Pofttiiina phfan? v cfotortnJ.
Leto LXVIL, št. 184
Ljubljana, četrtek 16. avgusta 1934
Cen Ufm 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3--, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN CPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5
Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 312«
Pođrninie«: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon SL 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon «_ 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvor« MH-
Racun pri poštnem čekovnem zavoda v Ljubljani št. 10.351.
fašizma v Avstriji
Fašizem bi si hotel z za vojevanjem Avstrije zasigurati nadmoč v Podunavju in zgra
diti oporišče za svoje nadaljno prodiranje na Balkan
Pariz, 16. avgusta, r. Z največjim zanimanjem pričakujejo v tukajšnjih političnih in diplornaiskih krogih skorajšnji poset avstrijskega podkance-iaria kneza Starhemberga, ki se je včeraj -vrnil iz Rima na Dunaj. Čeprav se skuša njegovemu posetu v Rimu in razgovorom z Maissotonijern dati nekak poseben tajanstveni značaj, da b: se na ta način vsaj navidezno dalo temu sestanku neko posebno važnost, si v Mika.všnuh krogih ne delajo nikakih iluzij, da je šk> v glavnem za to, da si na eni strani pridobi Mussolini vernega pomočnika za ohranitev italijanske pozicije v Avstriji, na drugi strani pa za to, da si knez Starhemberg zasigura rxxiporo Mussolinija, da bi mogel v dogledne m času postati od krščanskih sociaicev neodvisen gospodar Avstrije in jo docela spraviti pod fašistični klobuk. V zvezi s temi načrti Rima in Du-naja v pariških diplomatskih krogih mnogo razmo-trivajo o vlogi in ciljih kalije v avstrijskem vprašanju m opozarjajo na to. da postaja vloga Italije v avstrijskem vprašanju vedno bolj slična nekdanji vlogi Avstro-ogrske na Balkanu:
Avstrija postaja za Italijo objekt njenih interesov
teeresi Italije naj postanejo mero-riajmi za bo<k>čnost Avstrije. Po zadnjih krvavih dogodkih v Avstriji italijanska chpteffrtacija brez posebnega prikrivanja priznava svoje težnje: Italijanski tisk v zadnjih ckien vedno upornejše zatrjuje, da kalija naiodločnejše odklanja vsak poizkus mednarodnega reševanja avstrijskega vprašanja, kakor to zahteva v skladu z rjuhom cele povojne mednarodne poiitike Male antante. Italija hoče za vsako ceno izvajata svojo poH-tiko. Četudi so nemiri v Avstriji že davno likvidiram, se italijanska vojska ni umaknila izza meje, ker je po mnenju italijanskega tiska treba baje v najkrajšem času pričakovati novih odločilnih dogodkov. ItaMjanski tisk je začel obenem zadnje dni voditi zopet zelo ostro kampanjo proti Jugoslaviji, ki se je začela že v časa, ko ni še ni kdo niti sanjal, da bo prišlo v Avstriji do krvavih nemirov. Italija hoče sedaj prevalita vso krivdo za dogodke v Avstriji na nikogar drugega kakor na — Jugoslavijo! Laž pa ima kratke noge. Ofotožbe Itaftje, da je upor v Avstriji inspiriran in podpiran s strani Jugoslavije, so bile ovržene z najbolj mero-dajne strani, od same avstrijske vlade!
Stališče Jugoslavije v avstrijskem vprašanju
je znano: Jugoslavija je za ohranitev mirovnan pogodb, za ohranitev neodvisnosti Avstrije, nasprotnica vsakega »AnjsehJussac in to v enaki meri priključka Avstrije Nemčiji, kakor tudi priključka Avstrije Italiji! Kljub vsemu temu pa italijajiska tolornacija nadaljuje svojo kajmpanjo. Ce bi ne bil položaj v Srednja Evropi tako delikaten, bi se moglo to kampanjo pojmovati kakor ono znano: Držite tatu! Velike diplomatske intrige, ki so v zadnjih letih ogrožale mir v Evropi, so se po vrsti skovale v fašistični kuhinji: afera s hirtenberški'm orožjem, razni tabori za vežbanie atentatorjev v Apen inih. zadnje dni se je dognalo tudi to, da je bila Roh-mova zarota zasnovana na fašističnem ozemlju, in tudi poslednji upor v Avstriji je zrasel na laškem zelniku: RmteJea. duhovni vodja upora, je bil poslanik v Rirrra! Na ta način se rudi najnovejša kampanja proti Jugoslaviji kaže v docela drugi luči. Njen cilj je, da preparira mednarodno javno mnenje za neke nove akcije italijanske diplomacije. Težina te akcije je v tem, da italijanska diplomacija nastopa tako samozavestno in uporno, da bi mogla v nepoučenih krogih napraviti vtis, kakor da je dobila z gotove strani »carte blanche« v avstrijskem vprašanju.
Ali je fašizem dobil svobodne roke v Avstriji?
Kakšni so pravi cilji avstrijske politike fašizma? Odgovor na to vprašanje je odločilnega pomena za presojo boKrocnosti Srednje Evrope. Italijanska kampanja zadnnn   dni   rjnje  kifač za
spoznavanje teh ciljev, ki so dostikrat nevidni in nedoznavni za dobronamerno evropsko javnost, ki gleda samo po površini, a se le malokdaj poglobi v samo jedro problema.   Za    kalijo je možnost prikBučitve Avstrije Nemčiji vsekakor najusodnejše vprašanje. Prenos nemške meje na Brenner bi pomenil handicapiranje vsake italijanske politične aktivnosti v Srednji Evropi in to ne samo v Podomavju,   nego tudi proti Balkanu. Porruik nemške meje d« balkanskih meja bi uničil    vso konstrukcijo italijanske podunavske m tudi balkanske politike in fašističnemu »D rangu nach Osten und Norden« bi bila postavljena nepremagljiva ovira. Te možnosti so za danes ne ustvari j/i ve. Pri sedanji evropski konstelaciji se oficijelna politika Nemčije ne more baviti s takimi cilji. Brez ozira na to. da so bili ti cilji pred dvema mesecema aktualni za eden de! upravnikov Nemčije, danes Nemčija naglo demobilizira svojo avstrijsko politiko: avstrijske legije so likvidirane,   voditelji narodnosocijali-stičnega pokreta za Avstrijo v Nem-čitii so onemogočeni, a Hitler sam je dal svečano izjavo priznanja avstrijske neodvisnosti. Ce se bo zahtevalo še konkretnejših dokazov spoštovanja avstrijske neodvisnosti, tih bo Nemčija brez  dvoma   dala.  Za  približno deset let je avstrijsko vprašanje za politiko Nemčije mrtvo, ker bi ji bilo samo v balast za men razvoj rn njeno varnost. S te strani neodvisnosti in samostojnosti Avstjije ne grozi več nikaka nevarnost. Kljub temu pa je fašizem zadržal svojo borbeno pozicijo in k) še poostruie. Italijanski radio vsak večer sptrSča v svet neštevilne varijante za svojo temo: Italija ima usodo Srednje Evrope v svoifh rokah!
Zakaj in proti komu?
Ce se odračuna tendenca te sa/mo-hvalne reklame na račun vzdrževanja duha. v notranji politiki, vendar osta-
Benitto Mussolini
ne stvarnost ofenzivnfega učvrščevanja Italije v Avstriji. Postavlja se samo po sebi vprašanje: Zakaj in proti komu? V tem pogledu je novinska kampanja fašističnega tiska dovolij jasen kažipot. V svoji avstrijski politiki vidi fašizem danes aktuelnega nasprotnika, a ta nasprotnik ni Nemčija, nego poh-tično stališče Male antante, ki zahteva mednarodno zajamčenje avstrijske neodvisnosti, odklanjajoč pri tem intervencijo ene same velesile v korist avstrijske samostojnosti niti tedaj, če bi ta velesila imela mandat zaščitnika Avstrije. To pa iz enostavnega razloga, ker bi fašizem v izvajanju takega mandata r>rav za prav stremel po uresničenju svojih ciljev, ki nimajo prav nikake zveze s samostojnostjo Avstrije, marveč streme po dominaciji Itatije v PcMtaravju na eni in k izgraditvi oporišč za svoje prodiranje na Balkanu na drugi strani. Preko avstrijskega problema  poizkuša  fašizem zo-
Po nesreči pod Grintovcem
Truplo Tilde Rohnove so danes prepeljali v Zagreb
Truplo g<*č. Kohnove pod prvim Sneži ide m Grlrrtovca. Reševalci (od leve proti desni): Bučtnel. Tepina  mi  Ljubljančan Vertln. — Foto dir. Janko Vertln
Ljubljana. 16. avgusta.
V torek smo .obširno poročali o tragični nesreči, ki je pod stenami Grintovca doletela 5 zagrebških turistov in je pri tem nasla smrt 21 letna uradnica zavarovalnice »Sava*. Tilda Kohnova. Zaradi slabega vremena ie bila telefonska zveza z Jezerskim v torek pretrgana in zato nismo mogli zvedeti vseh podrobnosti in smo poročali le to. kar so pripovedovali člani gasilske čete v Kranju, ki so se odpeljali na Jezersko po ponesrečence. V poročilu je bilo navedeno, da je bila smrtno ponesrečena neznana Splitčanka in se je šele pozneje izkazalo, da je bila to Zagrebčanka Kohnova. Peti od Zagrebčanov, ki se je rudi ponesrečil, je zagrebški trgovec Stjepan Vedrina.
Izmed ponesrečencev so vse. razen mrtve Kohnove prepeljali v ljubljansko bolnico. 2e v torek zvečer so si toliko opomogli, da so se lahko odpeljali z vlakom v Zagreb v tamošnjo bolnico. V Ljubljani je ostal edino Ebenspanger, ki ima naitežj«.. poškodbe. V bolnici ostane, dokler se mu ne racelijo rane, potem se pa vrne v Zagreb. Kohnova je ostala v Kranju, kjer so jo položili v mrtvašnici na oder. Jezerčani so že pr.ed prevozom v Kranj naložili na krsto polno planinskega cvetja, v Kranju je pa prišlo posebno včeraj mnogo ljudi nesrečno mladenko kropit. Na brzojavno prošnjo očeta pokojne Tilde ponesrečenke niso pokopali v Kranju. Iz Zagreba sta prispela s pogrebnim avtom zastopnik ondotnega pogrebnega zavoda Balog in zastopnik zagrebške mestne občine. Uredila sta vse potrebno glede prevoza trupla v Zagreb. Danes
okrog 10. so s cvetjem zasuto krsto naložili na pogrebni avto in jo odpeljali v Zagreb. Avto je malo pred 1J. vozil skozi Ljubljano.
Ponesrečeni zagrebški turisti so se vrnili v Zagreb. Zlata Kontakova se zdravi v sanatoriju na Srebrenjaku. Njeno stanje se je že močno zboljšalo tako, da že lahko sprejema posete. Trgovec Vedrina se leči doma. Tudi njegovo stanje se je že izboljšalo, samo nogo ima še močno zateklo. Izložbeni aranžer Božo Krznarić je včeraj dopoldne že obiskal ponesrečence. Njegove poškodbe so neznatne.
Kranj, 15. avgiu&ta. Vesrt o straš.ni nesreči v Kamniških planinah j*4 razburila vse mesto in okolico. Poročali smo, da je nesreča zahtevala eno amantno žrtev tri La_fcuke in tri težke ranjence. Dočrini so .pripeljali ponesrečence Božidarja Kranariča. Ota Hren&paugerja in Zlato Kon takovo že v ponedeljek ponoči z rešilnima avtomobiloma kranjsn.^ gasil, čete v ljubljansko bolnišnico, so preneeli mrtvo TiMo Kohnovo in trgovca Štefana Vedrino, ki ima levo nogo zlomljeno v stegnu, v Češko kočo. Tn so nudili Vedrini prvo pomoč, mrtvo Tildo Kohnovo -pa so vso zavili.
V torek zjutraj se je napotila zopet, požrtvovalna rešilna ekspedKaija z Jezerskega pod vodstvom izkušenega in resnega vodnika Vinka Tepine, fci je že memo-eokrat reševal ponesrečence v planinah in ki ga hi strašilo hudo deževje, ki je trajalo tudi še v torek zjutraj. Zaradi nalivov so se rešitelji dolgo zamudili in bo prinesli ranjenega Vedrino in mrtvo Kohnovo šele ob 14. na Jezersko. Ker je bilo truplo Kohnove zelo težko, so ga za/inji del poti naložili na voz. Pred gostilno pri štularju sta že čakala pripravljena kranjski rešilni in gasilski avtomobil, ki sta ju potem odpeljala.
Ganljiv je bil sprejem mrtve Tilde Kohnove na Jezerskem. Pred štularjem je Mla zbrana množica domačinov in letoviačar-jev; vsi so bili ginjeni, mnogim pa ao prišle sokze v oči, pri pogledu na Tildino trup-pk), ki je bilo vse zavito in se mu je poznalo, kako strašno ga je razmesardla skala, ki jo je podsula. Truplo v zgornjem delu že nima več oblike človeškega telesa tako je strto. Iz zavojev se vidijo samo planinski čevlji. Jezerjani in letoviščarji &o ofoeuM vse tropđo z venci in šopki planinskega cvetja. Avtomobil, z mrtvo Koh
pet osvojiti svoje izgubhiene postojanke na Balkanu in v Podunavju.
Politika in strategija fašizma
To pa ni samo politika gospodarskega prodiranja in polkičnega vpliva. Avstrijsko vprašaoje, rešeno po fašistični koncepciji bi dalo Italiji v roke vse elemente za uresničenje njene politike. Treba je samo pogledati zemljevid Avstrije in njenih sosedov. Tndi vsakemu lajilku mora postati jasna strategična važnost Avstrije za to ofenzivne cilje italijanske ofenzivne po-litilke. In samo zaradi tega je vrgel italijanski generalni štab na prve vesti o nemirih v Avstriji na avstritsko-italijansko mejo celo armado in to še prej, predno se je vedelo za smrt dr. DoM-fussa. Za spoznavanje italijanskih političnih ciljev pa je pri tem važno, da Italijani niso vrgli svojih čet na tirolsko mejo, kjer bi Italiji morda grozida kaka nevarnost v primeru uspeha hft-lenjevcev v Avstriji, marveč da je bil večji del italijanskih čet koncentriran na koroški meji. od Predilskega sedla pa do T oblačna. Italijanski generalni štab ni v toliki meri za varova' Bren-nerja, kakor pa pri-pravil vpad v dolino Drave. Dravska dolina, od koder je razsmeroma lahek pohod motorizirane armade v mursko dolino, je bila cilj eveirtualme »varnostne ekspedicije« Italije v Avstrijo. Razume se. da gibanje italijanske vojske ne bo moglo mnogo pomagati avstrijski vladi, da bi držala pozicije na Dunaju, še manje bi mofflo preprečiti vpad avstrijske legije, ki bi ga italijanska armada lažje preprečila, če bi se osredotočila na varovanje Tirolske. Toda za to sploh nt slo, to je italijanski crtj drage vrste. Naloga italijanskih vojaških zborov je bila, da dobi v svoje roke in kontrok* železniške in cesrtne mreže pri Beljaku, nasproti Dravograda in Smilja, da
si zasignra svoboden prehod na Madžarsko, z drugimi besedami, da preseka najbližjo zvezo med državami Male antante. Paralizirati vsako akt*vmo delovanje Maie antamte v korist neodvisnosti Avstrije, to je bil rili italijanske vojne ekspedicije. cHo nedosegljive dalekosežnosti za vtso situacijo v Evropi.
