ISSN 1318 - 7279 OKTOBER 23 / 2017 / 5 Ve nt il / o kt ob er / 23 / 20 17 / 5 Jubilej Razvoj visokotlačnega delilnika toka Vodenje kompleksnih sistemov Navarjanje kovinskih izdelkov Letalstvo Podjetja predstavljajo Aktualno iz industrije        Visoko fleksibilno, zelo kompaktno Hočete pozicionirati enostavno in natančno. Želite hitra in poljubna gibanja v 2D prostoru. Mi vam dobavimo rešitev pripravljeno za priključitev. Kompaktneje? Bolj ne gre! Ploskovni portal EXCM s svojo kinematiko in vgrajenimi pogoni zagotavlja maksimalen delovni prostor pri minimalnem vgradnem prostoru. Ethernet in CANopen ga delajo še bolj povezljivega. Standardizirani sistem z dvojnim krmilnikom je idealen za namizne aplikacije. Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947 sales_si@festo.com www.festo.si www.miel.si Ljubljana, Slovenija Gospodarsko razstavišče, www.icm.si 13.-15.02.2018 315Ventil 23 /2017/ 5 VSEBINA Impresum 317 Beseda uredništva 317 ■ P R A – VESTI 330 ■ N V AN V eznam ogla eval ev ISSN 1318 - 7279 OKTOBER 23 / 2017 / 5 Ve nt il / o kt ob er / 23 / 20 17 / 5 Jubilej Razvoj visokotlačnega delilnika toka Vodenje kompleksnih sistemov Navarjanje kovinskih izdelkov Letalstvo Podjetja predstavljajo Aktualno iz industrije        Visoko fleksibilno, zelo kompaktno Hočete pozicionirati enostavno in natančno. Želite hitra in poljubna gibanja v 2D prostoru. Mi vam dobavimo rešitev pripravljeno za priključitev. Kompaktneje? Bolj ne gre! Ploskovni portal EXCM s svojo kinematiko in vgrajenimi pogoni zagotavlja maksimalen delovni prostor pri minimalnem vgradnem prostoru. Ethernet in CANopen ga delajo še bolj povezljivega. Standardizirani sistem z dvojnim krmilnikom je idealen za namizne aplikacije. Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947 sales_si@festo.com www.festo.si www.miel.si Naslovna stran: OPL Avtomatizacija, d. o. o. BOSCH Automation Koncesionar za Slovenijo IOC Trzin, Dobrave 2 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 560 22 40 Fax: + (0)1 562 12 50 FESTO, d. o. o. IOC Trzin, Blatnica 8 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 530 21 10 Fax: + (0)1 530 21 25 Poclain Hydraulics, d.o.o. Industrijska ulica 2, 4226 Žiri Tel.: +386 (04) 51 59 100 Fax: +386 (04) 51 59 122 e-mail: info-slovenia@ poclain-hydraulics.com internet: www.poclain- -hydraulics.com OLMA, d. d., Ljubljana Poljska pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: + (0)1 58 73 600 Fax: + (0)1 54 63 200 e-mail: komerciala@ olma.si Parker Hannifin Ges.m.b.H. Podružnica v Sloveniji Velika Bučna vas 7 8000 Novo mesto Tel.: + (0)7 337 66 50 Fax: + (0)7 337 66 51 IMI INTERNATIONAL, d.o.o. (P.E.) NORGREN HERION Alpska cesta 37B 4248 Lesce Tel.: + (0)4 531 75 50 Fax: + (0)4 531 75 55 MIEL Elektronika, d. o. o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje Tel: +386 3 898 57 50 Fax: +386 3 898 57 60 www.miel.si, www.omron- -automation.com S3C, d. o. o. Tržaška cesta 116 Tel.: +386 1 423 22 22 Faks: +386 1 423 22 00 www.landefeld.si VISTA Hidravlika, d. o. o. Kosovelova ulica 14, 4226 Žiri Tel.: 04 5050 600 Faks: 04 5191 900 www.vista-hidravlika.si OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana Cesta Dolomitskega odreda 10 1000 Ljubljana T + 386 (0)1 200 68 63 F + 386 (0)1 200 68 50 www.omega-air.si ■ irovski Po lain drauli s v zadnjem desetletju e olj prepoznaven na svetovnih trgih 318 ■ DOGODKI Tomaž KEK, Janez GRUM: ednarodna kon eren a o upora i sodo nih neporu itvenih metod v tehniki Janez TUŠEK: ejem Varjenje in rezanje h ei en und hneiden v sseldor u ■ RAV N V N Anže ČELIK, Luka PETERNEL: Razvoj visokotlačnega delilnika toka za mo ilne aplika ije 1. del ■ V N P N V Marko CORN, Maja ATANASIJEVIĆ-KUNC: Načrtovanje modela in regulatorja za dinamični sistem treh povezanih shranjevalnikov z upora o metod evolu ijskega računanja ■ VAR V Damjan KLOBČAR, Janez TUŠEK: likovno navarjanje kovinskih izdelkov z upora o tehnologije AA ■ A A N N R ndustrijski krmilnik mron z vgrajeno umetno inteligen o (MIEL ELEKTRONIKA) enerator vakuuma V (FESTO) ■ N V NA R idravlični agregat troPa (La & Co) 385 lektrični aktuatorji VALBIA (INOTEH) istem za sledenje Parker ra king stem (PARKER HANNIFIN) 386 Nova re itev napajanja za velike podatkovne entre (SCHNEIDER ELECTRIC) 387 ■ P A PR AV A relniki zraka (OMEGA AIR) 388 ■ RA RA AN AR PR P R A iteratura letalstvo ■ PR RA A PR A P N RAN Zanimivosti na spletnih straneh 393 Zelo nas bo veselilo, če bo Vaše podjetje/univerza/ inš�tut pripravljeno sodelova� na posvetu ASM s strokovnim prispevkom in/ali kot sponzor oz. pokrovitelj ter predstavi� svoje izkušnje in rezultate na tem izredno aktualnem in obsežnem področju. Vse Vaše predloge in izražen interes za sodelovanje prosim pošljite na elektronski naslov asm.lasim@fs.uni-lj.si, miha.debevec@fs.uni-lj.si ali niko.herakovic@fs.uni-lj.si. Vaš dopis naj vsebuje kontaktno osebo, elektronsko pošto in telefonsko številko, da vas bomo lahko naknadno kontak�rali in se z vami oz. vašimi sodelavci bolj podrobno pogovorili o sodelovanju Vašega podjetja na posvetu ASM '17. POSVET 6. decembra 2017 na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani Povabilo k sodelovanju na Posvetu ASM '17 Vabimo vas na tradicionalni posvet Avtoma�zacija strege in montaže, ki bo potekal v sredo, 6. decembra 2017, s pričetkom ob 9. uri na Gospodarski zbornici v Ljubljani. Organizator je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Laboratorij za strego, montažo in pnevma�ko (LASIM) in soorganizator Združenje kovinske industrije na GZS. Dogodek vsako leto privabi preko sto udeležencev iz industrije in raziskovalnih organizacij, nekateri s prispevki in razstavami, drugi kot slušatelji, vsi pa izkoris�jo dan za prenos dobrih praks in mreženje. Okvirni tematski sklopi na posvetu Avtoma�zacija strege in montaže 2017 bodo: 1. Inteligentna avtoma�zacija in robo�ka 2. Industrija 4.0 – IIoT, Big Data, Cloud tehnologije 3. Tovarne prihodnos� in pametni gradniki 4. Učinkovitost proizvodnih procesov in sistemov 5. Inova�vne rešitve in vitka proizvodnja 6. Podjetja predstavljajo – dobre prakse Več novos� o posvetu ASM '17 je objavljeno na: www.posvet-asm.si Kontaktni e-mail naslov: asm.lasim@fs.uni-lj.si Organizacijski odbor ASM '17 Laboratorij LASIM Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2017 - ASM ’17 317Ventil 23 /2017/ 5 UVODNIK V VOD IK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice i žane © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. I Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- ni o in lui ne te ni e pri uženju o ins e in ust ij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK o očni u e ni a mag. Anton STUŠEK e nični u e ni Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: iz o aja FE Lju ljana iz o an FS Lju ljana o n ej FS Lju ljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana o le an e a o s ule s a en u ZR e čija o Edvard FS a i o o anez FS Lju ljana o ože FS Lju ljana iz o i o R FS Lju ljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana o Peter unaj st ija a ilan L R i i o a o L R FS a i o izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR e čija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska o oj o L ni e za v a e u aš a izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana o ože R FS Lju ljana a tin uni i l inž ola za st ojništ o Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez Š RL inž tno o jetniš a z o ni a Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA o o Lju ljana Tisk: LITTERA o o Lju ljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL š e če a POB 1000 Lju ljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov ena R – letna na očnina 2 R Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Re ija entil je in e si ana v o at o ni azi Na o la i 2 člena a ona o a u na o ano e nost spada e ija e iz el e za ate e se lačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. ečje slo ens o o jetje iz eluje ele t ične o- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. ečino s oji o u to v za nje o o ju iz- ozi oiz ajal e a to o ilo azlični zna in azlični eno ni az e o Pred ne a ni se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji ža i že o ne aj sto ilo et i o a il Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- a na ele t ične one to ju i je il z a jen z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o o o nost i se o a ne aj časa oznala pri nje o e ose ne o o u sa ančni usluž ene i dela za ančni o en e in st an a iz aja oto ins i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni la ajni o o eni da o a v i e u e eč iz ane a ena ja oločeni st an i razli- o o iti iz s oje a že a s s oji ena je o o no elja v ostinst u e ostins i delavec ni ozo en in da st an i pri ačilu e eč ena ja ali elo da u st an a o e ne ez lačila o o al elotni ena ni i anj ljaj o za ljuč u ne a lačati sa iz s oje a o o a Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je o enjene ele t ične one to je in v ate e se je z o ila na a a ni nosil prav eli e o o o nosti Tudi pri ose ne o o u se u e jetno ni nič oznalo Tud i e to ji an i o o ijo e ite i se ne ačajo so saj pri nas je ta o so ez ate ialne odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- a s oji za osleni in osle ično za sla o oslo anje o jetja Iz z o nje a o isa la o e osto za ljuči o da za osleni na iso i oložaji i so o ičajno tudi olj izo aženi az le ani in s oso ni ne nosijo no ene o o o nosti a osleni na anj za te ni elo ni esti a ilo a z nižjo izo az o z nižji ose ni o o o in o osto at anj s oso ni v inteli entne s islu nosijo ečjo o o o nost o o eni na či išje oložaju si anjša je t oja o o o nost Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela zelo tež o ali s lo ne o e e iti a šno o o o nost i ajo oliti i ja ni usluž- en i učitelji so ni i in o eso ji na uni e za o osto se sliši da učen i o za ljuč u osno ne šole ne znajo osti na i e e ije te ni e tuje a jezi a ali a šne a u e a e eta o je v naši ža i o o o en za esojo a o osti iz ajanja ou a v osno ni šola Ali se za osleni v osno ni šoli za e ajo da la o učen a v osno ni šoli z neo o o ni elo uničijo za elo ži ljenje a šno na a o i je sto jena la e u učen u v osno ni šoli je a tično ne o oče o a iti Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se si i ela o na a ulteta i izo ažuje o štu ente išji in iso i šol a i- st s i in u i o a o za e a o s oje o o o nosti e i anes to ašanje postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti eč esetletne iz ušnje in da s o e osto o i e a o i a pa e no ne ži elo redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili eč a u ento sno ni a u enti za esojo a o osti o eso ja na uni e zi i morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; o ena štu ento i so e a anja o eso ja oslušali pred leti in so štu ij že za lju-• čili o o eni da so o ustano e je je za oslen o eso o olno a neo isni iz an saj en e enzi an uč eni i o se a elotno sno i jo o eso ozi o a • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- e a e a o a zelo jasno o azložiti aj je e a oš o elo in tudi a o o pri s oje delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us e it a o ločno e alo Janez Tušek dgovornost Ventil iskano v lovenijiVse pravi e pridr ane Ventil Printed in lovenia All rights reserved Impresum Internet: http revija ventil si e mail ventil s uni lj si ISSN UDK V N revija za luidno tehniko avtomatiza ijo in mehatroniko ournal or luid Po er Automation and e hatroni s etnik Volume etni a ear tevilka Num er Revija je skupno glasilo Slovenskega društv za fluidno teh iko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slov nije. Izhaja šestkra letno. stanovitelja in zdajatelj niverza v ju ljani akulteta za strojni tvo lavni in odgovorni urednik pro dr anez Pomočnik urednika mag Anton ehnični urednik Roman P R Znanstven-strokovni svet: pro dr aja A ANA V N ju ljana izr pro dr van A ju ljana do dr Andrej A ju ljana pro dr Peter A A ju ljana pro dr Ale ander N a hho hs hule As ha en urg R Nemčija do dr dvard ari or pro dr anez A ju ljana pro dr o e VN ju ljana pro dr Niko RA V ju lja mag ran R N je upokojen pro dr Roman A N ju ljana pro dr Peter PA unaj Avstrija mag ilan PA P A N RA iri izr pro dr arko VR ari or izr pro dr antiago P N N niversit o Ali ante panija do dr ran A ju ljana pro dr u ertus RR N R Aa hen R Nemčija pro dr ojko N niverza v agre u rva ka izr pro dr ragi a N ju ljana dr o e P RN ju ljana artin P V univ dipl in ola za strojni tvo ko ja oka pro dr Alojz A ju ljana anez R in Razvojno raziskovalna dejavnost g Polskava pro dr rane R ju ljana pro dr eljko akultet strojarstva i rodogradnje agre rva ka pro dr a z j pro dr ironao A A A i u niversit aponska likovanje naslovni e il NAR likovanje oglasov Naro e tudio d o o ju ljana ektoriranje arjeta AR pro Andrea P N Računalni ka o delava in gra ična priprava za tisk irogra ika R d o o ju ljana isk PR N d o o ju ljana arketing in distri u ija Roman P R Naslov izdajatelja in uredni tva akulteta za strojni tvo redni tvo revije V N A kerčeva P ju ljana ele on aks in Naklada 1500 izvodov Cena: R letna naročnina R Revijo so inan ira avna agen ija za raziskovalno dejavnost Repu like lovenije ARR Revija Ventil je indeksirana v podatkovni azi N P Na podlagi člena akona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke za katere se plačuje odstotni davek na dodano vrednost Tuji državljani – naši študenti Z uvedbo bolonjskega študija in kreditnega sistema obremenitve študentov na univerzah v večini evropskih držav so bili ustvarjeni zelo ugodni pogoji za izmenjavo študentov med uni- verzami in državami. Na slovenskih univerzah trenutno študira preko 4000 tujih d žavljanov iz skoraj stotih držav. Ni pa podatkov, koliko Slovenk in Slovencev študira v tujini. Večina podatkov o mobilnosti študentov se vodi v najpomembnejšem programu medna- rodne izmenjave študentov terciarnega izobra- ževanja Erasmusu, ki omogoča kratkotrajno bivanje in izpopolnjevanje v tujini. V skoraj 30 letih je Erasmus omogočil opraviti del študija v tujini že več kot trem milijonom študentov po svetu. Veliko štu e tov iz Slovenije p se odloči tudi za s mostojno pot do tuje uni erze, teh podatkov pa ni. Kaj prav aprav pomeni izmenjava študentov med univerzami v času študija? Za slovenske univerze in za Slovenijo zelo malo ali pa nič. Za priznane univerze na Zahodu in za bogate države zahodnega sveta pa je to tudi vir pridobivanja naj- sposobnejših mladih ljudi iz celega sveta za njihovo državo in še posebno za nji- hovo gospodarstvo. Prav zato so v merila za ocenjevanje kakovosti univerz uvedli tudi število študen- tov iz tujih držav na posameznih univerzah. Zakaj so v Sloveniji tuji študenti prej breme kot pr dnost? Ta odgov r je zelo pre- prost, vendar ga številni n upajo povedati na glas. Na slovenske univerze dobimo premalo sposobnih, ambicioznih, nadarjenih in delov ih študent v iz tujine. K nam pridejo študirat dijaki in študenti iz Španije, Portugalske, Turčije in iz drugih držav Bližnjega vzhoda ter iz držav bivše Jugoslavije. Zelo malo jih pride iz Franci- je, Nemčije, držav Beneluksa in še manj iz Skandinavije, Slovaške, Češke in Poljske. Večina študentov iz tujine pride k nam za en semester ali tudi več zlasti zaradi opravljanja izpitov, ne pa po znanje. In v tem je težava. Kako privabiti najsposobnejše tuje študente je večno vprašanje? Prav gotovo je snovni pogoj predavanje v tujem jeziku – to j angleščini. To pa je sprejemljivo samo, če se predav ista s ov v slovenskem jeziku za slo enske študente in v an- gleškem jeziku za štude te iz tujine. Predavati slovenskim študentom v angleškem jeziku je mogoče sprejemljivo na družboslovnih in nekaterih podobnih fakultetah, nikakor pa to ni sprejemljivo za tehniko in še manj za strojništvo. Tu sta dve težavi. Prva je ta, da je kakovost predavanj v tujem jeziku manjša kot v maternem. Druga, še večja težava je, da s predavanjem v tujem jeziku siromašimo materni jezik. Na tehničnem področju moramo aterni jezik stalno razvijati. Če bomo predav li v angleškem j ziku, bo ta razv j zamrl. Če smo s več desetletij borili s popačenkami, kot so npr. šrauf, švasane, loger, rostfrej, in jih v veliki meri odpravili, se danes spopadamo z novimi tujimi besedami in njihovimi popačenkami, kot so inoks, printanje, fajber lejzer in podobno. Za vse te tuje besede imamo zelo lepe slovenske izraze. Namesto besede inoks moramo uporabiti nerjavno jeklo, za besedo printanje tiskanje. Z uvedbo novih laserjev v slovensko industrijo je prišla tudi popačenka fejber lejzer (angl. Fiber laser – naprava, pri kateri nastane laserski žarek v optičnem vlaknu). V Sloveniji imamo za to napravo že nekaj desetletij slovensko besedo vlakenski laser. Rešitev za izboljšanje razmer glede študentov iz tujine bi bila izmenjava študen- tov p sporazumih med fakultetami ali univerzami. Slovenske univerze bi morale skleniti dogovor s priznanimi univerzami v Nemčiji, Angliji, državah Beneluksa, Slovaški, Češki in v drugih razvitih državah, da si izmenjajo določeno število štu- dentov za en semester, za eno leto ali tudi več. Na ta način bi prav gotovo do- bili bolj odgovorne in delovne študente, naši študenti pa bi študirali na uglednih univerzah. To bi bilo še posebej koristno za tehnične fakultete. Na tehničnem področju bi se v proces izmenjave študentov lahko vključilo tudi gospodarstvo. Slovenska industrija je močno povezana z industrijo v najbolj razvitih zahodnoe- vropskih državah. Ta čas je to še posebna priložnost, ker povsod v razvitih državah primanjkuje izobraženega tehničnega kadra. Janez Tušek Zelo nas bo veselilo, če bo Vaše podjetje/univerza/ inš�tut pripravljeno sodelova� na posvetu ASM s strokovnim prispevkom in/ali kot sponzor oz. pokrovitelj ter predstavi� svoje izkušnje in rezultate na tem izredno aktualnem in obsežnem področju. Vse Vaše predloge in izražen interes za sodelovanje prosim pošljite na elektronski naslov asm.lasim@fs.uni-lj.si, miha.debevec@fs.uni-lj.si ali niko.herakovic@fs.uni-lj.si. Vaš dopis naj vsebuje kontaktno osebo, elektronsko pošto in telefonsko številko, da vas bomo lahko naknadno kontak�rali in se z vami oz. vašimi sodelavci bolj podrobno pogovorili o sodelovanju Vašega podjetja na posvetu ASM '17. POSVET 6. decembra 2017 na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani Povabilo k sodelovanju na Posvetu ASM '17 Vabimo vas na tradicionalni posvet Avtoma�zacija strege in montaže, ki bo potekal v sredo, 6. decembra 2017, s pričetkom ob 9. uri na Gospodarski zbornici v Ljubljani. Organizator je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Laboratorij za strego, montažo in pnevma�ko (LASIM) in soorganizator Združenje kovinske industrije na GZS. Dogodek vsako leto privabi preko sto udeležencev iz industrije in raziskovalnih organizacij, nekateri s prispevki in razstavami, drugi kot slušatelji, vsi pa izkoris�jo dan za prenos dobrih praks in mreženje. Okvirni tematski sklopi na posvetu Avtoma�zacija strege in montaže 2017 bodo: 1. Inteligentna avtoma�zacija in robo�ka 2. Industrija 4.0 – IIoT, Big Data, Cloud tehnologije 3. Tovarne prihodnos� in pametni gradniki 4. Učinkovitost proizvodnih procesov in sistemov 5. Inova�vne rešitve in vitka proizvodnja 6. Podjetja predstavljajo – dobre prakse Več novos� o posvetu ASM '17 je objavljeno na: www.posvet-asm.si Kontaktni e-mail naslov: asm.lasim@fs.uni-lj.si Organizacijski odbor ASM '17 Laboratorij LASIM Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2017 - ASM ’17 318 Ventil 23 /2017/ 5 Žirovski Poclain Hydraulics v zadnjem desetletju še bolj prepoznaven na svetovnih trgih irovsko podjetje Po lain drauli s letos praznuje e desetletni o svojega poslovanja v okviru mednarodne skupine Po lain in v tem času s svojimi ran oskimi lastniki o nenehni rasti ele i vidne uspehe na glo alnih tr i čih svojimi znanjem razvojem in iritvijo proizvodnega programa so v zadnjem desetletju v svetu postali eno najprepoznavnej ih podjetij na področju ventilov za hidravlične transmisije in so med tirimi vodilnimi pri proizvodnji ventilov za zavore lovesnosti ki je septem ra potekala v ireh so se poleg najvi jih predstavnikov skupine Po lain iz ran ije udele ili tudi dr iro erar predsednik Vlade Repu like lovenije najvi ji predstavniki lokalne skupnosti in ospodarske z orni e lovenije predstavniki ran oskega veleposlani tva in akultete za strojni tvo niverze v ju ljani irovski Poclain Hydraulics kjer danes razvijajo proizvajajo in tr i jo izdelke za ves svet je po tevilu zaposlenih med tremi največjimi tovarnami v skupini Po lain »S ponosom lahko rečem da smo v podjetju v zadnjem desetletju na predovali na vseh področjih kar iz kazujejo tudi na i poslovni rezulta ti ki nas po dodani vrednosti hkrati uvr čajo tudi v sam vrh najuspe nej ih irovskih podjetij poudar ja direktor Aleš Bizjak. »Kot rasto če podjetje s zaposlenimi letos načrtujemo za milijonov evrov prihodkov od tega jih odstot kov ustvarimo z izvozno dejavno stjo svojimi inovativnimi izdelki ki jih razvijamo tu v ireh se uvr čamo med vodilne v svoji dejav nosti vojo ponud o irimo med največje in najzahtevnej e kup e svoje izdelke aktivno promoviramo skupaj z glo alno prodajno mre o korpora ije krepimo prisotnost na ameri kih in azijskih tr i čih ter v podjetje uvajamo nove proizvodne programe V svojem nagovoru je e pouda ril da praznovanje o letni e zaznamuje skupno zgod o s ran oskimi lastniki ki so jim z ustvar janjem novih prilo nosti v zadnjem desetletju zagotovili pre oj med naj olj e z močno podporo pa omogočili da lahko v stimulativ nem mednarodnem okolju ure sničujejo načrte razvoja vrhunskih izdelkov in tehnologij ter lastne poten iale Po lain drauli s je danes uspe no in kompeten tno podjetje ki je ključno pri za gotavljanju sistemske oskr e na področju hidravličnih pogonov z odličnostjo v svojem poslovanju pa za elen partner svojim kup em odimo v dru o naj olj ih zato se zahvaljujem korpora iji Po lain za vlaganja prilo nosti in njihovo aktivno podporo na emu razvoju prav mi zaposleni pa smo tisti ki lahko podjetju zagotovimo nadalj nji uspeh in rast zato je na a pri hodnost o zavezanosti dose kom odličnosti in stalnim iz olj avam am i iozna in optimistična Aleš Bizjak, direktor Poclain Hydraulics, foto Miran Juršič JUBILEJ 319Ventil 23 /2017/ 5 Laurent Bataille predsednik in iz vr ni direktor skupine Poclain je o desetem ju ileju pridru itve i rovske tovarne korpora iji Po lain poudaril tovarno v ireh smo pred desetletjem zdru ili moči in si zadali strate ke ter am i iozne ilje rasti ki jih omo uresničeva li tudi v prihodnje vlaganju v digitaliza ijo in s podporo razvo ju raziskavam in inova ijam ki so ključne za na uspeh omo irili o seg poslovanja ki ga name ravamo do leta podvojiti V skupini Po lain izjemno enimo znanje in sposo nosti na e iro vske enote pri razvoju in proizvo dnji ventilov zato omo e naprej podpirali prido ivanje kompeten tnih vrhunskih kadrov iz lokalnega okolja o enem pa skr eli za vklju čevanje mlaj ih genera ij v te pro ese V skupini Po lain gledamo v na o skupno prihodnost z irovsko tovarno z optimizmom pri čemer omo s svojimi konkurenčnimi prednostmi poleg iritve na o sto ječih osvajali tudi nova zahtevna tr i ča Na slovesnosti je goste in zaposle ne nagovoril tudi dr. Miro Cerar, predsednik Vlade RS ki podpira mednarodno sodelovanje in tuje investitorje ki loveniji omogočajo nadaljnji razvoj in ji odpirajo vrata v svet Pohvalil i inovativnost pod jetja Po lain drauli s ki ga te jem kot primer do re prakse rez sodelovanja enostavno ne gre e pose ej v sodo nem času ki terja hitro moderniza ijo V nadaljeva nju je e poudaril da o vlada e olj podpirala gospodarstvo in si pri tem prizadevala za e olj e pove zovanje z univerzo in raziskovalnimi institu ijami o enem pa o razvi jala sistem vajeni tva in podpirala odpiranje kompetenčnih entrov Podjetju je za elel veliko uspehov tudi v prihodnje in zaključil z misli jo da o slovensko gospodarstvo v prihodnosti lahko e uspe nej e če o sposo no izpeljati nekatere ključne projekte med katerimi je e pose ej izpostavil uresničitev pro jekta rugi tir Boštjan Gorjup predsednik Go- spodarske zbornice Slovenije je o izročitvi prilo nostnega ju ilej nega priznanja podjetju pozdravil vse zaposlene in izpostavil njihove Od leve proti desni: Guillaume Bataille, direktor skupine Poclain, dr. Miro Cerar, predsednik Vlade RS, Laurent Bataille, predsednik in izvršni direktor skupine Poclain – foto: Bor Slana, STA Od leve proti desni: Aleš Bizjak, direktor Poclain Hydraulics, Stéphane Rakotoari- velo, strateški direktor in direktor inovacij, aktualni nadzorni v Poclain Hydraulics, Guillaume Bataille, direktor skupine Poclain, dr. Miro Cerar, predsednik Vlade RS, Laurent Bataille, predsednik in izvršni direktor skupine Poclain – foto Miran Juršič JUBILEJ 320 Ventil 23 /2017/ 5 dose ke pri tem pa e poudaril da je podjetje Po lain idrauli s danes eden od iserov slovenske kovinske industrije ki lahko v prihodnost zre z velikim optimizmom ovarna v ireh je danes pomem en kompetenčni enter za hidra vlične ventile in hidravlične naprave znotraj skupine Po lain o enem pa tudi tehnolo ki enter za avto matske preizku evalne naprave hi dravličnih sestavin Po prevzemu podjetja v letu je Po lain v iri prenesel proizvodnjo vseh ventilov iz drugih tovarn v skupini kar so spremljale o se ne nalo e v teh nologijo opremo in člove ke vire ki e dosegajo vrednost milijonov evrov a tak no odločitev so ili ključni visoka strokovna usposo ljenost in spe i čna znanja izku e nega ter razvojno usmerjenega ka dra ki so jih zaposleni v takratnem ladivarju črpali iz svoje dolgoletne tradi ije razvoja in proizvodnje hi dravličnih ventilov naprav in sesta vin anes je irovska tovarna ki v zadnjem desetletju ele i neneh no rast in iritev proizvodnje tudi pomem en proizvajale sestavnih delov za druge izdelke skupine Po lain hidravličnimi tehnologijami razvojem znanjem in inovativnimi izdelki ki prihajajo tudi iz irovske tovarne uspe no vstopajo na nove trge in med najpomem nej e sve tovne igral e ot vodilni proizvaja le hidrostatičnih sistemov na trgu kup em tako zagotavljajo tehnolo ke re itve z visoko dodano vredno stjo skupina pa vsako leto nameni za razvoj odstotkov vrednosti prodaje eloten proizvodni program podje tja Po lain drauli s zajema ven tile za zaprte in odprte tokokroge ventile za zavore ter hidravlične na prave in preizku evali ča proizvaja jo pa tudi ate za motorje in črpalke ter aksialne motorje e upora lja jo tudi največji in najzahtevnej i svetovni proizvajal i kot so Volvo er edes enz ohn eere ater pillar Renault ru ks ve o ani tou in tevilni drugi njimi podje tje e prodira na tr i če transmisij vzporedno pa skr i za nadgradnjo proizvodnje v smislu avtomatiza ije in ro otike da i se lahko čim olj pri li ali potre am svojih kup ev Pri tem si skladno s politiko skupi ne Po lain v proizvodnji prizadeva jo za olj o učinkovitost odličnost poslovanja in vrhunsko kakovost svojih izdelkov z razvojem ključnih znanj pa svoje am i ije uresničuje Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup je ob priložnosti 10. obletnice delovanja v okviru korporacije Poclain direktorju Poclain Hy- draulics Alešu Bizjaku predal jubilejno priznanje.– foto: Miran Juršič Raziskave in razvoj Montaža in avtomatsko preskušanje JUBILEJ Roboti MOTOMAN serije MA so podjetju Yaskava priborili prvo mesto na področju obločnega varjenja. Stavite na te robote. Navdušeni boste. SVETOVNI PRVAKI YASKAWA Slovenija d.o.o. · T: +386 (0)1 83 72 410 · YSL-info@yaskawa.eu.com · www.yaskawa.eu.com 321Ventil 23 /2017/ 5 jo ne le na tehnolo kem področju pač pa tudi v tr enju in komuni i ranju ed izzivi ki se jih lotevajo je tudi prido ivanje novih kadrov zato skladno s svojimi strate kimi prioritetami v politiki zaposlovanja namenjajo veliko pozornosti tudi olj i prepoznavnosti podjetja na domačem trgu dela kupina Po lain ki ima sede v Ver erierju v ran iji za trg razvija in proizvaja visokozmogljive hidravlič ne sestavine in sisteme večinoma za hidravlične hidrostatične pogo ne em sodijo hidravlični motorji in črpalke hidravlični ventili naprave elotni sistemi in z njimi povezana elektronika kupina posluje na treh kontinentih v dr avah in z zaposlenimi letno ustvari za mi lijonov evrov prihodkov kupina Po lain tr i tehnolo ko do vr ene energijsko varčne in okolju prijazne izdelke preko vseh svojih tovarn lastnih pisarn ter distri uterjev po vsem svetu i dravlične sestavine in sistemi ki jih razvijajo v ireh tako omogočajo nemoteno o ratovanje tevilnih in dustrijskih delovnih strojev zlasti v grad eni tvu kmetijstvu rudarstvu lu kem ladijskem in drugem tran sportu. Poclain Hydraulics, Žiri, Služba za odnose z javnostmi, www.poclain-hydraulics.com JUBILEJ Roboti MOTOMAN serije MA so podjetju Yaskava priborili prvo mesto na področju obločnega varjenja. Stavite na te robote. Navdušeni boste. SVETOVNI PRVAKI YASKAWA Slovenija d.o.o. · T: +386 (0)1 83 72 410 · YSL-info@yaskawa.eu.com · www.yaskawa.eu.com 322 Ventil 23 /2017/ 5 V a oratoriju za preiskavo ma terialov in toplotno o delavo A na akulteti za strojni štvo imamo številne merilne na prave za izvajanje neporu itvenih preiskav zvajamo predavanja in la oratorijske vaje za tudente intenzivne raziskave in nudimo podporo industriji s področja neporu itvenih preiskav in moni toringa pro esov Predstojnik ka tedre za tehnologijo materialov pro anez rum je il dva man data tudi član upravnega od ora vropske edera ije za neporu i tvene preiskave N kar nam je omogočilo la je vključevanje v evropsko mre o la oratorijev za izvajanje neporu itvenih preiskav lovensko dru tvo za neporu i tvene preiskave in akulteta za strojni tvo e tradi ionalno orga Mednarodna konferenca o uporabi sodobnih neporušitvenih metod v tehniki Tomaž KEK, Janez GRUM Neporu itvene preiskave angl Non estru tive testing N vključujejo metode za preiskavo materialov in izdelkov rez okvare materiala Vloga neporu itvenih preiskav in monitoringa pro esov se zelo povečuje v vseh industrijskih panogah tudi v industriji transportnih sredstev med katerimi izstopajo avtomo ilska elezni ka in letalska Vse večje potre e po zagotavljanju kakovosti izdelkov zahtevajo preiskavo posameznih delov na povr ju ali po elotnem volumnu V ta namen se pogosto upora ljajo standardne metode redkeje pa je preiskava povezana z namenskim razvojem primerne metode za testiranje spe i čnih o jektov tevilne raziskave so usmerjene v iz olj anje posameznih metod za preiskavo materialov in konstruk ij kot tudi uvajanje novih preiskovalnih metod Vse večje potre e po neporu itvenih preiskavah povečujejo tudi zahtevo po izurjenih in enirjih za tovrstno kontrolo o dr oma ek univ dipl in pro dr anez rum univ dipl in o a niverza v ju lja ni akulteta za strojni tvo Zbornik referatov in prizorišče konference – Grand Hotel Bernardin DOGODKI 323Ventil 23 /2017/ 5 nizirata ločeno slovensko in med narodno kon eren o na temo pora a sodo nih neporu itve nih metod v tehniki lani a ora torija za preiskavo materialov so v ernardinu od do septem ra organizirali e tradi ionalno mednarodno kon eren o z naslo vom Appli ation o ontempora r Non destru tive testing in n gineering ki ji je predsedoval pro anez rum Poleg predsednika kon eren e so imeli pozdravni govor tevilni ugledni gosti in si er rektor niverze v ju ljani pro van vetlik predsednik slo venske n enirske akademije pro tanislav Pejovnik dekan akulte te za strojni tvo pro itjan a lin in predsednik veze in enirjev pro gor olo ič Na kon eren i so se z rali tevilni raziskoval i iz dr av predvsem iz vrope in Azije ki so predstavili svoje za dnje raziskovalne dose ke okoli znanstvenih prispevkov Največ prispevkov je zajemalo predstavi tve novosti na področju preiskav z akustično emisijo z uveljavlje nimi svetovnimi raziskoval i kot so va ljeni predavatelj erge os antos N A entre Val de oire ran ija omoki hiotanijem raduate hool o ngineering aponska i hele ar oni Poli te ni o di ilano talija denek Prevorovsk nstitute o hermo me hani s o the ze h A ade m o ien es e ka repu lika erhard ook tto von ueri ke niversit agde urg Nemčija Rainer ink elling m ei dgra en Nemčija in drugi Na kon eren i so ili predstavljeni tudi tevilni prispevki s področja ultrazvočnih preiskav magnetnih preiskav radiogra je termogra je elektromagnetnih in mikroma gnetnih preizkusov vi rometrije z va ljenim predavateljem enom elmanom ran eld niversit Velika ritanija ter s področja iz o ra evanja in erti iranja ose ja za te vrste preiskav meli smo dve pregledni va ljeni predavanji in sicer prvo