GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE | 11. junij 1971 — Leto VII. 10. (141) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini ZAPIS S SEJE KONFERENCE ZKS ENOTNI IN ODLOČNI Zadnja, sedma seja občinske konference ZKS Velenje je bila posvečena predvsem eko-nomskopolitičnemu položaju v občini in oceni aktivnosti ter pripravljenosti komunistov za družbenopolitično delovanje. MALI TRAKTORJI IZ GORENJA — Se letos bo Gorenje v obratu Muta vključilo v svoj proizvodni program male traktorje — Podrobnosti berite na 5. strani Čeprav v naši občini u-gotavljamo zadnja leta precejšnjo gospodarsko ekspanzijo, tako so menili tudi na seji konference ZK, pa so navzlic temu razprav-ljalci opozorili na prisotne slabosti. Ze uvodoma je politični sekretar Franjo Ko-run kritično spregovoril o nevarnostih, ki so pri delu v nekaterih delovnih organizacijah - zlasti manjših -še prisotne. Dotaknil se je tudi odgovornih nalog, ki so pred velenjskimi komunisti in dejal, da zavisi uresničitev sprejetih stališč na kongresu samoupravljalcev v prvi vrsti od komunistov. (Povzetke iz izvajanj političnega sekretarja Franca Koruna objavljamo posebej na 2. in 3. strani). Izredno pomembno stališče konference je bilo, da ne bomo v velenjski občini odstopili od programa sred- (Nadaljevanje na 2. strani) rilllllllllflllllllfllllllttllllllillllllllttlllirKlllflllllllllllllltlllMIlllllfllllllllllllllllllllllllllllllliittllllllllUlIM ŠE ENA NOVOSI PRI JUCOBANKI SVETI VARČEVALCEV PRI POSLOVNIH ENOTAH JUCOBANKE VI. redni zbor članov Jugobanke je 25. 2. t. 1. sprejel novi statut Jugobanke, ki določa ustanovitev svetov varčevalcev. Z uvedbo načela samoupravljanja v vprašanjih varčevanja se razširjajo pravice varčevalcev, ki imajo hranilne vloge pri Jugobanki. Varčevalci bodo na ta način dobili priložnost vplivati s svojimi pripombami in predlogi na politiko in način poslovanja s hranilnimi vlogami v Jugobanki ob upoštevanju načela demokratičnosti in čuvanju poslovne tajnosti. Pobrobnejša pojasnila o tem vprašanju bodo objavljena v naših prihodnjih obvestilih ObN AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAJa Volilna konferenca SZDL Predsednik občinske konference SZDL Milan Šter-ban je sklical za četrtek, 10. junija sejo konference. Dnevni red je predvideval sprejetje poslovnika občinske konference SZDL, volitve članov izvršnega odbora, novega predsednika in sekretarja konference ter sekretariatov odborov in komisij, ki delujejo pri občinski konferenci SZDL. Poleg tega je bila na dnevnem redu verifikacija kandidatov za člane delegacije republiške konference SZDL Slovenije za zvezno konferenco in verifikacija slovenskih kandidatov za člane predsedstva SFRJ. Ker smo z redakcijo današnje številke Šaleškega rudarja zaključili pred pri-četkom konference, bomo o njenem poteku obširneje poročali prihodnjič. Crvenkovski v Velenju Danes, v petek 11. junija, se mudita v Velenju člana izvršnega biroja ZKJ Krste Crvenkovski in Stane Dolanc. V dopoldanskih u-rah sta se pogovarjala o aktualnih notranjih političnih vprašanjih v dvorani skupščine s širšim političnim aktivom celjske regije. Zatem pa sta gosta v spremstvu predstavnikov našega političnega življenja obiskala tovarno gospodinjske opreme Gorenje. VELENJSKI MLADINCI UREJUJEJO OKOLICO BAZENA Do 15. junija bo trajala prostovoljna delovna akcija velenjske mladine, ki v popoldanskih urah ureja o-kolico zimskega in letnega plavalnega bazena. Blizu 100 mladink in mladincev se vsako popoldne zbere pri kopališču in pomaga urejevati okolico. Poleg zimskega bazena gradijo v Velenju še novi olimpijski bazen. Mladi želijo, da bi bilo kopališče čim Prispevajmo za spomenik NOB Revolucija je zahtevala stotine žrtev iz naše občine • Oddolžili se jim bomo s postavitvijo osrednjega spomenika v Velenju. •Mlllllllllllllltllllilllllllttllllilltllllllllll* iiitttllllllllf ■ttllllll«lltllllliifilllilllliiilliilifiiiiitiiiiiiiiii«iiii(iiiiiiiiitiii(|(i|||iiiiiiiiiiiiillll*lilll Poročali smo že, da bo občinska organizacija ZZB NOV postavila na Titovem trgu v Velenju spomenik narodnoosvobodilni borbi. Spomenik bo obenem skulp-tura, ki tvori tri »onemele puške«, in razgibajoča fon-tana. Kiparsko plastiko, ki bo visoka 6 metrov in vlita v bron, bo izdelal akademski kipar Stojan Batič. Spomenik bo postavljen do občinskega praznika, 8. oktobra. Imenovan je posebni odbor, ki organizira in vodi dela, zagotoviti pa mora tudi potrebna sredstva. Predsednik odbora je Ludvik Mali, dipl. inž., v njem pa so še Filip Les-njak, Miha Krofi, Jože Ze-vart, Jože Hohkraut, Hubert Mravljak, Ivan Širše, Boris Lenček, Ljuban Na-raks, Martin Primožič, Janez Basle, Stane Jakše, Nestl Zgank, Franc Korun, Teodor Jelen, Vlado Valen-čak, Lazo Zrnič, Ivan Gusič, Drago Meh, Slavko Vrtač-nik in Ivanka Meža. Odbor prej ureejno, zato so se z veseljem sami lotili tistih del, ki jih lahko opravijo prostovoljno. Današnjo številko Šaleškega rudarja smo izdali s tedensko zamudo zavoljo remonta v tiskarni. je že pripravil izdelavo potrebnih načrtov in začel zbirati denar. Precejšen delež bodo prispevale delovne organizacije iz Šaleške doline, odbor pa pričakuje, da bodo za spomenik narodnoosvobodilni borbi v Šaleški dolini prispevali tudi občani. Zato so te dni začeli prodajati denarne bone v vrednosti 2, 5, 10 in 50 din. Narodnoosvobodilna borba je terjala v Šaleški dolini precejšnje žrtve. Njim v spomin bo postavljen o-srednji spomenik. Zato se ne odrečimo, ko nas bodo obiskali pionirji, mladinci in aktivisti ZB, sindikata in SZDL ter prispevajmo svoj delež. Vsem žrtvam se bomo dostojno oddolžili s postavitvijo spomenika narodnoosvobodilni borbi. PREIZKUSITE SREČO NA VELIKI TOMBOLI 20. junija ob jezeru v Velenju POVZETKI IZ REFERATA POLITIČNEGA SEKRETARJA FRANJA K0R11A NADALJEVANJE S 1. STRANI Enotni in odločni Seja občinske konference Zveze komunistov Velenje je v času, ki je politično izredno razgiban. Sklepi XVII. seje predsedstva ZKJ, kongres sa-moupravljalcev, zadnji govor tovariša Tita, sklepi in stališča XX. in XXI. seje CK ZKS so ustvarili razgibano politično vzdušje komunistov in delovnih ljudi. Tudi v naši občini smo v zadnjem času priča močni politični aktivnosti in večjim prizadevanjem za u-resničitev stališč naših najvišjih političnih in samoupravnih vodstev. Zelo odločno moramo poudariti, da v celoti podpiramo politično platformo, na kateri gradi zveza komunistov svoje politične akcije. Prav tako pa moramo odločno povedati, da se bomo uprli vsem posameznikom in skupinam, ki na različne načine poizkušajo razvrednotiti, devalvirati naša skupna prizadevanja za uresničitev vseh družbeno-politič-nih in ekonomskih nalog. V mislih imam predvsem politično oceno razpoloženja in razmer v naši občini, v naših delovnih organizacijah, in v krajevnih skupnostih. Ni mnogo primerov, vendar pa so tudi takšni, ki bolj ali manj odkrito nasprotujejo sedanji politični aktivnosti komunistov, ne z odkritim nasprotovanjem, temveč z omalovaževanjem naših skupnih prizadevanj. Ni jih Jahko indentilteirati, ker so dostikrat skriti za različnimi postopki, ukrepi in sklepi, ki imajo na videz samoupravno vsebino. Ko pa jih globlje ocenimo, vidimo in čutimo, da so v bistvu nesamoupravni, neso-cialistični in nasprotujejo programu Zveze komunistov. Čeravno teh primerov ni mnogo, jim moramo napovedati odločen politični boj. Menimo, da za njih ni mesta