BILTEN le glasilo kolektiva SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni: vodje splošne službe v sektor-Hh za razdelitev do sektoriih. na posameznih gradbiščih so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo poskrbeti, da prejmejo glasilo delavci in valenci na direkciji Je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, da bo BILTEN takoj dostavljen tudi v vse obrate Dri direkciji (lesni in avtomehansld obrat ter SIP), vodje obratov pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem In vajencem. v	'	BILTEN mora biti razdeljen istega dne kot Je dostavljen.
JANUAR 1975
31. januarja
LETO: IX., ŠT. 1 (57)
Boj izostankom
in malomarnosti
Direktor splošne službe dipl. iur. Marko Svetina je v svojem poročilu na decembrski seji gospodarskega odbora predvsem omenil problem i/ostankov delavcev z. dela v našem podjetju. Pri Pionirju ni vsak dan na svojem delovnem mestu 610 delavcev od vseh zaposlenih. Zaradi tolikšnih izostankov z dela imamo več milijonske izgube. Med drugim je še dejal, da sc splošni akti podjetja ne izpolnjujejo in da naj bo Pionir podjetje, ki bo poslovalo po predpisih in zakonu.
Da bi se zmanjšali izostanki z dela in za boljše delo je splošna služba pripravila ukrepe, ki jih objavljamo v celoti.
1.	Vodstvo TOZD je dolžno izročiti v postopek vsak neupravičen izostanek disciplinski komisiji TOZD.
Prepoveduje se vsakršno opravičevanje odsotnosti z dela naknadno, pismeno ali po telefonu ali po drugih osebah, razen v izjemnih primerih, kijih je treba posebej obravnavati in o njih odločati.
Prepoveduje sc odobravanje dopusta za nazaj.
Prepoveduje se nadomeščanje ur za dneve neopravičenih izostankov z dela z urami, opravljenimi v podaljšanem delovnem času (nadurami).
Tehnični in delovodski kader se opozarja, da mora dosledno upoštevati normativne akte podjetja in izvajati te ukrepe.
2.	Ker sc delovni čas ne izkorišča dosledno in so izostanki z dela, zlasti po plačah, in predčasni
odhodi z dela vsakodnevni pojav, se zahteva od delovodskega in tehničnega kadra, da sproti obravnava kršilce delovne dolžnosti oziroma tiste, ki ne spoštujejo delovnega časa. Hkrati mora delovodski in tehnični kader predlagati vodstvom TOZD, da delavcem, ki v tem smislu kršijo delovne dolžnosti. regulira preko osebne ocene višino njihovega urnega merila.
Na zborih delavcev je potrebno poimensko navajati kršitelje delovne discipline in kršitev delovne obveznosti, ki so jo storili. Proti kršilcem delovne obveznosti je potrebno sproti uvajati disciplinske postopke, poleg tega pa jih prijaviti tudi delavski kontroli, ki naj na svojih sejah obravnava tudi kršitelje in kršitve.
Na TOZD je treba zaposliti bolniške kontrolorje,
povsod, kjer je to možno, organizirati bolniške sobe, kjer bo možna večja kontrola nad bolniki, z zavodi za socialno zavarovanje in zdravstvenimi zavodi se je
potrebno dogovoriti, da bodo le pooblaščene ambulante portjevale bolniške liste, ki jih izdajajo zdravniki iz drugih republik, tako kot je to organizirano na TOZD Ljubljana.
3.	Vodstvo TOZD mora sprožiti takoj, ko zasledi nepravilnosti pri ravnanju z družbeno lastnino oziroma s sredstvi SVD, postopek proti krivcem za povzročeno škodo ne glede na njeno višino. Skladiščniki morajo v vsakem primeru ukrepati, da se delavcem zaračunajo izgubljena oziroma uničena sredstva za delo oziroma SVD, za katera so bili zadolženi.
4.	Splošne službe TOZD naj izdelajo posebne sezname delavcev, ki najbolj pogosto kršijo delovne obveznosti in izostajajo z dela in to upoštevajo pri napredovanjih na višja delovna mesta, pri reševanju stanovanjskih vprašanj in drugih ugodnosti, pri pošiljanju na razne tečaje za pridobitev kvalifikacije v tem smislu, da se prošnjam slabših delavcev oziroma delavcem, ki izostajajo z dela in tudi drugače kršijo delovno disciplino, ne ugodi.
5.	Preko sindikalne liste naj se poizkuša uvesti poseben stimulacijski dodatek za prisotnost na delu, ki bi ga delavec prejel ob vsakem izplačilu OD, če ne bi imel nobenega izostanka z dela v tekočem mesecu.
(Nadalj. na 2. strani)
Obisk na Ragovski
V petek, 17. januarja sta si gradbišče nove stanovanjske soseske, ki jo na Ragovski v Novem mestu gradi TOZD sektor Novo mesto, ogledala predsednik skupščine Zveze samoupravnih stanovanjskih skupnosti Slovenije Rudi Bregar in glavni tajnik Zveze samoupravnih stanovanj škili skupnosti Slovenije dipl. oec. Jože Zevnik. Oba predstavnika sta po ogledu novih stanovanj v enem izmed blokov, ki so bili takrat tik pred vselitvijo zelo pohvalila projektno zasnovo stanovanj in kvaliteto končne izdelave.
leset-, dvaiset in 25-letnike ter upokojence iz leta 1974 smo tudi tokrat počastili na prireditvi, ki je bila 14. ecembra na Otočcu. Na sliki je 8 izmed 9 letošnjih 25-letnikov (od leve proti desni): Alojz Modic, Milka ungerčar, Franc Bartolj, Marija Smolič, glavni direktor Ivan Kočevar, Viktor Rudman, Anica Filipčič, Lojze avlič in Jože Potokar.
Ivan Jožef, VK tesar
Njegove žuljave trde dlani so se naslonile na pisalno mizo v baraki na gradbišču v Dobovi. Te dlani še zdaleč niso mrtve, okorne, železu podobne ravno nasprotno. Polno življenja, polno zanosa, polno spoštovanja do vsega, kar primejo, je v njih. V njih je ostro in močno zarisana preteklost, polna nežnosti in veliko več garanja, veliko več trdega, kar je ustvarjalo, gradilo, se po delu veselilo. V teh dlaneh je nešteto mostov, nešteto opažev, kdo ve koliko sekir je opravilo svoje poslanstvo v njih?
„Nikoli se nisem branil dela, saj se dobro zavedam od kje mi kruh. Meni in moji družini. Ja res, precej let si ga služim v PIONIRJU, pa mi ni žal. Dajal sem kolikor sem mogel, dobival pa toliko, da sem preživljal svojo družinico in si postavil svoj dom. Doma imam dvoje majhnih otrok in ni me sram pred njima, ni me sram pokazati jim žuljave dlani. Velikokrat jima pravim: Če se ne bosta učila, bosta tudi vidva imela taki roki, polni zažrtih žuljev In kdo ve, me bosta razumela in si ubrala morda lažjo, lepšo pot skozi življenje."
