V Ljubljani, dne 11. avgusta 1922.
Leto III
NOVA PRAVDA
Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gradišče ;7, levo. — Telefon št. 77. — Naročnina 3 din. na mesec. — Posamezna številka
po dogovoru.S— Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
para.
Pozdravljeni Sokoli!
Vsebina:
Lloyd George prerokuje novo vojno. — Politika Nemčije. — Poslanec Deržič za državne uslužbence. — Razpad demokratske stranke. — Nov politični kurz. — Poslanec Brandner za zaščito koroških Slovencev. — Nova strokovna organizacija stavbinskega delavstva. — NSS v Beogradu.
Veličasten je Vaš praznik, bratje Sokoli, veličasten in svetel! Iz vseh krajev prostrane naše svobodne domovine hitite med nas, v našo belo Ljubljano. Te dni se zbirate v Ljubljani bratje iz ponosne in junaške Šumadije, bratje iz dalnje Macedonije in bratje iz vseh ostalih srbskih pokrajin. Z vami vred hite med nas ponosni hrvaški Sokoli kakor tudi bratje iz cele Slovenije. Tudi silni Sokoli iz bratske in mile nam Češke zemlje so se odzvali Vašemu vabilu. Še vrli in domoljubni bratje iz dalnje Amerike prihite v Vašo sredino, da poveličajo Vaš svetli in sveti praznik. Goste trume čvrstih Sokolov bodo valovile po naših ulicah in ponosna Ljubljana jih sprejme kot svoje brate, kot svoje sinove.
Bratje Sokoli! Še nam je v živem spominu leto 1914, ko nam je mačeha Avstrija zabranila sokolski praznik, zabranila nam je II. slovenski vsesokolski zlet. A četudi so nas zatirali in preganjali, niso nam ubili silnega duha in vere, da bo tudi nam enkrat zasijalo solnce svobode in da bomo enkrat praznovali vse svetlejši praznik, kot bi bil oni leta 1914.
Ta dan je prišel. Prerojeni in osvobojeni sprejemamo v tretji prestolici svoje domovine, svobodne Jugoslavije v beli Ljubljani, Vas, bratje Sokoli, Vas, ki ste prihiteli iz najsevernejših in najjužnejših krajev naše domovine in ostalih bratskih nam deželi
Bratje Sokoli! Ob prihodu v belo Ljubljano prisrčno pozdravljeni!
Sprejmite naše narodne pozdrave in bodite prepričani, da ga ni med nami pristaša, ki ne bi bil Sokol. Mi vsi smo Vaši in se z Vami vred radujemo našega skupnega praznika.
Maša bela Ljubljana Vas sprejme v svojo sredo in bo materinsko skrbela za Vas. Želimo, da bi se med nami počutili kakor doma in da bi odnesli neizbrisne spomine iz naše slovenske prestolice.
Bratje Sokoli, sestre Sokolicel Pozdravljeni in dobrodošli! Zdravo 1
■s
Vzgoja narodovih sil.
»Naša stvar ni za stranke, ampak za ves narod; ni podvržena iz-premeni kakor politični in verski nazori, temveč je večno resnična in stoji v tem smislu vzvišena nad časovnimi prepiri.«
Tyrš.
V	sokolskih organizacijah so se pri nas že od nekdaj koncentrirale najboljše narodne sile. Še več. Kdor samo površno pregleda, nacionalni razvoj našega naroda od zadnjih petdeset let, bo spoznal, da je na ves napredni kulturni, socialni in politični razmah posredno ali neposredno uplivalo sokolstvo. To pa vsled vzgojnih načel, ki jih uči sokolska misel.
Namen sokolstva je telesno in duševno dvigniti ves narod.
Zdrav in močan organizem je predpogoj za življenski boj. Iz slabičev in degenerirancev obstoječi narod je zapisan smrti. Vsaka ideja je izvedljiva samo tedaj, če jo izvaja zdrav organizem. Okrepitev in telesna vzgoja je predvsem v današnji dobi neobhodno potrebna. Izkoriščevalci sistem kapitalističnega družabnega reda upropašča fizične sile ~ .Ye..tva- ^elika opora za vzdržanje fizičnih naporov je smotrena telovadba.
Poleg telesno-vzgojnih učinkov pa vstvarja telovadba tudi duševne lastnosti, ki uplivajo na tvoritev značaja. S sistematično telovadbo se pridobi vstrajnost, odločnost in po-
gum; samozavest in prisotnost duha. Telovadba j e združena z disciplino. Vzgoja discipline je neizmerne važnosti za celoto. Družba brez discipline je kaos brez enotne volje, ki se sam v sebi uničuje.
Sokolska ideja temelji na načelih bratstva. Zatajiti v sebi čut sebičnosti, podrediti osebni interes koristi splošnosti, je ideal, za katerim že od nekdaj hrepeni človeška družba. Kadar bo segala ideja bratstva preko sokolskih organizacij v vse sloje naroda, takrat bo celota živela za poedinca in poedinec za celoto.
iz bratstva izhaja ljubezen do svojega bližnjega, ljubezen do naroda. Narodno čustvo, izhajajoče iz čistega bratstva, je najvišja moralna sila vsakega naroda. Tako pojmovano narodno čustvo ni noben nacionalni šovinizem, ampak samo odločna volja, varovati samobitnost svojega naroda proti vsakemu poskusu tujih sil, ki zanikujejo naša eksistenčna prava.
Narod vzgojen na teh temeljnih principih sokolske ideje bo močan in zmagovit v vseh panogah svojega udejstvovanja.
Eno je pa neobhodno potrebno. Sokolstvo se mora najodločneje ubraniti uplivov dnevne politike. Najboljše je, da aktivni politiki niso voditelji Sokola. Že na ta način je izpodbit vsak dvom, da ni Sokolstvo organizacija vsega naroda, ampak posameznih političnih skupin. Imejmo tudi v tem oziru za vzgled češkega Sokola, ki je izhodišče naše sokolske organizacije.
Ljubljana, dne 10. avgusta 1922.
Nevarna igra se igra dalje. Draginja raste od dne do dne, valuta pada kljub ameriškemu posojilu in vladno časopisje poje hvalo našim velikim državnikom. Ako čita človek dan za dnem naše vladne časopise: »Jutro«, »Slov. Narod« in njih priveske doli do »Kmetijskega lista«, se mu morajo cediti sline od teh dobrot, ki so jih deležni jugoslovanski državljani. Nehote se zdi človeku, da ni res, da je postala moka zopet dražja, da je mesar zopet povišal cene; še le prvi korak v trgovino nas spravi zopet na zemljo. Res je, vse je postalo dražje, le plače so ostale tiste, ako se celo ne znižujejo, kakor se je pripetilo nižjim državnim uslužbencem. In vendar čitamo sleherni dan v »Jutru« in v »Slov. Narodu«, kako lepo je pri nas, kake izborne državnike imamo, oj srečni državljani!	:	j
, Vse lepo pisanje ne pomaga nič.
> Z njim se ne nasiti niti en želodec, ne sešije niti ena obleka. Državljani niso niti za piko srečnejši in bolj siti, če čitajo slavospeve v vladnih listih. S slavospevi se ne gradi zadovoljstvo, se ne polagajo temelji držav. Pojdite med ljudstvo, samo vam bo povedalo, kako misli. Povedalo vam bo, kaka je naša vlada, kaki so naši državniki. Ljudstvo čuti delo naših državnikov vsak dan huje. V živ-ljenskem boju, ki je krut in brezobziren, igrajo vlogo le uspehi. Uspehe čutimo, slavospevov niti ne čitamo več.
Pašič je večji državnik, kakor je bil Bismark, je pred kratkim povedal neki slovenski vladni list. Pisec te neumnosti čaka še danes na »orden«. Na katerega svetnika je stavil, ne vemo. Pašič je večji državnik, kakor Bismark! I, seveda! Bismark je ustvaril veliko in močno Nemčijo, Pašič je uničil bogato Jugoslavijo! Vsekakor je Pašič večji državnik, kakor Bismark, kajti kaj takega Bismark gotovo ne bi bil zmogel.
Draginja raste, tudi slavospevi se innože. Draginjo čutijo razen onih, ki pišejo slavospeve, vsi. Slavospevov ne čita razen pisca in stavca nihče. To je nevarna igra, ki se je igrala v zgodovini že večkrat. Pri nas jo hočejo na vsak način poskusiti, zato skrbe naši »veliki« državniki in naše vladno časopisje.
Naša poslanca za odpravo zakona o zaščiti driave.
Delegati Narodno - socijalistične stranke so na letošnjem strankinem zboru soglasno sklenili, da nastopita oba strankina poslanca v parlamentu za odpravo zakona o zaščiti države. Vzrok za ta sklep je, da so vladajoči krogi izrabljali omenjeni zakon samo za preganjanje delavstva in to zelo, zelo pogosto popolnoma po nedolžnem. Sedaj sta naša poslanca vložila formelen predlog za ukinitev tega reakcionarnega zakona.
Predlog se glasi:
Gospod predsednik!
O priliki težke situacije naše države v poletju leta 1921 se je odločila vlada, da potom rednega spre-
jetja zakona o zaščiti države v narodni skupščini naredi konec brezpravnemu stanju, ki je bilo posledica takozvane »Obznane«. Narodno-socijalistična stranka, ki stoji po svojem programu in delovanju strogo na državnem stališču in ki je za enotno državo vseh Jugoslovanov, je odločno nastopila za interese komaj ujedinjene domovine in sta njena poslanca v narodni skupščini glasovala za že imenovani zakon. Vlada je takrat obljubila, da je ta zakon samo začasen in da se bo uporabljal samo proti onim, ki bi hoteli nasilno razbiti našo državo.
Pričakovali smo upravičeno, da bo vlada te svoje obljube držala in v tem smislu tudi uporabljala ta zakon. Po enotni izkušnji pa mora vsak resen in objektiven človek priti do zaključka, da vlada ta zakon izrablja izključno proti delavskemu stanu in to na prav nečlov. način. Nebroj je slučajev, da se delavce s strani delodajalcev ali kakih drugih oseb brez najmanjšega dokaza označi za državi nevarne, kar je zadosten dokaz za državne oblasti, da postopajo napram njim v smislu imenovanega zakona. Deportacije povsem nedolžnih delavcev v njih rodno občino so v vseh pokrajinah naše domovine na dnevnem redu. Protesti pri drž. oblastih ne zaležejo ničesar, tako, da se na ta način ugonab-lja moralno, gmotno delavski stan in ustvarja upravičena a nepotrebna nevolja proti državnim oblastim.
Povsem utemeljena je torej trditev, da vlada ta zakon izrablja v namene, da stvori v narodu privilegirano kasto ljudi, ki si z izkoriščanjem celokupnega jugoslovanskega delavnega ljudstva pod zaščito tega zakona ustvarja gospodarsko - kapitalistično premoč v neizmerno škodo celokupnega naroda in države. To je tudi v prvi vrsti vzrok, da se naša notranja konsolidacija ne vrši v potrebnem in željenem pravcu.
Po ustavi so vsi državljani enakopravni in se morajo napram njim enakomerno uporabljati obstoječi redni zakoni, ki po našem prepričanju zadostujejo za notranjo obrambo obstoja naše države, a ukiniti vsi izjemni zakoni.
Radi navedenega stavljava sledeči predlog: »Zakon o zaščiti javne bezbednosti i poredka u državi«, sprejet od narodne skupščine, dne 1. avgusta 1921 in obelodanjen v Službenih Novinah štev. 170 a od 3. avgusta 1921 naj se ukine.
Sprejmite, gospod predsednik, zagotovilo najinega posebnega spoštovanja.
Beograd, dne 31. julija 1922.
Ivan Deržič, Anton Brandner,
narodna poslanca.
Naš parlamet na počitnicah.
Zadnje seje naše narodne skupščine so bile jako klaverne, ker je manjkal dvakrat zaporedoma kvorum, to je prisotnost 140 poslancev. Brez kvoruma se po poslovniku narodne skupščine ne more ničesar sklepati. Zato je bil predsednik nar. skupščine dr. Ribar primoran odložiti seje parlamenta na jesen, ne da bi se v parlamentu rešilo nekatera
lament po krivdi vladnih strank ne-popolen, da ne rečemo protiustaven. Naše mnenje je, da bi bilo najbolje, da se takoj sestavi neutralna vlada z nalogo, da nemudoma reši najbolj pereča vprašanja in izvede volitve. Ta želja bi morala navdajati vse na počitnicah se nahajajoče poslance, ki jim je pri srcu napredek in blagor naše domovine.
