Jb I T A Togenburfka grafinja Lepa ino nauka polna sgodba dvanajftiga ftoletja, sa vfe poboshne krijtjane pop Jana, V’ LJUBLANI i83r. Nat ifn il J oshef Sassenberg. Na prodaj per Janesu Klemoniu } bukvovegu. BOOMIUH Predgovor. -*• ojebno vam, ljubi bravzi! — "kate¬ ri sa voljo pravize preganjanje terpite, ali jte od boshje modre previdno]ti s grenkimi teshavami obdani , te bukvize v roke podam. Najdli bojite v njih, de je she pred vezh jto letmi, ena ne fromaj hkiga ali nesnaniga , ampak vifokiga ino shlahtnigaftanu, f' zhaft- jo ino s bo gajIvam obdana gofpa , rav¬ no take , ali more biti, jhe veliko vezhi britkofti, teshave ino preganjanj'a ter- pela, kakor vi. Ta sgodba lete flanovitne kerjhan- jke poterpeshlive grajinje, namnaglaj perpoveduje, kje de naj pravi kriftjan lolashbe v terplenju , ino pomozhi v ’ preganjanju ifhe, kje de jo gotovo naj¬ de, ino kako ga ta notranja tolashba , 1 * IV to nebefhko pomozh, k’ ispolnenju vfih lepih zhednofli , ali krepofti vredniga ftoriti samore , katere ga na semlji rej- nizhno sadovoljniga , in o po fmerti vezhno frezhniga flore. De ne hofte pa vi te no trajne tolashbe v' terplenju ino prave sadovoljnofti na semlji v ispolnjenju kerfhanfkih zhednofli fa¬ rno ifkali: ampak tudi najditi samogli, ravno sa to vam te bukvize v ’ roke po¬ dam , katere fo bile pervizh od brum- niga ino uzheniga mosha Petra Kani- sa po imenu v leti 1 5 go popijane, ino od Fifhinfkiga Opata Krifhiofa leti 1600 natifnjene. Bo pa leta sgodba, po isgledu te fvete poterpeshljive grafinje, per enimu ali per drugimu mojih bravzov , tajifle lepe zhednofli oshivela, katere je, mar- f katerima nje isgled v shivlenju obu¬ dil ; ravno to le bo moj ga dela nar ve- zhi, ino nar lepfhi plazhilo , po kate¬ rim jes nizh drugiga ne ijhem, kakor boshje velizhaftvo v pravi zhafti fvete Jte ras - Jhirali. V Ljuhlani 20 dan f ajhza i83o. J. Ki Pervo poglavje. It o d I t e. Okolj ofim flo let je she preteklo, kar je sazhela na Nemfhltim luzh evangelia Jesufa Kriftufa po goftim fvetiti, ino po boshji mozhi ino nebefhki zhiftofti div- jazhina odhajati, nerodno zhlovefhko shivlenje krotkejfhi prihajati, ino kri- Ajanfke shelje v’ zhlovefhliih ferzih fe rasdanovati, ino kader fe je sopet edu njolt ino ljubesen med ljudmi vnemati perzhela; ravno takrat fla Hartman in Oto Kirhbergerlka grofa v’ flarimgradu, dvej uri od Ulma, bliso vode Iler shi- vela , katera ftabila povfod sa voljo nju¬ ne mozhi ino junalhtva veliko obrajtana, ino katere fo vli podloshni, savoljo nju¬ ne pravize ino dobrote zhiflaliino ljubili. 6 Ta dva Kirhbergerfka brata, fla fhla po nekdajni fhegi f’ pervim krish- nim vlakam v’ Paleftino; to je v’ judov- fko deshelo, tajifte fvete kraje dobiti po¬ magati, v’katerih fo fe nar vezhi fkriv- noftinafhe fvete vere dopernafhale. Ona nifta farno sa fplohni kerfhanfki prid fkerbela; ampak fta fe tudi na fvoje podloshne opomnila, ino ravno tako tu¬ di na fvoje ferza, katere fla fe, po boshji mozhi v’ vlih dobrih zhednollih pokrep- zhati trudila. Kir je lih takrat na Nemfhkim or« den fvetiga Benedikta she v’ vezh me- ftah mozhnejfhi prihajal, v’ katerih vfa* ki poboshni kriftjan, po boshji volji ino previdnofti pravi vud tajiftiga biti shelji, po katerim mu bo feme befede boshje v’ ferze vtifneno, njegovo do sdaj nerodo¬ vitno ferze, bo s’ bolj pridam obdelano, sa boshji nauk ino boshje zhednofti od- lozheno, po katerih bode vfaki verni kriftjan mnoge ino objilne perdelke do- briga femena obrodil, ino ob zhafu she- tve koriftni fad sa shivesh fvoje dufhe prejel. Ravno sa tiga voljo fta tudi Kirh- bergerfka grofa Hartman in Oto fkleni- la v’ fvojim grajfhinllvu klofhter sidati. 1 Udinata she pred Tvojim odhodamna ju- dovfko potrebne delovze, f’ katermi Aa fe v’ glihi vishi pogudla, kako de naj de¬ lajo, ino Aa sa sidanje potrebni denar odlozhila; po tim Aa na njuno profhno is klofhtra fvetiga Blasha v’.Shvarzvaldu njekaj mnihov dobila, f’ katermi Aa f’ pridani sazhetu sidanje dokonzhala, ka- terga nova zerkev je bila v’ leti iogg od Konfhtanfkiga fhkofa Gebharda Ill.sheg- nana. Klofhter pa je bil s’ brumnimi mnihi napolnjen, kateri fo Vernarja sa fvojiga velkiga poglavarja svoljili. Tako le je sazhel benediktinerfki klofhter v’ Viblingi, kateri je The dan danafhni po- hopalifhe Kirhbergerfkih grofov. Ti novi klofhterfki previvalzi oprav¬ ljajo Tvojo dolshnoA prav na tanjko. S’ duhovnim vefeljam obdeljujejo gofpoda- vi vinograd, ne podvuzhijo farno pri- proAi polk v’ nauku Jesufa KriAufa; ampak fkerbijo pofebno tudi sa grofavo drushbo, katero sa nebefhko kraljeftvo perpravljajo, ino pravo kerfhanfko lju- besen proti Bogu, ino ljudem v’ njih ferza vtifkujejo, ino sakorenitijo. Ka¬ kor fo leti uzheniki sa dufho fkerbeli; ravno tako fo tudi telo s’ delam krotili; s pofebno fo pa tudi f’ fvojim isgledam polje obdelovati uzhili, sa to le jev’ kratkim zhalu po želim lrraju prid ino korift njih obdelovanja perkasoval, ne farno pred ljudftvam, pofebno pa tudi med grofovo drushbo. Leta brumna grofova drushba je s* vifoko shlahtnoftjo fvojiga rodu, fhe to vifokej, ino nar vifokejfhi shlahtnoft dufhne zhednofti ino boshjiga ftrahu fkle- nila. Satorej fo bili Hartmanovi otrozi, tudi velelje fvojih ftarifhov, ino vedno vupanje frezhe podloshnim. Hartman je bil pervorojeni; torej tudi grajfhinfki naflednik. Svetlo fpolnjenje lepih zhed¬ nofti shlahtniga ftanu, mu je bilo per ferzi. Vdove ino sapufhene ohraniti, nedolshnoft ino zhednoft refhiti, —• fve- te nauke podpirati, —- olepoti ferza mladih grofov inografinj, gola nedolsh¬ noft jih je bila, ino boshji ftrah.