Zamišljeno je Jožef zrl skozi okno in obmolknil. Razmišljal je. Kdo ve, kje so se ustavljale njegove misli. Morda v primorju, kjer je gradil hotele, morda v tujini, kjer je z žuljavimi dlanmi zapisal ime Pionir v hotele, morda je razmišljal o domu, o življenju, ki čaka njegova otroka.
„Včasih je človeku težko. Pridejo taki trenutki. Vendar misel na dom, na otroke mu da zanos in polet da vzdrži. Danes ko gledam te mlade fante, kako včasih malomarno opravljajo svoje delo, me nekje globoko zaboli. Pred očmi se mi kot narisane prikažejo podobe s preteklosti, ko smo garali, vlagali, sc velikokrat odrekli večjemu kosu kruha, samo zato, da bo naš jutri lepši, boljši. In oni. ..“
Obmolknil je. Tudi mi verjetno lahko molčimo, saj smo že neštetokrat storili krivico Jožefu in njemu podobnim. In tisti, ki prihajate na gradbišče, razmislite o delu, ki so ga pred vami vložili starejši. Kje bi si vi danes služili svoj kruh?
TONI VOVKO
Boj izo stankom in
(Nadalj. s 1. strani)	ITI 510TTI3^ 110
6.	Splošne službe TOZD naj izdelajo spisek dobrih delavcev, ki jim je potrebno zagotoviti stanovanje, da se jih s tem trajno naveže na podjetje in plan pritoka sredstev za njegovo realizacijo (iz stanovanjskega prispevka, izločitev sredstev iz dohodka TOZD ali zaključnem računu). Ko bodo ukrepi za boljše delo potrjeni, je potrebno z njimi podrobno seznaniti vse zaposlene v podjetju in to na tak način, da se bodo vsi zavedali materialnih in drugih posledic teh ukrepov, ker bo le na ta način lahko dosežen večji učinek pri delavcih.
7.	Vodstva TOZD so dolžna tekoče spremljati izvajanje in učinke ukrepov in kontrolirati, če jih izvajajo tisti, ki neposredno vodijo delo, to je delovodski in tehnični kader.
8.	Na zborih delavcev, ko bodo obravnavali te ukrepe, je potrebno
delavce podrobno seznaniti s številom izgubljenih ur in podatki o zapadu proizvodnje in znižanju dohodka s tem v zvezi in s posledicami, ki iz tega nastajajo za TOZD in za delavce same, ki so oziroma bodo prikrajšani pri OD. Podatke naj pripravi služba za organizacijo in razvoj proizvodnje.
Vse tako predlagane ukrepe je obravnaval odbor za, kadrovsko socialne zadeve podjetja na svoji 16. redni seji dne, 12. 12. 1974 in jih v celoti potrdil.
Ti ukrepi so sestavni del poslovnih politik in so zato obvezni za vse TOZD in DSSS. Vsi odbori za kadrovsko socialne zadeve TOZD in DSSS naj na svojih sejah obravnavajo te ukrepe in sprejmejo ustrezne sklepe v zvezi s tem.
MILAN ŠINKOVEC
	^Ji E/	m
v :dfp	
	'	ki
Otroke delavcev zaposlenih v TOZD sektor Novo mesto. Lesni obrat, mehansko-kovinski obrat, SPO in DS skupnih služb je dedek Mraz 26. decembra razveselil in obdaroval v prosvetnem domu v Novem mestu. Otroci in starši so napolnili dvorano do zadnjega kotička
Nikar ne mislite da gre za lepotno tekmovanje, to so naša dekleta, hostese, ki so pripenjale slavljencem nageljne na Otočcu
Štipendisti med razgovorom v dvorani Samskega doma v Novem mestu
Kot vsako leto, so se tudi letos zbrali vsi štipendisti na sestanku, ki je bil zadnje dni decembra v dvorani samskega doma SGP ,,Pionir'1 Novo mesto.
Najprej so poslušali tolmačenje samoupravnega sporazuma o štipendiranju, razpravljali o učnem uspehu posameznih učencev, na koncu pa so še povedali svoje težave, kijih imajo pri študiju.
Kadrovik tov. Jožef Alojz je v skrajšani obliki obrazložil štipendistom samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov.
V težnji, da bi na osnovali socialistične solidarnosti zagotavljali mladini v največji možni meri izenačene materialne možnosti za šolanje kot enega bistvenih predpogojev za preprečevanje socialnih razlik in ob upoštevanju temeljnih načel in kriterijev, kijih uveljavljajo samoupravne interesne skupnosti, skupščine občin, družbeno politične organizacije in gospodarska zbornica SR Slovenije v družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, sprejemamo delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v SR Sloveniji Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov. S tem samoupravnim sporazumom določamo kriterije za štipendiranje učencev srednjih šol in študentov visokošolskih zavodov. Za štipendiranje na območju SR Slovenije sprejemamo enotne kriterije, ki naj prispevajo k zmanjševanju odliva kadrov iz manj razvitih območij in usmerjanje kadrov, ter obenem zagotavlja enakopravne možnosti kadrovanja organizacijam združenega dela glede na njihove potrebe.
Pri štipendiranju bomo dosledno upoštevali prednost učencev in študentov, ki so v slabšem ma-
terialnem položaju in imajo boljši učni uspeh, ter otrok iz delavskih in kmečkih družin.
Ugotavljamo tudi, da del mladine po končani osnovni šoli kljub ugotovljenim sposobnostim zaradi slabših materialnih (socialnih) razmer ne more nadaljevati šolanja, da pa za vse te mlade še nimamo neposrednega kadrovskega interesa. Obenem upoštevamo, da v skladu s plani razvoja štipendiramo učence in študente za konkretno delo o posameznih organizacijah združenega dela in se zato sporazumemo tudi o enotnih kriterijih tega štipendiranja. Da pa bi vse to uresničili, se sporazumemo, da bomo od 1. julija 1974 združevali iz sklada skupne porabe sredstva v višini 0,5 % od bruto osebnih dohodkov na posebnih računih na ravni občin, v katerih imajo naše temeljne organizacije združenega dela svoj sedež.