v naši Zvezi komunistov. Večina podpira našo razvojno usmerjenost Politični sekretar komiteja občinske konference ZK Velenje Franjo Korun je zatem o-pozoril na tiste komuniste, ki stojijo ob strani in s svojo neaktivnostjo in brezčutnostjo ovirajo in slabijo ostrino organizacije ZK. Vendar pa neaktivnost malega dela komunistov ni prevladujoč pojav v političnih in družbeno-ekonom-skih prizadevanjih velenjskih komunistov za hitrejši družbeni, materialni in socialni procvit občine. To dokazujejo številni delovni dosežki. To pa je še en dokaz več, da se bo Zveza komunistov v velenjski občini prizadevala, da bi neaktivne člane intenzivneje vključila v skupna prizadevanja za napredek. Franjo Korun je potem povedal: — od pasivnih in neaktivnih komunistov bomo zahtevali, da se izjasnijo za stališča ZK, kar pomeni, da se izjasnimo za našo skupno bitko, za naš nadaljnji razvoj. Tudi v tem pogledu bomo morali učinkoviteje uveljaviti vsebinsko diferenciacijo, ki je za Zvezo Komunistov in za vse naše napredne sile v tem času, več kot potrebna. To smo dolžni storiti predvsem zato, ker večina naših delovnih ljudi in občanov polno podpira našo razvojno orientacijo. Temu je v največji meri dokaz uspel referendum, ki pomeni tudi politično zmago. Ne moremo pa dovoliti, da bi nekateri stali ob strani, medtem ko se večina zavestno opredeljuje za naše skupne akcije. Naša bodoča politična bitka v Zvezi komunistov in zunaj nje bo morala doseči večjo učinkovitost tudi v tej smeri. Še ena nevarnost obstoja v naši občini in sicer v razmišljanju posameznikov, dostikrat tudi nekaterih vodilnih kadrov. Gre za občutek samoza-dovoljstva, za občutek moči, jasne perspektive in brezbrižnosti. To izhaja iz tega, kar smo dosegli do sedaj. Dostikrat slišimo mnenja, ko poslušamo ugodne ekonomske in finančne rezultate, da smo storili dovolj in smo brez napak, zato se nam ni treba bati prihodnosti. Ce pa se že srečamo s problemi, in teh tudi ni malo, pa kaj radi ugotovimo, da je krivda le na zunanjih dejavnikih, torej na tistih izven nas, zato ne moremo ničesar storiti. Dostikrat se vzroki iščejo tudi v sistemu samoupravljanja in na vseh mogočih področjih, ne pa tam, kjer v veliki meri dejansko obstoje. Ta logika je nevarna in za komuniste ni sprejemljiva. Vprašati se moramo, ali so komunisti in vodilni kadri v naših delovnih organizacijah storili vse, da preprečijo ekonomske, finančne in druge težave, ki povzročajo tudi politične konflikte? In še naprej, ali smo dovolj sposobni, razpolagamo z dovolj znanja, da zasedamo nekatera delovna mesta, od katerih v največji meri zavisi uspeh ali neuspeh poslovanja? Ne moremo za vsako ceno kriviti vse komuniste in člane samoupravnih organov v neki delovni organizaciji, če poslovanje ne ustreza. Odgovornost se mora različno porazdeliti. Vodilni kadri, ne oziraje se ali so člani Zveze komunistov ali ne, so v največji meri odgovorni za konkretno stanje. Pravimo, da ne moremo vseh komunistov enako obsojati za slabo poslovanje, neučinkovito samoupravljanje in še za številne druge probleme. Ne moremo zaradi tega, ker je mnogo primerov, ko člani Zveze komunistov, pa tudi samoupravni organi, o težavah niso obveščeni vse dotlej, dokler ne pride do resnejših političnih konfliktov. Zato ni čudno, če mnogi komunisti očitajo, da jim ni omogočeno razpravljati o tistih vprašanjih, ki so najpomembnejša za delo in za razvoj delovne organizacije. Ni redko, da so takšni očitki najpogostejši s strani komunistov, ki delujejo v samoupravnih organih. Takšen odnos moramo spremeniti. Uspeli pa bomo, če bodo mnogi naši vodilni kadri — komunisti spremeniti svoj odnos do teh vprašanj. Občinski program - :aš skupni degovor Politični sekretar Franjo Korun je podrobneje govoril o razvojnem programu velenjske Občine do leta 1975. Zlasti je poudaril, da je program naš skupni dogovor in da od tega programa nimamo namena od- stopiti. To ne pomeni, da ne bomo ponovno kritično pregledali posamezne elemente in konstrukcije programa. Potrebno se bo angažirati, vključiti še več strokovnosti v naše delo, ker samo s fizičnim naprezanjem ne bomo dosegli ničesar. Ko je Franjo Korun razčle-njai letošnja gibanja v gospodarstvu, je med drugim opozoril tudi na nesklad je med dohodkom in osebnimi dohodki. Ne mislimo trditi, jc dejal, da so poprečni osebni dohodki previsoki. Problem je v tem, da ponekod niso pokriti z ustreznimi rezultati na posameznih elementih dohodka. To lahko dokazuje dvoje; ali gre za kratkoročno orientacijo posameznih kolektivov ali pa si sploh premalo prizadevamo za ustreznejše dohodkovne rezultate. Od komunistov v delovnih organizacijah zato zahtevamo, da ocenijo omenjena razmerja med ustvarjanjem nove vrednosti in osebnimi dohodki in da samoupravni organi sprejmejo u-strezne ukrepe. Komunisti ne moremo biti zadovoljni z doseženo stopnjo samoupravi j anj a Ustavni amandmaji odpirajo novo perspektivo samoupravljanja, je v nadaljevanju svojih izvajanj dejal politični sekretar Franjo Korun. To je potrdil tudi kongres samouprav-ljalcev. Najbrž se še ne zavedamo v zadostni meri kakšne spremembe prinašajo amandmaji za bodočo vsebino naših samoupravnih odnosov. Ne občutimo še resnejših priprav za temeljitejšo revizijo organizacije samoupravljanja, ki jo narekujejo amandmaji. Pri nas se dostikrat tudi srečujemo z ozkimi mnenji o samoupravljanju, ki so kratkoročno orientirana in upoštevajo predvsem delitev znotraj neke delovne organizacije. Premalo se zavedamo integrativne funkcije samoupravljanja, ki jo moramo razvijati v občini kot osnovni družbenopolitični skupnosti. To pa zahteva nove spodbude, po drugačnem pojmovanju samoupravljanja v krajevnih skupnostih, organih občinske skupščine, šolstvu, zdravstvu in vseh drugih družbenih službah. Sredstva, ki jih delovni kolektivi prispevajo za razvoj vseh dejavnosti, so še zmeraj v domeni samoupravljanja. To niso odtujena sredstva, ker z njimi še vedno razpolagajo in o njih odločajo delovni ljudje na osnovi svojih skupnih interesov. Komunisti bi morali o tem večkrat spregovoriti, ker so pogosta mnenja, da se samoupravljanje »zaključi« znotraj delovne organizacije. Res je, s samoupravljanjem v delovnih organizacijah in z delom delovnih ljudi se ustvarjajo sredstva. Del teh sredstev pa moramo zavestno nameniti širši družbeni reprodukciji od katere zavisi v takojšnji meri tudi razvoj in uspešnost poslovanja naših delovnih organizacij. Ce bi (DALJE na naslednji strani) njeročnega razvoja, ki smo ga sprejeli ob referendumu. »Program je bil naš skupni dogovor,« je dejal politični sekretar Franjo Korun,« in pomeni usklajeno rast no-voustvarjenili sredstev ter naših skupnih potreb. Tudi sedaj od tega programa nimamo namena odstopiti, že zavoljo tega, ker se pojavljajo nekatere težave, ki nas ne smejo odvrniti od postavljenih nalog.