12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1997 Milan Likič Pijanci, pijanke in druge ljubljanske slike v Hribarjevi dobi če sodimo po policijskih poročilih, ki so nastala v prvem desetletju tega stoletja in jih hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, je bilo vsakdanje "družabno" življenje v Ljubljani resnično pestro in razgibano. Če mislim "družabno", pri tem ne mislim na kakšne plesne ali drugačne prireditve, pač pa na dogodke, ki so nastajali spontano, a skoraj vedno pod vpbvom alkohola, tega tolikokrat kritiziranega sredstva, ki ga je znal tako dobro opi- sati Jack London v svojem romanu Kralj alkohol. Svoja doživetja in srečanja povezana z alkoholno omamo je, denimo, lepo opisoval Charles Bukovv- ski. Obskume in zakotne kraje je z neverjetno natančnostjo opisoval veliki francoski naturalist Emile Zola. Pijansko življenje se je odigravalo veči- noma po zakotnih temnih luknjah, po pivnicah in krčmah, prizanešeno pa ni bilo niti ulicam. Pri tem so sodelovali tako moški kot ženske, včasih tudi otroci, ne glede na starost ali socialni status. A pustimo ob strani dela klasikov svetovne književnosti in se podajmo v ljubljanski vesoljni svet na začetku našega stoletja. Podajmo se v vsakdanjik bolj ali manj opitih veseljakov in raz- grajačev, kot tudi v vsakdanjik ne tako malo- številnih Ljubljančank, ki so ga tudi rade dale na zob. Poleg navadnih prebivalcev mesta so se šte- vilnih in raznovrstnih izgredov redno udeleževali tudi številni ljubljanski vojaki, natančneje pri- padniki 17. C. kr. pešpolka. Ljubljanski policaji so vse te ekscese natančno popisali. Iz vsebine ovadb je razvidno, da za razliko od navadnih prebivalcev zlasti "aretovani" vojaki niso imeli prav nobenega "rešpekta" do pooblaščenih predstavnikov reda in zakona. Nasprotno. V svoji službi cesarskih vo- jakov so se postavljali nad policijo, češ da civilni zakoni za njih ne veljajo. Vzrok za tako obnašanje pa je bila skoraj vedno globoka ali malce manj globoka vinjenost. Veseljačenju na tak ali drugačen način pa se- veda ni bilo naklonjeno prav vse ljubljansko pre- bivalstvo. Obstajali so namreč tudi redki zanese- njaki (oz. utopisti), ki so organizirali protialkoholne akdje in s tem opozarjali na veliko družbeno zlo, ki ga je povzročal alkohol. Tako so v Ljubljani že septembra leta 1902 organizirali prvi slovenski pro- tialkoholni shod, ki pa se ga je udeležilo le borih 50 ljudi, to pa je v primerjavi s tistimi, ki so pov- zročali izgrede v vinjenem stanju, zares skromno število.^ Nič boljši od vojaštva in ostalih ljubljanskih slik tistega časa niso bili tudi znani slovenski umetniki. Po svojih ekscesih je bila zlasti znana boemska skupina, ki so jo sestavljali pisatelj Vladimir Lev- stik, slikarja Hinko Smrekar in Fran Tratrük ter absolvent prava Vladimir Svetek Tako so se neke- ga dne navedeni izbrani gospodje podali v go- stilno Narodnega doma in tam meni nič, tebi nič rutinsko izpili nekaj "rund" piva. Od tod so se čez nekaj časa odpravili v gostilno Pod skalco, kjer so začeli maligane pridobljene s pivom, mešati še z vinom, čez nekaj časa pa so se znova odpravili v Narodni dom, na poti tja pa so zaužiti maligani že začeli delovati. Vso pot nazaj so razgrajali, ko pa so prispeli na Cesto Franca Jožefa, sta se Smrekar in Svetek začela sabljati, namesto z mečema pa sta bila oborožena Smrekar z dežnikom in Svetek s palico, s katero je tudi uspel uničiti Smrekarjev dežnik Ker pa dežnik očitno še ni bil dovolj uničen, se je Svetku pridružil še Levstik, ki je dežnik brutalno razlomU in ga vrgel čez ograjo. Ob tem so si ostali dajali duška tako, da so vpili in tolkli po drevju. Smrekar je nato za nameček v nasprotnika uperil še svoj samokres in pri tem grozil: "Jaz te ustrelim!" Kdo ve, kaj vse bi se lahko še pripetilo, če ne bi na mesto dogajanja prispel mestni policijski stražnik, ki je Svetka nato aretiral.'^ Hramov, kjer so si Ljubljančani lahko pogasili žejo, je bilo precej, ljudje pa so zahajali v tiste, ki so bili zanje pač najbolj primerni. Staroslav (Ivan Vrhovnik) v svojem delu Gostilne v stari Ljubljani (Juti-o, 1926) navaja, da je bilo leta 1887 v Ljubljani kar 173 krčem in vinotočev ter 14 kavam. Leta 1880 je Ljubljana štela 24613 prebivalcev in Sta- roslav je na podlagi teh podatkov izračunal, da je ^ Več o lem: Anion Šepetavc, Pijem, torej sem Slovenec ali alkohol(izem) kot tabu in fenomen slovenstva. Zgo- dovina za vse, leto 11, 1995, št. 1, str. 33. ^ Več o tem je pisal: Janez Cvirn, Vsega je bil kriv Buffalo Bill. K zgodovini boemskega življenja v Ljubljani pred prvo svetovno vojno. Zgodovina za vse, leto 1, 1994, št. 2, str. 1 -10. 126 45 1997 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino prišla ena pivnica na 131 glav.^ V svojem delu nam Staroslav prav tako poroča, da je "stara Ljubljana rada veseljačila. Na Starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosli in cimbale pele, ple- sale lepote z Ljubljane so cele."^ Poseben opis si morda zaslužijo gostilne ozi- roma bolje rečeno beznice, ki so bile na samem dnu kakovostne lestvice, kajti v takih prostorih, so se največkrat zgodile prigode, ki jim bomo priča na naslednjih straneh. Tako nam Staroslav opiše gostilno, ki sicer ni na samem dnu (je pa zelo blizu), z naslednjimi besedami: Tu "mize niso po- grnjene, ali če so, z umazanim ali strganim prtom, stoli okorni, tla nesnažna, duh neprijeten. Postrež- ba je ženska. Kletarici se vidi burna preteklost že na obrazu in na vsej postavi... Pijača in jed slaba... Podnevi ne boš videl znanega človeka iti v ta 'brlog' ali 'pajzelc'. Zato krčmarju ni treba skrbeti ne za kuhinjo, ne za pijačo, pač pa za take ženske, ki so z vsakim 'prijazne'."