z naslovom: Signal pro essing or nonlinear N and a ousti emission Ne trends or uture standardization ki ga je imel pro erge os antos in drugo Novel monitoring te hno log or rotating ma hiner and stru tures pro ena elmana Uvodni govor predsedujočega konference prof. Janeza Gruma Uradna stran konference – www.fs.uni-lj.si/latem DOGODKI 324 Ventil 23 /2017/ 5 Prispevki so z rani v o irnem z orniku re eratov strani z naslovom on eren e pro eedin gs Appli ation o ontemporar Non estru tive esting in ngi neering rednika z ornika pre davanj sta anez rum in oma ek ornik predavanj je dosto pen v tehničnih knji ni ah kasne je pa o dostopen tudi na spletu ndt net Gosti na otvoritvenem delu konference. Z desne si sledijo: rektor UL prof. Ivan Svetlik, predsednik slovenske Inženirske akademije prof. Stanislav Pejovnik, dekan Fakultete za strojništvo prof. Mitjan Kalin in predsednik Zveze strojnih inženirjev prof. Iztok Golobič. Predsedujoča prve sek ije kon eren e z desne dr milo Romero pod predsednik panskega dru tva za neporu itvene preiskave in pro i hele ar oni Polite ni o di ilano Zaključni govor doc. Tomaža Keka, sourednika zbornika DOGODKI LT1303 ■ EL MaticTM PPT commerce d.o.o., Celovška 334, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija tel.: +386 1 514 23 54, faks: +386 1 514 23 55, e-pošta: info@ppt_commerce.si, www.ppt-commerce.si PPTcommerce d.o.o. HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si 325Ventil 23 /2017/ 5 EL MaticTM PPT commerce d.o.o., Celovška 334, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija tel.: +386 1 514 23 54, faks: +386 1 514 23 55, e-pošta: info@ppt_commerce.si, www.ppt-commerce.si PPTcommerce d.o.o. HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si 326 Ventil 23 /2017/ 5 ■ Uvod V dneh od do septem ra je v sseldor u v Nemčiji potekal tradi ionalni sejem Varjenje in reza nje h ei en und hneiden e jem na tiri leta organizira dru tvo za varilno tehniko Nemčije V euts her Ver and r h ei te hnik e več kot let V zadnjih desetletjih je il sejem v ssnu letos pa v sseldor u Naslov sejma je zelo skromen in ne popi e vseh področij ki so za stopana na njem Poleg varjenja in rezanja so ile predstavljene e teh nologije metaliza ije lepljenja me hanskega spajanja spajkanja opla čenja hi ridnega spajanja mate rialov tehnike in drugih tehnik spajanja in toplotnega rezanja in ločevanja materialov po drugih po stopkih astopana so ila podjetja ki izdelujejo dodajne materiale za varjenje spajkanje metaliza ijo va rilno in pomo no opremo za varje nje za čitna sredstva za varno delo in drugi. Razstavni prostor je o segal sa mostojnih a med se oj povezanih dvoran V času sejma je ilo organi ziranih več strokovnih posvetovanj s področja spajanja materialov Pose en poudarek je il dan mladim va ril em ki jih klju veliki rezposel nosti e vedno zelo primanjkuje V okviru tega so organizirali pose no prireditev ladina vari ■ Pregled razstavljavcev Vseh razstavljav ev je ilo oko li iz dr av toda le s treh kontinentov V primerjavi s tevi lom razstavljav ev pred tirimi leti jih je ilo tokrat za okoli odstot kov manj lovenija je ila na sejmu do ro zastopana Razstavljalo je slovenskih podjetij kar je glede na velikost dr ave in tevilo podjetij ali pa tevilo pre ival ev prav gotovo zelo veliko ed razstavljav i so ili Alumat d d iz lovenske istri e AVP d o o iz ju ljane lektrode eseni e d o o z eseni skra var jenje d o o iz ju ljane očevar in sinovi d o o iz Polzele ter aihen urope m v okviru ka terega deluje tudi nekdanji Varstroj endava e primerjamo tevilo razstavljav ev iz drugih dr av na primer Nor ve ka je imela le dva predstavnika Poljska devet Rusija dva elotna preostala nekdanja ugoslavija tudi dva ugotavljamo da se je na a va rilska industrija resnično zelo do ro predstavila o pa je e pomem neje če povemo da so na i razsta vljav i predstavljali visoko kakovo stne in visoko tehnolo ke produkte aleč največje tevilo razstavljav ev več kot tretjina je ilo iz Nemči je ruga naj olj zastopana dr ava je ila itajska na tretjem mestu je ila talija na četrtem so ile dru ene dr ave Amerike na petem pa aponska a njo so se po tevilu razstavljav ev razvrstile druge večje evropske dr ave est dr av je raz stavljalo skupaj na skupnem pro storu o so ile itajska dru ene dr ave Amerike aponska u na oreja ajvan in ran ija Prvo in daleč najo se nej e temat sko področje so zajemale naprave in oprema za varilne postopke Več kot odstotkov razstavljav ev je ilo s tega področja Na sejmu so pred stavili enega od varilnih postopkov d teh jih je več kot sto razstavljalo opremo za varjenje A Ne koliko manj je ilo razstavljav ev z opremo za varjenje animivo je da je ilo razstavljav ev opreme za druge varilne postopke in načine varjenja mnogo manj kot na zadnjem sejmu elo malo pod jetij je predstavilo opremo za var jenje z mehansko energijo ltraz vočno varjenje so npr predstavljali le tirje razstavljav i kar je izjemno malo če vemo da je samo v vropi podjetij ki proizvajajo ultrazvočno opremo več kot deset in da se po stopek upora lja v tevilnih podje tjih ki se ukvarjajo z elektrotehniko z mehatroniko s solarno tehniko ali pa s termoplasti e trije predstavni ki so razstavljali opremo za varjenje z gnetenjem rugo večje področje so ile na prave in oprema za navarjanje na rizgavanje in platiranje u smo srečali predstavnike ki se ukvarjajo z navarjanjem pod lindro z laser jem s plazmo s trenjem z eksplo Sejem Varjenje in rezanje (Schweißen und Schneiden) v Düsseldorfu Janez TUŠEK Pro dr anez u ek univ dipl in niverza v lju ljani akulteta za strojni tvo DOGODKI 327Ventil 23 /2017/ 5 zivom in z o ločnim navarjanjem v za čiti plina ali pa pod pra kom etos je il opazen napredek pri napravah za lasersko navarjanje s prahom. retje večje področje je ilo spajka nje Razstavljav i vseh je ilo prek so ponujali opremo za različne postopke spajkanja dodajne mate riale talila in elotno tehnologijo d postopkov se e vedno veliko upora ljata spajkanje s plamenom in spajkanje v pečeh od novej ih pa spajaknje z elektronskim snopom in z laserjem oplotna rezanja z različnimi viri toplote in za različne namene so ila z rana v pose nem tematskem sklopu Podjetja so predstavljala opremo za različne postopke to plotnega rezanja samo tehnologi jo rezanja le ljenja povr inskega či čenja s plamenom toplotno re zanje s kovinskim in z mineralnim prahom vrtanje z laserjem in elek tronskim snopom vrtanje s kisiko vim kopjem rezanje z o lokom in ogleno elektrodo in plazemsko re zanje Največ je ilo razstavljav ev s področja plazemskega rezanja a mnogo manj kot pred tirimi leti ruga področja toplotnega rezanja so ila manj zastopana področja laserskega rezanja jih je ilo več deset in e nekoliko več s področja o ločnega rezanja Naslednje po o segu peto podro čje je o ravnavalo varjenje umetnih snovi Razstavljav ev je ilo malo a vseeno nekoliko več kot pred tirimi leti a e da se proizvajal i naprav in opreme ter tehnologije varjenja in spajanja umetnih snovi udele u jejo drugih sejmov esto področje je pokrivalo naprave in ro otiza ijo za mehansko spaja nje materialov ed slednje tejemo kovičenje spajanje s pogrezom ro ljenje samokovičenje in podo no V sedmo tematsko področje je ila razvr čena oprema za spe ialne postopke kot je or italno varjenje plamensko či čenje reparaturno varjenje varjenje pod vodo in po do no rmilna tehnika regula ije nadzor varjenja s kamerami vodenje va rilnih gorilnikov in varilnih glav in avtomatiza ija na varilskem podro čju so ili zajeti v osmem sklopu V devetem pa proizvajal i ki se ukvar jajo z računalni kimi programi s po dročja spajanja materialov Pose no področje deseto so predstavljali proizvajal i naprav za proizvodnjo vseh vrst dodajnih in pomo nih materialov proizvajal i naprav za proizvodnjo varilnih i str enskih i opla čenih elektrod za čitnih plinov a etilena spajk in talil varilnih pra kov varilnih miz odsesovalnih naprav varilnih ka in grelnih naprav in pripomočkov za predgrevanje varjen ev in su enje elektrod za čitne opreme za varil e opreme za prostore kjer se vari za čitnih varilnih mask očal za čitnih rokavi predpasnikov in drugega elo o se no enajsto področje je zajemalo vse vrste dodajnih materi alov za različne materiale postopke in namene upora e i razstavljav i so ili klasi irani e v podsku pin d teh je ila največja skupina podjetij ki so predstavljala dodajne materiale za varjenje visoko legira nih jekel eh je ilo kar Nekoliko manj je ilo razstavljav ev za dodajne materiale za nelegirana in malo legirana jekla Razstavljav ev drugih dodajnih materialov kot so legirane jeklene litine arvne kovine in njihove zlitine in dodaj nih materialov za umetne materiale je ilo mnogo manj Veliko razsta vljav ev je predstavljalo dodajne materiale po varilnih postopkih Na primer več kot razstavljav ev je ponujalo varilne i e za varjenje A Pri li no toliko podjetij je imelo v svojem razstavnem pro gramu opla čene elektrode za roč no o ločno varjenje nekoliko manj jih je ilo za varjenje in za toplo tno na rizgavanje e manj za druge varilne postopke odajni materiali pa so se delili e glede na o liko ako smo lahko iz irali med dodaj nimi materiali kot so str enske i e varilne pali e opla čene elektrode varilni pra ki kot dodajni materiali in na kolut navite varilne i e elo opazno je zmanj anje razsta vljav ev z opla čenimi elektrodami ako nismo zasledili niti enega ki i proizvajal in razstavljal opla če ne elektrode za varjenje sive litine v vročem anj o dodatno opremo kot so razna orodja navadni in magnetni ventili naprave za pogon varilnih i elektrode za uporovno varjenje kontakte o e za varjenje A za varjenje naprave za ru enje elektrod hladilni sistemi jeklenke za pline razni gorilniki in varilne pi tole ter varilne glave lah ko uvrstimo na dvanajsto področje amo dva razstavljav a sta nudila i e za lasersko varjenje odajni materiali za spajkanje so predstavljali trinajsto tematsko skupino Podjetij s tem prodajnim artiklom je ilo več kot kar je izjemno veliko o govori o tem da se spajkanje v razvitem svetu vedno več upora lja in da smo pri nas na tem področju pre ej v zaostanku udi lepila so predstavljala pose no področje razstavljav ev pa je ilo le kar je presenetljivo malo Vsi naslednji sklopi so ili manj i Na ta področja spadajo gorljivi plini za varjenje spajkanje in dru ge plamenske tehnike kisik du ik talila za spajkanje in za plamensko varjenje različni ne prav pogosto upora ljeni varilni pripomočki te vilne storitve na področju spajanja materialov računalni ki programi eksotični kovinski in nekovinski ma teriali in drugo. ■ Najpomembnejše novosti Prav veliko revolu ionarnih novosti na sejmu ni ilo lju temu je ilo kar nekaj iz olj av naprav opreme materialov zlasti pa krmiljenja in di gitaliza ije varilnih pro esov Pri napravah za o ločno varjenje A smo opazili napredek pri krmiljenju parametrov pri zelo natančnem vodenju varilne i e DOGODKI 328 Ventil 23 /2017/ 5 kar omogoča odtaljevanje i e rez rizganja Vedno več naprav je zgrajenih na visoko rekvenčni inverterski tehniki kar omogoča pulzno varjenje z različno o liko vanimi električnimi utripi Naprave A so vedno olj eksi il ne kar omogoča ročno avtomat sko in ro otizirano varjenje Neka tere naprave A nudijo tudi do menijev za varjenje različnih materialov z različnimi i ami in za različne de eline varjen ev a sodo no proizvodnjo so naprave opremljene z ele enjem varilnih parametrov njihovim prikazova njem in shranjevanjem tevilne naprave za varjenje delujejo na rekvenčni tehniki s rekven o k z Pri tak nem var jenju se zo i o lok in v njem skon entrira energija Presenetljivo veli ko je ilo naprav za varjenje z opla čeno elektrodo e večinoma delu jejo na inverterski tehniki so lahke in jih priključimo na vsako hi no omre je slika 1 ar velik napre dek je il viden na področju vodenja varilnih gorilnikov v prostoru. Te na prave omogočajo or italno varje nje večjih premerov de elosten skih evi navarjanje v različnih legah in podo no lahko so pro gramirane vna prej in krmiljene s pose no ročno krmilno napravo ali preko jo sti ka ak sistem je prikazan na sliki 2. elo o se no po dročje je ro oti ka Na sejmu so razstavljala vsa največja ro otska podjetja na svetu noga od njih so v tesni povezavi s proizvajal i varil nih naprav Največ je ilo naprav za o ločno varjenje A in nekaj za točkovno uporovno var jenje Poleg različnih ro otskih sistemov so ile razstavljene tudi pose ne ro otske varilne eli e ki omogočajo zelo eksi ilno in var no varjenje Pose no področje so dodajni ma teriali Na sejmu smo prvič videli str enske i e iz ko altovih zlitin ki jih imenujemo steliti udi za trdo navarjanje in navarjanje ra znih elementov za delo pri zviša nih temperaturah je mogoče upo ra iti tevilne str enske i e elo veliko razstavljav ev je pred stavljalo varovalno opremo za ose je za varjenje in opremo za odsesavanje in či čenje dimov ki nastanejo med varjenjem Pose nih novosti pa ni ilo elo veli ko je ilo novih razstavljav ev za varilne maske z avtomatsko zate mnitvijo varilnega okna Na sliki je prikazan varilni gorilnik ki med varjenjem omogoča odsesovanje nastalega dima in plinov. lju izredno velikemu razvoju laserjev v zadnjih letih je ila na sejmu ta nova tehnika relativno skromno predstavljena prav tako tudi tehnike in tehnologije u moram omeniti razstavljeno laser sko napravo ki omogoča lasersko navarjanje s prahom v zelo ozkem prostoru v notranjosti ventilov cevi in drugih votlih elementov slika 4 Slika 1. Inverterska varilna naprava za ročno obločno varjenje z oplaščeno elektrodo, ki se lahko priključi na omrežje z le 16-ampersko varovalko in tehta 4,2 kg. Z njo se lahko vari z jakostjo varilnega toka do 160 A. Slika 2. Mobilna in zelo natančno krmiljena varilna naprava za orbitalno varjenje cevi Slika 3. Varilni gorilnik za varjenje MAG/MIG z odsesa- vanjem nastajajočega dima DOGODKI 329Ventil 23 /2017/ 5 ■ Ocena sejma z seznama razstavljav ev njihovih razstavnih produktov in posameznih področij ki so jih podjetja zastopala se vidi da je varilstvo resnično izje mno iroka dejavnost dor na varil skem področju v svetu kaj pomeni se tak nega sejma vsekakor mora udele iti in prav vse razstavne pro store temeljito pregledati Po ogledu sejma lahko napravimo nekaj zaključkov lovenska varilska stroka je ila na sejmu zelo močno zastopana po tevilu podjetij in kakovosti razstavljav ev oziroma produk tov. Presenetljivo močno zastopano je ilo ročno o ločno varjenje čeprav se opazi trend zmanj e vanja o je e vedno neavtoma tiziran in zelo nizko produktiven postopek eprav je varile med delom močno o remenjen se postopek e vedno zelo mno ič no upora lja dini odgovor za to dejstvo je da postopek zago tavlja visokokakovostno varjenje zvari pa imajo visokotrdnostne lastnosti rugi razlog je tradi i ja tretji da je z opla čeno elek trodo mo no variti na prostem in v vseh legah četrti pa da je iz ira dodajnih materialov na trgu zelo ogata Prav tako je e vedno zelo moč no zastopana plamenska tehnika od varjenja na rizgavanja pa vse do plamenskega rezanja elo malo razstavljav ev je pred stavljalo varjenje in spajanje umetnih snovi keramike in kom pozitov. a varjenje z ultrazvokom so ili na elotnem sejmu le tirje pred stavniki eprav vemo da se ul trazvočno varjenje upora lja za varjenje kovinskih materialov in umetnih snovi čitno se proi zvajal i teh varilnih postopkov raje udele ujejo sejmov na kate rih so zastopane umetne snovi. elo veliko razstavljav ev je v svojem programu predstavljalo spajkanje o ni presenečenje če vemo da spajkanje vedno olj prodira v avtomo ilsko industri jo industrijo malih gospodinj skih aparatov v elektroindustrijo in elo v energetiko ter grad e ništvo. Na sejmu ni ilo no enega pred stavnika za aluminotermično varjenje za varjenje ar atomik in podo no i uzijsko in eksplo zijsko varjenje je predstavljalo le po eno podjetje Presenetljivo malo je ilo razstavljav ev varje nja z gnetenjem elo izumitelja tega postopka in lastnika li en e za ta postopek ni ilo Na sejmu je ilo predstavlje nih le malo novosti veliko pa je ilo iz olj av na področju digitaliza ije krmiljenja in opti miza ije umetnega vida in po do no Slika 4. Laserska glava z dodajanjem prahu za notranje navarjanje cevi ven- tilov in drugih votlih elementov DOGODKI Nov priročnik za projektante in konstrukterje Priročna pu lika ija ki o sega strani je razdeljena na est delov ki o ravnavajo naslednje vse ine Stanje in razvoj branže str v nem ki strojni industriji je ran a trenutno na prvem mestu s izvoza hidravlike in izvoza pnevmatike ter okoli zapo slenimi renutna osrednja tema je razvoj industrije Zbirka enačb za hidravliko in pnevmatiko str Razdeljena je na dve poglavji hidravliko in pnev matiko mogoča izračune vseh osnovnih statičnih in dinamičnih la stnosti posameznih sestavin vezij in kompletnih naprav Vključeni so tudi izračun hidravličnega udara ter ustrezni toplotni izračuni tako hi dravličnih kot pnevmatičnih naprav Standardi, osnutki standardov in priporočila str Naveden je iz črpen seznam vseh nem kih dr av nih in mednarodnih standardov za o ravnavano področje N N N N N N PR R N N ter priporočila V A Seznam nemških visokošolskih disertacij str s naved ami Katalog izdelkov hidravlike in pnevmatike str Predstavljen je v o liki pregledni razdeljen po osnovanih izved ah sestavin z na ved o imena in osnovnih lastnosti Na kon u so ponud e storitev na o ravnavanih področjih kot so in eniring vzdr evanje programska oprema raziskave in razvoj Seznam dobaviteljev str koli naved z logotipi in na slovi posameznih podjetij lej tudi ru riko Nove knjige str Nem ka revija za hidravliko in pnevmatiko P luidte hnik nadaljuje s tradi ional no letno izdajo priročnika za projektantne in konstrukterje hidravličnih in pnevmatičnih naprav ter snovalce naprav in strojev s tovrstnim pogo nom in ali krmiljenjem eto nji almanah je iz el pod na slovom: O + P (Fluidtechnik) Konstruktions Jahrbuch 2017, Sonderausgabe. 330 Ventil 23 /2017/ 5 Rodoviten 55. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra zaključku sejma A RA smo kot organizatorji lahko več kot zadovoljni saj lahko o njem govorimo v sa mih prese kih razstavljav ev iz dr av na kvadratnih metrih razstavnih povr in je največ kar je ilo predstavljeno na Agri v zgodovini tega sejma Pa tudi de ela partneri a je ila ena največjih dr av na svetu judska repu lika itajska se je prvič predstavila s kar podjetji Poleg itajske je ilo e nekaj de el ki so se na Agri predstavile prvič o so tiste ki so sodelovale na mednarodni kon eren i srednje in vzhodnoevropskih dr av po ude ilo je tudi največ spremljevalnih dogodkov kar od tega čez strokovnih posvetov predavanj okroglih miz o najaktualnej i pro lematiki v kmetijstvu in vsakdanjem ivljenju Podelili smo čez medalj s estih mednarodnih strokovnih o enjevanj kakovosti kar je odstotkov več kot prej nja leta ejem A RA je potekal v znamenju trajnostnega turizma za razvoj trajnostnega kmetovanja hrane iz li ine e i iz vseh vse in potegnili rdeče niti ki so prepredale strokovne in druge dogodke i lahko rekli da so ile to trajnostni razvoj in podne ne spremem e Pomem no pa je tudi da na Agri razstavljav i niso ponujali vsega pač pa naj olj o kmetijsko in gozdarsko mehaniza ijo opremo in drugo kar je namenjeno kmetijstvu ter tisto kar prihaja iz kmetijstva v o liki vrhunskih pridelkov in izdelkov ivilske predelave Več kot o iskoval ev sejma v estih dneh med katerimi jih je ilo preko odstotkov iz tujine je več kot smo v teh su nih avgustovskih dneh lahko pričakovali Pomem no je da se je na sejmu razvijal optimizem ki sloni na zadovoljnih o iskoval ih in razstavljav ih anez rjave predsednik uprave Pomurskega sejma Osebna izkaznica Agre 2017: razstavljav ev sodelujočih dr av m razstavnih površin v halah m zunanjih razstavnih povr in 3.000 m razstav ivali 15.300 m vzorčnih nasadov mane a skupaj m razstavnih površin o iskoval ev Poslovne predstavitve Agra je predstavila vrhunsko kmetij sko poljedelsko ivinorejsko vino gradni ko sadjarsko in gozdarsko mehaniza ijo najvidnej ih svetovnih in domačih lagovnih znamk orod ja in opremo ivila in vina eko i vila semena in sadike sredstva za prehrano in varstvo rastlin ter iva li opremo za ivilskopredelovalno industrijo vinarstvo in vinogradni tvo izdelke za trajnostno gradnjo ter upora o o novljivih virov ener gije Predstavljena so ila tudi tran sportna sredstva izdelki umetne in domače o rti ter re itve za raču nalni ko vodenje kmetij lovenska ivilska industrija je s skupinskimi nastopi predstavila itarje vinarje in sadjarje Strokovne predstavitve Nepogre ljive s svojimi strokovni mi razstavami posveti poslovnimi kon eren ami in nasveti za o isko val e so ile najvidnej e institu ije kot so inistrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano kmetij sko ivilsko olstvo inistrstvo za okolje in prostor naravni parki lo venije metijsko gozdarska z or ni a lovenije orni a kme tijskih in ivilskih podjetij metijski in titut lovenije avod za gozdove lovenije adru na zveza lovenije e elarska zveza lovenije dru enje turističnih kmetij lovenije veza dru tev pode elske mladine lovenije razvojne agen ije ener getsko svetovanje za o čane mre e N V rtno podjetni ka z or ni a lovenije rtno podjetni ka z orni a urska o ota odelovali so tudi druge najvidnej e lokalne ak ijske skupine ustanove zdru e nja dru tva in posamezniki Različne vrste mehanizacije DOGODKI - POROČILA - VESTI 331Ventil 23 /2017/ 5 ejem so o ivele predstavitve avtoh tonih ivali govedi konjev pra ičev in dro ni e v hlevih in mane i predsta vitve če elarstva malih ivali in ri v ri niku dlično o iskane so ile za nimive delavnice in vodeni ogledi na osrednjem sejemskem vrtu na perma kulturnem in demonstra ijskem vrtu ter v trajnih nasadih hmelja sloven skega trsnega iz ora starih sort ja lan in v gozdno parkovnem nasadu Nagrajenci mednarodnega oce- njevanja kmetijske mehanizacije in opreme pod okriljem sejma Agra 2017 V okviru neva kmetijske tehnike na ju ilejnem mednarodnem sejmu Agra sta ili v nedeljo avgusta razglasitev rezultatov in podelitev medalj mednarodnega o enjevanja kmetijske mehaniza ije in opreme ki je potekalo in avgusta na Pomurskem sejmu v ornji Radgoni trokovno o enjevalno komisijo so sestavljali predsednik pro dr ran i u akulteta za strojni tvo ari or ter člani ran a alek ornja Radgona do dr arjan an eko vič akulteta za kmetijstvo in i osistemske vede ari or in do dr anez ram erger akulteta za strojni tvo ari or Na o enjeva nju je sodelovalo podjetij s prijavljenimi eksponati omisija je soglasno potrdila da se podelijo tri šampionska odličja. a nov proizvod domače proizvo dnje ga je prejel A N V PR V N A N RA V d o o RAV N R AV V a nov proizvod tuje proizvodnje ga je prejela R A d o o ARV R P N SCORPION KING. Za nov proizvod oz. storitev doma če in tuje proizvodnje ga je prejel R V N A d o o A A N NA R VAN VAN A A N NA PRAV P Prejemniki zlatih medalj so ili A R AN A d o o A R R A d o o AV A d o o R NA d d RAN AR PA RA s p R N A d o o AR d o o NAR d o o AR d o o RAPA A d o o VARNA A R A m N R d o o N R P R d o o R d o o V P AN d o o A d o o P V RPAN d o o PR d o o R d o o P R NA N R A d d P R V AV N N A N P AN NA d o o A AR s p RA d o o in N R d o o www.pomurski-sejem.si Gozdarska mehanizacija Nagrajenci V LITERAT RA – STA DARDI – PRIPOROČILA ove n ige [1] Anonim: Komponenten für die Automatisierungstechnik – ef- fiziente und nachhaltige Tech- nologien – Strokovni z uženji za pogonsko (Antriebstechnik) in fluidno tehniko (Fluidtechnik) v okviru VDMA sta ob letošnjem sejmu v Hannovru skupaj izdali brošuro Komponen e za avtoma- tiza ij – učin o ite in t ajnostne te nolo ije ežiščne se ine so e sta it e učin o itosti član- stva. Prispevke iz znanosti in o s e e az oja zao oža izč ni seznam izdelovalcev in dobavite- ljev tovrstne opreme. [2] Bock, W.: Hydraulik-Fluide als Konstruktionselement – Hi- a lični lui je kot o e en konstrukcijski element nujno t e a u ošte ati že pri nač to a- nju, projektir nju in zagonu hi- a lični na a oso osti i a lični te očin nes o no o ločujoče li ajo na t ajnost in zanesljivost delovanja hidrav- lični naprav in nji o i sesta in al to no i u o a ni i e- eč at oza ijo i očni na ta šanja zaneslji o o o a ja Sedaj je na voljo tudi v angleš- kem jeziku. – Zal.: Vereinigte Fach verlage GmbH, Vertrieb, Post fach 10 04 65, 55135 Mainz, BRD; tel.: +06131/992-0, e-po- šta: vertrieb@vfmz.de; ISBN: 978- 3-7830-03628; obseg: 144 strani; cena: 15,00 EUR. BASCOM AVR VISUAL BASIC www.svet-el.si // 01 549 14 00 stik@svet-el.si tecaji za zacetnike programiranja vec znanja vec moznosti... g a eva ci ABB, d. o. o., Ljubljana 198 AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 258 CELJSKI SEJEM, elje 189 DAX, d. o. o., Trbovlje 259 DOMEL, elezni i 244 DVS, Ljubljana 215 ENERGETIKA elenje 169 FESTO, d. o. o., Trzin 169, 260 HAWE HIDRAVLIKA, o o et o če 227 HYDAC, o o a i o 169 ICM, o o elje 231, 247, 251 INEA, d. o. o., Ljubljana 235 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 169 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 181 KLADIVAR, i i 169, 170 KTS, Ljubljana 197 L R o o el a 169, 238 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 169 MAPRO, o o i i 169 MOTOMAN ROBOTEC, o o Ri ni a 172 OLMA, d. d., Ljubljana 169, 196 OPL AVTOMATIZACIJA, o o, Trzin 169, 239 PARKER HANNIFIN o užni a v Novo esto 169 PH Industrie-Hydraulik, Germany 185 PPT COMMERCE, o o Lju ljana 194 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 187, 191, SICK, o o Lju ljana 169 R Lju ljana 238 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 186, TRC Lju ila Ličen s anj 169, 199 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 209, 221 V LITERAT RA – STA DARDI – PRIPOROČILA Avtor knjige, ki je ustrezno doku- mentirana, je opravil temeljito pre- iskavo nes eče Najprej je analiziral potnike in se vprašal, kako lahko tako veliko letalo izgine brez sle- du štiri ure in 14 minut po vzletu z mednarodnega letališča Galeao Antonio Carlos Jobin pri Riu de Ja- neiru. Izginulo letalo je bilo oprem- ljeno z najsodobnejšo avioniko. To pomeni, da je letalo upravljal aču- nalnik, z drugimi besedami pove- dano, da je letalo narejeno tako, da vsako napako v pilotiranju prepre- či Avtor nadaljuje z razmišljanjem o č ni skrinjici, o napakah pilotov in Pitotovi ce i, ki je morda vzrok t a ične u poletu AF V vsa- kem primeru je v s e išču pozor- nosti pri takih nes eča odnos med člo e o in st oje Zato je simu- Roger Rapport, CRASH Rio – Paris, Les secrets d'une enquête, Editions ALTIPRESSE, november 2011, 249 strani alož a ALTIPRESSE že nekaj časa izdaja temeljna dela s pod- očja letalst a V zbirki je mogo- če najti številne dokumentirane izdaje, ki se nanašajo na azlične dogodke v letalstvu nes eče s ečni pristanki, napake pilotov, č na skrinjica, neobvladljivi pot- niki, letalske karte in podobno). Ena takih izdaj je os ečena tudi nes eči letala AIR FRANCE 447 (Airbus330, registriran F-GZCP), ki je 31. maja 2009 strmoglavilo v Atlantski ocean. Avtor je Ame- ičan razi kov l i novinar, ki je opravil vzporedno preiskavo te t a ične nes eče v kateri je iz- gubilo ži ljenje 216 potnikov in 12 člano osa e lacija nes ečne a poleta potreb- na, če a piloti simulacij nimajo e eč radi it st 67: »Les pilotes détestent les si ulateu s Simu- laciji sledi ouče anje iloto e- prav je po mnenju predstavnikov Evropske agencije za letalsko var- nost (EASA) tež o sklepati o tem, kaj se je dejansko dogajalo v kabini letala (kot je znano, so obe skrinjici že našli, vendar po izidu knjige), če ni podatkov iz snemalnika zvoka, t i »voice e o e ja je vse ližje sklep, da je bila v tem primeru od- ločilna člo eš a na a a Seveda se člo e lahko vpraša, če u tako velik interes ameriške javnosti. Med ones ečeni i potniki sta bila tudi e ičana Po mednarodnem letalskem pravu je o oče da v preiskovalni komisiji sodelujejo tudi predstavniki ža iz katerih so po- nes ečen i Ali so piloti res samo šo- ferji taksijev in nič eč se sprašuje avtor? In dodaja: ali morda tehno- logija presega člo eš o znanje/spo- sobnost? Kaj pa glavni ačunalni na letalu? Zakaj ta ni e ečil napake in opo- zoril pilota, kako naj pravilno vodi letalo? Nadaljuje z vprašanjem, po kakšnih pravilih se ravnamo pri pre- iskovanju letalske nes eče v morju? Gre morda za kaznivo dejanje – kdo je kriv? In spet se postavlja vpraša- nje: kaj se zgodi, ko se s ečata civilna in kazenska preiskava letalske nesre- če Kdo ima prednost, kar z drugimi besedami pomeni iskati vzroke za nes ečo ali iskati krivce za nes ečo Zdi se, da se v primeru letal čet te generacije postavlja vprašane, kdaj popolnoma odklopiti ačunalni in kdaj mu popolnoma zaupati? Avtor se dotakne tudi o očanja medijev in se vpraša, ali je letalo narejeno tako, da ga je o oče odkriti v vodi? Avtor za ljuči knjigo s trditvijo, da je 228 razlogov, da se spomnimo poleta letala Air France »Mais n'était-ce qu'une erreur de ilota e Ali mor- da res ni šlo za napako v pilotiranju? Knjiga, ki te ži v napetosti vse do konca, o ličen študijski i o oče in knjiga, ki je ne bo o oče prezre- ti francoskim preiskovalcem nes eče letala Air France 447. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav., UL, Fakulteta za strojništvo DOGODKI - POROČILA - VESTI 332 Ventil 23 /2017/ 5 V estih sejemskih dneh je o iskalo pri li no o isko val ev kar je podo no kot leto prej V eljskem sejmu o tem poudarja jo da jih veselijo predvsem pozitivni odzivi tako razstavljav ev mnogi med njimi so se e med sejmom sa mim lahko pohvalili s tevilnimi no vimi naročili kot tudi o iskoval ev ki so vse olj iljno usmerjeni udi zato se je e izrazitej a segmenta i ja sejma na pet vse inskih po dročij o njegovem ju ileju izkazala za pravo pot razvoja sejma si je po o enah več kot o iskoval ev prislu il najvi ji o e ni na stopenjski lestvi i odlično je sejmu namenila skoraj tretjina anketiranih o iskoval ev udi več kot razstavljav ev je svoj na stop na sejmu o enilo za uspe en oz. celo zelo uspešen. ejem je izpolnil pričakovanja več kot poslovnih in splo nih o i skoval ev iz lovenije in tujine udi velika večina razstavljav ev je v raz iskavi ki jo v eljskem sejmu redno izvajajo dejalo da je sejem izpolnil njihova pričakovanja Razstavljav i so ili zadovoljni z o iskom tako splo ne kot tudi poslovne javno sti Poleg poslovne ev iz lovenije so razstavljav i v svojih razstavnih prostorih gostili podjetnike iz dr av nekdanje ugoslavije rva ka r ija i akedonija rna gora Avstrije talije ran ije Portugalske Nemčije ad arske Poljske Rusije ndije in itajske koraj raz stavljav ev je tudi potrdilo da so neposredno na sejmu sklenili nov poslovni dogovor o er odziv o i skoval ev se odra a tudi v napovedi razstavljav ev glede ponovnega so delovanja na u Več kot razstavljav ev je e potrdilo da se o predstavilo tudi na u naslednje leto večina preostalih pa je dejala da se odo odločili kasneje Veliko zadovoljstvo o iskoval ev s ponud o sejma se odra a tudi v na povedi o iska na sejmu Več kot o iskoval ev je namreč napovedalo da odo o iskali tudi prihodnji praktično vsi preo stali pa se o prihodnjem o isku ta trenutek e ne morejo odločiti Gospodarska rast je v interesu vseh osedje smo uspeh gospodarstva o eh dr av je povezan z uspehom gospodarstva vsake posamezne dr ave ospodarska rast je na sku pni ilj je na slovensko hrva kem poslovnem orumu v okviru med drugim dejala podpred sedni a hrva ke vlade in ministri a za gospodarstvo podjetni tvo in o rt dr artina ali rtniki in Jubilejni 50. MOS v znamenju pozitivnih gibanj v gospodarstvu Jubilejni 50. MOS izpolnil pričakovanja obiskovalcev in razstavljavcev Oceno odlično je sejmu namenila skoraj tretjina obiskovalcev u ilejni je v elju od do septem ra zaznamovala predvsem pozi tivna energija pre ujajočega se povpra evanja na zase ni in poslovni ravni Prva dr ava partneri a v zgodovini sejma rva ka je dodatno prispeva la k veliki medijski pozornosti ejemsko dogajanje pa je po nudilo tudi rekordno tevilo do ro o iskanih spremljajočih prireditev ki so ponudile tevil ne odgovore na aktualna vpra anja in nove poslovne prilo nosti DOGODKI - POROČILA - VESTI 333Ventil 23 /2017/ 5 podjetniki se ne spoznamo toliko na politiko spoznamo pa se na delo na svoje storitve in s tem omo tudi nadaljevali Politiki nam velikokrat zagrenijo ivljenje zato elimo da politiki na o eh straneh predvidijo da potre ujemo tak no politiko ki o do ra za dr avljane na o eh stra neh pa je na orumu med drugim poudaril predsednik rtno pod jetni ke z orni e lovenije ranko eh udi predsednik slo venske vlade dr iro erar si je na otvoritveni dan sejma za elel v pri hodnje več sodelovanja in čim manj metanja polen pod noge ejemsko dogajanje so ponovno pomem no soo likovale aktivnosti inistrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ki je v času sejma znova preselilo tevilne aktivnosti na sejmi če s čimer eli svoje delo pri li ati o iskoval em in predvsem gospodarstvenikom mel om čas za direktno komunika ijo z gospo darstveniki etos pa sem e po se ej vesel da je na a dr ava par tneri a rva ka ki je za nas četrti največji gospodarski partner e tudi dr ava kamor največ investiramo in z njo do ro sodelujemo tudi na področju turizma o je temelj re evanja vseh tudi najtr ih orehov v odnosih med dr avama je med drugim izpostavil gospodarski mi nister dravko Počival ek. Na se je ilo med drugim mogoče udele iti posveta o nepo srednih tujih investi ijah na kate rem so ili vsi sogovor i enotni da so neposredne tuje investi ije nekaj kar lahko na o dr avo dvigne na le stvi i naj olj uspe nih dr av krati pa poudarjajo da moramo iti pri iz oru tujih investitorjev previdni in preračunljivi saj moramo dr avi za gotoviti tisto kar je naj olje za na e dr avljane srednja pozornost tra di ionalnega mednarodnega sreča nja o čin na je ila namenjena pametnim mestom in skupnostim Pametno mesto ni milijon sen zorjev s katerimi z iramo podatke potem pa ne vemo kaj i z njimi počeli e tečemo v napačno smer povečanje hitrosti ni prava re itev Pametna mesta so predvsem lju dje je med drugim poudaril mag o e orkar direktor energetskih re šitev v Petrolu. V okviru mednarodnega poslov nega srečanja ki sta ga na sejmu organizirala Advantage Austria ju ljana in se je letos zgodilo več kot sestankov s podjetniki ki so utrjevali stike in gradili nove poslovne mostove med dr avami elo do ro je ila o iskana tudi poslovna delavni a slovenske in hr va ke turistične dejavnosti na kateri so se udele en i strinjali da je na kon u dneva v turizmu pomem en samo zadovoljen gost Na pa se je znova z rala tudi slovenska diploma ija neva gospodarske diploma ije na so se udele ili diplomati iz dr av med drugim iz Rusije A razilije rana urči je lova ke Avstrije Al anije a d arske rva ke Nizozemske in aroka ed njimi je ilo tudi veleposlanikov ed razstavljav i pa se je sprehodila tudi evropska komisarka za promet mag Violeta ul ki je na sejmi ču pozdravi la tudi projekt dison o riving nnovative olutions and Net or king re za inovativno plat ormo za zeleno mo ilnost prihodnosti V projektu je z ranih več kot strate kih partnerjev podjetij razi skovalnih institu ij o čin in rotar klu ov njim lovenija pospe eno razvija model učinkovitega prenosa dostopnih in upora niku prijaznih tehnologij zelene mo ilnosti na Poslovna srečanja na sejmu so znova ustvarila nove poslovne priložnosti Na sedmem natečaju za MOS-ove podjetne talente je Celjski sejem omogočil brezplačno predstavitev še 10 mladim podjetjem DOGODKI - POROČILA - VESTI 334 Ventil 23 /2017/ 5 trgu in se o po prepričanju dr zto ka eljaka koordinatorja dison in predsednika poslovodnega od ora podjetja idria uvrstila med re e renčne dr ave na področju zelene mo ilnosti v vropi in po svetu Priznanja za najboljše Na so ila podeljena e sejemska priznanja za naj olj kako vostne in inovativne izdelke ter sto ritve oz elovite sejemske predsta vitve razstavljav ev omisija elj skega sejma je podelila dve zlati in po tri sre rna ronasta in pose na priznanja omisija estne o čine elje je iz rala tiri nagrajen e pa je podelila po en zlati sre rni in ronasti eh ter priznanj Priznanja so prejeli tudi trije ovi podjetni talenti ki so na razpisu eljskega sejma prejeli najvi je te vilo točk komisije Naj olj je komisi jo navdu il an enart iz podjetja mart ptomer d o o ki je o podpori prijateljev in spe ialistov očesne klinike v ju ljani razvil prvo terapijo za otroke z lenim očesom Am l oPla Na drugo mesto se je uvrstilo podjetje tark A e a stjan tarkel s p ki je razvilo prvi aktivni stol za otroke ush na tre tje pa mladi podjetnik avid nez ki je liniji o lačil n avidual dodal linijo inovativnih elastičnih vezalk ui k hoela e ki so navdu ile do mačo in tujo javnost tej prilo nosti je eljski sejem podelil tudi pose no zahvalo za zvesto o in pomem en doprinos k letni tradi iji sejma dru inskemu podjetju četkarstvo o ris nidar s p iz Vodi ki je edino podjetje ki se je predstavilo na vseh sejmih doslej Nataša Vodušek Fras, Celjski sejem, d. d. 10 INDUSTRIJSKIFORUMIRT 2018 Portorož, 4. in 5. junij 2018 www.forum-irt.si • inoviranje • razvoj • izdelovalne tehnologije • orodjarstvo in strojegradnja • meroslovje in kakovost • toplotna obdelava in spajanje • napredni materiali • umetne mase in njihova predelava • organiziranje in vodenje proizvodnje • menedžment kakovosti Osrednje teme IFIRT Dogodek je namenjen predstavitvi dosežkov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnih rešitev iz industrije in za industrijo, primerov prenosa znanja in izkušenj iz industrije v industrijo, uporabe novih zamisli, zasnov, metod tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resničnega stanja v industriji ter njenih zahtev in potreb, uspešnih aplikativnih projektov raziskovalnih organizacij, inštitutov in univerz, izvedenih v industrijskem okolju, ter primerov prenosa uporabnega znanja iz znanstveno-raziskovalnega okolja v industrijo. Forum znanja in izkušenj Priznanje TARAS Priznanje za najuspešnejše sodelovanje znanstvenoraziskovalnega okolja in gospodarstva na področju inoviranja, razvoja in tehnologij. • avtomatizacija • robotizacija • informatizacija • mehatronika • proizvodna logistika • informacijske tehnologije • napredne tehnologije • ponudba znanja • varjenje in rezanje • vzdrževanje in tehnična diagnostika industrijski w w w . f o r u m - i r t . s i Dodatne informacije: Industrijski forum IRT, Motnica 7 A, 1236 Trzin | tel.: 01 5800 884 | faks: 01 5800 803 e-pošta: info@forum-irt.si | www.forum-irt.si | Organizator dogodka: PROFIDTP, d. o. o., Gradišče VI 4, 1291 Škofjica Organizacijski vodja dogodka: Darko Švetak, darko.svetak@forum-irt.si NAJVEČJI STROKOVNI DOGODEK INDUSTRIJE ZA INDUSTRIJO Predstavitev strokovnih prispevkov • Strokovna razstava • Aktualna okrogla miza • Podelitev priznanja TARAS info@tehna.si • www.tehna.si Tehnološki park 19 • 1000 Ljubljana T E H N A Ponujamo rešitve za industrijsko avtomatizacijo: PLC krmiljenje, HMI naprave Mehatronika, večosni servo sistemi Industrijska Ethernet omrežja Komponente za avtomatizacijo Zastopamo podjetja: Rockwell Automation • Allen-Bradley Pentair • Hoffman Molex Panduit Prosoft Technology Kepware Tehna_oglas_A5_210x148mm_2a.pdf 1 18.2.2016 12:16:24 10 INDUSTRIJSKIFORUMIRT 2018 NAJVEČJI STROKOVNI DOGODEKINDUSTRIJE ZA INDUSTRIJO Predstavitev strokovnih prispevkov • Strokovna razstava • Aktualna okrogla miza • Podelitev priznanja TARAS www.forum-irt.siindustrijski w w w . f o r u m - i r t . s i Dodatne informacije: Industrijski forum IRT, Motnica 7 A, 1236 Trzin | tel.: 01 5800 884 | faks: 01 5800 803 | e-pošta: info@forum-irt.si | www.forum-irt.si Organizator dogodka: PROFIDTP, d. o. o., Gradišče VI 4, 1291 Škoica | Organizacijski vodja dogodka: Darko Švetak, darko.svetak@forum-irt.si Forum znanja in izkušenj Portorož, 4. in 5. junij 2018 DOGODKI - POROČILA - VESTI 335Ventil 23 /2017/ 5 10 INDUSTRIJSKIFORUMIRT 2018 Portorož, 4. in 5. junij 2018 www.forum-irt.si • inoviranje • razvoj • izdelovalne tehnologije • orodjarstvo in strojegradnja • meroslovje in kakovost • toplotna obdelava in spajanje • napredni materiali • umetne mase in njihova predelava • organiziranje in vodenje proizvodnje • menedžment kakovosti Osrednje teme IFIRT Dogodek je namenjen predstavitvi dosežkov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnih rešitev iz industrije in za industrijo, primerov prenosa znanja in izkušenj iz industrije v industrijo, uporabe novih zamisli, zasnov, metod tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resničnega stanja v industriji ter njenih zahtev in potreb, uspešnih aplikativnih projektov raziskovalnih organizacij, inštitutov in univerz, izvedenih v industrijskem okolju, ter primerov prenosa uporabnega znanja iz znanstveno-raziskovalnega okolja v industrijo. Forum znanja in izkušenj Priznanje TARAS Priznanje za najuspešnejše sodelovanje znanstvenoraziskovalnega okolja in gospodarstva na področju inoviranja, razvoja in tehnologij. • avtomatizacija • robotizacija • informatizacija • mehatronika • proizvodna logistika • informacijske tehnologije • napredne tehnologije • ponudba znanja • varjenje in rezanje • vzdrževanje in tehnična diagnostika industrijski w w w . f o r u m - i r t . s i Dodatne informacije: Industrijski forum IRT, Motnica 7 A, 1236 Trzin | tel.: 01 5800 884 | faks: 01 5800 803 e-pošta: info@forum-irt.si | www.forum-irt.si | Organizator dogodka: PROFIDTP, d. o. o., Gradišče VI 4, 1291 Škofjica Organizacijski vodja dogodka: Darko Švetak, darko.svetak@forum-irt.si NAJVEČJI STROKOVNI DOGODEK INDUSTRIJE ZA INDUSTRIJO Predstavitev strokovnih prispevkov • Strokovna razstava • Aktualna okrogla miza • Podelitev priznanja TARAS 336 Ventil 23 /2017/ 5 V okviru stiči ča so svoje delo in znanstvena dognanja predstavile poglavitne raziskovalne in titu i je v loveniji nstitut o e te an emijski in titut Na ionalni in titut za iologijo niverze v ari oru niverza v ju ljani akulteta za elektrotehniko računalni tvo in in ormatiko niverze v ari oru a kulteta za elektrotehniko niverze v ju ljani akulteta za strojni tvo niverze v ju ljani Naravoslovno tehni ka akulteta niverze v ju ljani ddelek za tekstilstvo gra ko in o likovanje enter odličnosti Nano enter Visoka ola za ioniko na Ptuju Vi ja strokovna ola Ptuj akulteta za in orma ij ske tudije Novo mesto Pisarna za prenos tehnologij in inova ij in visokotehnolo ka podje tja k la s d o o os la s d d N d o o P P R d o o R d o o R d o o o re re itve d o o P d o o iz ogat a R d o o iel lektronika d o o d o o akro eam d o o Nanotul d o o N R d o o aving d o o N A d o o NA proizvodnja optoelektron skih naprav d d n titut za okolje varstvo in senzorje d o o GZS in mnogi drugi. Na tiči ču znanosti in gospodar stva so ile predstavljene vrhunske tehnologije z različnih področij kot so mehatronika avtomatika ro oti ka pro esionalna elektronika ener getika ionika iomimetika nanotehnologija vesoljske tehno logije in drugo Poudarek je il na predstavitvi novih tehnologij novih tehnolo kih pro esov visokotehno lo kih inova ij novodo nih pokli ev in sodo nih izo ra evalnih pro gramov Predstavljenih je ilo več kot visokotehnolo kih inova ij eto nje tiči če je ilo usmerje no predvsem na področje mikro io in nanotehnologij ter vesolj Na ednarodnem sejmu o rti in podjetnosti v elju je ilo letos e drugič organizira no Stičišče znanosti in gospo- darstva isk je il izjemno do er a na o predstavitev je ilo veliko zanimanja pred vsem mladih ljudi V okviru ti či ča znanosti in gospodarstva so ila podeljena tiri prizna nja eljskega sejma Pose no priznanje je prejelo zlato priznanje podjetje k a s v sodelovanju s R niverze v ari oru za nanosatelit drugo zlato priznanje podjetje aving d o o skupaj z nstitutom o e te an za prenosni avv in ronasto priznanje Naravoslov notehni ka akulteta ddelek za tekstilstvo za pametne viso kotehnolo ke tekstilije Največ zanimanja je ilo za prvega i onskega človeka lutko v vropi izdelanega za izo ra evalne na mene odočih in enirjev ioni ke Projekt razvija anez krle razvojna raziskovalna dejavnost s partnerji Kratko poročilo s sejma MOS 2017, Stičišča znanosti in gosp- odarstva kot projekta MIZŠ Utrip sejma MOS na Stičišču znanosti in gospodarstva Obisk ministrice dr. Maje Makovec Brenčič DOGODKI - POROČILA - VESTI 337Ventil 23 /2017/ 5 skih tehnologij Velik poudarek je il tudi na razvoju ionike aplika tivnosti nanotehnologij razvoju pr vega slovenskega nanosatelita ki je v zaključni azi in ga razvijata pod jetje k a s in R niverze v a ri oru na izzivih pametnih tekstilij energetike sodo no R ogrevanje in drugem Predstavljeni so ili tudi novi izzivi za shranjevanje toplote vodikova eli a razvoj elektro in nanoelektrokalorikov kot materia lov za grelno hladilne naprave na slednje genera ije in drugo elovi to je il predstavljen razvojni kon ept ionskega človeka za izo ra evalne namene odočih in enirjev ionike ter razvoj ionskih protez vsadkov vmesnikov in podpornih tehnologij sodo ne medi ine tiči če je ilo velika prilo nost za promo ijo slovenske znanosti predvsem pa za intenzivnej e so delovanje med znanstveno in go spodarsko s ero Na dogodku so ili predstavljeni tudi primeri do re prakse sodelovanja med razvojno raziskovalnimi in titu ijami in pod jetji oz gospodarstvom ogodek je potekal s podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Vodja projekta je il e drugo leto anez krle član veta za znanost in tehnologijo R tiči če znanosti in gospodarstva so o iskali tudi predsednik Vla de R dr iro erar minister za gospodarski razvoj in tehnologijo dravko Počival ek podpredsedni a hrva ke vlade generalni direktor direktorata za znanost mag r an raj ar dr avni sekretar dr oma oh direktor nstituta o e te an pro dr adran enarčič in mnogi drugi ugledni gostje Janez Škrlec, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava, član sveta za znanost in tehnologijo RS Veliko zanimanja za bionskega človeka lutko za izobraževalne namene bo- dočih inženirjev bionike Obisk predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja DOGODKI - POROČILA - VESTI 338 Ventil 23 /2017/ 5 vropska unija na tem področju tek muje z A itajsko in aponsko a svoj ilj si je postavila da odo do leta evropski proizvajal i sposo ni sami tudi na osnovi ne evropskih pro esorjev izdelati su perračunalnik eksadosega tj da o zmogel več kot računskih ope ra ij na sekundo uperračunalniki so predvsem zelo zmogljiv računski stroj ki pa se ga je potre no naučiti upora ljati n enirstvo je tisto področje s ka terim superračunalniki prodirajo v gospodarstvo zato je potre no tudi odoče in enirje usposa ljati na tem področju akulteta za strojni tvo niverze v ju ljani je pomen superračunal ni tva spoznala e pred več leti ko se je tudi odločila za nakup lastne ga superračunalnika V letu je moč tega superračunalnika podvo jila trenutno dosega ok tera ops računske moči tj ok račun skih opera ij na sekundo Na njem pro esorji raziskoval i in tudentje izvajajo najzahtevnej e simula ije dogajanj v realnem okolju poleg tega pa tudi druge računsko zah tevne opera ije povezane z razvo jem novih izdelkov a oratorij A akultete za strojni tvo pripravlja različna izo ra evanja s katerimi poleg tu dentov strojni tva usposa lja tudi druge mlade za upora o superra čunalnikov ednarodne ole pole tne in jesenske ole poletne prakse ipd so stalni a v tem la oratoriju one leto njega avgusta so orga nizirali petdnevno poletno olo na kateri so dijakom pri li ali superra čunalni tvo z miniračunalniki Rasp err Pi e so povezali med se oj v mal e večji superminiračunalnik in mu naredili tudi ohi je iz lego ko k slika 1 ijaki so se naučili pisati preproste programe v okolju v katerem so si posamezni miniračunalniki izme njavali podatke sporočila in vzpo redno izvajali računske naloge kon u delavni e so dijaki preizkusili tudi orodje P N oam s katerim so naredili prve korake v svet računske dinamike uidov s simuliranjem o na anja motorja pri velikih hitrostih ijaki so na delavni i pokazali veliko eljo po znanju in veliko ustvarjal nosti pri povezovanju novih znanj elimo jim uspe no dokončanje srednje ole in veliko uspeha pri tudiju in nadaljnji karieri Dr. Janez Povh UL, Fakulteta za strojništvo Poletna šola superračunalništva na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani Slika 1. Superračunalnik iz 8 miniračunalnikov Raspberry Pi, ki so ga izdelali dijaki, položen v ohišje iz lego kock Slika 2. Udeleženci poletne šole skupaj z mentorjema doc. dr. Leonom Kosom in Gregorjem Simičem Visokozmogljivo računalni tvo je ena od temeljnih prioritet vrop ske komisije v naslednjih letih V razmerah ko se je razvoj ose nih računalnikov z vidika račun ske in spominske učinkovitosti praktično ustavil e pred leti so visokozmogljivi računalniki rečemo jim tudi superračunal niki ključna pot za doseganje vedno večje računske moči in spominske kapa itete STAINLESS STEEL CONNECTORS FROM PH. PH catalogue available as app for Android and iPad SAFETY FIRST PH Industrie-Hydraulik GmbH & Co. KG Stefansbecke 35-37, 45549 Sprockhövel, Germany Tel. +49 (0) 2339 6021, Fax +49 (0) 2339 4501 info@ph-hydraulik.de, www.ph-hydraulik.de Anzeige_A4_4c_2017_4c_RZ.indd 4 20.12.16 13:46 DOGODKI - POROČILA - VESTI 339Ventil 23 /2017/ 5 STAINLESS STEEL CONNECTORS FROM PH. PH catalogue available as app for Android and iPad SAFETY FIRST PH Industrie-Hydraulik GmbH & Co. KG Stefansbecke 35-37, 45549 Sprockhövel, Germany Tel. +49 (0) 2339 6021, Fax +49 (0) 2339 4501 info@ph-hydraulik.de, www.ph-hydraulik.de Anzeige_A4_4c_2017_4c_RZ.indd 4 20.12.16 13:46 340 Ventil 23 /2017/ 5 Poletna šola strojništva 2017 etos smo osnovno ol em od do razreda in srednje ol em od do letnika ponudili delav ni jave za sodelovanje so ile odprte do kon a junija glede na prijave pa so ile iz rane naslednje delavnice: • Gradnja letala na daljinsko vode- nje v okviru a oratorija za aero navtiko ki ga vodi izr pro dr adej osel • 3D tiskanje, 3D skeniranje in pro- gramiranje CNC-obdelovalnih strojev v okviru a oratorija za odrezavanje ki ga vodi izr pro dr ran i Pu ave • HPC – High Performance Compu- ting – v okviru a oratorija za kon struiranje ki ga vodi pro dr o e uhovnik • Izdelava in modeliranje prenosne vremenske postaje v okviru a o ratorija za vodne in tur inske stroje ki ga vodi pro dr arko očevar etos se je Poletne ole strojni tva udele ilo osnovno ol ev in dijakov Zasnuj, izdelaj, preizkusi! elavni e so potekale vsak dan od do ure dele en i Poletne ole so na delavni ah snovali izde lovali programirali in na kon u pre izkusili če stvar res deluje Na delavni i radnja letala na da ljinsko vodenje so zasnovali letala v programu olid orks izdelava virtualnega modela letala jih kasneje zično izdelali in preizkusili na enem od li njih travnikov Na delavnici tiskanje skeni ranje in programiranje N o de lovalnih strojev so udele en i gene rirali kode in nato naredili gravure pomočjo tiskalnika so izdelali spinerje in poskusili skenirati ra zne gure in ose e Na delavni i P igh Per or man e omputing so usvajali znanje programiranja in izdelali po enostavljeni P ki so ga postavili v ohi je iz lego ko k. Na akulteti za strojni tvo ni verze v ju ljani smo e četrtič zapored izvedli Poletno šolo strojni tva ki je potekala od do avgusta Njena na mena sta populariza ija tehnike in vz ujanje zanimanja za teh nične pokli e med mladimi Slika 1. Delavnica Gradnja letala na daljinsko vodenje Slika 2. Delavnica 3D tiskanje, 3D skeniranje in programiranje CNC-obde- lovalnih strojev Slika 3. Delavnica HPC DOGODKI - POROČILA - VESTI 341Ventil 23 /2017/ 5 Na delavnici Izdelava in modelira nje prenosne vremenske postaje so spoznali in preizkusili različne tipe senzorjev za merjenje okoljskih pa rametrov kot so na primer senzor za vlago temperaturo in senzor za merjenje količine osvetlitve zdelali so pravo prenosno vremensko po stajo in jo tudi preizkusili dele en i so na delavni ah spo znali veliko novega se pri tem za avali in spoznali nove prijatelje zdelke ki so jih izdelali so odnesli s se oj domov da jih odo lahko preizkusili tudi doma in jih pokazali star em in prijateljem dele en i ki so nočevali v ju ljani in tisti ki so se odločili za skupinsko popoldansko in večerno dru enje so vodeno spoznavali ju ljano o iskali uzej iluzij si ogle dali lm in se preizkusili v vo nji s kartingom Zaključna prireditev Poletne šole strojništva Poletna ola strojni tva se je za ključila s prireditvijo ki je potekala o uri v predavalni i V Prisotne je najprej pozdravil dekan akultete za strojni tvo pro dr itjan alin ledile so predsta vitve vseh delavni udele en i so sami nazorno predstavili aktivnosti na delavni ah ter pokazali izdelke er pa se na akulteti za strojni tvo ukvarjamo poleg pedago kega dela tudi z ogatim znanstveno raziskovalnim delom je prodekan pro dr oma atra nik na kratko predstavil področja dejavnosti a kultete Povsem na kon u so dekan pro dr itjan alin in prodekana pro dr oma atra nik in izr pro dr An drej itanovski podelili vsem ude le en em potrdila o udele i na Poletni oli strojni tva sledila je e skupna otogra ja ki o lep spomin na zanimiv in ustvarjalen teden na akulteti za strojni tvo Več in orma ij o Poletni oli stroj ni tva je na voljo na spletni strani www.poletnasolastrojnistva.si. Doc. dr. Uroš Stritih in Andreja Cigale oba UL, Fakulteta za strojništvo Slika 4. Delavnica Izdelava in modeliranje prenosne vre- menske postaje Slika 6. Skupna fotografija Slika 5. Podelitev potrdil udeležencem Poletne šole strojništva DOGODKI - POROČILA - VESTI 342 Ventil 23 /2017/ 5 on eren a je potekala v četrtek septem ra v prostorih akultete za strojni tvo v ju ljani Na otvo ritvi je poleg uredni kega od ora navzoče pozdravil tudi prodekan akultete za strojni tvo za pedago ko dejavnost stopnje izr pro dr atija ezer ek Po skupnem uvo du je kon eren a potekala v dveh vzporednih sek ijah v katerih je ilo predstavljenih prispevkov ki so klju nazivu tehni ka kon eren a pokrivali tako tehni ka kot tudi netehni ka področja tudija Vse prispevke so re enzirali mentorji z lju ljanskih akultet za strojni tvo grad eni tvo in geodezijo dru ene vede naravoslovnotehni ke in lozo ske akultete ter akulte te za turistične tudije niverze na Primorskem Avtori e in avtorji so v desetminutnih predstavitvah prikazali rezultate svojega razisko valnega dela z dodiplomskega in podiplomskega tudija in nekate re predstavitve dodatno popestrili tudi z demonstra ijami svojih re zultatov. Predstavitvam so sledila e vpra anja o činstva in zanimive diskusije Prispevki so o javljeni v z orniku kon eren e e am ki o sega strani in je skupaj s posameznimi prispevki zaveden v i liogra skem sistemu COBISS. Prispevki pokrivajo področja kot so merjenje tridimenzionalnih povr in razvoj naprave za preizku anje uklona politične delitve v evropskem par lamentu optimiza ija krmljenja če el napovedovanje napak pri proi zvodnem pro esu umetne mi i e iz metamateriala upora nost dr avnega orto ota merjenje koe ienta zračnega upora izmera N linearni os ilator lineariza ija v dinamiki togih teles hitra kamera vpliv turizma piezoelektrični senzorji arvno označevanje z vlakninskim laserjem električna distri u ija superhidro o na korozija dinamske lastnosti termoplastič nega poliuretana kro no gospodarstvo za čita om a a pred V seva njem nanoidenti ka ija nadzor pro esov s sliko prag kavita ije dinamski odziv nosil a on eren a je ponovno pokazala da mnogi tudenti elijo prido iti zna nje in izku nje z raziskovalnim de lom rezultate svojega dela pa zna jo tudi odlično predstaviti javnosti Poleg tega je kon eren a tudi prilo nost za navezovanje novih stikov in razvoj novih idej Uredniški odbor Študentske tehniške konference ŠTeKam 3. Študentska tehniška konferenca - ŠTeKam 2017 valitetno znanje ni samo tisto ki ga ponujajo predavanja in uč eniki pač pa predvsem ti sto ki ga prido imo z aktivnim raziskovalnim delom saj vodi k novim spoznanjem in odkritjem ato je prav da sta na vseh sto pnjah izo ra evanja e pose ej pa na univerzitetnem nivoju poleg rednega učenja in tudija omogočena tako raziskovalno delo kot tudi predstavitev do se kov raziskav V ta namen a kulteta za strojni tvo niverze v ju ljani vsako leto pripravi tu dentsko tehni ka kon eren o e am ki je namenjena tu dentom z vseh stopenj tudija Pri organiza iji kon eren e ure dni kemu od oru do dr o ma erle do dr iha rojan in do dr o tjan ro nič kot promo ijski sponzor pomaga tudi revija Ventil Otvoritev konference Udeleženci konference ŠTeKam 2017 DOGODKI - POROČILA - VESTI 343Ventil 23 /2017/ 5 Dosežen nov rekord na tekmovanju v vodnem raketarstvu – 257 metrov eto njega tekmovanja so se udele ile ekipe iz najrazličnej ih institu ij iz elotne lovenije akultete srednje ole osnovne ole podjetja ar od poletov je preletelo mejo metrov ta ela in kar letov je merilo čez metrov Najdalj i polet v treh serijah je uspel ekipi v sesta vi Ajda trum elj pela trum elj in gor trum elj ki so raketo Phoeni uspeli izstreliti kar metrov daleč kar je tudi nov rekord tekmovanja V treh serijah so največ preletenih me trov metrov z rali atka trum elj eta trum elj in gor trum elj z raketo atka Naslednje tekmovanje v vodnem raketarstvu o septem ra o Velenjskem jezeru Vsi ki vas to zanima vljudno va ljeni da prijavite svojo ekipo na sple tnem o raz u https://docs.google. com/spreadsheets/d/1355--q65t- B6EZdwj1XGvGWw048vhq44WGtM- 04tK7mXs/edit#gid=259390344. Več in orma ij o tekmovanju lah ko najdete na spletni strain https:// wrc146.wordpress.com/ ali na spletni strani https://www.facebook. com/search/top/?q=water%20roc- ket%20competition. Ervin Strmčnik, UL, Fakulteta za strojništvo, vodja tekmovanja V so oto septem ra je o Velenjskem jezeru potekalo drugo vseslovensko tekmova nje v vodnem raketarstvu ki se ga je udele ilo ekip ilj prijavljenih ekip je čim dalj a izstrelitev vodne rakete Na let vodne rakete vplivajo te vilni dejavniki kot so vlo ena energija v o liki tlaka kot iz strelitve tesnjenje aerodina mika izdelane vodne rakete ter zunanji vplivi kot je na primer veter ekmovanje organizira ru tvo vodnih raketarjev ki je ilo ustanovljeno leta Zmagovalna ekipa, katere vodna raketa je dosegla rekord tekmovanja-257 metrov Skupinska fotografija udeležencev tekmovanja WRC 2017 Tabela 1. Rezultati tekmovanja v vodnem raketarstvu WRC 2017 Ime rakete Serija 1 Serija 2 Serija 3 (finalna) Space shuttle 17 171 evernokorejska raketa 181 ro ket 33 Phoeni atka Torpedo Eins 170 10 Zvezdica ello su marine 111 Veliki Primo 159 157 Nine lives 130 Raketa 197 Vili ald 107 DOGODKI - POROČILA - VESTI 344 Ventil 23 /2017/ 5 Mednarodna konferenca Fluidna tehnika/Fluid Power 2017 V znamenju IIoT srednji znanstveno strokovni del programa kon eren e so predsta vljala predavanja tematsko razvr čena v est skupin V uvodni sek iji va ljenih predavateljev so ile predstavljene smerni e razvoja so do ne re itve razvojni poten iali in nove ideje s področja stroke e so predstavili prominentni strokovnja ki z renomiranih univerz vodilnih in titutov in vodilnih proizvajal ev ki delujejo na področju stroke in prihajajo iz tehnolo ko izredno na prednih podjetij ki ponujajo pov sem nove rešitve – t. i. rešitve za prihodnost. Prvi uvodni prispevek se je nana al na vse večjo prisotnost t i ki er zikalnih sistemov na področju teh ničnih sistemov na splo no in pro dor tudi na področje uidne tehni ke pro R heidl ohannes epler niversit inz i er zikalni sis tem er Ph si al stems P je mehanizem ki ga vodijo in nad zirajo računalni ki algoritmi tesno povezani z internetom in njegovi mi upora niki ako sta na ta na čin povezana realni zikalni sistem stroj ro ot naprava in virtualni svet programska oprema inter net P P je tako integra ija preračunavanja simula ija stanja in napovedovanja dogodkov z iz vajanimi zičnimi pro esi Vgrajeni računalniki in omre ja spremljajo in nadzirajo vse pomem ne zične pro ese naprave in delujejo v zanki povratnih in orma ij v kateri zični pro esi vplivajo na izračune in o ra tno snova za natančno napove dovanje dogodkov in ukrepov pa je razpolaganje z natančnimi mate matičnimi in simula ijskimi modeli sistemov Pri tak ni povezavi ome njenih sistemov lahko govorimo o mehatroniki sim ioze angl im ioti e hatroni o novi pa radigmi za mehatronske sisteme ki si prizadeva za o ojestransko korist od interak ije med partnerji sim ioze kot so mehatronski sistemi njihovi elementi in njihovim zič nim digitalnim člove kim in oko ljevarstvenim okoljem V drugem uvodnem prispevku smo spoznali prednosti in mo nosti uva ednarodna kon eren a lui dna tehnika luid po er dvodnevni strokovni dogodek s področja hidravlike in pnev matike je potekala in septem ra v ongresnem en tru a akuk v ari oru sre dnja nit leto nje kon eren e so ile t i o tehnologije ndu strial nternet o hings preve deno nekako internet stvari oz medmre je stvari ki vse olj prodirajo tudi na področje u idne tehnike nternet stvari in tehnologije industrije pred stavljajo evolu ijski korak zdru evanja strojne in programske opreme ter povezljivosti ki po maga podjetjem in ljudem o delovanje z industrijo in prenos najsodo nej ih tehnologij na področje hidravlike in pnevma tike je ilo izpostavljeno tudi v uvodnih pozdravnih govorih e pose ej pa v nagovoru pro dr Nenada u eljaka prode kana za sodelovanje z industri jo akultete za strojni tvo ni verze v ari oru Uvodno predavanje prof.dr Rudolfa Scheidla – Cyber-fizikalni sistemi in fluidna tehnika Otvoritev mednarodne konference FT2017 DOGODKI - POROČILA - VESTI 345Ventil 23 /2017/ 5 janja digitalne pnevmatike primer ne za upora o v okviru kon epta industrija gospod iklas esto es m unaj ki jih po nuja esto na od vizij ki se nana ajo na industrijo je zmo nost t i plug in proizvodnje Podo no kot v primeru vmesnikov na računalni kih sistemih ki jih pove zani sistemi upora ljajo za nepo sredno povezavo/delo z glavnim računalnikom in z njim komuni i rajo se načrtuje da se odo tako povezovale tudi posamezne kom ponente v proizvodnem o ratu to varne prihodnosti oda vizija gre e korak naprej ilj je doseči lokalno inteligen o v sistemu kar pomeni da komponente same prevzamejo naloge glavnega računalnika Na primer po polnjenju posode i ena postaja lahko sam povedala na slednji da je sedaj potre no dati na posodo e pokrov t i komunika ija med stroji a hine to ma hine ehatronski sistemi se tako dejansko pretvarjajo v ki er zikalne sisteme V tretjem zaključnem va ljenem prispevku smo se seznanili z vlogo in re itvami upora e uidne tehni ke na področju ro otike pro dr itum agre V ospredju prispevka je ila vloga hidravličnih in pnevmatičnih aktuatorjev na po dročju ro otskih manipulatorjev in primerjava z ostalimi vrstami aktua torjev udi tukaj je il poudarek na upora i sodo nih iz olj anih teh nologij in inova ij uvajanju strojne inteligen e in sodo nih načinov ko munika ije ter sodo nih kon eptov vodenja ro otov Predstavljeno je ilo tudi snovanje namenskih ro o tov delo tudentov v okviru projek tov in zaključnih nalog pri čemer je upora ljena vsa omenjena sodo na tehnologija V duhu osrednje tematike kon e ren e o tehnologije in signali smo se tej pro lematiki posvetili v naslednjih dveh tematskih sek ijah prispevkov V prvi sek iji so ili v ospredju razpolo ljivost in orma ij in ustrezni senzorji ter njihova im plementa ija v sisteme uidne teh nike Prav tako sta ili izpostavljeni pro lematika ltriranja signalov in o čutljivost na motnje V naslednji sek iji pa so ile v ospredju kot smiselno nadaljevanje o ravnave pro lematike primerne tehnolo gije vodenja sistemov uidne teh nike zpostavljena sta ila učinko vitost ra e nelinearnih kon eptov vodenja in vpliv strojne peri erije na delovanje reguliranih visoko dinamičnih aktuatorjev kot npr vpliv evnega omre ja vi ina tlaka prednapetja hidravličnega akumu latorja igitaliza ija in virtualiza ija sis temov uidne tehnike je ila tudi osrednja točka okrogle mize ki je e stalni a o zaključku prve ga dne kon eren e V pogovoru s strokovnjaki iz industrije in in ti tutov na eni strani ter upora ni ki opreme oz storitev na drugi je ila podro neje o delana naslov na tema kon eren e ako smo se dotaknili vseh treh vrst komunika ij ki jih zajema o komunika ija stvari z ljudmi komunika ija med stvarmi in komunika ija med sa mimi napravami Pri tem je ila iz postavljena sledeča misel izmeriti in spremljati smo sposo ni skoraj vse parametre in veličine na stro ju saj imamo razvite in v ta namen tudi e upora ljamo tevilne sen zorje Pri tem pa se pojavi pro lem ogromne količine podatkov ki jih moramo o delati presejati in arhivirati ter na njihovi osnovi iz vesti določene ukrepe znanost o delave masovnih podatkov ali velepodatkov ig data s stem management ter vpra anje za nesljivosti in varnosti podatkov V sledečih sek ijah smo se sezna nili še z novostmi z ostalih podro čij uidne tehnike na od sek ij je ila posvečena novostim s področja hidravličnih tekočin in upravljanja z njimi V uvodnem prispevku je ila predstavljena nova spe i ka ija namenjena evalua iji okolju prijaznej ih tekočin v nadaljevanju pa smo se posvetili hidravličnim tekočinam primernim za upora o v prehram ni industriji metodam testiranja posameznih lastnosti te kočin in vplivu novih malo stisljivih ionskih tekočin upora ljanih kot hidravlična tekočina na pulza ijo v hidravličnem sistemu