—Ved¬ no naj lete lepe zhednofti ftarifhi perpo- rozhujejo fvojim otrokam, otrozi fvojim vnukam, ino vnuki sopet fvojim pred vnukam. Lih kakor fpomladni vert, kateri je polnj lepih zvetliz ali rosh, med ka- termi je li ena nar bolj zhiflana, ali sa- 9 volj lepote, ali savolj vonjanja; ravno tako fo tudi drushine na {Veti, ena od druge manj ali bolj zhiflane, ali obraj- tane. Ako fo ravno vfi drushinfki vud- je poboshni ino brumni, bogabojezhi ino vfmiljeni; fe li vender eden med njimi snajde, kateri je s’narvezhimi ino nar lepfhimi zhednoflmi depoten, ino ravno sato, je med dobrimi nar bolji. Taki, pofebno flavitni, ino gotovo nar flavovitnifhi, ino nar bol j f hi vud lete grofovi ke drushbe je sazhel v’fredi dvanajftiga Aoletja v’ mladi Kirbberger- fIti grafinji vezhi prihajati ino zvedeti, kateri je bilo per fvetimu berilu ime Judita dano , katero je bilo potlej v’Ito fpreobernjeno. *) Drugo poglavje. P e r v i uk It e. Ako fe ravno od Itnili Aarifhov nizh drugiga popifaniga ne najde; kakor to, *) Tako perpoveduje pifaviz viblinfkili sgodb, v’ iVojim popilovanju : poftavnik viblinlkiga klolhtra, tako pilite tudi on njeno ime. lo Itar v’sgodbi od poduzhenja njih hzhere beremo, tako ravno is tih majhinih be« fedi fklenemo, de je Ita brumne ino pravizhne ftarifhe imeti mogla, kateri fo f’ pridam v’ poduzhenju fvojih otrok, tudi fvojo pravo frezho ino vefelje ifka- li; dar boshji fo jim bili njih otrozi, ino njih drushina ras-fadnik nebefhki, v’ haterga bo Gofp^d nebef ino semlje po fvoji volji nove mladike safadil, katere bodo, od njih f’fkerbjo ohranjene, pre- shivene, ino pred vfo lhkodo obvar- vane, dokler bodo ldboshjimu, ino njih vefelju fvoj verh dorafle. Ita je bila, kakor naf njena sgodba uzhi, f’fkerbjo ino f’samerhljivoftjo v’ vfim dobrim poduzhena. ,She v’nje pervi mladofli fo ji ftarifhi vfe dovoljili, kar fhibke kal ji dobriga sbuditi, ino pokrepzhati, ali rafenje dufhne ino te- lefne mozhi ras-fhirati samore, ino fo jo od vfiga , kar mozhne bal ji hudobije poshene, beshati, ino satreti uzhili. Nifo je f’ fladko hrano, ali s’dra¬ gimi pijazhami vadli, ali pa f’ flabimi opefhati puftili. Njih gola fkerb ino trud je bila, de fo vfim fvojim otrokam, torej tudi Iti, po njih ftanu, ino njih prihodnih potrebah v’ merjenu podu- zhenje omiflili. Poboshnoft ino bogomi- lofl ftarifhov sbudijo she ob pravim zha- fu ljubesen It’ lepimzhednoflim v’ferzah njih otrok, tabo je bila Ita she v’pervi mladofti po maternim poduzhenju ino isgledu v’ potrebnih delah ino v’ doma- zhih opravilah poduzhena. Per katerih je ona tvoji ljubi materi vedno na ftrani hala, vadila fe je od njih; predi, fhiva- ti ali $hoke plefli. V’kuhinji fe je uzhi- la drushini, ino vezhkrat tudi prihod- nim goftazham dobro difhezhe hrane perpravljati. Niga imela zhafa pollopa- ti, ali fe fprehajati hoditi karnizh, ved¬ no fi je s' opravki, ino sdelam zhaf kraj- fhala. Vfakimu zhloveku je kerfhanfki nauk k’ isvelizhanja pred vfim nar po- trejbnifhi; torej fo ga Itni flarifhi tudi sato nar potrejbnifhi per fvojih otrokah fposnali. Ito fo bogabojezhi flarifhi pre- zaj, ko je jela saftopvati ino rasvumiti, na nje perviga ino nar boljfhiga Ozheta v’nebelih opomnili; rekli fo ji: vfe kar ti od naf prejmefh, je dar nebefhkiga Ozheta. Njega morefh is goliga ferza sa vfe sahvaliti, kar prejmefh, ino sa 12 vfe profiti, l• shalenimu Runetu pa snpo- vej, de nima te sgodbe, ne Henriku ali hakfhnimu drugimu zhloveku rasodeti. Kuno od boshjiga vfmilenja navdan, Arah bosbji ino zhaft proti fvoji nedoish- ni grafinji ga prevsame, teshko mu je bilo, pa ji je vender le obljubil, de jo bo vbogal, ino vfe kar mu jesapoveda- la samolzhal, sakaj sveti ji je bil v’ vfih rezheh. Dominik svit hinaviz inohudo- delnik, po isgledu fkafaniga grefhnika florivfhi, obljubi vfe dobro, fe po sa- neflivi sgodbi is fvoje zherne ino vmasa- ne dufhe, sa to veliko fkasano vfmile- nje ino gnado sahvali, pa vender le ofta- ne per fvoji llari taxmi flari neframni hu- dodelnik, v’ ferzi mu flrafhno mafbova- nje teli proti Kunetu , kateri ga je od ne- zbifliga dopernefhenja odgnal. — Is Araham fe tukaj praviza boslije befede rasodeva: ,,nezbiftniki ali pre- fhefhtovavzi ne pojdejo v’nebefhku kra- ljeftvu , sakaj malo jih je, de bi fe po- boljfhali (I. Kor. 6, 9.) vezhi del v’gre¬ hu ino hudobii poginejo.” Od tiga pa tudi vidimo Ito s’ lepimi krepolli olepo- teno, ona ni bila s’ hudim omadeshova- na , sveAo je hodila sa Jesufam , vltniije- 3 ? na je bila proti nar vezhimu fvojih fo- vrashnikov, opomnila gaje, de naj fe fpokori, ino poboljfha. Ravno tako ne samore, le vlaki farno po imenu kriftjan ravnati, ampak le tajitli, v’ zhiga lerzi boshja befeda prebiva ino gofpoduje, ino v’ zhiga shivlenju fe pravo kerfhanfh- tvo vidi ino obzhuti. 4 Sedmo poglavje. lino sakonjko vefelje sazhne manjfhi prihajati. ■^ta ni Dominika po ti hudobni pergodbi kar nizh fovrashila; pametno ino milo gaje fprijela, kakor popred, perkriva- la je fvojo nevotjo proti njemu, bala fe je, de bi fe ne bilo njegovo poboljfha- nje pomanjfhalo, de fi ravno ni bilo is praviga namena, ali de biga nebilaper drugih ljudeh oframotila. Kuno fe je pa tudi komej od jese proti Dominiku sdershal, v’ ferzi ga je mafhovanje pe¬ klo, katero je na ojller vkasgrafinje ko- mej potolashil, potim je bila sasdajsgod- ba vtihnila. Dominik svit dvornik, previshan je bil, de Ita Kuneta pravizhniga oproda veliko obrajta, ino ljubi, pa kako bi ga ne ljubila, ko jo je bil od greha refhil, ino framoti odtel; ravno v’tim ifhe sviti Dominik prilko, po kateri bo fvoje ftra- fhno mafhovanje, katero mu v’ferzi po- zhitka ne da, nad Kunetam ino Ito po- boshno grafinjo dopernefil. Kakor nekdaj pravizhniga Joba, rav¬ no tako tudi sdaj, je duh pregrehe, she vezhkrat Togenburfke sakonfke ofebe aliperfhone, katere lo v’edinjofti, ino Ijubesni shivele, v’ fovrashtvo saplefti ifItal,, njegovo fovrashno oko ni nizh dru- giga, ko perloshnoiii ino prilke ifkalo, po kateri bo ono ta dvasakonfka per lju¬ deh pozhernilo , ino per Bogu nefrezh- na, ino v’ veri nesvelta Boriti samoglo. Hudi duh je miflil to prilko ino perlosh- noft popolnama per Dominiku najditi, zhiga ferze jebilovfimu peklenfkimupo- fvetovanju odkrito , ino njegova volja je bila perpravljena tajifto dopolniti. — Henrik je Dominiku fkoraj vezh ko lam febi saupal ino verjel; sakaj on fe 39 je fvojimu gofpodu tako dolgo perlisval, dokler je f’ fvojo Iashjo ino peklenfkim fovrashtvam, njemu sakonfki mir ino lju- besen do fvoje grafinje odvsel, v’njego- vimu ferzi ogenj fovrashtva podkuril, po katarim je on popolnama miflil, de bo she en dan prifhel; ob katerim bo fvoje neframne shele zhes Ito fpuflil. Pa tudi sdaj fe je ogolfal, fam Bog lepe zhednofti podpira, ne dopufti, de bi jih hudodelniki premagovali. Tudi sdaj je bila njegova sadna fkufhna pro¬ ti Iti fkvarjena. Poboshna grafinja je vedno Henrika ljubila, svefta mu je bila. Ali, kaj hudodelnik na to (lori? — sa- hlevfeje, de ne bo popredmiroval, do¬ kler je ne bo v’ greh sapelal. De bo pa to dopolnil, more vedno perzheto fovrashtvo v’ Henrikovimu fer¬ zi, kateri je Ito ljubil v’ hudobii podpi¬ rati ino pokrepzhovati, potim fe mu bo