^ Še slabše kot v krčmah nižje vrste pa je bilo v "šnopsariji", ki ji je načeloval žganjar. "Pivnica tega moža..., je nečedna, temna, zatohla, prekajena s špiritom, smrdljivim tobakom in še z drugimi dišavami; mize so težke in površno otesane, stolov malo, večidel klopi... Gostje ne hodijo sem jest, ampak le pit, a ne zaradi žeje nego ali iz navade ali iz obupnosti. Pijača ima različna imena, pa je le voda in špirit, morda je še kakega cveta kaj v nji, da ji daje duh, po katerem se razločuje. Gosti so ljudje nižjega stanu, delavci, lenuhi, berači; ti za- menjujejo tu svoje priberačene krajcarje za 'krat- kega'. Odlikujejo se po strgani, oguljeni in uma- zani obleki, razmršenih laseh in zabuhlem obrazu. Na kredo nobeden nič ne dobi, nasprotno je še celo navada, da se položi denar na mizo, še preden je 'frakelj' nalit. Žganjarna nese. Krčmarju se ne manjka gostov, ker pijanost pri njem ni tako draga, kakor tam, kjer se toči vino in pivo. Nikoli ne bo izgubil gostov, dokler bodo ljudje pili iz tega j namena, da bi se vpijanili..". Zloglasne žganjame I stare Ljubljane so domovale v nekaterih "kevdrih". j (Pihlerjev, Plavčev "kevder")^ Povsem naravno je, da so bile gostilne glavno prizorišče popivanja, včasih pa se je popivalo tudi na cesti, na kakšni klopci v parku, pod mostom ali pa kar doma. V gostilnah se je razlegal smeh, večkrat tudi glasno prepevanje, živahni pogovori ob bučnem nazdravljanju pa so se pogosto spre- vrgli v hude spore in končali s pretepi. Nekaj pri- merčkov "klasičnega" gostilniškega popivanja nam zvesto opišejo tudi ohranjeni arhivsld dokumenti. , Staroslav (Ivan Vrhovnik), Gostilne v stari Ljubljani, Ljubljana, 1926, str. 5. ^ Ibidem, str. 4. ^ Ibidem, str. 7. ^ Ibidem. Dons za d'nar, jutri pa k'r tako. Iz: Slovenske ljudske pesmi. Daj ga še en liter, potem pa še kakšno zapojmo! Nekateri primeri so bili povsem nedolžni, drugi pa ne. Povsem običajna so bila poročila ljub- ljanskih policajev, ki pri zasačenih pijančkih kot vzrok za "aretovanje" in prisilno prenočitev (strez- nitev) v magistratnih prostorih najpogosteje nava- jajo: "priprt zaradi pijanosti, ležanja in razgrajanje skozi petje".^ Nekateri pijančki seveda niso bili nadarjeni samo za petje, vriskanje in vpitje, tem- več so obvladali tudi igranje na različne inštru- mente in so zelo radi prirejali nočne koncerte sta- novalcem, ki so bili že v posteljah.^ Med pijančki srečujemo delavce, razočarane nad težkim življe- njem, dijake, pomočnike in vajence v obrti in trgo- vini, branjevce, pa tudi pregovorno marljive urad- nike in sploh tudi bolj "fine" ljudi. Precej živahen poletni večer so, nekoč preživeli uradniki Viktor, Anton, Ivan in Josip. Možakarji so svoje, sicer običajno družabno popivanje v kavami Evropa, končali šele ob 3 zjutraj. Namesto, da bi se razšli in jo jadmo popihali domov v varen objem svojih žena (kajti ura je bila res nekoliko pozna), so raje "sedli na stopnice k spomeniku sv. Trojice ter začeli peti..".^ Pri glasnem početju jih je zalotil mestni policijski stražnik in jih opozoril naj prenehajo, saj kalijo nočni red in mir. Nacejeni Viktor je seveda vzrojil in začel vpiti, da jih nima on kaj opozarjati, češ da "pojejo čisto tiho ter kričal tako glasno, da ga je moral podpisani dvakrat v imenu zakona opozoriti, da naj se odstrani...".^'^ Tudi Hugo Widmajer, akademik, je večkrat. Glej npr. ZAL: REG I/fasc. 1274, fol. 6, 7, 107, 110 in REG I/fasc. 1275, fol. 3 in še številne druge ovadbe. O tem glej: Andrej Studen, Stanovati v Ljubljani, Ljub- Ijana, 1995, str. 165. 9 ZAL: REG I/fasc. 1275, fol. 251, 1" Ibidem. 127 12 KRONIKA 45 Časopis za slovensko krajevno zgodovino 1997 kadar se je okoli njega širil vonj po omamni žga- njici, rad zapel ter zavriskal in glede teh reči sploh ni imel kakšnih globjih moralnih pomislekov. Po vsakem opozorilu, ki ga je izrekel mestni stražnik, je namreč rad povedal: "Kaj pa je to kadar pri- demo iz gostilne, če smo malo vesel in da tudi nekoliko zavriskamo" ipd.^^ Poseben problem za mesto so bili tudi Šiškarji, ki so se sem ter tja odpravili izven meja svoje "ljubke podeželske občine" v "mesto". Zanimiva je npr. pritožba neznanega meščana, ki je bila poda- na zoper neznano skupinico nezaželenih Šiškarjev: "Danes ponoči je več mladih ljudi na Marije Tere- zije cesti razsajalo kakor na kaki gmajni in to je trajalo kake pol ure. Vpitje je bilo tako, da so se vsi prebivalci iz spanja zbudili in kako pridejo isti do tega, da jih smejo pijanci v nočnem miru mo- titi... Taki pijanci mislijo, če smejo v Šiški vpiti in razsajati, da je to tudi v mestu dovoljeno..."^^ Zajeten dosje pa si je pri ljubljanskih policajih ustvaril znani pijanček Ivan T., slovit "delomrznež, postopač, samec brez stalnega bivališča". Oglejmo si, kaj vse je počel medtem, ko se je vdajal pijači: - 21. avgusta 1905 je bil aretiran zaradi "pija- nosti in nespodobnega vedenja". - 5. septembra je bil prijet zaradi "pijanosti in razgrajanja".^^ - 6. vinotoka je " beračil in nadlegoval pasante v Zvezdi".i5 - 12. decembra je bil Ivan aretiran "radi pre- tepanja šolskih otrok".!