« Pri tem so na konferenci še posebej poudarili, da bo potrebno še bolj aktivirati lastne notranje sile, obenem pa so menili, da bo potrebno negospodarske naložbe raztegniti na daljši rok. Nekateri razpravljalei so menili, naj se komunisti v delovnih organizacijah bolj dosledno lotevajo proizvodnih in drugih problemov. Danes je čas, da Zveza ko- munistov postane bolj bojevita. Komunisti pa naj bodo vedno prisotni pri reševanju dilem, ki so iz dneva v dan prisotne. Občinska konferenca ZK Velenje je podprla izvajanja političnega sekretarja Franja Koruna in sprejela več sklepov. Konferenca nalaga vsem komunistom v naši občini, da se bodo zavzemali na svojem delovnem področju za realizacijo sklepov XVII. seje predsedstva ZKJ, zaključkov drugega kongresa samo-upravljalcev in stališč XX. in XXI. seje CK ZKS. Tiste, ki nasprotujejo tem stališčem in sklepom, pa je potrebno poklicati na moralno, politično in kazensko odgovornost. Eden izmed pomembnih sklepov konference je ta, da naj komunisti v pred- sedstvu občinske skupščine Velenje na podlagi sklepov druge in sedme seje konference ZK Velenje, pripravijo ustrezni program, ki naj ima nadaljnjo akcijsko usmeritev za delo občinske skupščine. V njem bi morali posebno pozorno obravnavati davčno, socialno in investicijsko politiko, upoštevajoč izhodišča srednjeročnega programa razvoja občine. Sklenili so tudi, da se morajo do konca junija sestati organizacije in aktivi ZK, kjer bodo komunisti iz velenjske občine obravnavali ekonomskopolitični položaj v svoji delovni organizaciji. O ekonomskopoli-tičnem položaju v naši občini in sklepih predsedstva ZKJ bodo posebej razpravljali tudi v organizacijah ZK na terenu. Na konferenci so za člana nestalnega dela konference ZKS izvolili Vilija Romiha iz velenjskega rudnika in Draga Bizjaka iz rudarskega šolskega centra. Republiško tekmovanje ekip prve pomoči V Velenju se bodo 19. in 20. junija zbrale ekipe pr- mobili z zdravstvenimi delavci, bolničarji, kirurška ve pomoči iz Slovenije na ekipa in ekipa prve pomo- vanja in podelili nagrade najbolje uvrščenim ekipam prve pomoči na tretjem republiškem tekmovanju. Ob 10. uri pa bo na stadionu nastopilo osem najboljših slovenskih ekip prve pomoči in dve ekipi Rdečega križa iz sosednje Avstrije. V posebni vaji, ki bo nato sle- tretjem republiškem tekmo- či odreda Rdečega križa, dila, pa bodo reševanje in vanju. V soboto, 19. junija Sprevod se bo ustavil na nudenje prve pomoči poka- popoldan, bo na stadionu stadionu, kjer bodo najprej ob jezeru teoretični del tekmovanja, ki ga bo ocenjevala zdravniška komisija. Sodelujoče ekipe bodo pokazale znanje in usposobljenost pri nudenju pomoči ponesrečenemu. V nedeljo pa se bodo ob 8. uri zbrale sodelujoče ekipe prve pomoči pred zgradbo občinske skupščine. Od tu bo potem po velenjskih ulicah (Prešernovi, Kidričevi in Cesti na jezero) krenil sprevod v katerem bodo vsi tekmovalci, ešalon reševalcev, ekipa za laično prvo pomoč, rešilni avto- razglasili rezultate tekmo- zali še gasilci, ekipe za laično prvo pomoč in drugi. Od kod mladeniču milijon? Tako začudeno so se vprašali velenjski miličniki, ko so pri storilcu našli mnogo večji plen, kot so nanj računali. Na postajo milice v Ve- tranzistor vreden 1.600 diri lenju so prinesli prijavo, da in 250 dinarjev gotovine. Ta je neznani storilec v petek, vlomna tatvina je bila o- 4. junija Tovarna in ljudje zvečer odnesel pravljena v trgovini Center, trgovskega podjetja ERA Velenje. Miličniki so začeli preiskavo in kmalu našli storilca, mladoletnega M. N. iz Velenja, ki je dejanje tudi priznal. Zvečer je stopil na parkiran avtomobil, razbil steklo na prezračevalnem oknu in splezal v notranjost trgovine. Toda miličniki so bili zelo začudeni, ko so pri mladeniču našli dva tranzistorja in kar milijon starih dinarjev. Še bolj so bili začudeni, ko je fant povedal, da je ves denar enostavno vzel iz mize v trgovini. Zdaj je bilo potrebno izvedeti resnico. Sledila je preiskava in v trgovini so miličnikom povedali, da je denar, ki so ga našli pri mladoletnem M. N., njihov. Zakaj poslovodja ni v prijavi navedel točne številke o ukradenem denarju in je prikril znatne denarce? Denar, ki je bil shranjen v predalu mize, je ' namreč presegal dovoljen blagajniški maksimum, zato poslovodja trgovine Center v prijavi ni navedel celotnega zneska. Sreča je v tem, da so miličniki mladeniča kmalu odkrili in našli ves ukradeni denar. Vprašanje pa je, kdo bi moral v nasprotnem primeru povrniti stari milijon dinarjev, ki bi v vsakem primeru manjkal v trgovini Center. POVZETKI IZ REFERATA POLITIČNEGA SEKRETARJA PRANJA KORUNA stvari pojmovali drugače, potem bi zanikali celovit samoupravni družbeni razvoj. Komunisti ne moremo biti zadovoljni z doseženo stopnjo samoupravljanja v naših delovnih organizacijah. Ne gre le za to, da delovni ljudje niso dovolj informirani, da ne po-zn&jo osnovnih problemov in so zaradi tega dostikrat kratkoročno orientirani. Osnovni problem je v tem, ker delovni ljudje sikozi samoupravne odnose ne odločajo v tem smislu kot so naša prizadevanja, želje in to zahteva samoupravljanje. Res je, da imamo določen sloj ljudi, ki ne kažejo zadosti interesov, da bi se aktivneje vključili v samoupravljanje. Toda večina ni takšna. Zato se moramo vprašati, kaj smo komunisti storili, da b" samoupravljanje »približali« delovnim ljudem do takšne mere, da bi sami spoznali, da so samoupravni odnosi sestavni del njihovega življenja, načina dela in razmišljanja, samoupravljanje ni in ne more bili privilegij posameznikov ali skupin. Ce smo se odločili za razvoj samoupravne socialistične družbe, potem se moramo takšnim in podobnim »obremenitvam« samoupravljanja odločneje upreti. Poudarimo lahko, da so marsikateri rezultati, ki so bili lani in letos doseženi, ravno odraz visoke zavesti, ki se manifestira v obliki vlaganja dohou-ka v razvoj samih podjetij, kot tudi v skupnih vlaganjih v komunalne objekte v naši občini. Malokateri, ali pa noben kraj, se ne more pohvaliti, da je ustvaril toliko iz lastnih sredstev kot je to primer pri nas. Poudarjam, to ni prišlo samo od sebe, to tudi ni odraz kakršnihkoli birokratskih ali diktatorskih rešitev, temveč je odraz splošnega spoznanja, da samo s skupnimi silami lahko rešujemo svojo in skupno problematiko. Vendar Pa so današnji časi pretežki, da bi se lahko uspavali, klima preugoBna, da smo lahko dovolj kritični tudi do teh prisotnih vprašanj. Problemi, ki jih bom povedal, ne bodo navedeni zato, da pridružujemo obči »kritiki«, temveč zato, ker je redkokdaj boljša prilika, da kaj ukrenemo, kot je sedaj. Gospoarski rezultati še vedno niso najboljši. Dva globalna problema sta: osebni dohodki in profit v odnosu na bruto produkt sta prenizka. Prav tako Pa je v sklopu dohodka previsoka delitev na o-sebne dohodke. Ce gledamo to skozi prizmo upravljanja, vidimo, da še vedno nismo uspeli pri proizvajalcih do skrajnosti zaostriti odnos do stroškov, pri delitvi dohodka pa še prepo-gostokrat prevlada osebni, trenutni interes, nad dolgoročnejšim — skupnim. Pri teh dveh stvareh gre torej na eni strani za ustvarjanje rezultatov dela, na drugi pa za delitev. Zaposleni v naši občini so se za Pet let odrekli na račun svojih osebnih dohodkov za 2 odstotka, ker so jasno videli nujnost izgradnje potrebnih skupnih naprav. Vedeli so zakaj je to potrebno. To kaže, da je v delavcih dovolj zavesti, da z lastnim prispevkom pokrivajo svoje potrebe. Krepiti samoupravljalsko miselnost Prvi problem je v vsakodnevni praksi, da proizvajalci v organizacijah premalo poznajo svojo problematiko. Zato se pri delitvi tudi odločajo tako, kot so prezentirani materiali. Občutek imamo, da vodilni delavci v podjetjih pri tem te materiale premalo kritično pripravljajo, saj ne poznam primera, da bi sploh obstajala dilema pri delitvi na sklade >n osebne dohodke, glede na plan. Glede na gibanje življenjskih stroškov se povečujejo osebni dohodki neodvisno od rezultatov. vse to pa je znatno