naprejvsetje isfhlo. Dobri kriftjafl prev- dari vfe , le od te dobre Hrani. Ljubo- mornik pa ifhe povfod le hudobijo. Vfe po hudobii rasloshi, ino v’refnizhno do¬ brih delah, le hudobijo ino fovrashtvo najde. Vfaka nedolshna befeda, vfaki prijasni pogled, v’katerihpoboshnipra- 4o vizo ino lepe krepofli ali zheJnofti vidi, to ljubomorniku fovrashne, ino vezh- krat gotovo fprizhovanje nesvetlobe. Sviti hudodelnik je snal iovrashne dela v’ Henriliovimu ferzi buditi, ino po fvojimu dopernefbenimu trudu obder- shati ino pokrepzhati, tako, de jih je vlaki brumni nad njim sapopafti snal. Njegova ljubesen do Ite omersne, narod¬ no je bilo njegovo sadershanje do nje, grenkih ino teshkih befedi je bil, ne da je ga kar nizh vezh prijasniga ino per- ljudniga pogleda. Ako je ravno Ita, po fvojim ljubesnivim sadershanju Henrika previshala, de je v’ vlim, karinujezhes njo povedano, nedolshna, je ni hotel kar nizh verovati, fovrashtvo v’ sakon- fhimu velel ju, ino proti Iti, je njega prevselo. Dominik, ravno ta svijazhi- na je bil, kateri je s’ lashjo lovrash- tvo med sakonam napravljal. Ita, v’ kateri nedolshna dutha pre¬ biva, nemore urshoha tiga teshkiga ter- plenja prevdariti, marljkatero uro jev’ shalofti ino v’t\rahu per tvojih delah pre- shivela. Bila je vedno farna, nobeniinu ni Ivoje nadloge toshila , ko lamo Bogu, nikir ni tolashbe if hala ali pozhitka, ko per njemu. Nje ved ji vedno na jglaf osnanuje, de je nadolshna, torej jo v’ ferzi vedno nebefhka pomozh ino boshji priftop rasvefeiuje. Lahko ino poter- peshlivo je fvoje terplenje prenefla, bo¬ lj jo je Henrikovo teshalo, ko fvoje laft- no , kir ga vidi, de je v jesi. Vezhkrat v’ terplen ju je Boga sa pomanjfbanje pro¬ fila, vezhkrat Henrika v’jesi tejfhila , pa vfe je bilo sa-llonj. Bog, kateri v’ te- shavah prave zhednofli pofkulha, ino Iti premagovanje terplenja ino hudobije obljubi, dopufh hudobijo zhes njo pri¬ ti, po kateri on vefelje lepe zhednofti soper mil lam hudodelnikov povikfhuje. ; Na to visho je biloltno vefelje, ino frezhni dnevi od ravno tajiftiga rasdja- no, kateri je bil le nje poboshni zhed¬ nofti, sa shivlenje ino frezho, veliko hvalo dolshan. Itno nar veztii veielje je bilo: nedolshnoft pred Bogam, ino dufhni mir. Henrik pa je bil od mno- gaterih fpazhenih mifli muzhen ali mar- tran, v’ katerih je bil po hudobii ved¬ no lterpkeji, tako, de ni imel, ne v' fvojim gradu, ne v’ laftnimu ferzi to- lashbe, velelja ino pozhitka. Sdaj fe Dominik vedno ino zbverfto trudi, ka- 42 l(o de bi on Kunela ino Ito v’ nefrezho pokopal, vedno na perloshnoft zhaka, kdaj bi fe nad njima mafhovati samogel. Ofmo poglavje. Jla sgubi sarozhni perjtan. Ifa pobosbna ino fkerbna gofpodinja, ne opufti v 1 timu shaloftnimu (lanu, kar nobeniga fvojih domazhih opravil. Pred vfim fvojimu Henriku pofirezhi, ino do- mazhe opravila po redi opravlati, ji je bila perva fkerb. t Sama sa fe ni veliko porajtala, de fi ravno ni nobene rezhi opuflila, kar bi ji bilo potrebno ino ko- rirtno. Ako pogledamo nje oblazhila, vidili bomo v’ njih edinoft ino smafnoft. Ona ni fvoje nar lepfhi gvante nikoli sa to oblekla, de bi fe bila s’ njimi bahala, ali pa shelela koga viditi, ali videna bi¬ ti ; ampak sa to , k’ jih je po fvojimu fta- nu oblezhi mogla. Lih sdaj ni ona tiga nar leplhiga ino drashjiga she let’ no dan oblekla, v’ fkrini je bil sapert, ba¬ la fe je sa • nj, de bi fe ne pokvaril; to- 43 rej fi je naprej vsela, de ga bo ob enim prav lepim pomladanfkim dnevu na fon- zi prefufhila. Na to je prifhel kmalo prav lep po- mladanfki dan, ob katerim je ona ta gvant prefufhiti shelela. She jutrejna sora osnani fonzhni prihod ob katerim Ita poftelo sapuftivfhi, rozhno okna gor¬ kim sharkam , ino jutrejnimu sraku od¬ pira. Lih od tukaj pregleda ona svefto zeli jutrejni kraj Togenburfkiga grada, ter vidi lepo polje, drevefa, hofte rafti ali seleniti, ino marfjkatero drevo tukaj, ali tam zvedeti. Poflufha vefelo petje p ti zhkov, kateri zhaft ino hvalo fvojimu ftvarniku she opervisori osnanujejo. Ta rasgled jo v’ ferze sbode, na kolena pa¬ de, fvoje ferze, ozhi ino roke povsdig- ne proti nebu, sahvali tiga nar dobrot- ljivfhiga Boga, sa vfe fvoje shive dni, ter ga proli, de bi ji v’ pomozh prifto- pil, de bi mogla tudi ta dan po kerfhan- fko, lepo, brumno, ino Bogu vligamo- gozhnimu dopadljivo shiveti ino ravnati. Potih miflih je bilo nje ferze s’ Bogam fklenjeno. Sdaj je ona nar lepfhi gvan- te pregledovala, ino jih prefufhiti mifli. Svoje nar drashji rezhi je na okno poloshila, Ivetile ino blefhile fo fe, ho fonze, de ni bilo mogozhe v’ nje gledati, obleko je pa preluftati obelila. Naj fe vfe dobro prefufbi, fi je miflila, med tim je nje ferze fhe smiram v’ brumnih jutrejnih miflih samaknjeno. Kar ona na enkrat sagleda, med nar drashjimi rezhmi tudi porozhni perflan , kateri jo jena pretežkem zhaf opomnil, ino na kratke dni sakonfliiga vefelja. Sopet oberne sdihvaje fvoje ozhi proti nebefam, ino fe od tajiftiga osre; sakaj ona ni bila kar mzh na po- fvetno blago navesana. Ni fo je, ne frebro ne slato , ali pa dragi kamni motili. Nje veti ji na glaf osnanuje, vfe dolsh. notti sakonfkiga flanu na .tanjko dopol¬ niti. Torej fe tudi sdaj per vfih opravi- lah Bogu srozhi, ino gre mirna ino sadavoljna po boshji volji k' vfim fvojim opravkam. Sopet je bila dobra, ino pridna gofpodinja podloshniin, ni kar nizh na slate, ino drage rezhi, ali perflan vezli miflila, v’ saperti f-hrambi Jim jih puflila, fi je millila, nobedi n ne bo do njih prifhel! — 45 Ali, Ita poboshna grafinja je bila v’ fvojih miflih ogolfana, ravno leta prav lepi fpomladanfki dan, ji je veliko teshav ino britkofti obrodil. Med mno- gatermi ptizhi, kateri fo sa gradam v’ gojsdu prebivali, katermo fe Rabenflain ali Orlovi® pravi, je bilo tudi veliko krokarjov ali orlov. Eden letih ptizhov, leti memo okna Togenburfkiga grada, na katerim fo bile Itne slatnine ino dragi kamni. Kinalo, ko jih i$ Ivojim ojftrim pagledam vidi, je na okno perletil, ter je Itni sarozhni pertian, kir fe je mozh- no fvetil, is med frede slatnine vsel, ino s’ njim v’ tamni gojsd sletil. katerga je na dno fvojiga gnesda f-hranil. Tako je sginil Itni sakonfki perftan, bres zhlovefhke vednofti, bres de bi bil kdo vedil is Togenburfkiga grada, v’ Orloviz! — Po odnefenju sarozhniga perftana , lozhi ena ptiza tudi sakon med llenrikam ino Ito. — Kar nobeden zhlo- vek fi ni miflil, de