^ - Le tri dni pozneje, 15. decembra, so Ivana spet prijeli, tokrat "zaradi pijanosti in ležanja".!^ - Natanko enako dejanje je nato ponovil tudi 22. decembra. - Kje je Ivan silvestroval sicer ne vemo, vendar pa je ostalo zapisano, da je na prvi dan leta 1906 bil prijet, "zaradi opravljanja dejanja velike potrebe pred Dolenčevo hišo in razgrajanja".^^ - 23. januarja pa je zvečer pred mestno hišo razgrajal, zjutraj, 24. januarja pa "nalašč z člo- veškim blatom ponesnažU 'špelzkamro'".!^ - Nazadnje je bil prijet še 7. marca 1906 leta "zaradi razgrajanja in nevarnega pretenja z vilami na služkinjo Anton Gorenca".^^ Kam so nato Ivana vodile njegove šibke z alkoholom pogostokrat preobtežene noge, ni zna- no, saj se je za njim izgubila vsakršna sled. 11 ZAL: REG I/fasc. 1275, foL 649. 12 ZAL: REG I/fasc. 1278, fol. 4. 13 ZAL: REG L/ fasc. 1278, foL 121. 14 Ibidem, fol.122. 15 Ibidem, fol. 125. 16 Ibidem, fol. 127. 17 Ibidem, fol. 129. 18 Ibidem, fol. 131. 19 Ibidem, fol. 133. 20 Ibidem, fol. 136. Kdo bi vedel, zakaj je bil na tedanjega župana jezen Kari Neckerman? Tako ga ni maral, da ga je "obložil" celo z besedami kot so "svinja, falot" ipd. Ovadba pripoveduje, da je Neckerman prišel "v Zajčevo brivnico... ter zahteval Razeral (britje, op. a.), nakar je začel kričati, 'jaz sem Ljubljančan, pa mi neče župan nič pomagati, on je falot svinja, vsi kar jih je na magistratu so svinje, prasci' itd."21 Čeprav v policijskih ovadbah kot storilci pre- krškov nedvomno prednjačijo ljudje "nižjega sta- nu" (s tem terminom jih je bila policija namreč označevala), so bile ovadbe velikokrat podane tudi proti ljudem, ki jih nekako ne moremo šteti med pripadnike ljubljanskega družbenega dna na za- četku 20. stoletja. Oglejmo si nekaj primerov: Znani slovenski karikaturist in boem Hinko Smrekar se nikakor ni podrejal ustaljenim nor- mam, ki naj bi vladale v mestu. Ko ga je nekega dne, denimo, mestni stražnik ovadil, da je "ponoči vriskal na ves glas..." in ga opozoril, naj preneha s takim početjem, ker kali nočni mir, se je Smrekar odrezal: "... a ne bom še tiho, pozneje bom še vriskal."^^ Ker je Smrekar to svojo "napoved" kakšno uro pozneje uresničil, je bil "aretovan". Tudi pisatelj Cvetko Golar je kdaj pa kdaj pre- globoko pogledal v kozarec, sicer pa, kateri slo- venski pisatelj ali poet pa ni? Torej, Cvetko Golar in njegov prijatelj Matija Švigelj sta "nekega večera prav glasno vpila in pela", in ko so jima nasproti prišli štirje neznani gospodje, "sta jih psuvala z nekimi besedami..." Ko ju je nato stražnik aretiral, je Golar vpil nanj "ti si baraba in tudi na stražnici je vpil vsi policaji ste barabe."23 Pa tudi učitelji, ki so podnevi svojim dijakom gotovo bili za vzor, so ponoči, velikokrat seveda pod vplivom alkohola, kaj radi spremenili svoje obnašanje. Taki so, denimo, biH tudi Rajko Novalc, Robert Herrisch in pa Rudolf Dostal. Nekoč so namreč prišli "ponoči... prav glasno kričeč in ko pridejo do Rozmanove gostilne, skoči Dostal v odperto vežo omenjene gostilne in vdari s palico po goreči svetilki in jo razbije."^^ Nič bolj uglajeno se niso obnašali niti "juristi", oz. študentje prava. Taka sta bila npr. Ernest Samonig in Mihael Stalzer, ki se navkljub straž- nikovim pozivom nikakor nista hotela na cesti ustaviti. Zatrdila sta mu namreč, "da se jih mora prej trikrat opominjati", torej opozoriti, če ju želi ustaviti. Na koncu sta "bila predstavljena na stražnico."25 Sicer pa ob takih vzornikih tudi nekateri dijaki 21 ZAL: REG I /fasc. 1278, fol. 96. 22 ZAL: REG I/fasc. 1319, fol. 16. 23 ZAL: REG I / fasc. 1275, fol. 31. 24 ZAL: REG I/fasc. 1273, fol. 259. 25 ZAL: REG I/fasc. 1275, fol. 183. 128 45 12 KRONIKA 1997 časopis 2a slovensko krajevno zgodovino in študentje niso bili nič boljši. Dne 31. julija 1904 so npr. prišli v gostilno pri Črnem orlu nek "Karel Sopin in pa dva študenta bogoslovja z njim". Ko so nekako okrog polnoči zapustili omenjeno gostilno, so začeli prav glasno prepevati znani slovenski napev: "Kaj nam pa morejo, če smo vesel... Omeni se, da Sopinova mati stanuje v isti hiši, in ko so bili bogoslovci politi, so nehali peü..."^ Tudi nekaj dijakov IV. in V. realke, med njimi pa še Ignacij Franc, dijak VIII. gimnazije..."so nočni mir kalili, po petju in vpitju, po Resljevi cesti in po Komenskega ulicah proti opominu podpisanega, kateri jih je opozoril pred gostilno..."^''^ Alojzij Kosesnik, "volonter" pri okrajnem so- dišču in pa nekaj dijakov gimnazije pa so, "raz- grajali po Dolenjski cesti ter na dolenjskem ko- lodvoru stole zmetali sredi ceste ter tako kričali, da se je vse občinstvo prišlo pritoževat."