Pri določanju višine štipendije iz združenih sredstev bomo kot osnovo upoštevali mesečne življenjske stroške učencev in študentov v času šolanja. Pri tem bomo upoštevali da k stroškom šolanja prispevajo tudi starši. Življenjske stroške bomo ugotavljali vsako leto na novo. Pri določanju višine teh stroškov pa bomo upoštevali stroške
—	stanovanja in prehrane obleke in obutve šolskih potrebščin kulture in rekreacije
—	prevoza
Štipendije iz združenih sredstev bomo usklajevali z višino življenjskih stroškov vsako leto na novo. Iz združenih sredstev bomo štipendirali le učence in študente, ki delež njihovih staršev ne presega življenjskih stroškov. Sprejeta je tudi enotna lestvica točkovnih vrednosti teh štipendij, kije takale za učence srednjih šol:
-	z zadostnim uspehom 350 točk
-	z dobrim uspehom 400 točk
-	s pravdobrim uspehom 400 točk
-	z odličnim uspehom 500 točk za študente visokošolskih zavodov s povprečno oceno:
6.0	6,5 oziroma 2,0 — 2,4 450 točk
6.6	-- 7,2 oziroma 2,5 — 2,9 500 točk
7.3	- 7,9 oziroma 3 - 3,4 570 točk
8.0	— 8,6 oziroma 3,5 — 3,9 650 točk
8.7	— 9,3 oziroma 4,0 - 4,4, 750 točk
9.4	- 10 oziroma 4,5 — 5 850 točk
V manj razvitih občinah lahko povečajo štipendije do 200 točk. Študentom, ki opravijo vse obveznosti iz prejšnjega šolskega leta do decembra naslednjega šolskega leta, se štipendija poviša za 100 točk, če pa opravijo te obveznosti do septembra istega šolskega leta, pa za 250 točk. Vrednost točke bomo določali vsako leto na novo z upoštevanjem gibanja osebnih dohodkov v ŠR Sloveniji. Vrednost točke znaša v letu 1974 1 dinar. Mesečni življenjski stroški učencev in študentov znašajo v letu 1974 90—1200 dinarjev in so za 200 dinarjev nižji za tiste, ki se vozijo na relacijah do 20 kilometrov oziroma 300 dinarjev nižje za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča.
Delovne organizacije se zavezujejo, da razen štipendij po kriterijih tega sporazuma ne bodo urejali drugih oblik materialne pomoči ali nagrajevanja učencev.
Štipendijska razmerja bomo urejali s pogodbami.
Delovne organizacije morajo svoje samoupravne akte, s katerimi urejajo štipendiranje, vskladiti s
tem sporazumom v 30 dneh po njegovem sprejemu.
V razpravi, ki je nastala po obrazložitvi sporazuma, so bili učenci mnenja, da so premalo sodelovali 'pri oblikovanju tega sporazuma. Sodelovali so le v okviru šole in to v obliki ankete, kar je vsekakor premalo.
Če pregledamo učni uspeh, je v nadaljevanju dejal tov. Jožef, je na splošno dober, razen pri nekaterih posameznikih, ki imajo nekaj negativnih ocen. Vsi ti učenci sc morajo v bodoče popraviti, če hočejo, da bodo še naprej naši štipendisti.
Med drugim imamo tudi primere, kjer je prišlo do kršitve štipendijske pogodbe. Tu gre predvsem, da se študentje z ene FAGG prepišejo na drugi FAGG in pri tem ne pošljejo nobenega obvestila kadrovski službi.
Vsem tistim učencem, ki ne izpolnjujejo obveznosti pogodbe te pa so:
da poskrbijo za čimboljši uspeh pri šolanju
ob koncu semestra morajo predložiti kadrovskemu oddelku podjetja prepis spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih
vsako leto morajo opraviti enomesečno prakso pri podjetju po končanem šolanju oziroma študiju je treba skleniti s posojilodajalcem delovno razmerje in ostati na delu toliko časa, kolikor je prejemal posojila.
Če teh obveznosti pogodbe učenci ne izpolnjujejo lahko posojilodajalec razveljavi pogodbo. Učenci s slabimi ocenami se sestanka niso udeležili. Verjetno so se zbali graje, ki bi je bili deležni.
Na koncu sestanka je tov. Jožef zaželel vsem štipendistom veliko učnega uspeha v letu 1975 in jim izročil novoletna darila.
MILAN ŠINKOVEC
Ko je prejemala odličje je zmanjkalo filma in že zato, ker je njen mož fotograf, smo jo pač morali iz stanovske privrženosti slikati posebej in popraviti napako. Prav ste uganili, za blagajničarko tov. Cvetko Skok, ki ji je lani poteklo 20 let pri PIONIRJU, gre
SEJA GOSPODARSKEGA ODBORA
GO poziva k delu in disciplini
6. decembra so se zbrali člani gospodarskega odbora podjetja v Novem mestu na svoji 10. redni seji. Najprej so pregledali sklepe zadnje seje, razpravljali o analizi obračuna TOZD in OZD od januarja do oktobra 1974. leta, poslušali poročilo o tekoči problematiki, na koncu pa so še pregledali prošnje za dodelitev kreditov, ter prispelo pošto.
Člani odbora so pod prvo točko ugotovili, da nekateri sklepi prej-j šnje seje niso izpolnjeni v celoti, nekateri pa so v izvajanju. Predvsem se zaradi večje konkurenčnosti podjetja na tržišču spremeni sklep št. 9, tako, da se bodo kalku-lacijske ^osnove iz samoupravnega sporazuma v gradbeništvu začele uporabljati, ko jih bodo osvojila tudi druga podjetja, in bodo s tem ustvarjeni pogoji za uporabo teh kalkulacijskih osnov. V drugi točki dnevnega reda, so člani gospodarskega odbora poslušali poročilo finančnega direktorja tovarišice Anice Jazbec, ki je poročala o analizi obračuna TOZD in OZD od 1. 1.-31. 10. 1974.
V svojem poročilu je predvsem omenila, kako stoji podjetje in posamezne TOZD. „Z žalostjo lahko ugotovimo,“ je dejala tovarišica Anica Jazbec, da stopnja planiranega dobička ni realizirana in namesto da bi rastla, pada.
Iz pregleda obračuna v času od 1. 1. do 31. 10. 1974, se ugotavlja, da nekatere TOZD niso dosegle planirane stopnje dobička. Na takšno stanje pa vpliva v veliki meri nedovršena proizvodnja, neprodani objekti, razlika v ceni materiala itd. Posledica vsega tega je, da tudi likvidnost OZD kot TOZD pada. Težko sledimo rednemu plačevanju obveznosti, ki so močno narasle. Na likvidnost podjetja oziroma TOZD močno vpliva med letom doseženi dobiček, ki pomaga, če je dosežen v okviru postavljenega plana na tekočo likvidnost brez dodatnih stroškov (obresti od eventuelno najetih kreditov). Po posameznih TOZD in OZD je planirani dobiček dosežen do 10. meseca 1974, po odbitku že izplačanega uspeha po EE stanje sledeče:
Franca Bartolja so kot 25-letnika pozdravili vsi prisotni z burnim ploskanjem
r	\
		Postav, pl.	Dos. re
TOZD grad. sek.	Novo mesto	5,8%	4,8%
TOZD grad. sek.	Ljubljana	3,6%	3,1 %
TOZD grad. sek.	Krško	4,2 %	1,7%
TOZD grad. sek.	Zagreb	4,0%	,5,7%
TOZD	SPO	3.2%	11,7 %
TOZD	Projek. biro	3,2 %	21,3%
TOZD	TOGREL	8,3%	13,1 %
TOZD	M KO	11,3 %	12,3%
TOZD	Les. obrat	13,8%	14.0%
OZD		4.0%	5,7%
V__________________________________/
Pogled v dvorano Garni hotela na Otočcu tik pred pričetkom prireditve namenjene slavljencem 1974. leta
Predsednik DS Karel Košir čestita in pozdravlja, poleg njega napovedovalec Lojze Jožef, kije letos malce začuden, medtem ko je bral seznam in klical slavljence na oder, ugotovil, da je med 10-letniki tudi on! . ..