fe bo tudi Ita perfta- no vred v’ kratkim zbafu, od fvojiga Hubiga Henrika lozhiti mogla. Perftan je bil v’ orlovfki gojsd sanefen , je svefti namen , de fe Lo poboshna grafinja s’ gojsdam sarozhila, ino s’njim popolna- 46 m* obljubo florila, tajifliga ne popred sapufliti, dobler je ne bo fmert od njega lozhila. Svezher ravno tifli dan, bo jutro je bil lep ino jafen, Ita hozhe vfe fvoje drage rezhi, slatnino ino obleko sopet fpraviti. Vfe je bilo, bakor je puflila, farno sarozhni perflan ji je sginil, farna navej bam —vfe je svefto preifkala, pa ga vender le ni.najdla. .Sberbelo jo je, zhe ga vezh nebo-Nisamogla isrezhi, babo de ji je sginil, po tajillim prafhati, fe je mozhno bala, ni kar nizh rekla, de fe ji je sgubil, to bi mi fhe vezhi sbaloft ino britboft snalo napraviti, li je miflila. Samolzhala, ino srozbila je tudi leto sbalofl, bo vfe druge v’molitvi Bogu vfigamogozhnimu. Deveto poglavje. lini perj'tan je lovz Kuno najdel. K Alnialo potim, bo je bila Ita perflan sgubila, gre Kuno grofov oproda v’or- lovfbi gojsd na lov. Dolgo zhafa je ta- val sa-ftonj s’ lovflrimi pefmi po gojsdu, she nevoljn je bil, Lir ni nizh sverine narajmal. Na enkrat saflifhi preže') de- lezh vpitje mladih krokarjov ali orlov, v’ gnesdi fo fhe bili, nizh boljlhiga 11 ni upal najditi, na to gre naglo ino ferzhnn proti vpitju - zhe fo godni, jih bom ušel, lx je miflil. Gnesdo je bilo na prav vifoki hoji ali jevki, komej je do njega fplesal, godni fo sa sleteti, prav vfhezh fo mu bili. Kadar jih je vefel s’ gnesda po¬ bral, fe mu na dne gnesda, nekaj fvit- liga sablefhi, prav lep slat perftan je bil, v’ katerimu je bil dragi kamen vde¬ lan, Kuno fe ga je obvefelil, ino je ni mogel njegove žene prevdariti. Na perft H ga je nataknil, ni fe sanadjal, de bo is tajiftiga toljko britko.li prifhlo. Kuno domu pridevfhi, perpove- duje fvojim tovarfham od najdene ino sadete frezhe, pokashe jim perftan, ka- teriga je najdel, od kateriga grajfhinfki gofpodi kar nizh ne rasodene. Tudi njegovi tovarfhi s’ njim vred trepafti, ga ne opomnijo, de bi povfod osnanil, kar je najdel, potrebno bi bilo, de bi ga bili na vfe opomnili. Sakaj najdene 48 rezili fo, ino oflanejo vedno ptujeblago, tiftimu, komur flifhijo, fe imajo odraj- tati. Poprafhati fe more, zhigave fo? Nima fe zhahati, de bi bil ta, k’jih na|- de, sa tiile poprafhan. — Kje bi fe bil Jatinih ali gofpodar take drage rezhi loh- hej najde) ? — ko ravno v’ grajfhini ? — V’ neofkerbi ino v' nevedenju pri- prodih - ifhejo pofvetni ljudje fvojo frezho vterditi , ino v’ neprevidnofti sna svit hudodelnik fvoje pregrefhne shele sa- dobiti. Kmalo, ko je Dominik na Kuneto- vimu perfli najdeni sarozhni perftan sa- gledal, sh el j i tajilliga natanjko ogledali nedolshni oproda mu ni odrekel kar nizh, ampak radovoljno mu gapohashe, Do¬ minik ga je naglo fposnal, de je porozh- ni perdan grafinje, od tiga ni Kuneti kar nizh rekel, farno vprafhal gaje, kako de je on ta lepi perftan dobil? — po katermu je Dominik fvoj zil ino konez dofezhi upal, ino pravizhnimu Kuntovi- mu isreku podobo golfije perdjati ifhal. Vezhl vefelje ni mogel hudi duh ob¬ hajati, kader je Adam v’paradishu per- vi greh dopernefil, kakor ga je Domi¬ nik zhes Kunetoro neofkerbnoft obzhu- 4g til, on je najdel v’ nji perloshnoft, po kateri bo fvoje ftrafhno mafhovanje zlies Kuneta ino Ito slil. On ni mogel sadotli naglo fvoje v’ mafhovanje sapledeno naprejvsetje ispe- lati, bal fe je, de bi mu kakfhin sader- shik* to hudo vefelje neodvsel, kateriga je bil she sdavnaj v’ fvoji zherni dufhi k’ poginjenju tih dveh nedolshnih ofno- val. Ni dolgo premifhlal; kmalo fe je k’grofu podal, katerimu je veliko noviz osnanil. Miloflljivi Gofpodl —- tako je grofa nagovoril. Jes bi njih grofovfki milofti, nekaj prav velikiga ponishno rad osnanil, kar me v’shivo tare, pa fam navem, ali bi sazhel, ali ne! — Graf musapovej, de mu ima vfe, narav- noft povedati, na vfe je bil perpravljen. Dominik govori: — Miloftlivi Gofpod! — fkerbi me bolj, ko nekdaj, nizh kaj mi nedopadeta vafhagofpa ino Kuno. ,Ska- suje fe med njima ozhitno, de v’ pre- grefhni prijasnolli eden s’ drugim shivita. Kuno prevsetni ino neframni famoglaviz, nofi na fvojim pertti Itni porozhni per- ftan, keteriga fte ji vi po vafhi milofti na dan poroke dali. Henrik to novizo svedivfhi, ferdit poftane, rekozh: — 4 5o „Pred tim naf Bog obvari!” — Ita bo perftan fkerbnajfhi hranila, ne bo ga na perft enimu hlapzu nateknila, ta grosna hudobija mi ne gre v’ glavo. Kir je bil pa Dominik v’ fvojim go¬ vori tlanoviten , je fhe re.kel: Ako bode pa to farni vidiii, bode previshani, de pravizo govorim; torej bom na vafh vkas oproda poklizal. — Henrik je dovo- ljil/pa vef fe jp od jese frpfil. Kader je Kuno k’ grofu prifhel, mu Dominik perftan naglo is pegfta potegne ; tpr, ga grofu f’ timi befedarjii poda : ,.Poglejte ga—, de boke vidiii, ako ni ravno tirti dragi per- llan, liaterga fte grafinji per poroki dali.” Graf perftan ogleduje , kar nizh ne more , jesa ga kole , — T tajiftiga nag¬ lo fposnavfhi fi mifli; ali v’ ti naglofti ino teshavi, ni samogel kar nizh pamet- niga po Dominikovi toshbi prevdariti, Kar befedize ni samogel v’ pervi jesi pre¬ govoriti. Kuno kmalo fposna nad fvojim gofpodam podobo tesbav ino jese, nje¬ gove ognjene ozhi, ino fhkripanje f’sob- mi, mu nar yezhi jeso osnanujejo, pre- flrafhen je bil, ino je hotel po pravizi zelo pergodbo fvoje nedolshnofti grofi rasodeti. Glej! ravno sdaj je Henrika nai® Imjfhi jesa popadla, ni vezh poflufhal Kunetoviga sgovarjenja ino profhnje, njegov duh je bil v’ ftrafihni ino grtime- zhi kletvi sapleden, nevfmiljeno je fvo- jiga nedolshniga nprada smirjal, pre- fhefhtovaviz, nesvefti hlapez, nefram- nefh ino fhkodliviz ga je imenoval, nevfmiljeno ga je, pravizi ino riavadnim fhtrafingam nafproti k’ nar ftrafhnejfhi fmerii obfodil. — Hurtb, ah o je ravno fvojo nedolshnoft vedno terdil, ino V saflifhanje profil, je bil 'vender Fe** na grofov vkas eniinir divjrmu konju sa rep pervesan, kateri je s’ njim po fhkalovji ino hoftah okolj dirjal, doklter fe je ne- dolshnimu hlapzu koft od hofti^ ino du- fha od telefa lozhila. — Na to visho je Kuno Henrikov svefti ino nedolšhni hlapez ff oje shivlerije fkle- nil. Ravno tifti nedolšhni ino svefti hla¬ pez je, kateri je popred njegovi golpe zhaft ino nedolshnoft refhil, ša voljo po nedolshno najdenga perftana, je bil v’ grofovih ozheh prefhefhtovaviz imeno¬ van, ino potim k’ fmerti obfojen.