vse to bogastvo klasificiral in bo prodano za javno korist. Pozneje se je poročalo, da se je draguljad prodala v Parizu in da so nekaj naj iz brane j šili kosov kupili ameri¬ ški milijonarji. Vendar to so 'bila le časnikarska poročila; uradnega poročila glede vrednosti in števila draguljadi, ter kje se je spravila ali prodala ta draguljad, ni bilo na svetlo do danes, in vsa ta stvar je turških javnosti meglena. Abdul Hamid je bil jako stis¬ njen, kadar se je šlo za življenske potrebščine Daroda; na drugo stran pa je bil jako zapravljiv; če je prišel k njemu kak slaven dra- Ta močno zavarovana sveta po¬ slopja so slikovita. Nekatera so veličastna, druga zopet fantasti - čna. Ona predstavljajo arhitekti- čne domišljije ducat sultanov, in dajejo človeku pogled na barbar¬ ski in fanatični luksus, v katerem so prvi vladarji Muslimanov žive¬ li, dokler so pili še vsi Turki ver¬ sko blazni in so videli v sultanu pravcatega boga. V enem “kio¬ sku” je -soba, v kateri se je moral poslanik tujih držav preobleči v isto obleko, katero mu je sultan poslal, predno je zamogel stopiti pred njega — tako svetega in 'bo¬ žjega se je smatral sultan. V tem delu turških svetišč je tudi veli¬ kanska kuhinja, kjer se je kuhalo za sultanov dvor in za janičarje. V starih časih, ko so živeli sultani v teli svetiščih, se je porabilo na le¬ to 40,000 volov, in slično število o- vac, koz, telet, gosi, rac, kopunov, golobov, rib in drugih jestvin za prebivalce teh svetišč. Vteh “kio¬ skih” ali palačah je tudi soba, kjer je bilo obglavljenih več vizirjev, in okno, skozi katero je bilo vrženo psom truplo sultana Selim III. leta 1808. Malo dni pozneje je sledilo skozi isto okno truplo sultanovega napadalca. “Nevercem”, kakor pravijo Mu selmani nam kristjanom, ni dovo¬ ljen vstop v Čirkav “cerkev!?)' “Šerif”, to je v dvorano svete o- prave in svetili oblek. Ta prostor je najsvetejši kot celega mohame¬ danskega sveta, zato ker je v nje¬ mu spravljena obleka, preroka Mo¬ hameda, njegova palica, njegova sablja, njegova zastava, stopinja njegove noge, katero je vtisnil v kamen, da je pokazal svojo čudo¬ delno moč, in dve dlaki iz njegove svete brade, kateri počivate kot svete relikvije v zlati rakvici. (Dalje sledi.) tu>\Ri |OS 610-611 Alvvorth Bldg. DULUTH, MINv Ali ste se že poslužili prilike, katero Vam nudi LAKI’ vrcv. CTtiMATUP LTrVVrTT' PD 41 X.X,, ---- a . V tF STJMMER HOME CO. Da zemljišču, znano pod imenom VFph r*’'' .C tanuar, grnar GROVE, okoli petnajst milj od mesta TOWER na jezeru VEE\[nr5r ,r ^Letnikom k f Po roeollnno nno x - n 1 1 1n ~ Ta naselbina ima eene zvišajo. — Poslali laj&u mijj uu mssia iuvvms na jezeru VEBMiir" r ««' veliko bodočnost. - Pišite po podrobnosti 4 '* P°f ^eoirU aslali Vam bomo popis m zemljevid te nove f.o- Po . - a 0 J LAKE VERMILLION SUMMER HOME COMPAN7 610-611 Alworth Buiiding, -:- Duluth, Minn. POZOR! P* 7 je v 2’ ■l s ‘h J v ods :?0S Jel 62 1 !*c J e . ;v ilkr* 1 f' Cernolog 8 & 1 sodišče 19. itilni v tj n nekaj ča* 3 ’ * -:i slopu vrnil, ika m ,o stran p'rsi- aio hitro, da B Marolt je do škodko. VI /otlinc i 0 krvavitev, ogovarja s pij tldrugo leto te; PLAČAJTE ZEMLJIŠKI DAVEK ZA 1913 NA Miner’s State Chisholm, Minn. Spor zaradi fan et svetnikov veeel testi v Ivsnskei] Bot iz bližnjega Bje prenehali s ■] l je Anton Škrlj fcfa Prelca. 20 b laikovega sina i; št nekaznovanegE itino. Ker je Pr rjal. češ da se je ačel Škerlj suvt pa udaril s pest jo * i« še lotil Pre " Avgusta Prem P° glavi. To j razburilo, . P° “ož, skočil “ Tse kal z odpr , nakar Jo zbež TT 2dr;iy »išk " (l '' 1 na d desnb raao ter m u r! Lanske ,]j, »»stalo J ’ kar IŠČEM rojaka Frank Jagr-ja. Pred enim letom se je nahajal na Keevvatin, Minn. Poročati mu imam nekaj posebno važnega. Prosim cenjene rojake, da mi pošljejo naslov, če kdo zanj ve, ali naj se pa sam javi. Ignac Hochevar, P. O. Box 83, Aurora, Minn. (19-23) V založbi Narodnega Vestnika je j 0 DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZA DRŽAVO MINNESOTI Snoje] m V ' ] e P< A o 0 tr ’ leta . n la težke ?0 Ljubi Ja % »euav k. Kay amt vzet; K vVa de] U, d f *'»a c S e e s >e ■ 'tj cesto .,«*« uh ,? r ' hi Jc ‘ ob ležp > , 0 »akoi* ga n,. -1 d ^ (Mimnesota Workmens Compensatiou M) Cena 30 Centov T e ^ s r , '! d a . : e »ele e le * ^ ^ K IŠČEM PARTNERJA za svojo trgovino v slovenski far- merski naselbini Greaney. Zmožen mora biti tudi voditi pošto. Prodajam tudi zemljišča. patt greaney, P. O. Greaney, Minn Navodila kako 'ir Va ra bj u postati dri 4,|, a le & Cena 15 Centov v ' a Pe 5 ‘bSj J Ra =d,J 61 v j • Dren , Jv hi J9bl .... »V a '"‘Uo N A R O D N IVE S T N IK S >;; i t! 4 4' ll >tok' l!,j C' u. j>, l)t( 5 ' iz stare domovine. | \wi * rtSr w I umrli so kranjsko. v Ljubljani: Frančiška 67 let. — ■•lpt posestnica, j) ° be Fran Erbežnik, sin pasar- SanJl „n Fran ltruezmiv, »m r^ % Fprago ognika, 16 mesecev. aj Pro? 5 iSjje Bii • Balantič, dninarica, 69 lov ^ 0i 'Marija Menard, mestna ubo- l et rfi , et __ Jakob Podlesnik, pre- £ a ’ |J ,o i e t — Anton Grrnšek, »"*; 45 "tjlV!; i »ta Kovač, zasebnica, t 6 let. ‘ L Gutnik, magistratni pri- ^ ut ° fil let. — Anton Friškovec. ftvec tobačne tovarne, 40 let. — fntnriia Proliinar, zasebna urad- '• lK 19 let. — Josipina Škrjanc, hivša strežnica, 69 let. leča ga ni poboljšala. Franc Cr- w ar 29 let star, pristojen v Še- ’ he mesarski pomočnik, nestal¬ na bivališča, je prišel 26. decem- f m l iz Gradiške, kjer je zara¬ di tatvi 116 sed,l 15 mesecev. Pri ' iih ni dobil posla, drugega tla se pa ni botel lotiti. Dne 19. januarja t. 1. je v Zmincu v Kraj- J ikovi gostilni v odsotnosti gospo¬ darja ukradel 62 K gotovine, a v e r se j& tatvina takoj zapazila, je Krajnik ukradeni denar s s ilo vzel. Černologar ne more ta- • itl tatvine; sodišče ga je Obsodilo j, a dve leti težke ječe. posledice prepira. Janez Pet¬ kovšek, posestnik v Tomačevem, se je dne 19. januarja t. 1. v Dov- ,h Bl% T H, fi y ER WUi rvSfcdgortUni v no «ti, p, eil J nov « naselij. mpanv Imn, R! ’E CI A n. i ) e A d' Šmartnem pri Savi sprl s posestnikom Francetom Ma¬ roltom. Po prepiru se je Petkov¬ šek za nekaj časa odstranil, a se je kmalu vrnil, stopil pred svojega nasprotnika in ga sunil z nožem v desno Stran p'rsi. Zgodilo se je 0 tako hitro, da ni nihče opazil tega. Marolt je dobil smrtnone arno poškodbo. Vbodljaj je se¬ gal v prsno /otlino in povzročil notranjo 'krvavitev. Obdolženec, kise zagovarja s pijanostjo, je bil na poldrugo leto težke ječe obso¬ jen. Spor zaradi fantovščine. Na vseh svetnikov veče'r m. 1. je pelo no cesti v I vinske m Britofu več fantov iz bližnjega okraja. Ko so fantje prenehali s petjem, zahte- ral je Anton Škrlj iz Britofa od Jožefa Prelca, 20 let starega po¬ sestnikovega sina iz Dol. Vrema in še nekaznovanega, 3 K za fan¬ tovščino. Ker je Prelc temu ugo¬ varjal, češ da se je že odkupil, ga je začel Škerlj suvati končno ga je pa udaril s pestjo po glavi. Na¬ to se je še lotil Prelcevega prija¬ telja Avgusta Premka in ga tifdi udaril po glavi. To početje je Prel ca tako razburilo, da je segel v žep po nož, skočil proti Škerlju vsekal z odprtim nožem po "lavi, nakar je zbežal. Napadanee Je glasom zdravniškega izpričeva¬ la dobil nad desnim ubijem pre¬ cejšno rano ter mu je 'bil tudi od- P*’l del temenske kosti. Vsled te¬ ža je nastalo gnojenje možganske f nren e, kar je povzročilo otrp- ^jen.je inožgan, vsled česar je Škerlj dne 4. decembra m. 1. umrl. Obdolženec ne taji de¬ janja. Porotniki so 'krivdorek na 1 °i Potrdili tor mu je sodišče pri i a 0 Mi leta težke ječe za kazen. ijA stru sfo Ljubljanice je skočil. k a P rav nenavaden način si je ^°,i v ze ti življenje po noči neki K * i e v kavarni Avstrija blizu P 'ejnega mostu. Naenkrat si je Vi'• ’ ^ a ne inore y ee živeti, ste- tn „ v Je T ! la ees -°> kjer .pa je padel kek 1 ltr ° Se Z0 P et P°‘bral in Čil 6 na Jubilejni most ter sko- su ^? strugo Ljubljanice, h s ° takoj s 0 c f a ? r ^ vFe kl a iz struge, dočim p re . Poslali po rešilni voz. Pa l ^ so v bolnišnico kjer j e S °, zjutraj ko se mu pustil- 7 jenje pole š lo > Z0 P et iz ' šl-rui ' , se k sreči ni resno po- kje \ a S1 .D kotel vzeti življe- ■eim’; se j® bil s svojimi doma- | dregal. «*** v žozdu. 15letni pose¬ lijo r,j,-" ain Fvan Koštrun iz Go- Ijal drr ran i a je te dni naprav¬ iš Se ^' a ,V ^° /cFu ’ P ri 'čemer mu 'Sekal 'm ^ z P 0r1 detela in si je pre '^ogo^k- 0 V >:apeStju ' Izgubil je Iialj% D-, rVl .P 1 b^no so ga pripe dan a p ran -i ! ‘D er mu l e bila po to so r> rV ‘ l travniška pomoč; na co v T ? re "" ’■% 2;) a pustna nedelja. Y ne feb. so železniški delav T suho d e i| ^ Uležal Ljudje ki so to vi- ista o»° ^ pomagat in dva ci v zvezi z domačini iz Birene va¬ si hoteli v Košakovi gostilni v No¬ vem mestu napasti domačine iz jeze, ker so jih le-ti prejšnjo ne¬ deljo pri poboju v Šmihelu v beg pognali. Ko ]e gostilničar s po¬ močjo hlapca hotel fante segnati iz gostilne v vežo in se jima je to deloma tudi posdečilo, je eden Hrvatov od zadej napadel hlapca Jerina z bodalom v pleča, v tre- notku, ko se je obrnil, da bo šel nazaj v gosLlno. Bodalo je na¬ pravilo 8—10 cm globoko rano. Po dejanju je storilec zbežal v Kandijo, kjer so ga orožniki vjeli in z nekim drugim pretepačem vred zaprli. Po veselem predpustu v — bol¬ nišnico. 23 let stari posestnikov sin Alojzij Žitnik iz Črne vasi štev 7 se je preoblekel v maškaro. Zve¬ čer je prišel fantom v roke, ki so ga krvavo pretepli. Eden je ma¬ škaro s sabljo udaril po glavi in je Žitniku prebil črepinjo, eden je Žitniku zasadil nož v roko. Te¬ žko ranjeneg« Žitnika so prepe¬ ljali v bolnišnico. — Ladislav Breceljnik, krojaški vajenec Ra- deckega cest., štev 1, je zvečer Srečal na Radeckega cesti moža ki se je nekoliko preveč navžil pred¬ pustnega veselja in je bil očividno jezen na vse trezne ljudi. V tem razpoloženju je mož zagrabil ubo¬ gega vajenca in ga talko udaril po roki, da mu j<. je nevarno poško¬ doval. Breceljnik je moral v bol¬ nišnico. 101 kos rimskega denarja so do¬ bili pri poglabljanju Ljubljani- čne struge ob Marijinem trgu. Umrl je 231etni Jan, Trobec, sin črnoveškega župana. Pri podi¬ ranju dreves ga je pobila bukev do smrti. Zadnje leto je bil dolgo časa v bolnišnici, kjer je bil več¬ krat operiran in odkoder so ga napol mrtvega pripeljali domov, kjer ga je smrt rešila vsega hude¬ ga. Ni ga še pamet srečala. Na za tožni klopi je sedel 53 let stari Giovani Anat.er iz Paluzze prii Vidmu na Laškem doma. bivšemu žagarju na državni žagi v Zgor. Gor j ali, zarad' hudodelstva po silne nečistosti in oskrumbe, uči¬ li j ene na neki nedorasli deklici. Razprava je bila tajna. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva posilstva zanikali, potrdili pa v- prašanje glede oškrumbe. Sodi¬ šče ga je obsodilo na 8 mesecev težke ječe. Izpred porotnega sodišča v No¬ vem mestu. Na zatoženi klopi je sedel 19. m. m. Franc Poznajilšek, rojen leta 1844 v Loki na Štajer¬ skem. Obtožen je bil hudodelstva uboja, češ da je dne 9. novembra 1913 v prepiru udaril z ročico Martina Kneza po glavi in pov¬ zročil njegovo smrt. Obtoženec se je 'zagovarjal da je udaril Kneza z nekim polenom, nikakor pa ne z ročico. Tudi ga ni udaril prvi, ampak šele na prigovarjenje Klembusa kot drugi, ker ga je ta prvi udaril. Zaslišane priče o udarcih niso nič pozitivnega iz¬ povedale. Porotniki so vprašanje • ede uboja zanikali, pač pa po¬ trdili uboj v smislu § 143, kaiz. zak in je sodni dvor prisodil Poznajil- šlnik ima presojati zadevo. Skoraj vse države evropskega kontingenta so prevzele francoski način kodificiranja u- stavnih pravic. Deklaracija človeških pravic kakoršno je vzakonila francoska revolucija, je služiia kot vzor- evropskemu ustavnemu živ¬ ljenju Znano je, da so francoska ustavna na¬ čela bila dosti popolno izražena v belgijski ustavi, ki so jo pridno prepisavali posebno za¬ konodajalci ustavnih monarhij. Tudi Avstrij¬ ci niso bili ob začetku ustavnega življenja nič posebno originalni in ustavni zakon o splošnih pravicah državljanov našteva državljanske pravice, kakor je to že bilo prej običajno v ustavah drugih ustavnih držav ha evropskem kontinentu. Amerikansko-francoski vzor kodifikacije ustavnih pravic ima velikansko prednost pred nerodnim načinom, kako si Angleži zajamču- jejo državljanske pravice. Mnogo prikladnejše je pač, da obsega enoten ustavni dokument vse državljanske pravice, ne pa, da so one razme¬ tane po najrazličnejših zakonskih določbah. Pa v značaju stare staleške države, kakorš-na je Anglija, leži, da se zadovoljuje s primitiv- nim načinom garantiranja ustavnih pravic. Za Anglijo, kjer je ustavna svoboda prešla v meso in kri vseh institucij in vseh državlja¬ nov, bi imela kodifikacija po našem vzoru mak praktičnega pomena. Poleg Angleške imamo pa še v Evropi dru¬ ge državne tvorbe, katerih ustroj je staleški in historični, kakor angleški, in sicer ogrski in hrvaški. Kakor Anglijh, tudi Hrvaška in Ogrska nimata svoje deklaracije državljan¬ skih pravic po ameriško-francoskem vzoru. Niti ogrska niti hrvaška ustava ne pozna do¬ slej kakega seznama občnih državljanskih pra¬ vic, temveč posamezni zakoni zajamčujejo na precej nedestaten to ali ono vrsto državljan- sikega udejstvovanja. Tako je izražena svo¬ boda mnenja v hrvaškem tiskovnem zakonu svoboda znanosti v hrvaškem vseučiliščnem zakonu. 'Pa naštevanje teli splošnih svobod je brez praktičnega pomena, ako. ni zakona, ki bi s pozitivnimi predpisi zajamčeval veljavo splošnega načela,. Tako imamo v Avstriji člen 8. o splošnih pravicah državljanov, ki izreka povsem na kratko načelo. (Dalje prihodnjič.) RAZNO. Medved napadel vojaka. Med predstavo v nekem cirkusu v Lin¬ ču je preskočil velik medved ogra jo in pobegnil na prosto. V neki ozki ulici je naletel na infanteri- sta Majerhoferja, katerega je na¬ padel in ga smrtno nevarno poško¬ doval. Vojaka so odpeljali v vo¬ jašnico. Medveda je ujel nato kro¬ tilec in ga je pripeljal nazaj v cir¬ kus. Zaplenjen Lloydov parnik. Lloydov parnik “Brunette” je na sedel pri vhodu v pristanišče So¬ lun na pečine. Rešil ga je grški parnik “Patris ’. Lastnik parnika “Patris” je zahteval 'za stroške za rešitev parnika 40.000 frankov. Te vsote pa zavarovalnice, pri ka¬ terih je bil Lloydov parnik zava¬ rovan, niso hotele priznati, češ, da je previsoka. Lastnik parnika “Patris” je izposloval vsled tega zaplembo rešenega Lloydovega parnika. Ker bi povzročila daljša zaplemba veliko škodo, so depo¬ nirale zavarovalnice zahtevano vsoto 40.000 frankov pri solun¬ skem sodišču, nakar je bil parnik zopet prost. Obsojen izselniški agent in tr¬ govec z dekleti. Pred kratkim se je završila v Bent.henu zanimiva obravnava proti Samuelu Lubel- skemu, ki je ruski podanik in je bil obtožen, z vodstva, podkupova¬ nja. nemških in ruskih uradnikov obmejnih uradov in spravljanja moških vojaščine obveznih izselni- 'kov, v Ameriko. Obtoženec je v te¬ ku več let spravil v Ameriko ne- broj nemških in tudi ruskih izse¬ ljencev, ki še niso zadostili voja¬ ški dolžnosti, m j^.speljal v argen tinske javne hiše več sto mladih nemških deklet. Da je mogel vr¬ šiti ta posel v tako obsežnem delo¬ krogu, je podkupil vteliko nem¬ ških im tudi ruskih uradnikov, ki so mu šli pri prekoračenju meje povsod na roko. Med ljudstvom je bil znan Lubelski pod imenom “Kralj meja” Državni pravdnik je predlagal kazen šest in pol let ječe. Sodišče pa je obsodilo Lubel- skega na devet let ječe in 12.000. mark denarne globe. Lubelski se je proti obsodbi pritožil. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI ZAVETIŠČA V AMERIKI. VARNOST! Skrb, s katero se vodi Bank of Shebojrgan, jam¬ či trdnost in moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vloge. Premoženje 3,000,000 BANKof SHEBOYGAN AROLLOFHONOR BANK 3% INTEREST PAID ON SAVINGS J RAD BI ZVEDEL Za prijatelja Peter Gale, kateri je bil pri meni na Chiskolm na sta novanju. Rodom je iz Logatca pr. Postojni. Promm cenjene rojake, če ve kedo zanj, naj bo tako pri¬ jazen in mi ga naznani, ali mi naj pa piše sam. Enkrat mi je pisal iz Pennsylvanije in noslal sem kar je zahteval na ndrew Somerson. Joe Perme, box 63 ,New Duluth, Minn. (3.16,3.19.) ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhinj Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena sa vse . enaka. — Obleka sa možke ln fante; najboljše blago po primernik ln poštenih cenah. Ljudje, ki poznajo dobri tobak, kadijo Havana cigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. ki je najboljša cigara na Range, Varos in Iby so tudi dobre ci • re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. Prežene boleči^ ^ kostnice, mišični rp , re 'V gijo ali trganje po bolečine in trdosti J •, Stil >. Izvrstno zdravilo.s. ° eai h i ne, za Imunost L i kak ' ozdravi m-oim- . ozdravi prehlajenip ° dl >h m nahod. ZabraJi’I ščanje v prsih. Ozdravi glavobol 4—5 kapljic v k 0z * ' vrstno sredstvo z« „ c » v, vnetja grla. ° r g r anj e Če se užije (4 b„ nl . de) je izvrstno zoprno neprebavljisti; re * i Pristni expell er pri , kakor ga kaže slika. de v PAZITE NA Nlčvpcr _. ponaredbe^ 25 m 50 “»tov tt kfa. K ^ P* <# zd ' žu° s st: uda 1 ' je vf ' levol ie' 11 FIRST STATE BANU PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, M1 Nn se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne 'vTo^obrf 0 ''* * !i '- 3 0 |o od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod st • nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z obeeznano ^ ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani slar^ilS iz Chieage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas 8 01 absolutno varne. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in na vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe um istotalco izvršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi Duluth Brewing & Mailing I •, y Mncrik' fllih mnogo zera r^lo na skrajne: Jima ari že skor< . farme eč g pgtrtbujejo- -''i 1 ; ker 19. marca 1914. narodni vestnik 5 Poljedelstvo in gospodinjstvo. ^ ^ a* ^ ^ ČIŠČENJE ZEMLJIŠČ. Slovenci se kaj radi naseljuj e- ■ na zemljišča, katera je treba o- -°"-iti drevja, štorov, grmovja in Trenin, ter zasuti jame, predno zaniore fannariti. Zato smo se 56 menili dati našim rojakom ne¬ koliko podukov iz skušenj drugih, ]-i so opravljal’ taka dela. čiščenje pogozdenih zemljišč je • like važnosti v ekonomiji kme- tijstva, vendar je malo ljudi, ki • ua o tem dovolj pojma. O tej stvari se ljudje ne učijo nikjer, izven če niso rojeni v gozdu; za- t0 se pa čiščenje zemljišč največ- krat vse ložje predstavlja kot dej- 99 mm ina J e najložje dobiti štore iz zem¬ lje. Če se človek tega nevarnega dela toliko priuči da ni več nevar¬ no alko je človek dovolj previden, ga veseli, ker letijo štori v kose in za njim se razprostira rodovitno polje, kojega je on gospodar. V velikih krajih Amerike se za- more kupiti čisto zemljo, to je far¬ me, kjer je hiša in hlev, kjer so njive in travniki, sadovnjaki in vi nogradi, dobri trgi železnine cene¬ je kot v drugih krajih gozd. V li¬ re gonu stane /unija, ki je polna en do šest čevljev debelih štorov po najmanj $40., četudi je po več milj od .železnice, med tem ko sta¬ nejo na vzhodu lepe farme aker mnogo detelje in zemljišča na ka¬ terih je bilo poslekano drev¬ je, so večinoma dobri pašni¬ ki brez da bi bilo treba iz¬ trebiti štore. Seve, da je treba ne¬ kaj zemlje za pod pljug, da se ima krmila za čez zimo. Poleg mlekar- pa človek ni voljan misliti in vgi- bati, če ne čila rad, če neče po¬ skušati to in ono, če ni voljan oskrbovati svoj inkubator ob go¬ tovih urah, potem mu ni treba ča¬ kati, da bo prišle iz jajc kaj pi- ščet. Ruvanje velikih štorov, na katerih se js rabil tudi dinamit. Začetek žistenja gozda. s tvo je. V Ameriki je še po vseh krajih mnogo zemlje za očiščiti, in celo na skrajnem vzhodu, kjer se farmar) že skoro pol tisočletja, imajo farme eč gozda kakor ga potrebujejo. Na skrajnem zapa- du Združenih držav čistijo zemljo navadno kitajski kuliji. ki del«j o za jako nizko ceno mezdo; največ¬ krat delajo pa na kontrakt in do¬ bijo od akra od $20. do $50., kar se ravna po tem kako je zemljišče poraščeno. Uprašanje p:r ni samo kako či¬ stiti zemljo, - npak tudi,-če se jo .splača čistiti. Nedvomno je, da se I čisti mnogo zemljišč brez vsakega prevdarka iii proračuna ih hi bilo boljše, da bi se pustilo za gozd. Neumevno je posekati lep mladi gozd in vsaki farmar naj bi skr¬ bel, da ima na svoji zemlji nekaj gozdiča. Ravno tako je nesmiselno posekati lep ndadi gozd, ki bo čez malo let vreden mnogo denarja, kakor je nesmiselno pustiti zemljo ležati v šavju in grmovju, ki nam ne bo prineslo v stoletih nobenega dobička. Premisliti je treba pred- no se začne zemljišče čistiti, če ni toliko poraščeno, da bi prišel aker z emlje slednjič predrag; premi- od $20., naprej in so tilk železnic in tik trga. So pa tudi kraji, kjer pride pogozdena zemlja draga, če¬ tudi je bila prvotno zastonj. V splošnem bo vedno več stalo čišče¬ nje zemljišča kot je stalo zemlji¬ šče samo. Koliko bo stalo čiščenje se ne da povedati, Iker to je odvi¬ sno od okoliščin. Malo pogozde¬ nih Zemljišč, jr; kjer bi stalo čiste- nje od povptecnega akra manj kot .$15., — $50., in več za aker. Alko je mogoče drva prodati, in še kak les za švelerje in stavbe bodo stroški čistehja mnogo manjši. V mnogih slučaj’h ho človek, ki ci¬ sti vsaj nekoliko plačan a tem ha t ruda polno delo Na Willard, Wis. ua priliko prodajo, drva in šveler- je, ker so blizu železnice. Na Gre- aney, Mimi., so pa naši pijonirji predaleč od železnice, da bi za- mogli prodati drva; imajo pa pre¬ cej: lepega stavbenega lesa, ki bo prej ali slej sežagano v deske in bi prinesel tudi denar. V obeli teli naših farmerskih naselbinah je precej rodovitna zemlja in ljudje bodo imeli Čez leta lepe farme, ki bodo vredne denar. Eden naših naseljencev blizu Grand Rapids, Minu., nam je povedal, da je dobil stva je vrtnarstvo tudi važna kme ti jaka panoga teh dveh držav. Kumare, krompir, zelje fižol, vse to obrodi dobro. Vendar kedor se je posvetil mlekarstvu, oprime naj se še kurjereje in svinjereje, katere dve stvari spadate mlekar stvii, in ne potrebujete čiste zem¬ lje. Čredo obstoječo iz deset krav, poleg tega kacih 100 kur in kake dve ali tri plemenske prašiče se že lepo preživi na 30 do 35 akrih čistega zemljišča, če se ima čez poletje dober pašnik. Pet do se¬ dem akrov se naj zasadi s krom¬ pirjem, in drugo z žitom, kuruzo, gomol jninami in “fodder corn”. Talka farma mora že na leto od $1200. do $1800.. kar je odvisno od tega kako se človek gospodari. Neumnost je tudi, če kupi'člo¬ vek, ki nima denarja preveč pogo¬ zdenega zemljišča. Osemdeset akrov je dovolj: 160 akrov skoro preveč, vendar je pisec tega nale¬ tel na Slovence, ki so kupili na 'kredit čez dve sto akrov porašče¬ ne zemlje, potem so se pa kesali. Tudi je napačno, če začne človek v gozdu gospodariti s premajh¬ nim kapitalom. Pomisliti je treba, da je treba prvo leto vse kupiti, in človek, naj. bi imei vsaj toliko, da SC /:aiuui:<; prvo irto vr t i. Pr¬ vo leto naj pridno čisti, da bo oči¬ stil vsaj kaeih šest do deset akrov, ker prvo leto se sčisti navadno največ. (Dalje prihodnjič. KURJEREJA. »lnllii « 0 ! u P 0? ?' ano zemljišči; ksča .le mPiinn« ulrvr.,. v države Wisconsin. Takega a v severnem delu . je milijone akrov v državah Wiseonsin in Minnesota, je poceni, ter je lahko za čistiti. je treba zakaj se namerava l o ® 1 jišee čistiti koliko, se bo dobi- ^Phlicno z akra dobička kadar očiščeno ; in Se druge take oko- m , \. v _ s Pl snem vzeto se ne = 02