Vsako zlo pa prinaša rudi nekaj dobrega. Tako je tudi v tem velikem manevru italijanske politike, ki bi bil mogel v zadnjih dneh julija dovesti do nepričakovanih zaplet Iga je v v Srednji Evropi, ena pozitivtra stran: fašizem je, morda tudi proti svoji volji, odlkri1 dober del svojih kart. Odkril je glavne osnove svojih strategičnm načrtov v Sredoji Evropi, pokazal, koliko važnost pripisuje dolini Drave in Mure za vzdrževanje zveze Italije preko Avstrije z Madžacsko. Za italijansko strategijo bi v danem primeru igrala Avstrija vlogo, ki jo je imela Behrija leta 1914 v rvemški ofeaizivi. To >e na^bo^i novi argument, kako zelo je potrebuo nevtralizirarrje Avstrije, ka»r je osnovna    thteva Ma-ie antaute.
Upravičenost politike Male antante
Italijanske armade, povečane na vojno številično stanje, so še vedno v bližini koroške meje. Italijanski tisk istočasno na vse načine dokazu ie. da stanje v Avstriji v nasprotij z zagotavljanjem avstrijske vlade se ve<kn ni stabilizirano. Avstrijski podkancelai knez Starhemberg je tri dni bival v Rimu m vsa-kodme vn-^ konferiral z Mussolini jem. Knez Starhem/berg je glavni nositelj italijanske politike v Avstriji. »Journal des Debats«, ki pazljivo zasledu;e dogodke v Avstriji i« podpira stališče Male antante, opozarja pri tem na enden stik dogodkov, da se istočasno, ko se posvetrijje Starhemberg z Mussolini jem. nahaja v ItaKji tudi bivša avstrijska cesarica ZSta. Sb bof.i čudno pa je, da v js*i sapi izjavlja knez Svtarbemberg. da trm ie ljWb<: povratek Habsburžanov. kakor r>a priključitev Avstrije Nemčiji, a na.too* čudno ie to, da pravi to seda^ isti kner Starhemberg, ki je. kakor ometva -^Journal des Debats«, £e pred par meseci branil nemštvo in predla ara1 zvezo Hitlerju pod pogojem, da ga >Pftih-rer« postavi za voditelja v Atriji.
novo se je moral ustaviti tu-di pred hoteloan Kazino, kjer se je zopet ginjema množica 8 cvetjem poslovila od mlade žrtve planin.
Trgovca Štefana Vedrino so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, mrtvo Kohnovo pa so na dovoljenje sreskega sanitetnega referenta, zdravnika g. dr Božidarja Fajdige pripeljali v Kranj, krjer leži sedaj na pokopališču. Ker je bila panesrečemka izredno močne in visoke postave, niso mosli zapreti krste, v katero so jo položili, temveč so jo vso ohsuli s planinskim cvetjem. Množice Kranjčanov se hodijo poslavljat od nje na pokopališče in jV> zasipajo s cvetjem.
V torek zveoer je ooe Tilde Kohnove te-lefonicno poizvedel, da je ponesrečen k a njegova edina hči, ki je stara šele 21 let O nesreči so poročali na podlagi poročil v našem listu zagrebške večerne izdaje dnevnikov. Nesrpčni oče je javil, da bo prišel po hčerko v četrtek: odpeljati jo bodo z avtomobilom v Zagreb.
Pri tej priliki morno še annemiti poir tvovalnost rešilne etesperivcije z Je»tr«lLe«a, fci je kljub izredno sla bomo vremenu nećno svojo človekoljulbno nalogo vzorno; ziast' so se odliikovali vodnik Vinko Tenina. je zerski župan Peter Virnik in ravnatelj Kazine Janko Vertin. Izkazali    »o   ?e tudi oskrbnik  CeSke kode in  Makekov% ki «o ponesrečencem nudili prvi pomoč In ofcrep čik>. Tudi kranjska rešilna postaja je vs#» skozi z dvema, avtomobiloma točno in vz<-»r no izvršila rešrtno delo.
»Prebujene strasti"
Prva dekliška ljubezen. To je film deklet, sporta, ljubezni in svobode v prosti naravi. Veselje in žalost dekleta, ki je v ljubezni
šlo predaleč . .. Danes   ob 4.,   7. in 9. ob običajni nizki vstopnini Din 4.50 in 6.50 .
»ZVOČNI    KINO DVOR«
Telefon 27-30
Guverner Federal Reserve Boarda podal ostavko
Washington. 16. avgusta. AA. Guverner rezervne federalne banke Blaek je podal ostavko. Svaje mesto zapusti koncem tega tedna. Poučeni krofci trde. da je predsednik USA Roosevelt skušal odvrniti guvernerja Blacka od teera koraka.
Nenavadna letalska nesreča
Pariz, 16. averusta. AA. Iz Chartresa poročajo, da se je znani pariški igralki Pero* včeraj pripetila nenavadna letalska nesreča. Ko se je njeno letalo približalo Chartresu in se začelo spuščati, je hotela ga. Perot skočiti iz letala iz višine 800 m. Njen padobran pa se je zataknil za letalo in nesrečna igralka je ob visela v zraku vse dotlej, dokler se letalo ni spustilo na tia. Ko je letalo prist«»k>. so našli igralko mrtvo. Kaže, da je smrt nastala zaradi strah j in ne od poškodb, ki ifh je dobila pri pristanku letala.
Španski konkordat
Madrid, 16. avgusta AA. Pogajanja z Vatikanom za nov konkordat so trenutno prekinjena. Kaže. da nT nrogoče spraviti v sklad španske ustave z nekaterimi zahtr vami Vatikana ^norne toč>n se nanašajo :>red vsem na šolstvo verskih redov, na proračun za cerkev, na civilni zakon in na nekatera kanonska vprašanja.
Zveza levičarskih strank v Španiji
Madrid, 1£. avgusta AA. Levičarske republikanske stranke so sklenile da se zdrw žijo v enotno stranko, če* da je treba republiko vnovič osvojiti. Po končani zdru žritvi se bo nova stranka imenovala zve*a levičarskih strank. Nova stranka se bo pogajala za parlamentarno sodelovanje « katalonsko levico.
Costes obišče Beograd
Pari«, 16. avgusta. A A. Znani franoosk letalec Costes se je včeraj vrnil s potovam« po Grčifi. Egiptu in severni Afriki. .T itr namerava odpotovali v Beograd.
Sorzna poročila*
LJUBLJANSKA BORZA
Devize: Amsterdam 2302.63—2313 jH Berlin 1324.58—1335.38, Bruselj 797.46-801.40. Curih 1108.35—1113^6, London 170.25—171.85, New York 3333.2Č 3 Pariz 223.88—236. Praga 140.96—141 81 Trst 290.74—293.14 (jp remija 28.5%). Avstrijski šiling v privatneno kliringu S.02-8.12.
INOZEMSKE BORZE
CURIH. Pariz 20.20, London 15.3950. Ne* Tork 303.25. Bruselj 71.9375 Milan 26.2750 Madrid 41.8750, Amsterdam 207.75, Berlin 119.70. Dunaj 72.73 — 56.80, Prs«« 11.72. Varšava 57.90. Ptrtcareftta £06.
»SLOVENSKI KIKO D«, đne 16. svgorta 19S4
itev 184
Podzemna katedrala
v Olševi
Domačinom je MJa Potočka zijalka zi:ana že od njega dal in okrog nje so se pletle najrazličnejše legende
Ljubljana, 16. avgusta. Po tonika sijalka se odpira naravnost proti Kamni&im planinam; čudovit resgled ta ti nudi ts »jalke iz globine okrog 30 m. V okviru nazobčanih m kraano oblikovanih svodov, ki se rišejo iz somraka, zagledaš ▼ polni svetlobi ter čistih barvah eno najlepših gorskih panoram. Zdi se, de gledaš skozi veliko okno visoko pod nebom, v isti Tišini, s najvišjimi vrhovi Savinjskih alp. Tako visoko, deleč od življenje, pa vendar iščejo tiedoTC davno minulih življenj; kot da je že zdavnaj spoznal človek, da je tu lepo, je živel tu in zdaj lopata raziskovalca rije v zemeljske plasti.
KAKO JE NASTALA POTOČKA ZIJALKA
Ogromni skladi skal leie v tleh zijalke io tu iu tam segajo visoko od ravnine. Vse kaze. da so se od stropa odluščili veliki sloji skal in kamenje se se vedno lušči. Naravne sile delujejo počasi. Voda pronica skozi strop. Kamenje preperi v tisočletjih, rudi tvarina živi ter umira. Led razganja skele, apnenec se razkraja. Težnost igra veliko vlogo. Ogromna svodi tišče z vso težo nad zi talko m ko se kje malo naruši ravnotežje, se začno luščiti od stropa skale. Iz komaj vidnih razpok nastanejo s časom velike reže m živa skala se začne cepiti in razpadati. Mnogo se pe seveda po ruša ob potresih, ki »o v primeri z dolgostjo življenja zemlje prav za prav vsakdanji nojev.
Toda, kako je nastala Potočka zijalka? Ali jo je počasi izkopala tekoča voda? Ali so v pra davnin i pljuskajoči morski valovi do&H v Olševo? Ali se je odtrgalo skalovje od Olševe v sunem oblikovanju ter rojstvu gora? Ali je zazijala Orseva ob mogočnem potresu? Učenjaki domnevajo, da je nastanek Potočke zijalke tektonskega značaja. Olševa je tik ob geološki prelomnici, kar se lahko prepriča kmalu celo lajik. Starejše in mlajše kamenine se zelo mešajo. Tu so bili njega dni silni naravni pro-eesi. Zemeljska skorja se je gubala in naštele so naše krasne planine. Pri tem so pa se mešale zemeljske plasti, stikale, dvigale ter lomile. V zemlji so nastale razpoke, tu so pa začele zijati gore in zdaj nam zijalke govore o življenju matere zemlje in človeka na nji.
ZGODOVINA TISOČLETIJ V ZEMELJSKIH PLASTEH
Zijalka ni ostala torej takšna, kakršna je nastala v neznani davnini, živela je naprej. Skozi strop je pronicala voda ter razkrajala apnenec. Tvorili so se kapniki, ki so pa v tisoč let jih tudi popadali od stropa. Zasule so jih skale. Proces se je nadaljeval in se še nadaljuje. Pred ledno dobo je bil v zijalki silen podor; od stropa so se odtrgali ogromni skladi skalovja. Tako so se tla zijalke zelo dvignila: prej je bila jama spodaj, zdaj je zgoraj. Morda ie imele zijalka več etaž, ki so pa zdaj pokopane pod skalovjem. Pod njimi najbrž ni ostalo več nobene odprtine, ker se je zrušila prevelika masa skal.
Na porušeno skalovje je v zemeljskih plasteh pisalo življenje svojo zgodovino, Zijalko so začeli raziskovati sistematično naprej od vhoda. Kopljejo ob levi steni, zdaj so že približno 30 m od vhoda. Samo v plasteh na levi strani so v bližini • vhoda najdbe, na desni so samo plasti sige brez vsakih znakov življenja iz minulosti. Kaže. da je bilo na levi strani bolj toplo, zavetje, kot je še dandanes. V zijalki uerijo vsak dan temperaturo pri vhodu in na koncu. Najnržja temperatura je pri vh.->Ju na desni strani, okrog 6 stopinj poleti, dočim je v notranjosti po 12 in največ 13 stopinj pozimi i.* poleti. Pračlovek se je torej naselil v ievet.ru ob levi strani, kjer so na3^" 3 do rt m debele zemeljske plasti na skalovju udrtega stropa, m sicer plasti kapnikov, odtrganih od stropa, aluvijalne plasti n sigo in diluvijalne plasti polne kosti jamskega medveda. Plasti vise p^Oti vhodu, odnosno skladi udrtega skalovja se dvgajo od vboda proti notranjosti. Na ifeinl strani pri vhodu so plasti sige izredno debele da ie težko reči, kako globoko bi morai; kopati do dna. Po naključju, ko so preiskoval" de--bei.no teh plasti pred dvemi leti, je našel prof. Brodar 7 zob muškatnega oika To je edina najdba teh kosti tako daleč na iugu Muškatni bik Je ni izumrl ter živi še t dno v izhodni Grenlandiji. Očitno ie. da ie ptačiovek prinesel v zijalko nekaj kosti Živali, ki je ni poznal ter so se mu zdele njene kosti izredna posebnost, mk"*kor na ne kaže. da bi bila žival ubita kje v b'iž'ni.
Ve levi strani, kjer kopljejo sijema tič-no navznoter, so na9i v globini 3—5 m ogrromno. 20 kv. m obsegajoče ognjišče s p^artjo oglja, ped debelo, na neka»ern k»a-j'h. kjer se je oglje razlezlo med mžje p:a-sti, pe ga je bilo okrog 75 cm d-»bela. Doslej so že našli 7 ognjišč, a to ;= največ ie.
Najzanimivejše, kar so odkrili pi: odko-pavanju, so plasti krernčevih kamenčkov, debeline grahovega zrna. Te plahti so deli ete po nekaj centimetrov in so povsem prilagođene legi spodnjih plasti. Predvsem je treba povedati, da na Olševi ni kremenja-ka ter je zaradi tega izključeno, da bi kamenčke naplavila voda, a zoper to govor: tudi iega plasti kamenčkov. Odkod so torci prišli kamenčki v zijalko? Najnaravneiša je razlasa, da jm je tja nanesel pračlovek s posebnim namenom. Morda je na posutih tleh obdeloval medvedove kože ter je na«1 n obdelave zahteval kremen jako va zrna. Zdaj si ne moremo razlagati s vso zanesljivostjo, kaj je prav za prav s tistimi zrnci. Preseneča, da so skoraj vsa enaJte debeline.
Kopljejo zelo previdno ter dobro preiščejo sleherno lopato materijala, Debelino in globino plasti merijo od vodoravnice ki jo označuje napet motvoz. Prof. Brodar dela skice terena in profilov zemeljskih plasti, vse važnejše najdbe pa tudi fotografira. Spioh pa dela po znanstvenih načelih. Sleherno kost zabeleži ter ima popoln zapisnik vseh odkopanih kosti, ki jih ni malo: le oglej si nekoliko kup medvedovih kosti pred zijalko!