GO poziva k delu in disciplini
DSSS ima še pozitiven rezultat v okviru postavljenega plana. Da se zavarujejo interesi TOZD, je gospodarski odbor sprejel sklep, da je potrebno takoj izvršiti naslednje ukrepe, ki bi pomagali, da bomo realizirali vsaj postavljeni plan.
Ti ukrepi so:
-	izvršiti realen in tekoč obračun proizvodnje za leto 1974 — zadolženo vodstvo TOZD,
-	obračunati je treba razlike v ceni materialov in dodatna dela — zadolženi direktorji TOZD, vodje gradbišč in komercialna služba, ki mora tekoče sklepati dodatne pogodbe,
vse primere nedovršene proizvodnje na TOZD je potrebno takoj reševati od primera do primera zadolži se vodstvo TOZD, - za takojšnjo odprodajo neprodanih objektov (garaže, lokali, stanovanja), se zadolžijo odgovorne osebe v komercialni službi,
vodstva TOZD so dolžna zadolžiti odgovorne delavce, ki naj ukrenejo vse potrebno, da se sprostijo varščine, ki jih zadržujejo investitorji oziroma, da se zneski regresirajo od kooperantov, ki niso pravočasno oziroma kvalitetno opravili dela.
Odbor podjetja posebej naroča gospodarskim odborom TOZD, da iaj se takoj sestanejo in obravnavajo to problematiko. Vodstva TOZD so dolžna pripraviti podloge za seji gospodarskega odbora.
izdelati je treba plan in rokovnik ukrepov, zadolžiti odgovorne osebe in ugotoviti, kakšno bo stanje na koncu leta.
Z ozirom, ker izhaja Bilten tako pozno, dajemo rezultat tudi od 1. 1.	31.11.1974.
Iz rezultatov od 1. 1. do 31. 11., ki so slabši kot rezultat od 1. 1. do 31. 10. izhaja, da bo brezpogojno potrebno izvršiti vse ukrepe, ki jih je na seji 6. 12. 1974 sprejel gospodarski odbor podjetja, če bomo hoteli realizirati vsaj postavljeni plan.
Gospodarski odbor je tudi obravnaval prednosti izplačevanja OD preko hranilnih knjižic in se s to akcijo strinja. Vse več je gospodarskih organizacij in njih delavcev, ki so se odločili, da bodo izplačevali oziroma prejemali osebne dohodke na hranilne knjižice. Prednost takega načina prejemanja osebnih dohodkov je predvsem v tem, da delavec-vlagatelj del denarja, ki ga je namenil za potrošnjo preko celega meseca ne čuva pri sebi, temveč pri banki. Na ta način denar tudi preudarno razporedi in se ne izpostavlja trenutnim nagibom nenačrtne porabe.
Ce pa denar do dneva, ko ga vlagatelj potrebuje, zaupa banki, se denarju poveča vrednost, zavarovan je pred izgubo, poleg tega je še zagotovljen dodaten dohodek — oziroma obresti. Istočasno pa so poslovne banke sklenile, da bodo potrošniška posojila odobravale
samo svojim vlagateljem. Torej, če boste prejemali osebne dohodke preko hranilne knjižice, boste opravičeni tudi najeti potrošniško posojilo pri banki, kjer imate hranilno knjižico.
Glavni direktor Ivan Kočevar je na to poročilo dejal: ,,lz poročila vidimo, da je stvar resna. Zadeve moramo razčistiti takoj, da ne bo kasneje problemov.
Obračun se je za 10. mesec poslabšal. Pri tem ne vemo, ali gre za malomarnost ali za kakšno drugo dejstvo. Delamo še kar naprej tam, kjer nimamo zagotovljena sredstva. Taka politika je nevzdržna in jo je treba na nivoju podjetja ustaviti z gotovimi ukrepi:
Da bomo na trgu bolj solidni je treba izboljšati kvaliteto dela. Penale naj ne plačuje samo podjetje, ampak tudi kooperanti.
Pri ugotavljanju profitne stopnje lahko rečemo, da tisti, ki se bavijo z industrijsko gradnjo imajo večje profite, kot podjetja pri stanovanjski izgradnji.
Teh problemov nas v bodoče reši le boljša tehnologija in stroji.
r-----------------------------------\
		Postavljeni	Dosežena
		plan	realizacija
TOZD grad. sek.	Novo mesto	5,8 %	4,5 %
TOZD grad. sek.	Ljubljana	4,1 %	2,2%
TOZD grad. sek.	Krško	4,2%	1,6%
TOZD grad. sek.	Zagreb	5,7%	1,0%
TOZD	SPO	3,2%	11,2%
TOZD	Projekt, biro	3,2%	20,6 %
TOZD	Meh. kov. obrat	11,3%	11,3%
TOZD	Lesni obrat	13,8%	13,0%
OZD		5,4%	,4,1 %
TOZD	TOGREL	8,3%	7,9%
\_________________________________________________/
Predvsem je poudaril misel, da naj Pionir zadrži tisto mesto, če ne boljše, ki smo ga imeli v gradbeništvu pred leti.
Pri obravnavi prošenj za kredit je gospodarski odbor ugodno rešil prošnje podjetja Veletekstil in Kurilnega odbora stanovanjske soseske na Ragovski.
Sprejel je sklep, da se Veleteksti-lu odobri kredit v znesku 2,000.000 din za dobo 1 leta z 12 % obrestmi.
V zvezi s prošnjo Kurilnega odbora stanovanjske soseske na Ragovski v Novem mestu za odobritev premestitvenega kredita se gospodarski odbor strinja, da se podjetju Dominvest dodeli kredit v znesku 500.000 din namensko za nabavo kurilnega olja za to sosesko. Osnutek kreditne pogodbe naj pripravi pravna služba.