travo in jed¬ ke 1 . navat * ne ' kmetijske pridel- S pl’ - 1 da j° bere malo dobička; to pa 'Gstiti. gozd za vrtni- l 0t l a -’ e rejo, vinorejo in tudi de- oma ža igj, Dit&o z a mlekarstvo. Gozdi trde- ov t a hnajo navadno rodo- sti, Se ZClul j°> m če niso preveč go- večinoma izplača ei- kakor’ • °’’ ega 2a ? etek j e najtežji,: stvari '* e začetek vsake pr esofhi Vendar 5 lov< ‘ k > !ki stvar Pre dto ' ' ll1 preračunil ’ a fe V 6 2a '‘ ek na i ne zgubi ko- i ‘tta L v P° 5 a ko dinamita in vi- Ce i olai' ®‘ : ' ten j a zemljišč pre- ■ San °t k er s tema sredstvo- prvo leto po čiščenju zemljišča, ua katerem je rastlo norveško sem rečjo (Norway pine), tri tone detelje in tim o ti na akrn, in da ra- ste na istem zemljišču vse jako buj no Umetnih gnojil ne potrebuje, gnoji pa s. hlevskim gnojem vsako tretje ali četrto leto m pridelek detelje, turšice, krompirja in pše¬ nice, v tej vrsti, je bil vedno obi¬ len. Kar se tiče držav, kamor se na¬ ši ljudje najbolj naseljujejo na farme, so naj priprav ne jse za mle¬ karstvo, Minnesota m Wisconsin so prve mlekarske države te repu¬ blike in iste vrednosti so v tem „ n,'tudi Michigan, Ohio, in New Yo,-k, četudi sc v teh državah tar- merii bolj posvetujejo se bolj do¬ bičkonosnim nanogam kmetijstva, i k 1 diereii, vinarstvu in vrtnin,. V^iseS iu Minnesoti raste (Dalje.) Pri nakupu inkubatorja ui gle¬ dati na par dolarjev, pač pa na dobri stroj. Inkubator naj ima dobre močne noge-, naj bo dobro izdelan, vrata naj se tesno zapira¬ jo, termometer naj visi tako, da se nanj vidi brez da bi bilo treba vrata odpreti, ima naj dobro na¬ vadno svetilko s kositarsko poso¬ do za, petrolej in dobro delujoč re¬ gulator. To p glavne točke, na katere se je ozirati pri nabavi va- liluika in vsakdo ki hoče kupiti valilnik naj skuša kupiti najbolj¬ šega kar jib je na trgu ali pa nič, ker pomisliti je treba, da valilnik ni stroj kot na priliko mlatilni¬ ca ali kultivator, ampak je stroj, ki mora napraviti iz spečega se¬ mena živo bitje, ker če tega ne stori je inkubator brez vse veljave iii le za jajca kvariti. Novince, tu¬ di svarimo, da ni treba kupovati za začetek velikanskih inkubator¬ jev, ki stanejo mnogo denarja. In kubator za 100 do 150 jajc je za začetnika dovolj velik. Z vsakim inkubatorjem pride¬ jo navodila ali pravila kako se in¬ kubator vporablja. Oskrbovanje vsakega je sicer nekoliko druga¬ če, vendar so pa temeljni princi¬ pi vsi eni, in kedor se navadi osk- bovati en inkubator, znal bo osk- bovati vsacega. Pred vsem je treba povedati, da je oskrbovanje inkubatorja lahka enostavna stvar, katero se žamore vsak privaditi. Povdarjati pa je treba, da je uspeh inkubatorja od¬ visen največ od natančnosti ope¬ ratorja, to je iste osebe, ki ga o- skrbujejo. Dovolj pa ni, da se de¬ lo izvrši natančno, ampak izvrši¬ ti se, mora tudi vedno ob določe¬ nem času. Gospodinja ali njena hčer, ki ima navado, da osnaži svetilke v hiši in kuhinji vsaki dan isti čas, iu mož ali fant, ki ima skrb, da navije svojo uro ved¬ no ob istem času, so brez dvoma dobri operatorji za inkubator. Ce Oseba, ki oskrbuj© valilnik ali inkubator naj ho natančna, skr¬ bna. in snažna; kak površen ali brezskrben človek ni za to delo. Človek mora biti pri inkubatorju zjutraj in zvečer koliko!’ mogoče isto uro. Dvakrat na dan je do¬ volj, če . se pogleda; trikrat je 'boljše; kedor pa ne more spati naj -pogleda še nanj enkrat po no¬ či. Vendar dvakrat je dovolj — recimo zjutraj ob šestih in zve¬ čer ob šestih. Človek mora preči- tati in se držati natančno navo¬ dil, katere mu pošlje izdelovalec inkubatorjev, in preštudirati mo¬ ra inkubator tudi sam. Tudi tu¬ kaj velja pregovor, da ni še no¬ ben mojster padel z nebes. Ko doj de inkubator iz tvornice, sestavi ga popolnoma po navodilih. Pre- štej dele, preglej jih skrbno, da se ž njimi seznaniš, in potem jih zloži skupaj. Postavi stroj popol¬ noma vodoravno na mirna trdna tla in tako da boš lahko prišel do vrat, do svetilko in do regulator¬ ja. r Sedaj pride vprašanje, kje naj postavimo inkubator? Ta stvar je jako važna in ima mnogo opraviti z uspehom valjenja. Inkubator naj stoji sem že poVedal, na tr¬ dnem mii-hi-e«* pt-oupn-tr, 'kjer se tla ne tresejo. .Stati tudi ne sme na prepihu, kakor tudi ne tam kjer bi vplivalo nanj odpiranje oken in vrat. Okoli inkubatorja mora biti prostor, da zaniore člo¬ vek delati. Posebno naj bo dovolj prostora spredaj pri vratih in na strani svetilke. Prostor naj ne bo vlažen in tudi ne temen. Snažna, suha, svitla klet je najboljši pro¬ stor za inkubator. V prostoru kjer je inkubator se ne sme kuriti, pač se pa sme greti prostor z vročim zrakom ali z vročo vodo v ceveh, če je stvar tako vrejena, da se to¬ plota ne spreminja. Najboljše pa, da se prostor, kjer stoji inkuba tor ne razgreva. Paziti je tudi treba, da ne pride do regulatorja kaka žival, mačka, kura, podga¬ na, miš itd. IV stvari naj se toraj vpoštevajo pri postavljanju in tku- batorja, in človeku že pamet da kje je najboljše da stoji. (Dalje prihodnjič). iovalec le kuruze. ali le krompir¬ ja, ali le sadja; on ni edino konje- rejec, mlekar, ovčar, ali kokošje- rejec; ampak on se peča večinoma z večimi panogami kmetijstva, če¬ tudi specijalizira le ‘z eno, dvema ali trema stvarima. In zato je tre¬ ba, da uvidi fariner že vnaprej kako je treba, gospodariti, da bo dosegel najboljši uspeh, da opusti one stvari katere so nedobičkonos¬ ne in da vpelje ali pomnoži one, ki mu prinašajo naj več koristi. Namen naših razprav ni dajati natančne informacije kako gospo dariti, kako delati in kako ne de¬ lati, da se bo .dosegel uspeh, am¬ pak povedati v splošnem kateri načini gospodarstva so se preis- kusili in »kazali kot najboljši. Mi se ne štejemo med iste kunštne ljudi, ki vam bodo povedali, da rastejo zlata jabolka na drevesih, in da se vali na farmi zlato i'z zemlje izpod pluga, ker vemo da to ni res, in bi bilo iste veljave kot če bi skušal ta ali oni dajati zdravniku, odvetniku, trgovcu, krojaču, itd., natančna navodila kako postopati da se doseže uspeh. Naš namen je edino seznaniti naše cenjene ičitalce in čitalke z istimi stvarmi, iki so se izkazale po več¬ letnih preiskušnjah kot za splo- šnost najbolješe. Okoliščine in po¬ trebe bodo zahtevale v raznih slu¬ čajih razno gospodarstvo, in to mora uvideti vsak umen gospodar sam; vsak umen gospodar mora pa tudi upoštevati dejstva, ki so se pojtazala v splošnem kot dobi- čkanosna, in dobiček je, za kar se dandanes vsak trudi. Kdor sta¬ vi hišo, napraviti mora neSkak na¬ črt, iu arhitekt'mu bo pomagal, da bo napravil najboljšo hišo ko¬ likor pripuščajo denarne in dru¬ ge razmere. Tako hočemo tudi mi splošnem z nasvetom pomagati, da' seznnanimo naše ljudi skušnja¬ mi, katere n j bodo nekak načrt za dosego napredka in uspeha. Nekateri bodo temu oporekali, češ, da ni mogoče položiti za kme¬ tijstvo tako stalnih pogojev kot se postavijo stalni pogoji na pri¬ liko za trgovstvo. Pravijo, da je vreme spremenljivo, eno leto su¬ ša, drugo preveč moče, tretje mr¬ čes j e, četrto bolezen, peto nizke cene, ali kake druge naprej nevi¬ dne nesreče iu uirne. Pravijo, da iz praktičnega stališča vsi na- erti -za- tan-neretvo. ničvre dni. Mi se strinjamo s tem v toliko kolikor se tiče farmerskih prora¬ čunov in načrtov, če hi bili na¬ pravljeni 'za eno gotovo leto. Ven¬ dar ti ugovori ae držijo, če se na¬ pravijo ti proračuni in načrti za plošne razmere. Mi se ne štejemo k prerokom, da bi zarnogli pove¬ dati kaj se bo pripetilo to ali ono leto, vendar je pa znanstvo toli¬ ko napredovalo, da je mogoče s precejšnjo gotovostjo trditi kaj se bo pripetilo glede podnebnih vpli¬ vov v gotovi dobi, recimo v enem desetletju. Mi mamo razna jedno- te in zveze, ki so ravno tako zava¬ rovalna podjetja kot so vse dru¬ ge asekurančne ali zavarovalne družbe. Posmrtnina in bolnišnina teh podjetij j ? preračftnjena vna¬ prej, in sicer . c to bazirano na r, KMETOVANJE IN DOBIČEK (Dalje). - Eden teh problemov je tudi ka¬ ko razdeliti in kako obdelovati farmo, da bo dala njaboljše pov¬ račilo za trud, in to tvar hočemo razpraviti v'tem spisu. Samoumevno, je da ni mogoče vstreei vsakomer z razpravami te vrste. Eden se zanima za mlekar¬ stvo, drugi se zanima za vnieenje kako zoprovali raznim rastlin skini boleznim, ta se zanima za mrčes j ad ja, tretji bi rad zvedel živino, oni za konje, tretji za žito, četrti za sadje itd. Priznamo, da je današnja doba doba specijali- istov, veščakov in strokovnjakov, vendar mora farmer, če hoče vspe ti, študirati razne panoge kmetij¬ stva, četudi je res, da mora osre¬ dotočiti največ pozornosti isti pa¬ nogi s katero se v glavnem peča. Mali farmer, in tu sem spadajo večinoma Slovenci, če gredo na kmetije, ni le pridelovalec pšeni¬ ce, (kot se to vrši na prerijskih bonanea farmah, kjer obsega ena farma po več sekcij, in kjer se vozi potnik z vlakom po več dni med žitnim morjem, on ni pride- povprecnost. vemo, da ni mo¬ goče naprej mer okovati kedo iz¬ med tisoč osel’ bo umrl drugo le¬ to; vendar je mogoče s precejšno natančnostjo vedeti koliko oseb bo prilično .umrlo izmed tisoč pre¬ bivalstva ne vpoštevajoč katastro¬ fe. Ravno tako mora načrt za far¬ mo sloneti na povprečne razme¬ re in ne le na eno gotovo leto. Na¬ črt za farmo mora biti toraj na¬ pravljen za več let in ne za eno samo leto. Samostojno SIov.-Hrv. Podporno Društvo Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Minn. Društveni odbor: Predsednik: Jolin Intihar, Box 123. Podpredsednik: Fr. Okoren, Box 716. I. tajnik: Frank Peterlin, Tt°x 706. II. tajnik: Anton Lavrič. Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto. Gregor Gregorčič za Spruce Lnc. Frank Flatnar. Nadzorniki: John Tanko. Frank Štrukelj, John Kapus. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Josip-a Francelj. Dragi rojaki Slovenci ln Hrvati! Zanimajte se za naše podporno dru¬ štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju, bolezni. VICTOR N E W DULUTH JEKLARSKO MESTO MINNESOTE. je prostor, kjer bo v poldrugem letu naseljenih na tisoče delavcev. To jo prilika za investirati denar.. Dolina okoli jeklarne, ki fof stala $30,000,000.00 in okoli cementne tvornice, ki bo stala $ 2 , 000 , 000.00 se bo napolnila z raznimi drugimi tvornicami, s podjetji, trgovinami iu domovi. •— Danes je is K\Y, DUI/UTH še vas, čez dve ali tri leta bo mesto. Zemljišča ss' dražijo rapiano. — Poslužite se te redke prilike, in bodite deležni velikega dobička. — Rojaki, investirajte denar blizu rastočih in¬ dustrijskih mest, dokler so cene nizke in odplačila lahka. — Jeklarna bo v tiru leta 1915. Požurite se, pišite po podrobnosti, pridite in oglejte si vso okolico in priznali boste, da ima NEW DULUTH najboljšo bodočnost. Cena lot je danes še od $375.00 naprej, na lahka mesečna odplačila, in se bo zvišala početkom drugega meseca. GO SKA & CO., lastniki zemljišč 5 SO. 5th AVENUE WEST DULUTH, MINNESOTA. OPOMIN. Ker sem namenjena odpotovati v stari kraj prihodnje poletje ‘n ne vem, ali se kedaj več vrnem ali ne, zatorej tem potom opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg v kratkem času, ker drugače bom primorana jih postavnim potoni primorati to storiti. Virginia, Minn., 10. jan. 1914. x Antonija Trampush. (12-22-14) S * * Svoji k svojim! Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- * jeno in bogato založeno s grocerijsko trgovino. V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro¬ daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Gene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! £ S * Ui S m Za mnogobrofen poset in naklonjenost se uljudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trjiovina BIVVABIK, MINN. Telefon 63. □= K SR * SR SR £ iii S SR SR SR SR SR SR :x x n KOVALL & SON, ely, minn. “ GROCERIJSKA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. KJE JE? Rad bi zvedel za prijatelja John Volčič, imam mu poročati važnosti radi dela tu na Marianni. Prosim rojake širom Amerike, če Mo ve za njegov sedanji naslov, naj mi blagovoli istega naznaniti, ali naj se pa sam zglasi. — Avgust Korač, Box 311, Marianna, Wash’n Co., Penna. (12-23-14) SVOJI K SVOJIM ! o >• c/a us § > c/a M ■ TT K SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON Range Hotel Vila Velebit JOSEPH TALKOVICH, lastnik 627 W. SUPERIOR ST., DULUTH, MINN. (BLIZU SOO LINE KOLODVORA) TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO VINO IN RAZNE LIKERJE. PRIPOROČA SE SLOVENCEM IN HRVATOM V OBISK. SVOJI K SVOJIM ! C/3 < o C/l < o 1 fi NARODNI vestnik 19. s Q Dopisi. %s#sss*sssssssssssssssss:sfl VValsenburg, Colo. Cenjeno uredništvo Narodnega Vestnika! Ker sera prejel že dve številki vašega cenjenega Usta, kateri se mi tudi v resnici dopada, zato ker vidim in spoznam, da je pravi zaščitnik in pomočnik nam zatiranim delavcem, zato si šte¬ jem v čast in dolžnost, da vam po¬ šljem skromen dopis tudi iz ituikaj- šne slovenske naselbine. Kakor ze sploh iz vseh krajev Združenih držav, tako tudi dd tukaj ne mo- rem poročati veselih novic. Ker je že velečastitemu človeštvu znano, da je v južni Coloradi stavka pri¬ bližno 6 mesecev, zato mi tega m potreba še posebej opisovati. Prav čudno pa se nam tukaj zdh 'kako je to, da iz raznih krajev in dr¬ žav prihajajo tu sem one vrste lju dje, katere mi kličemo po imenu skeh. Ti nam pripovedujejo, da ni¬ so nič slišali od štrajlka ali pa da so slišali od štrajka, da je že kon¬ čan. Toda temu ni tako. Mi smo m bodemo štrajkali, dokler ne dobi- od naših oderuških kapitalis- mar, mo tov nam pripadajočih pravic, za katere se borimo po vsej sposob¬ nosti. Torej dragi rojaki širom A- merilke nikar ne verujte listom,ka¬ teri trobijo med svet, da štrajk v južni Coloradi je končan. Po mo¬ jem mnenju se hode še le pričel, ako nam kapitalisti ne dajo naših pravic. Zadnji teden vršile so se tukaj kongresne preizkave, pri ka¬ terih se je obelodanilo neštevilno zločinov in roparstva, katerega so povzročili kapitalisti že veliko šte¬ vilo let. Kaj takega počenjati se¬ veda gotovo ne more nobeden dru¬ gi, kakor kapitalisti, kateri se ne brigajo ne za postave in ne za pra¬ vice delavcev. Tem tiranom pa so pravi pomočniki vsi skebi in peto- lizniki. Le žali Bog, da je tudi ta¬ kih med nami, kateri pravijo, da so Slovenci. Posebno pa se odli¬ kujejo s skebskkn imenom rojaki iz Krasa iz vasi Knežaka in Pata. Po vsih napredno mislečih delav¬ skih slovenskih, listih so zaznamo- icK aKolUorr imATVO- TociiH. naj. 1)0 de že Krašovec ali pa R uiičnn kakor sem jast sam, je vse eno sramotim za vsakega kateri oprav • ]ja vmazana dela sk e banj a: 1 e raa lo premisli ti zaslepljeni sk ’> ko- koliko si moral premoga na¬ kopati ;a kapitalista, zdaj pa ko se mi naganjamo in borimo zn bol- šo vago za veijo plačo in sploh za boljše pravice za nas vse ravno ta ko za tebe. Zdaj pa si pokaz il nam hrbet in ližeš pete tvojemu preganjalcu ir. roparju sram naj vas bode pred vsem svetom. Rad bi vedel kam jo bodete potem po- durhali kadar mi primemo zopet za orodje. Jaz mislim da vam bo¬ de prokleto slaba predla. Vam pa dragi sobratje unijski kličem le tako naprej zvesti bodimo in sr¬ čno stojmo, v boju katerega zma¬ ga bode tudi gotovo naša. Od boja do zmage vsi za jednega jeden za vse. Z bratskim pozdravom vam udani Pr. Blatnik. Zvezine stvari, pa makari da oseb¬ no trpijo, in čt bodo dali svojim o- sebnim koristim več prednosti kot Zvezinim koristim, potem se mo¬ ra zoper take delegate članstvo dvigniti. Dandanes se čez čas vse zve, tudi če so volitve tajne, in ri delegati 'denite v pravila Referen¬ dum in Recoll, da bomo vrgli iz odbora vse one, kateri bi se ozira¬ li prej na svoje koristi nego na ko¬ risti S. H. Zve 'e. Za Glasnik ne bo glasoval noben zaveden delegat, ker Glasnik je toliko vredno gla¬ silo kakor če ga nimamo nič. Bodi¬ te pa pozorni somišljeniki, da vas delegati ki spadajo k Citizens Alli anee, zahrbtno ne vlove, ker ti bo¬ do vsi za Glasnik. Pri glasovanju za glasilo se združite napredni de¬ legati vsi kot en mož ; za list, ker če boste glasove cepili na več li¬ stov potem se zna naši S. H. Zvezi zadeti smrtni udarec. Vsi isti, ki se zavedate kot delegati svojih dol žnosti, vsi isti, ki se zavedate dej¬ stva, da je Clasnik kompanijski bič, ki goni delavstvo v skebstvo in sužnjost, stopite skup, glasujte v ; si za eno glasilo in vrzite Gla¬ snik iz S. H. Zveze. Drugo, boljše in bolj poznano in razširjeno gla¬ silo mora Zveza imeti, če hočemo da jo bo slovenski in hrvatski na¬ rod po Ameriki bolj spoznal, če hočemo, da bo napredovala in se 'razširjevala. To je ena točka, ki se mora poleg mnogih drugih rešiti. Za glasilo naj bo list, ki ne deluje zoper delavstvo, in pa unijski list. In ravno tako naj se izdelajo vse tiskovine v tiskarni, kjer so vpo- sljeni organizirani delavci. Te mo¬ ra podpirati delavski stan zato ker so oni ista sila, ki deluje vedno za zboljšanje razmet vsega delav¬ stva, če je že organizirano ali ne. Velike važnosti je tudi, da pre- osnujemo glavni odbor, vsekakor pa mora priti predsedništvo v bolj zmožne in bolj delavne roke. Vi delegati imate v svoji sredi za to mesto povsem sposobnega moža¬ karja, kateremu poverite pred¬ sedniško mesto, ako hočete S. H. Zvezo zbuditi iz dosednje letargi¬ je. Naša organizacija spi, zato ker spi predsednik. Po vseh sloven¬ skih listih eitamo o vseh sloven¬ skih jednotah in zvezah, le o S. H. Zvezi ni ničesar zapaziti nikjer niti v glasim našem, mame raz¬ prave o naši organizaciji so iste, katere so poslali člani zadnje te¬ dne na naš delavski list Narodni Vestnik. Naša S. H. Z., je delav¬ ska zavarovalna organizacija dveh bratskih narodov, je nekako pod¬ jetje, in če hočemo, da bo to pod¬ jetje rastlo, da bo prišlo na boljše stališče, moramo dati najmanj predsedništvo v druge roke. Dele¬ gati zavedajte se važnosti vašega dela, delujte skupno s treznimi glavami, pošljite ničle kamor spa¬ dajo in zbudite k življenju S. II. Z. P. K — r Calumet, Mich. Ahmeek, Mich. Pri naši S, H. Zvezi, koje gla¬ silo je Glasnik, je blizu 2200 čla¬ nov in članic. Sedaj vrši se kon¬ vencija te organizacije, koje član sem tudi jaz, a v Glasniku ni no¬ benega dopisa ki bi razpravljal o preosnovah, bi se morajo zgoditi pri naši S. H. Zvezi, ako hoče na¬ predovati, da, ako ji hočemo zago- tovito obstoj. Tako glasilo kot je Glasnik je za muhe loviti; za pov- zdigo organizacije je slabši kot nič. Kako pa more Glasnik delo¬ vati za bratsko slogo v naši Zvezi, če dela ves čas med nami delavci bratski razkol ?! Kako more delo¬ vati in priporočati ene vrste orga¬ nizacijo, če je z dušo in telom zo¬ per drugo vrsto organizacije?! Glasnik je le za kapitalistično or¬ ganizacijo, za organizacijo Citi¬ zen Alliance, delavskim organizaci jam je pa smrtni sovražnik in za¬ to naj ne ima prostora v S. H. Zve zi. In pa, ke-do pa Glasnik čita, ke¬ do ga pozna? Vse pošteno Sloven¬ stvo mu je obrnilo hrbet. Leta 1913 dobil je le nekaj nad $600., naročnine, in to je, dovoljni dokaz da slovensko delavstvo neče Gla¬ snika in zato raj se tudi S. H. Z., ne more in ne sme nanj ozirati, četudi so med delegati nekateri Glasnikovi delničarji. Delegati bi- Čital sem dopis v kapitalističnem hlapcu “Glasnik” štev. 11, kateri prihaja iz Cliisholma, Minn. Do¬ pisnik se spodtika ob mene ter mi predbaciva, da sem ga jaz v N. V. napadel. Ti mločnozobee iz Chisholma, ali nisi ti začel zlivati gnojnico čez or¬ ganizirano delavstvo v skebskem lističu “Glasnik”? Ti hinavski bo- gomolec, ki kolneš v rudniku, da se poštenemu delavcu lasje ježijo, ali nisi ti blatil nas stavkarje in umival “božjega namestnika” Klopčiča, četudi si še premoker za ušesi, da bi ti vedel, kaj je indu¬ strijelna borba, še manj pa, da hi poznal tukajšnji položaj. Klopčič je toliko z delavci, kot lačen volk z jagnjetom. To je dejstvo, katero pripozna tudi marsikateri stavko- lo-mec. Ti si e:len tistih redkih do¬ pisnikov, ki se zatekajo k izdajal¬ skem in slepilnem listu “Glasnik”, da delajo zoper svoj razred, zoper delavstvo, zoper lastne koristi. — Tam rjoveš nad stavkarje kot lev v puščavi, a prepričan bodi, da so besede iz peresa takega fantalina kot si ti bob ob steno. Mi izkušeni možakarji, ki skrbimo za družine, poznamo živi jensko borbo v praksi in se niti ne oziramo na isto kar ti čvekaš, modruješ in zabavljaš v Glasniku. Niti vredno ni, da bi izgubljal s teboj čas, a ker ga imam kot stavkar dovolj na raz¬ polago, se malo pozabavam s te - boj usko'k delavski. Ne zamerim K,jker imaš še mlečne zobe; kadar mš imel toliko petkov na hrbtu kot jih imam jaz, boš drugače go¬ voril. Pravcat petolizec si ti, ker praviš, da imaš sebi primemo de¬ li so poslani k konvenciji reševati j lo. Zakaj se pa rotiš po 'rovih, si z razmerami tako zadovoljen, kaj ? Takih človeških hijen kot si ti je vsak dan manj, in upanje i- mam, da bo tudi tebe svet spre¬ obrnil čez čas in te bo postavil tja, kamor spadaš — v vrste organiza¬ cije. Kakoršin si danes, ni vredno, da bi se na te oziral, ker take izda- jice niso drugega Vredne kot bese¬ de —• fej! Ti pomagaš Klopčiči- jancem služiti luciferju in njego¬ vim hlapcem, amerikanskemu kr¬ voločnemu kapitalu. Ljudje tvoje vrste poljubljajo bič, ki jih tepe,- in vidijo v kapitalistih in njih hlap čili Klopčiči j ancih pravcate bogo¬ ve. Vsa čast duhovnikom, ki de¬ lajo za probujo naroda, ki so za pravice človeštva in ki razširjajo nravnost med ljudstvom, sramota pa onim, ‘kojih geslo je dola'r in ka¬ teri so prava kuga za človeštvo. Kar se tiče stavke poroča Glas¬ nik na prvi strani, da je izgublje¬ na; dejstvo pa je, da nas je še da¬ nes na stavki okoli 7000 starih de¬ lavcev. In kako se to strinja? Na drugi strani pa poroča ravno isti Glasnik, da je spremila velika vr¬ sta ljudstva k zadnjem počitku u- mrlega Aleksa Pintar, kateri je bil spoštovan mož, mož na delavski strani in zato je imel mnogo pri¬ jateljev. Zakaj pa ni Glasnik po¬ ročal, da so bili pogrebci večinoma organizirani delavci? Gotovo je te¬ mu hinavskemu listu slabo prišlo, ko je zagledal v sprevodu toliko množico zavednega delavstva. Da. pogreb je bil impozanten, mnogo bolj impozanten kot če bi umrl sam 'ribniški Joža. Na petem štri- tu je Glasnikov zastopnik zijala prodajal, in lasje so mu šli kvišku, ko je videl toliko vrsto stavkarjev, kojih pa nobeden ni naročnik na Glasnik. Korakali smo pred dur mi skebskega lista Glasnik. Okna so bila zabarikadirana z zagrinjali čez katere so archskebi natezali vratove. Gotovo je Urednik točil krokodilove solze, ker je videl to¬ liko stotin neupogljivih mož, ki se držijo svojih načel in prisege, da hočejo ostati zvesti predpisom svo¬ je organizazije. Dejstvo je, da je spremilo vzornega moža in bla¬ gega pokojnika nad 2000 stavkar- jev, a Glasnik bo povedal, da je stavka že davno končana. Smešen je ta listič, da ga ne titulK am nru- gace. rvinio se m Vi ni smejal, ko je oslaril, da bo guverner Ferris pri¬ hodnji predsednik Združenih dr¬ žav? Ferris ima tak “show” v tem oziru, kot ga ima urednik Schweiger — nobenega. Danes je organiziranih delavcev v Ame¬ riki okolu pet milijonov, večina teh je volilcev in ti bodo odločili, da ne bode sedel Ferris nikdar na prestolu v Washington. Pač sme¬ šno, da more urednik lista takega političnega kozla vstreliti! Vsi smo se smejali temu “modrovanju”. Tudi občinske volitve tukaj na Ahmeek so napravile Glasnikašem marsikateri