^ Neko poletno noč sta pritavala po takratni Sv. Petra cesti Rihard Tavčar, solicitator, in Jakob Ken- da, jurist. "Vriskala sta na ves glas", kar je seveda zmotilo nočni spokoj meščanov. Stražnik ju je opozoril, naj se prenehata dreti. Tavčar se je nato predrzno izrazil: "Kaj pa je zato če vriskava?" in stražnika nato še vprašal: "Kdo pa ste vi?" Vendar to še ni bilo dovolj. Stražnika sta začela spraševati, kje da je kavama Slon, čeprav sta kot Ljubljančana to zelo dobro vedela. Stražnik jima je očital, da morata kot domačina to prav dobro vedeti. Toda nakresana navihanca sta se razburila in Kenda je začel vpiti: "Kakšna je pa ljubljanska policija, ki ne da nobenih pojasnil, jaz sem tujec in mi ni prav ruč znano v Ljubljani!" Tavčar pa je dodal: "Kako si pa vi naju upate tukaj na cesti atakirati, mi smo visokošolci, nas se ne sme tako prijet!" Ker se je- zikava visokošolca nista hotela odpraviti s kraja dogodka domov, jima je stražnik bil primoran napovedati aretacijo. To pa je seveda sprožilo nov val razburjenja in "pričela sta z rokami okoli sebe mahati in se nista pustila aretovati." Stražnik je nato nekako uspel zgrabiti Kendo, vendar pa mu nikakor ni uspelo obvladati obek Takrat pa je mimo slučajno prineslo Ludovika Železnikarja, si- cer ključavničarja. Kot vesten državljan je takoj priskočil stražniku na pomoč in je prijel Kendo. Ko je že vse kazalo, da je zadeva končana, je Tavčar pričel glasno vpiti "policija", to pa je privleklo na kraj dogodka več ljudi, ki so se takoj solidarizirali z aretiranima in Železnikarja "z besedo psovali ti baraba ti, kaj imaš pa ti tukaj za opraviti?" Stražnik je nato uspel aretirati le Tavčarja, medtem ko je Kendi uspelo pobegniti.^^ Kako zelo je bilo popivanje razširjeno med ljubljanskimi meščani, celo med mladoletnimi otro- ci, nam priča tudi tale primer: "12 let stari bivši šolski France Petrovčič in 14 let stari pekovski va- jenec Leopold Pajsar imata veliko denarja in po krčmah popivata".^^ Zelo rade pa so se ga nalokale tudi Ljub- ljančanke. Že škof Slomšek je kot mlad seme- niščnik ugotovil, da ga mlada dekleta tam na Šta- jerskem prav rada pijejo. Vendar vinčka, nikakor pa ne žganja, kot so to počele nekatere Ljub- ljanske žganjarke. Tak primer je npr. neka po- strežkinja JuUjana D., ki je bila "aretovana" zaradi "pijanosti in razgrajanja". Zoper njo je bila podana ovadba z naslednjo vsebino: "Julijana D., postreškinja, ... je ... ob 10 uri zvečer doma v stanovanju razgrajala, pričela sta se prepirati z njenim sostanovalcem Josipom M. Zahteval je, naj mu da kaj večerje, nato je vzela D. raz mize svetilko in mu jo je vrgla v obraz, da se je M. takoj ulila iz nosa kri."'^^ Žalosten primer je bila tudi neka Marija P., prodajalka peska, ki je štela komaj 22 let. Ome- njena je büa večkrat prijeta, ker je v pijanosti "ležala na tieh."32 Včasih pa so nekateri, seveda pod vplivom alkohola, izgubili prav vsakršen čut za spodobno vedenje. Svoja intimna opravUa so nekateri počeli kar na javnem mestu, tako kot opita Marija G., ki se je "sredi Vodovodne ceste na Üeh z neznanim moškim, ... spolzko zdmževala. Otroci so na to dvojico lučali kamenje... Malo preje sta ta dva človeka isto opravljala ob neki hiši, od koder so ju tudi ljudje s kamenjem pregnali. Naposled sta šla v tretje z istim namenom v neko gramozno jamo. G. je bila precej pijana in pravi, da jo je neznani moški, ki je pred aretacijo pobegnil, kažoč še ved- no svoja spolovila, srečal na cesti in v njo 'silil' toliko časa, da se mu je 'morala' vdati."^^ Še bolj žalosten pa je bil primer Marije Š., "delavca žene" ki je bila aretirana 19. oktobra 1905 leta zaradi "pijanosti in razgrajanja". V poročilu je označena kot "pijanka, ki se z dedci okoli vlači, mož njen je pa surovina prve vrste. Ker ima 4 otroke, najmlajši je 2 leti star, sem jo moral izpustiti", po- roča mestni stražnik v svojem poročilu.'^ S tem zgodbe o Mariji še ni konec. Mestni stražnik jo je zopet moral prijeti dne 9. novembra istega leta. Tokrat zaradi "spolskega zdmževanja na javnem mestu, po vsej verjetnosti pred svojimi štirimi otroci! Stvar se je vršila na Pokopališki cesti, kjer se je z nekim hlapcem spolsko združevala. ?^ ZAL: REG I/fasc. 1275, foL 254. tL ZAL: REG I/fasc. 1275, fol. 356. ?° ZAL: REG I/fasc. 1275, fol. 340. i 29 ZAL: REG I/fasc. 1319, fol. 462. i 30 ZAL: REG I/fasc. 1273, fol. 133. 31 ZAL: REG I/fasc. 1319, fol. 64. 32 ZAL: REG I/fasc. 1278, fol. 440. 33 ZAL: REG I/fasc. 1277, fol. 340. 34 ZAL: REG I/fasc. 1278, fol. 427. 129 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 45 1997 medtem, ko sta bila dva druga moška za paznika, če bi kdo prišel."^^ V ovadbi je še navedeno, da je Marija "huda pijanka in je že večkrat javno razgrajala in s temi moškimi popreje pijančevala... Oče (oz. mož) Jakob S. je "znan izvanreden suro- vež, ki je celo rodbino neusmiljeno pretepal, je pa pred 7 tedni izginil in je svoje kar tako popustil."^^ Nekateri razgrajači pa so bili "vsled pijanosti" tudi nekoliko bolj agresivni in nevarnejši kot obi- čajni pivski bratje. Lep primer je bil npr. neki Ladislav J., postopač brez poklica. Nekega večera ga je namreč zaneslo v gostilno Frančiške Dun- kelstein in tam je nenadoma začel groziti in vpiti: "Prokleta bajta, danes boš šla v luft; in pri tem potegnil iz levega žepa nož... kar se je gostil- ničarka tako prestrašila, da je pritekla na stražnico naznaniti, da se boji, da bi jo J. ne prizadel z nožem..."37 Najbrž ni treba posebno poudarjati, da s takimi obiskovalci niso imeli težav le gostilničarji, temveč je zaradi njih trpela tudi soseščina. Številni hišni posestniki so se namreč pritoževali nad gostil- ničarji, češ da pri njih pijančki lahko popivajo in razgrajajo pozno v noč. Posestnike, ki so stanovali v bližini gostinskih lokalov, pa je poleg petja in vpitja pijancev motilo tudi to, da so zaradi ne- znosnega smradu po urinu in bruhanju zelo težko oddajali stanovanja, saj so se stranke raje odločale za najem stanovanja v mirnejših predelih mesta.