MILAN ŠINKOVEC
Pogled v predprostor Grani hotela na Otočcu pred začetkom slavnosti, ko so si stari znanci segali v roke in kramljali
V času od 22. XI. 1974 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD — gradbeni sektor Novo mesto
—	s KPD Dob — Mirna, za gradnjo strokovnega centra in objekta za obiske — investicijska vrednost 12,362.969,-din;
—	s Tekstilno tovarno „NOVO-TEKS“ Novo mesto, za rampo, stopnišče, sanitarije v pritličju in za kanalizacijo pri skladišču — investicijska vrednost 469.861,-din;
—	s Tovarno usmerniških naprav „ISKRA" Novo mesto, za gradnjo prizidka k proizvodni hali — investicijska vrednost 1,750.000.- din;
-	z GP „NOVOGRAD" Novo mesto, za skladiščno halo tip „Gorica" — investicijska vrednost 660.000,-din;
—	z Živilskim kombinatom „ŽITO" Ljubljana, za gradnjo skladišča v Novem mestu investicijska vrednost 3,002.000,- din. TOZD — gradbeni sektor Krško
z Živilskim kombinatom „ŽITO" Ljubljana, za gradnjo skladišča v Krškem — investicijska vrednost 5,264.000,- din.
TOZD — gradbeni sektor Ljubljana
z Vojno pošto Ljubljana, za gradnjo novih objektov na Vrhniki investicijska vrednost 13,932.385,-din;
-	z SDK in podjetjem VELETEKSTIL Ljubljana, za gradnjo poslovne zgradbe v Ljubljani — investicijska vrednost 11,919.274,-din;
z Ljubljansko banko Ljubljana, za gradnjo poslovne zgradbe — investicijska vrednost 4,428.387.-din;
-	s Skupščino občine Novigrad za gradnjo objekta „DOM ZDRAVLJA NOVIGRAD" investicijska vrednost 3,594.732.-din;
TOZD — gradbeni sektor Zagreb
-	s podjetjem „UNIJA" Zagreb, za gradnjo skladiščne hale - investicijska vrednost 6,415.760,- din. TOZD - TOGREL: - s podjetjem PIP „PRIVREDNIK" Butmir, za montažno konstrukcijo - investicijska vrednost 4,074.358,- din.
Letošnje slavje na Otočcu
Marsikatero grlo je bilo zvito v vozelj, iz oči je sijalo kot pričakovanje nečesa velikega, prostor pred dvorano Gami hotela na Otočcu, kjer je bila 14. decembra slavnost namenjena 10-, 20- in 25-letnikom ter PIONIRJEVIM upokojencem, pa se je počasi polnil. Napetost, ki nehote obide človeka ob podobnih slovesnostih, so zlagoma olajševali pozdravljanje znancev, stiski rok, veseli pomenki ob obujanju spominov in podobno. Naša dekleta, hostese, ki so bile opravljene in „naštimane" kot da gre za lepotno tekmovanje, so pripenjale v gumbnice rdeče nageljne, vsakemu stisnile roko, izrekle toplo besedo ali dve ali čestitko in prva zadrega je bila kaj kmalu premagana. V prostoru je iznenada zabučal glas stoternih pogovorov, napolnili so ga smeh in življenje.
Že vrsto let se zbirajo najzvestejši in upokojenci na podobnem slavju. Ko se zazreš v lica in oči tistih, ki bodo prejeli priznanje, je kot na dlani, da jim takšno priznanje kolektiva pomeni zelo veliko. Leto za letom dela pri podjetju se nizajo drugo ob drugo, delo je naporno, razen veselja in zadovoljstva prinaša tudi mnoga razočaranja in jeze, tu in tam te zagrabi. da bi vse skupaj pustil, in šel drugam, pa vseeno vztrajaš. Navezanost na podjetje, ki je bila v začetku šibka, se krepi iz leta v leto, postaja močnejša in se spreminja v nerazvezno vez. Kar iznenada mine 10. 20 let, ali celo 25 let, drugi spet pa dočakajo upokojitev. V sebi takole na prste seštevaš leta, približno veš, koliko časa si pri podje-
ZAHVALA
Od Jakoba Germeka, našega upokojenca iz Krškega, Aškerčeva 7, smo ob minulem novem letu prejeli naslednje pismo, naslovljeno na SGP PIONIR:
,,Najlepša hvala za novoletno obdaritev v znesku 50.000 din, ki sem jih prejel z velikim spoštovanjem do Vas. Ne morete si misliti, kako se upokojenec razveseli, ko prejme od podjetja nagrado in kako prijetno mu je pri srcu, ker ga podjetje ni pozabilo na staro leto! Vsemu kolektivu želim srečno, zdravo in uspešno Novo leto 19751“
Podobnih zahvalnih pisem od upokojencev, ki smo se jih kot vsa leta doslej spomnili tudi letos, smo prejeli precej. Tovarišu Germeku in vsem, ki so jih poslali, hvala za čestitke!
tju, prav natanko pa ne. Ko ti poteče eno izmed okroglih obdobij, ali pa si upokojen, prejmeš vabilo in nato priznanje. Takrat zraste v človeku veliko spoznanje o vrednosti njegovega dela. Stavbe in gradbišča, ki si jih zapuščal skozi desetletje ali dve, izdelki, ki so šli skozi tvoje roke, postanejo mnogo več kot samo spomin. Izpremenijo se v uspeh skupnega dela, ti sam pa postaneš neločljivi del kolektiva, velike celote, ki je vse to ustvarila. Zato priznanje, ki ga prejmeš ob ploskanju prisotnih, tisti koraki ko gre$ ponj in so oči vseh uprte vate, stisk roke in čestitka, pomenijo toliko več. Spremenijo se v nepozabni trenutek ob katerem je človeku še dolgo toplo pri srcu. Leta neutrudnega dela so dobila nov zven. novo vrednost in so te še bolj navezala na PIONIRJA.
Približno tako je najbrž pri srcu slavljencem, ki jih je pri PIONIRJU iz leta v leto več. Prvim 10-, 20- in 25-letnikom se pridružujejo novi in novi. vsako leto odhaja iz kolektiva v pokoj nova skupina tistih, ki so končali delovno dobo. Po prireditvi na Otočcu pa je vsem, tako smo prepričani, PIONIR še dražji in še bolj pri srcu.
Kot vsa leta je tudi letos glavni direktor Ivan Kočevar v kratkem, prisrčnem nagovoru pozdravil slavljence, jim čestital in posebej podčrtal njihov velik delovni prispevek PIONIRJU. Za njim jih je pozdravil in jim čestital predsednik DS Karel Košir, nato pa je sledila podelitev priznanj. Z besedo je prireditev povezoval kadrovik Lojze Jožef. Slavljencem je na prireditvi zapel več pesmi pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta.
Priznanje za 25 let neprekinjenega dela pri PIONIRJU so prejeli: TOZD sektor Novo mesto: Alojz Modic, TOZD sektor Krško: Viktor Rudman, Jože Potokar, TOZD Strojno prometni obrat:	Lojze
Pavlič, Lojze Sintič, DS skupnih služb: Anica Filipčič, Franc Bar-tolj, Milka Pungerčar, Marija Smolič. (Skupaj 9).