sivi las. Sedaj se zvi¬ jajo ti modrijani, češ, da so znali za izid že vnaprej, a boli jih stra¬ šno, ker bila Citizens Alliance do kraja poražena, in zmagali so naši možje, kateri imajo glave na pravem mestu. Obžalujem tudi vsebino Glas¬ nika. Tako slabega lista ni v A- meriki. Da vas ni sram vzeti od delavca $2.00 za tako preplonkano starino. Kar je v Glasniku je vse posneto in prestavljeno iz calu- metskih kompanijam naklonjenih listov; originalnegja in podučlji- vega ne znajo Glasnikaši nič sko¬ vati. In tak zakoten listič imamo mi elani S. H. Z. za glasilo ? Pač ni čuda, da se o naši organizaciji nič ne čita, medtem ko čitamo v listih o vseh drugih jednotah in zvezah. Napredek torej tak, da se Bog usmili. Delegati, vi ste sedaj na Ely zato, da to stva'r izboljšate in prenaredite. Mi potrebujemo vsekakor na predsedniško mesto moža, ki se bo za razvoj zveze -za¬ nimal. Blaigajnik je izvrševal svoj posel boljše, in če bo imel bolj živahne tovariše v glavnem uradu, ■bo tudi on bolj deloval za razvoj S. II. Zveze. Preosnove, korenite preosnove je potreba, ker kakor stoji stvar danes, nima nobenega pomena. Naša Zveza se mora oži¬ veti, sicer ne bi mogla izplačevati v par letih bolniščin in posmrtnin. Treba ji je dati novih moči, ki bo¬ do pridobile novo članstvo, saj je še tisoče Slovencev in Hrvatov, ki ne spadajo k nobeni zavarovalni organizaciji. Samo na Michigan in v Minnesoti je okoli 25,000 Slo¬ vencev in Hrvatov, in med njimi jih j-e mnogo, ki bi pristopili k S. Zvezi, če bi imeli v glavnem imeli bolj razširjeno glasilo. De¬ legati zboljšajte to stvar, ker to ,je vaša prva dolžnost, in če ostane pri starem, -se bo članstvo mašče¬ valo edino nad vami. Kar se tiče sedanjega glasila, cenite njega raz¬ širjenost lahko- po naselbini Ah¬ meek, Mich. Tukaj nas je okolu 200 Slovencev, a niti eden ni na - ročnik na Glasnik, četudi smo čla¬ ni S. II. Zveze in je ta listič nje glasilo. Nasprotno pa prihaja sem lepo število drugih časopisov, in prvo mesto zavzema Narodni Mest¬ nik, kojega pride cel zavoj, bkoli 70 listov. (Pač le 32. Uredn.) — Glasnik nam pošiljajo po sili brez¬ plačno ; morajo že družbe plačevati naročnino, sicer bi ta listič že dav¬ no izdihnil. Vse, za 'kar nam pride prav Glasnik, je za dve stvari — za peči kuriti in še za nekaj —. Slovenci in Slovenke po Ameriki, posnemajte nas in ne naročajte te¬ ga lista, ker je to pravcat gad na delavskih prsih. Resnicoljub. ta & Marianna, Pa. Prebudil sem se iz trdega spanja in želim, da. bi se vsi rojaki širom Amerike prebudili. Želim, da bi se zanimali možje in žene, fantje in dekleta, za moj predlog, ki naj bi silil Slovence in Slovenke v Ame¬ riki k poštenosti. Moje mnenje je, da bi še vpe¬ ljala med nami Slovenci in Sloven¬ kami nekaka zveza ali organizaci¬ ja, ‘ki bi naj skrbela za pošteno življenje in imenovala naj bi se Pošteno Življenje”. Čital sem že večkrat v časnikih kako išče ta ali oni tega ali onega radi nepošteno¬ sti in neznačajnosti. Organizacija 'Pošteno Življenje” naj bi imela namen napraviti iz slabih ljudi do¬ bre, iz slabih otrok dobre otroke. Človek bi bil kontroliran v vsaki naselbini in s tem bi se rešili la- hkoživcev, nepošten j ako vicev in potepuhov. V to organizacijo mo¬ ral bi se izvoliti glavni odbor, in po raznih naselbinah bi se morale vstanoviti postaje. Ta organiza - cija naj bi izdajala listine, ki bi svedočili kako se je človek obnašal v naselbini kjer je živel in delal. Taka organizacija bi preprečila mnogo sleparstev, pobojev, pijan¬ čevanja. vla čn garstva itd. Ot>wri¬ vala bi hranilišearje zgube od stra¬ ni onih koji so pri njih na hrani in stanovanju in obvarovala bi trgov¬ ce zgube od hranilišearjev. Nepo- štenjak-oviči b; se s tem sredstvom iztrebili . Talca organizacija bila bi velike važnosti za vse, posebno pa- za poštene ljudi. Stroškov bi bilo s to stvarjo ma¬ lo, — le tiskovine, poštnina in ne¬ kaj malega za glavni urad. Taka zveza bi bila oziraje se na moral¬ nost velike veljave, in če se kedo zanima za stvar, naj se oglasi v li¬ stu. V korist bila bi ta zveza vsem, in upati je, da se rojaki in rojaki¬ nje za stvar zavzamejo. Kdor ho¬ če o tem rajše pismeno izraziti svo¬ je mnenje, piše naj na Mr. Joseph Milanich, box 251, Marianna, 'VVashington County, Pa. Bolje je pa razpravljati o tem v listu, da pride misel bolj med svet. Pozdravljam vse rojake in pri¬ poročam, da se izobražujejo z na¬ šimi naprednimi časniki, tebi Na¬ rodni Vestnik pa mnogo naročni¬ kov. Mih. Čebašek. ogibati drugo stvar, namreč glede plačevanje podpore. Več nas čla¬ nov srno mnenja, da hi se naj bla¬ gajna centralizirala, kot je centra¬ lizirana pri J. S. K. J. Sploh se mo ra pri S. H. Z. mnogo storiti, da bo oživela, da bo bolj poznana, da se bo delovalo vec za njo in in da se bo modernizirala. S starokopitnos¬ tjo v grob in z novimi mislimi na dan, če hočemo napredovati' z na¬ predkom drugih zavarovalnih or¬ ganizacij. 'Centralizacija podpore je ena -stvar, katero je treba izvr¬ šiti. En ud J. S. K. J. se je izrazil, da je centralizacija blagajne ve¬ like koristi, samo če se hitro pod¬ pora razpošilja. Dotičnik je ome¬ nil, da edina napaka s tem je, ker se s podporo zavlačuje in ‘da om ni dobil preje podpore kot en me¬ sec potem, ko se je naznanil bolne¬ ga. Prepričati sem se hotel o tem o sebno in to sem tudi storil, ker i- maitno glavni urad J. 'S. K. J. tu¬ kaj na Ely. £>eL sum k našemu glavnemu tajniku, rojaku George L. Brozichu in sem ga prosil, da bi mi pokazal kot članu tozadevne knjige. Rojak Brozicli je pripom¬ nil, da nima sicer rnni-go časa na razpolago, vendar članom J. S. K. J. hoče vedno postreči. In res raz- položil mi je knjige in prepričal sem se, da je urad glavnega tajni¬ ka nakazal podporo dotienernu članu drugi dan ko je dobil poroči lo od društva. Hitrejšega poslovan a od strani glavnega tajnika to- ‘tikeR Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte Baltimore and Ohio železi, i CHICAGO do NEW YnR r» Qlc il 9 Pišite : R. O. HAASE, Northwestem Passenger Agent, ST Pa po parobrodno 'knjižico, ki kaže vdobnosti te parnika. Ze lez n , Jr J# 1 IS& 1 SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V rej ni mogoče zahtevati. Krivda to rej ni na glavnem tajniku, pač pa pri društvu in če bode društvo pos lovalo redno, se ni bati, da bi ne teklo vse kot ura, ker v uradu glavnega tajnika J. S. K. J. vla¬ da najlepši red. Želim, da bi S. H. ‘Z. centralizi¬ rala blagajno, da bi izvolila na¬ predne in zmožne uradnike, da bi spremenila glasilo in se razvila v močno organizacijo. Naročnik NA PRODAJ BOARDING- HOUSE blizu Blast Furnace v Vest Du- luth. Posestvo se zamore prevzeti z malo naplačnino. Vprašajte pri: Scott o., 315 Central Ave., West Duluth, Minn. u i» z L • k ' 1 ;>■ s«> a ;; i ur . , $° J ga- ‘P° s iisP lS ,ra v riiu : .ala ' ih«'/; ., ^ i-, ie e, ..i p iti J .f lila » ie ]ji jo o« Ksfd a! pes VELIK NAPREDEK je bil storjen v mlinarski industriji s tem, da smo mi izdelovanjem Duluth Universal mono (Najboljš^moka za kruh) Dobre moke ne morete dobiti, če ne melje mlinar dobro pta« DULUTH UNIVERSAL MILLING r.£la uocojšno zapleta* r ;,- nrijatelji so S * sl 1 ,o vsako trteajf .i e P°“ e , . P* . kako ■halo ,!)asa ^neffehdijei Marko, vMee, c .. a je razložil v gl Tvrški pesnik j e m "Da, da, zi* ll ™ 1 a dosežete svoj m Vato je pozorno r Ašvgha Bagdad Kaj pravi?” je i KDOR HOČE DOBRO. P0DUČN0 ČTIVO. NAROČI NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKE ••Ti preklicana fcc iKvarišu domačinov V Hasan effendi I r prejšnili časih, maša 1 ah! ‘ ’ j ino otožne gube. Reci, Marko, da ee H. odboru boljše delavce, in ee bi " Ely, Minn. Glede dvorane za zborovanje konvencije smo se torej po dolgem prerekanju odločili. Vse tozadev¬ ne sprtije je najboljše, da pokop- lenro v večnost in da smo prijatelji Seveda nekateri ljudje so ekstrem ni in se maščueo za vsako malen¬ kost. Taki ljudje so obžaloanja vredni in to obžalovanje je izreka¬ ti obema strankama. Pa pustimo to. Kar je bilo je bilo, in treba je pozabiti na take spore, katere je pač treba obelodaniti, da se zve de lovanje ene naselbine ali druge. Jaz povsem olobravam stališče Narodnega Vestnika, da odpre o- bema -strankama -svoje kolone, ker zato je list tu. Odobravam pa tudi stališče uredništva, da je stvar za¬ ključilo o pravem času. Vem nam¬ reč, da so bila odposlana na ured¬ ništvo dva dopisa več, kot sta bila obelodanjena, zatorej povsem odo¬ bravam stališče uredništva, da je dalo slišati oba zvona, in da je potem stvar mahoma zaključilo, češ da -naj se take -stvari poravna¬ jo doma. Kedo more kaj bolj real¬ nega zahtevati? Torej glede dvorane je bilo od¬ ločeno predno so prišli delegati in delegatinje. Potem smo pa začeli Zavarovalnina, Vsak pameten človek skuša potom zavarovalnine obvarovati svojo družino pre nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Seveda njegov. dolžnost je, da podaljša svoje življenje in da si ohrani zdravje. To on lahko sto: . .- **“ 'Tri Si tem, da vzdržuje prebavni sistem v vedno dobrem činujočem redu. Ko hitro opaž SLAB TEK KOLCANJE TEŽK0Č0 V ŽELODCU UMAZAN JEZIK NAGLO SLABOST naj takoj rabi 7APRTIE BOLEČINE V ČREVIH BOLEČINE V KRIŽU ZAPEKE sto gromov * več živ. ij 5 v resnici. Strezi Za Fatimo, obup Fu**" tak oj iz vi • w o,d a ' ’ - Jc 'bilo p i i o “rličev ameriško zdravilno grenko vin( Ta zeliščna priprava mu bo dala hitro m popolno odpomoč, ker ista . IZC S!;„ polnoma alimentarni kanal ne da bi povzročila kake neljube posledice m 00 nila iz telesa vso neprebavljeno hrano. Ista bo tudi ozdravila bolne kraje v črevih m jih ojačila tako da bodo i . organi delovali brez vsake postranke pomoči. Ista bo odstanila nagih za z 1 in odstranila vse posledice. . . ^ Rabite to izvrstno zdravilo ko hitro opazite katerikoli gori omenjeni srk in s tem se bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo. h °J° zvijačo :^e al > bc ^gw sree - t" Srce h; m rei jr*ia ’ ua bo a ho o ^°cen 0 v pra ■»&“*.! A C «® 1 * Naravni apetit Telesno moč Čilost duha vam bo tudi novo ljubezen do življenja’ zdravo polt, stalno zl ra ■ kjerkoli mogoče. . v L E K A R N A H. NE SPREJMITE PONA^ JOS. TRINER IZDELUJOČI LEKARNAR. p Dalo 1333-1339 So. Ashland Ave ne, Chicafl 0 ’ In ^jer! Še Pot M ga bou lal) , W ee *V’ 2ro '4p -v n VaŽe * V 'O* 1 !. ' L? j N ie* 06 ta h >4; - k °žl t JU 6 . Je v, ,Pa ■ C’ a ho s . “K, -ga L “no e be ast Mr \ ’!> Mi l . + . j 'op .. 0 ri t; ri t a * >«0 N A R O D N I VESTNI K '«6 ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) Effenidim, dober človek sem/’ jo izpregovoril z neobičajno ži- - 0 Najboljši dokaz je to, da sem vam dal zavetje v svoji hi- Vilh f° S iinetek mi dovoljuje živeti brez skrbi — allah bodi zahvaljen! nl jjjjg j e Hassan effendi, in poklica nimam, razen tega, da hva- si. Moj "® o;l 1 e 1 “'‘in zlagam pesmi... Moje pesmi so znane po vseh deželah oto 1» B1 jezika; le kdo jih ne ve ceniti? Srdita Fatma, ki. jo je nalo- ‘“n-hza pokoro!... Effendim,’ je dejal, odhrfknivši si iz globine ši- ž' Ia “ . gj , “pesništvo brez ljubezni je kakor nevernik brez vina — 10 vsak', samo Fatma 1 noče verjeti. Naučil sem jo pisati in citati, da 10 V< 1 ko uživala moje poezije; a kaj imam v zahvalo? Fatma brska po fcl \ papirjih in če najde pesmico, v kateri pripovedujem, kako se iz- i' 10 ! 