Vse večji pomen upora e ki er zikalnih in virtualnih sistemov temelji na po dro nemu modeliranju komponent in sistemov ej pro lematiki smo se posvečali v samostojni sek iji drugi dan kon eren e Številni primeri naprednih rešitev s področja vodenja sistemov uidne tehnike in nekatere zanimive re i tve kot tudi mehatronski pristop k re evanju pro lemov so ili osre dnja tema naslednje večje skupine prispevkov v katerih so upora niki spoznali nove mo nosti re evanja različnih kompleksnih pro lemov V zaključni skupini prispevkov je ila osrednja pozornost namenje na pro lemom pri testiranju tako posameznih komponent kot tudi hidravličnih tekočinUtrinek iz avditorija DOGODKI - POROČILA - VESTI 346 Ventil 23 /2017/ 5 eto nje kon eren e se je udele ilo do rih osemdeset udele en ev pri čemer so udele en i in avtorji pri spevkov pri li iz sedmih različnih dr av kar potrjuje njeno mednaro dnost Razmerje med udele en i iz industrije neposrednimi upora niki te tehnike in udele en i z in titutov univerz in razvojnih entrov je ilo tudi letos uravnote eno on eren o je spremljala tudi razstava pri spevki ki niso pri li v iz or preda vanj pa so ili predstavljeni v o liki sek ije posterjev V okviru kon eren e so ili v dveh dneh tako predstavljeni zadnji do se ki s področja znanosti in razvoja ter nova spoznanja ki odo rez dvoma pripeljala do novih re itev ar je e pose ej pohvalno in razve seljivo pa je dejstvo da je ilo med prispevki v posameznih skupinah predstavljenih veliko dose kov slo venskih raziskoval ev plod doma čega znanja kar dokazuje da smo zraven ako ne samo spremljamo dogajanje na področju razvoja u idne tehnike v svetu temveč tudi soo likujemo trende in skr imo za podmladek ki se ukvarja s tem področjem tehnike udi letos smo podelili zlate diplome uidne teh nike naj olj im diplomantom ki so poslali svoje naloge na natečaj e to nja prejemnika zlate diplome sta ila dva o tjan Petrič diplomant akultete za strojni tvo je do il nagrado za svojo diplomsko nalogo z naslovom rmilje hidravlične sti skalni e z vidika varnega delovanja atev te ane diplomant akulte te za elektrotehniko računalni tvo in in ormatiko tudijski pro gram ehatronika pa nagrado za magistrsko delo z naslovom mple menta ija in prvi zagon elektrohi dravlične linearne servoosi. re a nje praktičnih nagrad in sklepna mi sel s kratkim povzetkom predavanj sta o kon u kon eren e zaokro ila raznoliko dvodnevno kon erenčno dogajanje Vsi prispevki predstavljeni na kon eren i so tematsko urejeno z rani v z orniku kon eren e ki ga je izda la niverzitetna zalo a niverze v ari oru Več in orma ij o samem dogaja nju na kon eren i podro nej em programu in pregledu prispevkov ter nekaj ujetih utrinkov je na voljo na spletni strani kon eren e http:// ft.fs.uni-mb.si. Dr. Darko Lovrec UM, Fakulteta za strojništvo Pogovor z razstavljavci DOGODKI - POROČILA - VESTI 347Ventil 23 /2017/ 5 SAMSON AG je prevzel SED Flow Control prido itvijo a omo svoj vo dilni polo aj na področju arma ije in iotehnologije dodatno podkrepili in tudi tukaj vztrajno nadaljevali z digi taliza ijo in avtomatiza ijo pro esov z inteligentno in omre eno ventilsko tehnologijo amson je dejal Andreas idl predsednik uprave amson A sto visoko usposo ljenimi zaposleni mi razvija in izdeluje mem ranske ventile iz kovine za aseptične aplika ije kot tudi mem ranske in po evno sede ne ventile iz kovine in umetne mase za upora o v industriji Poleg tega ima v svojem programu tudi krmilnike polo aja pozi ionerje ele ktromagnetne ventile dajalnike signa lov in merilnike pretoka rotametre unaj Nemčije je imel amson e do sedaj nekaj lastnih prodajnih sto ritvenih servisnih in skladi čih kapa i tet kot npr v A Prodajna partner stva pa so o stajala praktično v vseh drugih dr avah aradi prevzema ima sedaj amson svetovno prodajno in storitveno mre o ed pomem nej e stranke amson a spadajo vodilni proizvajal i kot npr a er Ro he er k eier sdor Nivea Novartis P zer Pro ter am le la o mith line olgate A in os h Prednost pred konkuren o in dodano vrednost za upora nika predstavljajo inovativne re itve kot npr edinstven mem ranski sede rez mrtvih pro storov kompaktne in eksi ilne kon struk ije ventilov individualne re itve dolgotrajna o remenitev pri zahtevnih pro esnih pogojih spo tovanje sve tovnih higienskih standardov in zahtev glede sterilnosti kot tudi preprostost či čenja pro esa ot dolgoletni zastopnik in predstav nik o eh podjetij tako amsona A kot a lo ontrol na sloven skem tr i ču smo ponosni in se ve selimo novega hčerinskega podjetja amson v dru ini podjetij kon er na amson A Vir: GiA-S Industrijska oprema d.o.o., Industrijska 5, 1290 Grosuplje, Tel: +386 1 7865 300, HYPERLINK "mailto:info@gia.si" info@gia.si HYPERLINK "http://www.giafl ex.com" www.giafl ex.com d septem ra letos spada spe ialist za izdelavo venti lov lo ontrol m iz ad Rappenaua v kon ern Samson. Samson s to potezo raz irja svoj port elj izdelkov z dodajanjem ventilov za ar ma evtske iotehnolo ke in prehram ene trge Nove knjige ohnson Designer's Handbo- ok for Electrohydraulic Servo and Proportional Systems – 4. izdaja etrta izdaja e uvelja vljenega priročnika za elektrohi dravlične servo in propor ional ne sisteme o sega upora ne in orma ije o naslednjih tematikah kako izračunati in krmiliti pad e tlaka v hidravličnih vezjih s pou darkom na priključnih plo čah in lokih kako analizirati in nadzorovati različne mehanske o remenitve vključno pri veri nih transpor terjih in trakovih ter večsmernih o remenitvah dinamične lastnosti propor io nalnih in servoventilov vključno z vpra anji njihovega vključevanja v sisteme praktične in orma ije o krmilni elektroniki pose no senzorjih in kondi ioniranju signalov ter mo ilna oprema električnih na prav vključno z aterijami in pol nilnimi napravami. Zal.: drauli s Pneumati naročilo na spletnem naslovu www.hydraulicspneumatics.com/ bookstore pisno po aksu ali na naslov revije obseg: strani cena: P ster ur O + P (Fluidte- chnik) Konstruktions Jahrbuch 2017, Sonderausgabe Al manah revije elh draulik und Pneumatik P luidte hnik je namenjen predvsem projektantom in konstrukterjem hidravličnih naprav ter snoval em naprav in strojev s tovr stnim pogonom in ali krmilje njem Podro nej a predstavi tev almanaha je na strani te izdaje Ventila Zal.: Vereinigte a hverlage m iese eitner trasse ainz R Post a h tel.: faks: e-pošta: in o engineering ne s net internet: enginee ring ne s net NOVICE - ZANIMIVOSTI 348 Ventil 23 /2017/ 5 Podelitev lokalnih nagrad »slo manus 2017« manus je skupna po uda podjetja igus raziskoval a in proizvajal a polimernih drsnih le ajev iz lna v Nemčiji tehnične pu lika ije n dustrieanzeiger tehnične akultete iz lna in n tituta za kompozitne materiale iz Kaiserslauterna. Prvi natečaj je il organiziran e v letu nato pa poteka vsako drugo leto tevilo prijavljenih iz leta v leto nara ča manus sim olizira pogum in prizadevanja za raziskovanje novih tehnologij zato se i čejo aplika ije ki e delujejo z upo ra o polimernih le ajev in se razlikujejo po tehničnih in ko mer ialnih parametrih so plod drznih idej in ustvarjalnosti ter dajejo presenetljive rezultate Na srečanje so ili pova ljeni vsi sodelujoči na tem natečaju tudi vsi sodelujoči v predhodnih treh natečajih vsi nagrajen i iz prete klih let prav tako pa predstavniki podjetja gus iz lna kot organi zatorja tega natečaja v svetovnem merilu in predstavniki podjetja NN ki zastopa podjetje gus na slovenskem trgu o je ila e četrta podelitev na področju lovenije je il ta natečaj prvič or ganiziran v letu drugič leta tretjič v letu leto nja prireditev je ila e tradi ionalna torej četrta zapored eto nja udele a je ila izjemno visoka kupno je ilo prijavljenih udele en ev iz dr av od tega kar iz lovenije Ni se nam tre a ati za prihodnost ideje so ratko zgodovino podjetja N N je predstavil direktor atej om ič podjetje gus in priznanje manus pa Berit Vierneisel. Nato so ili na kratko predstavljeni vsi sodelujoči in njihove aplika ije v katerih so ile vgrajene gusove pu e ali vodila ki imajo to pred nost da ne potre ujejo mazanja in vzdr evanja da so neo čutljive za umazanijo in imajo dolgo ivljenj sko do o magovale je do il zlato prizna nje manus in nagrado drugouvr čeni sre rno priznanje manus in nagrado tretjeuvr čeni pa rona sto priznanje manus in nagrado zročeno je ilo tudi pose no pri znanje manus V četrtek septem ra je podjetje NN iz ranja v sklopu neva inovativnosti ki ga je na rdu pri ra nju organizirala ospodarska z orni a lovenije razglasilo lokalne zmagoval e natečaja slo manus Iz tabele se vidi, da število udeležencev iz Slovenije narašča. Na prvem na- tečaju je bilo prijavljenih 10 udeležencev iz Slovenije, na naslednjem čez dve leti 13, predlani 17, letos pa že 21. Nagrajenci in predstavnika podjetja Igus v Sloveniji NOVICE - ZANIMIVOSTI 349Ventil 23 /2017/ 5 zlati manus: Matic Hribar iz podjetja HILL- STRIKE, d. o. o., za hillstrike snowtrike Potre ovali so le aj za izdelek hillstrike sno trike za gorsko kolesarjenje na snegu asno van je tako da se ujemajo hi trost spusta kolesa in agilnost kolesa e aji gus se upora ljajo v paralelogramskem sistemu v gi ljivih zglo ih Potre ovali so le aj ki mora iti lahek vodoodporen in zaradi narave upora e odpo ren proti o ra i po tevati je potre no tudi temperaturne razlike od do Njegova prednost je da le aja ni potre no mazati niti vzdr e vati. posebna nagrada manus: g. Janez Podobnik in skupina štu- dentov s Fakultete za elektrotehniko Ro otski invalidski vozički iz olj ujejo mo ilnost invalidov in jim omogočajo da aktivno sode lujejo v ivljenju noge od teh naprav pa ne omogočajo prema govanja niti najpogostej ih ovir npr stopni ali ro nikov ki se pojavljajo v vsakdanjem ivljenju Re itev je kon ept hi ridnega električnega vozička ki zdru uje naj olj e lastnosti koles in vodil lavni pogonski sistem je sesta vljen iz koles vendar premikanje po strmih zahtevnih terenih in stopni ah ne i ilo mogoče rez sistema vodil. ed kolesi pod asijo invalidskega vozička sta name čeni dve neod visno nadzorovani gumijasti ste zi Vi ino in polo aj naprej nazaj lahko spreminjate z mehanizmom vodila ed vo njo na kolesih so tiri umaknjeni in dvignjeni od tal pu čajo se le pri vo nji po strmih ovirah in gro em terenu pora ili smo vodila iz gusa vodila in voziček r in plastične pu e iglidur da i zagotovili nemote no gi anje vseh premičnih delov mehanizma svojim vozičkom so na svetovnem tekmovanju at hlon okto ra lani v ri hu osvojili tretje mesto srebrni manus: g. Kristijan Hajnšek iz podje- tja SEASCAPE, d. o. o., za kr- milni sistem jadrnice asnovali so nagrajeno jadrni o eas ape s krmilnim sistemom ki temelji na zglo ni glavi gu al AR Plovilo opremljeno z dvojnimi krmili potre uje zane sljivo povezavo med roči o po gonskimi gredmi in krmili eas ape je hitra jadrni a za snovana za shorthanded in sin glehanded jadranje Natančno in zanesljivo krmiljenje je istveno za nadzor moči čolna za varno in hitro vo njo aradi ergonomije v kokpitu smo potre ovali eno roči o ki vodi dve krmili zaradi kinematike pa povezovalni del ki omogoča gi anje z minimalnim trenjem in lahko povezavo el se upora lja tudi na odprtem morju zato mora iti enostaven za vzdr evanje vzdr ljiv in e pose ej zanesljiv bronasti manus: g. Tomaž Ham iz podjetja HAM, d. o. o., za skiro RollJet kiro Roll et ima dve sprednji kolesi s katerima se lahko kr mili olesi potre ujeta le aje ki omogočajo gladko vodenje in ne potre ujejo vzdr evanja Na začetku so upora ili ko vinske le aje ki pa so rjaveli in lokirali delovanje aradi teh te av so vgradili plastične le aje ki ne potre ujejo maza nja in vzdr evanja ne rjavijo in so la ji i anje pa je vsesko zi gladko in rez zatikanja Pri kovinskih le ajih so pri monta i morali le aje mazati z upora o plastičnih pa je odpadla tudi ta opera ija Podalj ala se je tudi ivljenjska do a Nagrajen i so ili NOVICE - ZANIMIVOSTI 350 Ventil 23 /2017/ 5 Svetovni manus 2017 ot vedno je ila podelitev na sejmu v annovru V annovru so ile podeljene na grade za manus ki so jih podelili direktor in lastnik pod jetja igus rank lase desno erhard aus levo in o ias Vogel skrajno levo lati ma nus je do ilo podjetje Path a v sodelovanju z evitate e hno logies iz A re rni manus je il dodeljen podjetju ean nnovation stem iz ran ije ronasti manus je do il tudentski projekt PA iz Bremna. Na kon u smo sklenili da se čez dve leti zopet srečamo po vsej verjetnosti v e večjem tevilu z novimi in zanimivimi aplika ijami elimo si da i podelitev sloven skih manusov postala tradi io nalna prireditev va o pomočjo nam o to tudi uspelo Va ljeni spet leta Več si lahko pre erete na www. hennlich.si. Stojan Drobnič, HENNLICH, d. o. o. Polimerni le aji in pu e se vse olj in olj uveljavljajo v industrijskih re itvah Predsodki o plastiki kot sla em in enenem materialu se počasi umikajo iz stroke Veliko razvojnikov e prisega izključno na polimerne re itve voje ideje utemeljujejo z mo nostjo izraču na ivljenjske do e in z rezultati opravljenih testov ki jih podjetje gus vseskozi opravlja v svojem testnem la oratoriju Rezultati so dostopni tako se lahko vsakdo prepriča o kakovosti polimerov Podelitev nagrad manus® 2017 v Hannovru Energetika Terote – indurijsko vzdrževanje in čiščenje Avtomatizacija, mehatronika in indurijska elektronika Lesnoobdelovalni roji, orodja in repromaterial, gozdna tehnologija Mednarodni tehnološki sejem Celjski sejem, 18.-21. april 2018 www.ce-sejem.si Celjski sejem d.d., Dečkova 1, 3000 Celje Več informacij o sejmu: Marjana Žgajner, T: 03 54 33 204, M: 041 369 414, E: marjana.zgajner@ce-sejem.si (Energetika, Terote – indu rijsko vzdrževanje in čiščenje) Katja Goršek, T: 03 54 33 207, M: 031 323 074, E: katja.gorsek@ce-sejem.si (Avtomatizacija, mehatronika in indu rijska elektronika, lesnoobdelovalni roji, orodja in repromaterial, gozdna tehnologija) 1. RAZSTAVLJAVCI – DOBRO JE VEDETI! Rok za prijavo: 12. december 2017 NOVICE - ZANIMIVOSTI 351Ventil 23 /2017/ 5 Energetika Terote – indurijsko vzdrževanje in čiščenje Avtomatizacija, mehatronika in indurijska elektronika Lesnoobdelovalni roji, orodja in repromaterial, gozdna tehnologija Mednarodni tehnološki sejem Celjski sejem, 18.-21. april 2018 www.ce-sejem.si Celjski sejem d.d., Dečkova 1, 3000 Celje Več informacij o sejmu: Marjana Žgajner, T: 03 54 33 204, M: 041 369 414, E: marjana.zgajner@ce-sejem.si (Energetika, Terote – indu rijsko vzdrževanje in čiščenje) Katja Goršek, T: 03 54 33 207, M: 031 323 074, E: katja.gorsek@ce-sejem.si (Avtomatizacija, mehatronika in indu rijska elektronika, lesnoobdelovalni roji, orodja in repromaterial, gozdna tehnologija) 1. RAZSTAVLJAVCI – DOBRO JE VEDETI! Rok za prijavo: 12. december 2017 352 Ventil 23 /2017/ 5 NOVICE - ZANIMIVOSTI Raziskava o eta glo lje razumeva nje praktične upora e vrtinčastih magnetnih nanostruktur za shra njevanje in orma ij o javljena pa je ila v presti ni reviji Nature Ph si s Vrtinčasta struktura snovi je v ziki snovi dokaj eksotičen pojav ki pa je za zike sila zanimiv ker povezuje ziko realnega sveta s pose no vejo matematike imenovano topologija Prav zaradi tega so No elovo na grado za ziko leta do ili a vid houles un an aldane in i hael osterli za razumevanje narave vrtinčastih struktur v super prevodnikih super uidnih in ekso tičnih magnetih V teh snoveh so vrtin i izredno te ko opazljivi saj je potre no snov ohladiti praktično do a solutne ničle V tekočem kristalu pa jih lahko opazimo z optičnim mi kroskopom pri so ni temperaturi Vrtince pravzaprav poznamo iz vsakdanjega ivljenja Vsakdo od nas je e prav gotovo v ivo opazo val vrtin e v deroči vodi ali iz varne razdalje vrtinčasti lijak tropskega orkana udi pri ivih itjih sreča mo vrtinčaste strukture in sorodne topolo ke nepravilnosti kot sta na primer vrtine v člove kem lasi ču ali olj kompli iran vrtine na ko i prstov vsakega od nas Ravno zato zike tako zelo zanimata narava in pojavnost vrtinčastih topolo kih struktur saj jih srečamo na tako različnih področjih od zike preko matematike do iologije javlje no delo o vrtin ih v tekočih kristalih nudi neposreden vpogled v naravo topolo ke snovi kar je trenutno eno od ari č sodo ne zike eta tudi glo lje razumevanje praktične upo ra e vrtinčastih magnetnih nano struktur za shranjevanje in orma ij ose ek je il o javljen v presti ni reviji Nature Ph si s https://www.nature.com/nphys/ journal/vaop/ncurrent/full/ nphys4245.html www.ijs.si ednarodna raziskovalna sku pina ki jo sestavljajo Andri N h uni hi ukuda l ana gn sta ter lo odan umer in gor u evič z nstituta o e te an in akultete za ma tematiko in ziko niverze v ju ljani je v la oratoriju pro u eviča na nstitutu o e te an zadnjih pet let z optič nim mikroskopom raziskovala zelo tanke plasti vijačnega te kočega kristala in opazila vr tinčaste strukture imenovane skirmioni numeričnim mo deliranjem so potrdili da je v tekočem kristalu spontano na stala skirmionska mre a ki je il e pred leti napovedana s simula ijami in je ila do sedaj opa ena le v tankih plasteh vi jačnih magnetov Na Institutu Jožef Stefan potrdili pred leti napovedane mreže vrtincev v tekočih kristalih Mreže vrtincev V LITERAT RA – STA DARDI – PRIPOROČILA ove n ige [1] Anonim: Kompon nten für die Automatisierungstechnik – ef- fiziente und nachhaltige Tech- nologien – Strokovni z uženji za pogonsko (Antriebstechnik) in fluidno tehniko (Fluidtechnik) v okviru VDMA sta ob letošnjem sejmu v Hannovru skupaj izdali brošuro Komp nente za avtoma- tiza ijo – učin o ite in t ajnostne te nolo ije ežiščne se ine so e sta it e učin o itosti član- stva. Prispevke iz znanosti in o s e e az oja zao oža izč ni seznam izdelovalcev in dobavite- ljev tovrstne opreme. [2] Bock, W.: Hydraulik-Fluide als Konstruktionselement – Hi- a lični lui je kot o e en konstrukcijski element nujno t e a u ošte ati že pri nač to a- nju, projektiranju in zagonu hi- a lični na a os nosti i l čni te čin nes o no o ločujoče li ajo na t ajnost in zanesljivost delovanja hidrav- lični naprav in nji o i sesta in al to no i u o a ni i e- eč at oza ijo i očni na ta ašanja zan slji o o o a ja Sedaj je na voljo tudi v angl š- kem jeziku. – Zal.: Vereinigte Fach verlage GmbH, Vertrieb, Post fach 10 04 65, 55135 Mainz, BRD; tel.: +06131/992-0, e-po- šta: vertrieb@vfmz.de; ISBN: 978- 3-7830-03628; obseg: 144 strani; cena: 15,00 EUR. BASCOM AVR VISUAL BASIC www.svet-el.si // 01 549 14 00 stik@svet-el.si tecaji za zacetnike programiranja vec znanja vec moznosti... g a eva ci ABB, d. o. o., Ljubljana 198 AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 258 CELJSKI SEJEM, elje 189 DAX, d. o. o., Trbovlje 259 DOMEL, elezni i 244 DVS, Ljubljana 215 ENERGETIKA elenje 169 FESTO, d. o. o., Trzin 169, 260 HAWE HIDRAVLIKA, o o et o če 227 HYDAC, o o a i o 169 ICM, o o elje 231, 247, 251 INEA, d. o. o., Ljubljana 235 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 169 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 181 KLADIVAR, i i 169, 170 KTS, Ljubljana 197 L R o o el a 169, 238 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 169 MAPRO, o o i i 169 MOTOMAN ROBOTEC, o o Ri ni a 172 OLMA, d. d., Ljubljana 169, 196 OPL AVTOMATIZACIJA, o o, Trzin 169, 239 PARKER HANNIFIN o užni a v Novo esto 169 PH Industrie-Hydraulik, Germany 185 PPT COMMERCE, o o Lju ljana 194 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 187, 191, SICK, o o Lju ljana 169 R Lju ljana 238 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 186, TRC Lju ila Ličen s anj 169, 199 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 209, 221 V LITERAT RA – STA DARDI – PRIPOROČILA Avtor knjige, ki je ustrezno doku- mentirana, je opravil temeljito pre- iskavo nes eče Najprej je analiziral potnike in se vprašal, kako lahko tako veliko letalo izgine brez sle- du štiri ure in 14 minut po vzletu z mednarodnega letališča Galeao Antonio Carlos Jobin pri Riu de Ja- neiru. Izginulo letalo je bilo oprem- ljeno z najsodobnejšo avioniko. T pomeni, da je letalo upravljal aču- nalnik, z d ugimi besedami ove- dano, da je letalo narejeno tako, da vsako napako v pilotiranju prepre- či Avtor nadaljuje z razmišljanjem o č ni skrinjici, o napakah pilotov in Pitotovi cevi, ki je morda vzrok t a ične u poletu AF V vsa- kem primeru je v s e išču pozor- nosti pri takih nes eča odnos med člo e o in st oje Zato je simu- Roger Rapport, CRASH Rio – Paris, Les secrets d'une enquête, Editions ALTIPRESSE, november 2011, 249 strani alož a ALTIPRESSE že nekaj časa izdaja temeljna dela s pod- očja letalst a V zbirki je mogo- če najti številne dokumentirane izdaje, ki se nanašajo na azlične dogodke v letalstvu nes eče s ečni pristanki, napake pilotov, č na skrinjica, neobvladljivi pot- niki, letalske karte in podobno). Ena takih izdaj je os ečena tudi nes eči letala AIR FRANCE 447 (Airbus330, registriran F-GZCP), ki je 31. maja 2009 strmoglavilo v Atlantski ocean. Avtor je Ame- ičan raziskovalni novinar, ki je opravil vzporedno preiskavo te t a ične nes eče v kateri je iz- gubilo ži ljenje 216 potnikov in 12 člano osa e lacija nes ečne a poleta potreb- na, če a piloti simulacij nimajo e eč radi it st 67: »Les pilotes détestent les si ulateu s Simu- laciji sledi ouče anje iloto e- prav je po mnenju predstavnikov Evropske agencije za letalsko var- nost (EASA) tež o sklepati o tem, kaj se je dejansko dogajalo v kabini letala (kot je znano, so obe skrinjici že našli, vendar po izidu knjige), če ni podatkov iz snemalnika zvoka, t i »voice e o e ja je vse ližje sklep, da je bila v tem primeru od- ločilna člo eš a na a a Seveda se člo e lahko vpraša, če u tako velik interes ameriške javnosti. Med ones ečeni i potniki sta bila tudi e ičana Po mednarodnem letalskem pravu je o oče da v preiskovalni komisiji sodelujejo tudi predstavniki ža iz katerih so po- nes ečen i Ali so piloti res samo šo- ferji taksijev in nič eč se sprašuje avtor? In dodaja: ali morda tehno- logija presega člo eš o znanje/spo- sobnost? Kaj pa glavni ačunalni na letalu? Zakaj ta ni e ečil napake in opo- zoril pilota, kako naj pravilno vodi letalo? Nadaljuje z vprašanjem, po kakšnih pravilih se ravnamo pri pre- iskovanju letalske nes eče v morju? Gre morda za kaznivo dejanje – kdo je kriv? In spet se postavlja vpraša- nje: kaj se zgodi, ko se s ečata civilna in kazenska preiskava letalske nesre- če Kdo ima prednost, kar z drugimi besedami pomeni iskati vzroke za nes ečo ali iskati krivce za nes ečo Zdi se, da se v primeru letal čet te generacije postavlja vprašane, kdaj popolnoma odklopiti ačunalni in kdaj mu popolnoma zaupati? Avtor se dotakne tudi o očanja medijev in se vpraša, ali je letalo narejeno tako, da ga je o oče odkriti v vodi? Avtor za ljuči knjigo s trditvijo, da je 228 razlogov, da se spomnimo poleta letala Air France »Mais n'était-ce qu'une erreur de ilota e Ali mor- da res ni šlo za napako v pilotiranju? Knjiga, ki te ži v napetosti vse do konca, o ličen študijski i o oče in knjiga, ki je ne bo o oče prezre- ti francoskim preiskovalcem nes eče letala Air France 447. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav., UL, Fakulteta za strojništvo 353Ventil 23 /2017/ 5 NOVICE - ZANIMIVOSTI akulteta za elektrotehniko niver ze v ju ljani je tudi letos pripravila Poletni tabor inovativnih tehnologij s irokim na orom delavni za mla de tehnolo ke navdu en e ed in avgustom se je na akul teti mudilo več kot otrok raz deljenih v tematskih delavni z različnih področij elektrotehnike in multimedije Namen poletnega ta ora je mladim omogočiti dostop do sodo nih tehnologij in njihove upora e na praktičen inovativen in za aven način ter jih spod uditi k samostojnemu ustvarjanju izdel kov ki jih odo lahko upora ili tudi doma. Ko se spoznavanje elektrotehnike in sodobnih tehnologij preplete z zabavo elavni e so ile namenjene raz ličnim starostnim skupinam učen cev od 5. razreda osnovne šole do dijakov letnika srednje ole temeljijo pa na skupnem aktivnem učenju ki udele en e o ogati jo z vsemi potre nimi temeljnimi znanji Na spro čen dinamičen in kreativen način so praktični pri meri v kom ina iji s samostojnim delom z najsodo nej o tehnično opremo udele en e delavni vodili v svet sodo ne elektrotehnike in multimedije pomoči izku enih mentorjev so vsi sodelujoči v enem tednu ustvarili čisto prave izdelke ki so upora ni doma v oli ali na za avi s prijatelji Kaj so počeli mladi umi? V prijetnem vzdu ju so udele en i raziskovali internet prihodnosti oz. kako odo vse stvari za vsakda njo ra o avtomo ili gospodinjski aparati merilniki ročne ure itd v prihodnosti povezane z interne tom. V delavnici od Elektronov do zvezd so se ukvarjali z elektroma gnetnim poljem vse okoli nas in govorili o zvezdah in vesolju črnih luknjah in gravita ijskih valovih na olj vohunskih delavni je ila delavnica Satelitski vohuni v kate ri so z izdelanim radijskim oddaj nikom prestregli signal satelita in prejeli čisto natančne podatke o vremenu na od skupin je spozna la Teslov generator strel se pogo varjala o velikem izumitelju eslu in si izdelala pomanj ano verzijo eslove tuljave Raziskovali so tudi tehnologijo samovozečih vozil in ro otski sesalnik predelali v inte ligentni avtonomni sistem. Ustvar jalnosti in znanju tukaj e zdaleč ni ilo kon a saj so se udele en i ukvarjali tudi z električnim kole som polnilno postajo na sončne eli e ro otskimi voj čaki postali so tehnolo ki kirurgi in e mnogo drugega. dele en i poučnih in za avnih delavnic so se odpravili tudi na ne kaj ekskurzij v visoko tehnolo ka podjetja in ustanove popoldanski in večerni del pa so si popestrili s portnimi in dru a nimi igrami UL, Fakulteta za elektrotehniko Poletni tabor inovativnih tehnologij na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko Številčna udeležba Poletnega tabora inovativnih tehnologij Udeleženci so ustvarjali v 17 različnih delavnicah 354 Ventil 23 /2017/ 5 NOVICE - ZANIMIVOSTI Ključno je sodelovanje z gospo- darstvom ijake in sodelujoče v projektu so uvodoma pozdravili predstavniki elektroinstitu ij ki e leto orga nizirajo lektro est ag Venčeslav Perko iz dru e je poudaril pomen energetske pismenosti saj sta znanje in razumevanje energije in energetike pomem na podla ga za odgovorno o likovanje na e energetske prihodnosti »To je tudi razlog, da vsako leto znova dijake povabimo k nam in jim predstavimo aktualne teme prenosa električne energije. Danes bomo veliko govorili o pametnih omrežjih, saj področje postaja vse bolj kompleksno, priho- dnost pa izredno zanimiva,« je e dodal ekan lju ljanske akultete za elektrotehniko pro dr regor olinar je izpostavil da akulteta posveča izredno veliko pozornosti sodelovanju z gospodarstvom To je izjemno pomembno za raziskoval- no delo, vendar tudi za pridobivanje izkušenj študentov že v času samega študijskega procesa. Prav je, da štu- denti čim prej dobijo vpogled v to, kaj se dogaja v realnem svetu, in ne komaj takrat, ko študij že zaključijo in iščejo službe.« Štiri »elektropostaje« na temo elektroenergetike Na leto njem lektro estu so za mlade pripravili tiri elektroposta je na temo elektroenergetike tro kovnjaki dru e so pripravili predavanje na katerem so dijakom na zanimiv in interaktiven način predstavili kako deluje slovenski elektroenergetski sistem in kak na je v njem vloga dru e lek troin titut je udele en e popeljal v visokonapetostni la oratorij v ka terem e več kot petdeset let izvaja jo preizkuse naprav ki o ratujejo v elektroenergetskem sistemu simuli rajo pa tudi pojave strel Vodja od delka za vodenje in delovanje elek troenergetskih sistemov na lektro in titutu ilan Vidmar mag Andrej ouvent je o tem razlo il da ivi mo v času trans orma ije elektroe nergijskega sistema ki je ila spod ujena s pasovno integra ijo o no vljivih virov energije in novimi načini ra e električne energije »Novi izzivi zahtevajo pospešeno uvajanje novih tehnologij in novih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilno in varno obra- tovanje sistema. Ključno pri tem pa je, da bomo imeli v naslednji genera- ciji visoko usposobljene strokovnjake pa tudi uporabnike. Na Elektrofestu mlade s tem seznanimo in zato je ta dogodek še kako pomemben,« je e dejal ru a N energija je dija kom predstavila simula ijo delova nja Nuklearne elektrarne r ko Na akulteti za elektrotehniko so di jaki z igro spoznali prin ipe prenosa električne energije od elektrarn do pora nikov Zabavno vzdušje ogajanje so organizatorji pope strili tudi z za avnim programom na skupnem parkiri ču kjer so di jake pričakali akro ata ilip in la jo jo mojster Vin ent ergolj plesa le in lanskoletni zmagovale ova lovenija ima talent ernej ozan ter irko z Radia Antena UL, Fakulteta za elektrotehniko tiri uveljavljene elektroinsti tu ije dru a lektroin titut ilan Vidmar lju ljanska akulteta za elektrotehniko in dru a N energija so v pe tek septem ra izvedle e lektro est ogodek je na menjen interaktivnemu in zani mivemu načinu energetskega opismenjevanja dijakov in sre dnje ol ev Na Elektrofestu letos o elektroenergetiki Elektrofest tradicionalno pripravljajo družba ELES, Elektroinštitut Milan Vidmar, ljubljanska Fakulteta za elektrotehniko in družba GEN energija Na Elektrofestu letos o energetiki 355Ventil 23 /2017/ 5 NOVICE - ZANIMIVOSTI Pro dr aja Rem kar iz nstituta o e te an je pojasnila kaj so dosegli z novo metodo na področju sinteze nano evk Na nstitutu o e te an smo leta odkrili novo metodo za sinte zo nano evk o za katero so nam podelili ameri ki in evropski patent Prednost evaste strukture v odnosu do plo či v tri ologiji veda o trenju o ra i in mazanju je v vgrajeni raz slojenosti stene evk v tanke valje z de elino nanometrov kar olaj u je razslojevanje pod o remenitvijo zmanj a ali povsem odpravi energijo potre no za utekanje kontakta ko e prihaja do glajenja povr inskih vr ič kov in je največja nevarnost da pride do po kod oz odpovedi naprav V zadnjih letih smo testirali torne in o ra ne lastnosti nano evk o v sodelovanju s strokovnjaki na podro čju tri ologije iz lovenije in tujine e stiranje novega materiala za upora o v industriji je zelo zapleteno zato po tekajo testi najprej v čistih oljih potem v preprostih kom ina ijah aditivov in nato v olj kompleksnih t i ormuli ranih mazivih ki e vse ujejo protiko rozijske in protio ra ne aditive lavne ugotovitve so izjemno o e tavne odatek ut o nano evk v čistem sintetičnem polial ao le nskem PA olju je zmanj al tor ni koe ient za jeklo do in za diamantu podo no prevleko do zlasti v re imu mejnega mazanja pri majhnih hitrostih ko se e vzpostavljajo kovalentne vezi med povr inama v kontaktu Primerjalne teste z nano evkami o in s kon ven ionalnimi plo či ami o ki smo jih dodali olju PA smo izvedli na rN iN in iAlN trdih prevlek pri katerih so nano evke v vseh primerih zmanj ale trenje na rN za na iN za na iAlN za med tem ko so ile plo či e manj učin kovite o je neposreden dokaz da imajo nano evke o večjo unk ionalno prednost pred o ičajnimi plo či ami o . rugo pomem no vpra anje je ali nano evke o ustrezno iz olj a jo tri olo ke lastnosti ormuliranim oljem o smo raziskali v sodelovanju s spe ializiranim in titutom iz Avstrije A Resear h m iener Neu stadt ko smo nano evke o dodali olju PA ki je vse ovalo protio ra no učinkovino ink dialkil dithiophospha te P odajanje nekaj ute nih nano evk o je dodatno zmanj alo trenje za in o ra o za Nano evke o lahko učinkovito nadomestijo tudi aditive za visoke tlake ki so strupeni in jih odo zato v li nji prihodnosti morali proizvajal i odstraniti iz komer ialnih olj estiranja rastlinskih olj rez drugih dodatkov so pokazala odstotno zmanj anje trenja v sončničnem olju in za odstotno v repičnem če so ile nano evke o dodane v olji v enem ute nem odstotku ato lahko nano evke o predstavljajo po mem en dodatek zeleni tehnologiji na področji mazanja nanje je ilo v eloti razvito na n stitutu o e te an Pri testiranjih pa je sodelovalo od epljeno podjetje Nanotul d o o ki je ilo takoj po odkritju metode za sintezo nano evk o ustanovljeno za komer ializa i jo materialov Janez Škrlec, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava, član Sveta za znanost in tehnologijo RS pojina moli denovega sul da o je znano mazivo ki se upora lja e desetletja ičajna o lika o so tanke plo či e ki se upora ljajo kot učinkovit dodatek oljem in ma stem za zni anje trenja pri vi sokih tlakih in kot trdo mazivo v vakuumskih pogojih mazanja ali pri zelo nizkih temperaturah Nanocevke MoS2 za nanotrenje in nanoobrabo Prof. dr. Maja Remškar na enem od nanotehnoloških dnevov Nanocevke kot gradniki tranzistorjev FET in MOS FET 356 Ventil 23 /2017/ 5 NOVICE - ZANIMIVOSTI aradi svoje vse stranskosti je metoda PP ire t n gel Pro ling o