Priznanje za 20 let neprekinjenega dela pri PIONIRJU so prejeli: TOZD sektor Novo mesto: Miha
Jalovec, Marjan Filipčič, Ignac Bavdaš, Stane Klobčar, Lojze Gi-der, Ivan Jožef, Stane Ravbar, Jože Rešetič, Anton Mežnaršič, Franc Zarabec. TOZD sektor Ljubljana: Zora Mohar, Drago Kalin, Jože Miklič, TOZD sektor Krško: Ivan Vidmar, TOZD sektor Zagreb: Ivan Gorišek, TOZD Togrel: Ciril Puntar, TOZD meh.-kovinski: Rudolf Kralj, Franc Tekstor, TOZD Lesni:	Zvonko Miklič, Milan
Vidljinovič, TOZD SPO: Anton Gazvoda, Delovna skupnost skupnih služb: Ivanka Hrovat, Štefka
Jurečič, Ranko Jankovič, Štefka Pirnat, Martin Pungerčar, Cvetka Skok, Danijel Štirn, Anton Volk. (Skupaj 27).
Priznanje za 10 let neprekinjenega dela pri PIONIRJU so prejeli: TOZD sektor Novo mesto: Jože Barbo, Marjan Venta, Latislav Djordjevič, Jasim Dautovič, Tomislav Filipovič, Franc Frlan, Destan Gaši, Štefan Hrovat, Rifet Jakupovič, Franc Pavlin, Valburga Saje, Hasan Sinanovič, Avguštin Škufca, Avguštin Šere, Janez Turk, Henrik Urbič, Anton Vidmar, Devad Žilic. TOZD sektor Ljubljana: Smajo Cehajič, Valentin Čepon, Jovo Djurič, Simo Marinkovič, Ibrahim Samardjič, Husein Smlatič, Bchrija Trnjanin, Zivorad Vicentič, Rifet Zenkič, Dušan Živkovih. Moodrag Mitič, TOZD sektor Krško: Zoran Šušulič, Stanislav Bizjak, Savo Letič, Stipo Pavlovič, Dominik Špan, Neža Škofca, Alojz Novak. Anton Pleteršnik, TOZD gradbeni sektor Zagreb:	Ilija
Došlič, Vinko Stiplošek, TOZD mehansko-kovinski obrat: Franc Krese, Jovan Kapevski, Momčilo Malinovih, Franc Židanek, Alojz Zoran, TOZD Lesni obrat: Alojz Dragan, Anton Krašovec, Alojzij Skubic, Kristina Turk. Alojz Lenarčič, Franc Žagar in Franc Juvane, TOZD strojno prometni obrat: Jusuf Cižmič, Anton Slak, Mihael Tomažin. TOZD Projektivni biro: Alojz. Gabrijel dipl. grad. inž., Delovna skupnost skupnih služb: Rudolf Fabjan, Kristina Juvan, Alojz Jožef, Elica Japelj, Alojzija Legiša,
Nežica Vesel in Jože Vidic. (Skupaj 62).
Upokojenci, ki so se upokojili v letu 1974: TOZD sektor Novo mesto:	Josip Druškovič, Marija
Gačnik, Jože Smidercr, Hasib Kovačevič, TOZD sektor Ljubljana: Ivan Baša, Valentin Starovašnik, TOZD sektor Krško: Jože Poček, Neža Škofca, Mato Senkovič, Marko Repovž, Jože Potokar, Alojz Urbanč, Anton Škofljanc, Anton Kuželj. Anton Pleteršnik. Ivan Vogrinc, Martin Tomše, TOZD mehansko-kovinski obrat: Martin Vitasovič, TOZD lesni obrat: Marija Lenarčič, Jože Ko-šljar. TOZD strojno prometni obrat: Anton Prus, Franjo Kusič, Delovna skupnost skupnih služb: Vlado Pavšar in Ana Ljubi (Skupaj 24),
Ce ob koncu seznama potegnemo črto. bomo ugotovili, da je v letu 1974 minilo 25 let neprekinjenega dela pri PIONIRJU 9 delavcem, 20 let neprekinjenega dela 27 delavcem, 10 let neprekinjenega dela 62 delavcem in da se je upokojilo 24 delavcev. Naj omenimo še svojevrstno posebnost, ki se je primerila tov. Jožetu Potokarju iz TOZD sektor Krško: 1974. leta mu je poteklo 25 let neprekinjenega dela pri PIONIRJ U, hkrati pa se je lani tudi upokojil, tako daje bil dvojni slavljenec!
Vsem 25-, 20- in 10-letnikom ter upokojencem 1974 naša iskrena čestitka s hvaležnostjo za opravljeno delo, upokojencem pa hkrati želja, naj bi zasluženi pokoj še dolgo uživali!
Luciano Sušanj - naš gost na Reki
C	\
RIM, 4. septembra 1974: Ob 20,10 je na olimpijskem stadionu Jugoslovan Luciano Sušanj pretekel 800 m v 1 minuti 44 sekundah in 1 desetinki. To ni bil svetovni rekord, toda vsa Evropa je takrat občudovala fantastičen finiš našega tekača. Za Jugoslovane, ki so bili še slabi dve minuti pred temzbrani ob televizijskih zaslonih in so stiskali pesti, je prišlo olajšanje. Počakati je bilo treba le še 15 minut do razglasitve rezultatov, ko bomo zaslišali zvoke naše himne, gledali kako sc pne po zmagovalnem drogu jugoslovanska zastava in našega tekmovalca Sušanja, kako stopa na zmagovalni oder in prejema zlato kolajno.
\________________________________________________________________________
Luciano Sušanj je predvsem skromen mladenič, po poklicu je gradbeni tehnik, študira na Pedagoški šoli na Reki, je poročen, je evropski prvak v teku na 800 metrov za leto 1974 v dvoranah in na prostem, Luciano Sušanj je, kot pravimo športniki, zlata Sprinterica evropske atletike za 1974. Danes je naš dragi gost na gradbišču PIONIRJA na Reki. Konec februarja letos sc bo selil v stanovanje v 8. nadstropju objekta B -72, ki ga poleg še 5 drugih gradi na Reki TOZD sektor Novo mesto. Po kratkem prisrčnem pozdravu po ogledu stanovanja, ki mu je namenjeno, se je brez odlašanja odzval prošnji za razgovor za naš Bilten in kar mimogrede sva bila v pomenku.
SGP PIONIR Novo mesto, to je dobrih 3000 delavcev, med njimi 220 članov SŠD, mi vsi si štejemo v čast, da si gost v tej številki našega Biltena. Povej za začetek, kaj Ti pomenijo besede Slovenija, Novo mesto, SGP PIONIR?
Slovenije se spominjam zaradi lepili krajev in prijaznih ljudi ter dobrih pogojev, ki so pri vas za vsakega športnika, ne glede na letni čas, pozimi pa še posebej. Novega mesta se spominjam iz. časov priprav na tekmovanja, v katerih sem sodeloval 1968. leta kot član atletske reprezentance. Takrat sem v Novem mestu preživel 14 dni. Majhno, prijazno mesto, stadion Bratstva in enotnosti, internat v Šmihelu, močno gospodarstvo, lepa okolica, to so moji spomini na Novo mesto. Govorili o PIONIRJU bi bilo odveč, zadošča to, kar lahko vidim na objektih, ki jih gradite tu na Reki.