11 / j ep a mlada deklica ob žuborečem potočku, takrat je joj!” pr Marko je prevel prijateljem besede Hasana effendija; lahko si da so ga, poslušali radi. Effendi je motril pozorno njihove o- pričeli loko 'bro pšenici ROČINJU E.NSK1 PO IERIŠKIH. nadaljeval potem. “Nocoj, effendim, se mi je zopet pripetila ta nesreča. Fatima je m ed mojimi spisi pesem velike lepote. .. effendim, če ane samega pohvaliti, si lahko mislite, da je res!. .. a seveda, opeval sem -— nl ^ « e p ra vim? — da: cvetoče grudi zornih de-v . . In ta kazen alla- ka * je spoznala brez truda da s tem ne mislim nje, je pograbila na |koeila me kakor razjarjen vitez svojega sovražnika in si pri- Be 1 'zm^o, ki jo čutim še zdaj na neštetih koncih svojih starih ko- • Mašallah! mislil seta že, da je po meni... s poslednjimi močmi Oklenil vrata... planil bi bil na ulico — pa kaj, zasledovala hi ^bilatoaj sveta! — takrat pa mi pošlje allah vas, solnca mojega živ- me : aj velikodušni rešitelj!-” Jezik Hasana effendija je postajal tem bolj pesniški in barvitejši čimbolj se j e zapletal od vpliva neverniške pijače na njegovo stari¬ kavo kri. Naši prijatelji so ga poslušali v svojo velike zabavo; Marko je tolmačil vestno vsako besedo in dodal ponekod sam še kaj, dočini sta Dušan in Miloš obvezovala Ivanovo ramo; rana ni bila globoka, in krvavenje je ponehalo samo od sebe. Pač pa je bil Ivan tako slab, da se je Dušan bal, kako jih bo mogel spremljati na nevarnih potih, ki so jih še čakala nocojšno noč. Hasan effendi je prašal, kaj jim je nakopalo vso to burno prigod- 1 JD . ja jlarko, videč, da se jim od dobrodušnega pijančka ni bati zle¬ mu je razložil v glavnih potezah vse dosedanje zgodbe naše pove¬ sti. Turški pesnik je majal otožno z glavo, mrmraje: Da, da, zlih ljudi ne manjka nikjer na svetu . .. Allah bodi z va¬ mi, da dosežete svoj namen! ’ Nato je pozorno pogledal Dušana in zamomljal: “Ašyglia Bagdad uzak dej H dir. ...) ‘Kaj pravi?” je vzkliknil Dušan in zardel nehote. “Ti preklicana kost 'ur črnska! ” seje smejal Marko, prestavlja¬ le tovarišu domačinove besede. “Saj mu nisem zinil niti besedice o tem!... Hasan effendija, ti si res veščak v ljubezni; nemara si pa za¬ služil v prejšnih časih, da te tvoja Fatma zdaj tako mikasti.” “Ali mašalah!” je vzdihnil Hasan effendi in nabral obraz v smešno otožne gube. “Mi pesniki vemo, kaj je gorje srca!” “Reci, Marko, da natn je bilo v silno čast, seznaniti se s tako odli- ia. Lizino p rel ja njegova ihko storis hitro opazi H čilim predstaviteljem turške književnosti,” je velel Dušan. Potem pa naj bo dovolj tega pomenka; dika Carigrada, ponos vse Turčije, luč naših oči — veleslavni Hasan effendi naj nam pove, kod pridemo varno iz njegove hiše; do jutra ne moremo tičati v njej, dasi je go¬ stoljubna!” Ko je Marko raztolmačil to željo, je položil Hasan effendi prst na čelo in pomislil. “Hm,” je izpregovoril po daljšem preudarjanju, “lahko bi vas skril pri sebi. V moji hiši vas policija ne bi iskala — toliko spoštova¬ nja sme pač zahtevati moja siva brada in moja pesniška zaslužnost. Toda mogoče postavijo na ulico ogleduhe, češ, kjer so izginili, tam se morajo spet pojaviti; bilo bi zlo za vas in silno zame. Pokažem vam toraj drugo pot rešitve. Vstal je, vzel svečo in poiskal v skrinji obilen, zarjavel ključ. “Pojdite z mano,” effendim,” je dejal skrivnostno. “Nadejam se da pokopljete kasneje spomin na to, kar boste videli; vsak človek ima reči, ki jih obdrži najrajši zase — posebno če prebiva v Galati.” Vrnili so se v vežo; tam je odklenil Hasan effendi zakrita vrata, od katerih so se vile ozke vlažne stopnice globoko v podzemlje. “Boga mi, če nas ne vodi v pekel!” je šepnil Marko Hasanu, ko so stopili po dolgem romanju spet na ravna tla. “Mašallah — rekel si!” se je zasmejal vinjeni effendi in dvignil svečo nad glavo. “Ali vidiš — vse polno hudičev, ki spravljajo dušo pravoverni- ka v izkušnjavo!” Naša družbica se je, zasmejala na vse grlo. Prostor je bil obokan. Ob stenah so se šopirile police, natlačene s steklenicami; v kotu za vrati, kjer je bila tema najgostejša, pa so razločile oči trebušne obrise dveh velikih sodov. “Poslušaj, effendija!” je dejal Marko in dregnil domačina s ko¬ molcem. Kar v temle skrivališču nas pusti; prav dovolj varno se mi zdi. ..” “Allah vsega.mogočtii!” je vzkliknil pregrešni opevaleč lepili de¬ klet. V peklu? In kako naj se zagovarjam na dan sodbe, ako vas po¬ končajo hudobni duhovi? Ne, ne; preveč sem v skrbi za blagor vaših duš in svoje lastne. Postavil je svečo na tisti sod, ki je bil najgloblje v kotu; nato je odstranil par deska, ki so slonele ob steni. Pokazala so se ozka, težko okovana hrastova vrata. Hasan effendi je vteknil ključ v ključavnico in se obrnil k svojim rešiteljem in varovancem : “Allah vas spremljaj effendim; tukaj se ločimo. Hvala vam enkrat!. .. Ta vrata vodijo v rov, ki se konča svojih petsto korakov od tod — po samotnim vrtom — krajem sladkega spomina. Na kon¬ cu ga zapira kamenita plošča, dvignili jo boste brez težave. Izhod je sredi gostega grmovja — španskega bezga... tik ob zidu ki ga prepe¬ vate z lahkoto, ulica ki leži onostran zidu, teče naravnost proti Zla¬ temu rogu. .. In kadar se boste spominjali svoje rešitve, spomnite se tudi, da je izkopal ta rov Stari Hasan effendi v svojih mladih letih, da je mogel hoditi ašikovat) k lepi Zulejki, hčeri Omerja paše. .. Bo¬ dite brez skrbi; pred tremi leti mi je naklonil slučaj po dolgem času priliko , da sem videl 'kraj nekdanjih srečnih ur; vse je po starem — bezeg je tam. .. ves zaraščen ... in tista ki opica — mašallah!. Starcu se je zadrgnil drhteči glas; potegnil je zdlanjo preko oči in odprl hreščeča vrata, za katerimi je zazijala votlina črnega, nizkega hodnika. .. Brez dolgega zahvaljevanj i so se poslovili naši prijatelji od vrle¬ ga starca. “Pazite na svečo!” je zaklical za njimi. Nato je zaprl vrata; sli¬ šali so, kako je zaškripal zarjaveli ključ — žalostno iu turobno, liki odmev davno »venelih sladkosti. (Dalje prihodnjič.) POZOR KROJAČI! — Trije krojači, kateri znajo ši¬ vati na mizi, dobijo stalno delo pri Frank Žagar, Chisholm, Minn. POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ! Cenjenim rojakom Slovenecem in Hrvatom naznanjam, da imam v zalogi veliko kalifornijskega vina. Staro belo po 75c črno 70c, novo belo po 65c črno 60c galon s posodo in voznino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo priporočam za obila naročila Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrv«tske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. vil* 0. (Dalje.) Tri sto gromov — odvrne drugi in se sklone nad jetnikom ta ni več živ. In v resnici. Strezinja je izgubil dokaj krvi in prebil strašne muke. ^trah za Fatimo, obup, ker se je pred AVadho el Amerijem tako one¬ častil, ker ni takoj izvršil njegovega ukaza, vse to je delovalo na nje¬ govo telo, da je 'bilo povsem zlomljeno in prepadeno in da je bil ne¬ prestano, kakor v nezavesti. Galih ga prime za rame in ga čvrsto po- jrese. A Strezinja ga je gledal s široko odprtimi, izbuljenimi in ste¬ penimi očmi, in ni dal nobenega znaka, da ga razume. Tri sto zlodejev — vzklikne Galih — ako sedaj ne pomoreš ti, s sv °jo zvijačo, o kateri si prej toliko govoril, ne opravim ni¬ česar. To je pravi mrtvec. Z živimi se grem boriti, a z mrtvimi ne. Ako |°c moreš vliti v to truplo življenja, tedaj je najbolje, da ga pustiva tu, P segnije. Mrličev ne bova vlačila seboj. Med tem je Galibov tovariš pokleknil kraj Strezinje in jel poslu- če mu še bije srce. Tudi drugače ga je preiskoval. Ko je bil go- T > Pdgne glavo in reče: ' Srce bije slabo, a vendar še bije. Ako ostane v tem okuženem ■ a 11 je brezdvomno za dve. tri ure mrtev. A povem ti, da ga vzbu sta > f ce bo 1 ib za ‘ g 11 dje nl >o- vomno za dve, tri ure mrtev. p ® 111 Pomor em, da bo že lahko jutri bil z buzdovanom po tvoji glavi : ^svaravno o pravem času, da rešiva to dragoceno življenje, saj počeno, kaj? n - T In kako! Ali ga nečeš kar tukaj vzbuditi iz nezavesti? Ah jip as seboj nobenih sokov in zdravil? Vedno si jih nosil seboj. Jo z °Gj( jfo ~~ taam zdravilo, da se vzbudi takoj, če mu ga pomolim pod nos. i. 80'e nosnice bi se zganile, lice pordečile in oči zaiskrile, ko ibi za- a , a tvoj spačen obraz in izustil bi gotovo grdo kletev. Pri priči 0 oživim. Jd zakaj še potem odlašaš — vzklikne Galih. Ker je preslab, da bi šel sam iz ječe Ja z ga ponesem. Lažje je nesti živega človeka nego mrliča. se je en vzrok ? ivi e ’ to or/ Kak? Zelo važen. Govori. T a Vzr °fe je tako važen da ne žilim, da oživi. ln ta j e ? Spoznal bi me. Gdkod te p a pozna? °kl 1 neba j časa učenec mojih tajnih znanosti, o se pravi, fdo4 VSa i T°znanosti, a ni imel vztrajnosti. Morda bi prišel, k meni Wga Hal rat ’ a ^° bi mu Wadba el Ameri ne dal onega, zanj tako uso - .nl In r,„ t 0ga ’ ^ 8 a je privedel v to bedno ječo. ( Si me je dobro zapomnil. Za me bi bilo to zelo ugodno ai ' Pega dne k Wadbu el Ameriju in mu pove, da se zid f pol Hiko“ UiU Z astEel °gIjo in mističnimi tajnostmi Kabale, ne e o tuu J 2 e /°. besedo, ti se bojiš — ga prekine Galih. t! a i* ba t° tajil — se nasmehne žid. . .u ^Modnih 1 Qe P reos taj a druzega, kakor da odneseva. > ie i J (JI" S ‘ t^ a j storiva potem z njim to se pa pogovoru a FRANK LOPP mesar in rezar, Box 581 GILBERT, MINN. se priporoča rojakom, kadar imajo za rezati žrebce, bike, svinje, pre- šiče, itd. — On jamči za svoje delo. FRANK GIMPEL zidar Box 634 GILBERT, MINN. se priporoča rojakom, kadar potre¬ bujejo dobrega zidarja. — Prevza¬ mem vsako zidarsko delo in jam¬ čim za dobro izvršitev in nizko ceno. POZOR KROJAČI! Iščem dva pomočnika, vešča v vseh v krojaško stroko spadajočih delih. Delo stalno, plača po dogovoru. JACOB AMBROZICH 418 Pierce St., EVELETH, MINN. NAZNANILO Cenjenim društvom, kakor tudi tr¬ govcem na Chisholm, Minn., nazna - nja se tem potom, da Tony Kom¬ pare ni več v nikaki zvezi z “Na¬ rodno godbo”. V slučaju potrebe godbe, obrniti se je na našega novo¬ izvoljenega upravitelja John Kure¬ ta. Dobite ga v mesnici M. Matzele & Co. — člani “Narodne godbe” v Chisholm, Minn. Galih je prepihi okove z orožjem, ki ga je prinesel seboj, ter se je izkazal pri tem zelo spretnega. Vendar je poteklo dokaj časa, predno so padli okovi z nog in rok Strezinje. — Hvala Alahu — reče Galih, 'brisaje si znoj s čela. — Gotovo je! — A sedaj ga odneseva odtod — reče žid. — A slab sem in ti ne morem pomagati pri tern. Ne zmeneč se za te besede, vzame Galih polmrtvega Strezinjo in ga odnese, kakor vrečo iz smrdljive ječe. Nekaj trenutkov zatem izgi¬ neta oba š plenom v temnem, skrivnem hodniku. XIX. Kirk iu zamišljen je redel Wadha el Ameri na svojem divanu. Po glavi so se mu vrtili vsi dogodljaji njegovega življenja, veseli in neveseli in vzdihnil je globoko. Hešam ta slaboten, najnesrečnejši kalif, katerega je rešil lahko samo na način, da ga je zaprl v ječo, še vedno sedi v njej. Wadha se je vedno spominjal bednega kalifa z nekim preziranjem, ker se mu je zdel vtelešena slabost in mevžavost; njemu je ugajalo le to, kar je bilo močno in energično. Vendar se je temu preziranju pridružilo tudi nekako sočutje napram siromaku, ki je bil rojen v škrlatu, a je moral sedaj stradati. In kdo se šopiri na prestolu? Človek, ki je uničil njegove dobrotnike. Ko si je v začetku Hešanove vlade prisvojil vso oblast Almanzor, rodu Alamerida, ta nečiiuerni in silni hadžib, iki ie hotel vreči s pre¬ stola Hešema, je temu ukrepu stala na potu Hešanova telesna straža. Ti so bili zvesti svojemu staremu kalifu. Trebalo je toraj, da se Almanzor najprej odkriža teh sovražni¬ kov. Posrečilo se je sicer Almanzoru, da je pridobil za se tudi afri¬ ško telesno stražo, ali Hrvati so ostali zvesti kakor skala. Zoper nje se je odločil Almanzor, da jih uniči in storil je to v resnici. Navalil je na nje s številnimi četami in Hrvatje so podlegli. In ko je izvršil to, je spoznal Almanzor, ko se je dvignil do največje moči, da potrebuje ravno hrvatsko telesno stražo, da ga brani pred lastniim rojaki. In od¬ ločil se je, da obnovi telesno stražo hrvatsko, ki bi bila 'zvesta njemu in njegovim potomcem. Za kar se je enkrat Almanzor odločil, to je izvršil z železno voljo. Tako je uredil povsem novo stražo, hi je obstojala iz samih Hr¬ vatov m imenoval jo je po svojem rojstnem imenu Alameris. Od teh časov se je hrvatska telesna straža tako imenovala in naučila se je ljubiti in braniti Almanzora. V tej gardi je odrastel in se vzgojil tudi on — Wahda el Ameri, ki je zelo ljubil Almanzoroviče. Po smrti Almanzorovi (let.