— Ali Bog pa, nar vifokejfhi ne fodi po vide- su, ali po kriviži, kakor pregrefhni 4 * 5 » zhlovek. On vpj nafhe nar fkrivnejfhi mifli, torej je- tudi Kunctu vfe nevedne smota odpufl.il, ino ga je s’nebefhko mozhjo v’ grenffi (inertni uri podpiral ino pokrepzhali7y { r i; D e f e t o poglavje/ •?!■« 'd ••fJoiuia Henrik je nedolžno Ilo odjebe pahnil. A cfr ; . ' J ni c :... kp ravno je bijl Henrik po fvoji divja- »hini ino flrafhni. fodbi nekoljko sadavo- Ijnifhi, vender le mu ni biloihe sadofli, ni ga imel pozhitka, torej fe je napravil, ino gre f’ hudobnim Dominikam, fhenad fvojo laftno gofpo fe mifli snofiti. — .Spre¬ mil ga je Dominik notri do f-hrambe, v’ kateri je bila grafinja ravno f fvojimi deklami per domazhih opravilah, kar nizh ni fhe vedila, kaj fe je s’nedolsh- nim Kunetam sgodilo. She o pervimu pogledu, fvojiga gofpoda fposna, deje ras-shalen. ino ferdit, fi nizh drugiga ne mifli, ko de fe ga je navadna togota ali jesa vlotila, naglo vflane, ter mu gre po navadi naproti, ino ga zhafllivo 53 mo ljubesnivo posdravi; namefti, de bi jo bil tudi on prijasno fprijel, jo nevf- miljeno od febe pahne, -i— Po vlih vudih fe je Ita trefla, teshava ji je prifhla, har befedize ni mogla sgovoriti. Ali jes- ni ino ferditi Henrik jo sazhne nevfmilje* no ino neframno smer-jati. — Nepofh- teno, nesvefto prefhefhtovavko jo je ime¬ noval. — „Ali fim jes sh voljo tebe to saflushil?’’ — ji je djal, ko blifk fo le¬ te befedeshaloftno inonedolshno Itopre- vsele, isvishati je hotla fvojo nedolsh- noft, ino refhiti fi zhaft; ali glafu ji smankuje, odshalofti ino ftrahu ni mogla govoriti, f’ fvojo svetlobo, pozhutki ino sdihleji osnanuje, kar s’ befedo poveda¬ ti nemore. Henrik pa poln divjazhine fe mozhno nad njo togoti, ne flifhi, ne shaloftniga glafa, ne svefte profhnje fvoje gofpe. Ita fe vershe pred-nj na kolena, s’ povsdignenimi rokami klizhe Boga viigamogozhniga na prizho, de je nedolshna mu rezke, ga v’britkofii ino grenkofti sa bosbjo voljo profi, de bi jo vflifhal. Ali vfe je bilo sa-ftonj oglu- fhil je Henrik proti fvojimu drushetu, oglufhil proti shaloftnimu vpitju nedojsh- nofti, katero bi bilo tudi terdi kamen č4 omezhiti samoglo. Njegova togota po¬ dane nesmafna, ko divji Arafhni ino ferditi Tiger popade fvojo gofpo, ter jo f’ timi befedami: — Prejmi saflushe- no plazhilo tvoje dopernefhene nefram- nofli, s’vifozhine grada, zhes fhe defet- krat vifokeji fhkalovje, na katerim je bil grad sidan, v’ flrafhno dno ali bres- no pahne, miflil fi je, de je po ti nag- lofli krivizhniga dela, tudi fvojo zhaft refhil, ino po saflushenju greh pofhtra- fal. — Ali glej, ljubikriftja.nl — kaj hinavfho fovrasbtvo ftori ? — Po tim fe ni Henrik kar nizh vezh kje oserl, kamor je bil fvojo gofpo pahnjl. t Serditje sapu- Ail po dopernefhenimu delu nje f - hram¬ bo , is tajifte grede , salufka tako mozh- no vrata sa fabo, de kankore, na kate¬ rih fo vifele, tako safhkriplejo, de jih je bilo po želim gradu flilhati, Henrik v’ fvoj hram ali fvoje prebivanje pridev- fhi, fe je v’ en kot vfedil, vefelil fe je po flrafhnim dopernefhenim delu, Vfe je beshalo po gradu prednjim, vfe fe mu perkriva, vfaki, tudi nedol- shni fo fe ga bali, pofebno takrat, kader je bil togoten ali jesen. Sdaj sapuftijo hi f li¬ ne na pol mertve f-hrambe fvoje savershe- 55 negrafinje. .Strafhnatihota gofpoduje po gradu, nobeden fe ne predersne, de bi govoril, vli grajfhinfki pofli, kateri ni- fo fhe nizh od Ite svedili, de jo je grof s’grada pahnil, fo fi miflili, de fe je ena velika nefrezha sgodila, pa vender le ene take fe nifo nadjali. Tudi ti sbe- shijo, ino fe drugim vred Henriku per- hrivajo, dolgo zhafa poprafhujejo kaj fe je sgodilo? — dokler foto firafhno sgodbo od line fmerti svedili. Vfi fe sa¬ njo jokajo , ino shaljujejo, brumno ino nedolshno fo jo imenovali, ja-Henrik j^ mogel k’ ti flrafhni jesi, od koga pod- fhuntan biti, fo fi miflili. Nobeden ni urshoha te ftrafhne pergodbe vedil, rav¬ no tako tudi ta ji Hi, kateri fo sgodbo per- ftana vedli, fo bili dofti priprofii ino sa- ruleni, de bi bili rasvumeli , de je po- rozhni perftan zeli urslioh Itne fmerti. Vfe fi je she miflilo, de je onashe sdav- nej mertva, kakor svefti oproda Kuno. Dominik ravno sdaj dan fvojiga nad Ito ino Kunetarn dopernefheniga mafho- vanje prasnuje, kader zelo grajfhinftvo po nedolshni grafinji ino oprodi shaluje, ferzbno vefelje je obhajal, kader je ne- frezhniga Kuneta pod grajfkim oknam 56 po fhhalovji prelito l«ri viclii; vefelilo ga je, nifi pazh vezh miflil, de bo nedolsh- nofl ali zhednoft fhe na timu fvetu nje¬ govo hinavfko hudobijo premagala. Ali tudi on ni mogel dolgo zhafa nedolshno prelite kervi posabiti, katera je do neba zhes-nj sa mafhovanje vpila. Samifhlen popufli grajfke okna, ter gre k’ fvojimu gofpodu, fkerbelo ga je, ka¬ ko ga bo neki per vednimu ino terdni- mu previshanju v’ veri obdershal; de fta Ita ino Kuno po pravizi lete ftrafhne prejete fhtrafinge saflushila. Mozhno le je bal, de bi njegova hi- navfka kriviza na dan ne prifhla; ravno sa to je grofa profil, de naj urshoh pov- fod osnaniti pulti, po katerim fta mogla Ita ino Kuno vmreti. Ta vkas je bil na¬ glo dopoljnen, fam Dominik ga je vezhi delj osnanoval ino rasglafoval. Vezh Henrikovih flushabnikov ino podloshnih fo timu hrivimu vkasu ver- valij sakaj ljubili fo grofa, pravizhniga, ino pravizo fpofhtovavniga gofpoda fo ga imenovali. Drugi pa, kateri fo nje¬ govo togoto ali jeso ; kakor tudi svitiga prelisovavza Dominika bolj posnali, ni- fo timu krivizhnimu rasglafenju karnizh 5 7 vervali, previshani fo bili she sdavnaj od Itnih zhednofti ino poboshnofti, vedno fo jo nedolshno imenovali, ino marfjka- tero folso sa-njo prelili. Enajfto poglavje. lina Jtanovitna zhednojt v' nefrezhi ino v , britkofti. Itna profhna ni bila na timu fvetu vfli- fhana, gluhi Henrik ni poflufhal glaf fvoje nedolshne shene, ampak fam Bog je popolnama nje otrozhje vpitje, ino glaf fvoje svefte flushabnize vflifhal, njemu fe je srozhila, fhe v’ Henrikovih rokah, kadar jo je zhes okno v’ ftrafhno globozhino pahnil, farno Bogu ino Jesu- fu Kriftufu je shiveti ino vmreti objubila, vedno mu hozhe sveda oftati, dokler bo na timu fvetu shivela. Ali, Itne zhednofti nifo bile fhe sa vshitik nefkonzhniga nebefhkiga vefelja dosorele, katergaji je nar dobrotljivifhi