Naročajte „Novo Pravdo" i
M pojasnilo.
V	vladnih trobilih, kakor n. pr. v »Jutru« čitamo dan za dnem, kako imenitno, da jadramo normalnim razmeram nasproti. Vsako skrpucalo v obliki kake naredbe, vsak zakon in naj je še tako reakcijonaren, vsak ferman, pa še tako absolutistične vsebine, vse to jim služi kot povod za to trditev. Te dni je zopet izšel neke \rste ferman, ki vsebuje res višek Salamonove modrosti. Bavi se namreč z ureditvijo drag. doklad za železniško leiavstvo. Po dolgem kolebanju, je vlada vendar izdala to na-redbo; toda glej ga spaka! Za malenkostne dodatke višjim delavskim kategorijam — nižje kategorije sploh ne pridejo v tej naredbi v poštev
—	ne najde vlada kritja v državnem proračunu. Za vse mogoče potrebne in nepotrebne mameluke pri vladnih koritih se najde dovolj kritja v rednem državnem proračunu, za tistih borih par dinarjev pa, ki naj bi jih dobilo železniško delavstvo, je bilo treba — čujte in strmite — iskati kritje v 50 in več odstotnem povišanju železniških tarifov. Večina železniškega delavstva — nižje kategorije sploh — je po tej naredbi in vsled povišanja tarif naravnost občutno oškodovana, kaj še le, da bi kaj pridobila; kajti logična posledica povišanja žel. tarif je splošno podraženje vseh življenjskih potrebščin. Razven te klofute, bo žel. delavstvo — po krivdi žel. uprave — splošno za-so.vraženo, češ, ono in nihče drugi ni kriv, da že itak neznosna draginja še bolj narašča.
Pa zopet bo pelo »Jutro« slavospev naši sl. vladi, in slavilo njeno modrost; in zopet bo govora o uspešnem jadranju v normalno stanje. Da se vrnem k stvari: Gori citirana naredba zopet jasno in določno kaže popolno koruptnost naše centralne uprave. Kako naj sicer imenujemo tako početje naših vladnih krogov?! In naši parlament, zastopniki v narodni skupščini, kje so bili tedaj, ko se je kovala ta nesrečna naredba? Ali se bodo še upali med delavstvo pri prihodnjih volitvah? — Pa to še ni vse. Ob enem s to nared-bo je izšla še neka okrožnica, po kateri naj se obolelim delavcem črez 7 dni ukine 50 odstotkov t. j. polovica skupnih njegovih dohodkov. Če ni to
višek nesramnosti, potem človek res ne ve, kaj naj pomeni. In to je v očeh vladnih trabantov zopet korak bliže normalnemu stanju. D da, gospoda, to so res važni koraki, toda ne k za-željenemu redu, pač pa k anarhiji.
Politične vesti.
Razpad demokratske stranke je
le še vprašanje časa. Naj demokratski listi še tako taje, da to ni res, vendar je gola resnica, da je demokratska stranka v razsulu. Zanimivo je, da bodo sledili slovenski demokratski poslanci dr. Žerjav, dr. Kukovec in prof. Reisner Pribičeviču, ki bo stopil v radikalni klub. V Sloveniji bo potemtakem demokratska stranka popolnoma nehala. Smolo ima pri tem »naš stari oče« »Slovenski Narod«. Zadnje čase je že postal nekako poluradno glasilo radikalne stranke in je bil na najboljšem potu preiti v »državotvorno« radikalno stranko. Ker pa imajo «Jutrov-ci« še boljše nosove in so bolj gibčni, se utegne zgoditi, da bodo »Slovenski Narod« tudi takrat prehiteli in imeli borno v Ljubljani naenkrat dva radikalna lista. Saj bi bilo vse prav lepo, samo čisto »majhna zapreka« bo za oba usodepolna. Namreč volil-cev ne bo, ne radikalnih in ne demokratskih.
O priliki mezdnega gibanja trboveljskih rudarjev je moralo slediti »Jutro« ukazu svojih krušnih očetov in zagovarjati bankirje. Ljudje so se tej pisavi »Jutra« čudili. O, kako pri-prosti so še naši ljudje. Namesto, da bi se čudili pisavi »Jutra« tedaj, kadar obrekuje in vodi ljudi za nos, so se čudili sedaj, ko je pisalo enkrat resnico in pokazalo pravo barvo. Zapomnite si, ljudje božji: Pravo lice je pokazalo »Jutro«, ko je pisalo o mezdnem gibanju trboveljskih rudarjev; kadar pa piše drugače, dela to namenoma, da s tem lovi kaline in meče ljudstvu pesek v oči.
Silno težka stvar. Kakor znano, je bila na Vidovdan lanskega leta sprejeta v skupščini naša ustava. Kako je bila sprejeta, to je našim čita-teljem znano. Kupovali so glasove na desno in levo in pri tistih, ki so pomagali glasovati za ustavo, kakor n. pr. pri mohamedancih, se je dvignila valuta in bili so državotvorni. Preteklo je komaj eno leto in vse je o tej »naravnost izborni ustavi« razočarano. Najbolj še tisti, ki so bili najbolj državotvorni. Sedaj hodijo okoli ustave, kakor mačka okoli kaše. Ona ima namreč napako, da se ne da izvesti, ker je tako »kunštno« sestavljena. Odlašajo in odlašajo od mesca do mesca, da bi jo izvedli, »tuhtajo« in premišljujejo pa jim nikakor ne gre skupaj. Da, ako bi pomagalo tudi tukaj podkupovanje, bi bilo lažje, zlasti sedaj, ko so dobili ameriško posojilo. Toda tukaj podku-
sila važna vprašanja, med katerimi omenjamo uradniško pragmatiko.
Poslanci so torej pobegnili in s tem primorali predsednika, da seje odloži. Udeležili so se pač parlamentarne večerje — takrat je še bil kvorum — toda po parlamentarni večerji je bil parlament naenkrat prazen in predsednik ni mogel več držati poslancev na uzdi. Pri tem so se posebno odlikovali poslanci vladnih strank, katerih dolžnost bi bila v prvi vrsti, da skrbijo za kvorum v parlamentu. Vprašati se moramo nehote, ali so pobegnili na dopust vsled napora, vsled preobilnega dela v parlamentu?
Ker smo objektivni, radi priznavamo, da je v poslednjem času narodna skupščina mnogo delala, tako da poslanci niso utegnili niti preštudirati vseh predloženih načrtov in osobito ne proračuna, katerega se je na brzo ruko rešilo. Toda vse to delo našega parlamenta je bilo le kvantitativno, a ne kvalitativno! In če je kdo delal, je bila to opozicija, katera je imela z ozirom na svojo malošte-vilnost, jako težko stališče. Ona se je borila energično proti predloženim slabimi vladnim zakonskim načrtom, dočim so poslanci vladnih strank bili v parlamentu samo zato, da glasujejo. Torej se niso mogli preVeč utruditi in bi bili prav lahko počakali, da se reši še pred počitnicami uradniška pragmatika.
Oni so s svojim nastopom jasno pokazali, da nimajo ne srca ne smisla za javne nameščence, dasi je to vprašanje eno najvažnejših naših vprašanj, brez katerega si ne moremo misliti konsolidacije naše države. Tisti, ki so vedno naglašali, da so edini zastopniki javnih nameščencev, to so naši demokrati, so se s svojini begom pred zaključkom parlamenta pokazali v pravi luči. Javni nameščenci pa sedaj lahko čakajo na jesen in vprašanje je, če se bo v jeseni gladko rešila službena pragmatika, ker imajo javni nameščenci v sedanjih vladnih strankah največje svoje protivnike.
Lahko bi omenili še razna druga važna vprašanja, n. pr. zunanje politična, ki so bila na dnevnem redu, tako n. pr. zelo važna interpelacija posl. tov. Brandnerja o zaščiti naših manjšin, a se niso mogla rešiti z ozirom na to, ker ni bilo kvoruma. Zato so tudi ta vprašanja bila preložena na jesen.
To je vsekakor žalostna slika. — Vladni poslanci so pobegnili iz Beograda in se nahajajo sedaj na počitnicah, da se odmorijo od trudapol-nega svojega dela, ki so ga izvrševali s tem, da so kimali v parlamentu, izven parlamenta pa plodonosno intervenirali. Ni mnogo upanja, da bi bilo v jeseni boljše, zato narod zahteva razpis novih volitev, v kar je tembolj upravičen, ker je sedanji par-
Hali darovi.
»To bo zopet enkrat vroč dan,« pravi gospod Klobasa svoji zvesti gospodinji. »Osnažite mojo praznično suknjo, pa tudi cilinder pripravite. Napraviti moram tri obiske. Moj nečak Fran se je zaročil; no ja, mladi ljudje nimajo drugega dela. Tovariš Senica praznuje že zopet jubilej. Da sc mu kaj takega le do-pade, kaj ne! In nazadnje je danes šestdeseti rojstni dan moje stare prijateljice, gospe tajne svetnice Tučke. Šestdesetega rojstnega dneva se ne sramuje več, niti najlepša gospa. Kaj hočemo, stari postajamo.«
Gospodinja je ravno pripravljala staremu gospodu zajutrek. »Vse bom napravila, prav vse. Praznična obleka visi še popolnoma snažna v omari in cilinder bom spravila v red, bo kakor nov. Na nekaj pa ste pozabili, gospod Klobasa. Rož dosedaj nisem videla, ste jih li pozabili kupiti?« »Rože? Čemu mi bodo rože?« »Rože morate na vsak način nesti seboj.« — »A kaj še,« je zagodrnjal stari gospod, »cvetlice stanejo danes denar, celo premoženje. Sicer pa bodo dobili cvetlice od drugih več kakor preveč. Zakaj bi se trudil ravno jaz.« »Jaz bi cvetlice gotovo ne-
sla seboj,« zatrjuje gospodinja in izgine iz sobe.
Stari gospod premišlja. Pravzaprav ima gospodinja prav. Nevesti bi bilo treba podariti na vsak način cvetlic. Ljubezen in cvetlice gredo skupaj. Kaj bo pa delal tovariš Senica s cvetlicami? Stara gospa pa bi jih mogoče vendar le rada imela. Pravzaprav je imela gospodinja vendar le prav. Premišljuje sem in tja. Naenkrat mu pade v glavo dobra misel. Vstane, gre k mali mizici, na kateri je stala srebrna skodelica z vizitkami. Brž iztrese vizitke v koš za papir, zavije srebrno skodelico v svilnati papir. »To je veliko boljše, kakor cvetlice,« pravi na tihem ves vesel.
Opoldne se poda na romanje. Bil je praznično navdahnjen in popolnoma miren. Stopi na električno železnico, ki ga popelje po obljudenih ulicah naravnost pred stanovanje nevestinih staršev. V sobi najde vse polno voščilcev. Pred mizico, kamor so polagali darove, sta stala zaročenca. Stari gospod ni prišel tako hitro na vrsto. — Lepo je vstopil v red in čakal, da so opravili oni, ki so prišli prej. Ko pride vrsta nanj, lepo čestita in srčno strese zaročencema roke, potem pa položi s
težkim, srcem na mizico srebrno skodelico. Ženin in nevesta sta se mu prav prisrčno zahvalila za prekrasne cvetlice.
Moža je to ujezilo. Zaročenca nista niti opazila, da jima je podaril srebrno skodelico. Preneumno! Toda zaročenci so že taki. Seveda miza je bila s cvetlicami preobložena, njegovo darilo pa je samovalo pod velikim oleandrom. Hitro iztegne roko, vzame darilce ter ga vtakne v žep. Počasi odide proti vratom in izgine. Na ulici ga izvleče zopet iz žepa, lepo poboža in zavije v nov papir. Veselo koraka po glavnem trgu, po drevoredu in predno je poteklo četrt ure, je že v stanovanju svojega tovariša-jubilanta.
Tukaj ista slika kot prej pri zaročencih. Sobe so bile polne poset-nikov, povsod cvetlice, zraven pa mizica polna srebrnih darov. Stari gospod čestita slavljencu in mu podari srebrno skodelico. »Položite jo, prosim, k drugim,« pravi slavljenec.