-,1102.), ko sta se njegova sinova Abdel melik in Abderanman povspeP na hadžibov prestol, je bil Wadha zvest svojim dobrotnikom. Almanzoroviči so svoje Hrvate, svoje Ala- inerise smatrali za svoje bisere in jih obsipali z raznimi dobrotami. Zato se je Wadha razsrdil, ko je Muhamed dal umoriti Abderma- na. Z vsem srcem bi se postavil na čelo svojih Hrvatov, da osveti Al¬ manzoroviče, ali to bi bilo napačno in bi ga uničilo. Že za Almanzora je dosegel Wadha el Ameri dovolj časti, ker ga je ta napravil za enega prvih dvorjanov kalifa Hešama. Iz tega in mnogo clruzih razlokov se je smatral za dobrotnika in bi rad poplačal svoj dolg, ako bi ne spoznal, da je preslab, da pobije Muhameda. To je bil uzrok, da se ni takoj osvetli 'radi umora Abderamanovega. To je bil uzrok, da je oblekel obleko jagneta in se približal Muhamedu. Približavši se Muhamedu, si ga je znal pridobiti, da ga je jel sma¬ trati za svojega prijatelja. (Dalje prihodnjič.) LEPA PRILOŽNOST VELIKO NOČ Obleke iz dobrega blaga po nizki ceni. Jamčim, da se bodo prilegale lepo. Rojaki, obiščem Vas v krat¬ kem, da umerim obleko za spomlad, JOHN DEBELAK, 418 Pierce St., EVELET, MINN. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svo|e vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA. ROJAKI? Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, raz¬ novrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski cenik- BENKO RUS & CO. 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. ROMAN JOHANCA je sedaj izšel I. in II. zvezek s pravo Johanično fotografijo. — Cena 25c. PRAVA RDEČA ŠKOFOVA BROŠURA je prišla iz Ljubljane. — Cena 40c. ZDRAVILNA KNJIGA NAŠA ZDRAVILA je ravnokar dotiskana; prekoristna knjiga za vsalcoar, gposebno za žen¬ ske. -— Cena 50 centov. Kdor pa naroči en zvezek Johance in označeni dve knjigi, pošljemo za JEDEN DOLAR. Razglednice Johance je dobiti po 5c, 6 komadov za 25 centov. Dramatična društva opozarjamo na igro JOHANCA tragikomedija v treh dejanjih. — Cena 50c. Katero društvo pa naroči 12 izvodov, jih pošljemo za $5.00. Svojcem v stari domovini napravite veselje, če jim pošljete roman Jo¬ hance. Mi ga pošljemo brez vsakega doplačila. DRAM. KNJIGARNA 535 VVashington St., Milwaukee, Wis V,—. . . ^ p =ii=n ==== n_ i s i - n =n==g . First National Bank7| EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od slo. <2= f »»m—.rr»n i ■ —. I Ej F.!,.'. Sl E"!' , I r '1 A. M. MURNIK Crant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANIinE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU - GIH DOMAŽIH POTREBjsuIN. i Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! | PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phon« 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. BOARDINGHOUSE na prodaj ali v najem. 25 sob, prostora za 60 oseb. Hiša je na dveh lotih 50x175. Hlev za 4 krave in 3 konje. Vse v lepem redu A. M. Turnguist 413 MONROE ST., EVELETH/MINN. r 3G 3 §E 3E John Bartol L CHISHOLM. MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJ5I SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! Kranjski Brinjevec, Slivovec, Tropinovec 5 pristnih r pijač in te so Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go - stilniear, kateri hoče napredovati, mora po ■ skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬ duje s svojo trgovino. Prava pristna pijača se zannore kupiti le pri A. Horwat-u, ki im - portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec, Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pravo zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters. Naročite si en zaboj te ali one pijače za poskušnjo; samo da bo eden zaboj, 12 ste¬ klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. rt .A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., J0L1ET, lil. |Jjl l jS ir === 1E ^=^ [ ====3 r - n jj K narodni vestnik DOPISI. (Nadaljevanje šeste strani.) Bridgeport, Ohio. Od prvega januarja 1914 vidi¬ mo ogromno število napisov “Sa- fety First” okoli premogorovov tovarn in sploh okoli vseh indu- strialnili prostorov.v državi Ohio. Gotovo da je veliko delavcev, ka¬ teri se jako malo brigajo za ta na¬ pis, kakor navadno za marsikate¬ rega druziga. Ne potrudijo se, da 'bi dobili pomen takih podorov, in pa koristi. Posdbno se malo zani¬ ma inozemski narod za razne pozo¬ re, katere se dajejo od ene strani ali druge 'za varstvo. Gotovo da več ljudi ne more citati in ne ra¬ zumeti teh angleških pozorov, to¬ da lahko se praJŠa enega ali druze¬ ga in tako dobi pravi pomen. Po¬ treba je pa potem se ravnati na¬ tančno po predpisih, da se s tem prihrani marsokatero nesrečo. Kod uradnik L. U. Štev. 13, U. M. W. of A. ,imam večkrat priliko priti v dotiko z raznimi točkami postave tikajoče se delavca v dr¬ žavi Ohio. Želim pojasniti nekoli¬ ko pomena tega “Pozora” (Sa- fety First). Kakor je večini delavcem zna¬ no, je z dne 1. januarja 1914 sto¬ pila v veljavo postava ‘Ohio Sta¬ te Liability Lavr” ali državna od¬ škodninska postava. Gotovo da je to korak za ubozega delavca, ka¬ terega smo že težko pričakovali. Pod to postavo je vsaki delavec opravičen do primerne odškodni¬ ne v slučaju nesreče ali smrti, ako se je ponesrečil pri delu. Za slu¬ čaj smrti so sorodniki opravičeni do $3500,00, katera svota se plaču je po mesecih. Da se pa nesreče kolikor mogoče omejijo se je jav¬ no pričelo “Safty first”, kajti to je sedaj želja delodajalca, ker po¬ tom postave mora plačati svoto primerno nesrečam katere se pripe ti j o v njegovih prostorih, se pa plača iz državne blagajne (State Treasure) koncem zaključka vsa¬ kega leta. Kakor lahko izprevidiš, cenjeni bralec, je s to postavo v- darjena koliko toliko kapitališka ■stran, in niso se zastonj bojevali in trudili da bi se ta postava ne sprejela kar od njih se zahteva, da morajo plačati večje odstotke od¬ škodnin za nesreče, katere se pri¬ petijo. Ker sedaj izprevidijo da ne morejo več zabraniti, z nada¬ ljevanjem istega, so splošno zače¬ li priporočati ‘Safty First”, kar jim je bila deseta, briga prej. Ako si se prej ponesrečil, je drugi do¬ bil delo, sedaj pa mora kapitalist plačevati odškodnino. Pa da se je pričelo javno pisanje “Safty First ’ ’ ni samo kapitališka stran¬ ke delo, temveč zahteva tudi po¬ stava, da se opozori ljudi, da bi se zabranile nesreče, katere se premnogokrat, pripetijo po lahko- mišlenosti ali neumnosti. S sprejetjem postave" Liability Law” se je tudi sprejelo, da se de¬ lavec lahko kaznuje ako zanemar¬ ja predpise postave kakor tudi predpise, delodajalca. Obžalujem, da se to ni pričelo nekaj let preje, ker bi marsikateri bil čvrst in zdrav danes, kajti marsikatera ne sreča bi se zabranila. Upam, da se bode število nesreč veliko zniža¬ lo v bodočnosti. “’Safty First” ali Varnost naj prej” je velikega pomena, toda delavci se premalo zanimajo za ta pozor. Ravnokar sem prejel od dr ža ve naznanilo, katero predpisu¬ je premogarjonu ki se vozijo na svoje delo, da morajo sedeti v vo zu toliko časa, da se voz popolno¬ ma ustavi, ter da ne smejo iz voza na strani kjer je električna žica. V slučaju, da se te točke kršijo se bode ustavila vožnja, in to ne le samo za tistega kateri bode kršil postavo oziroma to točko, temveč za vse kateri so zaposleni v iste¬ mu rovu. Pa žalostno kolikrat se krši ta točka. Koliko jih je, kaVri se ne zmenijo za opomine raznih uradnikov ali druzih oseb! Obža¬ lujem, da se večkrat pripeti tudi med Slovenci, da jim je opomin deseta briga. Pa zakaj? Vsaj je to vendar v korist samemu sebi to¬ liko, kakor kateremu druzemu, če ne še več. Ako se kateremu tako mudi na prostor pojdi rajši prej, da ti ne bode potreba skakati no¬ tri ali ven, ali se pa poskusi pogo¬ diti z delodajalcem, da se bode ravno tam voz ustavil, ker želiš iti ven. Tako bodeš ohranil nesrečo, katera se jako lahko pripeti, v ta- cih slučajih. Poleg tega si pa la¬ hko vedno misliš, da ako postavo kršiš, škoduješ samem sebi, in mnogoterim drugim. Poleg tega pa še spadaš pod kazen, katero postava predpisuje in se je ne mor reš izogniti. Zatoraj toplo priporočam delav¬ cem naj vedno mislijo na “Safty First”, ali na Varnost”. In v slu¬ čaju, da bi se ti nesreča pripetila, ne bode mogel delodajalec pred- bacivati, da si se ponesrečil po svo ji krivdi in še vse kaj druzega. Poleg tega se pa tudi vidijo pov sod pri rovih in delavnicah navo¬ dila glede “'State Liability Law”. Tudi to je pomenljivo; kajti ako ne bi bilo navodil, bi se ne bi zna¬ li ravnati in bi ne bilo reda. Ta na¬ vodila nam predpisujejo, da vseh slučajih kjer se pripeti nesreča, ? mora naznaniti pri superinten- dentu, in tam prejeti “Bolniški List, kateri se mora izpolniti od osebe, ki je ponesrečila, od zdrav¬ nika in superintendanta, in potem se mora poslati na State Liability Board of Awards, Columbus, O. Na tem listu so nekatera težka u- prašanja za rešiti, in vseli slučajih ako ni človek /možen istega izpol¬ niti, naj se obrne na katerega druzega, 'ki je zmožen list izpolni¬ ti, pa naj bode to še tako mali slučaj. Pripetilo se je, da v nekaterih slučajih ni bilo mogoče dobiti Bol¬ niški list. Oseba, katera mu je ime¬ la izročiti list, je poskusila na vse načine prepričati človeka, da ni ve like bolečine, da bode v kratkem dobro, in vse take reči, samo da bi ne bilo potreba izplačati odškodni¬ ne. Poleg tega se je tudi pripetilo, da je preiskovalni zdravnik po¬ skusil človeka prisiliti iti na delo, četudi še ni bil zmožen. V vseh ta¬ kih slučajih, cenjeni delavec, ne poslušaj nikogar dela se na to da ne bi bilo potreba plačati od¬ škodnine. Zdravnik je plačan od države ter nima tebi zapovedova¬ ti, da moraš iti na delo ako ti tvoj domači zdravnik ne dovoli. Zatoraj še enkrat, ako si pone¬ srečen zahtevaj Bolniški list od Superintendenta, kateri ti ga mo¬ ra dati. Ne poslušaj razne vzroke, katere ti bode mogoče našteval. In potem ne poslušaj preiskoval¬ nega zdravnika, temveč VEDNO se ravnaj po navodilu domačega zdravnika in izpolni o>b času Bol¬ niški list, da pride na svoje mesto v teku 7 dni od časa nesreče. Isto- tako tudi vedno pazi na razne praske, katere človek'dobi pri de¬ lu; kajti navodila govorijo, da so iste nevarne in pomagaj si ob ča¬ su. Potem pa vedno mislimo VSa- fety First’. Poskusimo izpolnjeva¬ ti postavo in tako bodeš lahko pri moral tvojega delodajalca izpolnje vati predpise, katere mu predpi¬ suje postava. Ako pa ne razumiš nikar se ne jezi. Obrni se do kate¬ rega druzega, kateri ima kaj več poduka o stvari, in udeležuj se tvojih lokalnih sej, katere bodo razmotrivale te zadeve, in tako bo¬ deš pripomogel do “Safty First”, in preprečil boš mnogo nesreč. Anton Hočevar. Toda pričakovanega učinka ni bi¬ lo. Komaj da je čutil kako bole¬ čino. Mož stoji in čaka; nato zno¬ va nastavi puško in si požene dru¬ go kroglo v glavo. Pa zopet brez pričakovanega uspeha. Iz ran mu je lila kri, toda moči mu niso oma¬ gale. Vrnil se je v oddaljeno vas in pred hišo, ki je bila nekdaj nje¬ gova, si je pognal iz puške tretjo OBOROŽENI MOŽJE ODPELJEJO ŽENSKO. kroglo v glavo. Šele sedaj se je IZ SLOVANSKEGA SVETA. ženo zaklal 23. m. m. zjutraj so našli ženo mesarja in krčmarja v Dolcu, pri Zagrebu, Marijo Ko¬ vač mrtvo s prerezanim vratom. Prvi čas se je mislilo, da je žena izvršila saraoumor. Kasneje pa so si sosedje začeli pripovedovati