Protease pe i it izjemno upora na v arma iji pri razvoju testov za spremljanje aktivnosti proteaz v iotehno lo kih raziskavah pri testiranju iotehnolo ko upora nih prote az v ekstremnih pogo jih in v iomedi ini pri razvoju molekularnih orodij za tudij proteaz Raziskava je ila o javljena v ugledni znanstveni reviji ournal Proteaze so en imi ki razgrajujejo proteine in s tem vplivajo na različ ne ziolo ke pro ese Nepravilno delovanje proteaz je povezano z nastankom tevilnih olezenskih stanj zato arma evtska industrija inhi itorje proteaz e uspe no upora lja kot zdravila za olezni kot so A hipertenzija trom oza in nekatere o like raka e več pa jih je v različnih stopnjah kliničnih testiranj n hi itorji proteaz tako predstavljajo pomem en del proizvodnje zdravil a njihov uspe en razvoj so istvene ga pomena tudi hitri in o čutljivi testi aktivno sti tarčnih proteaz za katere pa je potre no natančno poznavanje njihove su stratne spe i čnosti o dejansko pomeni da je potre no določiti katere peptide proteaza lahko epi in kak no zaporedje ami nokislin v okoli i mesta cepitve prepozna. Tre nutne metode ki so na voljo za tak ne tudije so dolgotrajne in eksperimentalno zapletene poleg tega pa zaradi raz ličnih tehničnih omejitev pogosto ne dajo dovolj zanesljivega rezultata upora o masne spektrometrije je raziskovalna skupina na nstitu tu o e te an razvila nov pri stop imenovan PP ire t n gel Pro ling o Protease pe i it ki omogoča izjemno zanesljivo do ločevanje su stratne spe i čnosti proteaz opraviti pa ga je mogoče v samo dveh dneh etoda temelji na proteolitski epitvi kompleksnega proteinskega vzor a v akrilamidnem gelu ki ji sledi o ogatitev epljenih peptidov in njihova identi ka ija z masno spektrometrijo a razliko od vseh primerljivih metod ta ne upora lja kemijskega označevanja in kromatogra ske ločitve kar po enostavi delo ter iz olj a o čutlji vost in statistično zanesljivost me tode etoda PP je tudi edina ki omogoča določitev spe i čnosti proteaz ki delujejo v ekstremnih razmerah kot so visoke temperatu re ter v kislem oziroma azičnem okolju Pristop ki je v eloti plod domačega znanja je spro il veliko zanimanje v mednarodnih znanstvenih krogih akoj po o javi je raziskovalno sku pino kontaktirala tudi ena od vodil nih svetovnih arma evtskih dru in izrazila interes za njeno upora o www.ijs.si odelav i dseka za iokemi jo molekularno in strukturno iologijo nstituta o e te an in entra odličnosti P e iP Ro ert Vidmar atej Vizovi ek u an urk oris urk in arko onovi so opi sali novo proteomsko metodo PP ki omogoča zelo hitro učinkovito in zanesljivo dolo čanje spe i čnosti proteaz v irokem o močju eksperimen talnih pogojev Proteaze so en imi z veliko upora nostjo v kliničnih raziskavah in io tehnologiji zato je poznavanje spe i čnosti osnova za razu mevanje njihovega delovanja in razvoj novih aplika ij Nov pristop za hitro določitev specifičnosti proteaz in pripravo bio- medicinskih proteaznih testov Proteaza z vezanim peptidom Shema metode DIPPS (slika zgoraj) in masni spek- trometer (spodaj) 357Ventil 23 /2017/ 5 NOVICE - ZANIMIVOSTI Pred kratkim instalirani superlo čljivi dvo otonski mikroskop e daje prve izjemne rezultate njim so raziskoval i dseka za ziko trdne snovi nstituta o e te an zgolj v nekaj mese ih direktno potrdili za zdravje nevarno lipidno ovijanje nanodel ev kar so si er prej z različnimi metodami manj učinkovito posku ali razvozlati več kot est let V pljučih so eli e na ega telesa od zraka ločene s sur aktantskim slo jem ki omogoča raztezanje pljuč rez pretiranega napora o na nodel i iz okolja npr v proizvodni hali vstopijo v pljuča tako najprej pridejo v stik s tem sur aktantskim slojem Po letih raziskav so zdaj ne posredno potrdili da lahko neka teri nanodel i iz omenjenega sloja iztrgajo lipide o pomeni da lahko o večji izpostavljenosti ustreznim nanodel em sur aktantski sloj raz pade in je dihanje močno ote eno dkritje v prvi vrsti prina a razume vanje mo nih nadaljnjih zdravstve nih zapletov hkrati pa omogoča razvoj terapevtskih postopkov ki i tako razgradnjo ustavili oz po iz postavitvi nanodelcem celo povrnili prvotno stanje pljuč tem velja poudariti tudi to da je omenjeni mikroskop ki je prva tovr stna komer ialna naprava na svetu postavil prav dsek za ziko trdne snovi s pomočjo evropskih podjetij A errior oherent in V okviru evropskega projekta martNano o pa so v a oratoriju za io ziko raziskoval i dseka za ziko trdne snovi v ivem pljučnem epiteliju identi irali molekularni dogodek s katerim lahko nekateri nanomateriali v pljučih po kodujejo dele tkiva in spro ijo različne zdra vstvene zaplete o zdaj so ili do godki na osnovi lipidnega ovijanja zgolj teoretično napovedani tokrat pa prvič opa eni v ivo in kot taki pomenijo pre oj v razumevanju interak ije nanomaterialov s člove kim organizmom www.ijs.si odelav i dseka za iokemi jo molekularno in strukturno iologijo nstituta o e te an in entra odličnosti P e iP Ro ert Vidmar atej Vizovi ek u an urk oris urk in arko onovi so opi sali novo proteomsko metodo PP ki omogoča zelo hitro učinkovito in zanesljivo dolo čanje spe i čnosti proteaz v irokem o močju eksperimen talnih pogojev Proteaze so en imi z veliko upora nostjo v kliničnih raziskavah in io tehnologiji zato je poznavanje spe i čnosti osnova za razu mevanje njihovega delovanja in razvoj novih aplika ij Izjemna uspeha odseka za fiziko trdne snovi Lipidno ovijanje nanodelcev Superločljivi dvofotonski mikroskop STED 358 Ventil 23 /2017/ 5 NOVICE - ZANIMIVOSTI V industriji se pogosto pojavljata dva pomem na dejavnika to sta vi sok tlak in visoke temperature Pred vsem je pomem no katero opremo upora ljamo in kako da osta na e delovno mesto in samo delo varni. Pri nas imamo na voljo različne se gmente opreme ki se upora ljajo v industriji ednje sodijo varnostni ventili varnostne spojke ročni za suni in krogelne pipe z izpustnimi ventili torej varnostne naprave v najnovej i izved i em pa spadajo tudi ognjevar ne evi odporne na zunanje vplive visokih temperatur loma pu čanja medija Vse to pa pri pomore da je va e delovno me sto ustrezno zavarovano in varno. itre spojke s pomočjo izpustnega ventila pri razdvojitvi preprečujejo udarni sunek ev za za čito ka lov oziroma hitro monta o gi kih evi preprečuje po kod o evi ka la in spoja Preprečuje da i se gi ka ev začela v veliki meri nekontrolirano gi ati oz premikati in s tem nasta nek večjih po kod Varnostni ventili so predpisani zaradi varovanja pred pre visokim tlakom v vi sokotlačnih posodah ali eveh Pri nas so vam na voljo e prednastavljeni na elen tlak Namenjeni so za zračne in vodne sisteme in tudi za sisteme s plinom. istemi utura za pripravo zraka so dopolnjeni z varnostnim sistemom Narejeni so tako da med razdvoji tvijo po pose nem ventilu izpustijo tlak in s tem preprečijo tlačni sunek Varnostna oprema na enem mestu Vsakodnevno upora ljano varno stno opremo kot so delovne roka vi e za čitna očala za čita sluha izdelki za za čito in nego ko e naj dete v na i e trgovini u so na voljo tudi samolepilni protizdrsni trakovi kompleti za prvo pomoč opozoril ne ta le Vse skupaj vam dostavimo na vaš naslov v treh delovnih dneh. elo enostavno z enim samim kli kom Registrirajte se v spletno trgovino še danes: www.s3c.si a podporo pokličite Povečajte svojo delovno varnost Novo vodstvo aachenskega inštituta za hidravliko in pnevmatiko novim letom natančneje s mar em o predstojni tvo n tituta za hidravliko in pnevma tiko na aa henski tehni ki univerzi R nstitut ur uidte hnis he Antrie e und teuerungen in ka tedre za uidno tehniko prevze la dr. Katharina Schmitz trenutno tehnična direktori a uveljavljenega podjetja Hunger Maschinen GmbH. amenjala o sedanjega predstoj nika in tituta in pro esorja dr in u ertusa urrenho a ejansko odo primopredajo opravili takoj po ednarodnem uidnotehni kem kolokviju ki o zasedal od do mar a tem o R Aa hen kot ena naj olj uve ljavljenih tehni kih univerz v svetu zagotovila uspe no nadaljevanje raziskav in tudija na področju u idne tehnike atedro in raziskoval na postrojenja odo zaradi v priho dnost usmerjenih raziskav verjetno preimenovali Podro nosti o tem odo predstavljene na in v reviji P Več na spletnih straneh: www.ifas.rwth-aachen.de. Vir: P luidte hnik str i s s s i www.i .si 1 .-1 .02.201 i s i i i i i i s i s i si i i i i s i i i s ssi i s i i s i s 359Ventil 23 /2017/ 5 i s s s i www.i .si 1 .-1 .02.201 i s i i i i i i s i s i si i i i i s i i i s ssi i s i i s i s 360 Ventil 23 /2017/ 5 Razvoj visokotlačnega delilnika toka (FD-H2) za mobilne aplikacije – 1. del Anže ČELIK, Luka PETERNEL Izvleček: elilnik toka se skupaj s hidromotorjem v mo ilnih aplika ijah najpogosteje upora lja za pogon koles Pri tem delilnik toka zagotavlja vzporedno sinhrono delovanje koles v eni osi kakor tudi med več osmi V normalnem re imu delovanja delilnik toka ni v unk iji tj olje teče preko o točnega ventila mimo delilnika toka V primeru zdrsa pogonskih koles pa se delilnik toka aktivira in posledično sinhronizira hitrost vrtenja pogonskih koles kar omogoča nadaljnjo vo njo vozila V prispevku je prikazan postopek razvoja visokotlačnega delilnika toka za mo ilne aplika ije lednje praviloma pogojujeta visok delovni tlak do arov in visok pretok do l min Predvsem pa sta pri tovrstnih aplika ijah eleni sta ilnost delovanja in točnost delitve zdru evanja na čim ir em tokovnem o močju vodoma je predstavljen osnovni prin ip delovanja atnega delilnika toka Nadalje so prikazane razvojne ak tivnosti na ključnih detajlih in koraki do njihove optimiza ije Razvoj delilnika toka je plod uspe nega medna rodnega sodelovanja razvojne skupine podjetja Po lain drauli s Podporo pa nam je nudil tudi a oratorij za uidno tehniko akultete za strojni tvo v ju ljani ksperimentalno izmerjene karakteristike delilnika toka so v nadaljevanju primerjane s hidravličnimi meritvami konkurenčnih izdelkov drugih proizvajal ev elilnik toka izstopa glede kompaktnosti točnosti in sta ilnega delovanja tako v načinu deljenja kot tudi zdru evanja Na osnovi uspe nega razvoja osnovne unk ije visokotlačnega delilnika toka je ila slednja nadalje nadgrajena oz vgrajena v končni več unk ijski ventil za mo ilne aplika ije Rezultat večletnega razvoja je nova dru ina katalo kih izdelkov podjetja Po lain drauli s več patentnih prijav kopi a prido ljenega znanja na področju konstruiranja hidravličnih komponent njihovih medse ojnih interak ij ter pro esa potrjevanja tj valida ije končnega izdelka Ključne besede: delilnik toka deljenje zdru evanje primerjalna analiza tlačni pade točnost simula ije HIDRAVLIČNI VENTILI ■ 1 Uvod elitev toka tekočine1 na dve ali več hidravličnih vej oz linij je mogoča z upora o enega ali več delilnikov pri tem se predpostavlja enako merna oz. proporcionalna delitev toka Najpreprostej i primer tak ne re itve je t i kos ak na re itev deluje le v primeru ko so hidravlič ne razmere v vseh linijah enake npr enake tlačne izgu e V nasprotnem primeru je delitev toka neenako merna Pomanjkljivost enostavne re itve s kosom je mogoče od praviti z integra ijo tokovnega ven tila v hidravlični sistem ki zagotavlja konstantnost delitve toka ne glede na tlačne razmere v posamezni liniji ak en tip tokovnega ventila se imenuje delilnik toka menjeni ventil deli tok v predpisanem raz merju na dve liniji a deljenje toka na več linij je potre no upora iti več delilnikov ag An e elik univ dipl in uka Peternel univ dipl in o a Po lain drauli s d o o iri 1 aradi preglednosti o esedna zveza tok tekočine v nadaljevanju nadome čena z esedo tok oz pretok 361Ventil 23 /2017/ 5 HIDRAVLIČNI VENTILI V splo nem o stajata dva tipa delil nikov toka atni in zo ni ki Slika 1 prikazuje hidravlična sim ola o eh tipov delilnika toka e ima omenjeni tokovni ventil tudi unk ijo zdru evanja toka se nava dno imenuje delilnik zdru evalnik toka V nadaljevanju o o ravnavan le atni tip delilnika pri čemer o zaradi preglednosti in enostavnosti delilnik zdru evalnik toka imeno van le delilnik toka ipičen delilnik toka ima kot je ilo e omenjeno unk ijo delje nja in zdru evanja toka Ventil deli tok uida v smeri priključka A proti priključku in in zdru uje tok v smeri priključkov in proti pri ključku A slika Razmerje delje nja zdru evanja je navadno mo na je polju na delitev in sicer ne glede na razmere v posa mezni liniji ali ipičen primer delilnika toka sestavljajo ohi je zunanji at dva notranja ata ter tri i ke vzmeti menjeno kon gura ijo prikazuje slika 7. Deljenje toka: deljenje toka poteka v smeri priključka A proti priključkoma in ok na priključku A se razde li in teče čez du ilko konstantnega preseka t i ksna du ilka kakor tudi čez du ilko spremenljivega pre seka t i spremenljiva oz varia ilna du ilka na priključek oz Združevanje toka: olje teče iz smeri in proti A Prin ip zdru evanja je podo en prin ipu deljenja elovanje delilnika toka je pogoje no s tlačnimi razmerami v ventilu na slednje pa vpliva nivo pre toka ozirom na omenjeno velja upo te vati da delil nik toka deluje optimalno le v določenem to kovnem o mo čju mejitev maksimalnega pretoka vpliva na velikost tlač nega pad a skozi ventil omejitev minimalnega pretoka pa neposre dno vpliva na točnost delitve oz zdru evanja ipičen primer vgradnje delilnika toka v zaprtem hidravličnem toko krogu prikazuje slika 2 Vhodni tok iz črpalke je enakomerno razdeljen med o a tj leva in desna hidro motorja in zagotavlja vzporedno sinhrono delovanje koles v eni osi kakor tudi med več osmi e v hi dravličnem sistemu ni vgrajenega delilnika toka in eno izmed koles izgu i stik s podlago oz se spre menijo kotalne razmere potem se tak no vozilo ne more več poma kniti naprej Razlog je v tem da i ves tok tekel skozi hidromotor ka terega kolo je izgu ilo stik s pod lago olje namreč teče tam kje ima la jo pot Slika 3 prikazuje vgradnjo delilni ka toka v odprtem hidravličnem tokokrogu poenostavljen prikaz Tudi v danem primeru se vhodni tok iz črpalke enakomerno raz deli na o a hidravlična ilindra in posledično zagotavlja vzporedno gi anje o eh ilindrov e v hi dravličnem sistemu ni vgrajenega delilnika toka in remeni o eh i lindrov nista identični o končno lego prej dosegel ilinder z manj im remenom ■ 1.1 Osnovni princip deljenja/združevanja er je prin ip deljenja podo en prin ipu zdru evanja o v nadalje vanju o ravnaven le prin ip delje nja a la je razumevanje o pred postavljeno da je razmerje delitve ali pa zdru evanja Slika 1. Hidravlični simbol delilnika toka: batni tip (levo) in zobniški tip (desno) [5] Slika 2. Primer vgradnje delilnika toka v zaprtem hidravličnem tokokrogu [5] Slika 3. Primer vgradnje delilnika toka v odprtem hidravličnem tokokrogu [5] 362 Ventil 23 /2017/ 5 ■ 1.1.1 Hidravlična dušilka snovni prin ip delovanja delilnika toka je pretok uida po vzporedno vezanih du ilkah elitveno razmer je je odvisno od kon gura ije para ksnih du ilk idravlični sim ol ksne du ilke prikazuje slika 4. Slika 4. Hidravlični simbol fi ksne dušilke (konstanten premer) ok tekočine skozi ksno ali varia ilno du ilko popisuje ernoullije va enač a ki pov ezuje tok uida in tlačni pade pri tem se koe ienti v A q p in nana ajo na hitrost uida presek du ilke koe ient pretoka tlačni pade in gostoto uida • Presek dušilke A je lahko ksen torej nenastavljiv  A konst oz spremenljiv nastavljiv  A konst V prvem primeru je du ilka ksna v drugem pri meru pa je spremenljiva Slika 5 prikazuje primera o eh du ilk na o stoječem delilniku P podjetja Po lain drauli s • Koefi cient pretoka q je rez dimenzijsko tevilo in pred stavlja hidravlični izkoristek komponente q je odvisen od lokalne geometrije oe ient pretoka ima v tur ulentnem področju večinoma konstan tno vrednost tj pri visokih to kovnih tevilih v področju laminarnega toka pa se linear no povečuje s povečevanjem tokovnega tevila Slika 6 prika zuje odvisnost koe ienta pre toka v odvisnosti od tokovnega tevila in si er za tri različne tipe du ilk tj a in • Tlačni padec p se nana a na razliko tlakov med dvema po lju nima točkama e je torej smer pre toka A  lika potem je tlačni pade enak Potre no je omeniti da se za ma ksimalni tlačni pade po enač i vedno upošteva minimalna pretočna povr ina A oz presek ozirom na enač o imata dve du ilki z ena kim pretokom enak tlačni pade p če so njuna preseka A in o lika geometrije q enaki ■ 1.1.2 Princip deljenja – osnovni (središčni) položaj bata a unk ijsko delovanje delilnika pretoka P podjetja Po lain drauli s sta upora ljeni ksna in spremenljiva du ilka lednja je po sledi a pose ne konstruk ije ata v atu pri kateri se presek du ilke spreminja glede na relativno pozi i jo o eh atov V danem primeru je predpostavlje no da se vhodni tok enako merno razdeli na liniji in torej HIDRAVLIČNI VENTILI Slika 6. Karakteristika Cq – λ [3] Slika 7. Presek delilnika toka (DTP) z notranjima batoma v osnovni (središčni) legi Slika 5. Primer fi ksne (levo) in spremenljive dušil- ke (desno) 363Ventil 23 /2017/ 5 pB pC  B C in da imata ksni du ilki enak presek Posledič no se lega o eh notranjih atov pri pretoku olja skozi ksno du ilko in posamezni at ne spreminja slika 7 Navadno je konstruk ija notra njega ata tak na da je spremen ljiva du ilka v popolnoma odprti legi kar pa ni pravilo V tej osnovni legi pa tudi si er v katerikoli drugi imata ksni du ilki v notranjem atu istveno vlogo pri zagotavljanju enakega tlačnega pad a kar posledično vpliva tudi na enakost pretokov ■ 1.1.3 Princip deljenja – izsredna pozicija bata Neenakost tlakov pB in pC povzroči neenakost aksialnih sil oz poru i tev ravnote nega stanja v srednji legi kar ima za posledi o premik notranjih atov v smeri delovanja rezultante sil Presek spremenljive du ilke oz pozitivno prekritje se pri notranjem atu z vi jim tlakom povečuje na strani ni jega tlaka pa zmanj uje slika 8 Posledično se pri notranjem atu z ni jim tla kom ustvarja dodatni tlačni pade ki zmanj uje pretok skozi spremen ljivo du ilko Ravnote no stanje je zagotovljeno ko sta tlaka na o eh straneh notranjih atov enaka oz ko sta tlačna pad a skozi ksni du ilki enaka lednje pa zagotavlja tudi enakost pretokov na o eh lini jah Pri zgoraj opisani situa iji so vse du ilke ksne in varia ilne izre dnega pomena saj zagotavljajo enakost pretokov na o eh linijah ventila tj in premenljivi du ilki torej vseskozi prilagajata svoj polo aj zaradi izenačitve tlakov v notranjih atih kar pa v sodelo vanju s ksnima du ilkama posle dično pomeni enakost pretokov na o eh linijah ■ 2 Področje obravnave V zadnjih letih se na področju ven tilov za zaprte tokokroge t i Po er transmission valves oz ventili VP pojavljajo vse vi je potre e in zah teve tr i ča Ventili VP se večinoma upora ljajo na mo ilnih aplika ijah aradi omejenega vgradnega pro stora in omejitve dopustne te e se od tovrstnih ventilov zahteva oz. pri čakuje visoka gostota moči aradi strogega re ima delovanja ventilov tj visoki pretoki visoki tlaki se po sledično pojavlja tudi ne elena po sledi a povi anih energijskih izgu Po lain drauli s si prizadeva da i ponudil elovito re itev hidro statičnega pogona za visokotlačne aplika ije aradi zadovoljitve po tre tr i ča je ila odprta povsem nova linija motorjev črpalk venti lov in elektronike imenovana igh Per orman e ki se nana a na o ra tovalne tlake do arov slika 9 Nova genera ija delilnika toka je ila razvita prav z namenom zadovoljiti potre e po visoko zmo gljivih ventilih zaprtega tokokroga ■ 2.1 Obstoječe rešitve Podjetje Po lain drauli s je pred ra zvojem nove genera ije delilnika toka e ponujalo re itve za vzpo redno sinhrono delovanje koles v eni osi kakor tudi med več osmi slika 10 stoječe re itve so sledeče • delilnik toka tipa za srednje zah tevni razred mo ilnih aplika ij tj za tlake do arov menjeni tip delilnika toka omogoča delje nje zdru evanje toka v do tirih hidravličnih linijah • delilnik toka tipa za visoko zahtevni razred mo ilnih aplika ij tj za tlake do arov a ta ventil ima podjetje Po lain drauli s zunanjega do avitelja HIDRAVLIČNI VENTILI Slika 8. Presek delilnika toka (DTP) z notranjima batoma v izsredni legi Slika 9. Portfelj podjetja Poclain Hydraulics za visoke tlake 364 Ventil 23 /2017/ 5 ■ 2.2 Potrebe po novem izdelku stoječe re itve za visoko zah tevni razred mo ilnih aplika ij ne izpolnjujejo več potre tr i ča v e loti Na osnovi preteklih izku enj in raziskave tr i ča so ile postavljene sledeče zahteve oz potre e glede novega delilnika toka • visoke zmogljivosti tj tlaki do arov pretoki do l min v načinu deljenja zdru evanja • do ra točnost v načinu delitve zdru evanja v elotnem tokov nem o močju • sta ilnost delovanja rez os ila ij • kompaktna o lika • modularnost • vi ja do ičkonosnost • hitrej a do ava kup u Poleg omenjenih zahtev so ile po stavljene tudi tevilne druge kot na primer lasten razvoj proizvodnja in monta a komponent s iljem za dovoljiti potre e kup a olj a kon trola nad kakovostjo doseči olj o donosnost proizvoda ter ne naza dnje tudi hitrej a dostava končnega produkta sistema kup u ■ 3 Primerjalna analiza Primerjalna analiza zajema est raz ličnih delilnikov toka drugih kon kurenčnih proizvajal ev Vsi anali zirani ventili se upora ljajo na mo ilnih aplika ijah in pri vseh so ile zasledovane sledeče spremenljivke • tlačni pade p • točnost v načinu delitve in zdru evanja očnost v načinu delitve in zdru e vanja je ila merjena v elotnem to kovnem o močju pri petih različnih tlačnih pad ih tj pri minimalnem tlačnem pad u arov arov med vhodno in izhodno vejo ventila podnje slike prikazujejo povprečne vrednosti točnosti in si er izračunane po enač i pri čemer se oznaki A in nana ata na izhodni veji ventila tj in v primeru ventila P slika ■ 3.1 Hidravlične meritve konkurenčnih ventilov ■ 3.1.1 Tlačni padci Analiza tlačnih pad ev je pokaza la tevilne razlike pri nazivnih vre dnostih pretokov Slika 11 prikazu je tlačne pad e v načinu deljenja glede na razmerje med dejanskim HIDRAVLIČNI VENTILI Slika 10. Obstoječe rešitve delilnikov toka Slika 11. Tlačni padci v načinu deljenja Slika 12. Tlačni padci v načinu združevanja 365Ventil 23 /2017/ 5 HIDRAVLIČNI VENTILI pretokom A in nominalnim pre tokom N lačni pad i imajo pri nominalnem pretoku v načinu de ljenja vrednosti med arov in arov Na omenjeni sliki je razvidno znatno odstopanje med konkuren tom A in konkurentom Razlike so vidne tudi pri tlačnih pad ih istega proizvajal a in si er primerjajoč način deljenja in zdru evanja Na primer ventil konku renta ima arov razlike med načinom deljenja in načinom zdru evanja Slika 12 prikazuje tlačne pad e v načinu zdru evanja ■ 3.1.2 Točnost V načinu deljenja so vsi analizira ni ventili delovali sta ilno tj rez opaznih os ila ij Razlike v točno sti so opazne predvsem pri ni jih pretokih slika 13 ot je ilo e omenjeno je pri mo ilnih aplika i jah elena konstantna točnost v čim ir em tokovnem o močju lika in prikazujeta točnost v odvisnosti od tokovnega razmerja vrednosti se nana ajo na povpreč ne vrednosti pri čemer vertikalne linije predstavljajo standardni od klon Razlike med analiziranimi ventili pa postanejo očitne v načinu zdru e vanja V omenjenem načinu so ile izmerjene najsla e točnosti pri treh od estih ventilov pa so ile opazne tudi pre ej ne os ila ije slika 14 Ventili pri katerih so ile zaznane os ila ije so te označene črtkano ■ 3.2 Zaključki Primerjalna analiza konkurenčnih ventilov je pokazala da je način zdru evanja naj olj kritičen z ozirom na točnost delovanja in sta ilnost delovanja Na začetku izvajanja pri merjalne analize se je pojavil dvom v korektnost merilnega protokola podjetja Po lain drauli s Razlog je il v tem da so se os ila ije po javljale tudi pri priznanih proizvajal ih orektnost merilnega protokola se je med drugim pokazala tudi na osnovi odziva tr i ča nekateri ven tili priznanih in uveljavljenih znamk dejansko os ilirajo tudi na terenu Literatura Po lain drauli s lo on trol valves drauli ompo nents errit drauli ontrol s stem ohn ile and ons Ne ork A elp rev Peternel ptimiza ija de lilnika zdru evalnika toka di plomsko delo ju ljana zo ra evalni enter Po lain drauli s različna literatura http h drauli spneu mati s om other te hnolo gies ook hapter o divider ir uits nazadnje o i skano http sunh drauli s om sites de ault iles me dia li rar te h resour es lo ivider Ne pd nazadnje o iskano http eaton om e m groups pu li pu ea ton h d do uments on tent p t pd naza dnje o iskano http po lain h drau lics.com/en/products/valves/ o divider nazadnje o iska no http po lain h drauli s om en high per orman e nazadnje o iskano https google om pa tents nazadnje o iskano https google om pa tents naza dnje o iskano Slika 13. Točnost v načinu deljenja Slika 14. Točnost v načinu združevanja 366 Ventil 23 /2017/ 5 Development of the heavy-duty flow divider (FD- H2) for mobile applications Abstract: A t o a heav dut o divider assures parallel operation o heels o the same a le and or et een di erent a les dividing or om ining o t an e operated in open or losed loop ir uits n normal operating mode the o di vider is not in un tion i e oil passes the o divider thanks to an integrated pass valve As soon as skidding on the driving heels appears the o di vider a tivates and s n hronises the rotational speed o the driving heels hi h allo s or the vehi le to move ahead. he paper sho s the development pro edure o a heav dut o divider or mo ile appli ations he latter normall re ers to high pressure up to ar and high o rates up to l min in pass mode or su h appli ations it is highl desired to esta lish sta le valve operation as ell as dividing om ining a ura in the idest possi le o range nitiall the asi prin iple o a o divider o a spool t pe is introdu ed and e plained urthermore deve lopment a tivities are presented on the ke details as ell as their optimization ork o he ne heav dut o divider is the result o su ess ul interna tional ooperation o the development teams ithin Po lain drauli s upport has een provided also rom the a orator or luid Po er and ontrols rom the a ult o e hani al ngineering in ju ljana erea ter the e perimentall o tained hara teristi s o the o divider are ompared ith the h drauli measurements o the ompetitor s produ ts he he av dut o divider at this point stands out in terms o ompa tness and espe iall in terms o a ura and sta le operation in dividing om ining mode. ased on the prosperous developments o the o divider asi un tion i e dividing om ining the latter as urther upgraded integrated into the mul ti un tion valve or mo ile appli ations he results o the intensive development are a ne a mil o atalogue produ ts several patents pending a lot o a uired kno ledge in the eld o h drauli omponents design and their intera tions as ell as on the validation pro edure o the end produ t Keywords: o divider dividing om ining en hmark anal sis pressure drop a ura simulations Drugi del prispevka bo predstavljen v naslednji številki revije Ventil. HIDRAVLIČNI VENTILI MEHATRONIKA Prvi priročnik za mehatroniko v slovenskem jeziku Mehatronika - Prevod izvirnika: Fachkunde Mechatronik - Vezava: trda - Strani: 624 - Mere: 170 x 240 mm - ISBN: 9789616361873 Cena: 40,00 EUR Založba Pasadena d.o.o. Tehnološki park 20, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 475 95 35 e-pošta: knjige@pasadena.si www.pasadena.si Družite se z nami na družabnih omrežjih! POKLIČ ITE (01) 475 95 35 OBIŠČIT E www.pas adena.si Pasadena_Mehatronika_A4 oglas_1k.qxp_Layout 1 229/08/16 13:29 Page 1 367Ventil 23 /2017/ 5 MEHATRONIKA Prvi priročnik za mehatroniko v slovenskem jeziku Mehatronika - Prevod izvirnika: Fachkunde Mechatronik - Vezava: trda - Strani: 624 - Mere: 170 x 240 mm - ISBN: 9789616361873 Cena: 40,00 EUR Založba Pasadena d.o.o. Tehnološki park 20, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 475 95 35 e-pošta: knjige@pasadena.si www.pasadena.si Družite se z nami na družabnih omrežjih! POKLIČ ITE (01) 475 95 35 OBIŠČIT E www.pas adena.si Pasadena_Mehatronika_A4 oglas_1k.qxp_Layout 1 229/08/16 13:29 Page 1 368 Ventil 23 /2017/ 5 Načrtovanje modela in regulatorja za dinamični sistem treh povezanih shranjevalnikov z uporabo metod evolucijskega računanja Marko CORN, Maja ATANASIJEVIĆ-KUNC ■ 1 Uvod volu ijski algoritmi so optimiza ij ske metode ki posnemajo pro es naravne evolu ije Njihova stoha stična narava ponuja velikansko prednost v primerjavi s t i klasični mi algoritmi predvsem pri re eva nju kompleksnej ih optimiza ijskih pro lemov V splo nem lahko evolu ijske al goritme razdelimo v dve večji sku pini na parametrične in strukturne algoritme Parametrični algoritmi optimizirajo parametrično de nira ne pro leme medtem ko struktur ni algoritmi optimizirajo pro leme katerih re itve so podane v o liki unk ij e prika emo razliko na primeru načrtovanja regula ijskega sistema za polju en dinamični pro es lahko rečemo da parametrični algoritmi i čejo parametre regula torja strukturni algoritmi pa o li kujejo re itev v elovit regula ijski zakon Posledično strukturni algo ritmi ne potre ujejo vnaprej pred postavljene strukture oz unk ije saj v evolu ijskem pro esu razvijejo lastno. Naj olj uveljavljeni parametrični al goritmi so genetski algoritmi A evolu ijske strategije di erenčna evolu ija in e nekateri drugi Naj olj uvelja vljeni strukturni algoritmi pa so ge netsko programiranje P ki pozna več različnih implementa ij med drugimi drevesno in gramatično ter evolu ijsko programiranje ki je usmerjeno v razvijanje re itev v o liki računskih avtomatov ot smo e omenili so evolu ijski algoritmi zelo upora ni predvsem pri re evanju kompleksnej ih pro lemov med katere lahko uvrsti mo tudi načrtovanje regula ijskih sistemov za multivaria ilne dina mične sisteme ako so v tem delu predstavljeni in primerjani različni pristopi k načrtovanju regula ijskih sistemov s pomočjo metod evolu ijskega računanja s katerim smo sku ali podro neje analizirati re lativne prednosti posameznih pri stopov z skupine parametričnih metod smo iz rali A in iz skupine strukturnih metod pa P na osnovi dreves in algoritem A A pravili smo primerjavo tako znotraj posamezne skupine r arko orn univ dipl in niverza v ju ljani akulteta za strojni tvo pro dr aja Atanasi jevi un univ dipl in niver za v ju ljani akulteta za elek trotehniko Izvleček: elo predstavlja primerjavo rezultatov testiranj različnih evolu ijskih algoritmov pri pro lemih mo deliranja in vodenja sistema treh povezanih shranjevalnikov zpostavili smo tri različne pro leme Prvi je t i identi ka ija po metodi sive katle pri čemer i čemo karakteristiko določenega elementa znotraj elotnega sistema v na em primeru je to karakteristika izhodnega ventila rugi pro lem je identi ka ija po metodi črne katle pri čemer i čemo opis elotnega sistema na podlagi odzivov sistema retji pro lem pa je načrtovanje regulatorja za vodenje sistema Vse pro leme smo re evali z upora o naslednjih evolu ijskih metod genetski algoritmi di erenčna evolu ija evolu ijske strategije genetsko programiranje in novej i pristop algoritem A A Vse metode so se izkazale pri re evanju pro lematike identi ka ije po metodi sive katle in pri pro lematiki načrtovanja vodenja sistema pose ej pa se je izkazala metoda A A saj je generirala tudi upora en model po metodi identi ka ije s črno katlo ki je v tem primeru med o ravnavanimi najzahtevnej i pro lem Ključne besede: evolu ijski algoritmi A A modeliranje identi ka ija regula ija dinamični sistemi VODENJE KOMPLEKSNIH SISTEMOV 369Ventil 23 /2017/ 5 kot tudi med skupinama parame tričnih in strukturnih metod elo je organizirano na naslednji način V razdelku je kratek opis dinamičnega sistema treh pove zanih shranjevalnikov v katerem smo prikazali delovanje algorit mov V razdelku sta predstavlje na matematični model in kon ept regula ijskega zakona ki smo ga predvideli za načrtovanje vodenja V četrtem razdelku so ilustrirani rezultati identi ka ije po prin ipu sive katle identi ka ije po prin ipu črne katle in rezultati načr tovanja regula ijskih sistemov ki smo jih generirali z upora o prej omenjenih metod evolu ijskega računanja V sklepnem razdelku pa smo podali zaključke in izhodi ča za nadaljnje delo ■ 2 Sistem treh povezanih shranjevalnikov istem treh poveznih shranjevalni kov je prikazan na sliki 1 estavljajo ga trije identični ilindrično o liko vani vodni shranjevalniki s prečno površino S ki so medse ojno po vezani z dvema ventiloma V1 in V2. Ventil V3 je izhodni ventil iz zadnje ga shranjevalnika Aktuatorja siste ma sta dve vodni črpalki ki dovajata vodo v prvi in tretji shranjevalnik s pretokoma Φvh1 in Φvh2 Vodni nivo ji v posameznem shranjevalniku so merjeni z ustreznimi senzorji Razli ka v nivoju vode prvega in drugega shranjevalnika vpliva na vodni