V	tem trenutku se pa mora umakniti novemu navalu voščilcev, ki ga je potisnil v sosednjo sobo, kjer je točila gospodična gostom rdeče vino. Ker je stari gospod le predobro poznal kakovost jubilarjevega vina, se je izmuznil takoj iz sobe in odšel na
povanje nič ne pomaga. Ustavo je treba izvesti. Najpoprej je treba razdeliti državo na okraje, ali kakor pravijo demokrati na oblasti. To bi še šlo. Je treba napraviti samo meje in malo premetati ljudi. Toda oblast-vu je treba dati župane, to so veliki gospodje, ki bodo vladali oblasti. Judi to bi še šlo. Sedaj pa že stojimo, ker pride na vrsto glavno vprašanje, kdo bo župan? V kaki drugi državi bi šlo to lahko. Izbrali bi enostavno najsposobnejše ljudi in jih imenovali. Pri nas pa stvar ni tako enostavna. Hvala bogu, te skrbi nimamo, da bi izbirali najboljše ljudi. Imamo pa drugo, večjo skrb. Ali naj bo župan radikal ali demokrat? Vrhu pa zahtevajo radikali, da morajo biti vsi župani radikali, demokrati zopet, da morajo biti vsi demokrati. E, to je težko vprašanje! Najboljši radikali in demokrati si belijo glave. Pa stvar »ima vremena«. Rešila se bo takole: Najprej pride vladna kriza, potem pridejo novi ministri, da dobe stari ministri penzijo, potem zopet vladna kriza in dviganje valute. In potem bodo volilci obračunali in to temeljito z vso to čedno gospodo. Volilci bodo poslali demokrate in radikale enkrat za vselej k vragu. Novi poslanci bodo vrgli to »izvrstno ustavo« med staro šaro in napravili novo, ki bo, upajmo, tako pametna, da bo država res močna in narod srečen. Dotlej pa bo poteklo še precej vode v morje.
Finančni minister, demokrat Ku-maiiudi, se je zopet spravil na dviganje valute. Kje in pri kom jo misli dvigniti, še ni znano.
Poslanec Deržič za uslužbence.
Pretekli teden se je zavzel poslanec Deržič za one državne nameščence, ki ne dobivajo draginjskih doklad, ker plačujejo 5 dinarjev neposrednega davka. Kljub temu, da je podpisal predlog celo železniški minister, ni hotel finančni minister ničesar slišati, da bi popravil to krivico. Finančnemu ministru bi bilo treba enkrat dati plačo, kakor jo dobi državni nameščenec, potem bi že videl, ali je mogoče živeti s tako plačo, ali ge. Najbrže bi že tretji dan ne imel ficka. Za podkupovanje pa ima finančni minister vedno dovolj denarja.
Načrt zakona o javnih zborovanjih in društvih je predložil vladi minister pravde. Po tem zakonu bo imela, kakor se to »v demokratski državi«, v kateri vlada »demokratska stranka« spodobi, na zborovanjih glavno besedo policija, po zborovanjih pa sodnija. E, pak šta čete, ovo je najmodernije. Kod nas balka-naca, bilo je uvjek ovako.
Nov političen kurz. Zadnjič smo poročali, da je bil Pašič na Bledu pri kralju. Vsi listi so pisali, da bo tam ostal najmanj štirinajst dni. »Slovenski Narod« je že opeval vilo, v kateri si bo Pašič odpočil od truda-
ulico. Srebrno skodelico je imel še vedno v rokah. »To pa ni slabo,« si misli, »zavijmo lepo to stvarico kar še enkrat.« Zopet potegne iz žepa svileni papir in skodelico prav skrbno zavije. Sedaj se napoti k stari prijateljici, ki je praznovala šestdeseti rojstni dan.
Gospa tajna svetnica Tučka je stanovala v oddaljeni ulici. Takoj ga spremijo v salon. Tam sedi stara gospa, tajna svetnica Tučka, okrog nje še štiri stare dame, ki so ji prišle tudi čestitat. »Ali dovolite,« reče stari gospod potem, ko je čestital v izbranih besedah prijateljici k šestdesetletnici, »je samo malenkost, znamenje mojega visokega spoštovanja do vas, draga prijateljica ...« In podari ji srebrno skodelico. »Dragi prijatelj, ne morem; se dovolj zahvaliti za to pozornost. Kako lepa je ta skodelica,« vzklikne gospa tajna svetnica. »Povsem taka je, kot so moje. Takoj jo postavim k svojim na mizico. Tisočkratna hvala, dragi prijatelj.« Stari gospod jo spremi v jedilno sobo. Tu stoji na mali mizici cel kup malih srebrnih posodic. Za njima pridejo, kakor da bi se zmenile, one štiri dame, da se poslove. Oospa tajna svetnica jih spremi do hišnih vrat, stari gospod pa ostane
polnega dela. Toda stvar se je zasukala drugače. Pašič je črez noč zapustil Bled. Kralj je bil, kakor trdijo časopisi, ž njim in njegovo politiko silno nezadovoljen. Povedal je Pa-šieu, kar mu gre. Med drugim mu je rekel, da to njega in njegovo vlado prav nič ne briga, koga on pomilosti. On pomilosti po svoji vesti, kogar on hoče. In za državne svetnike si zbere tudi one, ki jim zaupa, pa naj pri tem pripadajo tej ali oni stranki. Dalje je ukazal kralj, da se napravi že enkrat red s tem, da se temeljito reši hrvatsko vprašanje. To je bil hud poper, tako hud, da je postalo Pa-šiču slabo in da mu blejski zrak kar naenkrat ni več prijal. Pustil je takoj »zapreči« in se je vrnil v Beograd, kjer ni v tem letnem časti tako hude sape, kakor na Bledu.
Strašna obdolžilev dr. Žerjava.
Listi poročajo, da je dr. Žerjav nahujskal laško vlado proti Jadranski banki. Ako je to res, je to pač nekaj strašnega. Dobro bi bilo, da bi dr. Žerjav pojasnil zadevo.
Kraljevič Jurij. Zadnji čas sc mnogo piše o kraljevem bratu kraljeviču Jurju. Kakor za vse druge važne stvari v državi, tudi za kraljeviča Jurja vlada ni skrbela. Jurij pa je hotel napraviti tej vladni malomarnosti konec in je v to svrho prcccj ostro nastopil. Ko je bil še v Franciji, jc pisal več ostrili pisem v Beograd. Ker pisma niso nič zalegla, je prišel pretekli teden sam tje in energično zahteval, da se napravi v njegovi zadevi red. Ostati hoče v Beogradu in zahteva stanovanje in ravnanje, kakor se to spodobi kraljevemu sinu. Cela zadeva je napravila v državi in inozemstvu jako mučen utis. Naše vlade pač ni nič sram.
Kako skrbe demokrati za državne nastavljence. Krogom, katerim jc bilo ležeče na napredku naroda in procvitu države, je bilo že pred dolgim časom jasno, da so ravno demokratska stranka oziroma njeni voditelji največja ovira pri vsem, kar bi bilo državi in narodu v prid. Vo ditclji naše demokratske stranke so namreč takoj po preobratu preočitno pokazali, da jim je le za dobrobit lastnih oseb in da je narod le za to v državi, da služi tem gospodom.
V	zadnjih letih se jc pripetilo ne-številno slučajev, ki jasno pričajo, da to niso samo domnevanja ali sumničenja. Demokrati tvorijo danes vlado, to se pravi, vse se zgodi, kar oni hočejo, in vse, česar nočejo, se ne zgodi. Naši državni nameščenci so plačani tako slabo, da enostavno ne morejo živeti. Razun tega pa se jim jemljejo polagoma tudi vse pravice, ki jim jih je dala bivša Avstrija. Najboljši ljudje beže iz državne službe. Pod temi razmerami pa ne trpijo samo državni nameščenci temveč v prvi vrsti naša država in v zvezi z
sam v sobi. Pred mizico stoji in šteje srebrne skodelice. Bilo jih je devet z njegovo vred, devet popolnoma nepotrebnih srebrnih skodelic .. »Tukaj jih stoji devet,« si misli, »jaz pa nimam nobene. In vendar moram imeti nekaj za vizitke in tudi gospodinja bo vprašala, kam da sem spravil svojo srebrno skodelico. Kaj naj ji odgovorim? Nič, dobra gospa tajna svetnica niti opazila ne bo, ima li eno skodelico več ali manj.« In z najboljšo vestjo vzame svojo skodelico ter jo vtakne v žep. Že se vrne gospa tajna svetnica. »Sedaj bova malo poklepetala, pojdite z menoj v salon, tam bo prav prijetno«. Pri dobri vinski kapljici je mineval čas hitro. Stari gospod je že popolnoma pozabil na srebrno skodelico. Pozabil je, da jo je podaril, pozabil pa tudi, da jo je zopet vtaknil v žep. Šele ko se jc poslavljal, ga spomni gospa na njo:	»In še enkrat tisočera hvala
za lepo darilo, kako me jc razveselilo«. Stari gospod začne takoj tipati po žepu. Prepriča se, da je skodelica dobi o skrita in reče: »To je bil moj namen, napraviti sem vam hotel malo veselja«. »To ste tudi dosegli, dragi prijatelj! Kako me to veseli.« — Prav zadovoljen odide. Pelje se naravnost domov. V jedilni sobi po-
njo celokupno gospodarsko življenje. Bilo bi torej v največjem državnem interesu, da se urede življenjski pogoji državnih nameščencev, kajti od rešitve tega vprašanja so odvisna vsa druga vprašanja, in nazadnje tudi vprašanje naše valute. Kajti nobeno posojilo ne bo rešilo ne valute, ne države. Najboljši dokaz temu je, da šc dalje pada naša valuta kljub ameriškemu posojilu. Dokler ne bo reda v državi, sc naša valuta ne bo dvignila. In prvi korak k državnemu redu je, da se enkrat za vselej po-voljno reši vprašanje državnih nameščencev. Ker pa jc to vprašanje le državno in narodno vprašanje in gospodom demokratom, ki so na vladi, ne prinese nobenega osebnega dobička, se s tem ne marajo baviti. Zanje sta država in narod deveta briga. Žalostno, toda resnično. Skupščina bi morala rešiti to zadevo še predno so odšli poslanci na dopust. Ni je rešila. Gospodje demokrati tega niso hoteli. Rekli so, da imajo drž. nameščenci dovolj časa čakati do jeseni. Gospodje so pač morali na počitnice. Zakaj pa so glasovali za ameriško posojilo, zakaj so se delale pri tem posojilu kravje kupčije, da potem ne bi mogli iti gospodje z »zaradenim« denarjem v draga letovišča?! Za uboge uslužbence ni časa, ti lahko čakajo, ampak gospodje demokrati in radikali z nabranim denarjem nikakor ne morejo čakati, oni morajo v kopališča, letovišča itd. Kaj pa si doinišljuje uboga uradniška para? Ali misli, da bodo gospodje demokrati in radikali radi nje sedeli cele dni v vročem Beogradu. Ako nisi zadovoljen, pa pojdi! Radikali in demokrati imajo mnogo ljudi, ki so dobri strankarji, tem bodo dajali drž. službe kot postranski zaslužek. Samo da nekaj nese. Najlepše pa je to, da pišejo sedaj demokratski listi predvsem »Jutro«, da je treba drž. nameščencem pomagati. To jc hinavščina, ki ji ni para. Tam!, kjer bi demokrati z lahkoto rešili uradniško vprašanje, to je v vladi, tam ga nočejo rešiti, tam rešitev namenoma zavlačujejo. Po listih pa pišejo, da jim je uradniško vprašanje pri srcu. Kako naj označimo tako hinavščino? Tako ravnanje je višek korupcije in možno le tam, kjer jc zamrla vsaka iskra poštenosti. Drž. nameščenec si bo to brezprirnerno hinavščino dobro zapomnil.
Tudi znak demokracije. V Sarajevu imajo državno cestno železnico (srečni ljudje, ti Sarajevčani. Op. ured.). Da pokaže naša vlada, kako je demokratična, je upeljala I. in II. razred. Kaj takega ni na celem svetu, le v demokratični (?) državi, kjer vladajo demokrati je to mogoče. Pošten jugoslovanski demokrat se vendar ne more voziti z navadnimi ljudmi, recimo s kakim državnim na-
stavi hitro svojo skodelico na njeno staro mesto. Nato pobere vizitke iz koša in jih zopet lepo položi na skodelico. »Nekaj mc pa posebno veseli«, šepeče stari gospod v samogovoru. »Trem sem podaril "to skodelico, pa niti eden ni opazil, da ni — srebrna«.