ODKRITJE ZIJALKE
Zijalka je bila znana domačinom že od njege dni, a v njo najbrž pi fcibče mnogo MhajaVže z*r*4i tega ne, ker sn se o nii pletle najrazličnejše, legende. F*č pa so se v »ji zadržavali vojaški ubežniki za čase
tridesetletne vojne, kar pričajo ognjišča v notranjosti jame, kjer je tudi še mnogo povsem trhlega lesa. Preden so začeli raziskovati zijalko, je bil vhod skrit ter ni bilo tako velike odprtine, zato turist ni tako lahko našel zijalke. Domačini na taksne zanimivosti ne opozarjajo turistov, ker se jim zde zijelke nekaj navadnega, saj jih je tam toliko. Seveda so mnogi turisti tudi vedeli za zijalko, a ji niso pripisovali nič posebnega. Tudi prof. Brodar ji ni posvečal posebne pozornosti. Ko je pa pred leti, pred 1. 1928., bil v zijalki. ga je napotila v skalo vdolhena skleda pri vhodu na desni strani na misel, da je r jami živel človek. Zdaleka pa ni mislil na to, da zijalka skriva tako važne priče življenja iz davnine. Tedaj je že zahajal v zijalko neki Nemec, ki je iskal v nji kosti, ki so mu še monjkale za sestavo skeleta jamskega medveda za celovški muzej. Tudi Nemcu se ni niti sanjalo, da jama skriva še važnejše od kosti jamskega medveda, /zijalko kot torifcče prazgodovinskih najdb je torej odnril prof. Sr. Brodar in mimo tega nc morejo niti Nemci, ki proglašajo Potočko zijalko za — avstrijsko!
Prof. Brodar nerad govori o tem, ker želi. da bi raziskavania napredovala neovirano. Nemci osebno izzivajo polemiko in že mnogo črnila se je prelilo v nemških listin o »sporni* Potočki zijalki, ki sicer leži oh avstrijski meji, a v naši Olševi in
ima vhod le od nase strani. Čeprav sega daleč v goro, s tem ni rečeno, da je njen konec v Avstriji. V interesu avstrijskih ljubiteljev Potočke zijalke bi najbrž bilo, če bi mogli zavreti naše znanstveno delo in je jasno, kam pes taco moli, ko žele, naj bi mednarodne komisije v zijalki ugotovila, komu pripada zijalka, odnosno, kje bi naj bila v podzemlju meja med obema državama. Vsak diplomatski spor zaradi Potočke zijalke bi bil iz trte zvit. Izven debate je, de je zijalka nese, da leži na naši strani ter se nam ni treba niti sklicevati na to, da so tudi na oni strani Olševe že od njega dni iiveli naši ljudje, ki še zdaj govore slovenski. Ce pa že Avstrijci hočejo imeti konee Potočke zijalke, ki leži po njihovem mnenju v Avstriji (ker je seveda zelo dvomljivo), na i si jo leste in nej hodijo v njo, samo ne čez našo mejo — kot jim je odgovoril prof. Brodar. Naj si torej izvrtajo luknjo v zijalko s svoje strani, da se ne bodo več tihotapili čez mejo kot tatovi.
Naši raziskovalci so našli še vsako leto v zijalki sledove brskačev, ki so hodili skrivaj v zijalko iskat ter krast znanstvene zaklade. To dovolj jasno kvalificira njihovo moralo Zlasti na kraju daleč v notranjosti 7-ijalke. kjer je raziskoval tla prof. Brodar prva leta, junak, ki se postavlja tako junaško v nemških listih, brska ter prekopava vsako leto. ko preneha z delom naš znanstvenik. Govoril sem že o potrebi, da hi se naj zijalka zaprla, s Čimer bi bil presekan »gordijski vozel«. Tode najti je treba sredstva in najti jih moramo, ne da bi ie bilo treba pisati apele na javnost in poklicane. Do 15. t. m. bo še prof. Brodar na delu v zijalki, nakar bo delo počivalo do prihodnje sezone in dragoceno torišče znanstvenih zakladov bo zopet dostopno tihotapcem. — S. (Dalje)
Ureditev Gradu počasi napreduje
Vrtnarska dela so se povsem ustavila, delajo le še zidarji pri sancah.
Ljubljana. 16. avgusta. Lahko hi tudi rekli, da dela na Gradu sploh ne napredujejo. Nekaj časa smo govorili o velikopoteznih načrtih ureditve ter dokazovali, kako velikega pomena bi bilo, da bi Grad dobil lice, kakršnega bi moral imeti že zdavnaj. Od lepih načrtov je ostalo zelo malo in velikopoteznejše delo so preprečile mnoge ovire, ki jih niso niti predvidevali. Končno so se vsa dela koncentrirala pri trdnjavskem zidovju. ki očitno niso vedeli kaj početi z njim in najbrž še ni nikomur povsem jasno, kaj bo iz vsega nastalo.
Na velikopotezno ureditev Gradu zdaj ni več misliti. Načrtov ne morejo uresničiti predvsem zaradi tega. ker za delo ni sredstev iz rednega mestnega proračuna in lastniki senožeti nočejo odstopiti zemljišč za poti pod primernimi pogoji. Doslej so pa hila tudi dela na Gradu torišče, kjer je občina predvsem zaposlovala nezaposlene s sredstvi, ki so določena za podpiranje nezaposlenih. Zdelo se je, da so začeli urejevati Grad samo zato, da bi zaposlili nezaposlene, in ne iz potrebe. Res je lahko odložiti takšna de^a. vendar ni upravičeno, da jih odlagajo. Ce so že izdelani načrti za ureditev Gradu, bi morali imeti tudi iz-vesten program dela, ki bi se ga naj točno držali Toda pri nas je že običaj, da nastajajo načrti ne glede na njihovo finančno stran, na možnost izvedbe, odnosno jih nc jemljejo v račun pri sestavljanju proračunov. O važnih načrtih glede mestnih javnih del hi morali raznravljati s posebnim zanimanjem v občinskem svetu, kjer bi jih naj oh pravem času v načelu sprejeli ali odronili. Najbrž hi se javnost mnogo bolj ogrela za razna javna dela. če bi se o njih razpravljalo več javno
Zdaj delo na Gradu prav za prav počiva. Vrtnarska dela so se povsem ustavila, delajo le zidarji pri Sencah. Koliko načrtov je nastalo, odnosno nastajalo letos za ureditev šanc, ne moremo povedati. Pač pa je znano, da so bile šance hvaležen pro-
blem ter je bil izdelan poseben tehnični načrt, a končno je imel glavno besedo arhitekt. Morda so si tehniki sami zamišljali ureditev drugače. Odkrivali so tudi nekakšne podzemeljske rove, ki so jih pozneje, ko je bilo zaradi tega treba podbetoni-rati zunanji trdnjavski zid, zopet zasuli. Sploh je bilo težko zasledovati vse načrte in podvige pri popravljanju šanc. Po nekem načrtu bi bila tudi na zunanji strani šanc cesta na nasipu Zdaj pa zidovje na zunanji strani restavrirajo do tal, in sicer tako, da odkrušijo ves slab zid od zdravega, udr-tin ne podzidavajo, pač pa le zamažejo stike, da bi voda ne pronicala med zidovje. Ob zidu bodo nasadili plezalke, ki bodo povsem prerasle sivo, razdrapano zidovje. Vprašanje je. če bo to popravilo res ohranilo zid pred razpadanjem več kot nekaj let, Zidovje bo zdaj zaradi hrapavosti še bolj izpostavljeno vremenskim vplivom, ker se bo na njem bolj nabiral sneg in tvoril led. Na vrhu bo zidovje zaključeno s hodnikom, ki je razširjen kot zidec ter tvori majhno streho. Tlak je iz obklesanih kamenitih plošč in najbrž bo hodnik dostopen tudi za sprehajalce, da se bodo sprehajali po njem kot trdnjavska straža ... Zgoraj je torej previsni hodnik majhna streha, ki pa ne more ščititi zidovja pred dežjem do tal. ker je zelo nagnjeno.
Velikega zidu je na južni strani popravljenega približno tri četrtine površine, morajo ga pa popraviti še na vzhodni strani ob Regallvjevem gaju. Prav tako bodo morali popraviti prej ali slej zidovje ob malih šancah. Zato delo ne bo končano pred zimo. Pozimi se bo najbrž rušilo prizidano zidovje samo, da ne bodo imeli z njim dela drugo leto.
Od dela, ki so ga opravili nedavno, jo še treba omeniti, da so postavili na preurejeni terasi na južni strani gradu visoke latnike (pergole). ki se bodo po njim vzpenjale plezalke ter bo rta terasi prijeten, senčen kotiček.
linj-
Konferenca kmetijsko gos skih učiteljic
Ljubljana, 16. avgusta.
Kraljevska banska uprava dravske banovine je sklicala dne 2.. 3. in 4. avgusta na ban. kmetijsko-gospodinjski šoli v Št. Juriju pri Celju konferenco vseh učiteljic, ki delujejo na tri-mesečnih potujočih kmetijsko gospodinjskih tečajih v dravski banovini. Kakor je znano, deluje tu sedem potujočih kmetijsko gospodinjskih tečajev, ki so pod nadzorstvom kmetijskega oddelka kraljevske ban&ke uprave.
Konferenci je predsedoval načelnik kmetijskega oddelka g. ing. Josip Zidanšek, prisotni so pa tudi bili referent za kmetijski pouk. kmet. svetnik ing. Vinko Sadar, voditeljici obeh ban. kmetijsko gospodinjskih šol tn ravnatelj kmetijske šole pri Sv. Juriju.
Konferenca je bila prva po ujedinjenju, narekovala jo je pa potreba, da se delovanje tečajev pravilno usmeri, da bodo čimbolj odgovarjali svojemu namenu, to je vzgoji kmetske gospodinje.
Na konferenci je bil zaradi tega najprej obravnavan učni načrt tečajev. Glavni tozadevni referat je imela ga. Minka Odiasek. Določilo se je, v koliko naj se učni načrt izpopolni, odnosno izmenja. Na temelju učnega načrta so posamezne učiteljice že predhodno izdelale skripte za vse učne predmete. Na konferenci se je učna tvarina ponovno pregledala in dopolnila. Po razmnožitvi teh učnih pripomočkov bo pouk na tečajih lažji in uspešnejši. Pretresala so se določila o prirejanju teh tečajev. Izražena je bila želja, da se potovalnim tečajem da naslov potovalna kmetijsko gospodinjske šole.
Načelnik kmetijskega oddelke je podal smernice o državljanski vzgoji kmetskih deklet na teh gospodinjskih tečajih. O vplivu tečajev na napredek kmetiistva je poročala ga. Sušnik - Gol maj er jeva. O tej priliki se je zlasti obravnavalo vprašanje stika kmetijsko gospodinjskih učiteljic s kmetsko okolico in njihov vpliv nanjo.
Nadalje se je razpravljalo o polaganju strokovnih izpitov kmetijsko gospodinjskih učiteljic. Izražena je želja, da se izpiti vršijo v Ljubljani. Ker se delo kmetske gospodinje bistveno razlikuje od dela meščanske gospodinje, se je izrazila želja, da preide v6e kmetijsko gospodinjsko šolstvo v resor kmetijskega ministrstva, kakor se to v Dravski banovini že izvaja.
Iznesena je bila tudi prošnja, da se ho-
norarne uslužbenke tečajev nastavijo pragmatično.
Konferenci so sledila strokovna predavanja. O ureditvi kmetskega vrte je predaval g. strokovni učitelj Vardjan, o glavnih smernicah pospeševanja živinoreje in o mlekarstvu g. prof. ing. Kropivsek, o ureditvi naše kmetije z gospodarsko-upravnega tte-lišča ravnatelj ing. Petkovšek in o kulturi in uporabi lanu kmet. svetnik ing. Sadar. Demonstriralo se je tudi tkanje domačega platna.
S konferenco je bila dosežena enotnost v poučevanju na potujočih kmetijsko gospodinjskih tečajih, kar bo ugodno vplivalo na uspeh tečajev in na celotno kmetsko gospodarstvo.
Težka avtomobilska nesreča
Novo mesto, 15. avgusta. Y ponedeljek se je pripeljal z avtomobilom v  Novo  mesto prokurist zagrebške tvrdke Raušer, g. Ječinski Juraj. Poslovna
got ga je vodila v Kočevje in Ljubljano, ofiral je njegov šofer po banovinski cesti prvega reda. Nič hudega sluteč sta privo-zila blizu graščine Srebrniče, kjer je ozek mostiček in to sredi dvojnega, zelo opas-nega ovinka, ki je obdan z obcestnimi kamni. Na tem ozkem prostoru je na mokri cesti zadnji de! avtomobila za malenkost zdrsnil v stran, kar je imelo za posledico težko nesrečo. Mali zaokret zadnjega dela avtomobila je povsem zadostoval, da je sprednji del zadel v obcestne kamne. Nagli sunek je bil tako močan, da je odbil na mostiču nekaj kamnov, sam avtomobil pa je v velikem loku odletel na bližnji travnik, kjer je obležal, obrnjen v nasprotno smer, s kolesi navzgor.
Potnika sta obležala pod avtomobilom. Prvi je prišel k sebi od padca prestrašeni šofer, kateremu se je posrečilo zlesti izpod vozila, šofer je takoj priskočil na pomoč težko poškodovanemu gospodarju g. Ječin-skemu, ki ga je s težavo izvlekel izpod razbitega avtomobila. Na kraj nesreče je kmalu prispel avtobus g. Krunoslava Valiča, ki vzdržuje redni promet med Novim mestom in Dolenjskimi toplicami. Med potniki v avtobusu je bil slučajno tudi šef-zdravnik Dol. toplic g. dr. Rožič, ki je ponesrečencema nudil prvo pomoč, nakar so prokurista Ječinskega odnesli v avtobus, ki ga je pripeljal v bolnico LJsmiljenih bratov. Razbiti avto pa je dal s travnika odstraniti lastnik srebrniske graššine in mestni občinski odbornik g. Andrej Agnitsch, ki je dal v ta
namen na razpolago svoje konje. V bolnici so^ pri prokuristu g. Ječinskem ugotovili težke notranje poškodbe in občutne poškodbe na obeh nogah. y
K nesreči pripominjamo, da se je že večkrat opozarjalo na nedostatke te ceste, zlasti še tega dela, kjer se je pripetile nesreče. Mostiček je prav tu zelo nizko izpeljan preko ceste, pod njim pa teče potoček, ki ob deževju vedno preplavi cesto. Ta zelo prometni del ceste je bil že ponovno vzrok večjih in manjših avtomobilskih in drugih nesreč, saj cesta na tem kraju ni niti 3 metre široka. Znano je, da se trezki cestni odbor že več let bavi s preložitvijo te ceste in povečanjem mosta. Za to preložitev je bila vnesena v cestni proračun tudi postavke, ki pa se je iz neznanih razlogov že parkrat črtala. LTparne, da bo ta težka nesreča resen opomin vsem merodaj-nim faktorjem, da se ne bo z delom še nadalje čakalo do nove nesreče, ki bi zahtevala smrtne žrtve.