pre tok Φ3 skozi ventil V1 razlika v ni voju vode med drugim in zadnjim shranjevalnikom pa povzroča vodni tok Φ4 skozi ventil V2 Pretok vode Φizh skozi ventil V3 je odvisen samo od nivoja vode h3 v zadnjem shra njevalniku ■ 2.1 Koncept modela sistema Pri načrtovanju modela sistema je smiselno vključiti čim več znanja o o ravnavanem sistemu saj si s tem povečamo mo nosti ustrezne inter preta ije eoretični pristop k mo deliranju ki temelji na ravnote nih zakonih opisuje osnovne mehaniz me delovanja sistema Realni siste mi pa vse ujejo tudi druge pravilo ma nelinearne pojave ki lahko olj ali manj izrazito vplivajo na njegovo o na anje radnjo modela o rav navanega sistema treh povezanih shranjevalnikov smo pričeli z zapi som ravnote nih enač za vsake ga od shranjevalnikov kot ka ejo enač e radnjo modela smo nadaljevali z vključevanjem nelinearnih elemen tov kot sta črpalki in ventili otok vode v sistem Φvh1 in Φvh2 določata vgrajeni vodni črpalki otoka sta sorazmerna napetostima signalov vz ujanja črpalk u1 in u2. Povezava med napetostjo na črpalki ter pre tokom je nelinearna kar smo potr dili z meritvami V model smo ome njeno povezavo vključili v o liki statičnih karakteristik ustreznimi eksperimeniti smo potrdili e pove zavi kot ju opisuje enač a Pretok vode skozi ventila V1 in V2 je korenska unk ija tlačne razlike na o eh ventilih ksperimenti pa so nadalje razkrili da izhodni ven til V3 ne sledi korenski karakteristiki preostalih dveh ventilov eprav i lahko karakteristiko ventila izmerili podo no kot za prva dva ventila smo se odločili da omo poiskali njegovo karakteristiko s pomočjo metode sive katle a ta postopek smo se odločili ker e limo prikazati upora nost te me tode identi ka ije tudi za sisteme za katere direktnih meritev podsi stemov sistema ni mogoče izvesti denti ka ija po metodi sive katle je postopek pri katerem najprej iz vedemo meritve sistema s katerimi zao jamemo o na anje sistema Nato zgradimo matematični model in vanj vključimo čim več podatkov ki so na voljo manjkajočo in orma ijo pa določimo tako da je o na anje modela čim olj podo no o na anju opazovanega sistema Primer identi ka ije po metodi sive katle je za sistem treh shranjevalni kov ilustriran na sliki 2. Slika 1. Sistem treh povezanih shranjevalnikov VODENJE KOMPLEKSNIH SISTEMOV 370 Ventil 23 /2017/ 5 odel pripravljen za identi ka ijski postopek po metodi sive katle za sistem treh shranjevalnikov je sesta vljen iz modela črpalk ki smo ga pri do ili z meritvami delnega modela sistema ki ga sestavljajo ravnote ne enač e in karakteristiki dveh ventilov ter neznanega modela izhodnega ventila V3 skanje modela izhodne ga ventila predstavlja na optimiza ijski pro lem Naloga optimiza ije je iskanje modela izhodnega ventila tako da je napaka med meritvami sistema in odzivom modela na ena ke vhodne signale elotnega sistema minimalna e se meritve sistema in odziv modela do ro ujemajo smo našli primeren model izhodnega ventila pora ljeno kriterijsko unk ijo ki določa razliko med modelom in meritvami de nira enač a riterijska unk ija je enaka se tev ku a solutnih razlik nivojev tekočin merjenega signala in signala ge neriranega z modelom h1 h2 in h3 so meritve h1' h2' in h3' so signali generirani z modelom eritve ki smo jih prido ili za na mene identi ka ije sestavljajo osem parov vhodno izhodnih po datkovnih nizov est od teh smo upora ili pri gradnji modela dva pa smo upora ili za kasnej e vredno tenje Slika prikazuje primer vz u jevalnih signalov črpalk in odziv sis tema na vz ujevalne signale z odziva sistema so jasno razvidne kri ne povezave vplivov med nivoji tekočine v shranjevalnikih pre mem a nivoja v prvem shranjeval niku vpliva na spremem o nivoja tako v drugem kot tretjem in o ra tno spremem a nivoja v tretjem shranjevalniku vpliva na nivo vode v prvih dveh shranjevalnikih ■ 2.2 Načrtovanje regulacijskega sistema Regulator za sistem treh poveza nih shranjevalnikov mora uspe no regulirati nivoja v prvem in tretjem rezervoarju z upora o črpalk kot je prikazano na sliki 4. Naloga algoritma vodenja je gene riranje ustreznih signalov vz ujanja o eh črpalk tako da nivoja h1 in h3 čim olje sledita re erenčnima signaloma h1ref in h2ref riterijsko unk ijo s pomočjo katere smo o enjevali kvaliteto regulatorja do loča enač a riterijska unk ija je enaka integra lu vsote a solutnih vrednosti signa lov pogre ka e1 in e2 ter ustrezno ute enih regulirnih signalov u1 in u2. Slika 2. Model sistem a treh povezanih shranjevalnikov Sli ka 3. Vzbujevalni signali črpalk (levo) in odzivi sistema (desno) Slika 4. Vodenje sistema treh povezanih shranjevalnikov VODENJE KOMPLEKSNIH SISTEMOV 371Ventil 23 /2017/ 5 Prvi del kriterijske unk ije vredno ti kvaliteto regula ije medtem ko drugi del vrednoti aktivnost o eh črpalk ki jo regulator potre uje za vodenje Regula ijski sistem smo preskusili na re erenčnih signalih ki ju prikazuje slika 5. lede na to da o ravnavamo mul tivaria ilni sistem mora regulator zagotoviti ustrezno sledenje o ema re erenčnima signaloma kar impli itno zahteva tudi hkratno zmanj evanje vpliva kri nih interak ij raz stavljanje zaprtozančnega sistema ■ 3 Rezultati modeliranja Rezultate modeliranje smo razdelili v dve skupini glede na upora ljene metode evolu ijskih algoritmov V prvi skupini smo predstavili uspe nost parametričnih metod v drugi pa iz ranih strukturnih metod evo lu ijskih algoritmov ■ 3.1 Parametrične metode evolucijskih algoritmov Parametrične metode lahko upo ra imo samo kadar optimiza ijski pro lem de niramo kot spreminja nje parametrov iskane re itve lede na dosedanje rezultate raziskav smo predpostavili da i ilo lastnosti ventila V3 mogoče predstaviti s po linomsko matematično unk ijo tre tjega reda kot jo opisuje enač a upora o parametričnih optimiza ijskih metod torej i čemo parame tre a0 a1 a2 in a3 tako da o odziv modela čim olj podo en meritvam sistema pora ili smo algoritem A implementiran v okolju atla oz atla ovem orodju ptimizati on ool o algoritem ki ga je v atla u implementiral arkus uehren in algoritem ki ga je v atla u implementiral il er to A rtiz Pri vseh testiranih evolu ijskih algoritmih smo upora ili enake izhodi čne nastavitve da i ili rezultati primerjave čim olj o jektivni Re itve s posameznimi metodami smo generirali po 1000 genera ijah in z upora o ose kov na eno genera ijo Razmerje med muta ijami in kri anji je ilo pri vseh metodah enako in je ilo na nastavljeno na ena proti ena Rezultate do ljene s parametrični mi metodami smo predstavili dvo delno Prvi del predstavlja kvaliteto modela drugi del pa tudi uspe nost posamezne metode ki jo merimo z njeno konvergen o valiteta re i tev je predstavljena v tabeli 1. Tabela 1. Rezultati modeliranja z uporabo parametričnih algoritmov Metoda Napaka [%] Vrednotenje [%] DE ES A rugi stolpe predstavlja relativ no vrednost kriterijske unk ije pri upora i identi ka ijskih signalov tretji pa relativno napako na signa le v azi vrednotenja Rezultati so si pre ej podo ni kar povečuje verje tnost da smo na li re itev ki pred stavlja glo alni minimum za izho dni ventil glede na predpostavljeno unk ijo a naj olj a algoritma sta se izkazala in Slika 6 prikazu je primer naj olj e re itve ki smo jo generirali z algoritmom h1 h2 in h3 so meritve h1' h2' in h3' so signali generirani z modelom V drugem delu smo primerjali kon vergen e posameznih algoritmov torej hitrost pri li evanja končni rešitvi. Slika 5. Referenčna signala pri testiranju uspešnosti načrtanega vodenja Slika 6. Primerjava meritev z odzivi modela, ki ga je generiral algoritem DE VODENJE KOMPLEKSNIH SISTEMOV 372 Ventil 23 /2017/ 5 Slika 7 prikazuje povprečno vre dnost desetih potekov za vsakega od opazovanih algoritmov. tatistična analiza konvergen e posameznih algoritmov ka e na učinkovitost algoritma za re evanje o ravnavanega pro lema ima za na primer najhitrej o konvergen o poleg tega pa v povprečju generira tudi najkvalitetnej o re itev ■ 3.2 Strukturni evolucijski algoritmi oločanje karakteristike izhodnega ventila smo testirali tudi z dvema strukturnima evolu ijskima algorit moma in si er z P na osnovi dre ves in z algoritmom A A Algori tem A A pa smo e vrednotili na pro esu modeliranja s postopkom identi ka ije po metodi črne katle pri kateri je algoritem na podlagi meritev sistema generiral celoten model in ne samo model izhodnega ventila a ta korak smo se odločili ker algoritem A A omogoča mo deliranje multivaria ilnih sistemov ki jih algoritem P na osnovi dreves v svoji osnovni o liki ne omogoča tem smo prikazali dodatno unk io nalnost algoritma A A Pri pro esu identi ka ije z metodo sive katle je za parametrične algorit me potre no predpostaviti strukturo oz unk ijo katere parametre nato podvr emo optimiza iji Pri upora i strukturnih algoritmov se ognemo temu delu saj algoritmi sami gene rirajo tako strukturo kot parametre iskane trans orma ije oz unk ije Nastavitve o eh algoritmov so ile enake s stali ča evolu ije o pome ni da smo v o eh primerih de nirali enako tevilo genera ij enako tevilo ose kov v popula iji in razmerja med muta ijami in kri anji trukturne me tode gradijo strukturo z upora o vo zli č in povezav med njimi Pri testira nju algoritma P smo upora ili im plementa ijo v atla u avtorja Pri upora i P metode smo iz rali naslednja vozli ča ojačevalno se te valno od tevalno mno ilno delilno konstantno in potenčno naka voz li ča smo upora ili tudi pri algoritmu A A er pa ta algoritem omogo ča gradnjo dinamičnih unk ij smo dodali tudi naslednja vozli ča zaka snitev integral odvod in visoko ter nizkoprepustni lter Rezultati opti miranja so prikazani v tabeli 2. ot vidimo se je v tem primeru do ro odrezal algoritem A A ako Slika 7. Povprečna konvergenca rezultatov pri uporabi izbranih parametričnih algoritmov Slika 8. Primer rešitve, generirane z algoritmom AMEBA (levo) in z algorit- mom GP (desno) Tabela 2. Rezultati optimiranja s strukturnima metodama Algoritem Napaka [%] Vrednotenje [%] GP ventil A A eloten model A A VODENJE KOMPLEKSNIH SISTEMOV 373Ventil 23 /2017/ 5 A A kot P sta poleg tega ge nerirala olj o re itev kot parame trični algoritmi kar je ilo mogo če pričakovati saj nista omejena s strukturo predpostavljene unk ije ki je lahko tudi omejujoča Slika 8 prikazuje primer naj olj e re itve generirane z algoritmoma A A in GP. Tabela 3 predstavlja legendo za in terpreta ijo re itve A A ot lahko vidimo iz primera re itve je algoritem A A generiral di namični model ventila medtem ko je algoritem P generiral statični in nelinearni model. Algoritem A A pa smo testirali e pri identi ka iji po metodi črne katle pri čemer smo posku ali ge nerirati model celotnega sistema. lika prikazuje rezultirajoči gene rirani model. Generirani model celotnega siste ma je dokaj kompleksen sestavljen je iz vozli č različnih tipov in po vratnih zank ki izkazujejo dinamič no o na anje sistema lju večji zahtevnosti pro lema je algoritem A A uspel generirati re itev ki je primerljiva z re itvijo ki smo jo do ili s kom iniranim modeliranjem kom ina ija teoretičnega in eks perimentalnega pristopa ■ 4 Rezultati načrtovanja vodenja udi načrtovanje regulatorja smo razdelili v dva dela. V prvem delu smo prikazali rezultate generira ne s parametričnimi metodami v drugem pa rezultate generirane s strukturnimi metodami Pri optimi za iji regula ijskega sistema smo upora ili model sistema ki ga je generirala metoda ■ 4.1 Parametrični evolucijski algoritmi er upora a parametričnih evolu ijskih algoritmov zahteva da de niramo pro lem v o liki iskanja parametrov iz rane re itve smo se glede na lastnosti sistema odločili za testiranje uspe nosti multivari a ilne propor ionalno integrirne o like regula ijskega zakona Predlagana struktura regulator ja ima torej dva vhoda dva izhoda in o e kri ni povezavi trukturo re gulatorja opisuje enač a atriki Kp in Ki vse ujeta para metrov ki smo jih podvrgli optimi za iji Rezultati načrtovanja regu latorja s parametričnimi metodami so predstavljeni v ta eli rugi stolpe predstavlja integral razlike Slika 9. Grafični prikaz dinamičnega modela celotnega sistema treh poveza- nih shranjevalnikov, kot ga je določil algoritem AMEBA Tabela 3. Legenda vozlišč za algoritem AMEBA Barva Vozlišče Barva Vozlišče vhodno ojačevalno izhodno potenčno nizkoprepustni lter zakasnilno visokoprepustni lter odvajalno mno ilno integralno delilno seštevalno VODENJE KOMPLEKSNIH SISTEMOV 374 Ventil 23 /2017/ 5 med re erenčnim in izhodnim si gnalom normiranim s časom traja nja simula ije retji stolpe v ta eli pa predstavlja integral napetosti črpalk normiran s časom trajanja simula ije in maksimalno napeto stjo črpalk Vrednost pomeni da sta ili napetosti črpalk ves čas trajanja simula ije maksimalni in o ratno za vrednost da sta ili črpalki eloten čas trajanja simula ije izključeni Tabela 4. Rezultati načrtovanja re- gulatorja ob uporabi parametričnih metod Algoritem Pogrešek Regulirni signal DE A ES Rezultati so si medse ojno pre ej podo ni za malenkost ponovno iz stopa algoritem saj zahteva pri enaki kvaliteti regula ije manj o ak tivnost regulirnih signalov. ■ 4.2 Rezultati načrtovanja regulatorja s strukturnimi metodami trukturni algoritmi ne potre uje jo vnaprej de nirane regula ijske strukture ker jo zgradijo sami med postopkom evolu ije Rezultati ki smo jih do ili z upora o strukturnih metod so prikazani v ta eli Tabela 5. Rezultati načrtovanja re- gulatorja ob uporabi strukturnih metod Algoritem Pogrešek Regulirni signal A A GP Re itev generirana z algoritmom P se je izkazala za najsla o kar smo tudi pričakovali saj ne omogo ča generiranja dinamičnih sistemov ker ne vse uje dinamičnih vozli č Re itev generirana z metodo A A je pre ej olj a saj izhoda sledita re erenčnima signaloma pre ej olje od situa ije ko upora ljamo regula tor generiran z metodo P Regula tor ki ga je generiral algoritem A A je gra čno prikazan na sliki 10. Regulator smo zapisali tudi v mate matični o liki in ga določa enač a Algoritem A A je generiral olj i regula ijski sistem kot metoda P vendar ni dosegel rezultatov para metričnih algoritmov la i rezul tat pripisujemo temu da algoritem A A ni vključil dinamičnih voz li č v re itev je je vzrok omo raz iskovali v prihodnje saj je algoritem A A e v zgodnji azi razvoja ■ 5 Zaključek V delu smo prikazali primerjavo upora nosti algoritmov evolu ij skega računanja na treh različnih pro lemih na identi ka iji po me todi sive katle identi ka iji po me todi črne katle in pri načrtovanju regula ijskega sistema Predstavili smo tudi ključne razlike med para metričnimi in strukturnimi optimi za ijskimi metodami ki vplivajo na o liko re itve in s tem na mo nosti ki jih posamezna skupina metod ponuja pri re evanju pro lemov Parametrični algoritmi so generirali zadovoljive re itve pri o eh skupi nah pro lemov tako pri modeli ranju kot načrtovanju regulatorja Prav tako so strukturne metode generirale dokaj učinkovite re itve pri pro lemih modeliranja pri načr tovanju pa je e pre ej prostora za iz olj ave Največja prednost struk turnih metod je generiranje re itev rez vnaprej podane strukture kar pa seveda lahko predstavlja tudi poten ialno te avo a lastnost pri de v po tev predvsem pri o rav navi kompleksnih sistemov ali pa sistemov za katere so in orma ije pomanjkljive te ave pa sku amo premostiti z eksperimentiranjem o potrjujejo rezultati upora e al goritma A A ki je generiral za dovoljiv model elotnega sistema treh povezanih shranjevalnikov rez upo tevanja predhodnega znanja o sistemu enjujemo da ima meto da poten ial na področju re evanja pro lemov dinamičnih sistemov velja pa poudariti da na uspe nost optimiranja tudi pri tej metodi ključno vplivajo de nirana krite rijska unk ija oziroma unk ije de ni ija samega optimiza ijskega pro lema ustreznost iz ire testnih signalov in preiskovalni prostor er velik preiskovalni prostor praviloma zelo podalj a čas iskanja ustrezne re itve omo v prihodnje posvetili pose no pozornost mo nosti vklju čevanja teoretičnih znanj v o rav navane metode z drugimi ese dami pametni optimiza iji Reference avid old erg Genetic Algori- thms in Search, Optimization and Machine Learning st ed assa husetts Addison esle e er The Theory of Evoluti- on Strategies (Natural Computing Series) pringer R torn and Pri e i erential volution A imple and ient euristi or lo al ptimization over ontinuous pa es J. Glob. Optim. vol pp Slika 10. Grafični prikaz regulatorja, generiranega s pomočjo algoritma AMEBA VODENJE KOMPLEKSNIH SISTEMOV 375Ventil 23 /2017/ 5 ro nlee lever Algorithms Nature nspired Programming Re ipes in urne niversit in el ourne Australia R oza Andre ennett and A eane Genetic Pro- gramming III: Darwinian Inven- tion & Problem Solving st ed an ran is o A A organ au mann Pu lishers n A Nohejl rammati al voluti on harles niversit in Prague ogel A ens and alsh Artificial Intelligence thro- ugh Simulated Evolution. John ile lo al ptimization ol o ser s uide R vol no ath orks p uehren i erenti al volution nli ne Availa le http math orks om matla entral lee hange di erential evolution [ A ar ia volutiona r trategies nli ne Availa le http math orks om matla en tral ilee hange evo lution strategies es ilva P A nli ne Availa le http gpla so ur e orge net inde html Model and Control Design for Dynamic Three–Coupled Tank System Using Evolutionary Computation Methods Abstract: his paper presents the omparison o testing results hen using various evolutionar algorithms or solving modelling and ontrol design pro lems onne ted ith a d nami three oupled tank s stem hree di erent pro lems ere addressed he rst pro lem is the so alled gra o identi ation method here the hara teristi o a ertain element ithin the entire s stem is under o servation n our ase this as a hara teristi o the output valve he se ond pro lem is the la k o identi ation method ith hi h the des ription o the hole s stem is under investigation he third pro lem is the ontroller design All pro lems have een addressed the ollo ing evolutio nar omputation methods geneti algorithms di erential evolution evolution strategies geneti programming and a ne er approa h the A A algorithm All mentioned methods have proved to e su ess ul in solving the pro lem o identi ation the gra o method and the ontrol design hile the A A method has een spe i all e i ent sin e it has also generated a use ul model using the la k o identi ation method hi h in this ase is the most demanding pro lem among the dis ussed Keywords: evolution algorithms A A modelling identi ation ontrol design d nami s stems VODENJE KOMPLEKSNIH SISTEMOV DOGODKI – POROČILA – VESTI ko (oblikovanje plakatov in logotipa), Dejan Roljič (finance in promocija) in Matej Sehur (pogon in izbor kom- ponent). Tudi ostali študenti so so- delovali pri zgoraj naštetih nalogah in so zaslužni za izvedbo projekta. Wichita je zibelka svetovnega letal- stva, zato smo poleg tekmovanja Skupinska slika v podjetju Bombardier Learjet pred maketo njihovega novega letala Learjet 85 obiskali tri letalska podjetja in dva letalska muzeja. Ogledali smo si pro- izvodnjo v podjetjih Cessna Aircraft Company, Hawker Beechcraft De- fense Company in Bombardier Lear- jet Business Aircraft ter muzeja Kan- sas Cosmosphere & Space Center in Kansas Aviation Museum. Viri [1] Uradna stran tekmovanja DBF: http://www.aiaadbf.org/ [2] Letališče podjetja Cessna (CEA): http://www.fltplan.com/Airport- Information/CEA.htm [3] Vreme na letališču CEA v času tek movanja DBF: http://www. wunder ground.com/history/ airport/KICT/2012/4/13/Daily- History.html?req_city=NA&req_ state=NA&req_statename=NA [4] AMA (Academy of Model Aero- nautics): http://www.modelair- craft.org/ [5] AIAA (The American Institute of Aeronautics and Astronautics): https://www.aiaa.org/ Izr. prof. dr. Tadej Kosel, UL, Fakulteta za strojništvo, mentor projekta 376 Ventil 23 /2017/ 5 VARILSTVO Oblikovno navarjanje kovinskih izdelkov z uporabo tehnologije WAAM Damjan KLOBČAR, Janez TUŠEK ■ 1 Uvod Ameri ko dru tvo za testiranje in materiale A Ameri an o iet or esting and aterials je de ni ralo postopke aditivnih tehnologij kot postopke spajanja materialov za izdelavo izdelkov z nana anjem navarjanjem plasti za plastjo e tehnologije se močno razlikujejo od tehnologij z odvzemanjem materi alov Postopke lahko poimenujemo z različnimi izrazi kot so aditivna proizvodnja aditivni pro esi aditiv ne tehnologije tiskanje hitro prototipiranje hitra izdelava proto tipov hitra izdelava orodij Razvoj aditivnih tehnologij na po dročju izdelave izdelkov na osnovi polimerov v primerjavi s kovinami poteka različno hitro Področje hitre izdelave izdelkov iz polimerov je e zelo uveljavljeno Na trgu o staja jo različne re itve ki omogočajo izdelavo kompleksnih izdelkov v ozkih toleran ah ena izdelkov je o ičajno odvisna od natančnosti in kakovosti izdelave emu primerne pa so tudi ene naprav Na trgu o stajajo tudi nizko enovne naprave t i tiskalniki ki so e na voljo za domačo upora o Prednosti teh sistemov sta enostavna upora a in ena izdelka medtem ko je včasih njihova upora nost omejena Na področju izdelave kovinskih materialov se razvijajo različne tehnologije aker je leta patentiral upora o električnega o loka kot vira toplote za izdelavo o jektov z navarjanjem materi ala v plasteh jiie itsu ishi je leta izdeloval tlačne posode z upora o postopkov varjenja PP uporovnega varjenja pod lindro varjenja pri tem pa je upora ljal tudi več i iz različnih dodajnih materialov za izdelavo sten s unk ionalno porazdeljenimi lastnost mi ussmaul je leta upora il o likovno varjenje za izdelavo velikih in visoko kakovostnih struk turnih izdelkov za nuklearno indu strijo iz jekla n oNi pri če mer je ila produktivnost kg h posamezen izdelek pa je tehtal ton eta sta Prinz in eiss patentirala kom ina ijo navarjanja izdelka s N rezanjem ki sta jo poimenovala »Shape Deposition anu a turing ed leti in so na niverzi ran eld razvili postopek haped etal eposition za podje tje Rolls Ro e za navarjanje ulitkov motorjev enjeni in razviti so ili različni pro esi in materiali posto pek pa je e vedno v proizvodnji eta so podjetja izrazila eljo po postopku hitre izdelave izdelkov iz titanovih zlitin deja je ila za menjati klasično izdelavo izdelkov z odrezovanjem iz lokov ali odkov kov ki ni trajnostna Predvideva se da i v naslednjih letih letalska industrija potre ovala preko mi lijonov ton titanovih zlitin pri čemer je razmerje u to volumen surovca glede na volumen materi ala v končnem izdelku o pome ni da o milijonov ton titanovih zlitin predstavljalo odpadni material [5–7]. Izvleček: Prikazan je pregled aditivnih tehnologij ki omogočajo izdelavo kovinskih izdelkov Poudarek je na o ločnih tehnologijah navarjanja pri katerih kot dodajni material upora ljamo varilno i o AA ire ar additive manu a turing re za tehnologije varjenja varjenja A in plazemskega varjenja Njihova osrednja prednost v primerjavi z upora o laserja ali elektronskega snopa so ni ji investi ijski stro ki in stro ki o ratovanja majo pa te tehnologije nekoliko sla o natančnost izdelave Prednosti tehnologije AA se ka ejo pri izdelavi večjih izdelkov pri katerih se nadome ča izdelava z odrezovanjem ko je potre no iz velikega in dragega surov a odvzeti večje količine materiala tehnologijo AA smo o upora i varilnega ro ota in tehnologije izdelovali tanke stene v različnih legah pora ljali smo varilno i o VA Na izdelanih zvarih smo izmerili trdoto in pregledali mikrostrukturo gotavljali smo vpliv varilnih parametrov na sta ilnost gradnje tankih sten pomočjo programa prut am smo izdelali program za krmiljenje ro ota in izdelali vzorčni izdelek Ključne besede: ro otsko varjenje A trdota aditivne tehnologije z upora o o loka in varilne i e AA prut A o dr amjan lo čar univ dipl in pro dr anez u ek univ dipl in o a niverza v ju ljani akulteta za stroj ništvo 377Ventil 23 /2017/ 5 VARILSTVO Aditivne tehnologije na področju izdelave kovinskih materialov lahko v gro em razdelimo na tehnologi je z upora o arkov in tehnologi je z upora o varilnega o loka a gradnjo izdelkov z upora o arka upora ljamo elektronski snop in laserski arek Pri o eh postopkih lahko kot dodajni material upora ljamo material v o liki prahu ali v o liki i e Pri laserskih sistemih lahko dodajni prah dovajamo s pli nom pihanjem akrat govorimo o postopku laserskega navarjanja aser ladding e pri laserskih sistemih upora ljamo prahove v posodi po der ed govorimo o postopku selektivnega laserskega taljenja ele tive aser elting pri upora i elektronskega snopa pa o taljenju z elektronskim sno pom le tron eam elting Pri laserskih sistemih lahko varilno i o dodajamo s strani ali pravokotno na mesto dodajanja materiala pri elektronskem snopu pa je poznan iak jev sistem ed o ločnimi sistemi se upora ljajo tehnologije varjenja in plazma V vseh primerih se upora lja dodajni ma terial v o liki i e e postopke sku pno imenujemo postopki aditivne tehnologije z upora o varilne i e in o loka ang ire ar additive manu a turing AA e primerjamo tehnologije z di rektnim dodajanjem prahu in i e med sa o lahko ugotovimo da je ena prahov visoka njihova ka kovost variira dodajanje prahu je zapleteno razen če se lahko dova ja s strani zkoristek prahu je med in Prah se lahko re ikli ra potre no je pazljivo ravnanje s stali ča varnosti in varstva pri delu Pojavijo pa se tudi te ave z rota ijo glave če prah dovajamo s strani Pri dodajanju materiala v o liki i e je ena i e srednje visoka kakovost materialov je visoka i e Ni in variira pri upora i aluminijevih zli tin zkoristek dodajnega materiala je lizu sistemi za dodajanje i e so razviti re ikliranje materiala ni potre no dodajni material lah ko nanesemo tudi izven elenega mesta te ave pri rota iji glave se pojavijo pri navarjanju s plazmo in om ne pa tudi pri postopku nvesti ijski stro ki na vneseno energijo so pri laserskih siste mih zelo visoki pri upora i plaz me ali navarjanja pa so nizki ratovalni stro ki laserskega siste ma so srednje visoki medtem ko so pri o ločnih sistemih nizki kupen izkoristek vira energije in izkori stek energije pri spajanju materiala zna a pri upora i laserja okoli pri upora i varilnega o loka pa kar okoli Varnostno tveganje je pri upora i laserskih sistemov visoko po kod e oči strupeni in eksplozivni prahovi medtem ko je relativno nizko pri upora i varil nega o loka Produktivnost laser skega sistema je srednja do visoka najmanj a de elina nanosa zna a od mm naprej Produktivnost o ločnega sistema je visoka do zelo visoka najmanj a de elina slo ja zna a od mm naprej Primerjava med vi inami posame znega sloja ter produktivnostjo in horizontalno resolu ijo ka e da imajo postopki s prahom v posodi najmanj o produktivnost dose gajo pa visoko resolu ijo izdelave odajanje prahu s pihanjem po veča produktivnost in zmanj a ho rizontalno resolu ijo medtem ko imajo tehnologije AA e večjo produktivnost in e manj o hori zontalno resolu ijo gotovljeno je ilo da je pri enojnem osno si metričnem viru energije pri maksi malni talilni učinkovitosti produk tivnost odvisna od kvadrata vi ine posameznega nanosa Resolu ija je odvisna od razmerja med irino in vi ino nanosa dvisna je od tevil nih aktorjev in je o ičajno naj olj a pri razmerju vi ine plasti ■ 2. Eksperiment Varjenje je potekalo na pločevine iz konstruk ijskega jekla z di menzijami mm Varili smo po postopku A z va rilno i o VA i preme ra mm v za čiti plina Ar ali me ani e R N s pretokom l min Varili smo z virom varilne ga toka ronius ransPuls nergi o upora i varilnega ro ota A R z zvarov smo izdelali vzor e za ana lizo mikrostrukture pri katerih smo merili trdoto po Vi kersu ter izdelali miniaturne epruvete za natezni pre izkus v različnih smereh glede na gradnjo varkov Natezne teste smo izvedli na trgalnem stroju i k edkanje je potekalo z od stotnim jedkalom nital optična mi kroskopija pa na merilnem mikro skopu ituto o Namen raziskave je il določiti op timalne tehnolo ke parametre na varjanja za izdelavo tankih varov ki odo omogočili sta ilno gradnjo varkov v vi ino v različnih varilnih legah Preliminarno varjenje je po tekalo s postopki standard Slika 1. Razdelitev postopkov aditivnih tehnologij za izdelavo kovinskih iz- delkov [5] 378 Ventil 23 /2017/ 5 pulzno Ar in z varilnimi tokovi A A in A ter pri hitrostih varjenja in mm s pora ljali smo prednastavljene programe pri katerih je vnos ener gije zna al med k m in k m za standardne programe varjenja med k m in k m za pul zno varjenje in med k m in k m za varjenje Na osnovi re zultatov primarnega testiranja smo iz rali postopek ki smo ga op timirali da smo dosegli optimalne razmere navarjanja raven nanos zvara Pri optimiranju smo upora ili varilni program in v kom ina iji s pulznim varjenjem pri tem pa smo upora ili me ani o R N ed navarjanjem v višino smo merili tudi temperaturo navarov del testov smo opravili pri medvarkovni temperaturi del pa v hladnem pri temperaturi okoli Varili smo v varilnih le gah PA P in P optimalnimi parametri varjenja smo izdelali demonstra ijski izde lek za katerega smo program za krmiljenje pro esa varjenja izdelali s pomočjo programa prut am ■ 3. Rezultati in diskusija ilj te raziskave je il določiti para metre navarjanja ki i omogoča li sta ilno navarjanje tankih sten Slika 2 prikazuje rezultate navar janja enega sloja z varilnim tokom A na pločevino de eline mm V primeru standardnega krmiljenja prenosa materiala je il navar spre jemljiv le pri najmanj i hitrosti var jenja pri kateri je il vnos energije dovolj velik k m Pri vi jih hitrostih varjenja je il vnos ener gije premajhen za izdelavo navara Nekoliko olje je ilo v primeru krmiljenja s pulznim načinom u smo do ili spreje mljiv zvar tudi pri hitrosti m s pri kateri je il vnos energije k m V primeru varjenja s postopkom smo sprejemljive enovarkovne na vare do ili pri vseh hitrostih varjenja in tudi pri vnosu energije k m v A v V in vv mm s Pri varje nju z večjim varil nim tokom smo v vseh primerih do ili sprejemljive rezultate izdelanih navarov vari pa so ili ir i Slika 3 prikazuje gradnjo varkov navarjenih par slojev pri varje nju s postopkom pri varilnem toku A in varilni napetosti V Navarjanje prikazano na zgornji sliki je potekalo z desne proti levi na sredinski in spodnji sliki pa od leve proti desni slike opazimo da smo deloma sprejemljiv navar do ili le v primeru navarjanja s hitro stjo mm s pri katerem je pri lo do uspe ne gradnje varka Na začetku vara se je e pri drugem navaru po javila te ava povezana z v igom varilnega o loka akrat varjenje ni ilo sta ilno in se je v navaru poja vila prekinitev kon u varjenja je ilo mogoče opaziti manj e te ave s prelivanjem materiala zaradi ne koliko vi je temperature podlage zmanj evanjem vnosa energije med varjenjem so se te ave povezane s sta ilnostjo navarjanja v vi jih vi i nah stopnjevale in navarjanje ni ilo več mogoče e pri manj em tevilu slojev lika a prikazuje potek na varjanja pri varilnem toku A od a Slika 2. Varjenje pri 40 A: a) standard, b) pulzno in c) CMT (hitrosti varjenja od spodaj navzgor 3, 7,5 in 12 mm/s) Slika 4. Varjenje z optimiranimi parametri s programom v za čiti plina CO v A v V in vv mm s k m a v levo čas čakanja s in o ojestransko čas čakanja s Slika 3. Varjenje pri jakosti varilnega toka 40 A in ob- ločni napetosti 10,3 V po postopku CMT (hitrosti varje- nja od zgoraj navzdol 3, 7,5 in 12 mm/s) VARILSTVO 379Ventil 23 /2017/ 5 desne proti levi s hitrostjo varjenja mm s in sekundno pavzo pri varje nju slike a opazimo da je stena ir a sam zvar pa ni ji hkrati pa se po javi izrazita po evnost stene Vzrok za po evnost je v pregrevanju stene pro ti kon u varjenja in v posedanju na vara zaradi lezenja vstran Po evnost navara smo deloma odpravili z me njavanjem smeri navarjanja slika večjo vi ino pa s podalj anjem časa hlajenja med varki na s parametrično analizo in meritvi jo de eline irine in vi ine zvarov smo ugotovili da se irina in vi ina zvara manj ata s povečevanjem hi trosti varjenja slika 5 večanjem jakosti varilnega toka se povečujeta hitrost dovajanja varilne i e in vnos energije s tem pa tudi irina in vi ina navara Pri navarjanju pri vi ji med varkovni temperaturi se irina navara povečuje vi ina zvara pa o ohranjenem volumnu ni a Na višino in širino navara poleg varilnih parametrov vpliva tudi medvarkovna temperatura oz čas ohlajanja med posameznimi navari Pri varjenju v hladnem je medvarkovna tempera tura zna ala do Varili smo tudi v prisilnih legah in pod različnimi koti gorilnika V vseh primerih ima poleg vnosa toplote velik vpliv tudi medvarkovna tem peratura Varjen i na sliki 6a so ili varjeni v legi PA z različnimi vnosi energije k m k m k m pri medvarkovni temperaturi orilnik je potoval pod ko tom podo no kot nastajajoči zvari. Varjenje v legi P je ilo zelo zahtevno saj je prevroča talina kar naprej uhajala v smeri gravita ije Navarjanje je ilo naj olj optimalno pri varjenju z ni jim vnosom energi je k m A v mm s in pri postavitvi gorilnika pod kotom v smeri gradnje varka Pri varje nju v legi P slika 6b se opazi da je z nara čanjem medvarkovne tempe rature pri lo do vpliva gravita ije na o likovanje navara aradi gravita i je se je o kon u navara o likovala kaplji a vi ek materiala kar je zmanj alo ravnost nanosa Slika 5. Vpliv varilnih parametrov pri varjenju CMT pri medvarkovni temperaturi 50 °C (hladno varjen) in 200 °C na a) širino in b) višino navara Slika 6. Varjeno pri kotu gorilnika 60° a) v legi PA z I = 40 A, v = 5 mm/s, 82,4 kJ/m; I = 90 A, v = 7,5 mm/s, 142,8 kJ/m in I =140 A, v = 7,5 mm/s, 259,5 kJ/m in b) v legi PG z I = 40 A, v = 5 mm/s pojavi izrazita poševnost stene. Vzrok za poševnost je v pregrevanju stene proti koncu varjenja in v posedanju navara zaradi lezenja vstran. Poševnost navara smo deloma odpravili z menjavanjem smeri navarjanja (slika 4b), večjo vi ino pa s podalj anjem časa hlajenja med varki na s. Slika 4. Varjenje z optimiranimi parametri s programom CMT v za čiti plina CO2 (Iv = 90 A, Uv = 11,9 V in vv = 7,5 mm/s, Q = 142,8 kJ/m) a) v levo čas čakanja 5 s in b) obojestransko čas čakanja s 2 st a) b) Slika 5. Vpliv varilnih parametrov pri varjenju CMT pri medvarkovni temperaturi 50 °C (hladno varjen) in 200 °C na a) širino in b) višino navara 3 st S parametrično analizo in meritvijo debeline (širine) in višine zvarov smo ugotovili, da se širina in višina zvara manjšata s povečevanjem hitrosti varjenja (slika 5 . večanjem jakosti varilnega toka se povečujeta hitrost dovajanja varilne ži e in vnos energije, s tem pa tudi širina in višina navara. Pri navarjanju pri višji medvarkovni temperaturi – 200 °C – se irina navara povečuje, vi ina zvara pa ob ohranjenem volumnu niža. a višino in širino navara poleg varilnih parametrov vpliva tudi medvarkovna temperatura oz. čas ohlajanja med posameznimi navari. Pri varjenju v hladnem je medvarkovna temperatura znašala do 50 °C. 