Bog v’ nebelih odlozhil; fhe bolj more v’ ozheh ljudftva fvetiti, de jo bo po- 58 boshni polk v’ fvitlobi prave zhednofli pofnemal, s’ njo vred obiljnoft pofvet- niga blaga sanizhoval, ino po nje is- gledu vedno shivel. Vfigamagozhni Bog je tudi sdaj fvojo svefto flushabnizo Ito per sbivlenju obdershal; ako je bila ravno isvifokiga gradu v’ okolj 4oo ko- molzov glaboku bresnu pahnjena, de bi fe po nje sgodbi boshja befeda po isgovori fvetiga Pavla dopolnila: „Naj jim bo vlim pobosbnim moder isgled, k’svelizhanju, naj jim v’ shivo pokashe, de nemore tiflim, nad katermi ima Bog dopadajenje fovrashnik fhkodavati.” — Ita je po ftralhnimu padzu, sopet k’ febi prifhla, ravno tako, kakor is tesbkih lanj sbudivfhi, kar nizh ni ra- svuinila, ako fe na semlji, ali she v’ vezhnofti snajde. t S zbafam je pregle¬ dala, ter vidi na eni ftrani s’drevjam obrafhen tamni gojsd, na drugi pavifo- lto fhkalovje, na verhi katerga ona Togenburfki grad sagleda, apomnila fe je po zhafi na to ftralhno sgodbo. —Ko- mej fi je vervala, de Ihe na semlji shi- vi. — Zhe dalje ona premifhluje, ino kraj v’ katermu fe snajde ogleduje, tolj- 5 9 I(o bolj je bila previshana, de jefheper shivlenju, boshja vfigamogozhnoft, jo je per tajiftimu obdershala, ni fe mogla, zhes boshjo dobroto sadofti prezhuditi, potim, h’ je sa vfe dobrote Boga vfiga- mogozhniga, batere ji je do sdaj fbasal, sahvalila, ga tudi na golih bolenih is praviga ino zhiftiga ferza sa to nar ve- zhi dobroto sahvali, batero ji je ravno sdaj fbasal, bir ji je b’ pomozhi prifhel, rekozh: ,,TiJti, kateriga Ji mi na semlji odlozhil, katermu Ji me na semlji per- drushil , me je od Jebe pahnil, moje shivlenje je r.ajlal konzhali ; sa tiga voljo obernem Jvoje shalojtno Jerze k ’ tebi o vjigamogozhni Bog! — le Jamo tebi shiveti ino vmreti Jim obljubila. O tel Ji me na zhudno visho , tvoja Jim, ne vezh semlji , ampak nebejam Jli- Jhim. Tebi dobrotljivi Bog! ino ne¬ bejam naj bodo vji moji dnevi v pri- hodnizh odlozheni. Ljudem perkrita, delezh prezh, od vjiga pojvelniga bla¬ ga ino vejelja hozhim v pujhavi Jvo¬ je shivlenje v ’ rejhini. p ob o slinoJti ino v' boshjimu Jtrahii dokonzhali i. t. d. v Tabe la fvete poboshne mifli napolnijo 6o dufho refhene grafinje. Tako la moli nebefhka flushabniza k’Bopu, ino pro- fi Boga nar vifokejfhiga, de bi jo po tih sheljah pokrepzhal, — ino glej — na enkrat je bilo nje ferze sopet s’ vefeljam napolnjen?. — Na enkrat li pa mifli: zhe me Bog v’ ti uri pred fvoj fodni ftol poklizhe, Lam me bo le obfodil, lije bi fe le snajd- la? — Shivela fim v’ pretezhenim zha- fu v’ pofvetni bogatii, v’ katerim fim vfi- ga po obiljnofti imela, mozhno fe kafam zhes to shivlenje, ino fhe sraven per- ftavi: ,,Ozbe! — odpufti mi, odpufli nam vfim nafhe dolge!-Obljubil fi nam, de nam bofh odpuftil, aho borne le tudi mi nafhim fovrashnikam odpufli- li. Poglej, jesodpuflim, is zeliga fer- za pred tvojim oblizhjam, o dobrotlivi Bog! — mojimu Henriku, ]vfe njegovo preganjanje, — po zhlovefhko je delal, 1<’ ti budobii je bil podfhuntan, fam od febe bi je ne bil mogel dapernefti; od- puftim pa tudi tiftim, kateri fo ga k’nji podfhuntali, mene sanizhovali, odpulii jim tudi ti, ljubi Ozhe ! — faj nifo ve- dili, kaj fe delali! — odpufli pa tudi meni dolge, ravno tako, kakor fim jes 61 vfim fovrashnikam s* vefeljam odpufiila. Odverni me, od vlih pregrefhnih fkufh- njav, ino obvari me pred vfakim gre- ham.” Tako je boshja roka Iti v’pomozh prifhla, boshja befeda ji je bila velela tolashba, kader jo je Henrik od pofvet- ne drushbe loahil, poterdila ino po- krepahala jo je v’ nedolshnofti, v’ lepih ino brumnih zhednoftih. Veahkrat le je shalofina, na vifok Togenburfki grad oserla, millila fi je, de bo Henrika, po dopernefhenimu de¬ lu ved pekla, kar niah mu ne bo po- zhitkadala, kadar bo le pomiflil, kaj de je Aoril. Opomnila le je tudi vlih Henrikovih flushabnikov, milovali me bodo, po moji nedolsnofti, djali bodo, morebiti 1’ folsnimi oahmi: „Gofpod! — daj ji vezhni mir ino pozhiiik, pufli jo v miru pozhivali — Per vlimu timu je bila s’ boshjo previdnoAjo ino 1’ fvojim namenam sada- voljna, de fi je bila ravno od polvetriiga blaga odloahena, per vlimu je imela vender le mirno veft; de fi je bila ravno od vlih zbalnih dobrot delezh preah, katere polvetno terpienje pomanjlhuje- 62 jo, boshja gnada prebiva v'nje ferzi, batero bi ne bila ona s’ vefeljiam Togen- burfkiga grada vezh premenjala. — ■ "■■■■ v .iiiad ;>(■ i, iibsUd ejdatoft , «■ q D vanaifto poglavje. It a Ji' ijhe prihodiio prebivanje. Ita il ni vupala bliso Togenburfkiga grada prebivati, ni fe sa -Aonj bala, de bi ne bila najdena, ftorjeno obljubo bi ne mdgla dopolniti, katero je Bogu sa fvoje ohranjehje obljubila; ali bi bila pa mo¬ rebiti The hujfhi muzhena ali martrana, bo popred. Torej fe je napravila, ino gre s’ boshjo pomozhjo pohrepzhana', po bošbjim previdenju v’ tanini gojsd, puft ino tlrafhan je bil, hodila je lahbo po njemu , vedno jo je Bog po tajifii- mu vladal, ino per shivlenju ohranil. Naglo je naprej hitela, dokler nifo fon- zhni sharhi omagati, ino fe tamniti per- zheli, ravno sdaj jo je nOzh she v’ velkim gojsdu prehitela , torej more nedolshna Ita Ivoj pot sa danf fkleniti. 63 Sdaj je bila poboshna grafinja v* flrafhni ino pufti pufhavi, l(jer ni nizh drugiga; kakor zherne s’ berfhlanam obrafhene hoje ali jevhe, ino bukye : , kakor tudi s’ maham p.revlezhene kos¬ mate fhkale vidila. Teshko fe ji more sdeti, v’ mjadofti je bila vliga dobriga navajena > s’ v/im je bila o/kerbljena, pred v/imi fhhodlivimi /apami obvarva- na, s’eno beledo, s’ v/im je bila previ- dena, ino po nje kanu po redi podu* sbena; sdaj pa m'ore 5 namelli v’ lepih f-hrambdh, katere lo s’-dragimi pertmi pre vlezhene ali prepete, v’ tamnim gojs- du prebivati. Ona je popred lede na lloleh, kateri fo bili f'shimo podvlezhe- ni fvoja dela opravljala; ali zhe je po domazhih opravkih pefhala, fe je snaia na mehki pp/leli odabniti ^di pozhiti, sdaj pa ne vidi nizh drugiga, ko terdo karanje , ali terhlena debla karih drevef, namelii de bi per bogati grajfki miši, od dobrih ino imenitnih bran na/itena bila, ni je imela fhe kosarz mersle vode, s’ katero bi /i bila shejo vgafila. Kakor To ji popred mehke ino per¬ nate poltele napravljene kale , v’katerih je bres fkerbi, ino v’boshjimflrahudo ju- 64 trejne sore pozhivala; ravno tal dneva, ob katerim je bila s’ nje pahnje- 1 na, vedno sapufhena, tudi perlisneni ’ Dominik feje ni vezh perblishal, njosa* {■ gledavfhi ga na enkrat huda veft fpezhe, * ino mu pokoja ne da. Tudi grof ni mo- 1 gel vezh v’ gradu prebivati, per vfaki f ftopinji fe Ite opomni. 