nevarnejše kot se trenutno zdi. Gre namreč za dolgoročnejše cilje izgradnje samoupravljalca, ki mu mora biti v zavesti, da so osebni dohodki odvisni v prvi vrsti od intenzitete dela, ne pa od življenjskih stroškov. Tako kot delamo sedaj, podiramo ustvarjeno in krepimo mezdno, namesto samoupravljalsko miselnost. Poudarjam, da morajo osebni dohodki pokrivati večje življenjske stroške, vendar se mora to gibati v skladu z začrtanim odnosom med potrebnimi skladi in osebnimi dohodki. Torej je nujno bolje gospodariti. Gospodarske organizacije morajo ugotoviti vzroke neskladja (zastareli programi, prenizke cene, previsoki stroški) in primerno ukrepati. S tako storjenimi napakami ne izgubljamo samo potrebni gospodarski učinek, ampak izgub, ljamo tudi samoupravljalsko miselnost. To vnaprej ne moremo tolerirati in je naša dolžnost, da čim hitreje odstranimo vzroke. Morda bodo za odstranitev razlogov potrebne tudi določene kadrovske spremembe. Kakor so težke, se jih ne smemo ustrašiti, ker samo tako — če pač ni mogoče drugače — bomo pravočasno odstranili vzroke kasnejših problemov. Imperativ za dobre osebne dohodke so ugodni rezultati gospodarjenja, kar za samoupravljale ne more biti dilema. Drugače tudi ne more biti. Teoretično smo ta vprašanja že zdavnaj razčistili, danes pa moramo realizirati tisto, kar odgovarja samoupravljalskim odnosom, to je odnosom samoupravljalca do lastnih sredstev. Naša načelnost ni potrebna le zato, da soglašamo s principi samoupravljanja, naša načelnost je potrebna, da bi navedene principe uresničili. To pa pomeni, da lahko trošimo le toliko, kolikor smo ustvarili in le tisti denar, ki smo ga ustvarili z lastnimi sredstvi. Če želimo jutri porabiti dva dinarja, moramo že danes storiti vse potrebno, da ju bomo Imeli. Na zaključku svojih izvajanj je politični sekretar ZK Velenje, Fanjo Korun, govoril o problemih socialnega razlikovanja, ker je bila temu vprašanju posvečena tudi zadnja seja CK ZKS in bodo slovenski komunisti problematiko obravnavali na III. konferenci, o tem je Korun povedal: — Ne mislim trditi, da se v velenjski občini srečujemo z izrazitimi problemi, ki imajo socialne posledice. Vendar se zavedamo, da nobena družba ne more in ne zije, da bomo samo s posred- lik. Gojili smo premnoge iiu-sme biti slepa do socialnih raznimi ukrepi reševali ta vprašanja. Tudi danes ne smemo imeti iluzij, da lahko odpravimo socialne razlike. Ne gre za to, da to ne želimo. Bistvo je v tem, da tega ne moremo. Moramo pa socialne razlike obvladati in jih zmanjševati in določiti generalne okvire teh razlik. Mnogo teh razlik izhaja iz napačnega pojmovanja delitve po delu, ki jo danes vsak po svoje pojmuje in vsak po svoje kvantificira. Ne moremo se sprijazniti s tem, da delitev po delu mešamo s solidarnostjo. So primeri, ko nekdo iz »delitve po delu« dobiva velik dohodek, mi pa na njega vplivamo in apeliramo, naj v imenu solidarnosti od-•Ivoji del tega dohodka tudi za druge. Takšna pojmovanja niso pravilna in naši družbi že povzročajo hude socialne, ekonomske in politične posledice. Ce krenemo po poti ustavnih amandmajev, potem moramo vefleti, da dohodek, ki ga u-stvarja delovna organizacija, ni samo rezultat minulega in živega dela, trga, temveč tudi rezultat splošnih pogojev, splošne družbene produktivnosti in družbene klime. Zato je treba delovnim organizacijam, ki iz monopolnih razlogov in zaradi splošnih družbenih pogojev dosegajo velik dohodek, jasno povedati, da ta dohodek ni samo rezultat njihovega dela. To pa ni več stvar solidarnosti, temveč stvar resnične in pravilne delitve po delu. Ce v tem pogledu uspemo, bomo socialne razlike občutno zmanjšali. Drugo pa je vprašanje tistih socialnih problemov, ki jih mora naša družba, in tudi mi v občini, reševati s tem, da v naše dogovore vgradimo elemente solidarnosti. Tu mislimo na naš odnos do bolnih, do ostarelih ljudi, do velikih družin itd. Vse kar smo do sedaj povedali pravzaprav ni novo in nič takšnega, kar komunisti v velenjski občini ne bi poznali in za kar se že dosedaj nismo prizadevali. Nekaj povsem novega od sklepov predsedstva in drugih naših forumov tudi nismo mogli pričakovati. Kaj smo lahko pričakovali drugega kot odločen poziv, da se borimo za dogovorjeno politiko in da je ne kršimo? Osnovna dilema je danes v tem ali smo komunisti v stanju, da presežemo probleme, da uresničimo sklepe predsedstva in obrnemo tok stvari. Mi smo to sposobni! Ce to ne bi bili, potem ne moremo biti več avantgarda v tej družbi. Vendarle pa moramo priznati, da je med komunisti marsikdo, ki ni več sposoben in ne more več delovati tako kot zahteva Zveza komunistov. Imamo ljudi, ki preprosto ne čutijo več problemov v "novi družbi. Ne čutijo jih zato, ker je ne občutijo. V svojih prizadevanjih za materialno blaginjo so šli tako daleč, da so izgubili občutek za mero, občutek za soljudi, da ne rečemo občutek za socializem. Zatorej bi morali komunisti kjerkoli v Jugoslaviji, in tudi pri nas v velenjski občini, več razmišljati o sebi, svojih postopkih, slabostih, načinu dela in o svojih odnosih do ljudi. Če tega ne bomo storili, bomo le težko uresničili sklepe predsedstva. V Cirkovcah drug drugemu pomagajo VESTI IZ PAŠKE VASI Tabornik; so tekmovali V Paški vasi je šest gospodarjev dogradilo nove hleve, ki so prilagojeni za rejo kur nesnic. Pred kratkim smo hleve napolnili z 24 tisoč jarkicami, ki bodo čez 22 tednov že kure nes-nice. V enem letu bodo predvidoma znesle 5,4 milijona jajc. Torej bo prišlo na vsak hlev po 900 tisoč jajčk. Kredit za dograditev hlevov je preskrbela kmetijska zadruga Šoštanj. Dva gospodarja pa sta začela z vzrejo piščancev — broj-lerjev lansko leto. S poslom sta kar zadovoljna. • Vaščani Paške vasj so se pomenili, da bodo uredili kanalizacijo skozi vas. Zavezali so se, da bodo izkop zemlje in zasipavanje jarkov uredili s prostovoljnim delom. Cevi je priskrbela krajevna skupnost Šmartno ob Paki. Na področnem tekmovanju taborniških odredov iz Šoštanja, Velenja, Celja, Radeč in Rogaške Slatine, so največ uspeha imeli taborniki odreda »Zdravilni vrelec« iz Rogaške Slatine pri čebelicah mlajše in starejše skupine ter pri medvedkih starejše skupine. Velenjski odred »Jezerski zmaj« pa je dosegel prvo mesto pri medvedkih mlajše skupine. Mladinci iz Cirkovc v pogovoru s predsednikom občine NESTLOM ŽGANKOM pa so se lotili vaških cest. Hočejo zgraditi nove in obnoviti stare ceste. Od spomladi dalje prizadevno delajo na cesti proti Smarskim Cirkovcam. To bo lepa vaška cesta, sposobna za prevoze z motornimi vozili. Nekaj nad kilometer cestišča so že uredili. Posamezni kmetovalci pa gradijo ceste proti svojim domačijam. Zanimiva je cesta do Avberška na vrh Lu-bele. Cestišče še sicer ni povsem urejeno, vendar smo kljub temu pripeljali z dvema avtomobiloma do vrha. Pred nami je do Avberška pripeljal le še en avtomobil. Nova cesta je za kmetovalca, kakršen je gospodar Polde Avberšek, izredno pomembna pridobitev. V tem času, kar je zgrajena cesta, si je nabavil že manjši traktor, ki mu bo v veliko pomoč na njegovi višinski kmetiji. Novo cesto si gradijo tudi kmetje onstran središča vasi. Kmetovalec Avbreht in še nekateri drugi gospodarji bodo na novo zgradili več sto metrov voznih cest. Nikoli si človek ne bi mislil, da bodo kdaj po grapah in skozi gozdove zgradili prevozne ceste. V Cirkovcah ljudje drug drugemu pomagajo. Ne mine nedelja, da se ne