Kje se nahaja brada ranjkega cesarja Franca Jožefa!
Znamenje moči bivše avstro-ogr-ske monarhije jc bila ... brada cesarja Franca Jožefa. Ona ni bila detajl, temveč glavno delo vsake cesarjeve slike. V deželah, v katerih F ranča Jožefa niso poznali, so poznali cesarjevo brado. Siva, na dve strani razdeljena brada je bila dobrotna in častitljiva, in pa — vsemogočna. Dali so ji vse prilastke Franca Jožefa.
Sedaj se nahaja cesarjeva brada v posesti zasebnika dr. Leona Lede-rer-ja, posebnega dunajskega dopisnika »Berliner Tagblatta«. Kot dobremu časnikarju mu je prišla misel, poiskati mrtvaško masko Franca Jožefa. Ni pa šel k dvornemu maršalu, temveč k rokodelcu v delavnico, kjer izdelujejo mrtvaške maske.
meščencem v istem oddelku. Sarajevčane je ta demokratična upeljava tako navdušila, da bojkotirajo cestno električno železnico.
Svetovni pregled.
PRIPRAVLJA SE NOVA VOJNA.
Angleški ministrski predsednik Lloyd George je danes gotovo eden najvplivnejših oseb na svetu. Kadar govori Lloyd George, se zanima za njegov govor ves svet. Pretekli teden je imel Lloyd George znamenit govor. Prerokoval jc nič več in nič manj kakor novo — vojno. »Čutim, da bo prej ali slej izbruhnila nova vojna, in ta vojna mora priti,« je rekel Lloyd George. »Narodi, ki jih, nočem reči prej ni bilo, pač pa so to narodi, ki so bili pogreznjeni in pokopani, stavijo nove zahteve. Svet je poln narodnega sovraštva ali pravega ali umetnega. Toda to še ni vse. Opazujte kaj se godi po svetu. Grade se še veliko strašnejši stroji, kakor jih je poznala pretekla svetovna vojna. Ti stroji ne bodo služili miru. Zgradili jih bodo, da se bode ž njimi napadalo mirne ljudi in neoborožene prebivalce. S temi stroji bodo morili otroke in žene. Nova vojna bo naperjena proti kmetom in civilizaciji.«
Strašne so besede, ki jih je izrekel Lloyd George. Cisto gotovo je, da Lloyd George ni govoril tja v en dan. On mora vedeti, kaj se pripravlja. Hudi časi še čakajo to ubogo in zaslepljeno človeštvo.
Italija. Po skoraj Mdnevnih pogajanjih je bila sestavljena nova laška vlada. Sestavil jo je zopet prejšnji ministrski predsednik. Ta vladna kriza je pokazala, da mora biti Italija silno bolna. Nobeden od znamenitih laških politikov si ni upal prevzeti vlade. To se pravi, da so razmere v Italiji danes že take, da si pametni ljudje ne upajo več napraviti redu. Pravi gospodarji Italije so danes fašisti. Oni bodo Italijo tudi uničili. Poboji se vrše dalje, delavstvo štrajka, ljudstvo je nezadovoljno do skrajnosti. Kar je hotela Italija nakopati narn, to bo doživela v kratkem sama.
Nemčija. Med Nemčijo in Bavarsko je nastal spor. Listi pišejo o njem jako veliko in razmotrivajo o njegovih posledicah. Ko jc bil nemški zunanji minister Rathenau umorjen, je postalo nemški vladi rovarenje monarhistov vendar enkrat preneumno in berlinski parlament je sklenil zakon o zaščiti nemške republike. Cela Nemčija je bila s tem zakonom zadovoljna, le Bavarska se je takoj proti-vila. Na Bavarskem so namreč monarhisti najbolj močni, to je en vzrok bavarskega upora. Drugi vzrok je ta, da je Bavarska jako občutljiva proti vsemu, kar pride iz Berlina. Cc pa pride iz Berlina celo pravi prav-
Pri izdelovanju mrtvaške maske Franca Jožefa, jc brada odpadla.
Dr. Lederer si je pridobil ta redki spomin ter ga dobro shranil.
Tujci, ki imajo denar, posebno Amerikanci so ponujali dr. Ledererju velike vsote za cesarjevo brado. Ako pride brada Franca Jožefa res v Ameriko, potem se lahko zgodi, da bo končala v kakem kinu kot oprema pri vprizoritvi zgodovinskega filma Habsburžanov ali pa tudi v kakem tingl-tanglu.
Prepovedano.
Pred vojno sem zbiral tablice na katerih je bila napisana kaka prepoved. To se pravi, nisem zbiral tablic s prepovedjo samih, kajti to bi bila tatvina, pač pa sem zbiral samo prepise.
Neverjetno jc, kaj je ljudem vse prepovedano. Prepovedano je hoditi dalje, ostati na mestu, glasno se smejati in postavljati žive prašičke na tehtnico.
Prav redke vzorce sem imel v svoji zbirki. Napis iz južne Italije: »Prepovedano je igrati moro.« Najlepša pa jc bila ta: »Prepovedano je
cati ukaz, tedaj je čisto gotovo, da Bavarci protestirajo. Ti boji med Bavarsko in ostalo Nemčijo oziroma Prusijo niso novi. Stari so, kakor je stara nemška država. Ne smemo jih pa smatrati resnim. Prej ali slej se zopet pobotajo. Eni kakor drugi so najprej Nemci, enim kakor drugim jc nemška ujedinjena država tako pri srcu, da niti ni misliti, da bi moglo priti do takega spora, da bi se ločili. To je izključeno. Kdor drugače misli, ta Nemcev ne pozna. Vendar pa se moramo baviti s tem zadnjim sporom, ne ker je to nesporazum med Bavarsko in Nemčijo, namreč radi tega, ker smo uverjeni, da je to le dobro premišljena nemška pretveza, ki naj zakrije pravo nemško gibanje.
Avstrija je v razsulu in le vprašanje časa je, kedaj se bo delila avstrijska dedščina. Glavno vprašanje seveda je, kam bo pripadla. Ententa jc proti temu, da bi se združila z Nemčijo. Znane pa so stare francoske želje, odtrgati Bavarsko od ostale Nemčije in jo napraviti samostojno. Bavarci do sedaj o tem niso hoteli nič slišati. Sedaj pa je postalo avstrijsko vprašanje pereče in s tem je stopilo v ospredje tudi splošno nemško vprašanje. Mogoče hočejo Nemci ententi navidezno ugoditi. Bavarska naj se loči od Nemčije in postane samostojna, kot nagrado zato dobi od entente Avstrijo. Zanimivo je namreč zasledovati gibanje avstrijskih Nemcev o priliki omenjenega spora. Tirolski Nemci so pretekli teden kar sklenili združiti se z Bavarsko v slučaju, da se odtrga od Nemčije, kajti potem se ententa ne bo več protivila združitvi. Tirolci so prehitro pokazali karte. Znano je, da je Avstrija, posebno pa Koroška preplavljena z bavarskimi agitatorji.
V	Beljaku je celo bavarski general in vse polno bavarskih častnikov. Zakaj, ne bo težko uganiti. Nemci igrajo sedaj veliko politiko. Če se jim bo posrečila, jc druga stvar. Bavarska naj zaenkrat dobi Avstrijo. Ko bo Avstrija združena z Bavarsko, je do zopetne združitve ločene Bavarske z Nemčijo lahek korak.
* * *
Nemčija je danes menda edina in-dustrijalna država, ki dela s polno paro. Zadnje čase se dogaja celo, da primanjkuje kvalificiranega delavstva. Brezposelnost je skoraj popolnoma izginila.
Francija. Francoska industrija sc ne more razviti do predvojnega viška. Zlasti težka industrija zaostaja in proizvaja komaj 40% od tega kot v predvojnem času. Da dvignejo industrijo, hočejo pritisniti na delavstvo in mu znižati plače. Že 1. 1921 so znižali delavske plače za 15 do 20%. Ker pa so se znižale delavske plače v Angliji za 44%, v Ameriki za
odkrivati se.« To prepoved sem našel v nekem saksonskem uradu.
Kar se tiče Francije, je bila zbirka bolj revna, samo nekaj prepovedi je bilo v njej, prav za prav ena, ki Pa je imela zanimivo zgodovino. Ob jezeru Bois de Buologne stoje velike nizke table, na katerih se prav lepo bere, da je ribarenje v jezeru prepovedano. In tukaj se je pripetil sledeči slučaj: Pride od nekod ribič, se vsede kar lepo zraven table ter vrže trnek v jezero. Kmalu prikoraka policist, postoji in gleda. Ker pa le dolgo ne zagrabi ribica, sc policist vsede enostavno na tablico in gleda dalje.
Dežela, v kateri je največ prepovedano, ni kakor bi človek na prvi mah mislil, Jugoslavija, temveč Švica. V tej deželi svobode, je na vsaki korak kaj prepovedanega. Čim višje se pride v švicarske gore tem gostejše postajajo prepovedi.
Na to svojo zbirko pa sem se spomnil, ko sem naletel pred kratkim ob nekem travniku, ne v Jugoslaviji
—	temveč pri Monakovem na Bavarskem na tablico z napisom : »Prepovedano je eksercirati.«
To je tako krasna prepoved, da sem sklenil svojo zbirko izpopolnjevati.
43%, jih hočejo tudi na Francoskem enako znižati. Umevno je, da se delavstvo temu protivi in ni izključeno, da pride v kratkem do velikega boja med delavstvom in kapitalizmom.
GRŠKO-TURŠKA VOJSKA.
Grki hočejo zavzeti Carigrad.
Grško-turška vojska je zadnje čase nekoliko zaspala. Čez noč pa so dospele vesti, da hoče Grčija energično nastopiti proti Turčiji in zasesti celo Carigrad. Grčija se sklicuje na to, da ne more več mirno gledati, kako mučijo Turki grško prebivalstvo v Mali Aziji. Vendar je ta izgovor le pretveza, da se zakrijejo pravi vzroki, zakaj lioče Grčija naenkrat tako energično nastopiti. Cuje se namreč, da je Grčijo nahujskala Anglija. Anglija in Fran-cjja se namreč radi nemške vojne odškodnine ne moreta sporazumeti. Da prodre Anglija s svojim nazorom, in ta je, da se Nemčiji zniža vojna odškodnina in postavi na drugi temelj, je začela pritiskati na Francijo s tem, da spravi v tok orijentalsko vprašanje. Ze dalje časa je bilo znano, da se pogaja Anglija tudi s Turčijo in so ta pogajanja bila precej uspešna. Vodila pa so se za hrbtom Francije. Naenkrat pa je Anglija iz premenila svoje karte in nastopila za Grčijo. Grčija mora seveda izvesti to, kar ji ukaže Anglija. Francijo so ti dogodki silno zadeli. Nastop Grčije ji more prekrižati račune in ravno to hočejo doseči Angleži. Konferenca med Anglijo, Francijo in Italijo radi nemške vojne odškodnine je odložena na jesen. Do tega časa upajo Angleži, da se bo razvilo orijentalsko vprašanje, ki se je pričelo z nastopom Grčije, v toliko, da bo Francija sprejela vse predloge, ki jih bo stavila Anglija glede nemške odškodnine na jesenski konferenci.
Rusija. Ruske razmere so postale zopet tako zamotane, da je nemogoče dobiti jasen pregled. Nebroj novic, ki jih prinašajo listi iz Rusije in o Rusiji je tak, da ena nasprotuje drugi. Kar trdi ena, ovrže druga. Res bo menda, da je Lenin težko bolan in da so gospodarske razmere vse prej, kakor dobre. Rusija trpi, to je gotovo. Resnica pa je tudi, da se boljševiški mogočneži ravno tako igrajo z ubogim ljudstvom, kakor naši kapitalisti.
Avstralija. (Kako sovražijo Avstralci Nemce.) Zvez. ministrstvo v Avstraliji je odklonilo imenovanje nemškega konzula za Avstralijo. Minister I^uglies je izjavil, da noče reči, da Avstralija ne bo nikdar več trgovala z Nemčijo, toda ministrstvo se ne čuti poklicano, mazati kolesa nemške trgovine. Gospodujoči prebivalci Avstralije so Angleži.
Poročila z dežeie.