^^ Smrdelo pa ni le v okolici gostinskih lokalov, temveč tudi znotraj številnih gostiln in celo ka- varn, da niti ne omenjamo "šnopsarij". Njihova stranišča so bila namreč zelo zanemarjena in one- snažena. Tako je pogosti, vendar anonimni obisko- valec kavarne Austria leta 1900 na mestni magi- strat poslal skromno dopisnico, v kateri je potožil nad neznosnim smradom in umazanijo v kavar- niških straniščih.39 Kot zanimivost naj še omenim, da sta bila v ozki, zaduhli in smrdljivi Starinarski stezi, ki je vodila od Starega trga k Ljubljanici, ter je ločevala Selanovo in Plavčevo hišo na Starem trgu, glavni vhod v Selankino hišo, ter vhod v žganj arsko gos- tilno, v hiši Marije Plautz. Eduard Kottek, oče Josi- pine Selan, je na začetku osemdesetih let 19. sto- letja glavna vhodna vrata v Starinarski stezi opu- stil in napravil nova na Starem trgu "in to samo zaradi tega, ker se je nahajala nasproti žganjarska gostilna (torej beznica najslabše vrste), vsled katere je bila Starinarska steza na obeh straneh navadno strašno onesnažena, tako, da se je gabilo tam f Ibidem, fol. 430. 36 Ibidem. 37 ZAL; REGI/fasc. 1278, fol. 526. 3° Glej: Andrej Studen, Slanovali v Ljubljani, Ljubljana, 1995, str. 165-166. 39 Ibidem, str. 57. mimo hoditi in so se boljše stranke samo zaradi nesnažnega prihoda do glavnih vrat ovirale si stanovanja v hiši najeti."^^ In na koncu dodajmo še dva tipična primera ovadbe takega "onesnaževalca" okolja. Čevljar An- ton E. je bil aretiran zaradi "pijanosti in nedostoj- nega vedenja s tem, da je svojo malo potrebo na dvorišču vpričo otrok opravljaV'.^l Tudi Josip R., dninar in "baje neporočen" je, ko se ga je nacedil, uganjal svojevrstne predstave. Nekega dne je namreč, "v svoji pijanosti na Zaloški cesti pred deželno bolnico na javnem prostoru seal in svoj spolski ud kazal".42 Prepiri in pretepi pod vplivom alkohola Vsi pivski bratje niso bili le nedolžni veseljaki. Marsikdo je bil tudi grob in nasilen, poleg ver- balnih groženj je pela tudi "govorica pesti". Nekateri pijanci se niso pustili kar tako mimo "aretovati". Še posebno grob do mestnega stražnika je bil Franc Frigidi, delavec. Nekega dne se ga je namreč tako silovito naklestil, da je na "Sv. Jakoba obrežju na neki mizi ležal". Ko ga je mimoidoči stiažnik opozoril, naj vendar vstane, češ da tukaj ni dovoljeno ležati, je Frigidi zamahnil z roko, da bi stražnika udaril. "Potem je vstal ter škripal z zobmi in močno kričal: 'Prokleti policaj ljubljanski, ali hočeš da te tukaj razbijem in v Ljubljanco vržem?'" Nato je skočil še večkrat proti stiažniku in mu z obema rokama grozil: "AH hočeš, da te razbijem?" Stražnik je svoje poročilo končal takole: "Konč- no mi je še v obraz pljuval."43 Tudi Julij Habit, brezposelni bivši ključarski vajenec, ki je nekega dne razgrajal v restavraciji Južnega kolodvora, ni bil do stražnikov nič milejši. Stiažnik, ki je bil tam, ga je sicer "opozoril na nočni mir, toda začel je še huje razgrajati"... "Napovedal sem mu v imenu zakona aretovanje, odgovoril mi je nato, da naj ne grem k njemu, dmgače me bo merzlega naredil. Prijel sem ga in ga spravil s težkim bnadom na policijsko stražnico Južnega kolodvora".44 V lase pa so si pogosto skočili tudi pivski bratje, kralj alkohol je velikokrat povzročil pretepe med sicer dobrimi pivskimi tovariši, ali pa med naključnimi obiskovalci lokala. Poglejmo si še ne- kaj ekscesov: 40 Ibidem, str. 57-58. 41 ZAL: REG I/fasc. 1319, fol. 394. 42 Ibidem, fol. 363. 43 ZAL: REG I / fasc.1319, fol. 555. 44 ZAL: REG 1 / fasc. 1278, fol. 17. 130 45 1997 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 131 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 45 mi Nekega dne, že krepko čez poldan, se je znašel v gostilni Cecilije Podkrajškove brivec Viktor Petrovčič. "Okoli 7 ure zvečer se je začel hvaliti, kako močan da je in je tudi pokazal svojo moč s tem, da je dvignil stol pri eni nogi z eno roko. Nato pa se je oglasil Andrej Leskovšek, poštni hlapec, ki je bil tudi v isti gostilni: 'Kaj se boš hvalil, toliko močan, kot si ti, sem jaz tudi'." To pa Petrovčiču ni bilo po volji in se je začel z Les- kovškom prepirati, a so jih drugi gostje kmalu pomirili. "Ko je šel Leskovšek iz gostilne, šel je Petrovčič za njim. Na cesti pred omenjeno gostilno je sunil Petrovčič Leskovška s tako močjo v prsa, da je padel vznak in priletel z glavo ob rob hodnika ter si kožo prebil".^^ Tudi brezposelni delavec Ludvik Blaž je bil med tistimi, ki jim je alkoholna omama sprožala njihove v treznem stanju sicer skrite razbijaške na- gone. Tako je brez vsakršnega povoda zmerjal "Ivano Bitenčevo, mesarjevo ženo, s kurbo in da je bila zaprta, ker da je kradla". Nato je pristopil njen mož Andrej Bitenc in tudi njemu je Blaž očital, da je bil zaradi tatvine kaznovan, pri tem pa se je izrazil: "Preden bo jutri 8. ura, te bom merzlega naredil." Nato je Blaž začel premetavati po vrtu mize in stole in pobijati vrčke za pivo, tako da je napravil škode za dve kroni in 38 vinarjev. Potem je začel razbijati po vratih in oknih tako, da so se morali drugi gostje zakleniti v gostilniško sobo. "Ker pa je najbrž slišal klicanje po policijo, je začel vpiti: 'Policaji so same barabe, ničvredni, z župa- nom vred!'"46 Spor med Rudolfom Kolarjem, urarskim moj- strom, in pa Francem Koscem, kleparskim pomoč- nikom je prav tako nastal v gostilni. Policijsko poročilo pravi: "Rudolf Kolar in Franc Kosec... sta se... ob 11 zvečer v gostilni Marije Widmayer, na Bregu št. 18 začela prepirati... kar je Kolar začel Koscu predbacivati, da ni nič vreden, itd., ter ga slednič za uho udaril in pri tem mu na obrazu nekoliko kožo oderel brez druge poškodbe". Kolar pa je kasneje izpovedal, da ga je začel Kosec izzivati, češ "da sta že po Štajerskem skupaj pila", kar pa ni bilo res in "slednič je Kosec Kolarja za vrat zagrabil, ne da bi ga kaj poškodoval, ter ga psoval z barabo".47 Včasih, in niti ne tako redko, je v gostilni znal izbruhniti prepir in pretep med moškimi in žen- skami. V gostilni Jerneja Jeleniča, ki je bila na Stari poti, je nekega dne izbruhnil tak pretep. Tam so skupaj popivali Marija Podrebršek, Gregor Turgelj, Ambrož Curk, Polona Kraškovic in še nekateri drugi gostje. Dogodek, ki je sledil, je mestni straž- 45 ZAL; REG I / fasc. 1318, fol. 376. 