1.44.1, Rim 4. septembra 1974 ob 20.10, kaj Ti pomeni to?
Že 3 do 4 leta pred tem, še posebno pa po muenchenski olimpijadi sem si zastavil cilj: vstopiti v vrh evropske atletike. Takrat sem tekel tudi še na 400 m. Tek na 800 m je uradno srednja proga. Počasi je postajal šprinterska disciplina in v tem sem videl svoje obete. Končno sem se opredelil za 800 m. Ko sem na evropskem prvenstvu v dvorani v Geteborgu zmagal, sem bil prepričan, da bom v Rimu dosegel dobro uvrstitev, nikakor pa nisem upal na zmago. Zato mi v Rimu priborjeno zlato pomeni
toliko več. Z njim sem pridobil tudi spoznanje, da je mogoče doseči še več in začel misliti na olimpijske igre v Montrealu 1976.
In kaj lahko pričakujemo od
Luciana v 1975?
- To bo, kar se tekmovanj tiče, mirno leto. Imam namen obdržati konstantno formo in dosegati čimbolj enakovredne rezultate. Pričakujem, da bo Atletska zveza Jugoslavije zagotovila kandidatom dobre priprave za Montreal. Pričakujem v okviru teh priprav nastop v Montrealu ali pa v kakšnem mestu, ki ima podobne vremenske in podnebne pogoje kot bodo v Montrealu v času olimpijade. Čeprav bi bilo to celo leto prej, bi bilo zelo koristno in pomembno za športnike, ki bodo nastopali v Montrealu. Prilaganje v času 5 do 10 dni pred nastopom je premalo. Športnik se mora po mojem z mestom nastopa seznaniti mnogo prej. Do odhoda k vojakom letos jeseni, bom normalno treniral, pričakujem pa, da bom v JLA, imel dobre pogoje za trening in da bom nato lahko uspešno nastopal.
Zdai pa še beseda o Montrealu
1976?
Za ciljem 800-metrske proge v Rimu lani, so se začele moje priprave na olimpijado 1976. Olimpijske igre so brez. dvojbe največja športna prireditev in želja vsakega športnika je, da bi na njih dosegel kar največ. Mislim, da bom na Montreal dobro pripravljen, tako, da mi bo zagotovljen dober rezultat. Poudarjam: napak je vnaprej pričakovati zlato odličje. Kot športnik si na vsakem nastopu želim zmagati, kolikor močnejša je konkurenca, toliko boljši je rezultat. V Montrealu pa bo na 800 m konkurenca zelo ostra. Montreal bo moja zadnja šansa, ker se naslednjih olimpijskih iger najbrž ne bom udeležil, zato je razumljivo, da je prav Montreal zdaj moja glavna skrb.
Kako daleč je od 1.44.1 do
1.43.7?
Štiri desetinke sekunde časovno ne pomenijo nič, v atletiki pa lahko pomenijo večnost. Mislim, da sem sposoben doseči svetovni rekord. Letos morda še ne, v letu 1976 pa je to mogoče. Vse sposobnosti vrhunskega atleta morajo biti za tak dosežek na višku moči.
Malokdo ve, da jaz kot tekač nimam dovolj izdržljivosti, zato so moji treningi zdaj usmerjeni predvsem sem. Svetovni rekord pa ni moj cilj, čeprav si ga nihče ne želi bolj kot jaz. Svoj poklic, ki sem se zanj odločil, bom opravljal, pa če se mi posreči postati svetovni rekorder ali pa ne.
Kaj meniš o atletiki pri nas in o
zakonu o telesni kulturi?
Marsikaj bi bilo mogoče popraviti. Atletu je treba pomagati na začetku kariere in ne zahtevati, da bo sam od sebe dosegel izreden rezultat in z njim prebil ovoj anonimnosti. Tudi v šolali premalo populariziramo atletiko. Z njo je treba začenjati praktično, na širših osnovah, predvsem na masovnosti. Očiten primer pravilnega pristopa te vrste so nemška demokratična republika, SSSR in ZDA. Tudi zakon o telesni kulturi obeta atletiki svetlejšo bodočnost, vendar bo poteklo nekaj časa, preden se bodo določila tega zakona ostvarila v atletski zvezi in v praksi.
Znan si po fantastičnem finišu na zadnjih 150 m teka. Odkod Ti ta izredna energija?
- Sprint je nekaj, kar se ne da doseči samo s treningom, del tega je prirojenega. Moč in kondicija pa se pridobita s trdim, vsakdanjim treningom. Treniram redno dvakrat na dan, včasih tudi več in od tod izvirata najbrž ta moč in energija za moj finiš.
Spominjam se spodrsljaja Vere Nikolič v Mexiku 1968. Ali lahko tako imenovani psihološki moment vpliva tudi nate?
— Kaj takšnega me v moji karieri še ni doletelo., čeprav to v večji ali manjši meri občuti vsak športnik. Pred večjimi tekmovanji so tega, kot sodim, krivi novinarji. Pred svojim nastopom v Rimu sem svetovnega rekorderja Fiasconara premagal že dvakrat in naši novinarji so že pred nastopom poročali, da mi je zmaga zagotovljena.
To ni prav, ker s tem nalagajo tekmovalcu obveznost vnaprej in lahko to nanj močno psihološko vpliva. Vere Nikolič mije resnično žal, po naravi pa je dober medij za novinarje in mislim, da je bila v Mexicu žrtev sedme sile.
Kako uspevaš z dolžnostmi vrhunskega športnika, dobrega študenta in še v družini?
-	V to ne verjame samo tisti, ki se ni prepričal! Z malo dobre volje in ljubezni do športa zmoreš vse!
Katerega tekača na 800 m se najbolj bojiš, in katerega posebno ceniš?
-	Ne bojim se nobenega, povedal sem že, da tečem samo za zmago. Vsak nasprotnik, ne glede na kvaliteto, je vreden spoštovanja. Mislim, da je trenutno Američan Dave Wotlle najmočnejši na 800 m na svetu.
Kdo je po Tvojem najboljši športnik, najboljše moštvo in kdo najboljša športnica vseh časov v Jugoslaviji?
Cerar in košarkaši kot moštvo
»in Htp7 konkurence Vera Nikolič
pa je najboljša med športnicami.
Se eno zamujeno vprašanje. Postal si zlata šprinterica Evrope 1974, za Teboj so Borzov, Foster, Menea, sami svetovni asi?
Tega priznanja sem vesel. Vsekakor je to rezultat moje uspešne sezone 1974. leta. Če pa je kdo od vrhunskih atletov trenutno na lestvici za menoj, to ne zmanjšuje njegove vrednosti. Borzov, Foster in Menea so še vedno svetovni asi!