bi na delo zbralo vsaj 20 vašča-nov. Povedali so, da so izredno delavni mladinci. Aktiv Zveze mladine je sklenil, da se bodo vsi člani u-deleževali prostovoljnega dela. Prvi »motorni konjiček« na vrhu Lubele Čeprav prizadevnost vaščanov iz Cirkovc v naši občini ni osamljena, bomo kljub temu posebej pisali o njihovem trudu. Vasica je nekoliko odmaknjena od nižinskega sveta, zato je cestna povezava za njih še tembolj pomembna. Pred leti so ure- dili cesto od Hrastovca proti središču vasi. S tem so storili že korak dalje. V Cirkovcah so obnovili tudi staro šolsko poslopje. Letos Nova cesta je omogočila, da si je gospodar POLDE AVBERŠEK kupil traktor V Zavodnjah teče voda ^rrn Nekaj strelov iz možnarjev in v Zavodnjah se je prejšnjo nedeljo začelo slavje... Ljudje v mestih, ki imamo vse ljudske dobrine na dlani, težko dojamemo, da se nekdo lahko razveseli ob kozarcu navadne vode. Ce pa smo nekaj časa med njimi in pozorno gledamo njihove obraze, ko je prvič pritekla voda iz vodovodne cevi, pa se sčasoma le lahko vživimo in tudi z njimi veseli slavimo ta dogodek. Zavodnje so raztresena vasica. Šola, prosvetni dom, župnišče, gostilna in nekaj vaških hiš tvorijo središče vasi. Vse drugo je raztreše-no po obronkih. Zato je potrebno precej truda, da zajamejo vodo in jo po ceveh speljejo do posameznih hiš. Nekaj kmetij ima svoja zajetja. Večina v središču vasi pa je bila brez vodovoda. Pa tudi kapacitete prejšnjega zajetja niso več zadoščale. Na sestanku je bila sprejeta odločitev, da bodo letos slož- no prijeli za delo in v središče vasi napeljali vodovod. Izmed vaščanov so izbrali gradbeni odbor v katerem so bili Franc Anže-lak, Jože Svetina, Franc Šmon, Jože Brglez, Ivan Burjak in Vinko Kopin. Pripravili so vse potrebno in letos sredi februarja so začeli z delom. Vaščani so krepko zagrabili in opravili 5.485 prostovoljnih delovnih ur ter 124 ur voženj s traktorji. To je bila akcja, ki so se je udeležili skoraj vsi vaščani Zavodenj in Šentvida. Glavni vod je položen v dolžini 1.500 metrov, od vodnih izvirov do zbiralnika je vod dolg 800 metrov, od rezervoarja do pokopališča pa nad 560 metrov. Skupaj so torej položili v zemljo 2.860 metrov vodovodnih cevi. Zgradili so tudi precejšen rezervoar v katerem je 30.000 litrov zajete vode. Na svečanosti v Zavodnjah je spregovoril FRANC AN-ŽELAK, predsednik krajevne skupnosti Predračunska vrednost del znaša 240 tisoč din. Od tega odpade na material in strokovna dela 130 tisoč, na dela pri izkopih, zasipih in prevozih pa 110 tisoč dinarjev. V znatni meri je priskočila na pomoč skupščina občine Velenje, ki je prispevala 50 tisoč din. Vaščanom pa so pomagale tudi delovne organizacije — termoelektrarna, velenjsko Gorenje, rudnik lignita, Po-lypex, tovarna usnja in ERA. Na svečanosti, ki so jo prejšnjo nedeljo priredili pred prosvetnim domom je spregovoril Franc Anželak, predsednik krajevne skupnosti Zavodnje. Med drugim je povedal: »Pri gradnji vaškega vodovoda so bile tudi težave, zlasti pa neupravičena kritika tistih občanov, ki so stali ob strani in dejali, da ne rabijo vode. Tem moram povedati, ker sami tega ne vedo, da je vodovod vsem potreben in je last vseh vaščanov. S tem mislim na šolo, prosvetni dom, pokopališče in drugo. Še posebej naj povem, da sta na vodovodnem omrežju dva hidranta, ki zagotavljata odvzem vode v primeru požarov. Dolžan sem izreči posebno javno zahvalo Francu Šmonu, Jožetu Svetini, Tomažu Sto-parju, Vinku Kopinu, Ivanu. Burjaku in Jožetu Br-glezu, ki so prispevali največji delež pri gradnji vaškega vodovoda v Zavodnjah.« Toplo pozdravljen je sekretar občinske konference SZDL Velenje Jože Veber, simbolično odprl vodovod. Zatem pa so se vaščani veselili v prosvetnem domu. VAŠA PISMA Pojasniti želim V šaleškem rudarju je bil 30. 4. 1971 objavljen članek »Premalo prostora za predšolske otroke v Šoštanju.« Ivanka Rabič, ki je napisala ta sestavek, navaja, da je problem prostorskih zmogljivosti v tem, ker v vrtcu stanuje stranka. Meni, da bi se lahko število v varstvo zajetih otrok zvišalo, če bi pridobili stanovanjske prostore. Prebrala sem članek in ker sem stranka, ki biva v vrtcu, želim zadevo pojas- niti tudi z mojega stališča. Nemalo prizadevanj sem vložila v to, da bi dobila drugo, primerno stanovanje. Ni mi uspelo, a očitek, da s svojim bivanjem onemogočam organizirano varstvo vsaj dvajsetim otrokom me je prizadel še toliko bolj, ker sem tudi sama več let po vojni delala v vrtcu pod zelo težkimi pogoji in se trudila za dobro najmlajših. Rada imam otroke še sedaj, zato sem iskala re- štev iz sedanje situacije na tak način, da sem s posojilom pristopila h gradnji stanovanja pri hčerki. U-pam, da bo to kmalu rešeno. Opisano prostorsko stisko bi štela še bolj resno, če bi upravnica VVZ Šoštanj ne vzela na stanovanje kuharice ustanove v času, ko potreba po varstvu narašča. Ne vem, če je bilo to odločeno na pristojnih forumih, sigurno pa je, da je prostor za varstvo otrok okrnjen tudi na ta račun. Albina Dovšak Šoštanj PAZITE NA OTROKE Otroci so zadnji čas povzročili nekaj (prometnih nesreč, ker so nenadoma skočili na cesto. Dobro bi bilo, da starši pozorneje pazijo svoje otroke in jih sproti opozarjajo na nevarnosti, ki jih čakajo na cesti. Gostota mestnega prometa je tolikšna, da bodo starši morali biti pozornejši! • Devetletna ANDREJA ŽUŽEK iz Velenja, Prešernova 10, je 28. aprila nenadoma skočila pred osebni avtomobil, ki ga je vozil JANEZ HRIBERŠEK iz Velenja, Finžgarjeva 3. Deklica je dobila pretres možganov in so jo odpeljali v slo-venjgraško bolnišnico. • Zdesne strani je na cesto nenadoma skočil 6-letni DRAGO MARTINSEK iz Velenja, Prešernova 12. Voznik o-sebnega avtomobila CE 393-75, VLADO PAREZNIK iz Mozirja, nesreče ni mogel preprečiti. Otrok je dobil poškodbe [Mladinci so se znašli. Prve kozarce vode je bilo treba plačati. Pa kljub temu so vaščani navalili l Nastopilo bo 110 Velenjčanov Letošnji 6. mednarodni kriterij v umetnostnem ko-talkanju, ki bo od 30. 6. do 3. 7. 1971 v Velenju, obeta rekordno udeležbo. Stalni gostje Velenja Zahodni in Vzhodni Nemci, Angleži, Italijani, Švicarji, Belgijci, Holandci in Avstrijci tudi letos napovedujejo svoj prihod. Prvič, odkar se v Velenju organizira ta mednarodna športna prireditev, bo sodelovala tudi Španija, kjer bo letos v septembru svetovno prvenstvo. Obeta se nam torej zanimiva mednarodna konkurenca. Kaj pa Jugoslavija? Jugoslovansko državno reprezentanco bo tokrat sestavljala ekipa, ki bo imela največ zastopstva iz Velenja. Po enoletnem odmoru se bosta vrnila na kotal-karsko ploščo večkratna državna reprezentanta Blatnik in Korenič. Poleg njiju je zvezna komisija za drsanje in kotalkanje uvrstila v moško vrsto še Jurčiča, Goloba in Blatnika mlajšega (vsi Velenje). Moško ekipo Jugoslavije bodo torej sestavljali izključno Ve-lenjčani, kajti lanskoletni državni prvak Švajger iz Ljubljane je nedavno prenehal s treningom. Tudi ženska vrsta bo imela močno zastopstvo iz Velenja. Komisija je poleg velenjskih tekmovalk u-vrstila v ekipo le mladi in odlični sestri Gazvoda iz Ljubljane, ki se vse bolj strmo vzpenjata v sam vrh jugoslovanskega kotalkar-skega športa. Po težji poškodbi noge bo po enoletnem odmoru spet poskusila srečo Fišerjeva, poleg nje pa še mladi in nadarjeni Turnškova in Štajnerjeva ter kot rezerva Dobovični-kova (vse Velenje). Zal je velenjski klub izgubil lanskoletno državno