4° ZAL: REG I / fasc. 1319, fol. 86. 47 ZAL: REG I/fasc. 1275, fol. 203. nik opisal takole: "Kupčijska nevoščljivost spravila jih je nato v prepir in zbadanje od strani Turgeljna nasproti Kraškovičevi z besedami 'kmet je kmet in gospod je gospod'." To je Kraškovičevo tako raz- burilo, "da se je v Curka, kateri jo je tudi nekaj žalil, spustila, ter ga je za brado zgrabila, on je pa njo z roko po obrazu tolkel, ter jo tudi s čevljom na levo nogo sunil, da jo je telesno poškodoval. Po obrazu je krvavela vsled dobljenih udarcev."48 Ljubosumje je bilo nemalokrat povod za fizične obračune, zanimivo pa je, da so se zaradi lju- bosumnosti večkrat pretepale ženske, kakor pa moški. Tako nam vsaj pričajo ohranjena policijska poročila. O dogodku, ki se je bil pripetil "vsled lju- bosumja", bil pa je kombiniran tudi z alkoholno omamo, nam priča npr. poročilo z dne 12. aprila 1905: "Ivana Petkovšek, služkinja... je šla... zvečer po Dunajski cesti. Tu se ji je pridružil vinjeni Anton Zlatic, mizarski pomočnik ter je sUil z vsiljivimi pogovori v njo. Ko sta tako prišla do Medjatove hiše, je skočila iz veže mizarjeva žena, Katarina Zlatic ter udarila prvo z roko po licu. Petkovšek je nato bežala k Grajžarju v hišo in se skrila. Zlatic je tekla za njo in vpila 'kurba počakaj'. Vpila pa je tako, da se je nabralo po cesti polno občinstva."49 Svojevrsten medsebojni obračun sta imeli tudi Ivana Resnik in Katarina Hlebšova. Omenjeni dve sta "kričale in psovale so se en z drugo z kurbo... vsled česar se je na lice mesta nabralo polno ob- činstva. Vzrok prepira je bila ljubosumnost, ker je Hlebšova od moža Resrdkove zahtevala denar."^" Življenje v družinah, kjer je kraljeval alkohol To, da je alkohol načenjal medosebne odnose v družini, najbrž ni treba posebej omenjati. Hude reči so se pod vplivom alkohola godile zlasti v družinah nižjih slojev, med delavstvom, saj so policijska poročila o njih najbolj pogosta. Godile pa so se seveda tudi v boljših, uglednejših družinskih krogih. Za začetek si oglejmo primer Vincenca Jeraja, delavca, ki je pod vplivom alkohola čisto pozve- rinil. Nekega večera je prišel domov pijan, ker pa se ga očitno še ni dovolj nalezel, je nameraval zopet oditi zdoma v prvo gostilno čez cesto. Žena ga je rotila, naj vendar ostane doma, da bi ve- čerjal, vendar vse njene prošnje niso zalegle. "Ko je proti 1. prišel domov, je sobo zaklenil, ter kluč ven vrgel ter začel brez vzroka svojo ženo pretepavati. Vdaril jo je z roko po levem očesu. 48 ZAL: REG I/fasc, 1278, fol. 5. 4^ ZAL: REG I/fasc, 1277, fol, 339, 50 ZAL: REG I/fasc. 1273, fol. 543, 132 45 12 KRONIKA 1997 časopis za slovensko krajevno zgodovino tako, da se je takoj kri usula. Nato je vzel stol, ter jo je še s stolom po herbtu tako pretepel, da jo herbet jako boli... Nato začel je tudi svojega 14 let starega sina Ferdinanda premetavati, da mu je vso srajco raztergal."51 Nevarnejši za okolico pa je bil v svoji pijanosti Jernej Matevž, sicer najemnik mestnega kopališča. Ko je nekega dne prišel vinjen domov, se je pričel prepirati s svojo ženo, poleg tega pa je še raz- grajal. "Končno je svojo ženo sunil z roko tako, da je padla na tla... Nato šel je v spalno sobo, je zaklenil vrata za seboj, ter je štirikrat skozi okno s samokresom ustrelil."^^ Tudi Ivan Taborski, sicer posestnik, je bil eden tistih, ki so po zaužiti pijači kaj hitro poživinili. Zaradi tega, ker je pretepal svojo ženo, je bil Taborski celo zaprt pri okrajni sodniji za ves teden. Ravno ta pripor pa je bil verjetno razlog, da je nato še bolj pozverinil, kajti "prišedši od sodnije domov, jo je vergel na tla ter jo pretepel tako, da je bila vsled tega na desnem očesu telesno po- škodovana. Ona, kakor tudi priče, ...izpovejo, da ji vedno grozi da jo hoče ubiti, kar se lahko zgodi, ker je Taborski vedno pijan... Dostikrat je po pet- krat na dan tepena... Sploh ravna mož z njo prav po živinsko, kar poti-dijo prebivalci Opekarske ces- te. Opomni se tudi, da ona nima nikdar denarja, ker ji on vse vzame in zapije, vsled česa nima ona po več dni kaj jesti... in če si kaj skuha, ji mož ven vrže... in se vedno izraža, da hoče vse zapiti, da žena ne bo nič dobila."^^ Jasno je, da se tak grobijan tudi po kakšnem tednu pripora ni mogel kaj dosti poboljšati. Nekaj dni po prvi ovadbi je zoper Taborskega sledUa že druga, ki navaja, da se slednji "vedno prepira s svojo ženo in jo zmerja s 'kurbo', 'svinjo', 'jebaj se', 'pojdi se fukat', in pri tem še nemarno pre- klinja, tako, da so se že otroci navadili izgovarjati te besede."54 Ljubezenske težave so botiovale sporu med zakoncema Zorman, kajti Marija Zorman je nekega dne ovadila svojega moža, sicer kurjača, "da je več hišne oprave razbil. Zormanova izpove, da je vzrok prepira, da je imel njen mož še neko drugo žensko za ljubo, kar ji je dal veči vsoto denarja, (400 kron), kar se je ista pa sedaj omožila, kar je Zorman ves razburjen vsled tega. Nasprotno pa Zorman izpove, da je on ležal v postelji, kar je prišla žena njegova v sobo nekoliko pijana, on jo je posvaril, kar je pa žena prijela stol in ga zagnala. Zorman je nato razbil mizo, stol, križ, in več druge oprave."