4 Shal je k’ blish- i nim ali dalnim prijatlam pozhitka ifkati! j' Na pot fe je podal. — Na lov .je sdir- 1? 85 o r- l- h u e h t- o ’> a a 9 ll a i » i ? jal. — Miflil fi je, de ga bodo teshava ino terplenje, shaloft ino britboft, ali flaba veft faj nekaj popuftile! — Vfe sbaluje v’ Togenburfbim gradu; pod- loshni ino flushabnibi fe vezhi delj po nedolshni Iti jokajo, ino od shalofti sdi ; hujejo. — Dobler je bil Henrik doma, je bilo njegovo ferze na dvej flrani, ta¬ bo, deni vedil, komu bi verjel. — Ali perlisneni goluf, je bil vedno obolj nje¬ ga, de ga je h’ brivizi ino golili pergo- varjal, ino v’ nji pobrepzhoval. Preden je fhel na pot, ga je pofeb- no leta mifel mozhno pebla: ,,Kaj bom le v Kirhberg porozhil, kako bom tam fvoje doptrnejlienje s govoril ?” —— Ali to sviti Dominik vfe na fe vsame, ino vfe svefto v’ Kirhbergu osnani rebozh : „Kuno je po vlim obftal, v’ zhimur je bil s’ Ito sapleden; torej nifte grofu zhalt ino praviza vezh perpuftile sraven fvoje gofpe prebivati, teshbo mu je bilo zhes vfe, ali Ita je po pravizi saflusheno fhtra- fingo Pfmertjo bonzhala.” Grof Henrik fvoj grad sapuftivfhi, ifhe per fvojih blishnih prijatlih pozhitba. Kirhberger- ji to novizo svedivfhi, fo fe grosno do- pernefheniga dela framovali, nifo bili 86 dofli junafhki, de bi fe bili po tim To- genburfkimu gradu nafproti davili, ali fezhes-nj mafhovali, ino fe tudi nifo po osnaneni novizi vupali mafhovati; sa* kaj miflili lo, de jih refniza sadene. Kako je Dominik po Togenburfbim gradu gofpodaril, kader ni bilo Henrika doma, fi lohka miflimo ? — Tudi on kratke zhafe potrebuje, ino jih per velelih dru- fhinah ifhe, po katerih fvoje terplenje vhrotiti mifli. Yfe je na grofovo rajtingo ali fhtevilflvo nakladel, v’ vefelih drufhi- nah je bil, ino v’ kratkih zhalih, kjer je pozhitka ifkal, ali nikir ga ni nojdel. Vfelej je fhal shalorten od doina, ravno tako je tudi nasaj prifhel, tako dolgo, dokler je opel hal, ino omagal, lih sdaj ni mogel vezh zhes grajlhinllvo gofpo- dariti. t Sam febe je pa vender le v’ grofavih ozheh vedno junafhkiga polveto- vavza imenoval. Tako pretezhejo dnevi, mefzi ino leta na Togenburfkimu gradu. Henrik je bil med nar boljfhimi prijatli v’ Tvo¬ jim lepim gradu vender le nefrezhen ino shaloften, per vfi fvoji bogatii je bil kla- vern ; sakaj veli mu pozhitka ne da. Ita je bila pa v’nar vezhi revfhini vedno 87 mirna, sadovoljna ino frezhna. V’fvo- jim flabini berlogu je imela zhifto veft, shivela je v’ nedolshnofti ino v’ lepih zhednoftih. Le mirna ino zhifla ved naf v’ refnizi frezhne ino sadavoljne flori, kadar fla- ba ved hudodelniku povfod dopernefhe- no krivizo ozhita, nima ga, ne miru, ne vefelja hudobni zhlovek na semlji, on vedno ifhe, de bi tudi naf v’ hudob* ne ino krive dela sapledil; lohka naf premotiti sna, zhe bomo le njegovimu isreku vezh, ko fvo ji laftni vefti verovali ali vupali. Petnajfto poglavje. Ita je najdena. Kmalo po fmerti nedolshniga Kuneta sbere Dominik drugiga drusheta sa lovza. Kunetov nar blishni prijatel je bil, tudi .on je sgodbo od perftanavedil, she ne- katerikrat popred je bil on s’ Kunetain na lovi. Novi loviz je tudi v’ orloviz sahajal, tako fe gojsdu rezhe v’ katerim 88 Ita prebiva. Boshja modra previdno!! mu ni dopuftila, de bi bliso Itniga pre¬ bivanja safhel, v’ katerim je ona she fedemnajft let v’ boshjim ftrahu prebi¬ vala. V’ timu zhernimu gojsdu, zhifto farna je bila, ino vfiin ljudem perbrita, liar nobeden li ni miflil, de fhe shivi. — Toljbo let fe je mogla Itna nedolsh- noll ino brepoft, po vedni teshlti fbufh- nji, od vfih madeshov zhiftiti ino v’ mo¬ litvi tearditi, dobler je bila sadofti ozhi- Oena, de bo pred vfim Ivetam ozhitno fvetiti, ino zhafl fvojiga vfigamogozhniga odrefheniba osnanovati samogla. Hen¬ rika je pa huda veft tabo dolgo pekla, dobler je njegovo slo podhinilo ino pre¬ greha, katere mu je vfmiljeni ino do- brotlivi nebefhbi Ozhe po ftorjeni pokori popolnama odpuftil. Tudi Dominiku prevsetnimu hudodelnibu je boshja pre- vidnofl zhaf b’ poboljfhanju fvojiga shiv- lenja odlozhila, preden fo mu njegovi grehi ino hudobija fhe vezhi framoto obrodili, katerih njegovo zhafno ino vezhno pcgublenje zelimu fvetu odkrito ftoji. — En dan gre lovz prav sgodej v’ orlo- viznalov, bmalo , kadar v’gojsd pride , «9 fpufti is verig fvoje pefe, sheljil fi je, de bi mu svir nagnali, vftrelil bi jo. Saleteii fo fe naglo v’ delezhavo gojsda, fledijo ino ifheja v’ njemu sve- rine, potim fo tudi lovza tako delezh v’ va-nj sapeljali, kamor on fhe nikoli ni bil safhel. Ho bi trenil, najde v’ blati ahlovefhke ftopinje, zhudno fe mu pos- deva, debi tuhej, kamor ferzhni ino sviti lovz zhes fhkale ali zheri ino hofto ltomej priditi samore, ljudje prebivali, kar v’ glavo mu na gre'. V’ rog je pe- fam satrobil, ko bi trenil fo bili okolj njega, s’njimi gre po fledu zlilovefhkih Itopin. Pred njim letijozhi , fe kmalo pred Itnim berlogam, pod flaro hojo vftavijo, katerga je tudi lovz she sdelezh sagledal, menil je , de je s’ maham prerafhena fhkala. K’nji bli- shej pride, ter vidi, de ni fhkala; am¬ pak majhin flar berlog, miflil je, de je poboshniga pufhavnika prebivanje, ko- mej fi vupa blishej flopiti, ino v’va-nj pogledati. Ita fe sdaj kar ne gane, od pefov je bila preftrafhena, srozhi fe po molitvi Bogu vfigamogozhnimu. Lovz fkosi to malo itranfko linizo notri pokuka, ino sagleda notri eno prav 9 ° flabo oblezheno shenfko ofebo ali per- fhono; sakaj Itna obleka je bila vezhi delj she zhes toljko let na nje shivotu tlrohnela, ino s’ nje fkapala. Nje noge ino roke fo bile nage, ta drugo obleko je pa vedno s’ lizhnatmi nitmi ikupej ve- sala, de fi je ta drugi shivot s’ njim pokriti samogla. Ita v’ molitvi samak- njena, ni popred lovza sagledala, dok¬ ler je ni po navadni fhegi prijasno pos- dravil. Vprafhal jo je, kaj de tukaj dela ? — Njegoviga posdravlenja le je ona mozhno vftrafhila, tako, de mu kar nizh ni odgovoriti mogla, ona ni bi¬ la kaj prevezh kumerna, ali od revfhine ispita, sdrava ino fhe dofti per mozhi je bila; poftarala fe je, vderte liže je dobila, to, de ne tako, debi ne bilasa fposnati. Lovz jo je ojftro v’ ozhi