prvakinjo Dermolovo, ki je, kot izgleda, za vedno prestopila med atlete. Preostanejo še dvojice, kjer pa je letos v jugoslovanski vrsti nastala velika vrzel. Kot vse kaže, ne bosta nastopila drugouvršče-na z evropskega prvenstva 1970 Šenk—Šketa iz Ljubljane. Prav tako, zaradi odstopa Švajgerja, ne bo nastopil ljubljanski par Gaz- voda—Švajger. Komisiji za sestavo reprezentance je med pari, ki so sposobni za mednarodno konkurenco, ostal en sam par iz Velenja. Vivodova, ki se je posvetila izključno le vožnji dvojic, je vse do lanskega leta nastopala z Jurčičem. Zaradi možnosti skupnega treninga v Ljubljani, kjer študira tudi Korenčič, pa se je odločila, da bo letos prvič nastopila z njim. Od tega para lahko ob marljivem treningu pričakujemo še veliko, saj sta oba odlična solista. Barve Jugoslavije bo torej na letošnjem kriteriju zastopalo kar 10 Velenjčanov, kar je brez dvoma velik uspeh in plod večletnega trdnega dela. In kako se pripravljajo na to odgovorno preizkušnjo? Vsakodnevne intenzivne priprave pod vodstvom trenerke Ksenije Vozelj dopolnjujejo občasni obiski enega najboljših jugoslovanskih trenerjev ing. Petra Brleča iz Ljubljane. Upamo torej lahko, da nas bodo velenjski kotalkarji na bližnjem tekmovanju v močni konkurenci odličnih evropskih tekmovalcev solidno zastopali. na vranici in pretres možganov. • Tudi tretja nesreča se je pripetila na Prešernovi cesti, ko je z desne strani nenadoma pritekla na cesto 5-letna JOLANDA KRAJNC iz Velenja, Celjska cesta 58. Čeprav je voznik osebnega avtomobila močno zaviral, je deklico kljub temu vrglo na cestišče in so jo morali zavoljo poškodb odpeljati v bolnišnico. • Dne 23. maja ob 17. uri je v Pesju z desne strani pritekel na cesto 4-letni BERNARD JURlC iz Hrastovca 24. Z obrazom se je zaletel v desna vrata osebnega vatomobila CE 317-90. ki ga je vozi) ANTON KORTNIK iz Lokovice 25. Fantek je bil lažje poškodovan. OBVESTILO KANDIDATOM ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Obvezni specialistični zdravniški pregledi kandidatov za voznike motornih vozil bodo v soboto, 12. junija in 26. junija, od 12. ure dalje v zdravstvenem domu Velenje. Prijavite se v dispanzerju za medicino dela — zdravstveni dom Velenje. Velenjean FRANCI BLATNIK se bo ponovno vrnil na ploščad Mali traktorji iz Gorenja Še letos bo Gorenje v obratu na Muti vključilo v svoj proizvodni program male traktorje in pripadajoče priključke za kmetijska dela • Gre za ko-operacijski posel z najbolj znano francosko firmo Bouyer. V tovarni gospodinjske o- odločili, da bodo izdelovali preme Gorenje so naredili malo kmetijsko mehaniza-svojevrstno potezo, ko so se cijo. V kooperaciji s fran- Priključek za grabljenje je moč upravljati sede Naši pionirji najboljši Na medobčinskem prometnem tekmovanju v Žalcu sta bila najboljša Velenjčana Jože STROPNIK in Franc OBU. Občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu že več let prireja različne oblike dela, da bi dosegli večjo varnost ljudi, še posebej pa, da bi vzgojili šolsko in predšolsko mladino. BRANKO EMERSlC, občinski prvak Kot ena izmed mnogih oblik so najuspešnejša šolska prometna tekmovanja »kaj veš o prometu«, ki so postala že tradicionalna, namenjena pa so šolam in učencem. Medtem, ko se prometna vzgojna dejavnost odvija preko celega šolskega leta, pa je v spomladanskih mesecih razgibana prometno vzgojna dejavnost v pripravah na razredna, občinska in medobčinska tekmovanja. Sredi maja je bilo, pod pokroviteljstvom komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu in sodelovanju domačega avto moto društva ter ZSAM Velenje, uspešno izvedeno tretje občinsko prometno tekmovanje. Na tem tekmovanju so sodelovale skupine iz vseh osrednjih šol. Tekmovalci pa so preizkusili znanje iz cestno prometnih predpisov, spret-nostne vožnje s kolesom na posebnem poligonu in ocenjevalne vožnje po prometnih ulicah. Od devetih tekmovalnih skupin je bila na občinskem tekmovanju najboljša ekipa iz osnovne šole Gustava Šiliha, druga pa iz osnovne šole iz Šmartne-ga ob Paki. Občinski prvak v šolskem tekmovanju je Branko Emcršič (o. š. J. Letonje Kmet), drugi je Jože Stropnik (o. š. G. Šilih), tretji pa Ivck Šuster (o. š. G. Šilih). V Žalcu pa je bilo 22. maja medobčinsko prometno tekmovanje, ki se ga je udeležila tudi ekipa iz Velenja. Naši mladi tekmovalci so želi izredno dobre uspehe. Jože Stropnik in Franc Obu sta na tem tekmovanju zasedla prvo in drugo mesto in za nagrado dobila kolo »pony« in fotoaparat. cosko tovarno Bouyer bo Gorenje že v jeseni v obratu na Muti pričelo proizvodnjo enoosnih traktorjev in najrazličnejših priključkov. Izbira je precejšnja, saj francoska firma izdeluje k svojemu enoosnemu traktorju s 5 in 6 konjskimi močmi okrog 40 priključkov. Te dni se bodo v Gorenju odločili, katere vrste priključkov in poljedelskih strojev bodo začeli izdelovati. Enoosni traktor je primeren za kmetijska dela na srednjih kmetijah v gričevnatem svetu. Izredno pripraven pa je tudi za obdelovanje vinogradov in vrtnarij. Zanj se bodo prav gotovo odločili tisti poljedelci, ki želijo rentabilno in več proizvajati in si o-lajšati težavno garanje na kmetiji. Mali traktor je zelo okreten, njegova moč pa je tolikšna, da je usposobljen za zahtevna dela v strminah. Pri oranju je treba traktor voditi ročno in je zato tembolj pripraven za oranje, rahljanje ali okopa-vanje med vrstami trte in drevja. Ročno je treba voditi tudi kosilnico, medtem ko se obdelovalec lahko usede pri uporabi škropilnice, grabelj ali prikolice. Vemo, da je kupna moč malega ali srednjevelikega kmetovalca, kateremu je traktor tudi namenjen, razmeroma majhna. Zato je dobra stran male mehanizacije prav v tem, ker je cenejša. Napovedujejo, da bo traktor stal 9.500 din, priključki pa nekaj tisoč dinarjev, različno od vrste stroja. Rahljalnik Borci na oddih v Portorož Člani borčevskih organizacij na celjskem območju so več let nazaj preživl.{dli dneve, ki so jim namenjeni za letni oddih in počitek v medobčinski počitniški koloniji v Rovinju. Mnogi so se odločili za oddih tudi zaradi zdravljenja. V prijetnem sončnem borovem gozdu je vodstvo bivšega okrajnega odbora ZB Celje organiziralo, s pomočjo skromnih finančnih prispevkov in s prostovoljnim delom otrok' padlih borcev, svojo počitniško kolonijo. Ob prizadevanju se je z leti kolonija stalno izboljševala — od šotorov do vikend hišic, kuhinje, večje montažne jedilnice in drugih manjših izboljšav. FRANC OBU, JOŽE STROPNIK in IVEK ŠUSTER — tekmovalna trojica, ki je zasedla prvo mesto v Žalcu Člani so se kolonije, kjer je imel tudi občinski odbor ZZB NOV Velenje 5 lastnih vikend hišic, radi posluževali zaradi domačnosti v družbi sotovarišev in zaradi nizke oskrbne cene v koloniji. Zavoljo tako ugodnih pogojev letovanja, je bila odpoved koriščenja zemljišča za kolonijo v Rovinju ob koncu lanskega leta, sprejeta s precejšnjim nezadovoljstvom. Občinska skupščina v Rovinju ni bila pripravljena odstopiti drugega primernega zemljišča, niti podaljšati najemno pogodbo za koriščenje kolonije v letošnji sezoni. Vse objekte kolonije je odkupila ribiška družina v Podčetrtku in jih bo namestila v okolici Atomskih toplic. Sredstva so naložena na računu medobčinskega odbora počitniške kolonije ZZB NOV Celje z namenom, da bi si s skupnimi močmi ponovno uredili počitniški dom ob morju za letovanje borcev. Kot v prejšnjih letih je bilo pri občinskem