^^ Svojevrstne težave pa je imela tudi Angela Stariha, 18 letna služkinja pri gostilničarju Jakobu Vospemiku. Ovadila je namreč bila, da jo je... "dvakrat po desni strani obraza z roko udaril tako, da je zatekla. Vzrok temu je bil ta, da je hotel Vospernik imeti s Starihovo ljubavno razmerje. Starihova pa tega ni dovolila in je stvar ženi Vospemikovi povedala... To je Vospemika tako raztogotilo, da je Starihovi dal zaušnici."^^ Ferdinand Tevšek, "invalit", pa je bil npr. aretiran, ker je telesno poškodoval svojo ženo Jo- žefino in sicer tako, da je "udaril z nožom po levi roki svojo ženo Jožefo, ter jo telesno poškodoval... Vzrok temu je vedni prepir, ker Tevšek vedno popiva in tudi v pijanosti vedno pretepa ženo. Opomniti je, da se je omenjeni tudi izrazil, da bode zaklal svojo ženo".^'' Žalosten je bil tudi primer Marije Černetič, branjevke po poklicu. Nekega dne, bolj proti večeru je bilo, je prišla v gostilno v Konjušnih ulicah. Že takoj na vhodu je zagledala svojega "dragega", sicer četovodjo, s katerim je imela takrat 14 dni starega otroka. Holzinger pa je bil prav takrat v družbi še dveh drugih žensk To jo je tako raztogotilo, da je stopila k njemu, vzela z mize pollitrsko steklenico, ter jo zagnala vanj, rekoč mu "prokleti kurbir, če sem glih šele 14 dni stara, s kurbami se pa ne boš okoli vlačil!" Holzinger jo je nato porinil proč od sebe v dru- go sobo, tam pa je na " korajžo" izpila liter vina (se pravi na dušek). Nato se je zopet odpravila proti njemu in iz druge sobe je zopet vanj zagnala liter- sko steklenico, ki pa je bila prazna. Ker ji to ni za- dostovalo, je vanj zagnala še kozarec, ki pa je zadel delavko Ivano Troštovo in ji s tem prebila čelo.^^ Pred takim nasilnežem, kot je bil Ivan Štepic, ni bila vama niti lastna mati. Neke noči se je ta nehvaležni sin priklatil domov močno vinjen, ter začel razgrajati in preklinjati, "da bo svojo mater Marijo Mihelič in njeno popoli sestro... poklal, in je res potegnil nož iz žepa, ter zbijal z odprtim po mizi, tako da se poznajo po mizi nožovi udarci..." Mati je nato izjavila, da Ivan iz dneva v dan pri- haja domov pijan, posledica tega pa je stalno razgrajanje in preklinjanje.^^ Precej oduren pa se zdi primer finančnega oficijala Ivana Omana, očeta treh otrok, ki je pod vplivom alkohola doma dobesedno ponorel. Ome- njeni je "celi dan tako razgrajal v stanovanju in nevamo pretil svoji ženi in otrokom, da se žena ni več zavedala življenja. V kuhinji morala je vso posodo pospraviti, da ni v njo in obroke metal. Svojim mladoletnim otiokom... kazal je svoj spolski 51 ZAL: REG I/fasc. 1274, fol. 10. II ZAL: REG 1/fasc. 1275, fol. 65. 53 ZAL: REG I/fasc. 1278, fol. 120. 54 Ibidem, fol. 123. 55 ZAL: REG I/fasc. 1275, fol. 253. 56 ZAL: REG I/fasc. 1275, fol. 252. 57 ZAL: REG I/fasc. 1318, fol. 423. 58 ZAL: REG I/fasc. 1320, fol. 17. 59 ZAL: REG I/fasc. 1273, fol. 95. 133 12 KROISTIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 45 1997 ud, valjal se po tleh in kričal ženi 'tebe bodem zabodel z nožem ali pa z vilicami', starejšo hčerko Milico, jo bodem pa pri priliki rihtal, ako je ne spraviš k sestri v Kerško... Ko bi ne bilo trgovskega pomočnika Moleta celi dan pri njemu, bi se bila gotovo največi nesreča prigodila. Edini on držal ga je lahko nazaj, da ni mogel ničesar storiti".^^ Kako grobo je alkohol uničeval medoosebne odnose v družiru, se vidi tudi iz pritožbe, naslov- ljene na "slavni mestni magistrat" v Ljubljani: "Moj mož, oziroma oče Jakob Janež... je pijanec in jako silovit in osebno nevaren človek. Ne skrbi, ali jako nezadostno za svojo mnogobrojno obitelj. Vedno pretepava. Kar je tega 23. aprila zopet po- čel pretepati mene, ko bolana ležim, me je hudo po glavi tolkel... a brez povoda, samo, ker je bil pijan in tako gre vedno naprej, tako da smo v vednem strahu, radi tega vlagam to ponižno prošnjo oz. tožbo."^^ Kratka štorija o izgredih ljubljanskih vojakov Poleg civilnega prebivalstva so se ga zelo radi nacejali tudi ljubljanski vojaki in v pisan mestni vsakdanjik prispevali svoj delež pri izgredih. Ve- čina ovadb si je zelo podobnih, nanašajo pa se na postopanje ter razne izgrede. Včasih pa se med njimi najde tudi kakšna s pestrejšo vsebino. Poleg kozarčka rujnega in razgrajanja ter kaljenja noč- nega miru so si nekateri vojaki zaželeli še kaj drugega, namreč ženske družbe. Številna poročila nam povedo, da so se tako navadni vojaki kot tudi častniki, radi zapletli s prostitutkami. "Nekateri so si privoščili obisk v bordelu na Zvonarski, drugi hotelsko ali gostil- niško sobo, ni pa jih bilo malo, ki so svoje spolne potrebe potešili kar pod milim nebom, v kakšnem parku ali pa v kakšni zakotni ulici. Nekaj je bilo celo tako drznih, da so si spolnih užitkov privoščili kar v vojašnici, kamor so nekatere skrivne pro- stitutke zelo rade zahajale ."