Klerikalni zmaj se ic zopet zbudil in se utaboril v Litiji, kjer uganja svoje neumnosti med našim delavstvom. Mi se tega »zmaja« prav nič ne bojimo, toda njegove neumnosti presegajo že vse meje. Tako je sklical za nedeljo 6. t. m. »veliki« ljudski tabor v Litiji. Ta dan bi morala biti vsa Litija naenkrat kršč.-socijnhia in prihiteti na tabor. Cel dan so pokali topiči in cel dan je govorilo osem govornikov. — Toda v Litiji je bil kljub vpitju ves trud zastonj) kajti delavci in kmetje so spoznali nevarnost črnega klerikalnega zmaja in so mu napovedali ojster boj. Naše ljudstvo se ne bo pustilo nikoli več voditi od kapitalističnih »socijalistov«. 2elimo, da sprevidite gospodje okrog JSZ., da vam tudi kmečko-delavski tabori ne bodo pomagali, da bi še kedaj zavladali na razvalinah svojega kraljestva. Topiči pokajte k pogrebu klerikalnega zmaja!
Žiri. Pri nas sc je pred kratkim vršil »veliki« sliod SLS, za katerega se je napravila velikanska reklama, a je vzlic temu tako klavrno izpadel, da sc niso mogli prireditelji dolgo potolažiti. Tu pri nas zmaguje zdravejša ideja, kot je klerikalna. Na prihodnjem shodu se bo SLS sama pokopala. Dal Bog i sreča junačka!
Velenje. V nedeljo 30. julija se je vršil pri nas prvi javni shod NSS. Kot govornik je nastopil tov. Dobovišek iz Celja, ki je
obrazložil program NSS in politični položaj ter je žel za svoja izvajanja vsesplošno odobravanje. Po shodu se je vršil takoj ustanovni občni zbor krajevne organizacije za Velenje, na katerem je tov. Dobovišek očrtal razvoj in organizacijo stranke. Predsednikom krajevne organizacije je bil nato izvoljen vrli narodni delavec tov. Martin Sovitiek, rudniški šofer in načelnik tukajšnje požarne hrambe, čegar izvolitev je bila od vseh navzočih sprejeta z velikim odobravanjem. V odbor so bilj dalje izvoljeni sledeči tovariši:	Alojz	Velikanje, rudniški
poduradnik, Franc Peteko, skladiščnik, Jožef Mak, ključavničar, Zdravko Kovač, rudar in Alojzij Jereb, ključavničar. — Pozdravljamo novo organizacijo in ji želimo obilo uspeha.
Šoštanj. Po dolgem času se je vršil pri nas v nedeljo 30. julija popoldne zopet javen shod v dvorani gostilne Kunst, ki je bil naravnost sijajno obiskan, kar je najlepši dokaz, da ideja narodnega socijalizma v Šoštanju bolj in bolj napreduje. Predsednik krajevne organizacije tovariš Kunst otvori shod, pozdravi vse navzoče, ki so se kljub krasnemu vremenu v tako obilnem Številu odzvali, in poda nato besedo poročevalcu tov. Dobovišku iz Celja, ki je v poldrugo-urnem govoru obrazložil pomen in program narodnega socijalizma, orisal politični položaj in navedel vzroke današnjega obupnega stanja, kamor so spravili kapitalistični vlastodržci naše delavno ljudstvo. Med in po govoru sc je razlegalo viharno odobravanje. Po govoru se je razvila zanimiva stvarna debata o perečih vprašanjih, v katero so posegli tov. Štor st., Ravljen, Novak in drugi, ter jim je tov. Dobovišek dajal tozadevna pojasnila in s! obenem zabeležil njihove želje in nasvete, da jih poroča na pristojna mesta. — Tov. podpredsednik Štor se je končno zahvalil tovarišu Dobovišku za njegov trud, na kar je tov. predsednik zaključil skoro tri ure trajajoči in krasno uspeli shod. Tovariši, na delo — do zmage narodnega socijalizma! Razširjajte povsod naše glasilo »Novo Pravdo!«
Maribor. — Javni poziv na vlado in narodno skupščino. Kmalu bodo potekla štiri leta odkar živimo v svoji svobodni Jugoslaviji. Toda ta svoboda je samo svoboda zemlje, ne pa tudi naroda, ki to zemljo obdeluje. Vsaj J/a naroda ni osvobojen v pravem smislu besede, temveč je vkovan v verige protisocialnih kapitalističnih elementov, ki si domišljajo, da nimajo z ostalimi državljani nič skupnega, ter da se jim ni treba ozirati na njihov položaj. Ako si pogledamo družine drž. nastavljencev, ki dobe 3000 do 4000 K mesečne plače, zlasti one 2 več otroci, moramo reči, da je njih položaj naravnost škandalozen. Oče in mati napol obupana radi prenizke plače, otroci izstradani, da ni videti drugega nego kost in koža, gnezdo pripravljeno za jetiko. Pri uradništvu istotako ni velike razlike. Pošteni uradnik, ki si noče na nečedni način pomagati, tarna, kaj da bo, ako se mu v doglednem času ne ponudi izdatna pomoč, da poplača svoje dolgove, v katere ga je pahnila zdaj ena zdaj druga vlada, ki so se menjavale v treh letih. Pri takih razmerah se ni čuditi vedno večji korupciji, kajti logično je, da je pod takim režimom marsikdo poprej morda najpoštenejši uradnik, primoran iskati Izhoda potom korupcije. Temu nasproti je zopet jasno, da plačuje korupcijo mali konsument, kateri naj nosi glavni steber države, ne da bi se mu ptiznalo popolno pravno soc. zaščito. Treba si Je pogledati samo naše slovenske viničarje, katere mečejo sedaj, ker zahtevajo svojo eksistenco, kar zaporedoma na cesto. Sa-moobsebi razumljivo je dejstvo, da tak viničar boljše službe ne more dobiti, ker iz dobre viničarije nobeden ne gre. Mnogo jih službe sploh dobilo ne bo in temu je kriva vlada, ki sc tako dolgo časa ne mere odločiti za novi viničarski red, ter se hote igra z življenjem stotisoč oseb, kakor da so ti zaradi vlade tukaj, ne pa ona zaradi njih. Z ozirom na odpravo prednavc-denih krivic, pozivamo vse merodajne oblasti, zlasti osrednjo vlado v Beogradu, kakor tudi celo narodno skupščino, naj vendar že enkrat uvidi, da sloni ves prospeh države v zadovoljstvu državljanov, ter da delajo na to, da sc takoj odpravijo najbolj kričeče krivice. Ko boste to izvršili, potem pa govorite o svobodi in sc, če hočete hvalite, da ste jo nam vi prinesli. -- Narodni proletarci.
Pevsko društvo »Zarja« v Ptuju je v svoji širši seji soglasno izključilo, in izbrisalo iz svojega seznama bivšega pevca Fr. Potočnika, čevljarja, radi večkratne kršitve
društvenih pravil in splošnega popolnoma nedostojnega obnašanja. Toliko v vednost drugim društvom.
Ptuj. — Pojasnilo. — Na povsem upravičen dopis ,iz Ptuja, ki ga je priobčila »Jugoslavija« v št. 165 »g. dr. Pirkmajerju v album«, je čutil potrebo odgovoriti v »Jutru« št. 172 načelnik JDS organizaciji v Ptuju in sc obregniti ob NSS mestne odbornike, češ, da so volili »Nemca« za župana inesto narodnjaka, ker so pri volitvi oddali bele listke — ter tako povzročili celo narodno razcepljenost. Ponovno konštatira-mo, da je ravno ta načelnik JDS Slovenec le po rojstvu, po mišljenju pa le toliko, kolikor »nese«. Kot vjet avstrijski oficir je nastopal v Italiji proti zbiranju Jugoslovanskih legij. Zato trditev imamo mnogo prič častnikov na razpolago. Izjavlja še danes, da hi bilo v Ptuju predolgočasno, ako ne bi bilo tu Nemcev. Glede župana konštati-ramo, da je bil JDS klub mestnih odbornikov tisti, ki je odklonil volitev res čisto narodnega župana s tem, da se je postavil
v	pozo za eden glas močnejšega in tako hotel obvarovati nadaljno korupcijo pri občini. JDS klub Je v drugi seji mestnega sveta proklamiral svojo pompozno izjavo »mednarodnega župana« za prvega slovenskega župana v Ptuju. Ta izjava vsebuje tudi poklon, da niso socij. demokrati — torej inernacijonala — v Ptuju, protinarodni. Cernu sedaj to večno zbadanje odbornikov NSS v JDS časopisih?, Menda ne v potrebno utrditev medstrankarskih razmer? Kar se pa tiče JDS večnega kandidata za županski stolec, imajo gospodje prav drzno čelo, da si upajo kljub revizijskemu poročilu, ki Jasno dokazuje, da Je mestno gospodarstvo od prevrata sem t. j. od dobe, ko so bili JDSarji na magistratu absolutni gospodarji, povsem »zahirano« in to radi gc-rentove malomarnosti in nezmožnosti. Naprtili ste milijone dolgov na hrbet meščanom, »zafurali« pa tudi nado, da bi bili Slovenci zmožni kedaj voditi mestno gospodarstvo. To je dvojen greh, ako se pomisli, da je Ptuj obmejno mesto. Pokrajinska vlada je z dopisom št. 19147 od 26-/5. 1922 izrekla biVšemu gerentu grajo za zavo-ženo gospodarstvo in nered pri občini ter naročila sedanjemu županu, da sodnim potom postopa proti vsem krivcem. Kakšen narodnjak ie ta »vseeazmožnl« JDS kandidat za županski stolec, se vidi iz znane zadeve, da sc ni nič strašil kot gerent trpeti pogodbo, ki je mesto oškodovalo za težke tisočake — slučaj »Panonija«. Na drugi strani pa nikakor ni hotel pristati na to, da bi »Dramatično društvo« vzelo v najem mestno gledališče le radi tega, da se ne bi z odra razlegala samo slovenski, beseda. Društvo se je pogajalo z gerentotn nad 2 leti, ter je leta odklonil zadnji dan svojega gerentstva z »Dram. društvom« pogodbo, katera jemlje društvu vse finančne vire in mu ni zajamčen uspeh. Po njegovi krivdi št danes ni rešeno gledališko vprašanje Slovencem v prilog. Bivši gerent je sedaj predsednik pravnega odseka. Ta bi imel mnogo prilike narediti kaj Slovencem v prid. Ne dela pa že 7 mesecev nič! Ker je star Statut mestne občine nemški, ki veleva, da Je razpravni jezik občinskih sej nemški, bi vsakdo upravičeno pričakoval, da se bo ta predsednik resnično zavzel za nov slovenski mestni Statut. Ko ga Je naš tov. Mikuletič v mestni seji Javno na to opozoril, posebno glede na slabo stran novega volilnega reda za avtonomna mesta v Sloveniji, ki bo po krivdi JDS morda Nemcem v obmejnih mestih pripomogel do absolutne večine, ki gotovo ne bodo hoteli napraviti novega slovenskega Statuta, se je izgovarjal »Slovenec — gerent«, da za take reči nima časa! Odstopite! Ne sabotirajte prepotrebnega narodnega dela! Za povsem idealno narodno delo JDSarjcm ni, ker to nič ne nese! Ako bi hoteli navajati samo gola dejstva, kako JDS odborniki glasujejo za podelitev obrtnih koncesij rajši v prilog Nemcem kakor za Slovence, če so isti pristaši NSS (Brecelj, Seidel), bi nas vedlo predaleč. Glede večkratnega motenja nočnega miru, dopisnik »Jutra« nič ne ve. Pravi, da vlada lep red. Vsakdo po svoje! Vljudno ga ob tej priliki opomnimo, da Je nekdo lansko poletje »zabaval« ob zgodnjih jutranjih urah celo Prešernovo ulico s kompletnim tamburaškim zborom, plesal na trgu kolo, klical na ves glas »stoj Otmar!« Kako naj se upošteva potem nasvet v »Jutru«, naj se vsakdo pritoži na pristojno oblast, ko pa sam Otmar tako rad časti baha. Stražarji tako ne vedo, kaj je prav ali narobe. Ako ne sme aretirati doktorja, ki spravlja v svoji vinjenosti po koncu celo mesto, ali naj potem lovi kmečkega fanta,
ali delavca, če podnevi zauka? Ako nekatere vodilne osebe rade pijo »gratis« — kar je dognano — potein ni čuda, če kakšna »boljša« družba pridobi stražarja, da potegne z njo, ker ima tako lep vzgled. O tem, če treba še kaj več. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce! Kdor baše svoje žepe in se baha z balkona Slovencem s svojim resonantnim glasom, ta ni še dokazal, da je požrtvovalen Slovenec, še manj pa, da je dober občinski oče. Meščani pa naj sami sodijo, če spadajo JDSarji na županski stolec! —
Tedenske novice.