„Rože, psiček"
Ljubljana, 16. avgusta.
Pozimi so člani znane družine z Viča beračili v mestu po hišah in najmlajši so zlasti kazali svoje zgodnje velike sposobnosti za beračenje v okolici bifejev na promenadi, kjer se udejstvujcio še zdaj navadno do poznih nočnih ur. Starejši dekleti že lovita moške po cestah, trop otrok pa dorašča v popolne kriminalne tipe. Roditelja jih navajata ter silita beračenja ter izsiljevanja.
Vsak dan prihajajo korporativno na trg. Voziček cvetja pripeljejo; stara deli šopke otrokom, ki skrajno zanemarjeni vsiljujejo cvetje ljudem po trgu. Umazani, blatni in raztrgani so kot nalašč, da bi zbujali usmiljenje, toda zdaj so postali že tako predrzni, da se kljub vsemu več skoraj nikomur niti ne smilijo. Stari navadno pobira denar, ki ga sproti požene po grlu. Tako zbirajo dinarČke navidez na dovoljen način, toda beračijo vseeno z največ-jo^ vnemo, čeprav se zdi, da samo prodajajo cvetje. Tržni in policijski stražniki jih dobro poznajo, a jim ne morejo do živega. Drugega ne morejo, kot da jih pode s trga. Toda komaj jih Izženo s trga na enem koncu, so se že vrnili od druge strani. Otroci tudi dobro vedo. da se morejo skrivati pred stražniki in to tudi dobro znajo. Čudno je pa vendar, da ne napravijo energično konca nagnusnemu iz-prijanju in izrabljanju otrok, da ne stopijo na prste roditeljem. Stara živita na račun umazanega izkoriščanja otrok, ki sta jih zdresirala za sramotni posel. Pri tem primeru vidimo najlepše, kam privede blazno razmnoževanje ljudi, dovoljeno neodgovornim in manjvrednim. Takšni so otroci pijancev in prostitutk. Vsa umetnost našega reševanja socijalnih problemov odreče v takšnih primerih ter mirno gledamo, kako se rekrutirajo zločinci, kako se množe izmečki človeštva. Pač pa se najde še vedno dovolj »sociologov«, ki moralizirajo nad padanjem rojstev in ki vidijo izmed vsega zla na svetu samo belo kugo. Seveda jim še ni prišlo nikdar niti na misel, da bi napovedali boj beli kugi pri onih, ki bi lahko vzgajali ter redili otroke.
Oni dan je prodajal frkolin cvetje !n psička hkrati.
— Rože, psiček! je klical. V naročju je imel šopek aster in nageljnov in krmež-ljavega psička. Kričal je kot jesihar. Bo-sopetnik je star šele kakšnih 5 let. Za hrbtom se mu je približal stražnik ter ga prijel. Dečko se je kar sesedel od strahu. Čez pol ure je pa zopet prodajal prav tako pogumno in kazal stražniku osle. Pri njem je stražnik samo v tem pogledu avtoriteta, da je treba bežati pred njim.
Zvečer, ko starejši dekleti promenira-ta na Aleksandrovi cesti, najmlajši tekajo s cvetjem med pešci in jim zastavljajo pot. Ko ujamejo nekaj dinarčkov. se odtihota-pijo v bife, kjer zapravljajo denar prav tako lahkomiselno, kot so ga naberačili. Samo pred starim, ki opreza kalnih oči ze otroci, se skrivajo, da jim ne pobere vsega drobiža. Tako doraščajo otroci pijanca in tako »rešujemo« socijalne probleme.
SPORT
Naša reprezentanca za balkanske igre
Ljubljana, 16. avgusta.
Po končanem državnem prvenstvu v lahki atletiki je savez določil državno reprezentanco, ki bo zastopale Jugoslavijo na balkanskih igrah. Mi srno že omenili, da naj bi bil, predno se končno veljavno določi reprezentanco, še poseben izbirni miting. Savez je bil našega mišljenje in bo pred definitivno sestavo reprezentance Še poseben izbirni miting. Za enkrat nas bodo zastopali:
100 m: Beuer (Pančevo) in Kovačič (Primorje).
200 m: Bauer, drugi pa Stevanovič (Jugoslavija) ali Kovačič, kakor se bosta plasirala na izbirnem tekmovanju.
400 m: Nikhazv (Pančevo) m Banščag (Pančevo).
800 m: Nikhazv in A. Zorga (Primorje).
500 m: Goršek (Primorje), izbirni tek med Krevsom (Primorje) in Dečijem (Pan-oevo).
5000 m: Bručan (Ilirija), izbirno med Krevsom in Flassom (Haak), ker sta Sporu in Starman določena za maratonski tek.
10 km: Bručan, izbirno med Kanglerjem (Maraton, Maribor) in Starmanom (Železničar, Maribor).
Maratonski tek: Sporn (Ilirija), izločilno Belas (Maraton Zag.), Starman, Vidovič (Cone) in Zemljak (Mar. Zag.).
Krogla: Kovačevič (Cone), izbirno dr. Narančič (Cone.) in Kleut (Jugosl.).
Disk: dr. Manojlovič, dr. Narančič (oba Cone), Kleut in prof. Ambrozv, vsi izbirno.
Kopje: Kovačevič, Kleut, Nikolič, Miloš, Brunet, vsi izločilno.
Disk helenski: Kleut, izbirno Bojović, dr. Narančič, Kovačevič.
Kladivo: Goič (Hašk) in Stepišnik (Ilirija).
Skok v visino: dr. Buratović (Cone.) in Martini (Prira.).
Skok v daljino: dr. Buratović, izbirno Cvijetie in inž. Kallav.
Skok ob palici: Izbirno Bakov, Feagel. inž. Kallav in Neli Zupančič.
Troskok: Mikić (Bačka), izbirno Mioko-vič, Perpar in Jovičevič.
110 m zapreka: Dr. Buratović, izbirno Ivanovič in inž. Kallav.
400 m zapreke: Stevanovič (Jugosl.), izbirno Banščak in Ivanovič.
4x700 nv Kovačič (Prim). dr. Bureto-vie, Stevanovič, Bauer.
4x400 nt:   Nikihszv.   Banščak, izbirno
Madjarevič, Stevanovič, Neli Zupančič.
Balkanska štafeta: Nikhazv. Madjarevič Kovačič, dr. Buratović
V nedeljo bosta v Ljubljani tekla Krevs In Goršek na 1500 m, Neli Zupsnič pe b*< skakal ob palici in tekel na 400 m. Istoče a no bosta v Mariboru nastopila v izbirnem teku na 10 km Starman in Kangler.
KOLEADR
Danes: četrtek, 16. avgusta, katoftean:: Rok, Nemira.
Današnje prireditve KI«© Matica: »PaprUrac (Frančiška (Uavl> Kine Dvor: Prebujene straati. Kino Slika: Ohamn.
Dežurne lekarne: Mr. B&karčić, Sv. Jakoba trg 9„ Dr. Tvxo-li, Tvrševa cesta 6.
Oni dan smo čitali s krepkim pljunkom na svinjarijo zavzeto stališče proti nečuve-nemu načinu reklame za pikantne pripomočke v straniščih naših vlakov. Res je, da spadajo tiste emajlirane reklamne tablice pač samo v stranišča, \>endar je v tem primeru neka neskladnost, čeprav je to vse obsodbe vredna packarija.
Za neskladnost pn imajo ljudje različ ne okuse in zmiset. Evo primera, ki je za beljen še s trgovsko preračunljivostjo n.i naj\*ečii uspeh in dobiček!
Nekje v naši ožji domovini je non*a hiša, lasi poštene krščanske gospe. V hiši izdeluje gospa, — čeprav pod drugim ime nom — svete posode in mašne plašče. Tako je krščanska podjetnica razsta\nla na hiši v izložbeni omari za reklamo lep masni plašč, malo nad njim pa pritrdila večjo emajlirano tablico, ki ogledovalcem in in teresentom za nakup masnega plašča kriči ostudno reklamo: Olla gum . . — Za razumevanje take skladnosti je potreben predvsem trgovski duh in gotovo tudi kričanska vzgoja.
Če nimaš obrtnega lista...
Ljubljana, 13. avgusta Brez koncesije ne szm^S dandanea niti dresirati bolh, kaj žele da bi vod U trgovino in šušmaril. Menda je bas zaradi tega toli', j šušmarjev, ki ao povzrocrtejji krtae Na eni strani je vse konoesijanlrano, najbrž tudi klepetulje, na -Irugi pa je armada sovražnikov koncesij, ki jin je tem voA, eim bolj jih zatirajo. Zatiranje ftuftmarjev je baje eden največjih problemov sedanjost: Zatirajo jih z resolucijami, protestnimi anodi, deputacijami, peticijajni, spoanenlcasni dušmarji ee pa moože, kot da je bas zaradi te vojne proti njfcm največja konJtnuktura zanje.
Seveda so tudi te vrstice »oatperjeae« najodločmeje proti Suamarstvu, naj nas nfc-ce me obdolžuje! Vendar pa moramo napisati malo trasedijo, ki se je zgodila seendi zatiranja šušmarstva. Zgodbica je vprav simbolična xa anačaj tza.ttramja &u**marstva pri nas, oeprav Je povsem nedoižoa.
Tonček iz škofje Jjoke je aak> podjeten. Cek) tujekopreanetni činitelji bi ga morai upoštevati ter odifkovati; sej je napravi! več za propagando Škofje Loke kot ram*! prospekti. Sicer nt strokovnjak za takfct^ stvari ia nedvomno si nI Se nikdar belil glave s t n jako pTomotniml nrotrtomi. Prodaja samo škofjeloški kruhek taiko epretno. d« poje že vsa Ljubljana slavo Sfcofjl Lok In skofjeloMcega narečja se ni poaaidl, čeprav je ie naturaliziran Ljubljančan.
Toda ta živa propaganda za Skofjo Loko je imela oni dan slabo vest. Tonček je etal ob košu prest pri Škofjeloških m4ekark5ah ob stolnici. Vsi ga imajo radi, Skofjeločan-ke so pa ponosne nanj ter se rade pomenkujejo z njim o fcupcljskih zadevah. Tonček se neprestano smehlja. Tedaj se je pa nenadno isresnil, pograbil kos s prestami ter skočil cea tr*no mtoo čez maslo in sir.
Za njbn jo je utoral stražnik m na trsu je nastal strašanski brun.
— Tat tat, držite ga!
ženske so drveJe skupaj, kot da ©ori. Na trgn je zastalo tarpčljsko življenje, vsi so sli na lov za »tatomc Tonček je beaaL kot da so moi vsi vragi ae. petami, toda več peov vedno užene lisico. Morda bi Tonček kljub vsemu se ufiel, čeprav se je dvignila zoper njega cela vojska, a na stopnicah pri cerkvi je pade L V velikem loku je odletel koš s prestami, ki so se raasnJe hi btie na mah vse drobne.
Stražnik je prijel Tončka m ga tndavo držal, kajti Tonček bi bil najrajši aa de-vetami gorami. Okrog so se zgrnile žens*e in zasople čakale, kaj se bo zgodilo. Nekaterim se je Tonček zasmilil, čeprav niso vedele, česa ga dolie, ker je bil precej ob-telčen in ker je tako žalostno gJedai zdrobljene preste,
— Kje imaš obrtni Ust?
Tega pa Tonček ni mogel povedati; shodilo se je, česar se je najbolj bal.
25daj je pa zapihal med damami drugi veter, čtm so zvedele, da gre samo sa se* marstvo. Stražnik je se vedno držal Tončka, ženskam je pa wkaaal naj pobirajo preste.
— Kaj pa §e! 8am jih pobiraj!
— Glejte si no, ubogega fanta preganja •
— Nič drugega ne vidijo?
— Kdo mu bo pa plačal odžkodaitno?
— Ves je obtoičen. Vse dremo aa njega pričat!
— Kaj je pa napravil, aa? Jaz bi ti te pokazala, če bi bil moj fant!
Dame s cekarji so s© zgrnile tako teano okrog stražnika in žrtve šusmanstva, da je postalo vroče, in z njimi res ni dobri ČFesenj zobati. Pa se naj kdo pričakuje uspehov od drakonicnega zatiranja flMi-marstva!
SOKOL
— 9okol»k* župa Ljubljana — pfosvelm odbor ponovno opozarja vse bratske ediniee na prosvetni tečaj, ki bo otvorjen v ponedeljek 30- t m. ob 8. v Vajenskem domu Vse priiave naj edinice čim preje vro^jc ZPO-u. Udeležba v6eh edinic, naj pokaie da gre za resno prosvetno delo med našim Članstvom m ljudstvom na deželi.
Ftladirokrvirost
Prestrašena služkinja prihiti k p«>-feso^ju |n zakliče:
mm Goispod. pri nas gori!
— LTredite to sami, saj veste, da se v gospodinjstvo ne vmešavam.
tev 184
»SLOVENSKI NAROD«, dne 16. avgusta 1934
Stran 8.
Dante ob 4., 7.15 In 9.15
BOMBA SMEHA
Panl Horbiger, P. Heidemann.
in
Elitni kino Matica
Telefon 21-24
FRANČIŠKA GA AL
To je dekle, ki ima res papriko. Oglejte si film
»PAPRIK A"
DNEVNE VESTI
— li finanfn* clnih*- Upokojen )p- dav-VIII. pol. smpp Zumir Maks pri
-iavčni upravi v Celju.
— Izlet Beograjčanov v Slovenijo. Poročali anv> že, da priredi b<vig rajnki >-Put-.lk od 1*. do $3. t, m. e posehnim vlakom isiet v Slovenijo. Izletniki se odpeljejo iz !5*sr»gTa1a v soboto oib 18., vrnejo ee pa v *>trt«*k oh 1715. Poset i jo Bled, Kranj-ako goro in rVohinj, kar bo med njimi po-^umnejših in l>>lj utrjenib se napotijo na Tri&Iav, Mojai.rovko, Stol, Orno prst. in Golico. Vožnja od Ht »ograd a do Jesenic in nazaj bo veljala 133 Din.
— Glavna skupščina JUU v Beogradu. Opoaarjanio ude!« |e£KM glavne Hkunscinc, da si morajo pok'g vo*ii^4 listka nabaviti pri žej*zn*.s<ki blasajni tudi posebne legi-rimaeije po 5 Din. Te l**lrt nnaoije morajo deti overoviti pri povratku pri tHoaniski bla**ajn: v Beogradu, Udeleženci iz dravske hanoviru- o I potujejo 17. t. m. ob 3. uri zjutraj  k '.jubljane.