odboru ZZB NOV Velenje tudi le- tos precejšnje povpraševanje za koriščenje oddiha v Rovinju, vendar so vsi člani prejeli enak odgovor — da je njihova počitniška kolonija v likvidaciji. Občinski odbor ZZB NOV Velenje je zato iskal nove možnosti in naletel na razumevanje uprave občinske skupščine Velenje, ki je odstopila za letovanje borcev v svojem domu v Portorožu depandanso z 10 ležišči v sedmih izmenah po 10 dni. Počitniški dom bo odprt od 20. junija do 30. avgusta 1971. Cena oskrbnega dne znaša 37,00 din za odrasle in 23,00 din za otroke v starosti od 2 do 10 let. V tem domu je zaradi poznega obvestila še nekaj prostih mest. Da bi bilo letovanje v Portorožu dostopno tudi članom borčevskih organizacij z manjšimi dohodki, je UO sklada za borce in invalide NOV pri občini odobril določena sredstva za regres, in sicer: — upokojenim članom in kmetom-borcem z nižjimi dohodki se bo priznal regres do višine 12,00 din za oskrbni dan; — regres pa se bo v izjemnih primerih priznal tudi zaposlenm članom z nizkimi osebnimi dohodki, ki imajo še nepreskrbljene otroke. Prav gotovo se bodo borci prijetno počutili tudi v Portorožu. Občinski odbor ZZB NOV se bo še nadalje trudil, da bi se zagotovile stalne možnosti za rekreacijo borcev. Morda pa bo zgledu uprave občinske skupščine sledila še katera delovna organizacija. i7m. Avto moto društvo »Šaleška dolina« Velenje obvešča vse svoje člane in stranke, ki koristijo storitve društva, da je možno sedaj tudi pri našem društvu CENTRIRATI IN BALANSIRATI AVTOMOBILSKA KOLESA Pred kratkim smo nabavili sodobni stroj za centriranje in balansiranje koles, angleške proizvodnje tipa »Leycock«. Cena za centriranje enega kolesa je za člane AMD 8 din, za nečlane 11 din. Se priporočamo. USPEL TEDEN ŠPORTA V ŠOŠTANJU Partizan Šoštanj je tokrat že šestič zapovrstjo priredil telesnovzgojno in športno manifestacijo svojega članstva pod naslovom TEDEN ŠPORTA. V enotedenskem pestrem športnem programu so poleg članov društva nastopili tudi člani šolskih športnih društev vseh šol v občini in člani sindikalnih organizacij mesta Šoštanj Številnim ljubiteljem telesne kulture so člani Partizana predstavili tudi telovadno akademijo, za zaključek tedna pa uspel nastop na stadionu »Široko«. Rezultati športnih tekmovanj Rokometni turnir Dekleta 1. SSD Biba Ročk Šoštanj 2. SSD KDK Šoštanj 3. SSD Jože Letonje-Kmet Šmartno ob Paki Fantje 1. SSD KDK Šoštanj 2. SSD MPT Velenje 3. SSD GS Velenje Kegljanje 1. Sindikalna organizacija termoelektrarne Šoštanj — 444 kegljev 2 Sindikalna organizacija Po-lypex Šoštanj — 4is kegljev 3. sindikalna organizacija Kle-parštvo-vodovod Šoštanj — 398 kegljev Posamezniki 1. Mišo Ivančič 2. Tine Rajšter 3. Feri Vojsk 1'14 kegljev 100 kegljev 98 kegljev Streljanje Pri sindikalnih organizacijah so bili najboljši člani tovarne usnja Šoštanj, pri posameznikih pa Franjo 2učko. Pri pionirjih in pionirkah pa so bili najboljši učenci osnovne šole KDK Šoštanj. Košarka Dekleta 1. SSD Biba Rrick Šoštanj 2. SSD KDK Šoštanj 3. SSD JLK Šmartno ob Paki Fantje 1. SSD Biba Ročk Šoštanj 2. SSD MPT Velenje 3. SSD JL.K Šmartno ob Paki Sah Zmagala je ekipa osnovne šole KDK Šoštanj pred osnovno šolo Biba Ročk in drugo ekipo KDK. Turnir članov pa se je končal z zmago Franca Zakeršni-ka, drugi je bil Marko Stropnik, tretji pa Franc Potočnik. Tek po ulicah Šoštanja Nastopilo je blizu 300 tekačev iz Velenja, Celja in So-štanj/a. Najštevilnejši so bili člani šolskih Športnih društev. Pionirji 1. Ivan Zep, MPT Velenje 2. Jože Kovačič, GS Velenje 3. Slavko K raj ne, GS Velenje Ekipno — SSD GS Velenje Pionirke 1. Dragica Zaponjšek, KDK Šoštanj 2. Zdenka Ledinek, KDK Šoštanj 3. Alenka Svarc, B. Roek Šoštanj Ekipno — SSD KDK Šoštanj Mlajši mladinci 1. Daniel Zagorc. MPT Velenje 2 Vili Bolha. MPT Velenje 3. Zvonko Skornšek, B. Ročk Šoštanj Ekipno — SSD MPT Velenje Mlajše mladinke 1. Marjana Hojan, GS Velenje 2. Metka Smithofer, GS Velenje S. Vida Ježovnik Ekipno — SSD GS Velenje Mladinci 1. Miran Cas. gimn. Velenje 2 Miro Žagar, RSC Velenje i. Drago Plevelj, RSC Velenje Ekipno — SSD gimnazija Velenje Člani 1. Stanko Koselj, AK Velenje 2. Jože Kovše, AK Velenje 3. Osman Hasič, AK Velenje Ekipno — atletski klub Velenje. Prebivalci Tomšičeve se pritožujejo Trgovskemu in proizvodnemu podjetju ERA, so stanovalci iz dveh blokov (št. 30 in 31) na Tomšičevi cesti v Velenju poslali pismo, v katerem se hudujejo nad uničevanjem zelenic na spodnji strani obeh stanovanjskih zgradb. Velenjska ERA ima na drugi strani ceste skladišče gradbenega materiala, do tja pa vodi makadamsko cestišče. Stanovalci iz omenjenih dveh blokov v pismu navajajo, da želijo imeti urejeno okolico. ERA pa povzroča nered. Na zelenici ob cesti je nasut pesek, opeka ipd. Tudi cesta je natrpana z gradbenim materialom, tako da morajo tovornjaki obračati po zelenici. Hudujejo se tudi nad prahom, ki se dviga izpod koles težkih tovornjakov s prikolicami, ker zavoljo tega ne smejo odpirati oken. Zaradi navedenega zahtevajo stanovalci iz Tomšičeve ceste 30 in 31, da trgovsko in proizvodno podjetje ERA, ki ima blizu blokov svoje skladišče, ogradi dovozno cesto, odstrani gradbeni material z zelenic in ceste ter v bodoče dosledneje skrbi za urejeno o-kolico. V Velenju je še nekaj podobnih nečednosti in bi bilo prav, da stanovalci sami skrbijo in zahtevajo od tistih, ki onesnažijo okolico, da jo tudi uredijo in popravijo nastalo škodo. Nekaj nad 200 šoštanjskih upokojencev se je zbralo na občni zbor in pregledalo v kolikšni meri se jc društvo upokojencev vključilo v prizadevanja, da bi sproti odpravljali težave upokojencev. O delu upravnega odbora društva upokojencev je poročal predsednik Franjo Stanovšek. Ugotovil je, da se člani društva premalo brigajo za delo in so večinoma neaktivni. V društvo je včlanjenih nekaj nad 500 upokojencev, za društveno delo pa skrbi le peščica delovnih članov. Kljub temu pa je šoštanj-sko društvo upokojencev delovno. Upokojenci najdejo zatočišče v njihovem klubu, ki vzorno posluje. Upravni odbor je lani priredil za člane šest izletov, ki so se jih polnoštevilno udeležili. Na občnem zboru pa so ugotovili, da je popustilo društveno kulturno pro- svetno delo. Društvo upokojencev ima mešani pevski zbor in instrumentalni kvintet Vačovnik. To pa sta tudi edini skupini, ki občasno nastopata. Pričakovali smo, da bodo šoštanjski upokojenci na svojem občnem zboru odločno spregovorili zakaj še ni uresničeno stališče skupščine SRS, da se sredstva stanovanjskega prispevka od pokojnin in invalidnin prenesejo na občine. O tem in o nemogočih kriterijih za delitev denarja iz tega sklada, ki je sedaj še vedno pri republiškem zavodu za socialno zavarovanje, so se namreč pogovarjali pred nedavnim na posvetovanju, ki ga je sklicala občinska Hitrostne dirke avtomobilov Avtomoto društvo »Šaleška dolina« pripravlja avto rally Gorenje za slovensko prvenstvo • V Velenju hitrostne avtomobilske dirke. Meddruštveno tekmovanje avtomobilistov petih dolin je preraslo že po dveh letih v slovensko prvenstvo. Organizatorji pa so od vsega začetka ostali Velenjča-ni. Tako bo tudi start in cilj letošnje rally vožnje v Velenju. Blizu 100 tekmovalcev bo krenilo na 648 kilometrov dolgo pot v soboto, 19. junija V popoldanskih urah. Pred tem bodo opravili še spretnostno vožnjo. Prevoziti bodo morali sedem etap, vožnja pa bo neprekinjeno trajala vso noč. Iz