Zaradi tiskarske stavke »Nova Pravdat pretekli teden ni mogla iziti. Nadomestilo naj nudi ceni. čitateljem današnja dvojna številka.
Poslanec Anton Brandner za koroške Slovence. Zun. minister o koroških Slovencih. — Beograd, 2. avgusta. (Izv.) Vprašanje narodnih manjšin, v katerem je razpravljala zadnje dni tudi v Londonu zborujoča zveza narodov, je stopilo v akutni stadij. Zlasti stanje jugoslovanskih narodnih manjšin po drugih državah je popolnoma neznosno. Glede tega je stavil poslanec A. Brandner na zunanjega ministra dr. Ninči-ča interpelacijo radi nasilstev, ki jih morajo trpeti koroški Slovenci pod tamošnjimi Nemci. Ta korak narodno socialističnega poslanca je dal zunanjemu ministru povod, da je včeraj poročal, kako stoji stvar z našimi narodnimi manjšinami v Avstriji. Prizadeti činitelji so naši vladi dobavili obsežno gradivo, na podlagi katerega je jugoslovanska vlada na Dunaju storila diplo-matične korake. Pri tem je naša vlada po-vdarila, da bo, ako diplomatičnim potom ne uveljavi svojih zahtev, pač morala kreniti na druga pota, da zaščiti naše narodne manjšine v Avstriji. Predvsem pa ne more popustiti od onih pravic, ki jih jamčijo narodnim manjšinam mirovne pogodbe. Minister dr. Ninčič je nato z vsem povdarkom izjavil, da bo vzpričo zatiranja naših manjšin v avstrijski republiki pač primoran poseči po represalijah napram nemškim manjšinam v naši državi, ki so doslej vživale ugodnosti, katerih so bili deležni vsi državljani brez razlike.
Demokrati In uradniška pragmatika. — »Jutro« od 3. avgusta po svoji stari navadi zopet demagoško zavija in dela odgovorno parlamentarno opozicijo, ker ne bo službena pragmatika sprejeta pred jesenjo. Pravi, da je opozicija proti temu, da bi se ta uradniški zakon sprejel po »skrajšanem načinu«, ki ga predvideva ustava. To se pravi po naše, opozicija ne pripusti, da bi se ta zakon sprejel pri zaprtih vratih zloglasnega zakonodajnega odbora, v katerem odločajo radikali in demokrati, opozicija noče, da bi bilo državno uslužbenstvo zopet ogoljufano in prikrajšano, ampak zahteva, da govori in odloča pri tem zakonu tudi ona ter prestriže razne nakane in klofute naših državotvorcev. — Kdo lina sedaj prav? Ali demokratsko - radikalna teroristična, absolutistična in konservat. vladna večina, ki hoče našim uradnikom odreči sodelovanje pri uradniškem zakonu (pri pragmatiki) po svojih izvoljenih zastopnikih
— naših poslancih in oktroirati nekako popravljeno skrpucalo pri zaprtih vratih zakonodajnega odbora? Ali pa ima prav opozicija, ki zahteva, da se ta zakon razpravlja, popravlja in sprejme v parlamentu, da bo vsaj malo odgovarjal sedunjim razmeram, da bo vsaj malo popravila gotove krivice, ki lih vsebuje načrt, da bodo na ta način vsal malo prišle do besede tudi uradniške strokovne organizacije s svojimi zahtevami.
— Povejte rajše gospodje jutrovci, da vam jc vseeno, ali izide pragmatika slej ali pozneje. Povejte, da hočete s takimi tenden-cijozniml vestmi le begati uboge državne uslužbence in jih še mogoče pridobiti za bližajoče se volitve. — Toda to vam tudi ne bo pomagalo. Državni uslužbenci so našli zaslombo drugje, pri stranki, ki ji Je zares prva naloga, pomagati najrevnejšim med revnimi.
Dinarske plače in nižji državni uslužbenci. Prevedba na dinarsko plačo za vse državne nameščence je od 1. maja 1921 v veljavi. Vsi nastavljencl dobivajo svojo plačo od istega dne v dinarski veljavi. Le za pomožne uradne sluge velja še vedno izjema in dobivajo svoje prejemke v kronah. Tudi še niso prejeli razlike, ki Jim gre od 1. maja naprej. Vprašujemo se, zakaj ta razlika, zakaj se ne izplačuje vsem enako? Pozivljemo merodajne faktorje, naj tudi to vprašanje enkrat rešijo in naj poskrbe, da dobi tudi pomožni sluga svojo plačo v di-
narjih in razliko od 1. maja naprej. Rešite to vprašanje čimpreje in ne zapostavljajte teh največjih trpinov. Država plačuj svoje nastavljence pošteno!
Prav ponižna, toda neizmerno važna in nujna vprašanja na našo prellubo vlado. — Je li res, da se z vednostjo in podporo slavne vlade podraži žito na 30 K za 1 kg? Ali je slavni vladi znano, da bo stalo v kratkem 1 kg moke 40 K? Se li slavna vlada zaveda posledic te podražitve? Kaj namerava slavna vlada ukreniti, da prepreči ne-dogledne posledice naraščajoče draginje?
Kje je postava in kdo jo krši'.’1 — Iz krogov celjskih revežev smo prejeli in priobčujemo: Kljub naredbi o pobijanju draginje in vkljub dejstvu, da je že davno v Ljubljani, Mariboru in najbrže v celi drža-
vi	cena belemu kruhu 24 K za kg, se v Celju vedno in nemoteno prodaja beli kruh po približno 43 K kilogram. To presega že vse meje današnjega koruptnega oderuštva in dokazuje, da smejo gotovi sloji prezirati v poštev prihajajoče oblasti, ne da bi se jim bilo treba bati pred kaznijo. Pripomnimo, da so v Celju tudi druge potrebščine v splošnem dražje kot v Ljubljani in v Mariboru, o čemer se lahko prepriča vsakdo, ki si tega po svoji zdravi pameti ne more predstavljati. Kaj je temu vzrok? Ali so interesi pekov in trgovcev nad interesom splošnosti? Skrajno obupani in ogorčeni pozivljemo kompetentne oblasti:	Zganite
se vendar in napravite svojo sveto dolžnost! Nezadovoljstva je več kot dovolj, nikari ga ne sejajte še dalje! — Obupano prebivalstvo najdražjega mesta Slovenije in baje cele države.
Krščanski socijalizem so pričeli v zadnjem času forsirati naši klerikaci, njim na čelu seveda čč. duhovščina, dočim gre gospod Gosar kot eden najglavnejših eksponentov SLS celo v ideje kršč. komunizma. Ako pa pogledamo v vrste teh — velikih prijateljev Božjih — konstatiraino nekaj groznega. Tako sem imel podpisani, kot predsednik viničarske organizacije častno priliko, da sem imel dne 12. aprila t. 1. Intervenirati pri administratorju samostana »Šentpaul v Labudski dolini« v Mariboru radi izboljšanja gmotnega položaja samostanskih viničarjev. Vprašal sem častitega g. administratorja, kako je to mogoče, da zahteva, naj bi njegov viničar Mihael Štern na. Košaku obdeloval 3 orale vinograda za 70 K in deputate kakor pred vojno. Da je povzročila tozadevna interpelacija v srcu Kristusovega namestnika grozno presenečenje, je samo ob sebi umevno, toda duhovnik, ki je precej prefrigan, najde povsod svoj izgovor, tako mi je tudi ta gospod odgovoril, češ, da bo v najkrajšem času dal izmeriti (po inženerju) vse vinograde in potem se bodo po površini odmerilo tudi nove plače. Jaz sem bil o stvari popolnoma informiran in sem vedel da čakajo viničarji že 2 leti na inženerja in nove plače brez uspeha. Ker pa je bilo potrebno viničarju takojšnje pomoči mi je po ‘»urni debati gospod administrator je obljubil v prisotnosti viničarja za 3500% in da bo dal viničarju primerni predujem, kar se je deloma tudi potem upoštevalo. Toda radi tega so sedaj dotičnega viničarja in še štiri druge, ki so pri nas organizirani, odslovili. Ce je to krščansko-socijalistično ali morda celo krščansko-komunistično postopanje naj sodi javnost. Za me pa je -povdarjanje večnega krščanstva teh gospodov, to'i-ko vredno kot pridiga antialkoholika, ki je sam vsak dan pijan. — Po njih delih bodo sojeni. — K. Žnuderl, preds. SOV.
Narodno-socilalistična stranka v Beogradu. Preteklo soboto zvečer so priredili naši srbski somišljeniki v Beogradu zborovanje narodno-socljalistične	stranke v go-
stilni »Trebinje«. Poslanec tov. Brandncr je seznanil zborovalce s programom narod-no-socijalistične stranke. Naglašal je, da je naša stranka za edinstvo naroda in države in za socijalno pravičnost ter proti vsakemu izkoriščanju od	strani kapita-
lizma. Praktično je pokazal, da se obstoječe meščanske stranke ne brigajo niti za interese delavcev, niti uradnikov, niti malega človeka sploh. Kar se našega socija-lizma tiče, je naglašal, da to, kar je v Nemčiji dobro, ni vedno dobro tudi pri nas, ker ne vladajo povsod enake	razmere. Ena
država je bolj industrijska, druga bolj agrarna itd. Zato ne sme biti naš socijalizem kopija marxizma, marveč nekaj povsem našega, nekaj takega, kar odgovarja našim razmeram in duši našega naroda. Skratka, biti mora naš, jugoslovanski narodni socijalizem. Le v narodno-socija-listlčnih organizacijah je mogoče uspešno
ščititi interese t našega delavstva in se braniti pred konkurenco tujega kvalificiranega delavstva, ki še danes zavzema povsod boljša mesta, dočim naše delavstvo, srbsko, hrvatsko in slovensko opravlja povsod najnižje delo-. Mi najodločneje zahtevamo, da vlada omogoči našemu jugoslovanskemu delavstvu potom strokovnega šolstva one pogoje — ki so potrebni, da bo lahko zamenjalo vse tuje kvalificirano delavstvo. Zborovalci so splošno odobravali govor tovariša Brandnerja, na kar je govoril o potrebi narodnega socijalizma tov. Zorčič, za njim pa tov. Popovič in drugi. Vsi so pozdravljali; narodno-socijaljstlčno misel kot rešilno idejo v sedanjem, od komunističnega duha razruvanem delavskem po-kretu in obljubili, da bodo z vsemi silami delali na to, da postane naša stranka tudi v Srbiji uplivna in odločujoča. Med zborovalci so bili večinoma delavci- Med njimi mnogo bivših komunistov, ki so odkrito priznavali, da so uvideli pogrešnost komunističnega gibanja, katero je pri nas zavzelo protidržavne dimenzije. Glede socijalnih demokratov pa so se izražali, da ne morejo imeti do njih nobenega zaupanja radi njihovih čudnih zvez s sedanjim protiljudskim vladnim režimom, vsled česar jih splošno nazivajo »policijske socijaliste«. Po dolgotrajni vsestranski debati o sedanjem položaju, iz katerega je mogoče iskati izhod edino potom narodnega socijalizma, je bil enoglasno izvoljen sledeči odbor krajevne organizacije za Beograd: Popovič Novica, predsednik: Cvetko Jovanovič, podpredsednik, Aleksander Stefanovič, tajnik, Nikola Barbulovič, blagajnik in Branko Krstič. Slobodan Zorčič, Dragotin Simonovič, Milan Dnrkovič, odborniki. Odbor smatra za svojo prvo nalogo, razpravljati o vprašanju strankinega časopisja in strankine organizacije tako v Beogradu, kakor tudi v ostalih krajih Srbije. Zborovanje je bilo zaključeno ob splošnem navdušenju za narodni socijalizem. Mi naše nove sobojevnike, naše srbske tovariše, najprisrčnejše pozdravljamo v nadi, da ni več daleč čas, ko bodo narodno-socljalistične organizacije preprečene po celi naši državi.