— Svečana blagoslovitev Skalaakega doma. Na predvečer bodo zagoreli kresovi na plan-naii, dom na Voglu bo pa zaiarel v modrem BV|&u bengaličnega oenja, ki se bo eez čas vpremeni] ? fcivo zeleno barvo. Ramohai vn«' reik#te bodo ,pa osvetljevale Bohinjsko JeeTO f pravljični luči. Po ljubljanskih k^lnAbah so se pojavili izrodil lej*i iadsienl lepaki Skalaškocra doma na Vogalu, delo goap, Terpina, katere je T*K Skaia tadal za ihodoeo zimsko sezono v reklamne svrh«1 im ki sedaj opozarjajo na blagoslov itev doma. Tisk tisikarne Čemi-žar priča <> izrc Ino visoki kvaliteti naših Hteffalekih po.ijetij. Skala hoče torej bla-a^loviftev in otvoritev opraviti izredno svečano. Z,h Bohinj Je organiziran avtobusni izlet z odhodom v soboto ob 19.30 ia$w«d Evrope, dmgi avtobus pa v nedeljo Ob 4. zjutraj Vozovnice *i je treba preskrbeti ar    t.    Alpina*  na Tvrševi cesti.
Pri raz draženih   živcih, glavobolu,
nespanJu, utrujenosti, pobitosiui, tesnobno si.. :;nanio v naravni »Fratu Jose-kwi* ^rencici domače sredstvo pri rok:, da največja razburjenja, ki imajo svej vzrok v slabi prebavi takoj pre-er.emo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »F ran z Josefova« voda ^unno tudi pri ljudeh višje starosti. ^Franz Josefova« vo4a se dobi v vseh ekarnah, drog^ritjah in špecerijskih trgovinah.
— Iz »Službenega lista«. >SIužibani liat kr. banske nprave dravahe banovine« it. "S. z dne 15. t. m. objavlja pravilnik o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij, "kbone pogoje z« zavarovanje zakonske -imstvene   dolžnosti    podjetij  za pTevoz
rvčniikov z motornimi vozili, popravek 'azvglasa o občinskih volitvah v Poljska vi n n* Pra-gersk^m, rar,glas o razpisu volitev občinskega odbora v občini Tabor in <*bjavo o pobiranju občinske trošarine za leto 1954. v q! či.ni Sedlarjevo.
— Nov sodni tolmač za slovenski m nemški jezik. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo lastnika gospodarske pi-sanne na Glimcah pri Ljubljani Josipa Tri-boča za stalno zapriseženega sodnega tolmača za elovenski in nemški jezi<k na sedežu okrožnega sodišča v Ljubljani.
— Velltve v občini Tabor. Ker je bila ustanovljena nova občina Tabor v celjskem srezu, so raspisane za to občino volitve obelnekega odbora, ki bodo v nedeljo 16. septembra.
— Združitev zagrebškega m oeješkega gledališča. Prosvetaio munistrstvo je odredilo, da >e zagrebško iix osječko gledališče združita Uprava osjedkega gledališča bo ostala še nadalje neodvisna glede proračuna, mora pa dela/ti v popol/ne»m sporaenunu ■z upravo zagrebškega gledališča gdede sestavljanja repertoarja, rzbira osObja, teh-ničaie opreme predstav ter predstav izven svojega sedeža, v prvi vrBti v savski banovini. Uprava zagrebškega gledališča bo morala od-slej podpirati upravo oejeSkega Gledališča v umetniškem in tehničnem pogledu.
— Kongres članov udruženj kurilnic državnih železnic. Od 17.        19. t. «n. Ibo v
SjpMtu kongres članov jugos+ovenskega od rušenja kurilnic drfcavnih *elewn*c. Davi Bq prijeli z br»>vlakom v £>j>1Ft delegati i*s vseh mest. kjer se kurtrnice državnih želeja ie.
— Izlet na Češkoslovaško. Jugoslovejv
sko-češkeslovaftka li^a v Zagrebu priredi v ->vf>.3i s proslavo 35** letuje naselitve Hrvatov na Moravskem islet na Češkoslovaško. Izletniki se odpeljejo 14. eeptemibra os ll.Sri z brzo vlakom rz Za sreba na Dunaj, kjer si ogledajo mesto, potem pa se od-r-eljejn v Bratislavo, kjer prenoče. Ka->lednjeea dne se odpeljejo v Frelihov, kjer bodo prisostvovali pr\>slavi, z^pečer pa odpotujejo v Brno. V Brnu ostan«oo 17. ser>teanbr^ čez dan, 18. sept. pa prirede i-stet v Macoeho 19. set. krenejo v Zlim. da si ogledajo BaUtine tovarne, is Zlina »<? t»a cfdpeljejo v Praso, kjer ostanejo dva ini. 80 in 22. septembra. Iz Prage se odpeljejo v Tabor v nedeljo 23. septembra :>a se vrnejo v Zagreb. Stroški za ekskurzije snasajo 2000 Dia. Petne teste si morajo presikrlbesti »letniki sami. Prijave se sprejemajo  do  6. septembra.
— šumadin&kj gospodarski krogi zahtevajo zaščito. V nedeljo je bilo v Kragu-jevcu veliko zborovanje >ama*ikiskih gospodarskih krogov, ki se se posvetovali, kake najti izhod iz težkega položaja. Sprejeta je bila reseluoija in Uvoljen poseben rvasor, ki bo nadaljeval dele za zboljšanje *e*kih gospodafl&fcih razmer. V resojucijti se
ahteva uredba o aašči*i gospodarskih podjetij.
— Vreme.  Vremenska  Raeoved praw.
i a bo lepo in zmerno toplo vreme. Včeraj ip po v»eh krajih naše države deževalo, najbupe nalive so imeli v Splita, Beograd i
in Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 25. v Splitu in Beogradu 23, v Zagrebu 22, v Lj ibljaui m Sarajevu 20, Mariboru 19.6. Davi je kazal barometer v Ljubi]*ni 764, temperatura je znašala 10.4-Ozračje *>.>■ je tnrei poSteno ohladilo in z^ilo finto dobili lepo vreme, da bi le ostalo tako vsaj nekaj dni.
— Nesreča in nezgode. ClteLneca krojaškega pomočnika Franca Majdiča iz Vel. Mengša je danes dopoldne, ko se je peljal s kolesom čez železmtški prelaz na Tvrševi cesti, povozil vojaški avto. Hlapca I^enar-da Loprija iz Dobnuaij je včeraj neki drugI hlapec p-o nesreči s sam/»kresom ob s tre lil v glavo. Včeraj je na ledu povozil prevozn-avto 24 letnn služkinjo Justino Vira iz Sp ^Jrj. Vs*" tri ponesrečence je prevzela v oskrbo ljubljanska bolnišniica.
— Žena ubila moža. V vasi Lukiničevo brdo bLrzu Slavonskega Broda je kmetica Jela Sikinič o-bila svojega moža Josipa. Pomagala ji je 1 letna hčerka. Več let sta živela zakonca Siklnić v najlepši slogi, zadnje čase sta se pa začela prepirati ker je žena raiMila. da se ji je mož izneveril. Mod je vedno pogosteje zahajal v krčmo in zapravljal denar. V nedeljo je hil zopet v krčmi kjer je zanil vse kar je imel pri sebi Ko se je v ponedeljek zjutraj vrnil brez beliča v žepu je nastal doma hud prepir in mož se je tako razjezil, da je začel žene pretepati. Materi je priskočila na pomoč hčerka in z združenimi močmi sta pijaneaa moža vrsli na tla. žena je pograbila sekiro in razklala možu glavo, da je bil ta koj mrtev. S hčerkino pomočjo je odvlekla niesovo truplo v bližnji goi&dič, da bi ljudje mislili, da gre za umor. Sum je takoj padel na ženo In ko so jo orožniki pri.i«-!1 je zločin  odkrito priznala.
— Smrt kmečkega dekleta Pod vlakom. V soboto dopoldne se je pripetila na prn gi Cakovec-Ptnj težka nesreča 2-1 letna T^i-zika čušelj iz vasi Mojcovoov pri Ormožu je bila namenjena na travnik sušit otavc in pot jo je vodila čez železniško progo Najbrž ni opazila vlaka, ki jo je vso ra?. meaaril, tako, da so jo komaj spoznali-
— Rrat ubil brata. V nonedoljek je pri šlo v Novem Sad*] v rodbini Kovač do k rva veča snopnda med bratoma Deziderom in Jovanom. Fanta, po poklicu mesarska po-mrčnika sta bila že del: ?as;» brez službe in stanovala sta pri materi. Mlajli bra* je dobil nedavno slučbo in }e vzdrževal družino. Malo za šalo. malo pa zares fe dražil ^tnrejSesa brata. res. da poseda doma in pase lenobo. Beseda > dala besedo in končno **ta si skočila brata v lase. Dezider je med rivanjem prerezal svojemu bratu vrat, lake da  je kmalu izkrvavel.
Iz Lfublfane
—lj  Začetek  resnlarije   Marijinega trga
nafbrž pomeni postavljanje robnikov za hodnik ob ustje Prešernove ilice. Danes bi n*ora<li že končati tlakovanje mostišča, a delo se je zavleklo precej zaradi slabega vremena. Zdaj lahko upamo, da se bodo res lotih" regulacije trna, cxim bo končano delo na mostu, eai ne bo ve? nobenih zadržkov. Dotlej pa bodo lahko postavili robnike hod nikov v določeni črti. Na Marijinem trnu bo promet nekaj časa še zelo trpel zaradi tlakovanja cestišča in gradnje prometnega otoka.
_li  Avtobnsni i »let  SPD  Ljn hitana bo
ropot v nedeljo 19. t. m. kot dosegla j k Boh m «komu jezeru do hotela Zlatorog. Odhod iz Ljubljane v nedeljo ob 4.15 uri v Tavčarjevi ulici nasproti kavarne Evropa, povratek od hotela Zlatorog ob 19.30 uri. S tem je omogočen poset Triglavskih jezer. Bogatina, koče na Voglu, ali pa celodnevno bivanje   ob   Bohinjekem   jezeri.   Cena vož-
nri wi Man*1 "^PD Din 47__, za nečlane Din
55.—. Vozovnice fli morate preskrbeti v društveni pisarni SPD, palača Grafike na Masarvkovi cesti naidalje do sobote opoldan. Ako bo dovolj prijav, bo*ta vozilo dva avtobusa.
DANES KONCERT
V RESTAVRACIJI .UNION*
—lj Gradbena sezona tudi za manjSa de-ra navadno pri nas oživi na jesen. Manjših zsrradb so res začeli nekoliko graditi nedavno, vendar ni zaneslrivih znakov, da bodo kaj več gradili odslei. Podjetniki tožijo, da še ni bilo tako slabe sezone. Zadnje čase v mestu prenavljajo največ le pročelja, znatnejšeca dela pa ni, nekaj hižie grade le na periferiji. Obnavljati so začeli pročelje Zalokarjeve hise na vogalu Gradaske uliee in Krako\-skega nabrežja. Na Tyrsevi cesti pa dobi prijaznejše lice Bavarski dvor. Na dvorišču tepa poslopja so doslej precej prezidavah in pri cesti so prezidali pritlično krilo v trgovske lokale, zdaj pa bodo celotno poslopje prebarvali. Gradi podjetje Sloirrad.
_li Ponedeljke bolečine je fmela davi
javna ura v Zvezdi. Proti Selenburgovi ulici je kazala 715, ko je bilo že ob 8., kar je prišlo marsikomu prav, ker je pač dan po prazniku. Sicer so pa sploh naše javne ure posebna "zanimivost, zlata vredna tjdi za tuje&i promet. Škoda le, da jih nimamo Še več, da bi v -vtsaki uliei imeli 6voj čas. Tudi v tem pogledu je treba podpira-*i lokalni   patri jotizem.
—li Zdaj je pa raekopana Knafljeva uH?a med Bleiweisovfl cesto m Gledališko 'ilioo. Tudi tam bodo morali znižati cestišče zaradi novepa. nižjega tlaka na Blerweieovi oesti. Ker bodo morali že prekopati cesto, bodo uredili hkrati tudi cestno kanalizacijo. Ulica je bila v tem del j itak zaprta že ves čas, odkar tlakujejo Bleiweisovo cesto, ker stoji na cesti koliba za orodje, zato prome* ne bo trpel nič bolj zdaj dokler ne bo cesta povsem urejena.
—li Po deljeni presledke so danes is-pet začeli asfaltirati Bleiweisovo četo. Doslej je bila asfaltirana le  v  eni  plasti od
Knafljeve ulioe do Erjavčeve ceste, povsem je bilo tlakovanje končano le med Aleksandrovo cesto in Knafljevo ulico. Med Erjavčevo cesto in začetkom Tržaške ceste pa je zbetoniran sele epodriji, betonski tlak, podlaga za asfalt. Prejšnje tedne so asfaltirali hodnike na Bleivveieovi cesti in v stranskih ulicah, »daj se je pe n*pravilo saneslpvo vreme, da bodo lehko končali asfaltiranje do banovinske palače ter aa bo eesta pe dolgem času vendar odprta za vozni promet veai do Erjavčev« ceste.
—K Lastniki »bremir SVt^t loterijske driavne rente ta vojno Škodo, ki m predložili »tare obveznice davčni jpravi Ljubljana mesto v zamenjavo do julija 1934, se pozivajo, da dviijne.»o nove obveaniee t dopoldanskih uradnih urah pri blacfftffra te uprave. Reverze, ki eo jih prejeli ob iiroeirvi obveznic, je prinesti s seboj, ker se bodo nove obveznice izročale le proti reverzu in potrdilu.
—lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati Ud. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, iap.rašauem optiku, Ljubljana. Sta ri   trg  9   Ceniki   brezplaOno 3-T
—lj Deklica padla v vodo. Davi so se na Grudnovem nabrežju ob Ljubljanici igrali otroci, med njimi 4 in pol letna Sonja, hčerka trgovskega sluge Valentina Fruetucka, stanujočerra v Hrenovi ul'ci 11. Deklica je bila v varstv i ««voje<m 7 letnega bratca Rogom i rja. Okro«: 10. se je Sonja neopažeuo oddaljila in stopila na moker tram zatvor-nice. Spodrsnilo )\ je in je padla v vodo. Na krik otrok sta takoj skočila v vodo dijak Ivan Kokorave'v strnufoč v Hrenovi ulici 17 in elektromonter Avgust Tpavec. Deklico, ki se je držala še nad vodo, sta resila in jo izročila materi, ki je prišla po svoja otroka.