^^ Tako se je, denimo, vojak Viktor Varljen neke- ga dne namesto v gostilno, raje napotil v "Zvo- narske ulice k prostitutkam, ter šel s prostitutko Ano Kamp na sobo." Kaj se je zgodilo v sobi, pa nam natančno opiše poročilo mestnega policij- skega stražnika Franca Vrečerja: "Ko sta bila v sobi, sta se slekla, v tem trenutku nekdo pozvoni in Kamp gre gledat, kedo da je, in medtem časom ji je Varljen iz obleke vkradel 7 kron, katera je bila ^ ZAL: REG I/fasc. 1272, fol. 176. 61 ZAL: REG I/fasc. 1272, fol. 412. "2 Bojan Cvelfar, "No, zdaj pa če imaš denar, daj ga sem, potem se pa hitro z menoj spolsko združi", K zgodovini tajne prostitucije v Ljubljani na začetku stoletja. Zgo- dovina za vse, leto I, št. 2, 1994, str. 22. na stolu poleg postelje. Ko je prišla ona nazaj, jo je hitro spolsko porabil in hitro odšel, hlače in plajšč si je na ulici oblekel, ona se začne oblačiti in je takoj zapazila, da je okradena."^^ Nekaj podobnega je izpeljal tudi vojak V. P., prostak 27. domobranskega pešpolka. Marija Vid- rih, prostitutka, ga je namreč ovadila, da je iz njene sobe "ukradel novo volneno šerpo, vredno 2 K 40 vin."64 Poleg zanimivih ovadb, ki nam slikajo dogo- divščine dolgoprstih vojakov, pa je med prašnimi dokumenti, kot rečeno, največ poročU o nočnem razgrajanju. No, pa si oglejmo nekaj takih pri- merov. Neke svetle poletne noči, natančneje 27. julija 1905 okoli 1. ure zjutraj, je z Dunajske ceste daleč naokoli odmevalo petje in vriskanje. Stražnik, ki je bil v bližini, je takoj stekel na kraj dogodka in tam naletel na dva, malce razposajena parčka, torej na štiri razigrane in nekoliko vinjene osebe. Trije od njih so takoj upoštevali opozorilo, naj vendar ne kalijo nočni red in mir, četrti pa tega ni upošteval, temveč je "godrnjal in po laško preklinjaV'.^^ Straž- nik ga je zato še enkrat strogo opozoril, naj vendar preneha razgrajati in to je srboriteža nekoliko umirilo. Ko pa se je stražnik oddaljil, je začel ponovno "vriskati in vpiti, pri moj duš, jaz sem tržačan, jaz sem trstinar in se nobenega ne bojim, pojdi sem prokleti policaj, da čutiš tržaško pest!"^^ Ker je stražnik ocenil, da sam ne bo obvladal situacije, se je napotil po pomoč do Franca Volka, stražnika v Kolodvorskih ulicah. Ko sta se nato skupaj vrnila na kraj dogodka, je nacejeni Tržačan, ki je "preje žugal in preklinjaP^^ spet grozil s pestjo. BU je celo tako agresiven, da je moral stražnik izvleči sabljo. Da bi situacijo umirila, je nato zraven priskočila njegova "ljuba" in povedala, da se izgrednik piše Ivan Logar, ter da je kuhar pri topničarjih. Ne tako redka pa je bila med opitimi vojaki tudi govorica pesti. Značilni so bili predvsem pretepi s civilisti, za katere so bili največkrat krivi nadelani vojaki. V začetku novembra 1904 leta so tako v Grčarjevi gostilni v Cerkvenih ulicah št. 19, popivali trije prijatelji, Alojz in Franc, kleparska vajenca, ter Adolf, ki si je kruh služil kot godec pri mestni godbi. Okoli 11. ure zvečer so omenjeno gostilno zapustili in tedaj so se pričele težave. Za gostilno je namreč stalo nekaj vojakov, ki so se kratkočasili z neko "deklino", sicer delavko v to- bačni tovarni. 63 Bojan Cvelfar, "Ko prostitutko jeden zapusti, gre že drugi moški skozi vezna vrata". Kronika, letnik 42, leto 1994, št. 3, str. 38. 64 ZAL: REG I/fasc. 1269, fol. 710. 65 ZAL: REG Vfasc. 1269, fol. 547. 66 Ibidem. 67 Ibidem. 134 45 12 KRONIKA 1997 časopis za slovensko krajevno zgodovino Ko je Alojz prišel s tovarišema mimo te sku- pine in ko je videl, kaj se dogaja, je vprašal: "Kaj pa je to tukaj?"68 Takoj nato je skočil nanj pod- desetnik Kessler in ga vrgel na tla, nato pa je po- tegnil bajonet in ga psoval z "du bist ein laus pub (Lausbub = smrkavec, pobalin, op. a.), Kraineri- schen hund (= kranjski pes)".^^ V ovadbi je še zapisano, da vojaki, ki so bili zraven "so bili jako surovi že celi večer proti gostom v gostilni".''^ Prostak, tako po anu kot tudi po obnašanju, je bil vojak 17. pešpolka 2. stotnije Ivan Smole. Dne 1. februarja 1905 je proti večeru prišel v gostilno v Kolodvorskih ulicah. Po nekaj vrčkih piva, ki so mu očitno močno stopili v glavo, se je napotil v ku- hinjo, kjer je ogovoril "z jako nespodobnimi bese- dami 14 letno gostilničarjevo hči: 'Ti nimaš pizde in ne znaš fukati.'"''! Prijavo sta potrdili tudi priči. S kakšno kaznijo jo je nesramnež odnesel, ni znano. Včasih, čeprav ne tako velikokrat kot vojaki, pa so bili nesramni tudi civilisti. Tako je, denimo, Franc Gruber, sicer vojak prostak, naznanil mestni policiji ljubljanski, da je bil od dveh ljubljanskih meščanov ponoči na Starem b-gu ozmerjan z "Du steierischer Hund!"''2 Pri preiskavi se je izkazalo, da sta storilca tega dejanja bila Viktor Sedej, sicer marker v kavami Slon in pa še nek urarski pomočnik na Starem trgu. Kot sem že omenil, vojaki niso kaj prida spoštovali avtoritete vamhov zakona. Nekega dne sta vojaka 27. pešpolka prečkala most Sv. Jakoba in tam ugledala policaja, ki je bil tam po službeni dolžnosti. Ker jima njegova prisotnost očitno ni bila všeč, sta to komentirala z naslednjimi bese- dami: "Žihar pride sto polcajev, kaj pri moj duš!" Ko ju je stražnik nato pozval, naj se umirita, pa sta mu še zabmsila: "Kure te gleda!"*^ Popivalo se je celo v mestni bolrušnici ljubljanski Če so ljudje popivali ter veseljačili po gostilnah, kevdrih in dmgih luknjah, to še nikakor ne pomeni, da se je obred pijančevanja godil le tam. Velik problem mestnih oblasti je bil namreč tudi ta, ka]