Zborovanje stavbinskcga delavstva. V sredo, 28. jul. se je vršil v Ljubljani usta-' novni občni zbor strokovne organizacije NSZ stavbinskega delavstva, ki je bil prav dobro obiskan. Zborovanje je otvoril tov. Merlak, ki je v kratkih besedah pojasnil namen zborovanja in podal besedo prvemu govorniku tov. Gorencu, ki je v daljšem govoru prav jasno naslikal bedni položaj stavbinskega delavstva. Nato se je priglasil k besedi tajnik internacijonalne organizacije stavbinskega delavstva z namenom, da pridobi navzoče za svojo organizacijo. Ker je bil pa mož preodkrit v svojih izvajanjih, priznal je namreč sam, da njih organizacija ni dovolj zastopala interesov delavstva in da ni imela resne volje pomagati delavstvu ter imenoval sam svojo organizacijo za paradno in celo korumpirano, vsled tega pač ni dosegel tistega namena s katerim je priše!. Nato je nastopil kot glavni govornik predsednik NSZ tov. Juvan, ki je naj-popreje konstatiral, da mu je predgovornik prihranil marsikatero besedo in sc mu vsled tega ni potreba baviti s tisto organizacijo, ki je delavstvo oškodovala, ne pa koristila. V svojih nadaljnih izvajanjih je povdarjal pomen strokovne organizacije in prav po sebno še narodne organizacije, ker ravno pri stavbinski stroki opažamo, da so na vodilnih in najboljših mestih uslužbeni tujci, naši domači delavci pa morajo opravljati najslabša dela. Priporočal je delavstvu več splošne in strokovne izobrazbe, vse to pa more delavec dobiti v dobri organizaciji. Za svoja izvajanja je žel burno odobravanje in so vsi navzoči razen treh takoj priglasili svoj pristop k stavbinski organizaciji pod okriljem NSZ. Nato se je vršila volitev odbora in so bili izvoljeni sledeči tovariši:	predsednik	tov. Franc Gorenc,
tajnik Vladimir Kravos, blagajnik tovariš Drago Reisinger, odborniki tov.: A. Sila, !. Zajc, I. Bone, I. Volan, Fr. Devetak, J. Groznik in S. Galiot. — Nato je tov. Merlak zaključil zborovanje.
Stavblnskim delavcem. Te dni se je položil temelj novi organizaciji stavblnskih delavcev, ki se bo razširjala pod okriljem Narodno-socijalne zveze. Ta nova organizacija si je nadela nalogo, da bo ščitila interese teptanega stavbinskega delavstva. — Da pa bo boj organizacije uspešnejši pozivljemo vse narodno čuteče delavce stav-binske stroke naj pristopijo v naše vrste in naj z nami gredo v boj za zboljšanje našega položaja. Danes smo stavbinski delavci razkropljeni in zato tudi brezpravni.
Na nas je, da si zgradimo trdno pozicijo potom dobre in močne organizacije. Zato vsi v vrste narodnega delavstva, vsi v vrste, strokovne organizacije stavbinskih delavcev NSZ. Prijave članov sprejema tajništvo NSZ (Narodni dom). Stavbinski delivci organizirajte se pravočasno!
Iz zbornice SHS. Dne 4. julija je govoril v naši konstituanti nar. poslanec SKS Ivan Mermolja. Med drugim je nastopal proti socijalistom, češ; da se bo njegova stranka vstrajno borila proti diktatu proletarijata. Ni pa doslovno povedal, da se bori njegova stranka za diktat kmeta. Trdil je le napihnjeno, da mora imeti v naši državi le kmet vnjeti državne uprave v rokah, kar ne pomeni nič manj kot kmečko diktaturo. Pomiloval je trgovsko bilanco, češ da se pri nas premalo dela. Rekel je doslovno: Dolžnost delavskih voditeljev je, da privedejo delavca na pravo pot k delavnosti kakor v Nemčiji itd. — To mi delavci gospodom z velikimi trebuhi radi verujemo, da je njihova že'ja, da bi mi noč in dan delali, vc-lekapitalizem podpirali (s tem seveda tudi vlado). — Tudi verujemo, da bi bilo jako ugodno če bi mi delali dve do več ur brezplačno, kakor v Nemčiji, >-za državo«, da bi gospodje reprezentantje velekapitalistiene diktature lahko z denarjem trosili. — Gospodje, ki ste na vladi! Vedite, da smo mi za vse to pripravljeni, toda vaša naloga je, da se najprej priučite varčevanja in ščitenja državnega denarja, ki ga prejemate potom našega dela; poboljšajte se in poskrbite nam za zdravo valutno razmerje, uvedite izvoz zemeljskih produktov tako, da nam lastnim državljanom ne bo treba plačevati domačih živil po ključu tujih valut, ter s tem dajati čifutom bogate dobičke, ali pa nas plačujte po ključu tuje valute, mogoče v dolarjih ali pa vsaj v frankih. — Da bi pa kdo od skrčenih želodcev in medlih živcev zahteval to, kar je možno le v državah boljšega režima, to si pa ol vsakogar in tudi od g. Mermolje prepovedujemo.
Proletarec.
Demokrat proti demokratom. Uredništvo je prejelo od narodnega poslanca demokratske stranke g. dr. Mihajla Šuškalo-viča tiskan govor o priliki načelne debate o budgetu za 1. 1922. Ker je v njem nekaj značilnih točk o delu odnosno nedelu naših demokratov, bomo v prihodnji številki objavili nekaj markantnih podatkov.
Kuj počno naši mesarji? — Vsled slabe košnje je nastalo pomanjkanje krme, oziroma krma ne bo zadostovala za prehrano in vzdrževanje sedanjega normalnega stanja živine preko zime. — Zato so kmetovalci in živinorejci že pričeli prodajati klavno živino in jo mesarjem ponujajo. Ta položaj so mesarji izrabili in nastavili ceno klavni živini po svoje, tako da znaša ta sedaj 80—100%l manj kakor spomladi. — Vsled tega je bilo pričakovati, da padejo tudi cene mesu, kar bi se moralo zgoditi. Toda ne! Mesarji prodajajo v Ljubljani meso po isti ceni kakor doslej, to je po 60—80 kron za kilo. In nikdo se ne zgane, da bi tem krivičnim razmeram napravil konec. Nikdo se ne postavi na stran kon-zumenta -- ubogega izmozganega in sestradanega uradnika in delavca. Izkoriščevalci ubogih trpečih ljudskih mas lahko opravljajo svoj sramotni posel nemoteno naprej. Kje je pravica, kje naša slavna vlada s svojo »mogočno« avtoriteto. Kje so ljudje, ki imajo drugače polna usta socijalne pravičnosti in ljubezni do ubogega ljudstva, ki tvori državo. Kje so naši državotvorci?
—	Zahtevamo, da se tem škandaloznim razmeram napravi takoj konec, ali pa bo naše ubogo sestradano in izmozgano ljudstvo zares prisiljeno, da seže po samopomoči.
Nemški uradniki na magistratu v Mu riboru. Opetovano dobivamo pritožbe naših tovarišev iz Maribora, da uradujejo na magistratu še vedno nemški uradniki, ki ne kažejo resne volje, da bi se naučili našega jezika. Nam se čudno zdi, zakaj se to mirno trpi. Kako dolgo bomo še gledali, da se nam Nemci posmehujejo. Opozarjamo na te pritožbe naše občinske svetovalec, ki naj enkrat zaropotajo tudi v občinskem svetu in zahtevajo takojšnje remedure. Zahtevamo, da mora znati vsak javni nameščenec naš jezik. Ce ga noče znati, naj ne odjeda kruh našim ljudem in naj ne dela občini še večjih stroškov s tem, da mora poleg vsakega nemškega uradnika imeti nastavljenega tudi tolmača. K temu poglavju se še povrnemo.
Strašna železniška nesreča na Francoskem. — Blizu Tarbesa v Pirenejih sta trčila v torek dva vlaka polna lurških romarjev. Do sedaj so potegnili iz razvalin 31 mrtvih in nebroj težko ranjenih.
Ljubljanski brivski pomočniki v stavki. Ljubljanski brivci niso povoljno odgovorili na spomenico brivskili pomočnikov z dne 27. julija t. I. in so jih s tem prisilili, da stopijo v stavko. Tudi to vrsto delavstva delodajalci kaj radi izrabljajo in se na njihove upravičene zahteve ne ozirajo. Upamo, da bodo delodajalci upoštevali današnji težki položaj delojemalca in ugodili vsem stavljenim zahtevam. Žalostno je, da puste brivci svoje pomočnike sploh stavkati, ko sc gre tu edino za zbojšanje gmotnega položaja- Seveda, zvišati brivsko tarifo imajo pravico samo mojstri — za svoj žep. O tej stavki bomo še izpregovorili.
— Napad na Burgenland špekulacija zbiralcev znamk. Nedavno so madžarske tolpe napravile ponesrečen vpad v avstrijski Burgenland Sodne preiskave so dognale da so napad finansirali zbiralci pisemskih znamk. Napad je zasnoval madžarski poslanec Hir, ki je v ta namen izdal en in pol milijona kron s pogojem, da izda okupacijska oblast nove znamke. To se je tudi zgodilo. Okupacija je sicer trajala prav kratek čas, vendar so bile izdane nove znamke, katerih prvo izdajo so pokupili zbiralci za par milijonov.
— Nova vas. Na veleposestvu grofa Palaviccinija v Banatu se je ustanovila nova vas, ki ima ime »Stajičevo« po župniku Stajiču iz Elemirja, kateremu gre glavna zasluga za novo naselbino. Vas je naseljena po naših dobrovoljcih, kolonistih in revnem prebivalstvu iz Srpskega Elimlrja. Ob ustanovitvi je štela vas 220 rodbin z 1070 osebami.
— Jugoslavija zasede Solun. Grški časopisi poročajo z vso resnobo, da bi za slučaj, da Grki zasedejo Carigrad, Jugoslavija okupirala Solun z okolico ter bi se na ta način naši državi omogočila pomorska trgovina. Brezdvomno je to raco izpustila antanta, da bi splašila Grke pred poželenjem po Carigradu.
Zutvoritev borze dela. --- Ker se mora Osrednji urad Borze dela in njegova ljubljanska podružnica izseliti Iz svojih dosedanjih prostorov v Gradišču št. 4, ukineta oba urada do nadaljnega svoje poslovanje. Uradovati začneta zopet, ko dobita nove prostore, kar se bo pravočasno objavilo.
Drž. posredovalnica za delo v Ljubljani.
Pokrajinska obrtna razstava v Mari bora. (Od 8. do 17. septembra.) — Prijavni rok poteče dne 10. avgusta, na kar opozarjamo vse, ki se mislijo prijaviti. Po tem roku se prijave brezizjemno ne sprejmejo več. — Lepake smo razposlali. Prosimo vse tvrdke, ki so prejele lepak, da ga razobesijo na vidnem mestu. — Pooblaščene tvrdke za izvršitev razstavnih del so: špedicija: »Orient«; slikarstvo: Horvat in Ambrožič; mizarstvo: Joža Volčič, Slovenska ulica 36; dekoracija: Blaž Jagodič, Aleksandrova cesta 45; oglasi: Oglasni zavod J. Sušnik, Slovenska ulica 16. Druge tvrdke niso upravičene izvrševati za razstavo teh del, ker so imenovane tvrdke pogodbeno vezane. — Na vajeniška dela se polaga posebna važnost. Zato prosimo ponovno vse mojstre, naj vspodbujajo k temu svoje vajence. Razstava vajeniških del je brezplačna. Prijave vpošljite najkasneje do 15. avgusta t. 1.
»Za novi socijalizem« je naslov brošuri, ki jo je spisal tov. dr. M. Rostohar in izdala Narodno socijalna tiskovna zadruga. Brošura razlaga v poljudnih besedah socijalizem in jo zato toplo priporočamo vsem našim članom in somišljenikom. Dobi se v tajništvu NSS (Narodni dom) in v Zvezni knjigarni (VVolfova ulica). Brošura stane 3 dinarje.
Iz stranke.
Okrožna konlerenca NSS v Mariboru in Celju. V nedeljo 6. t. m. se je vršila v tajništvu NSS v Mariboru okrožna konferenca za mariborsko okrožje. Konferenci, kateri je prisostvovalo preko 40 zaupnikov je predsedoval mariborski podžupan tov-Rogllč. Kot delegat načelstva je prisostvoval strankin podnačelnik tov. Rudolf Juvan,. Na k< nferenci je o ustanovitvi okrožne organizacije obširno poročal tajnik tov. Konrad Žnuderl, o splošnem političnem položaju tov. Dobravec in o strankinih financah tov. Roglič. Na konferenci, ki je trajala preko 4 ure se je ugotovilo veliko za razvoj naše stranke važnih sklepov. Sklenilo se je tudi, da se vrši ustanovni občni zbor okrožne organizacije še tekom tega mesca.