I? Maribora
— Obrtno gibanje V juti rti. V preteklem mesecu je izdal tukajšnji obrtni urad obrtno pravico naslednjim: Mariborska mestna občina je dobila obrtno pravico za redno prevažanje potnikov z avtobusi; tvrdka Brandl & drug za izdelovanje orgel in klavirjev; Alojz Rečnik na Pobrežki cesti za trgovino s tehničnimi in elektroteh ničnim predmeti: Julijana Simončičeva na Meljski cesti za hranjarijo in prodajo piva ter sadjevca; Jakob Mulavec na Kralja Petra trgu za trgovino z zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti; Emilija in Roman Pelikan v Krekovi ulici za parno pralnico; Franc Voršič v Vrbanovi ulici za trgovino s hranilom >vJoksalon<r; Hilda Ognerjeva na Kralja Tetra trgu za trgovino s tekstilnim blagom; Marija Macova na Aleksandrovi cesti za Kuffet: dalje sta dobila obrtno pravico šivilja Josipina Richterjeva v Krekovi ulici in urar Maks Pschundcr na Frankopa-novi cesti. Istočasno pa so bile izbrisane naslednje obrtne pravice: Maks Korže, gostilna; Ana Svarc. šivilja; Josip Pajnkiher, čevljar; Frančiška Staleker, strojno pletenje in vezenje: Olga Kokelj, trgovina s sadjem in sočivjem; Marjan Biibler, trgovina pletenih izdelkov; Marija Jakin, gostilna; Frnestina Lazniček. šivilja; Konrad Žele-zinger, mizar: Ivan Zabasu, mesar; Jožefa Čop. modistinja; Ivana Rebernik, trgovina; Franc Kolman, fotograf; Marija Cajzek, trgovina s sadjem; Helena Spilak. branjarija in Martina Schramm. trgovina s klobuki. Skupno je bilo torej na novo izdanih 11 izbrisanih pa 1<> obrtnih pravic!
— Proslava 50-Ietnice čevljarske zadruge. V nedeljo se je vršilo v Gambrinovi dvorani animirano slavje 50-letnice ^druženja čevljarjev v Mariboru. Predsednik g. Kreutzer, ki je otvoril in vodil proslavo, je posebej pozdravil zastopnika banske uprave g. Založnika, zastopnika mariborske mestne občine g. dr. Senkoviča, sres. pod-načelnika g. Alleca kot zastopnika sreske-ga načelstva d. b., zastopnika zbornice za TOI g. narodnega poslanca Krejčija, zastopnika čevljarjev iz Zagreba, Ljubljane, Celja. Kočevja in Prevalj. predsednika Slov. obrtnega društva g, Miho Vahtarja ter predsednika Jugoslovenskega obrtnega društva g. Ivana Lešnika. Nato so vsi omenjeni zastopniki Združenju k 50-Ietnici iskreno čestitali. Sledil je slavnostni govor predsednika g. Kreutzerja, ki je podal tudi kratek historijat združenja. Omenil je, da je bilo združenje ustanovljeno 1. 1884 po odloku bivše deželne vlade v Gradcu in je štelo takrat 92 mojstrov, 84 pomočnikov in h\3 vajencev. Prvi predsednik združenja je bil g. Hrastelj. Vsled gospodarskih težkoč članstvo pada in je v zadnjih dveh letih padk) od 2d4 na 240 članov. Burno sta bila nato pozdravljena dva še živeča ustanovna člana gg. Kari Lešnik in Franc ^dmajer, ki sta leta 1939 ob priliki 45-letnice prejela diplomo in zlat prstan, za 5<Vletnico obstoja združenja pa vsak 200 Din. Istočasno je bilo obdarovanih 7 revnih čevljarjev invalidov vsak s 100 Din.
— Zaključne prireditve preložene. Vse prireditve, ki bi se morale vršiti v sredo kot zaključek Mariborskega tedna, so bile zaradi slabega vremena preložene na nedeljo 19. t. m.
— Tatovi na razstavah Mariborskega tedna. Neznani zlikovci so ukradli g. Ivanu Kravosu. trgovcu na Aleksandrovi cesti, iz kovčegov, katere je razstavil na obrtni razstavi, 2 velika glavnika, škarje, nož in pilo, 2 ščetki za obleko in zobe in malo ogledalo v vrednosti 300 Din.
— Nesreča kolesarja, Mihael Boh m, 19-letni delavec, se je v torek popoldne peljal s kolesom po Studenški ulici. Z nasprotne strani pa je pridrvel na levi strani neznan kolesar. Bohm ae je hotel izogniti nesreči in je krenil še bolj na desno. Pri tem pa se je zaletel v kup cestnega gramoza in padel s kolesa. Pri padcu pa si je Bohm močno poškodoval glavo, roke in noge ter je moral iskati zdravniške pomoči. Neprevidnega kolesarja, ki je po nesreči jadrno izginil, zasledujejo.
— Roparski napad. Ko se je v torek okrog 21. ure vračala vdova Angela Benko iz Korošce ve ulice iz mesta domov, jo je že blizu doma napadel neznan moški, ki je pritekel z bližnje njive. Napadalec je prestrašeni ženi iztrgal ročno torbico, v kateri je bilo 160 Din gotovine, očala in več dokumentov, ter izginil proti Kamnici. Po pripovedovanju napadene je bil roparski napadalec manjše postave, okrog 36 let star, oblečen v svetlorjavo obleko in golo-glav. Takoj so bile obveščene o drznem roparskem napadu vse stražnice. Toda kljub vestnemu iskanju napadalca še niso prijeli.
.n.a.tančm preiskavi Ha kraju napada so policijski organi našli bale-žnico, v kateri je mnogo naslovov. Našli so se tudi več drugih stvari, ki jih ze izgubil napadalec na begu in ki bodo pomagale razkrinkati storilca.
Dež je prekinil mednarodni teniški turnir na Bledu
Kako so igrali, vedrili, spali, plesali in izvolili novo
„miss Bled 1934"
Pristopajte k „Vodnikovi družbi**
Ljubljana, 1«. avgusta.
Hojakov avtobus nas }• v soNT»to itproil Union a varno in hiu-© pripeljal na Bled, «8 da se vesele. dru*e »vo poslih«, tretje aopet v studijske svrhe blojakega noonaga življenja, mene pa s svLnč.nikom in papir« jf«m k teniškemu turnirju. Malo skrbi je bilo sicer zaraui vremena, no pa se je držalo do nedelje opoldme, ko je bilo najforž vodnemu patronu dovolj lepih Iger, pa jo, hoteč malo .nobrrzgati pdeca igrišča, preveč otvoril pipioe, tako da je bilo turnirja mahom« konec m še y torek so čakali, da ugotove prvake ...
V soboto ob 6. zvečer je bilo še vse prav bojevito, ijelale so se progaioze za nadaljnje igre, s tistimi, ki so še igrali ni bilo dosti govoriti. Schaffer je absolviral pravkar dobro igro proti Deckerju in postal malo bolj dostopen. Punčec je Konjoviča »za spremembo« dirigiral v levo wi desno, hoteč "poskusiti »for-* in »bekht\nde.», ko mu je na bilo dovolj je neusmiljeno šut i ral in amagal. Konjovič po igri samo pravi, da je Pu<nčec »kao iz gume, sve uhvati, i ono, što ne dobi .. .« Schaffer je bil po sin-glu prot: Deckerju malo utrujen, najnovejše športno vesti o turnirju v sobotnem Narodu« so ga tako zdramile, da je poskočil na klop in sakričal, »eto gospodo, već pišu . . .« delj ni prišel, ker se je klop vdala in zlomila, simpatični Francek pa pristal eno etažo nižjo .., Punčec ima publiko ia seboj! Ko se je igral s Konjovićem, mu je nežni spol krepko aplavdiral, bil je pa tudi lep poglel na tribuno, vse pestro, lepo, še lepše, najlepše, kar pa ni bilo lepo, je bilo interesantno, kar je včasih še več vredno, če pa ni bilo ne to ne ono. Je bilo pa »bo-jadisano«, mi bi temu rekli »namazajio« sli našminkano. In ti akvarelčki Punčeca niso motili, igral je minor kot vedno, temperament bo lahko pokazal po finalu. Povprašal sem ga, kako kaj, kako je bil zadovoljen s turnejo po Afriki, kako je jahal na kamelah (tako so ga fotografirali pori piramidami) in sploh . .. Malo zaprepaščen med kopico vprašanj se izvije, da je bilo povsod lepo, v Ljubljani pa najlepše. Z našim Trudnom sva ae domenila, da stanujeva skupaj, po večerji pa si ogledava teniški bal v Kazini. Dragega Karleka Kriedricha smo spravili samo do — vrat Kaaine — naslednji dan je imel še igrat! važme igre. . . Večina izranžiranih je prišla, pa tudi aktivni, to so oni, ki se še *drže«. so prišli. Poleg rreh ali štirih re-ketov nosijo s seboj i smokinge, to »a tako slavnostne prilike in za razdelitev daril . , (Proshn, ne napačno razumeti, rekete so pustili v hotelih, smokinge pa oblekli I) Tekmovalce so namestili kar v lože, v kot, na parketu niso tako upoštevani kakor na rdečih prostorih Teniški bal je priredU Beograjski teniški klub »sebi v čast«, tako je stalo na plakatih. In zato sem si zadevo ogledal bolj od bli«u Tudi volitev »mies Bled« je vlekla, zakaj ne ©i človek dal svoje »Štlme« za lep in doher namen. Vse se Je vrtelo, vari so plesali »mixed domble«, okrog 11. pa so i-zginili oni, ki se še »drže«, med njima Punčec tn Schaffer ter Kovačeva s težkimi srci. Marsikdo bi tedaj rad. da bi bil že lzranžiran, to seveda samo      hip, v resnici ne, to bi bilo preveč.
Tako okrog polnoči, ko je najbolj pripravno za take zadeve, so se spravili, da izvolijo novo »missc. Da bo stvar svečana, sem si predstavljal, da bo pa tako, kot je bvilo, nisem shi«til. Voliti med armado lepotic ni najlažje vse ao lepe, vse priložnostno oblečene, jao žiriji, težko stališče bo imela, ko bo iabrala izmed vseh 6 naj-iapših, od teh bo pa publika prisodila naj-lopši nagrado. Da pa ima publika zelo deljene okuse, je znana stvar, zato bi morali ob takih prilikah publiko izločiti, volile naj bi se same konkurentke, pa sem siguren, da bi ne bilo letos nobene »misa Bled 10&4«.
V dveh jezikih so povedali, kako bc bo volilo, nakar so trije člani BTK razdelili med dame, ki so imele »zglede« postati »miss«, velike številke, ki so jih pri naslednjem plesu držale v rokah, da bi jih žirija videla Ln si najlepše zabeležila. Polno plesišče, številke so visoke, čez 60 jih je, nekatere dame odklanjajo čast, biti »miss«, so zase dovolj lepe in nočejo še otieielnega naslova. Druge seveda zopet visoko drže svojo številko in govore z očmi po vsej dvorani, češ, ali me vidite?
Pa so začeli — prvi ples, plešejo, plešejo, tahiace so se dvigale in padale, kazale in skrivale, partrjerji so slutili v svoji drami »raiss«, pa so v ples položili vse svoje znanje, da bi kolikortolriko pripomogli k us»pehu ...
Prvi ples so albsolvirali — ko so zapre-paščeni ugotovili, da so pleeali pari — brez žirije . .. za»••!»«. drugi ples — stoli za žirijo še verkio piazjaj — klici po dvorani: žirija naj zavzame mesta — ko se je plešočih bodočih ^naiss« usnvililo nekaj gospodov, preizkušenih v tako teikih presojah in so aasedli mesta ter z važnimi pogledi iz gneče poiskali šest izvoljenih za ožje tekmovanje. Razglase števiJke in že pleše šest parov, šest »«nias*, ena bo zares, dve bosta »tolažeči« dvomi dami, tri pa odpadejo... In sodila Je javnost, številko 10 ao izvolili, 46 in 33 sta pa postali dvorni dama ...
Po dvora«i šum — razburjenje — pristranost in tako dalje . .. Kot nepristranski opazovalec moram ugotoviti slab okus »volilnih upravičencev«. No, potem tuš in »mjesc je s svojim misrtrom« prišla, dobila pušelje ia trak v drž. barvi im s napisom v cirilici, ki pove, da je ona, ki aoai trak sedaj ea eno leto »mis« Bled 1&34«. Pokličejo drugo po redu, noče od mize, prevelika Je razlika v lepota, »dvorna dama« j« namreč bolj »šik« m sploh... Potem jo pregovore da 1« gre k stolom, kjer že sedi kraljioa. Buren demonstrativen agdavz! »Dvorna« se prijazjio nakloni ia sede — javnost Je uvidela pogrelo. Druga dvorna dama se kliče, te pa ni več v dvorana, rekli so, da je »odmaglila«. No, in tako sme imeli samo dve, prav za prav samo eao, eno s trakom, eno brez, ona brez tra>ka je bila vsekakor za trak prikrajšana . ..
Potem obligatni »eolo«, tedaj smo videli prav za prav, da za »miss« ni treba mnogo, veliko postavo, temno obleko m globok de- i
kolte, <tru#o napravijo glaeovnk* .. ♦
Zjutraj smo po ču-dovfctih ovkn-klh pristali v posteljah, ob 8. pa m se zopot nadaljevale borbe na vaeh treh iiriArMh. Burno je bilo, mestoma Je deteTalo, pari ao preki« niti igre, brisali strune in jih iuditi. Riati-ču je dobri Florijan na brzo roko napel nove atrune — Sehafferju teaw nI bilo treiba, ker je imel šest logarjev — ima namreč trgovino z loparji . . . pa mu je lažje! Ko je v nedeljo opoldoe bilo Bogu doat! Urra-nja. Je poslal »opet porcijo dožja, ki Je onemogočili igranje, tako da ao štiri dmi čakodi na finale ...
Ko Je lilo najhujši, ao se vsi »kanoni« Iz sennifinala zbrali ob koritoku" in pod kostanji na tenisu m teoretično nadaljevali ljute borbe! In marsikatera Igra se je rekonstruirala do vseh potankosti ob živahnem s^iehvanju prizadetih, le Decker je bil molčeč, njegova igra na Bledu i nje-sr« ni zadovoljila, Sehaferja Bo m«*dtAm "povijali mm admirala, ilobil je papirnato adirui-rals-ko kapo ter je lahko odšel do hotela v mnenju, da bo prineaol suho glavo . Popoldne so se zbrali v*i kanoni in aai v Kav.i-ni in breu re,k«U)v in žog nadaljeval; turnir — pri čajanki ob petih.       R. K.
Slovanska glasba
Ljubljana. lr». avgusta.
Leta 1°32 je proslavila Glasben* Matica v Ljubljani NVletnico svojega obstoja. Oh tej priliki je organizirala glasbeno razstavo, ki je vzbudila v javnosti veliko pozornost. Saj je hil to prvi primer, da se je nazorno prikazala slovenska glasbena kultura, katere je mnogo več kot Slovenci to v obče mislimo. V okviru letošnjega jesenskega velesajma od 1.—10. septembra prirede Glasbena Matica in kulturni delavci na glasbenem polju ponovno pregledno in čim popolnejšo glasbeno ra/^tavo. ki bo vsa številne obiskovalce prepričala, da nam v glasbi ne gredo zadnja mesta.