Luciano, hvala za potrpežljivost v razgovoru! Kot gradbinci Ti želimo dobro počutje v novem stanovanju in veliko sreče v življenju. Kot navijači pa Ti želimo svetovni rekord, zlato v Montrealu, veliko zmag in fantastičnih finišev. Želimo, dragi Luciano in ne zahtevamo!
MIRKO INJAC
Zlata šprinterica Evrope 1974 — Luciano Sušanj
Čelada na glavi -
Ohranjeno življenje delavca, je ponovni dokaz, koliko so vredna osebna varovalna sredstva, ki se vestno uporabljajo pri nevarnih delili.
Uporaba sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu je stalen trn v peti pri vsaki notranji kontroli službe varstva pri delu, tako na gradbiščih, kot v delavnicah. Nenehna prepričevanja in dokazovanja v slučaju nesreč pri delu, ki so nastale zaradi neuporabe teh sredstev, da so ta res potrebna, do sedaj še niso rodila pravega sadu.
Poseben problem so zaščitne čelade. Da je uporaba tega osebnega varovalnega sredstva, dokler se ga človek ne navadi, neugodna, je res, vendar, če pogledamo njeno koristnost, takoj vidimo, da krepko odtehta take neugodne občutke. Mogoče bo najenostavnejše, če si na praktičnem primeru pogledamo umestnost take trditve.
Pred leti smo že enkrat dokazali v našem časopisu, koliko je vredna čelada, če v nesreči pri delu ohrani življenje delavca. Pred kratkim se je to zaščitno sredstvo ponovno izkazalo, saj je rešilo gotove smrti KV tesarja KRIVEC Jožeta.
Oglejmo si kratek opis nesreče:
Na gradbišču v Račjem selu pri Trebnjem so delavci postavljali betonske stebre pri montaži hale TOGREL. Delo je potekalo po utečenem postopku tako, da se stebri dvigajo z avto-dvigalom in spuščajo v za to pripravljene odprtine temeljev. Vse je bilo v redu, dokler ni v odprtino temelja, nad katerim je že visel steber, padel kos betona. Delavec Krivec Jože ga je hotel tisti trenutek tudi odstraniti, premalo se zavedajoč nevarnosti, ki mu je pri tem pretila. Ko se je sklonil v odprtino temelja, ga je steber, ki je rahlo nihal na vrvi dvigala, stisnil ob rob odprtine in mu pri tem močno poškodoval glavo. Poškodba je bila take narave in na takem mestu, da je bila potrebna takojšnja intervencija zdravnika iz Trebnjega, ki je nudil poškodovanemu delavcu prvo pomoč in potem še kirurškega oddelka splošne bolnice v Novem mestu. Delavec je kljub težki poškodbi ostal živ. Ne bi se sedaj ustavili na vzrokih zakaj je prišlo do nesreče, ampak na vzrokih, da je delavec kljub temu, da ga je pritisnil 2830 kg težak steber, ostal živ. O tem
SHEMATSKE pZJZAZ pošzot>e>E p m deLu , a SE JE p/upej/LA K/ TESAP7U KZ//EC JOŽETU UA <p/AD&. fO/AZAJA KEKA J. PLOŠČ/C , PAčje selo <T*..7Ci7> z’OVO /jesjo, Taje 2J/TZ. 06 /o&.
ST p , p/oo/z. " OO/O Pttrsro //O/O MESTO, 26//2-/9Z+ /OtEJA S/D /OJ E. EZAJJ/AZ.
delavec ostal živ
zgovorno govori deformirana čelada, na kateri so vidni sledovi od pritiska roba stebra. Prav ta čelada je amortizirala pritisk stebra ob glavo.
Kakšne neprecenljive vrednosti je čelada za tovariša Krivca, si lahko predstavljamo, saj mu je
ohranila življenje. Zavedati pa se moramo, da imamo na naših gradbiščih še več takih čelad, ki pa žal največkrat niso na glavah delavcev, kjer bi se v primeru potrebe lahko izkazale kot se je čelada tovariša Krivca.
FRANTAR EDO, var. ing.
Čelada, ki jo je imel na glavi Jože Krivec ob nesreči in mu je rešila življenje
Rešitev križanke
Za nagradno križanko, objavljeno v decembrski številki smo prejeli 11 rešitev, žal pa nobena ni bila pravilna, tako, da z nagradami ne bo nič. Priznati moramo, daje tudi sestavljalec križanke zagrešil v njej 3 napake. Čeprav smo v prejetih rešitvah te napake odpisali, je vsaka rešitev imela še vsaj po eno napako. Rešitev (po sestavljalcu) gla-
si: 1, j, mehansko kovinski obrat, Strugar Jože, Žnidaršič, nat, Ložnica, eb, ton, gon, pajek, ken-geru, go, agavija. upori, likof, t, br, sr, čoro, o, bebra, oo, radion, vz, t, ra, Nazor, ife, mirni, Holandija, em, Jinnah, delnica, ki, aga, sejalni-ki, oktant, navoj, Lar, Ilijada, Kežman, n.
živa kronikah
V času od 25. 11. 1974 do 20. 1. 1975, smo zabeležili naslednje kadrovske spremembe:
■	Upokojili so se:
Martin Tomše in Ivan Vogrinc iz TOZD gradbeni sektor Krško IZ JLA SO SE VRNILI:
Jože Cesar - avtomehanik v TOZD meh. kov. obrat
■	V JLA so odšli:
Jože Grm in Radenko Petrovič iz TOZD gradb. sektor Novo mesto, Ekrem Herič, Branko Lazarevič, Janez Zorko, Milivoj Marinkovič, Nedeljko Radenkovič, Jože Pirc in Veljko Vučič iz TOZD gradb. sektor Krško, Rudolf Bučar, Stanko Huč, Janez Vire, Janez Kastelic in Danijel Brezovar iz TOZD meh. kov. obrat, Franc Gačnik iz TOZD strojno prometni obrat.
■ Na novo so nastopili delo:
Nataša Krenčič Černe, dipl. pravnik v TOZD gradb. sektor Ljubljana, Josip Peršin, gradb. delovodja - v TOZD gradb. sektor Zagreb, Branko Hudoklin in Jože Dragan — delavca v TOZD lesni obrat, Janko Jankovič, voznik in Anton Lužar, delavec — v TOZD SPO, Vovko Anton in Almira Zupančič v delovni skupnosti skup. služb, Liljana Osolnik, dipl. arh. v TOZD projektivni biro.
Novo sprejetim želimo dobro počutje in veliko delovnih uspehov, tistim, ki so odšli v JLA, da bi jim rok čimprej minil in da bi se nato spet vrnili med nas, tovarišema, ki sta odšla v pokoj veliko zdravja in zadovoljstva.
BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 2500 izvodov. Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iur., člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strupeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.