svari, iz katerih je izhajal sum, da je Kovač svojo ženo, s katero je živel v vednem prepiru in jo ne¬ usmiljeno zlostavljal, sam zaklal. Nabralo se je kmalu toliko doka¬ zov, da so Kovača aretirali; v svo¬ jo opravičbo vi vedel ničesar na¬ vesti in je bil ves zbegan. Truplo Marije Kovač bodo ekshumirali. Pastorko hotela zastrupiti. Kme tiča Frančiška Pleše v Delnicah je hotela spraviti s poti svojo 13 letno pastorko Jožefo. Dne 13. m. m. ji je v polento namešala ka¬ pic od žvepleuk in stolčenega stek la. Deklica je pa koj pri prvem za loga j a opazila čuden duh in ost¬ rost med zobmi ter ni hotela jesti Stvar je prišla na dan in Pleše je orožnikom priznala svojo krivdo. Kruto mačeho so zaprli. zgrudil, toda čez pol ure mu je že toliko odleglo, da se je sam napo¬ til v bolnišnici. Nadzdravnik dr. Konrad in drugi bolnišnični zdrav niki so bili skrajno osupnjeni. Saj so koustatirali, da tiče možu glo¬ boko v možganih tri krogle, kate¬ rih eno so mu takoj ven vzeli. Ko je pretekel teden, je mož že zapu¬ stil bolnišnico. Bil je brez vseh sredstev. Tedaj je nekako izvedel, da bi se ža njegovo trdo glavo znali zelo zanimati v anatomič- nem zavodu v Budimpešti, kamor se je tudi podal. Z veseljem so ga sprejeli in mož dobiva za to, da da¬ je zdravnikom proučavati svojo glavo, brezplačno stanovanje in vso postrežbo. Njegova lobanja je tako debela in trda, da skoro ni¬ ma primere v zdravniški praksi. Naj novejši ženski klobuki. Kar smo v zadnjih letih doživeli z žen¬ skimi klobuki, bi človek mislil, da je skrajna meja mogočega. Temu pa ni tako; najnovejši pariški in londonski modelni klobuki odpi¬ rajo nova, nezaslišana pota, ka¬ terih konca ni videti... V Parizu so sedaj posegli na obširno polje zelenjadarstva, da preskrbe res nekaj novega in originalnega za okrašenje ženskih klobukov. Toda vidimo v izložbah klobuke, ki so obloženi s kumarami, solato, red¬ kvijo, kolerabo, repo, grahom, fi¬ žolom. In kakšne možnosti se nam šele obeeajo Z vrta na njivo je pač le en korak in tu ne bo mogoče prezreti krompirja, pese korenja koruze, zelja. Klasje, trava in raz¬ lično sadje so d pa že itak davno priborili mesto na ženskih klobu¬ kih — da o cvetju in grmovju ni- da bi gori navedene koristne rast ti ne govorimo. Ko bi le Bog dal, line popolnoma izpodrinile ptičje z ženskih klobukov, potem smemo ta najnovejši modni “okus” celo blagoslavljati. Toda gorje ! V dru¬ gi modni prestolnici, v Londonu se pojavlja moda, radi katere bo kri tekla v potokih. To pot' pridejo kot klavni dar na žrtvenik mode čveteronoge živali, predvsem ma čke in psi, potem pa tudi podga ne in miši in kdo ve, kjer bo ta moda končala?! Mačja ali pasja glava na klobuku — to je najno vejše v Londonu. Ako se Angle žinje zavedo, kako dobro bi jim šele pristojala kozja ali telečj glava — potem zbogom goveda in drobnica! Res, čudne stvari se nam obečajo. Pogreznjena cesta. V mestu Cradley - Heats na Angleškem se je udrla glavna cesta, ki je bila popolnoma izpodkopana in pod ka tero je bil glavni rov tamošnjega premogokopa. K sreči' ni bilo ta¬ krat slučajno na cesti nobenega voza, pešci pa so se umaknili s tro- toarjev pravočasno v veže. Hiše ob cesti so skoro vse tako poškodo¬ vane, da jih bodo morali podreti Premogokopna družba ima vsled tega ogromno škodo, posebno za¬ radi tega, ker bo morala plačati vso odškodnino. Chicago, 111. 17. marca — Best z revolverji.oboroženih mož je šlo v hotel D. Evanoffa v severnem delu mesta. Pretepli lastnika hote la do nezavesti in so z revolverji v rokah prisilili gospodično Mar¬ garet Miller, 24 let stara, da se je oblekla in je šla ž njimi. Dekle je bilo zbujeno iz spanja in odpe¬ ljali so jo v avtomobilu. Tony France«, gost hotela, ho¬ tel zabraniti odpeljatev ženske, zato so ga tujevi pretepli in zapr¬ li v sobo iz katere je pozneje všel in naznanil stvar policiji. St. Louis, Mo., 17. marca -— Za- padno steno Missouri Athletic club poslopja, katero je pred kratkim pogorelo, je prevrnil vi¬ har na streho sosednega poslopja, katero je vdrl. V poslopju je de¬ lalo dvanajst mož. Sedem se jih je rešilo, pet je pa zasutih in so naj- brže mrtvi. STENA PADE NA DELAVCE. PRETAKANJE KRVI USPEŠNO. Dunseith, N. D., 17. marca - Deset unc krvi so zdravniki pre¬ točili iz čvrstega farmerja Lynn Gilbert v onemoglega Feliksa Pa- tenaude, ki 'e bil skoro hrom vsled pomanjkljivosti krvi. Pretok je bii uspešen in Patenau- de je sedaj mnogo. □ □ □ □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni V 405 West Michigan Str., Dnluth, Izdelujmo vse v tiskarsko stroko . • s P a dak stvari lično, ceno in točno T;,i iv. -tv, , ' 1 iskovn društva v eni ali več barvah naša Pismeni papir in kuverte izdeli okusno. Poskusite naše delo. Mi • zadovoljnost jamcL Unijska tiskarna. <^ 01 NAZNANJAM cenjenim rojakom na Chisholmu MORSKI ROPARJI NAPADEJO PARNIK. Honkong, 16. marca — Tolpa ki¬ tajskih morskih 'roparjev je napa¬ dla blizu tega pristanišča norve¬ ški parnik Cb.lder. Roparji zve¬ zali so mornarje in odnesli so plen v vrednosti $3,0,000. Roparji so poškodovali jr.rnik predno so se odpeljali s plenom v svojih čolnih. Pirati so imeli na prsih beli trak, sličen s trakom, kojega so nosili revolucionarji v zadnji vstaji. Na trakih je bilo napisano: “Denar je lahko dobiti.” in po železniškem okraju, da imam zastopstvo prodaje lot v bližini Lincoln Shcoole, Chisholm. Lote so še po ceni in kedor hoče imeti hi¬ šo na svojem naj kupi loto sedaj. Mesto raste hitro in rudniki se vedno množijo. Vsakemu kupcu jamčim čisto pocestno pravico. Prodajam farme po 40, 80 in 160 akrov velikosti. Posredujem pri nakupu ali prodaji liiš ter se ro¬ jakom priporočam, da se v vseh enakih slučajih obrnejo name, ki jih bodem pošteno postregel. Frank Globočnik, Box 64, Chisholm, Minn. NAŠI ZASTOPNIKI. Dr. Miles-ev Nervine je ozdravil mojo ženo krča in v, bi se čudili, kako je sedaj zdrava. Poslal sem mojemu sinu v Texas od nje sliko potem, ko j*s vzela zdravilo Dr. Miles-a. On ni poznal ma¬ ter, tako se je spremenila. Walter P. Hall, Eliza J. Hall, 636 Court Str., Brockton, Mass. DR. MILES-EV NERVINE je pomagal stotinam, ki so imeli isto bolezen. Zdravilo, ki pripravi človeka do spanja, jo n ljbeljše za zdravljenj« božjasti in sv. Viča p.esal Dr. Miles-evo zdravilo se vporr.blja že 25 let za ner¬ vozne bolezni. Prodaja se pod jamstvom denar vrni¬ li, če n pomaga prva steklenica. V vseh '."karnah . RAZNOTEROSTI. Trdo glavo v pravem pomenu besede ima 601etni gozdni čuvaj Gavril Gašaj iz Korostalesa na O- grskem. Mož je bil prej posestnik kasneje pa je uho žal in zadnji čas se je nahajal s svojo številno dru¬ žino v največji bedi. Obupal je, vzel puško in se napotil v gozd pri Vel. Varadinu. Tu je položil sence na puškino cev ter sprožil. SLOVENEC POBEGNIL IZ JEČE V J0LIET. Joliet, 111., 38. marca . Rojak Matevž Stariha 26 let star, je po¬ begnil iz državne kaznilnice v Jo¬ liet, in oblast! so mnenja, da se je skril pri Slovencih. Bil je rojen v Joliet, kjer ima več prijateljev. Obsojen je bil leta 1908 radi cest¬ nega ropa in umora za celo življe¬ nje. Bil je na slabem glasu kot jetnik, vendar je užival zaupanje ker je zgubil prst v delavnici. Raznašal je pisma ječarja, zato in nikdo nič mislil ko je šel ven iz ječe. Joliet, 111., 19 marca — Danes pponofi so prijeli 15 milj od tu¬ kaj v Bracev.de pri železniškem nr ilniku George Clark-u M. Sta¬ riha, ;ci je uše*. :z ječe. Pri ura^iv- ku je hotel zvedeti, kedaj gre v- lak u Chicago. KJE JE? Podpisani bi rad zvedel, kje se nahaja Martin Šuštarič. Bil je pri meni na hrani še leta 1912 in ko je šel od mene, mi je ostal dolžan $40.95. Zatorej prosim cenjene ro¬ jake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, za kar bo¬ dem hvaležen. —Joseph Ule, Box 257, Chisholm, Minn. (12-23-14) . .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik’’ ter nas zastopati za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn. John Pogačnik, Eveleth, Minn. Max Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvieh, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar. Chis holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. VVISCONSIN: CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SO ® E S PARNO K Ut TOPL 0 'N urejene po mo¬ dernem Jesse u- Park ILIJA RATKOVICH, lastnik jkih 'f U oi *% Se J° lar i Jed vložke sl ^ i & TroE c«. ® ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVFtor lorji t’ uite IN SUPERI0R STREET AVIJ «**” z3t0 J perica « * KTe kapi talistlCne TELEFON: MELROSE 1673. duluth, mi SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN Pose- CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. 1 dinj d. IMA PRS Svojski z m. IFIRST NATIONAL BA Chisholm - - Minn. V 5*4 i i 5*4 v Kapital $25.000. Preostanek $29, Osebna odgovornost $5,000.000 5*4 v 5*4 V Obrestuje denar po 3 : " Prodaja parobrodne liste in pošiljade i na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem Pridite in se prepričajte! 5*4 5§S * Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brence, Waukegan, III. Frank Elanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milvraukee, Wis. John Stampfel, Grafton, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. Josip Zupančič, Milwaukee, Wis. ILLINOIS: John Libernik, Joliet, Illinois. Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, Ul. Frank Mally, Joliet, 111. Frank Goličnik, Panama, 111. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra, postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. m DVA PREMOGARJA USMRENA V EKSPLOZIJI. Buxton, Iowa 19. marca. — Da¬ nes rano zjutraj sta bila usmrčena tukaj v eksploziji v premogovniku st. 12 dva prerr. ogarja. MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil s. obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi PENNSYLVANIA: Matt. Kamin, Forest City, Pa. Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Anton Klančar. Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Martin Klinar, Johnstown, Pa. John Pajk, Conemaugh, Pa. John Lamuth, Marianna, Pa. frank Mikiaucich, McDonald, Pa. Martin Korcshcc. Ralphton, Pa. T -'t Malovrh. Broughton, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. OHIO: Frank Lunka, Cleve Karol Bauzon, land, Ohio. Ignac Prel 'gar, Collinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, Anton Kikel, Ycungston, Ohio. Frank Guna, Bradley, Ohio. COLORADO: John Janežič, Leadville, Colo. Frank Skrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, primero, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. Simon Bepovš, Columbus, Kans. Jacob Cukljati, Pittsburg Kans. fabingtoB, 20. mar Hipi odbor, ki "frbigau m v Col £v adnje načrte. ¥ iveznein niajnars 1 «!ika kopica papir nedke prič glede t 1 razrednih borb me kapitalom in orf Irorn. Poleg tega rtasta priča — katere so ralbil ■ni pri streljan m strojnih topo lHETesni odbor 'bo k- multimiljonarja Ifeffeller-ja, ki je 1 & Iron kore ii iz njega kr JEa asii industrijelni 5*4 V 5*4 ¥ 5*4 5*4 ¥ 5*4 V NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH I iv tke konves wkere cjuality coMivis yo\i will always fmd fiOMESTEADER-JI POSTALI MILU ^ash., 20. •iški u ra< j . F- odk Petdi liomste; • P>ed leti homsi SJ 1 *- Vredno “ J 4 tak rat z„ f * P , a nask b da j e o % b »eat zal] V’* °hrml se C? - je Je l^sel h • °seba in p a i (ho tankov oti Čha c ^ ls ala 7o Kranik Fl ’ r%l 4n e W ' H t J , e obec,,; ^ ‘siNC** ■ , "■"h;, 1 v asi. at X Beer, Leads Them Ali ii The perfect brew WYOMING: F. S. Tauchar Rock Spring, Wyo. AGENCIE5 EVERYWHERE THE0.HAMM BREWING( ST.PAUL MINN. Veliki Slaven^ mač,oW*V VthSje*, razgovore P iS ' jjjj?. r 1 ' 'Ufg Bf)f ko postati drz } ^ ]R ^ jega slov,ang‘. M v •o Kniig 3 ,ie ^ varja. r