Okvir glaebcne razstave je žc izgrajen. Najpoprej bo prikazana narodna pesem in sicer nje viri, prireditve, ponarodela glas bila itd. Poseben zemljevid bo imel zarisano narodno pesem na slovenskem ozem lju. Oddelek za umetno glasbo bo prikazal najstarejše skladatelje, stare kome knjige, molitvenike, rokopise, slovenske pesmarice, pisane in tiskane skladbe do danes, portrete skoraj vseh slovenskih skladateljev, slovensko glasbeno zgodovino po dr. Mantua-niju, glasbeno šolstvo, cerkveno glasbo, življenje glasbenih društev, glasbene instrumente, gramofonske plošče, mladinsko ifc l rovsko literaturo, gledališko glasbo, note itd
Upajmo, da bo ta razstava, ki se pripravlja a vso vestnostjo, zadovoljila po svojem programu in obsegu usso javnost* ki se za glasbeno kulturo zelo zanima.
Razstava bo nameščena v veliki pavi ljonski zgradbi .1. Del te zgradbe pa je preurejen v koncertno dvorano, kjer bodo dnevno ob IS. uri zvečer koncerti instrumentalnega in vokalnega značaja. Malenkostna vstopnina bo omogočila vsakomur poset teh res ljudskih koncertov.
Iz Litije
— Odpovedane Dtifak«   priredit\e. V
nedeljo je hotelo Sokolsko AflOftvo Ponovile - Sava otvoriti Bovoagra eir SofcolsJd dom. Neurje pa je priredite-v na prosti onernogočii-k). Ve>el ca. rn kateri je sodelovala litijska gasV'ska godfba. se ie pri-ČeOa §e*le proti večeru in se ;o zbraln /*onovičah rrtnog*) L:.ti]anov >n okoličanov. Z opoldanskim vlakom pa so pr ŠM iO jrosrje iz vsega Zasavja. Otvor tev in javni nastop sta preložena. Nedeljsko neure pa je prek ni'lo tudi pkivalne tek,mo litijskega Sokola. Ho tekmovanja je prišla samo mladina, pa ie nenadna nevihta rai^rnal-a ostale druge tekmovalce m gledalce.
— Sledi nedeljskih vlomov \odijo na Dolenjsko. Na& orožniki so pričo!! z ener-ffičnlfn zasledovaniemi vlom Icev, ki 10 vdrl: v uradne pisarne litiskega sod davkarije In sreskega načelstva. Po nači-n-u vloma so preiskovalni organ.! že »početka domnevala, da vlomov ni izvršil po-samean k. Prve preiskave pa »o pokazale, da vodi sled za vlomilci na Polonjskn. Vlomljeno ie bilo v nedeljo zjiutrai, rvb prvem svitu pa so vlomilci, ki so razibi-h blagaj«io pisarne za ze*mljiške knjige na nojhravi med Lktijo n štmartnim, pobegnili proti Temenici. Med potjo so jih srečah nekatori kimetjc. Opisi viomtov se strinjajo z navedTbami tstih Li'tijanov, ki so opaz-Mi tajce že v soboto, ki so kupili električne baterije. Zdaj, ko se je obrnia preiskava v določeno smer, je upati, da bodo ptički kmaki aretirani.
— Tudi kakteje kradejo. Neki LM*janki so od/nes!i n&zrrani zlikovci najleoše kakle»-se z vrta- Tatvina je prijavljena oblast vom.
— Legitimacije za učiteljski kongres v Beogradu dobe člani JUU sreskega društva za litijski srez pn društvenemi predsedniku uč&elju 2*jpančiću v Litiji.
Goethe in Beethoven.
Goethe je nekoč* srečal Beethovna v Karlovih Varih. Izprehajala sta se skupaj po zdraviliakem parku in mimoidoči so ju spoštljivo pozdravljali.
— Kreniva na stransko pot, — je dejal Goethe nejevoljen, da ga ljudje tako gledajo. — To ima človek, če je slaven,
— Ce noče biti Vaša Bkscelenca nad-legevana, — je odgovoril Beethoven samozavestno, — pojdem raje nekaj korakov pred vami,
Friedricb Veliki in Voltaire. Friedrieh Veliki je rad dražil Voltaira. Nekoč je napisal na listek: >Voltaire je osel«, in položil ga je na mizo na Vol-tairovo mesto.
Slavni pisatelj je vael listek, takoj je aposmal kraljevo pisavo in napisal je spodaj :
>Friedrich JL<
Stran 4.
♦SLOVENSKI NAROD«, dne 16. avgusta 1954
184
Fonson du Terratt:
97
Lepa Židovka
Roman.
— Da, gospod groi, — je odtgovori-lu Sara s svečanim glasom, — gospod advokat, ki me k šcitM davi v množici razjarjenih upornikov.
— Oprostke, gospa, tega nisem vedel .
— Saj nisem še vsega poveda*a, — je nadaljevala Sara, — kajti temu gospodu se morate zahvalritn, da je bila osvobojena vaša nevesta.
_Res je, — je pritrdila Antoinetta.
— Gospa pretirava pomen moje usksge, — je pripomnil Guadet. — Srečno naključje je hoteio, da je šlo vse po sreči.
_ Ah, ne govorne   tako,   — je
v^lrknil Coarasse in segel mlademu advokatu v roko. — Ne vprašam, ali ste plemič, zadostuje mi, da ste pošte-oIbIl
Guadet je strsmll grofu roko, re-koči
— Nfeem prišel, da bi tu poslušal poklone, golo naključje me je privedlo sem.
— Ati ste nas iskali? — je vprašal Gađaor de Casterac.
— Seveda. Zvedel sem iz ust nekega častnika, da je skupina pred vojaki bežečih beguncev naenkrat izginila v ulici Mhancorado. iMoj oče mi je večkrat omenjal podzemni rov med neko bišo in žqvinskim sejmiščem. Tako sem iskal, dokler me srečno naključje rri privedlo sem.
— Kako ste pa mogli prki do nas? — je vprašal Coarasse. — Saj so vrata zelo dobro zastražena.
— Spoznala me je vaša straža, ki me je videla davi z gospo v ulici de P Intendamce.
— A tako!
— Gospod grof Raoul de Bk>ssac je bil namenjen v mesto? — je vprašal Guadet.
— Da, odhajal sem že, ko ste vstopili.
— Nikar se ne pokažite na uiici! — je vzkkknil Guadet.
— Kaj se je stvar že tako raznesla?
— Seveda. Govori se o nji več, nego o napadu na Chateau Trompette.
— Kaj se pa govori?
— Kapitan La Ghaussee in ječar Goussirat sta obvestita nadrejene oblasta o nočnem napadu in pobegu iz ječe, ko so bili trije njegovi ljudje ubiti. -
— Oba! In vendar sem naročal svojim ljudem, naj nikogar ne ubijajo, — je vtz.kltikn.iJ Jean de Cadillac srdito.
— Da, trije so ubiti, pet pa težko ranjenih: taka je bi4a izguba vašega sovražnika.
— Tristo vragov! — je vzMikntf Raoul, — stvar je resna.
— Da. tem resnejša. — je nadaljeval Guadet — ker ljudje mislijo, da je zakrivjil nočno bitko grof de Blos-sac cia bi tem lažje dosegel svoj namen. Lahko si torej mislite, da ni varno hoditi v mesto.
— Hvala vam za vaše svarilo, gospod.
— Sprejmite tudi mojo zahvalo. — je prrpomnitla Sara.
Guadet se je nekam v zadregi pri-kloml. rekoč:
— Gospoda, naj n»£hče izmed vas danes ne hodi v mesto. Dafte guvernerju toHko časa. da se mjegova jeza vsaj mata poleže.
— O markizi de Beuasejour se ne govori? — je vprašal RaouL
— Ne, ne, — je odgovoril Guadet začudeno.
— Hvala bogu! — je vztkliknil Coarasse.
— A zdaj, gospodje, ko sem vas posvaril, se vrnem v mesto.
— Kdaj nam prinesete nove vestri?
— Jutri okrog enajstih dopoldne.
— Na svidenje, gospod, m še enkrat iskrena hvasla*
— Na svidenje!
Vsak je hoteđ stisniti mlademu, vr-
lemu adrvofcam roko. vsi so se ptferčno
poslovi* od njega.
Dan se ie zdel beguncem zek> dolg. Proti večeru je nastal na trgu veiak trusc. BiLi so aretirani razgrajači, ki so jih izpustiz zapora, in zdaj so se vcačati domov.
— Prijatelji, — je dejal Raoeu, ko se je začelo temniti, — zdi se mi, da smo že zelo utrujeni.
— Mene že premaguje spanec — je pritrdil Coarasse.
— To je naravno po dogodkih pretekle noči, saj se je zjutraj komaj držal na nogah, — je pripomni] Age-nanec.
— No, gospodje in dami, čas je, da ležemo k počitku. Jutri bodo morda potrebne vse vaše sile.
— Kaj pa naši jetniki? — je vprašal Jean de Cadillac
— Privedke Angekko in markizo. Sicer pa ne, raje ne, sani pojdetn k markizi de Beausejour.
In Raoul je odšel z Jeanom de Ca-diUac v sobo, kjer je bila zaprta žena markiza de Beausejour.
Ci-m ju je markiza zagledala, se je zaničljivo nasmehnila in vprašala:
— No, gospoda, ste se že odloČili giede mo.e usode?
— Ne, gospa, še ne, toda preiskava teče dobro.
— Oho!
— Potolažite se, sodbe vam ne bo treba dolgo čakati.
— Hvala, gospoda! Ali smem upati, da mi bo ustreženo, če bi prosila, da bi mi privoščili malo svetlobe?
— Obžalujem, gospa, da moram vašo prošnjo odbiti.
— Zares?
— Gladko,
Markiza je dobro vedela, da bi bilo zaman ponoviti prošnjo, in zato je molčala.
Raoul jo je pozdravi! dal je odpreti vrata in naročil dvema stražarjema. naj budno stojita na straži.
— Kaj pa. Robert? — je vprašal Jean de Cadillac.
— Spi trdno.
Raoul in Jean sta odšla nazaj v sobano.
Sara in njen stric, gospodična de Saint-Hermine in stara Angelika so jo bili že davno zapustili. Tudi Coarasse je bil že legel k počitku. V sobi so bila ostali samo še Casterac, Clodion io Ca-mus.
— Se vedno tu, prijatelji? *— je vprašal Raoul. — Tem bolje.
— Je kaj novega?
— K sreči nič, toda biti moramo previdni.
— Cujmo!
— Čeprav Jeanovi ljudje budno stoje na straži, bi bilo dobro, če bi poskrbeli nocoj za stražo sami.
— Kdo bo prvi?
— Tisti, ki je najbolj utrujen, da se bo lahko potem dobro naspal.
— Torej boš prvi ti, Raoul, kajti tebi se na .»bol j poznajo dosedanji napori.
— No, tudi vam se močno poznajo.
— Mi smo davi mik) zadremali, ti si bil pa ves čas na nogah, — mu je odgovoril Clodion.
— Pa naj bo, prvi bom stai na straži jaz. Jean de Cadillac ki ni spal šestintrideset ur, pride na vrsto zadnji.
— Čemu tolika opreznost? — je vprašal Jean.
— Hm, čemu to vprašanje?
— Zdi se mi, da meni in mojim pajdašem ne zaupate, če hočete bedeti sami.
— Mojster Jean, previdnost je mati modrosti. Sicer so pa tvoji pajdaši tudi utrujeni in potrebni počitka. Kdo-ve, kaij nas še čaka jutri.
Jean de Cadtillac se je dal pregovoriti, zavil se je v- svoj plašč in legel kar na tla.
Raoul se je postavil z .mečem v roki na konec hodnika na stražo. Clodion, Agenor in Camus so legli k počitku v sosednih sobah.
Vsak J2 vestno izpolnil svojo dolžnost in bil je že beli dan, ko se je Jean de Cadillac vrnil s straže. Ponoči se ni zgodilo nič posebnega.
Lahkomiselnost zakrivila letalsko nesrečo
V ponedeljek sta se ubila na Moravskem vojaški pilot Hanak in njegov spremljevalec Nemeček
Češkoslovaško letalstvo je zopet zadela težka izguba. V ponedeljek zjutraj se je pripetila pri Uničovu na Mo-ravskem težka nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Nesreča je tembolj tragična, ker je ni zakrivil slab materijal ali višja sila, temveč
lahkomiselnost vojaškega pilota.
Gre skoraj za enak primer, kakor je bil lani blizu Brna. kjer se je hotel mlad vojaški pilot postaviti m je od-letel nad domačo vas. pa je zadel ob strelovod na rojstni hiši in treščil z letalom na vrt. K sreč: je cdnesel celo kožo in tudi letalo ni bik> preveč poškodovano. To pot so pa posledice nepremišljenosti in bahavosti mnogo hujše. Ne samo. da se je ubil pilot, temveč je našei.pod razvalinami gorečega letala smrt tudi njegov spremljevalec.
V ponedeljek zjutraj se je dvignilo v Olomoucu opazovalno letalo letalskega potka št. 2. ki ga je pilotiral 21 letni pdlot Vojteh Hanak iz Troubelic pri Uničovu. Spremljal ga je opazovalec, 211etni podnarednik Karel Nemeček. Letalo je bilo namenjeno na šolski polet. Naenkrat je pa šinila pilotu Hana-ku v glavo misel, da bi poletel nad domačo vas. kjer je bila
zjutraj baš poroka njegove sestre.
Tako je tudi storil. Nad domačo vasjo se je bc:e! Hanak postaviti in pokazati svatom, kako imenitno zna letati. Z največjo hitrostjo je začel krožiti zelo nizko nad vasjo. Hotel je napraviti oster ovinek in naenkrat je zagledal pred seboj visoko drevo, ki bi se moral zaleteti vanj. Da prepreči to. je na vso moč okrenil ietalo na desno in še bolj pognal motor. Nesreča je pa ho-
Dolgo življenje bakterij
Profesor kalifornijske univerze Lip-man je nedavno presenetil biologe z vestjo, da se mu je posrečilo najti žive bakterije v. premogu, ležečem v zemlji več milijonov let. Ni čuda, da je naletela ta vest na, skeptičen odpor mnogih biologov, ki so delali v tej smeri poskuse, pa se niso posrečili. Dr. Liipman se pa za to ni dosti zmenil, svoje delo je nadaljeval in ne brez uspeha. V svojem laboratoriju je imel v zapečatenih steklenicah prst 25 in 33 let in v nji je našel mnogo živih bakterij.
Preiskal je tudi gradbeni materijal, iz katerega so bila zgrajena poslopja pred 150 leti. in zopet je našel v njem žive bakterije. V opeki, stari nad 600 let v piramidah Inkov blizu Lime v Peru, starih najmanj 1400 let, in v mehiških piramidah, starih več tisoč let, je našel tudi žive bakterije. Dr. Lipman in njegov pomočnik prof. Lieske napovedujeta na tem polju nova odkritja.