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Vi šin a n av ar je ne ga zv ar a [m m ] Hitrost varjenja [mm/s] I = 40 A (hladno varjen) I = 90 A (hladno varjen) I = 140 A (hladno varjen) I = 40 A ( povp. navarjene stene - medvarkovna tem. 200 °C) I = 90 A ( povp. navarjene stene - medvarkovna tem. 200 °C) I = 140 A ( povp. navarjene stene - medvarkovna tem. 200 °C) I = 40 A (povp. navarjene stene – medvarkovna temp. 200 °C I = 90 A (povp. navarjene stene – medvarkovna temp. 200 °C I = 140 A (povp. navarjene stene – medvarkovna temp. 200 °C I (povp. avarje e stene – medvarkovna temp. 200 °C I = 90 A (povp. navarjene stene – medvarkovna temp. 200 °C I = 140 A (povp. navarjene stene – medvarkovna temp. 200 °C VARILSTVO a 380 Ventil 23 /2017/ 5 Slika 7 prikazuje rezultate varjenja z optimiranim postopkom pulz pri čemer je ila medvarkov na temperatura med in lika a prikazuje makroo rus zvara varjenega z jakostjo varilne ga toka A pri hitrosti varjenja mm s in vnosom energije k m slike lahko opazimo da je prvi navarek o ji in vi ji zaradi hla dnega varjen a in večjega odvoda toplote v osnovni material. V viš jih slojih se irina navara povečuje zaradi sla ega odvoda toplote in vi je medvarkovne temperature lika prikazuje potek trdote v smeri iz osnovnega materiala pre ko V in serije navarkov rdota je ila v več točkah pomerjena v V kjer smo zaznali tudi skok proti vrednosti V rdota osnovnega materiala varjen a je zna ala okoli V V vi jih slojih navarov je ila trdota pomerjena nekje na sredini vsakega vara u vidimo da je pri lo do medvar kovnega popu čanja zvarov zaradi navarjenja vi je le ečih navarov Pri tem se je vrednost izmerjene trdote zni ala z okoli V koli kor jih je imel zadnji zvar na oko li V Navarjeni sloj je il za okoli V mehkej i od osnovne ga materiala. Slika 8 prikazuje model izdel ka in sam izdelek izdelan s tehno logijo AA Varjenje je potekalo rez prekinitev torej rez kontro le medvarkovne temperature Na sredinski sliki lahko opazimo da je ila medvarkovna temperatura relativno visoka saj je del varjen a na sliki e vedno zelo areč Na sliki opazimo da sta o liki mo dela in izdelka podo ni aradi nekoliko vi je medvarkovne tem perature je povr ina končnega izdelka nekoliko olj gro a pri lo pa je tudi do manj ega razlivanja materiala olj gladko povr ino i verjetno dosegli če i vzdr evali ni jo medvarkovno temperaturo o i lahko dosegli z vključitvijo nekaj sekundnih pavz med posa meznimi varki ■ 4 Zaključek zdelana je ila parametrična ana liza varjenja tankih sten z upora o tehnologije AA in varjenja A ter varilne i e VA mm. Ugotovili smo: ptimalni način krmiljenja vno sa energije in prenosa materi ala pri gradnji tankih slojev je kom ina ija krmiljenja v povezavi s pulznim varjenjem ptimalni parametri za gradnjo tankih slojev so ili pri jakosti varilnega toka A o ločni na petosti V hitrosti varjenja mm s in vnosu energije k m a zagotavljanje sta ilne gradnje slojev je potre no upo tevati kom ina ijo varilnih parametrov in medvarkovne temperature a doseganje sta ilnih pogojev var jenja naj medvarkovna tempera tura ne prese e Pri varje nju z manj im vnosom energije je lahko medvarkovna temperatura nekoliko vi ja pri varjenju z ve čjim vnosom pa naj o ni ja Vnos energije naj o med in k m Pri vnosu energije pod Varili smo tudi v prisilnih legah in pod različnimi koti gorilnika. V vseh primerih ima poleg vnosa toplote velik vpliv tudi medvarkovna temperatura. Varjen i na sliki 6a so bili varjeni v legi PA z različnimi vnosi energije 8 , k /m, ,8 k /m, 59,5 k /m pri medvarkovni temperaturi C. Gorilnik je potoval pod kotom , podobno kot nastajajoči zvari. Varjenje v legi PC je bilo zelo zahtevno, saj je prevroča talina kar naprej uhajala v smeri gravitacije. Navarjanje je bilo najbolj optimalno pri varjenju z nižjim vnosom energije 8 , k /m I = A, v 5 mm/s in pri postavitvi gorilnika pod kotom 9 v smeri gradnje varka . Pri varjenju v legi PG (slika 6b se opazi, da je z nara čanjem medvarkovne temperature pri lo do vpliva gravita ije na oblikovanje navara. aradi gravita ije se je ob kon u navara oblikovala »kapljica vi ek materiala, kar je zmanjšalo ravnost nanosa. a b Slika 6. Varjeno pri kotu gorilnika 60° a) v legi PA z I = 40 A, v = 5 mm/s, 82,4 kJ/m; I = 90 A, v = 7,5 mm/s, 142,8 kJ/m in I =140 A, v = 7,5 mm/s, 259,5 kJ/m in b) v legi PG z I = 40 A, v = 5 mm/s 2 st a b Slika 7. a) Makroobrus, izdelan pri jakosti varilnega toka 59 A in hitrosti varjenja 5 mm/s. b) Potek trdote v odvisnost od varilnih parametrov (5 mm/s (59 A – 103,8 kJ/m), 7,5 mm/s (90 A – 244,8 kJ/m 140 A – 419,2 kJ/m). Slika 7 prikazuje rezultate varjenja z optimiranim postopkom CMT pulz, pri čemer je bila medvarkovna temperatura med 5 in C. lika a prikazuje makroobrus zvara, varjenega z jakostjo varilnega toka 59 A pri hitrosti varjenja 5 mm/s in vnosom energije ,8 k /m. S slike lahko opazimo, da je prvi navarek ožji in vi ji zaradi hladnega varjenca in večjega odvoda toplote v osnovni material. V vi jih slojih se irina navara povečuje zaradi slabšega odvoda toplote in višje medvarkovne temperature. Slika b prikazuje potek trdote v smeri iz osnovnega materiala, preko TVC in serije navarkov. Trdota je bila v več točkah pomerjena v TVC, kjer smo zaznali tudi skok proti vrednosti 8 V. Trdota osnovnega materiala varjen a je zna ala okoli 9 V. V vi jih slojih navarov je bila trdota pomerjena nekje na sredini vsakega vara. Tu vidimo, da je pri lo do medvarkovnega popu čanja zvarov zaradi navarjenja vi je ležečih navarov. Pri tem se je vrednost izmerjene trdote znižala z okoli V, kolikor jih je imel zadnji zvar, na okoli V. avarjeni sloj je bil za okoli V mehkej i od osnovnega materiala. Slika 8 prikazuje 3D-model izdelka in sam izdelek, izdelan s tehnologijo WAAM. Varjenje je potekalo brez prekinitev, torej brez kontrole medvarkovne temperature. Na sredinski sliki lahko opazimo, da je bila medvarkovna temperatura relativno visoka, saj je del varjen a na sliki še vedno zelo žareč. Na sliki opazimo, da sta obliki modela in izdelka podobni. aradi nekoliko višje medvarkovne temperature je povr ina končnega izdelka nekoliko bolj groba, pri lo pa je tudi do manj ega razlivanja materiala. Bolj gladko površino bi verjetno 140 160 180 200 220 240 260 280 300 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Tr do ta [H V] Višina varjenca [mm] HV I= 59 A HV I= 90 A HV I= 140 A Li ni ja m er itv e trd ot e Smer varjenja in smer gravitacije I = 59 A I = 90 A I = 140 A Slika 7. a) Makroobrus, izdelan pri jakosti varilnega toka 59 A in hitrosti varjenja 5 mm/s. b) Potek trdote v odvisnosti od varilnih parametrov (5 mm/s (59 A – 103,8 kJ/m), 7,5 mm/s (90 A – 244,8 kJ/m in 140 A – 419,2 kJ/m). a) b) Slika 8. a) 3D-model in b) končni izdelek, varjen po postopku CMT v kombinaciji s pulzi brez prekinitev (varilni tok 59 A, hitrost varjenja 5 mm/s in vnos energije 103,8 kJ/m) 2 st 4 Zaključek Izdelana je bila parametrična analiza varjenja tankih sten z uporabo tehnologije WAAM in varjenja MIG/MAG ter varilne ži e VAC φ1,2 mm. Ugotovili smo: - Optimalni način krmiljenja vnosa energije in prenosa materiala pri gradnji tankih slojev je kombinacija krmiljenja CMT v povezavi s pulznim varjenjem. Optimalni parametri za gradnjo tankih slojev so bili pri jakosti varilnega toka 59 A, obločni napetosti 8,8 V, hitr sti varjenja 5 mm/s in vnosu energije 103,8 kJ/m. - Za z gotavljanje stabilne gradnje slojev je potrebno upoštevati kombinacijo varilnih parametrov in medvarkovne temperature. a doseganje stabilnih pogojev varjenja naj medvarkovna temperatura ne preseže °C. Pri varjenju z manjšim vnosom energije je lahko medvarkovna temperatura nekoliko višja, pri varjenju z večjim vnosom pa naj bo nižja. - Vnos energije naj bo med 100 in 300 kJ/m. Pri vnosu energije pod 100 kJ/m pride do valovitega videza povr ine zvara, pri vnosu nad k /m pa se pojavijo težave s prelivanjem taline. Pri tem se poruši razmerje med višino in širino zvara. - Trdota vara se le malo spreminja, večje skoke v trdoti dobimo le v TVC. - Varjenje lahko izvajamo v različnih legah, vendar je najbolj enostavno varjenje v legi PA. V vseh legah je zelo pomembno kontrolirati medvarkovno temperaturo, ki naj bo pri varjenju, čim nižja. V ostalih legah je potrebno upoštevati še vpliv gravitacije, e nižjo medvarkovno temperaturo, zaželeno pa je variti z minimalnim vnosom energije okoli 100 kJ/m. Literatura [1] W. E. Frazier, “Metal additive manufacturing: A review,” Journal of Materials Engineering and Performance 9 –1928. [2] K. V. Wong and A. Hernandez, “A review of additive manufacturing,” ISRN Mechanical Engineering 2012 (2012). [3] Robert Merz et al., Shape deposition manufacturing (Engineering Design Research Center, Carnegie Mellon Univ., 1994). [4] L. E. Weiss et al., “Shape deposition manufacturing of heterogeneous structures,” Journal of Manufacturing Systems 99 9. [5] S. W. Williams et al., “Wire+ arc additive manufacturing,” Materials Science and Technology –7. F. Martina et al., “Residual stress reduction in high pressure interpass rolled wire+ arc additive manufacturing Ti- Al-4V components,” Proc. 25th Int. Solid Freeform Fabrication Symp (2014): 89–94. [7] P. A. Colegrove et al., “High pressure interpass rolling of wire+ arc additively manufactured titanium components,” Advanced Materials Research 99 9 –700. [8] Y. Nilsiam et al., “Integrated Voltage–Current Monitoring and Control of Gas Metal Arc Weld Magnetic Ball-Jointed Open Source 3-D Printer,” Machines 3(4) (2015): 339–351. [9] SprutCam software, www.sprutcam.com. Slika 8. a) 3D-model in b) končni izdelek, varjen po postopku CMT v kombi- naciji s pulzi brez prekinitev (varilni tok 59 A, hitrost varjenja 5 mm/s in vnos energije 103,8 kJ/m) VARILSTVO 381Ventil 23 /2017/ 5 k m pride do valovitega vi deza povr ine zvara pri vnosu nad k m pa se pojavijo te ave s prelivanjem taline Pri tem se poru i razmerje med vi ino in širino zvara. rdota vara se le malo spreminja večje skoke v trdoti do imo le v TVC. Varjenje lahko izvajamo v raz ličnih legah vendar je naj olj enostavno varjenje v legi PA V vseh legah je zelo pomem no kontrolirati medvarkovno tem peraturo ki naj o pri varjenju čim ni ja V ostalih legah je po tre no upo tevati e vpliv gra vita ije e ni jo medvarkovno temperaturo za eleno pa je va riti z minimalnim vnosom ener gije okoli k m Literatura razier etal additive ma nu a turing A revie Journal of Materials Engineering and Perfor- mance V ong and A ernandez A revie o additive manu a tu ring ISRN Mechanical Enginee- ring Ro ert erz et al Shape deposi- tion manufacturing ngineering esign Resear h enter arne gie ellon niv eiss et al hape depo sition manu a turing o hete rogeneous stru tures Journal of Manufacturing Systems illiams et al ire ar additive manu a turing Ma- terials Science and Technology artina et al Residual stress reduction in high pres sure interpass rolled ire ar additive manu a turing i Al V omponents Proc. 25th Int. Solid Freeform Fabrication Symp P A olegrove et al igh pres sure interpass rolling o ire ar additivel manu a tured titanium omponents Advanced Materi- als Research Nilsiam et al ntegrated Voltage urrent onitoring and ontrol o as etal Ar eld agneti all ointed pen o ur e Printer Machines prut am so t are www.sprut- cam.com. Surfacing of 3D metal shapes using Wire Arc Additive Manufac- turing technology Abstract: An overvie o additive manu a turing te hnologies or the produ tion o metal parts is presented pe ial attention is given to ire Ar Additive anu a turing AA te hnologies hi h in lude A elding elding and plasma elding heir ad vantage ompared to laser or ele tron eam te hnologies are lo er investment and operational osts hile the disadvantage ould e a lo er resolution ue to spe ial eatures and higher produ tivit the AA te hnologies are more suita le or the produ tion o igger parts made rom ig lo ks o e pensive materials here a majorit o metal is removed ith milling or turning e used AA te hnolog together ith elding ro ot and a po er sour e e elded thin alls using VA elding ire he mi rostru ture and hardness o produ ed elds as anal sed and measured ome resear h as done to nd the optimal elding parameters or the produ tion o sta le eld sur a ing in the produ tion o thin alls A prut A so t are as used to make a ode or the printing o a sample par Keywords: ro oti A elding hardness ire ar additive ma nu a turing AA prut A VARILSTVO www.hiwin.si Živimo gibanje. KROGLIČNA VRETENA 382 Ventil 23 /2017/ 5 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Industrijski krmilnik Omron z vgrajeno umetno inteligenco Prvi krmilnik te vrste v industriji opremljen z umetno inteligen o dosega integra ijo med unk ijo programirljivega logičnega krmil nika ki krmili proizvodne linije in menjavo podatkov v razredu mi krosekund ter pro esno unk i jo umetne inteligen e v realnem času upora o irokega na ora senzorjev za spremljanje statusa naprav in pro esov krmilnik var no ureja in orma ije in prepreči pojavljanje nepravilnosti rmilnik predvidi nenavadne premike na prav tako da posnema model ki ga umetni inteligen i priučimo V zadnjih letih je opazno nara ča nje maloserijske proizvodnje za i rok na or produktov in eksi ilne proizvodnje na optimalnih loka i jah sveta zato potre a po vpeljavi in interneta stvari v nadaljeva nju o v proizvodnih o ratih prav tako stalno nara ča Proizvajal em omogoča da izku eni delav i lahko vplivajo na kraj anje delovnih po stopkov in ni anje stro kov dela medtem ko sočasno povečujejo izkoristek naprav in dosegajo sta ilno izdelavo kakovostnih izdel kov a iz olj ave v proizvodnjah v katerih poteka krmiljenje v mi krosekundah je potre no hitro in zelo natančno z iranje podatkov npr pozi ija vi ra ije podatki o temperaturah in njihovo pre izno povezovanje s časovnimi podatki om ina ija analize in podatkov o izkoristku omogoča hitro predvi devanje mo nih napak in prepre čevanje zaustavitev naprav kot tudi posla anja kakovosti produktov itro irjenje o je povezano z ve likimi količinami podatkov kar ote uje prenos vseh podatkov v o lač no plat ormo potre nih za analizo umetne inteligence ne glede na raz irjenost pasovne irine odatna ovira pri vpeljavi o v proizvodnjo je zakasnitev odziva ki nastaja zara di dvostranskega prenosa podatkov a se pojavi ko morajo iti podatki s senzorjev motorjev in drugih na prav sočasno preneseni v o lak in iz njega čeprav je takoj nji odziv pri tak nih proizvodnih o ratih ključen Kot rešitev tem oviram Omron v proizvodnjo uvaja inteligen o raz vito z in orma ijsko komunika ijsko tehnologijo mron vključuje znanja izku enih delav ev v krmi ljenje naprav in pro esov o je do se eno z izkori čanjem irokega na ora naprav za proizvodno avtoma tiza ijo s pomočjo o ta oprema omogoča avtomatizirano proizvo dnjo ali implementiranje optimalnih algoritmov umetne inteligence v te naprave rmilniki razviti po tem kon eptu so opremljeni z umetno inteligen o in namenjeni zaznavi nenavadnih nepravilnosti delovanja naprav Algoritmi umetne inteligen e omogočajo priučitev ponavljajo čih se premikov naprav s pomočjo pre iznih senzorskih podatkov kar omogoča nadzor statusa in krmilje nja naprav v realnem času orpora ija mron naznanja razvoj krmilnika za avtomatiza ijo naprav ki je opremljen z al goritmom umetne inteligence v nadaljevanju sposo ne strojnega učenja Umetna inteligenca v proizvodnji Robot FORPHEUS uporablja Omronovo jedrno tehnologijo Zaznava & Krmi- ljenje + Razmišljanje 383Ventil 23 /2017/ 5 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE ako krmilnik avtomatiza ije na prav upora lja umetno inteligen o v proizvodnih procesih: ere podatke senzorjev npr vi ra ije in temperatura ter izhodne podatke motorjev iz naprav in jih v kronolo kem ča sovnem zaporedju o dela v re alnem času enerira karakteristične količine podatkov o rednih in naključ nih časih na podlagi kronolo kih podatkov v realnem času hrani karakteristične količine podatkov in generira podatke o priučenem modelu naprav po prilo nostni analizi Po lje odgovor o spremljanju stanja in krmiljenju na podlagi teh podatkov v realnem času a iz olj anje znanja in vgrajevanje algoritmov umetne inteligence v opremo ki je nastajala več kot dve desetletji so pri mronu razvili ro ot za namizni tenis ki se imenuje RP in je naj olj i primer kvalitete mronove jedrne tehno logije t i aznava rmiljenje Razmi ljanje Pametni mentorski ro ot upora lja jedrne tehnologi je kot je A Vision tehnologija prepoznave o razov posamezni kov in prvi senzor na svetu opre mljen s tehnologijo ki zaznava stopnjo voznikove kon entra ije kom ina ijo znanj avtomatiza i je proizvodnih o ratov z upora o različnih naprav za avtomatiza ijo proizvodnje in ro otskih tehnolo gij skupaj z najnaprednej imi algo ritmi umetne inteligence Omron podpira proizvodnjo v kateri se pojavljata pro lema zagotavlja nja člove kih virov in nara čanja delovnih stro kov Pospe uje tudi tranzi ijo k proizvodnim o ratom prihodnosti v katerih so naprave temelječe na kreativnosti in spo so nosti ljudi Vir: MIEL Elektronika, d. o. o., Efen- kova cesta 61, 3320 Velenje, tel.: +386 3 777 70 00, fax: +386 3 777 70 01, internet: www.miel.si, e-po- šta: info@miel.si INDUSTRIJSKA SIGNALIZACIJA - NOVA SERIJA LR Serijo LR odlikuje: - odpornost proti vlagi in prahu (IP65), - enostavno določanje zaporedja svetilnih enot in ohišja s sistemom “twist & lock”, - edinstvena notranja konstrukcija, ki dosega 360 ° oddajanje zvoka in svetlobe, - možnost nastavitve 4 vrst alarma ter nastavitve utripanja luči, - na voljo v dolžinah 400 mm, 500 mm, 600 mm in 700 mm. Ostra 360 ° vidljivost Zvočna opozorila Preprosta konguracija Robustna izvedba 2 leti garancije Avtomatizacija in pogoni - PLK sistemi - Omrežja - Operaterski paneli (HMI) - Frekvenčni pretvorniki - Servo sistemi - SCADA - Industrijski roboti Industrijske komponente - Mehanski in polprevodniški releji - Časovni releji - Števci - Programabilni releji - Stikalni napajalniki - Stikala - Temperaturni in procesni regulatorji - Digitalni prikazovalniki - Nivojski regulatorji Senzorika - Senzorji z optičnimi vlakni - Induktivna stikala - Fotoelektrični senzorji - Dajalniki impulzov - Kamerni sistemi in senzorji - RFID sistemi Varnostna tehnika - Varnostne zavese in senzorji - Varnostni moduli - Varnostna stikala - Varnostni releji - LED signalni stolpiči V LITERAT RA – STA DARDI – PRIPOROČILA ove ige [1] Anonim: Komponenten für die Automatisierungstechnik – ef- fiziente und nachhaltige Tech- nologien – Strokovni z uženji za pogonsko (Antriebstechnik) in fluidno tehniko (Fluidtechnik) v okviru VDMA sta ob letošnjem sejmu v Hannovru skupaj izdali brošuro Komponente za avtoma- tiza ijo – učin o ite in t ajnostne te nolo ije ežiščne se ine so e sta it e učin o itosti član- stva. Prispevke iz znanosti in o s e e az oja zao oža izč ni seznam izdelovalcev in dobavite- l ev tovrst opreme. [2] Bock, W.: Hydraulik-Fluide als Konstruktionselement – Hi- a lični lui je kot o e en konstrukcijski element nujno t e u ošte ati že pri nač to a- nju, projektiranju in zagonu hi- a lični na a oso nosti i a lični te očin nes o no o ločujoče li ajo na t ajnost in zanesljivost delovanja hidrav- lični naprav in nji o i sesta in al to no i u o a ni i e- eč at oza ijo i očni na ta ašanja zaneslji o o o a ja Sedaj je na voljo tudi v angleš- kem jeziku. – Zal.: Vereinigte Fach verlage GmbH, Vertrieb, Post fach 10 04 65, 55135 Mainz, BRD; tel.: +06131/992-0, e-po- šta: vertrieb@vfmz.de; ISBN: 978- 3-7830-03628; obseg: 144 strani; cena: 15,00 EUR. BASCOM AVR VISUAL BASIC www.svet-el.si // 01 549 14 00 stik@svet-el.si tecaji za zacetnike programiranja vec znanja vec moznosti... g a eva ci ABB, d. o. o., Ljubljana 198 AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 258 CELJSKI SEJEM, elje 189 DAX, d. o. o., Trbovlje 259 DOMEL, elezni i 244 DVS, Ljubljana 215 ENERGETIKA elenje 169 FESTO, d. o. o., Trzin 169, 260 HAWE HIDRAVLIKA, o o et o če 227 HYDAC, o o a i o 169 ICM, o o elje 231, 247, 251 INEA, d. o. o., Ljubljana 235 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 169 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 181 KLADIVAR, i i 169, 170 KTS, Ljubljana 197 L R o o el a 169, 238 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 169 MAPRO, o o i i 169 MOTOMAN ROBOTEC, o o Ri ni a 172 OLMA, d. d., Ljubljana 169, 196 OPL AVTOMATIZACIJA, o o, Trzin 169, 239 PARKER HANNIFIN o užni a v Novo esto 169 PH Industrie-Hydraulik, Germany 185 PPT COMMERCE, o o Lju ljana 194 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 187, 191, SICK, o o Lju ljana 169 R Lju ljana 238 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 186, TRC Lju ila Ličen s anj 169, 199 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 209, 221 V LITERAT RA – STA DARDI – PRIPOROČILA Avtor knjige, ki je ustrezno doku- mentirana, je opravil temeljito pre- iskavo nes eče Najprej je analiziral potnike in se vprašal, kako lahko tako veliko letalo izgine brez sle- du štiri ure in 14 minut po vzletu z mednarodnega letališča Galeao Antonio Carlos Jobin pri Riu de Ja- neiru. Izginulo letalo je bilo oprem- ljeno z najsodobnejšo avioniko. To pomeni, da je letalo upravljal aču- nalnik, z drugimi besedami pove- dano, da je letalo narejeno tako, da vsako napako v pilotiranju prepre- či Avtor nadaljuje z razmišljanjem o č ni skrinjici, o napakah pilotov in Pitotovi cevi, ki je morda vzrok t ične u poletu AF V vs - kem primeru je v s e išču pozor- nosti pri takih nes eča odnos med člo e o in st oje Zato je simu- Roger Rapport, CRASH Rio – Paris, Les secrets d'une enquête, Editions ALTIPRESSE, november 2011, 249 strani alož a ALTIPRESSE že nekaj časa izdaja temeljna dela s pod- očja letalst a V zbirki je mogo- če najti številne dokumentirane izdaje, ki se nanašajo na azlične dogodke v letalstvu nes eče s ečni pristanki, napake pilotov, č na skrinjica, neobvladljivi pot- niki, letalske karte in podobno). Ena takih izdaj je os ečena tudi nes eči letala AIR FRANCE 447 (Airbus330, registriran F-GZCP), ki je 31. maja 2009 strmoglavilo v Atlantski ocean. Avtor je Ame- ičan raziskovalni novinar, ki je opravil vzporedno preiskavo te t a ične nes eče v kateri je iz- gubilo ži ljenje 216 potnikov in 12 člano osa e lacija nes ečne a poleta potreb- na, če a piloti simulacij imajo eč radi it st 67: »Les pilotes détesten les si ulateu s Simu- laciji sledi ouče anje iloto e- prav je po mnenju predstavnikov Evropsk agencije za letalsko var- nost (EASA) tež o sklepati o tem, kaj se je dejansko dogajalo v kabini letala (kot je znano, so obe skrinjici že našli, vendar po izidu knjige), če ni podatkov iz snemalnika zvoka, t i »voice e o e ja je vse ližje sklep, da je bila v tem primeru od- ločilna člo eš a na a a Seveda se člo e lahko vpraša, če u ta o velik interes ameriške javnosti. Med ones ečeni i potniki sta bila tudi e ičana Po mednarodnem letalskem pravu je o oče da v preiskovalni komisiji sodelujejo tudi predstavniki ža iz katerih so po- nes ečen i Ali so piloti res samo šo- ferji taksijev in nič eč se sprašuje avtor? In dodaja: ali morda tehno- logija presega člo eš o znanje/spo- sobnost? Kaj pa glavni ačunalni na letalu? Zakaj ta ni e ečil napake in opo- zoril pilota, kako naj pravilno vodi letalo? Nadaljuje z vprašanjem, po kakšnih pravilih se ravnamo pri pre- iskovanju letalske nes eče v morju? Gre morda za kaznivo dejanje – kdo je kriv? In spet se postavlja vpraša- nje: kaj se zgodi, ko se s ečata civilna in kazenska preiskava letalske nesre- če Kdo ima prednost, kar z drugimi besedami pomeni iskati vzroke za nes ečo ali iskati krivce za nes ečo Zdi se, da se v primeru letal čet te generacije postavlja vprašane, kdaj popolnoma odklopiti ačunalni in kdaj mu popolnoma zaupati? Avtor se dotakne tudi o očanja medijev in se vpraša, ali je letalo narejeno tako, da ga je o oče odkriti v vodi? Avtor za ljuči knjigo s trditvijo, da je 228 razlogov, da se spomnimo poleta letala Air France »Mais n'était-ce qu'une erreur de ilota e Ali mor- da res ni šlo za napako v pilotiranju? Knjiga, ki te ži v napetosti vse do konca, o ličen študijski i o oče in knjiga, ki je ne bo o oče prezre- ti francoskim preiskovalcem nes eče letala Air France 447. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav., UL, Fakulteta za strojništvo 384 Ventil 23 /2017/ 5 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Generator vakuuma OVEM V je kompaktna enota s iroko paleto individualno iz irnih unk ij za prijazno ekonomično in zanesljivo rokovanje v tevilnih industrijah Pet kakovostnih razredov in nov komu nika ijski standard ink pome nijo da je generator vakuuma V idealna re itev za vse aplika ije Pomem ne značilni e enote V so integra ija unk ij nizki stro ki vgradnje kompaktna konstruk ija kakor tudi zanesljivost enostavno vzdr evanje in delovanje as ustvarjanja podtlaka in nivo vakuuma sta nadzorovana s sen zorjem in prikazana na displeju kar zagotavlja večjo zanesljivost in zmanj uje zastoje strojev očeno je krmiljen impulz za zanesljivo odla ganje prijeman ev a zmanj anje pora e energije je integriran ventil ki preprečuje pade tlaka po izklopu vakuuma nota ima vgrajen lter z nadzornim oken em za indika ijo kdaj potre uje vzdr evanje V Vgrajen glu nik zmanj uje vrednost hrupa in ga vzdr uje nizkega Vsi elementi za poslu evanje so na eni strani onta a s pritrdilnimi vijaki je enostavna Osnovne značilnice • elovni medij suh ltriran m nenaoljen komprimiran zrak elovni tlak do ar emperatura okoli e do oC Nominalna velikost avalovih o mm aksimalni podtlak elovna napetost V lektrični priključek vtič pin topnja za čite P Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo.com, g. Bogdan Opaškar Kaj če robot in človek (resnično) delata skupaj? Kontakt: Brane Čenčič, Tel.: 00386 41 747 536, brane.cencic@domel.com Man and Machine www.staubli.si Stäubli is a trademark of Stäubli International AG, registered in Switzerland and other countries. © Stäubli 2016, Semaphore & Co 2014 “Man and machine” is a registered trademark of Stäubli International AG. Upoštevanje človeka je prvo pravilo robotike. 