—	V Celju se je vršil v soboto članski
sestanek, na katerem je bilo navzočih nad 120 tovarišev in kateremu je predsedoval celjski podžupan Drago Žabkar. Sestanka sta se vdeležila tudi zastopnika strankinega načelstva narodni poslanec tov. Ivan Deržič in to\). Ivan Tavčar. Tov. Deržič le referiral o delu poslancev v parlamentu, tov. Tavčar o političnem položaju in strankini organizaciji. — V nedeljo se je vršilo ustanovno zborovanje okrožne organizacije za celjska okrožje. Navzoče so bile celjske krajevne organizacije. Zbor je vodil podžupan tov. Žabkar, ki je v izbranih besedah pojasnil pomen okrožne organizacije, pozdravil zborovalce in zastopnike načelstva, ki so se vdeležili zbora in to narodnega poslanca tov. Deržiča, podnačelnika Juvana in tov. Ivana Tavčarja. Na zboru je poročal o nalogah okrožne organizacije tov. Rudi Dobovišek, ki je podal tudi izčrpno poročilo; o delovanju celjskega okrožja. Tov. Jošt je poročal o strankinih financah in podal proračun, celjske organizacije. Na to so se vršile volitve in je bil soglasno izvoljen sledeči odbor celjske okrožne organizacije:	podpredsednik Tone Mihalj iz
Krškega, tajnik Rudi Dobovišek iz Celja, blagajnik Fran Jošt iz Celja, Odborniki: tov. Ivan Urek, Št. Pavel, Jurij Skamar, Šoštanj, Jurij Cerošek, Šmarje, Zdravko Jančigaj, Teharje, Štefan Ferant, Celje in Rudi Germ, Celje. Za namestnike:	tov.
Franjo Nerat, Joško Vozelj, Radeče in tov. Goričan, kot pregledovalca'računov sta bila izvoljena tov. Josip Letnik iz Trbovelj in tov. Roblekar.
Sokolstvo.
Češka mednarodna tekmovalna vrsta v Ljubljani. Iz Prage je prispela s praškim brzovlakom češka mednarodna tekmovalna vrsta v Ljubljano. Tekmovalci — sami krepki priletni Sokoli — so prišli pod vodstvom br. JindHha Vaničke in br. Vladislava Mahlerja. Na kolodvoru jih je pričakovalo celokupno starešinstvo JSS ter češki generalni konzul g. Otokar Beneš, ki so prve v Ljubljano došle mednarodne tekmovalce prisrčno pozdravili. Med tekmovalci srečamo sledeča imena: Czada, Pechaček, dr. Klinger, Jindrieh, Maly, Vaneček, Prihoda, Karasek in zdravnik dr. Weisberger.
Jugoslovanska mednarodna tekmovalna vrsta. Po zaključnih izbirnih tekmah, ki so se vršile cel dan, je bila definitivno sestavljena jugoslovanska mednarodna tekmovalna vrsta, ki tvorijo sledeči bratje:
1.) Simončič Vladimir (Sokol Ljubljana);
2.) Derganc Stanislav (Sokol I. Ljubljana);
3.) Stane Vidmar (Sokol Ljubljana);
4.) Šumi Peter (Sokol Ljubljana);
5.) Hlastan Slavko (Sokol 1. Ljubljana);
(>■) Štrukelj Leon (Sokol Novo mesto).
Za namestnika sta določena:
brat Porenta Ivan (Sokol I. Ljubljana) in
brat Osvald Mihaej (Sokol Ljubljana).
Tovariši Sokoli! O priliki sokolskih dni posečajte vse sokolske prireditve in kupujte sokolske razglednice ter spominske znake. Ne pozabite posetiti v soboto 12. t. m- pozdravnega večera »Brastva«, ki je namenjen češkim Sokolom. Bodimo vsi Sokoli na svojem mestu!. — Zdravo!
Manifestacija Sokolskega dijaštva in vojaštva. V nedeljo 6. t. m. se je vršila pravaj in, velika manifestacija našega sokolskega dijaštva in vojaštva. Ta dan se je zbralo v Ljubljani dijaštvo cele Jugoslavije, da pokaže svoje dosedanje delo in zadobi novih moči za bodočnost. Njemu se je pri-
družilo vojaštvo. Popoldanski pohod dijaštva in vojaštva, je bil pravi triumf Sokolstva. Nad eno uro je trajal dolgi izpre-vod, v katerem je korakalo celokupno dijaštvo in vojaštvo in katerega so spremljale dve vojaški godbi ter godba Sokola II- Popoldne so strumne čete dijakov in dijakinj pozdravile kralja in kraljico, ki sta jih prišla občudovat z Bleda. Kmalu za tem so pa v telovadbi pokazali, da je sokolska mladina res up in nada našega naroda. Izvedli so vse telovadne točke nadvse hvalevredno. Ljudstvo ni štedilo s priznanjem in sposka-nja ni bilo ne konca ne kraja. Tudi naši vojaki-Sokoli so pokazali, kaj zmore sokolski duh. Brat major Milivojevič je lahko ponosen na svoje Sokole-junake. Dan dijaštva in vojaštva je končal z raznimi prireditvami, ki so vse pokazale bratsko ljubav in sokolsko disciplino. Ponosmi smo lahko na svoje dijaštvo in vojaštvo in z veseljem pričakujemo ostalih naših sokolskih telovadcev, ker vemo, da bo vsak nastop za Sokolstvo časten. Dijaštvu in vojaštvu kličemo sokolski »Zdravo«!
»Bratstvo« bratom Sokolom.
Naše »Bratstvo« priredi v soboto 12. t. m. zvečer v Narodnem domu svečani pozdravni večer na čast češkim legijonarjem-Sokolom. Na sporedu je nagovor, tambu-ranje, petje in simbolična enodejanka »Spomin«. Poživljamo vse naše somišljenike, da prihite ta večer polnoštevilno v Narodni dom in pozdravijo naše češke brate Sokole. Tovariši! V soboto 12. t. m. vsi na pozdravni večer »Bratstva«!
Mezdno gibanje slovenskih rudarjev.
Rudarsko delavstvo Slovenije, prisiljeno vsled žalostnih življenskih prilik, v katerih se nahaja, je vložilo dne 20. aprila t. 1. po Zvezi rudarskih delavcev vlogo na vse kompetentne oblasti in Trb. družbo za 100% povišanje delavskih mezd. Dne 24. in 25. jul. bi se bila imela vršiti obvezna pogajanja v prisotnosti vladne komisije. Ker se pa družba ni hotela obvezno pogajati, se pogajanja v resnici niso niti začela. Na energičen in odločen protest delavskih zastopnikov je družba potom oklica 29. julija povišala mezde za 20 kron na šilit in 30% na akordne postavke.
S tem pa nikakor ni podan povprečni minimum, da ostane telo pri delu zdravo in delasposobno, katerega je vladna komisija sama priznala, radi tega bi bilo rudarsko! delavstvo Slovenije obsojeno še za naprej na glado-vanje in sistematično umiranje.
Z ozirom na ta dejanski položaj, je Zveza rudarskih delavcev kot polno-močnica Unije slov rudarjev, Strokovne zveze Jugoslavije in Narodno socialistične strokovne zveze, z njimi sporazumno zaključila sledeče:
1. Pogodba, ki je nastala vsled oklica trb. družbe dne 29. julijla t. 1. je enostranska, to se pravi, da je družba prisiljena izplačevati obljubljeni povišek, delavstvo pa ima glede nadaljnih pogajanj, da si zasigura najpotrebnejše žlv-Ijenske potrebščine, proste roke.
2. Na podlagi tega zahtevamo povišanje mezd v smislu povprečnih cen najvažnejših življenskih potrebščin, kakor je to določila vladna komisija dne 24. in 25. ob priliki ankete, in to za zadnjega kot najslabšega rudarskega delavca.
3. Tozadevno se je odposlala spomenica vladi, da ona v smislu § 26. Ustave Kraljevine SHS Intervenira in končno reši mezdni spor na podlagi eksistenčnega minimuma.
4. Delavstvo poživljamo, da obdrži mirno in hladno kri in sc ne pusti hujskati po različnih plačanih agentih, ter
a) da se vzdrži vseh alkoholnih pijač, zabav itd.,
b) da se omeji na najobhodnejše potrebščine,
c) da si pripravi vsaj za dva meseca najvažnejših življenjskih potrebščin.
d) da zbira za obrambni fond Zveze redarskih delavcev in ostalih po njej zastopanih organizacij.
5. Izdal se bode proglas za celokupni jugoslovenski proletariat, v katerem se bo obrazložilo žalostno stanje rudarskih delavcev in jih pozvalo, da ina-terijelno podpirajo to gibanje potom denarnih zbirk iti shodov.
Trbovlje, dne 1. 8. 1922.
PROGLAS celokupnemu proletariatu Jugoslavije.
Vsled slabega in žalostnega materi-jelnega stanja, v katerem se nahaja rudarsko delavstvo v Sloveniji, je to prisiljeno na gladovanje in sistematično
izumiranje. Da se temu odpomore, je stopilo potom svojih organizacij v mezdno gibanje, katero je našlo odločni in trdovratni odpor kapitalističnega podjetnika.
Z ozirom na to se poživlja celokupni jugoslovenski proletariat, da rudarsko delavstvo Slovenije tako moralno kakor materijelno potom shodov in denarnih sredstev podpira v borbi proti kapitalistu.
POZIV!
ZVEZA RUDARSKIH DELAVCEV, NARODNO SOCIALNA ZVEZA, UNIJA SLOVANSKIH RUDARJEV IN STROKOVNA ZVEZA RUDARJEV POŽIVLJAJO CELOKUPNI PROLE-TARIJAT, DA SE IZOGIBLJE DNEVNIKA »JUTRO« IN NATANČNO PAZI NA GOSTILNE IN JAVNE LOKALE, KI SO NAROČENI NA LIST, KATERI JE ZAVZEL V MEZDNEM GIBANJU RUDARJEV ODLOČNO STALIŠČE V PRILOG TRBOVELJSKE PREMO-GOKOPNE DRUŽBE PROTI DELAVCU — TRPINU.
Carinsko posredovanje
izvršuje najtočneje in no zmernih eenah
„KOMPAS“
špedicijsko podjetje, informacijska pisarna v Celju, Razlagova ulica štev. 11.
Kdor hoče Imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo tvrdko
Tone Malgaj
pleskar in ličar
Kolodvorska ulica štev. 6.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Glavni in odgovorni urednik: Vladimir Kravos, uradnik, Ljubljana.
Kuštrin
Ljubljana.
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumi-iastih obročev iz tovarne „Walter MartlnV Nn razpolago je hydravlična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Centrala: Llubllana, Rimska cesta itev. 2. Telefon št. 588. Brzojavi: Kuitrln Llubllana.
Podružnice:
Llubllana, Dunalska cesta 20. Teleton št. 470 Maribor, Jurčičeva ulica 9. Telefon št. 133 Beograd. Knez Mlhajlova ulica itev. 3.
imsm hm, bjmd
Delniška glavnica: Din 60,000.000'—
Rezerva: .... Din 30,000.000*—
Bled
Podružnice:
Jesenice Cavtat	Korčula
Celje	Kotor
Dubrovnik	Kranj
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Ercegnovi
Jelša
Ljubljana
Maribor
Metkovič.
Tržič
Zagreb
Amerikanski oddelek.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatij?, Wien, Zadar.
Frank Sakser STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York City. BANCO YCIGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
Zaloga čevljev mmn kieliC Komika »sta a iiiim
■	•	•• l	l	i ■	r	v	h	I -.1* III
lastnega izdelka
feomisijsfea zalogo pri Betki LešniH. Gosposha ulica \l
a -------------- —	_	-	.	 e
a
a
a
a
Delniška glavnica :
K 20,000.000 -
Slovenska eskomptna banka
UUBIJANA. Šelesibursova ulica štev. 1.
Rezervni zakladi:
K 6,500.000*-
B
b
B
PODRUŽNICE: j=| Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec
aaannoonnoonnnonnnnEonnnnrannEBnBonomnnnnnnnnannnnnnnnnnonoanrannnnnoaG
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Telefoni št. 146, 458 B Brzojavke: ESKOMPTNA |j