Najboljši tajnik
Neki ameriški industrijec je objavi) v Ustih oglas, da išče tajnika. Dobil je 500 rx)nudb. Človek bi mislil, da bo izmed tolikih kandidatov težko izbrati pravega. Toda Američani so praktični in tako je znal tudi ta industrijec takoj na prvi pogled po pisavi razdeliti kandidate v dve skupini, v porabne in neporabne Izločil je namreč vse ponudbe odnosno dopise, na katerih je bil slabo napiisan naslov, malomarno prilepljena znamka aH zamazana kuverta. Takih pisem sploh ni odpiral. Tudi pisma, ki so bila slabo zapečatena, je vrgel v koš in tako se je njih število kmalu znatno skrčilo. Druga pisma je po vrsti odpiral, ni pa čital pisem, kjer je opazil, da med vrsticami ni enake razdalje, da pisec ne pozna
(Dunajski velelo jem)
2. do 8. septembra 1934 (Rotonda do 9. septembra)
Vel esejem za luksuzne in vsakodnevne potrebščine — Pohištveni velesejem — Mednarodna radio razstava — Tekstilni velesejem — Oblačilni velesejem — Pletena roba — Kožuno-vina — Domači tekstilni proizvodi
MEDNARODNA FILMSKA IN KINO RAZSTAVA
Tehnični velesejem (Gradbeni in cestno gradbeni velesejem) — Velesejem izumov — Pisarniške potrebščine — Zimsko športna razstava — zivljenske potrebščine
POSEBNE R.\ZSIA\ jt BRAZILIJE, BOLGARSKE. ITAJLLJE Id 31AJU2AK&KE Vzorčni  pregled deželno in gozdno goMpod&r&kifl pridelkov
Nobenega vizuma. /L velesejmsKc izKaznico in pouum u^Lon. prost prestop avstrijske meje! MauzarsKi prenodnj vizum dobite z vel esej mak o izkaznico na meji. Veliki popusti oa jugo slovenskih, madžarskih m avstrijskih železnicah, aa Oonav
in Jadranskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst. kakor tudi veleeejmske izkaznice (po Din 50.— lahke nabavite pn
Wieaer Messe — A.-G., Wien Vil.
(Dunajski velesejem)
in pri njegovih častnih zastopstvih ▼
LJUBLJANI: Avstrijski konzulat, rvrseva cesta SL
zveza za tujski promet v Sloveniji »Putnik), Tvrševa 1, Zveza za tujski promet v Sloveniji {»Putnik«), podružnica ▼ hotelu MikHč. vis-a-vis glavnega kolodvora. '
PRODAM
VEC VINSKIH SODOV Tsake velikosti radi preselitve -»rodam. — Na ogled v kopališču Jezica pri Ljubljani. 2560
AVTOBUSNO PODJETJE
v prometnem kraju, oddaljeno od železnice ter brez vsake konkurence, ugodno naprodaj. — Pismene ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Avtobus
NUKfrKN
RADI SELITVE PRODAM
v bližnji ljubljanski okolici lepo novo enodružinsko hišo z vsemi pritiklinami in velikim vrtom do 900 m2. Vselitev nožna takoj, gotovine potrebno 25.000 Din, ostalo prevzem hipoteke. — Resne ponudbe pod »Irredna prilika 2519« na upravo »Slov. Naroda«.
SI
Difaike sobe
oglašujte v »Slovenskem Narodu«  — Beseda 0J50 para
PUMPARCE
modne  Hlače,  najboljši nakup.
A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T
če oddajate ali *šcete stanovanje
oglašujte  v   »Slovenskem Narodu«   — Beseda 0J">O para.
PRAZNO SOBO
svetlo in zračno išče gospodična za takoj ali september. — Ponudbe pod »Mir 2550« na upravo. »Slov. Naroda«.
£AVES£ vam najlepše napravi po ?zbin blaga Specijalni oddelek za zavese — KLD SE V ER, *.jut>ija na. Marijin trg Z. - Kdor «u pi olage pr meni mu nr a, gotovlrr  orezplačno «*-|
OGLAŠUJTE
V malin og-lasin v >SIovez>sKerr Narodu« velja vsaka oeseo 50 para. davek Din 2.- Naj manjši znesek za mali ->gla> Din 5.-. davek Din 2.- Ma?" oglasi se plačujejo takoj: p< o oš ti lahko v znamkah — Zs odgovore malih oglasov treh* prflofcft* m a m ko
teia. da je
motor naenkrat odpovedal
in letalo je treščilo na piot bližnjega vrta.
Letalo se je seveda razbilo in iz razbite posode je tekel bencin, ka se je takoj vnel in v naslednjem hipu je bilo že vse letalo v plamenih. Manevriranje letala so opazovali ljudje v vasi in na polju. Ko je letalo treščilo na tla, so jo ubrali ljudje proti kraju nesreče. Toda še predno so prihiteli tja, je bik) že vse letalo v plamenih. Na rešitev pilota in njegovega spremljevalca seveda ni bilo niti misliti, ljudje so morali preknžanih rok gledati, kako letalo gori, Šele gasilcem se je posrečilo ogenj pogasiti. Izpod ožganega ogrodja letala so
potegnili Hanaka in Nemečka mrtva
ter prepeljali trupli v mrtvašnico.
Pokojni piJot je stanoval pni svojj materi in sestri, ki sta doživeli baš na rodbinski praznik tako strašen udarec. Sestra je imela kot rečeno v ponedeljek zjutraj poroko, ki jo je pa strašna nesreča preprečila. Hanak je bil izučen strojnik in ostal je pri vojakih, kjer je služil že četrto leto. Veldal je za dobrega pilota in letal je že drugo leto. Nesrečo je pripisati kot rečeno zgold pilotovi lahkomiselnosti. Hanak je leta', komaj 300 m nad vasjo, nad domačo hišo je pa hotel letati še ražje. Ko je bil tik nad hišo, je na vso moč pogna* motor, ki pa je naenkrat odpovedal, pilot je naglo obrnil letalo na desno, da bi se spustil na polje za vasjo, pa je zadel ob drevo in letalo je treščilo na tla. Hanakovo lahkomiselnost je plačal tudi njegov spremljevalec z glavo.
ločil, ali da ni dobro podkovan v pravopisu. Tudi taka pisma so romala v koš.
Tako so mu končno ostala izmed vseh 500 pisem samo tri in te tri kandidate je povabil k sebi v pisarno. Prvi je bil malomarno oblečen in tega je takoj odslovil izmed ostalih dveh si je pa izbral enega.
To postopanje ameriškega indu-strijca bi lahko služilo za zgled tudi nam. ko iščemo in oddajamo službe, če bi večkrat ne odločal telefon po-strežljivega pokrovitelja, ki zastavi svojo besedo, da takoj odipade vseh 500 prošenj.
Tri žrtve planin
V strmi steni Campanile Alto v Dolomitih so rešili pet turistov, ki jim je grozila smrt. Nemški turist, ki je plezal v soboto po tej steni, je zaslišal klice na pomoč. Hitro je odšel v bliž-njo planinsko kočo in poklical na pomoč nekaj italijanskih študentov in gorskih vodnikov, da so z združenimi močmi rešili že vse izmučene in izčrpane turiste. Reševanje je bik) zek) težko, ker so morali plezati po steni ponoči, poleg tega je pa deževalo, da so bi'le skale mokre. En rešeni turist je bi! težko poškodovan.
Iz Garnischa poročajo, da sta se ponesrečila na Dreitornn monakovska planinca Kugler in Schweditsch. 2e sta bila tik pod srednjim vrhom, ko sta strmoglavila v dobrih 300 m globok prepad in obležala mrtva. Zaradi neugodnega vremena trupel še niso spravili iz prepada. V gorskem masivu Mont Blanca so našli v razpoklini ledenika pod grebenom Dome truplo planinca, v katerem so spoznali že leto dni pogrešanega Dunajčana Franca Kainbauerja. Mati je takoj spoznala v ponesrečencu svojega sina. Imela je sedem sinov in vsi so postali žrtve planin. Franc je bil zadnji in najmlajši njen sin.
Bivši moskovski župan umrl
V nedeljo je umrl v Pragi predsednik zveze ruskih pisateljev in novinarjev na Češkoslovaškem in bivši moskovski župan Nikolaj Ivanovič Astrov. Rojen je bil 26. februarja 1868 kot sin moskovskega zdravnika. Leta 18SS je dovršil klasično gimnazijo v Moskvi, 1892 pa juridično fakulteto moskovske univerze. Takoj po dovršenih študijah je bil dodeljen moskovskemu okrajnemu sodišču, od leta 1897 je bil pa tajnik moskovskega mestnega magistrata. L. 1907 je bil izvoljen za župana glavnega mesta Moskve. Bil je agilen član stranke narodne svobode (kadetov) od njene ustanovitve, ravnatelj pisarne Go-spudarstvene dume in Član. uredniškega odbora lista »Ruske Vedomosti«.
V začetku svetovne vojne je bil med organizatorji vseruske zveze mest. med vojno je vodil prehrano prebivalstva in zdravniško pomoč v zaledju. Kerenski mu je dvakrat ponudil mesto v vladi, pa je Astrov obakrat ponudbo odklonil. Vneto je deloval v upravi zveze mest. leta 1912 je bil pa izvoljen v ustavodajno skupščino. Od leta 1918 je bil v Denikinovi vladi, poslan je bil v Pariz, v emigraciji s? je pa zlasti mnogo pečal s po-
močjo ruskim emigrantom. Leta 1924 se je naselil v Pragi, kjer je delov«!- v ruskem inozemskem arhivu, več let je bil pa tudi predsednik zveze ruskih pisateljev in novinarjev.
Ladja brez krmarja
Slavni izumitelj Marcem je razkazoval francoskim pomorskim strokovnjakom svoj najnovejši izum, ki se z njim krmari ladja in usmerja njena por v pristanišče tudi v megli ati temi. Za poskuse je vzel Marooni svojo jahto »Elettra«, ki jo je krmaril na siejv skozi dozdevno meglo 10 mib daleč Na krovu je bilo mnogo odličnih gostov. V krmarje vi kabini z zastrtim: okni sna sedeia dva krmarja in samo prestrezala signale radioaparata, nameščenega na hribu na obali. Prodno je nastopila jahta srvojo pot brez krmarja, so jo poslali drve milja daleč od prave pori. Plula je s hitrostjo 12 vozlov na uro. Radioaparat na obah je bi urejen tako. da je oddajal istočasno dvojne med seboj ločene Žarke, med kaTerirrr ie bil *žarefc tišine*
V sprejemnem aparatu na jahti sia bife dve žarnici, rdeča in zelena. Rdeča je zažarela, če je krenila ladja it prave smeri na levo, zelena pa, če je krnite na desno. Na smer. ki jo ie ubi rala jahta, je opozarjalo mdi pekakSbo nihalo. Posadka je dobro vedela, pluje jahta v pravi smeri, ker n; za-žarela niti zelena niti rdeča žarnica Poskusi so se dobro obnesli, ladje % k) napravo lahko varno priplujejo v pt -stanišce tudi v megri, ko se ne vidijo morski  sveti In iiki.   Marconi je izjavir. da namerava svoj izum še i-zpopoln -tako. da ga bodo lahko r a brli tudi na-večji parniki sredi oceana.
Iz Celja
—r Narodno rledafišfe r Liul>h*n. ho gnstnvalo v soboto 1. m 1 septembra Cel t j in uprizorilo zvečer pr«vi žnprto cerkvijo rloihnannfthalovoca >Sl«*he>rmka« K*r vlada za to uprizoritev veliko zanwnanje. svetujemo občinstvu, da fti rezervira prosto re v knjigarni >Domovrni i na Kralja Petra resti.
—c   TraeiČna   >mrt   Rtare  sluškinje. V sredo 15. t. m. ob  1234S je osobni vlak. ki vozi iz Zagreba v Celje, na proci blizu drugega železniškega mostu  v Zagrada pri Celju,   povozil   62   letno  elužkinjo  Katarin t Stegenžkovo e  Sp.  Hudinjp  2*2   pri Celju Lokomotiva   i*  starki   zrj robila   lobanjo in razmesariki  levo   roko.   Stegen^kovo, ki tik pred prihodom vlaka sedla na trarnire ao prepeljali z vlakom na eeJjfiki kol<vivo-odtod pa z reševalnim a«vtnrn<">bilom v bolnišnico,   kjer   je   starka   kmalu podi^trla težkim poškodbam   >*erjen?kova  je o?,ir.!dn^ izvršila  samomor,  ker   p   vo^krat Izjavila, da fti bo konrala življenje.
—c Plavalne tekme relj-kc sokolske župe. ki bi bile morale bi+i na praznik 18 L m- v At. Pavlu pri PreboHu. so bile zaradi neusro-inega vremena za nekai toi preložene.
Iz Ptuja
— Popravni izpiti na driavni peaini gimnaziji bodo po sledečem rodu: 38. t m za I. razred. 29. t. m. za II. in V. razred. 30. t. m. za III. razred. 31 t. m. popoldn«* pa za VI. in VII. razred. Pismeni višji tečajni izpit bo 30. t. m. dopoldne in ietega dne popoldne nižji tečajni izpit. Ustni višji tečajni izpit pa bo 31   t. m dopoldn"
—Me»tni župan g. Jer><» »e ' do ko<nn t. m. na dopust j in ?a ta cas nadom<vr^ podžupan g. P#vp1 Pirich.
—Stare spomine na bivšo Avstro-Ogrsko ao odstranili tudi z eimnaziie v obliki v»»-bkih vratnih šip, na katerih so bilr vrisair razni nemški pieatelji. šipe bodo nadoa>~ stili z navadnimi. Nekam dolgo je tratalo. končno je pe le šlo.
— Laši Hitlerjeve?. V Ptuj*j se j> noiavil te rini noki Švoler Anton, doma iz Rafala v eavskj banovini. Mož «*e je izdajal pr-raznih strankah, zlasti pri Nemcih, za avstrijskega emigranta, ki ea je poslal vodia Hitlerjevega taborišča v Varaždinu, da pobira v Jugoslaviji podpise za Hitler i^vo stranko, obenem pa tudi, da nabira milodare za intemirance v Varaždinu za prehrano- S>eveda so mu nekateri nasedli, pravočasno pa ga je izledila policija. Mož je svoje ffrehe priznal, ceš. da #e da tako najlažie zaslužiti denar.
— Pes jo i« popade-1. Ko je te dni hotela domov 78 letna uzitkariea DoberSek Heleni iz Cirkovec. jo jo pot vodila mimo sosedovega psa. Doberškova «e je psu prever približala tako, da io ie popndel m jo vgriz nil v levo noco. tako močno, da je morala v bolnim
Urejuje: Josip Zupančič. — Zrn »Narodno Oaitarno«: Fran Jesertek  — Zrn uprave m inaeratni del Usta: otoc Jnnatm   -   vaa • ujaotjam