385Ventil 23 /2017/ 5 NOVOSTI NA TRGU Hidravlični agregat CytroPac Podjetje a o d o o je zasto pnik os h Re rotha za področje hi dravlike in linearne tehnike V svojem prodajnem programu predstavlja no vost na tr i ču hidravlični agregat troPa tropa je kompakten tih in pro storsko varčen hidravlični agregat idealen npr za o delovalne stroje aradi svoje kompaktnosti ima vse potre no za takoj en zagon in s tem prido itev hidravlične energije V hidravličnem agregatu troPa je vgrajen varčen pogon troni s re kvenčnim pretvornikom ki je lahko do avljiv tudi z vmesnikom ulti thernet ntegriran rekvenčni pre tvornik lahko glede na potre e samo stojno regulira vrtljaje elektromotorja in s tem v primerjavi s konstantnimi črpalnimi enotami zmanj a potre o po energiji od do odstotkov odvisno od karakteristike ikla i dravlični agregat ustreza trajnemu re imu o ratovanja pomem no je tudi omeniti da je troPa zasnovan tako da ustreza smerni am industri je Prednost troPa a je tudi ta da izpolnjuje okoljske smerni e po direktivi z zmanj anjem pora e energije in izpustom i dravlični pogon lahko v kom ina iji s rekvenčnim pretvornikom dose e maksimalen pretok l min pri arih ali maksimalen tlak ar pri 10 l/min. os h Re roth nudi veliko tevilo različnih kon gura ij hidravličnega agregata troPa pri katerem je mo no določiti črpalno enoto z ele ktromotorjem moči od k do k in s črpalko od do m3/ vrtljaj V troPa u je integriran rekvenčni pretvornik Na stavljanje parametrov rekvenčnega pretvornika se izvaja z mini ka lom ki je povezan z računalnikom a vnos oziroma ranje parametrov rekvenčnega pretvornika je potre na tudi programska oprema ki je prosto dostopna na spletni strani o s h Re rotha Volumen hidravličnega rezervoarja je l in je enak za vsako iz rano kom ina ijo črpalne enote V troPa so vgrajeni tudi povra tni lter in senzorji ki so potre ni za nadzor hidravlične tekočine glede na potre o oz zahtevo upora nika pa je mo no iz irati med tremi paketi sen zorjev troPa ima integrirano tudi vodno hlajenje elektromotorja in re kvenčnega pretvornika mogoče pa je tudi aktivno hlajenje hidravličnega olja troPa je namenjen za upo ra o z mineralnimi hidravličnimi olji P V in V po N Vir: La & Co. Inženiring, proizvodnja, trgovina, d. o. o. – zastopstvo Bo- sch Rexroth, Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš, tel. 02 429 26 60, e-mail: info@la-co.si https://www.boschrex- roth.com/en/xc/ 386 Ventil 23 /2017/ 5 NOVOSTI NA TRGU Električni aktuatorji VALBIA Sistem za sledenje – Parker Tracking SystemTM Podjetje N dopolnjuje svoj prodajani program z električnimi in pnevmatičnimi aktuatorji uve ljavljenega proizvajal a VA A ki se najpogosteje upora ljajo za po gon krogelnih ventilov metuljastih ventilov in la ilnikov erija električnih aktuatorjev V z izstopnim momentom od 15 Nm do Nm je primerna za tevilne primere upora e vključno za vo dno na tno plinsko prehram no in kemijsko industrijo Vsi modeli imajo trdno polimerno ohi je z za čito P ali P in te vilne druge op ije ki so vključene v standardni produkt ako lahko aktuatorji vključujejo vizualno indi ka ijo pozi ije protikondenza ijski grele dvoje mikrostikal elektron ski omejilnik navora ali dvakrat vr tano priro ni o N zstopni signal za kontrolo pozi ije ventila je iz irno lahko do mA ali do V dodana je tudi interna aterija za primer izpada elektrike Več in orma ij o produktih VA A do ite pri podjetju N Vir: INOTEH d. o. o., K železnici 7, SI-2345 Bistrica ob Dravi, tel.: 02 / 665 11 34, e-mail: gp@inoteh.si, in- ternet: www.inoteh.si Slika 1. Pnevmatični aktuator z ventilom Slika 2. Serija električnih aktuator- jev VB Parker ra king stem P je orodje za prepoznavanje in upravlja nje komponent asnovano je pose ej za sledenje izdelkov ki se lahko o ra ijo ali nepričakovano odpove do istem pomaga skraj ati čas iz padov strojev ali postrojenj tako da iz olj a hitrost časovno usklajenost in natančnost potre nih popravil rodje P s spletno aplika ijo ustvari enoznačno identi ka ij sko kodo ki se v o liki črtne kode ali radio rekvenčne identi ka ije R natisne kot trajna etiketa tikete P so zasnovane tako da so odporne na močne kemikalije ekstremne temperature vpliv V arkov in druge izredne razmere istem omogoča hitro in natančno prepoznavanje izdelkov za hitrej e nadome čanje omponente je mogoče nadomestiti le z identi ka ijsko tevilko P zato ni potre e po predhodni demonta i s čimer se čas delovanja naprav pomem no podalj a la je pa je tudi načrtova nje popravila Vir: Parker Hannifin Ges.m.b.H. Wie- ner Neustadt, Avstrija – podružnica v Sloveniji, tel.: 07 337 66 50, faks: 07 337 66 51, e-mail: parker.slovenia@ parker.com, spletna stran: www.par- ker.com, Miha Šteger 387Ventil 23 /2017/ 5 NOVOSTI NA TRGU Nova rešitev napajanja za velike podatkovne centre Schneider Electric glo alni stro kovnjak za upravljanje energije in avtomatiza ijo omogoča velikim podatkovnim entrom učinkovito za čito napajanja ru a je raz i rila svojo serijo re itev Galaxy V- -Series za neprekinjeno napajanje energije P ki je namenjena tako podatkovnim entrom kot tudi industriji Nastavljiva in prilagodljiva ener- getska zaščita Razponi moči naprav ala V se gi ljejo od do ako lahko zao jamejo potre e po večji dostopnosti saj omogoča jo popolno vsestransko podporo različnim podatkovnim entrom »Globalna platforma Galaxy V-Se- ries omogoča izjemno učinkovite načine delovanja, prilagodljivost, modularnost in povezovanje litij- -ionske baterije za večjo zaneslji- vost,« je povedal Pedro Ro erto podpredsednik poslovne enote e ure Po er stems v dru i h neider Electric. Prilagodljivo poslovanje in upra- vljanje Naprava ala V dru e hne ider Electric StruxureOn upravlja nadzor na daljavo emelji na re i tvah v o laku StruxureOn omogoča upora nikom napredek saj upra vlja z njihovimi podatkovnimi en tri preko več domen in zagotavlja in orma ije ki pomagajo iz olj ati učinkovitost ala V omogoča tri prilagodljive načine dela s kate rimi upora niki lahko optimizirajo učinkovitost delovanja njihovega sistema · Način delovanja z dvojno kon- verzijo (Double Conversion Mode): zahvaljujoč temu izjemno učinkovitemu načinu delovanja ala V zni uje izgu e pri na pajanju s pomočjo tiristopenjske tehnologije pretvor e manj a ne izgu e posledično poveču jejo zanesljivost in zagotavljajo odstotno učinkovitost · Ekonomičen način delovanja Eco Mode: ala V nudi o i čajen ekonomičen način delo vanja ki zagotavlja odstotno učinkovitost · Način delovanja ECOnversion: gre za hi rid med zgoraj opisanima načinoma delovanja o in ou le onversion za delovanje ne potre ujeta dodatne opreme n version omogoča dvojno konverzi jo in odstotno učinkovitost Litij-ion za dodatno zaščito Galaxy VX je na voljo s prilagodlji vimi op ijami za aterije vključujoč tudi litij ionsko aterijo ki iz olj uje shranjevanje varnostnih kopij poe nostavlja vzdr evanje in zni uje stro ke ala V optimizira mo nosti polnjenja litij ionskih aterij in se v primeru večkratnih prekinitev napa janja zelo hitro prazni in polni Več in orma ij o Galaxy VX in re itvah za tro azno za čito energije dru e hneider le tri poi či te na internetni strani: http://www. schneider-electric.com/en/product- -range/63732-galaxy-vx/. Vir: Schneider Electric, d..o..o., Do- lenjska cesta 242 c, 1000 Ljubljana, Tel.: +386 (0)1 23 63 555, Faks: 386 (0)1 23 63 559, e-pošta: podpora. si@schneider-electric.com odularni dizajn in razponi od do k poveču jejo redundantnost s pove čevanjem poslovanja Povezovanje litij ionske a terije omogoča hitro pra znjenje in polnjenje poeno stavlja vzdr evanje aterije in zni uje vplive na okolje Način delovanja nver sion omogoča izjemno energetsko učinkovitost V LITERAT RA – STA DARDI – PRIPOROČILA ove n ige [1] Anonim: Komponenten für die Automatisierungstechnik – ef- fiziente und nachhaltige Tech- nologien – Strok vni z uženji za pogonsko (Antriebstechnik) in fluidno tehniko (Fluidtechnik) v okviru VDMA sta ob letošnjem sejmu v Hannovru skupaj izdali brošuro Komponente za avtoma- tiza ijo – učin o ite in t ajnostne te nolo ije ežiščne se ine so e sta it e učin o itosti član- stva. Prispevke iz znanosti in o s e e az oja zao oža izč ni seznam izdelovalcev in dobavite- ljev tovrstne opreme. [2] B ck, W.: Hydraulik-Fluide als Konstruktionselement – Hi- a lični lui je kot o e en konstrukcijski element nujno t e a u ošte ati že pri nač to a- nju, projektiranju in zagonu hi- a lični na a oso nosti i a lični te očin nes o no o ločuj če li ajo na t ajnost in zanesljivost delovanja hidrav- lični naprav in nji o i sesta in al to no i u o a ni i e- eč at oza ijo i očni na ta ašanja zaneslji o o o a ja Sedaj je na voljo tudi v angleš- kem jeziku. – Zal.: Vereinigte Fach verlage GmbH, Vertrieb, Post fach 10 04 65, 55135 Mainz, BRD; tel.: +06131/992-0, e-po- šta: vertrieb@vfmz.de; ISBN: 978- 3-7830-03628; obseg: 144 strani; cena: 15,00 EUR. BASCOM AVR VISUAL BASIC www.svet-el.si // 01 549 14 00 stik@svet-el.si tecaji za zacetnike programiranja vec znanja vec moznosti... g a eva ci ABB, d. o. o., Ljubljana 198 AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 258 CELJSKI SEJEM, elje 189 DAX, d. o. o., Trbovlje 259 DOMEL, elezni i 244 DVS, Ljubljana 215 ENERGETIKA elenje 169 FESTO, d. o. o., Trzin 169, 260 HAWE HIDRAVLIKA, o o et o če 227 HYDAC, o o a i o 169 ICM, o o elje 231, 247, 251 INEA, d. o. o., Ljubljana 235 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 169 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 181 KLADIVAR, i i 169, 170 KTS, Ljubljana 197 L R o o el a 169, 238 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 169 MAPRO, o o i i 169 MOTOMAN ROBOTEC, o o Ri ni a 172 OLMA, d. d., Ljubljana 169, 196 OPL AVTOMATIZACIJA, o o, Trzin 169, 239 PARKER HANNIFIN o užni a v Novo esto 169 PH Industrie-Hydraulik, Germany 185 PPT COMMERCE, o o Lju ljana 194 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 187, 191, SICK, o o Lju ljana 169 R Lju ljana 238 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 186, TRC Lju ila Ličen s anj 169, 199 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 209, 221 V LITERAT RA – STA DARDI – PRIPOROČILA Avtor knjige, ki je ustrezno doku- mentirana, je opravil temeljito pre- iskavo nes eče Najprej je analiziral potnike in se vprašal, kako lahko tako veliko letalo izgine brez sle- du štiri ure in 14 minut po vzletu z mednarodnega letališča Galeao Antonio Carlos Jobin pri Riu de Ja- neiru. Izginulo letalo je bilo o em- ljeno z naj odobnejšo avioniko. To pome i, da j letalo upravljal aču- nalnik, z drugimi besedami pove- dano, da je letalo narejeno tako, da vsako napako v pilotiranju prepre- či Avtor nadaljuje z razmišljanjem o č ni skrinjici, o napakah pilotov in Pitotovi cevi, ki je morda vzrok t a ične u poletu AF V vsa- kem primeru je v s e išču pozor- nosti pri takih nes eča odnos med člo e o in st oje Zato je simu- Roger Rapport, CRASH Rio – Paris, Les secrets d'une enquête, Editions ALTIPRESSE, november 2011, 249 strani alož a ALTIPRESSE že nekaj časa izdaja temeljna dela s pod- očja letalst a V zbirki je mogo- če najti številne dokumentirane izdaje, ki se nanašajo na azlične dogodke v letalstvu nes eče s ečni pristanki, napake pilotov, č na skrinjica, neobvladljivi pot- niki, letalske karte in podobno). Ena takih izdaj je os ečena tudi nes eči letala AIR FRANCE 447 (Airbus330, registriran F-GZCP), ki je 31. maja 2009 strmoglavilo v Atlantski ocean. Avtor je Ame- ičan raziskovalni novi ar, ki je opravil vzporedno preisk vo te t a ične nes eče v kateri je iz- gubilo ži ljenje 216 potnikov in 12 čl no osa e lacija nes ečne a poleta potreb- na, če a piloti simulacij nimajo e eč radi it st 67: »Les pilotes détestent les si ulateu s Simu- laciji sledi ouče anje iloto e- prav je po mnenju predstavnikov Evropske agencije za letalsko var- nost (EASA) tež o sklepati o tem, kaj se je dejansko dogajalo v kabini letala (kot je znano, so obe skrinjici že našli, vendar po izidu knjige), če ni podatkov iz snemalnika zvoka, t i »voice e o e ja je vse ližje sklep, da je bila v tem primeru od- ločilna člo eš a na a a Seveda se člo e lahko vpraša, če u tako velik interes ameriške javnosti. Med ones ečeni i potniki sta bila tudi e ičana Po mednarodnem letalskem pravu je o oče da v preiskovalni komisiji sodelujejo tudi predstavniki ža iz katerih so po- nes ečen i Ali so piloti res samo šo- ferji taksijev in nič eč se sprašuje avtor? In dodaja: ali morda tehno- logija presega člo eš o znanje/spo- sobnost? Kaj pa glavni ačunalni na letalu? Zakaj ta ni e ečil napake in opo- zoril pilota, kako naj pravilno vodi letalo? Nadaljuje z vprašanjem, po kakšnih pravilih se ravnamo pri pre- iskovanju letalske nes eče v morju? Gre morda za kaznivo dejanje – kdo je kriv? In spet se postavlja vpraša- nje: kaj se zgodi, ko se s ečata civilna in kazenska preiskava letalske nesre- če Kdo ima prednost, kar z drugimi besedami pomeni iskati vzroke za nes ečo ali iskati krivce za nes ečo Zdi se, da se v primeru letal čet te generacije postavlja vprašane, kdaj popolnoma odklopiti ačunalni in kdaj mu popolnoma zaupati? Avtor se dotakne tudi o očanja medijev in se vpraša, ali je letalo narejeno tako, da ga je o oče odkriti v vodi? Avtor za ljuči knjigo s trditvijo, da je 228 razlogov, da se spomnimo poleta letala Air France »Mais n'était-ce qu'une erreur de ilota e Ali mor- da res ni šlo za napako v pilotiranju? Knjiga, ki te ži v napetosti vse do konca, o ličen študijski i o oče in knjiga, ki je ne bo o oče prezre- ti francoskim preiskovalcem nes eče letala Air France 447. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav., UL, Fakulteta za strojništvo 388 Ventil 23 /2017/ 5 PODJETJA PREDSTAVLJAJO Pri iz iri grelnika je tre a poznati namen in način upora e značilno sti grelnikov in razlike med njimi V podjetju A A R d o o ju ljana proizvajajo različne električ ne grelnike do moči oljne grelnike do k in plinske grel nike z močjo oziroma k Električni grelniki ki so najpogo stej i se delijo na grelnike z ne arečo grelno spiralo in grelnike s keramičnim toplotnim izmenjeval nikom Vsi električni grelniki ima jo vgrajen termostat ki uravnava njihovo delovanje o se tempera tura v prostoru dvigne do elene nastavljene se grelnik izklopi ko se temperatura zni a se zopet za ene Grelniki z nežarečo grelno spira- lo so okrogle ali kvadratne o like in na voljo z močjo in krogla o li ka grelnika dosega nekoliko večje pretoke zraka kar pomeni da se zrak v prostoru hitreje pretaka in se prostor ogreva enakomerneje po elotni prostornini Slika 1 ama grelna moč zaradi tega ni nič večja saj grelnik z k daje v o eh pri merih grelno moč k i grelniki niso kalori erji ki jih je mogoče ku piti za iroko pora o zhodni zrak iz teh grelnikov namreč ni vroč kot pri kalori erju pač pa topel vendar zaradi velikega pretoka prostor se greva pre ej učinkoviteje in po e lotni prostornini. Grelniki s keramičnim toplotnim iz- menjevalnikom so na voljo le v iz ved ah in k re za grelni ke ki pihajo olj vroč zrak vendar zaradi velikosti in strukture dose gajo pre ej ni je pretoke zraka sli ka ato ti grelniki grejejo olj točkovno kot standardni grelniki Njihova prednost je da se zaradi vgrajenih materialov sami po se i ne pregrevajo in lahko delujejo ne prekinjeno relniki so opremljeni s priključ nimi električnimi vodniki skupaj z vtikačem o vključno oz k imajo eno azni priključek ve čji pa imajo ustrezne tri azne pri ključke Potre na moč varovalke se izračuna tako da se moč grelnika v deli z napetostjo ali V rezultat je potre na minimal na moč varovalke Npr kilovatni grelnik je tri azni ako je zahteva na velikost varovalke minimalno A Oljni grelniki za prido ivanje to plote izkori čajo na to elijo se v direktne grelnike pri katerih zrak za ogrevanje vse uje tudi izpu ne pline ki nastanejo pri izgorevanju ter na indirektne grelnike Slika 3 pri katerih se izpu ni plini odvaja jo pose ej skozi dimnik ogrevalni zrak pa je čist Pri takih grelnikih je potre no zagotoviti odvod iz pu nih plinov ven iz prostora ki se ogreva ato direktni grelni ki niso primerni za prostore kjer Grelniki zraka Slika 1. Okrogli grelniki zraka Slika 2. Grelnik s keramičnim toplotnim izmenjevalnikom a ogrevanje ivalnih in poslovnih prostorov kamor spadajo tudi rastlinjaki proizvodne hale delavni e skla di čni prostori in podo ni o jekti kjer je tre a zaradi različnih razlogov preprečevati zmrzal oz vzdr evati neko eleno temperaturo se upora ljajo različni grelniki zraka 389Ventil 23 /2017/ 5 se ljudje stalno zadr ujejo saj je dalj a izpostavljenost izpu nim plinom nevarna za zdravje ndi rektni grelniki pa so primerni tudi za ogrevanje prostorov kjer dela mo ivimo ali so stalno prisotni organizmi rastline ivali ljudje a izgorevanje na te se upora lja kisik iz okoli e zato morajo imeti prostori kjer se upora ljajo oljni grelniki urejen ustrezen dovod či stega zraka Na voljo so direktni grelniki z mo čjo in k ter indirektni grelniki in lektrična energija se pri oljnih grelnikih pora lja samo za v ig in pogon črpalke za na to kar pome ni pora o le od do na uro delovanja Plinski grelniki se tako kot direk tni oljni upora ljajo le v odprtih prostorih Pri delovanju pu ča jo vonj ki onemogoča ivanje ali dalj e delo v takem prostoru Prav tako imajo eno azni električni pri ključek Prostori ki se ogrevajo s plinskimi grelniki morajo imeti ustrezen do vod čistega zraka oločitev velikosti grelnika je odvisna od tevilnih dejavnikov sposo ljeni prodajal i vas odo pri iz iri povpra ali po velikosti prostora ki ga nameravate ogre vati po dejavnosti ki jo v tem pro storu izvajate o tem kako in koliko so izolirane stene prostora ter ka k na je temperaturna razlika ki jo elite v takem prostoru dosegati ro a o ena je da je za ogrevanje 1 m metra tlorisa pri normalni vi ini stropa potre nih od do ogrevalne moči v odvisnosti od izola ije elene razlike v tempera turi in drugega. Pri postavitvi grelnika mora iti enota dovolj odmaknjena od sten oz drugih predmetov ki lahko ovirajo nemoten pretok zraka o je zelo pomem no in v praksi naj večkrat predmet neupravičenih re klama ij relniki naj olje delujejo v čistem okolju če so postavljeni na ravne povr ine redno vzdr e vani in čisti www.omega-air.si Slika 3. Indirektni oljni grelnik OMEGA AIR d. o. o. Ljubljana T +386 (0)1 200 68 00 F +386 (0)1 200 68 50 info@omega-air.si Cesta Dolomitskega odreda 10 SI-1000 Ljubljana, Slovenija www.omega-air.si OMEGA AIR Air and Gas Treatment Cevi za stisnjen zrak Navijalci za cevi in kable Zabijalna tehnika Pnevmatsko orodje OMEGA AIR d. o. o. Ljubljana T +386 (0)1 200 68 00 F +386 (0)1 200 68 50 info@omega-air.si Cesta Dolomitskega odreda 10 SI-1000 Ljubljana, Slovenija www.omega-air.si OMEGA AIR Air and Gas Treatment Industrijski sesalniki Navijalci za cevi in kable Zabijalna tehnika Visokotlačni čistilniki 390 Ventil 23 /2017/ 5 LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Aurel Vlaicu – pilot in konstruktor (1882–1913) Aurel Vlai u se je rodil novem ra v eoagiuju v vasi i intinti v Romuniji vojo strokovno pot je začel z izo ra evanjem na udimpe tanski ehnični univerzi in nadaljeval tudij na Visoki tehnični oli v n hnu kjer je leta diplomiral in prido il naziv in enirja ed letoma in je slu oval v mornari i septem ra pa je postal sodelave v tovarni R sselsheim pel ovarno je zapustil leta malu pa se je vrnil in z ratom zgradil jadralno letalo ki je prvič poletelo poleti 1909. Novem ra je začel konstruirati svoje prvo motorno letalo Vlai u v voja kem skladi ču v ukare ti ram no ministrstvo mu je za začetek zagotovilo lejev inistrstvo za javno izo ra evanje pa mu je plačevalo lejev mesečne tipendije Njegovo letalo enokrile Vlai u je prvič poletelo junija z letali ča otro eni tem o staja tudi zelo natančen zapisnik poročilo voja ke komisije avgust 1 omisija je potrdila nadaljevanje gradnje letala in zagotovila denarna sredstva . septem ra se je Aurel Vlai u smrtno ponesrečil pri poizkusu preleta arpatov Njegov polet sta spremljala dva opazoval a v avtomo ilu Nesrečo pripisujejo dejstvu da so v tistem času piloti pred pristankom ugasnili motor in pristajali z ugasnjenim motorjem etalo je verjetno do ivelo stall in omahnilo na tla eveda pilot rez motorja tudi ni mogel izvesti e enega poizkusa pristanka Aurel Vlai u je il posthumno imenovan za člana Akademije znanosti po njem se imenuje drugo največje letali če v Romuniji upodo ljen je il na spominski znamki njegovo letalo Vlai u in njegov portret pa sta na ankov u za lejev Njegovemu delu je posvečen tudi letalski muzej njegovo rojstno vas intinti so poimenovali po njem o iskoval je kalvinistično olo v rastei ki se zdaj imenuje i eul Aurel Vlai u in e i se kaj na lo Aurel Vlai u je osrednja gura romunskega ankov a za lejev njegovo podo o sem se srečal letos ko sem menja val evre na meji med r ijo in Romunijo Njegovo ime je po vezano tudi z gorsko skupino arpatov ki sem jo o iskal 1 Glej podrobnosti v https://en.wikipedia.org/wiki/A_Vlaicu I, < 20. 8. 2017> . Prav tam; karakteristike letala: 1 pilot, dolžina 12 m, dolžina kril 10 m, višina 4,2 m, površina kril 25 kv. m., teža letala 300 kg, pogon Gnome Omega, zračno hlajen rotacijski batni motor 37 kW, letalski vijak 2 koaksialen, nasprotno vrteč, 2 kraka, 3 m diameter, maksimalna hitrost 110 km/h, največja višina leta 1000 m. Literatura - letalstvo Mag. A. Čičerov, UL, FS, Uredništvo revije Ventil 391Ventil 23 /2017/ 5 Mag. A. Čičerov, UL, FS, Uredništvo revije Ventil Bill Yenne: Drone Strike, UAVs and Unmanned Aerial Warfare in the 21st Century, Zračni napad drona. njiga je nadaljevanje avtor jevega dela Predators Reapers and Ameri a s Ne est AVs in om at iz leta ki pokriva zgodnji ra zvoj dronov do stoletja in za četek stoletja Avtor je za svoje delo na področju voja kega letal stva prejel tevilna priznanja med drugim Air or e Asso iation s ill Ro ilson A ard za ivljenjski prispevek k letalski literaturi esle lark vrhovni poveljnik evropskega zavezni tva je njegovo iogra jo o Aleksandru Velikem označil za naj olj o doslej Avtor najprej razlo i poimenovanje dron trot ki se najprej pojavi kot daljinsko vodeno vozilo RPV in danes najpogosteje upora ljan termin AV ali A or eni letalski sistem rez posad ke Američani so e leta preiz ku ali zračno vozilo rez posadke t i attering ug ki je poletel si er pre ej te ko in je ostal skrivnost več desetletij etala te vrste so ila aktivna v misijah ameri ke o ve če valne slu e v severnem Vietnamu in na itajskem ker niso eleli tve gati ivljenj pilotov Avtor nas po uvodnem delu seznani s tveganji ki zahtevajo nepresta no prisotnost AV ter nadaljuje z tehnolo kim razvojem teh vozil Ni potre no pose ej opozarjati da knjiga prina a zelo veliko slikovne ga gradiva ki dopolnjuje avtorjeve naved e omunika ija z AV je ključnega pomena za uspe nost njegovega delovanja ledi pre nos podatkov in t i veriga u ijanja angl kill hain akaj pravzaprav gre Napadi z AV so časovno o čutljivi kar pomeni da med izsleditvijo tarče in odo ritvijo upora e AV mine nekaj časa ed tem se lah ko tarča premakne ruga te ava je če je veliko ljudi vključenih v ak ijo lahko pride do izdaje opera ije pera ije so mogo če v jasnih dnevih poglavje nas sezna ni z omejeno vojno proti svetovnemu kali atu poglavje prinaša predstavitev izpopolnjenih AV in drugih ameri kih dronov eveda A niso same v progra mu dronov Njiho vi proizvodi gredo do ro v prodajo po celem svetu. Kam in kako nas seznani poglavje Avtor se pose ej dotakne sodelovanja z vropo v poglavju eveda pa vropa razvija tudi svoje programe in ti so vse ina poglavja Av tor je očitno res do er poznavale ameri ke vojne industrije in politi ke V poglavju govori o poten ialnem kon iktu med zraelom in ranom v katerem i AV lahko odigrali pomem no vlogo animi vo je videti kako o e dr avi uspe no razvijata vse udarnej e AV V poglavju avtor opi e razmere v ju ni Aziji ndija Pakistan in razvoj AV njiga i ila nepopolna če nam avtor ne i predstavil razvoja zračnih vozil rez člove ke posadke na itajskem poglavje predstavi urovino iz andaharja v nasle dnjem poglavju pa e ledijo e porodne te ave in stiske A ang nmaned arrier aun hed Air orne urveillan e and trike programme ter odočnost zračnih itk rez člove ke posadke V do datku pa avtor navaja katere dr ave proizvajajo AV in za kak ne vrste letal gre Nedvomno zanimivo ra nje in podlaga za resen premislek o tem N tem P strani pe ialit press LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA tem se nehote spomnim na na e letalske pionirje Romunija se je svojim dostojno oddol ila in tudi druge opozarja na njihovo pionirsko delo i pa kakor ka e omo e dolgo čakali na letalski muzej glej prispevek ilene upanič v elu str letalskega kustosa med tem pa nam odo starodo na letala uspe no propadala e ko je razumeti da ohranjanje letalske dedi čine v loveniji ne najde pravega sogovor a in prav no ene nančne spod ude ajhen arek v temi je pripravljenost dru e da o novi staro letali če ju ljana ki je delovalo v letih in nato kot portno letali če do leta nogi smo na tem travnatem letali ču na irali prve letalske izku nje in spoznavali svet tam gori orda se e spomnite lma Vesna adri za lm so ili posneti prav na etali ču ju ljana al je ohranjen le e letali ki stolp s pripadajočo stav o e ko je razumeti to zaplankanost e te je pa dejstvo da svetu ne znamo predstaviti ratov Rusjan Ne najdemo ju v no eni svetovni en iklopediji letalstva orda pa i akulteta za strojni tvo ki vzgaja mlade pilote lahko kaj storila na to temo 392 Ventil 23 /2017/ 5 LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Jean Pierre Otelli: Le secret des boîtes noires – Enregistrements avant le crash. Vse kar se dogaja v letalu med poletom je za ele eno v črni skrinji i ki je oran ne arve Avtor telli ki smo ga e spoznali v prikazih drugih knjig predstavi skrivnost črne skrinji e Pri tem poudari da je stati stika letalskih nesreč neizpod itna za polovi o letalskih nesreč so krivi piloti V poglavjih nam razkrije zgod e ki so jih za ele ile črne skrinji e Avtor si er pravi da o rale ki o pre ral njegovo knjigo sklenil da ne gre ni koli več na letalo hkrati pa doda da je letenje z letali e vedno naj olj varno in elo varnej e od potovanja z vla kom Razlika je le v tem da so letalske nesreče olj medijsko izpostavljene r m diatis es rna skrinji a je v re snici »zapisovalec poleta« ni črna am pak oran na s svetlečimi trakovi da i ila olj vidna e ka je nekaj kg in po maga odkriti to kar se je dogajalo ne kaj sekund pred nesrečo Razumljivo je da so pogoji za njeno izdelavo zelo strogi dr ati mora toliko kot udare zidaka v steno pri hitrosti km h rno skrinji o je izumil avstralski znanstvenik dr avid aren otil se je izdelave prvega zapisovalnika leta Prvo napravo je predstavil leta rno skrinji o sestavljata pravzaprav dve skrinji i prva je zapisovalnik zvo kov v pilotski ka ini angl o kpit Voi e Re order VR druga pa je zapisovalnik podatkov o letenju angl light ata Re order R lavna naloga VR je zapisovanje zvokov v pilotski ka ini zurjeni preiskoval i se pri poslu anju VR posvetijo različnim zvokom zvok motorjev opozorila o izgu i vzgona opozorilni piski iz katerih raz erejo ključne podatke o letu sosledje dogodkov komunika i jo med posadko in kontrolo na zemlji 1 R pa skr i za zapisovanje podatkov o letu čas vi ina leta hitrost smer le tenja odo ni zapisovalniki leta za pisujejo premike posameznih zakril delovanje avtopilota količino goriva e napravi sta ključni za odkrivanje vzrokov letalskih nesreč oto dr a vid arren na https en ikipedia org iki avid arren inventor Prva zgod a nas popelje na polet iz Ne orka v enevo na letalu z registra ijo etalo je um o et s tremi motorji z potniki in člani posadke Pri tej nesreči je te ko kriviti samo pilota gotovljene so ile tudi napake letalskega pod jetja issair Avtor nadaljuje pripo ved z nesrečo oinga ameri ke registra ije na poletu iz ergama na Punta ana v ominikanski repu liki re o v pilotski ka ini ponazori so sledje napak posadke ki pripeljejo do nesreče Napaka na uplinjaču je vse ina na slednje zgod e etalo oeing i moralo iz ogote poleteti v Ne ork Polet Avian a januar Pri trku ni pri lo do po ara oriva je zmanjkalo e prej etalo oeing dru e Ameri an Airlines opremljeno z ang light ana gement stem je leta pome nilo vrhune na področju elektronske opreme etelo je na rela iji iami ali olum ija ačelo se je tako da je imelo e na začetku zamudo ker so čakali na du at potnikov gromna gneča na vzletni stezi je polet zaka snila e za uro in minut am po let je potekal mirno vse do trenutka ko so se začeli spu čati proti letali ču Al onso onilla Aragon v aliju Avtor upora lja za pripoved zapis pogovo ra med kontrolo letenja in pilotom a neuke morda malo manj zanimivo za pilote pa do ra ola etali če ni ilo opremljeno z radarjem ontrolor je do ival podatke o polo aju letala od pilota VR zapis nam odkrije kaj se je v resni i zgodilo aj se lahko zgodi če gleda nogometno tekmo letalo pa leti z avtopilotom etalo strmo glavi v d unglo in na srečo pre ivele potnike kmalu najdejo V naslednji zgod i imamo opravka s toplozrač nim alonom godilo se je v noči med in septem rom Po sadka je pripravljena da o novljeno letalo pripelje novemu lastniku eta lo se počasi premika proti vzletu toda vse več je ledu et poteka normalno vse do trenutka ko zasveti rdeča lučka in letalo omahne na nos V takem pri meru je re itev hitrost ar la vitesse est la se urit Naslednja zgod a nam pripoveduje o trčenju dveh o eingov na eneri h mare mrtvih zaradi nepazljivosti V naslednji zgod i imamo spet opravka z oeingom Pi lot ne opazi da mu gori motor Po tnik na sede u A ga hoče na to opozoriti. Vsi napori so zaman. Vod ja letala po mikro onu le e opozo ri potnike Pr parez vous pour un atterissage en atastrophe li a se o ič ivo zimsko ne o ni o etalo veliko e manj napoved meteorolo gov teza je ledena drsi Na srečo koda ne o trgana od plače vodje letala sodna trmoglavost je vse ina naslednje zgod e Nekateri so ravnanje vodje zrakoplova označili za popolno drugi pa so dejali da je popolnoma nesposo en opravljati vlogo poveljnika letala etalo Alitalia je pristajalo na Punta Raisi letali ču v Palermu Vreme zoprno zima in noč a je v Palermu vidljivost dolo čena na m esno krilo udari v morje Pri km h je morje trdo kot eton adnja zgod a nam pripove duje o nesreči rna skrinji a je pomagala razre iti vse kar je ilo storjeno naro e god e so podprte z natančnim prikazom dogodkov in zelo poučne Pa rez strahu letenje z letalom je e vedno zelo varno ditions A PR AN livres altipresse om strani 1 Glej podrobno http://www.natgeotv.com/si/air-crash-investigation/black-box, <5. 9. 2017>. Mag. A. Čičerov, UL, FS, Uredništvo revije Ventil 393Ventil 23 /2017/ 5 PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh [1] Aplikacija za izračun hidra- vličnih valjev – http:/hydrau- licspneumatics.com/news/ free-hydraulic-cylinder-app- -performs-basic-calculati- ons Projektanti hidravličnih naprav ki potre ujejo izračune sil prostornine hitrosti toka in druge parametre eno ali dvosmernih hidravličnih valjev imajo sedaj na voljo rezplačno aplika ijo rme Trelleborg's Hy- draulics Cylinder app pora nik prične z vnosom izmer valja z njegovim premerom in pre merom atni e gi om delov nim tlakom in tokom Aplika ija zahteva upo tevanje standar dov in Globalna prizadevanja za raz- širitev Panamskega kanala http://www.hydraulicspne- umatics.com/hydraulic-val- ves/global-effort-expands- -panama-canal Vrhunska zasnova hidravličnih sistemov in mednarodno sodelovanje sta omogočila izved o najve čjih zaporni na svetu Projekt je zahteval izdelavo 158 sistemov s hidravličnimi valji agregati in krmilji s sinhronim delovanjem [3] Hitre cevne sklopke za veli- ke morske globine – http:// hydraulicspneumatics.com/ fittings-couplings/hot-shebs- -quick-couplings-steroids – pajanje in razstavljanje hidra vlične opreme nekaj sto metrov pod morsko vodno gladino zahteva komponente z visoko trdoto trdnostjo in korozijsko odpornostjo Večina hidravlične opreme deluje v korozijskem okolju pri ekstremnih tlakih v morski vodi v transportu ru darstvu ali celo na vetrnih na pravah ndustrija na te in plina pa je dosegla neverjeten razvoj pri glo okomorski tehnolo ki opremi in tudi pri hidravlični opremi za naj olj ekstremne razmere na emlji Različni cevni priključki – raz- lični postopki – www.youtu- be.com/user/tompkinsind/ videos Včasih so ili evni priključki olj ali manj zaneslji vi glede tesnosti oz pu čanja Ne vedno so z njimi nustrezno ravnali in mnogi upora niki so se pač pomirili z neprijetnim pu čanjem sreči so sedaj na voljo izved e primerne za raz lične namene upora e a tesne priključke rez pu čanja pa se je potre no potruditi in upo teva ti priporočene oz predpisane postopke ravnanja z njimi V podjetju Tompkins Industries lathe ansas A so pripra vili serijo videov ki o ravnavajo osnove in o ičajne postopke za ravnanje z različnimi izved ami evnih priključkov Načrtoval i in vzdr eval i uidnotehnič nih naprav se lahko enostavno poučijo o upora i in ravnanju z ustreznimi izved ami priključk ov Vsak od videov predstavlja del serije ki so jo upora niki popularno poimenovali »Tomp kinsova univerza erija videov o sega sestav rez poro ljenja spajanje etrični kompresijski sestavi spajanje idravlični evni priključek A ekleni stopinjski pri ključek metoda spajanja z navorom ekleni čelni priključek z o ročkom spajanje s ključem ekleni A priključek z o ročkom spajanje s pri lagodljivim navorom ekleni A priključek z o ročkom spajanje s pri lagodljivim ključem Videi so na voljo na spletnem naslovu: www.tompkinsind. com/resources/video ali na ompkinsonovem outu e ka nalu pod zgornjim naslovom [5] INFO za pnevmatična krmilja – www.controlair.com irma Control Air Inc ponuja nove internetne strani za dostop do podatkov spe i ka ij navodil za vgradnjo upora o in vzdr evanje skupaj z ris ami in er ti ka ijami za njihova pre izna pnevmatična in elektropnev matična krmilja irma tr i kr milja za pro esno tehniko pol prevodni ko tehniko tiskarske in podo ne stroje medi insko diagnostiko in kirurgijo ro oti ko opremo za presku anje mo torjev črpalk kompresorjev ter opremo za arvanje in lakiranje Kaj podjetja pričakujejo od preventivnega vzdrževanja? – http://byt.ly/2vArn8K – Nem ko zdru enje strojne industrije VDMA je skupaj z dru enjem nem kih sejmov Deutsche Mes- se pod uredni tvom Rolanda Bergerja pripravilo tudijo o tem kaj nem ka strojegradnja pričakuje od intenzivnej ega uvajanja preventivnega vzdr e vanja v njihovih podjetjih dar ne napovedi so odstotno zni anje stro kov o ratovanja in odstotno povečanje učinko vitosti poslovanja Podro nej a pričakovanja pa so odstotno zvi anje zanesljivosti odsto tno povečanje trajnosti od stotno iz olj anje planiranja iklusov vzdr evanja od stotno povečanje kakovosti izdelkov storitev ter odsto tno povečanje razpolo ljivosti naprav strojev a ostalo je na voljo e [7] Kompaktni hibridni aktu- atorji – http://hydraulic- spneumatics .com/blog/ compact-hybrid-aktuation- -system-targets-renewable- -energy-design irma Parker Hannifin Corp je za področje energijskih o novljivih virov razvila hi ridni sistem za akti viranje angl rid a tuation s stem A ki je sestavljen iz hidravličnih in elektromeha ničnih aktuatorjev in je name njen za pre izno krmiljenje in lokiranje dr anje 394 Ventil 23 /2017/ 5 PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANI Oglaševalci A lektronika d o o ju ljana d d elje d d elezniki d o o rzin NN d o o Podnart N m en urg Nemčija d o o elje N RNA NA d o o P N R R N es e N A d o o eograd r ija A A d o o ju ljana lektronika d o o Velenje A d o o ju ljana A A R d o o ju ljana P AV A A A d o o rzin PAR R ANN N podru ni a v N Novo mesto P ndustrie draulik m pr khovel Nemčija P A N RA d o o iri PP R d o o ju ljana PR P d o o ko lji a d o o ju ljana R N V ju ljana N draulik rkelenz Nemčija NA d o o ju ljana akulteta za strojni tvo V A RAV A d o o iri alo a PA A NA ju ljana A A A V N A d o o Ri ni a č č č č č REVIJA JE BREZPLAČN A anzeigen_hochkant_slovenien.indd 1 13.02.13 10:51 Ljubljana, Slovenija Gospodarsko razstavišče, www.icm.si 13.-15.02.2018 ISSN 1318 - 7279 OKTOBER 23 / 2017 / 5 Ve nt il / o kt ob er / 23 / 20 17 / 5 Jubilej Razvoj visokotlačnega delilnika toka Vodenje kompleksnih sistemov Navarjanje kovinskih izdelkov Letalstvo Podjetja predstavljajo Aktualno iz industrije        Visoko fleksibilno, zelo kompaktno Hočete pozicionirati enostavno in natančno. Želite hitra in poljubna gibanja v 2D prostoru. Mi vam dobavimo rešitev pripravljeno za priključitev. Kompaktneje? Bolj ne gre! Ploskovni portal EXCM s svojo kinematiko in vgrajenimi pogoni zagotavlja maksimalen delovni prostor pri minimalnem vgradnem prostoru. Ethernet in CANopen ga delajo še bolj povezljivega. Standardizirani sistem z dvojnim krmilnikom je idealen za namizne aplikacije. Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947 sales_si@festo.com www.festo.si www.miel.si