pogledal, vidil je, de mu je nje oblizhje she sdav- nej snano, pa vender le je ni fhe fpos- nal. Oftanki nje ftergane obleke mu ra- sodevajo, de je vifokiga ftanu; kmalo mu pride na mifli: ja ali ne, ko bi nafhagra- finja fhe shivela, ravno to bi bila; fhe v' drugizh jo s’ ojftrejfhim pogledam ogleduje rekozh: „Ja ravno vi fte nalha ljuba, od vfih ferzhno pomilvana gnad- liva gofpa graflnja!” — — — Ali je mogozhe, de fte she toljko let v’ ti pu- fhavi per shivlenju ohranjeni, kir fte bili is vifokofti Togenburfkiga gradu v’ globoko bresno pahnjeni ? — Vlaki zhlo- vek vaf she sdavnaj ftrohljivo miluje; no¬ beden li ne mifli, de fhe shivite. Ita je tudi Iovza fposnala, vidla je, de fe mu nemore vezh perkriti, mu re- zhe: gotovo ino relnizhno je, kar pra- vifh; de fini bila is take vifozhine pah¬ njena. Lohka bi fe bila na kofze ras- drobila, ampakbosbjevfmilenje, je mo¬ jo nednlshnoft previdilo, ino poboshno vpitje mojiga ferza s’dopadajenjam vfli- fhalo, ino me per shivlenju ohranilo. Kir me je Bog na zhudno per shivlenju ohranil, torej lim is praviga ferza fhle- nila, de bom njemu fhe vfe prihodne dni fvojiga revniga shivlenja v’ pufha- vi dopernefla, farno njemu bom shive- la, njemu fe bom darovala, ino v’ nje- mu bom tudi fvoje shivlenje fkleniia.” Lovz fe je ni mogel nagledati, ino nje govora sadofti puflufhati, sopet je s’ ponishnoftjo pregovoril: ,,Miloftljiva Gofpa, ji je rekel, vafha velika ne ! re- 9 2 *ha po nedolshnofti je bila meni ino ve- liho drugim is ferza shal, pa nam je tu¬ di fhe sdaj, djalaline, tudigrofbosdaj vafho nedolshnoft fposnal, vfe hudobije vam bo po obiljnofti s’dobroto povernil. Danf bom gotovo vefelo novizo v'Togen- burfkim gradu osnanil, hitil bom, bar bo mogozhe, de bom pred kje prifhel; torej Bog vaf obvari, dokler fesopet vi¬ dimo. To sgovorivfhi jo prime sa roko, jo kufhne, ter od nje hiti, nizhakalkar nizh na nje odgovor. Ita fe je -komej savedla, fhe smeram je bila preftrafhe- na. .Strah ji je pa na enkrat podhinil, nife vezh kar nizh bala, de bi ftorjene obljube dopolniti ne mogla, po kateri je od fveta lozhena Bogu shiveti obljubila. Ni vedla, kaj bi sdaj Borila, ali bi fe v’ timu gojsdu bolj perkrila, ali bi Henri¬ ka zhahala. Hmalo je pa previdla, de fe v’ tim gojsdu vezh perkriti nemore, ino v’ boshjih rezheh samifhlena oftane v’ flarim berlogu. 9 3 4 Sheftnajfto poglavje. Ilo Henrik obifhe. L 0 vz perfopi na Togenburfki grad, mu¬ di fe mu, fkos vrata hiti, katere, ko bi trenil, sadej pufti, kdor ga vidi, fi mi- fli, to more nekaj pofebniga pomeniti, de lov* tako naglo hiti, gotovo bo novi- zo osnanil. Od Ite li ni pazh nobeden miflil. — Tako naglo, ko je v’ grad prifhel, prafha po grofu, lamo njega shelji govoriti. Ako je on ravno komej perpihal, sazbne perpogibaje presej govoriti: ,,Miloftljivi gofpod! — Jes vam perne- lem eno zhudno, per vfim tim pa ven- der le vefelo novizo.” Grof jo je sheljil grosno rad saflifhati, mu vkashe, de naj mu jo naglo povej! — Lova pravi: „Vafha miloftljiva gofpa grafinja — fhe shivi — v’ pufhavi firn jo najdil” — ter mu vfe povej, kar je vidil, ino kako jo je najdil, — de ji je rokokufhnil, kako fe je nedolshna imenovala, kakfhino flabo obleko ima, ino hozhevfe naenkrat povedati, sdajto, sdajuno, ko de bi bil 94 v’ hudi vrozhini, tako, de ni mogel fkorej nehati. — Grof kateri vfe samerkljivo puflu- fha, fe ni mogel zhes to novizo prezhu- diti. Rekel je po fvoji modrini: „Ni mogozhe , de bi bila ona fhe per shiv- lenju oftala, potim k’je bila is take vifo- zhinev’ bresno pahnjena.” — Ako mu je lih veli perpovedovala, de je Ita nedol- shna, jevender le y’ prevsetnofti rekel: ,,prejela je saflusheno fhtrafingo !” —• Lovz ni nobenimu drugimu verjel, ko fam febi ino fvojim ozhem, terdi vedno fvoje osnanilo, ino^saftavi grofu, ako ni njegovo perpovedavar.je refnizhno, fvo- jo glavo. Na enkrat ga je pa grof na sgodbo perrtana opomnil, katero mu je lovz na tanjko, od kraja do konza pove¬ dal, ravno po ti pergodbi fi je grof na¬ prej vsel, de hozhe rle preifkati, ino fe po lovzovimu isreku v’ refnizi previ- shati. Lovz more Henrika, bres de bi od tiga kakfhnimu zhloveku kaj rasodel, k’ Itnimu berlogu v’ gojsd fprejmiti. Grofa fo fe sdaj zhudne mifli ofule. Kaj bom ftoril, zhe je nedolshna, ino ako refnizhno shivi ? — Nedolshna je, fi je 9 5 nudil, zhe le fhe shivi; salta j boshja previdnoft bi ne bila ene nezhillnize tabo dolgo na semlji ohranila. — Kaj bom pa floril, ako je krivizhna, ino zhe ona la¬ ma krivizo fposna? — Nak - nedolshna je, zhe le fhe shivi. - Vtahih miflih sapleden pride Henrik s’ lovzam fam na- vej kdaj, po hofti zhes grizhe ino fhka- lovje v’ tamni gojsd. Kar mu lovz na enkrat, kader fe ni sanadjal, sdelezh It ni berlog pod flaro bojo pohashe. — Ita v’britkofti Henrika zhaka , ka¬ der pridevlhiga sagleda, mu gre s’ berloga V flabim oblazhilu ponishno na¬ proti, ga po navadi prijasno, krotko ino ljubesnivo posdravi ino fprejme. Po pervim pogiedu jo je Henrik fposnal , nje prijasni pogled inoponishni obrafga je bolj, ko z>udno ohranjenje nje ne- dolshnofti v' feizi pekel, framoval fe je njene prijasnoft., ino posdravlenja, ni fe jo vupal poglelati, v’ferzi mu je bilo skal, sdihoval je ino jokal, kar befedi- ze ni mogel is lebe fpraviti. Na kolena fe je pred-njo verjel, s’ povsdignenimi rokami jo je profil rekozh: „Odpnjlile mi draga nedolshna' j a! — ino kader mu je roke podala (vso'g n ili g a j e r aj- 9 6 tala ) je on Jvoje nasaj vmaknil: Nak! — nemorete ino ne Jmete mi odpiijli- ti, vafhe Jvete roke Je nejmejo eniga hudodelnika dotekniti , kaieriga roke Jo od nedolshne prelite kervi omadesho- vane, prevelika je hudobija — v ti brit- kojli, ■— katero Jim s’ lajtnimi roka¬ mi dopernej il, Jam Jposnam , ni J im vaj vreden viditi, ino po semlji okrog hoditi J na to fo fe mu is ozhi folse vlji- Je, ter je sazhel na glaf jokati. Dobra ino vfmilenja polna tta je tudi s’ njim vred jokala, vsdigniti ga je hotla, pa ga ni mogla, reDa mu je: „Perferzhni Henrik! potolažite te, faj fe nitim jes zhes vat nikoli /esila, nitim bila tudi na vaf nikoli huda, — vedla tim dobro , de bi ne biL> vafhe ferze v’ taki hudobii sapledeno/ko bi ne bilo k’ tajifli sapeljano. — 'oflufhajte vafho Ito, katera vaf vedn« ljubi, ako jo le fhe kaj tudi vi ljulite. Poglejte me, sdrava tim, Bog vligamogozhni me je per shivjenju ohra»ž V’ teshavah ino britkoftih me je tV 3 1