Velenja, bodo najprej krenili proti Šoštanju in dalje do Zavo-denj, vmes pa bodo na 6 kilometrov dolgi progi vozili hitrostno preizkušnjo. Nate se bodo preko Črne in Dravograda vrnili nazaj v Velenje. V drugi etapi bodo iz Velenja odpeljali do Trbovelj in se preko Laškega in Celja vrnili v Velenje. Zatem bodo tekmovalci vozili do Zavodenj in tu opravili brzinski izpit. Nekoliko izven Zavodenj pa bodo na 5 kilometrov dolgi progi vozili hitrostno preizkušnjo, krenili dalje na Sleme in se v 4. etapi vrnili v Velenje čez Plešivec, Smrekovec in Ljubno. Naslednji etapi vodita od Velenja do Poljčan in nazaj skozi Slovensko Bistrico, Vojnik, Dobrno do Šentilja. Nato bo sledila hitrostna preizkušnja na cesti Šentilj—Velenje. To pa je tudi zadnja etapa, v kateri bodo morali tekmovalci prevoziti relacijo Dravograd—Maribor—Celje—Velenje. Letos v Velenju ne bo motociklističnih hitrostnih dirk. Zato pa so organizatorji rallyja Gorenje pripravili za ljubitelje moto športa avtomobilske hitrostne dirke po velenjskih ulicah. Po uspešno prevoženih etapah bodo tekmovalci rallyja vozili krožno dirko v dolžini 1.800 metrov. Vsak bo moral prevoziti pet krogov. Dirka se bo začela v nedeljo 20. junija ob 10. uri dopoldan. Start in cilj bosta na tovarniškem dvorišču v Gorenju. Proga pa bo potekala iz Gorenja do semafornega križišča in dalje po Partizanski cesti do gasilskega doma, do kolodvorske restavracije po Celjski cesti in dalje na dvorišče tovarne Gorenje. Gledalci bodo dirko lahko spremljali ob vsej progi, razen na tovarniškem dvorišču, kjer bo start in cilj. Želijo večje sodelovanje vseh članov SLAVJE MLADIH — S številnimi prireditvami smo letos v Šaleški dolini proslavili dan mladosti in rojstni dan tovariša Tita. Osrednje slavje pa je pripravila velenjska mladina na kotalka-lišču. V kulturnem sporedu so sodelovali mladinska godba, združena pevska zbora (na zgornji lotografiji) z obeh osnovnih šol, recitatorji kulturnega društva Anton Aškerc, plesna skupina športnega plesnega kluba in učenci glasbene šole z izraznimi plesi. Učenci iz osnovne šole Gustav Šilih pa so izvedli telovadno vajo. Občinska konferenca ZMS je letos podelila priznanja mladim družbenim delavcem. Priznanja so dobili Aca Polanc in Danica Gračner iz gimnazije, Vili Jelen, Franc Kramer in Ivan Rozman iz rudnika. Vlado Lorenci iz rudarskega šolskega centra, Ivan Godec iz tovarne Gorenje ter Edo Kaš in Slavko Ramšak iz Gaberk. Pred tem pa je republiška konferenca ZMS dodelila, republiško priznanje Vladu Videmšku, mladincu iz Gaberk, mentorsko priznanje pa dirigentu mladinske godbe rudarskega šolskega centra Andreju Taušiču. skupščina in na katerem so bili navzoči tudi predstavniki društva upokojencev. Takrat so se domenili, da bo občinska skupščina Velenje zahtevala naj slovenska skupščina s pomočjo pristojnih republiških organov uveljavi že precej staro zakonsko stališče kar dveh zborov skupščine SRS. Društvi upokojencev Velenje in Šoštanj pa bi morali, tako so se domenili na posvetu, ki ga je sklicala naša občinska skupščina, z velenjsko zahtevo in stališčem seznaniti vsa društva upokojencev v Sloveniji. Zavoljo takšnega dogovora se nam zdi nepravilno, da šoštanjski upokojenci na svojem občnem zboru do tako pomembnega vprašanja, ki zadeva stanovanjske razmere upokojencev, niso zavzeli nobenega stališča. Kaju hov pokal Gorenju V mesecu maju se je končalo tekmovanje mladinskih aktivov v štirih športnih panogah. To že tradicionalno srečanje organizira občinska konferenca ZMS Velenje. Prehodni Kajuhov pokal so osvojili mladinci TGO »Gorenje«. V posameznih panogah so zmagali: — mali nogomet: RSC Velenje — streljanje: RSC Velenje — šah: MA Paka — namizni tenis: M A Šmartno ob Paki Prehodni pokal med o-snovnošolskimi aktivi pa je osvojil MA šole Miha Pin-tar Toledo Velenje. Obsojen za tatvine Bogomir Stropnik, 26-lctni mizar se je dolgo izmikal roki pravice. Zdaj pa ga je sodni senat obsodil na 3 leta strogega zapora. Ne dovolijo točiti vodo Naš bralec Jože Vresnik iz Griž pri Celju nam je poslal naslednje pismo: — V Šaleku, naselje Gorica, sem prišel do lesene hiše na kateri je hišna številka Šalek 48. Ta stara kaj-ža je pravo nasprotje med novim Velenjem in bližnjo okolico. V tej leseni hiši že nekaj let stanuje družina S. Gospodar je upokojenec z majhno pokojnino, ker je moral zaradi slabega zdravja zapustiti delo pri kmetijski zadrugi. Hiša, v kateri stanujejo, je brez električne napeljave in vode. Zato prinašajo vodo 200 metrov daleč, iz dvorišča, kjer so bili včasih hlevi. Pri tem pa nastajajo nerazumljive težave. Pogostokrat stranke in tudi tovariš Plazi ne dovolijo, da bi družina S. nato-čila vodo na dvorišču. — Neverjetno. Toda, tako je! Sodišče mu je sodilo zaradi 11 tatvin, ki jih je storil že pred več leti v Šoštanju in Velenju. Stropnik pa se je spretno izmikal vse do nedavnega, ko so ga končno le prijeli. Pri svojem skrivanju je šel tako daleč, da je ilegalno prestopil državno mejo in se naskrivaj vračal s kupljenim nemškim potnim listom. Varnostne organe je pretental leta 1965, ko je v Šoštanju povzročil s svojim avtomobilom avtomobilsko prometno nesrečo. Takoj po nesreči je Stropnik pobegnil, vendar so ga kasneje odkrili. Ker je bila za njim razpisana tiralica, ga je miličnik v Šoštanju ustavil in prisedel v avtomobil, da ne bi znova pobegnil. Toda Stropnik ni ubogal, da bi odpeljal na postajo milice. Silovito je z avtomobilom potegnil iz mesta in šele po eni uri vožnje je miličnik spravil neumneža k pameti. Tako je vsaj izgledalo. Stropnik pa se še sedaj ni hotel ugnati in je miličniku, ko si je ta pred postajo milice oblačil plašč, znova ušel. Zatem so ga spet ujeli in mu odvzeli avtomobil in ključe. Stropnik pa je ponoči z dvojnikom ključa odprl avtomobil in pobegnil. Vse premetene akcije pa mu niso koristile. Bogomir-ja Stropnika so končno u-jeli in prepeljali v preiskovalni zapor. Sodni senat ga je pred dnevi obsodil za 11 tatvin na 3 leta strogega zapora. KUPIM • Kupim eno ali dvostano-vanjsko hišo, staro ali novo, dograjeno ali nedograjeno, v Velenju ali okolici v smeri Proti Celju. Naslov v uredništvu. PRODAM • V Sentflorjanu pri Šoštanju prodam hišico primerno za vikend. Naslov v uredništvu. • Dobro ohranjen polavto-matični pralni stroj prodam. Cena 70(1 din. Naslov: Fortu-nat I.egnar, Zidanškova 6, Velenje. • Prodam šivalni stroj Griie. mer. Naslov: Matilda Strniš-nik, Konovo 106, Velenje (pri Ocepku). IZGUBLJENO • Izgubil sem potni list. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na naslov Vladimir Covič, Kajuho-va (novi blok), Šoštanj ali na naslov v Potnem listu. NERED TUDI TU — Spotaknili smo se že ob garažni prostor na Partizanski cesti, ki ga uporablja Vegrad. Ni nam bilo všeč, da gradbeniki sami ne upoštevajo zakonodaje in gradijo na črno — brez potrebne gradbene dokumentacije. To sicer ni zadeva v naši pristojnosti, nanjo pa smo bili dolžni opomniti. Vegradov garažni prostor je v Velenju na zelo vidnem kraju, v neposredni bližini novih stanovanjskih stolpičev. Zato je še tembolj žalostno, da vlada na garažnem prostoru skrajni nered, kakršnega si je težko zamišljati (to je dobro vidno na naši fotografiji). Ne zamišljamo si, da bo po našem pisanju bolje, opozoriti pa smo na nesnago le morali. al RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta: 1. profesor matematike 2. predmetni učitelj matematike 3. profesor zgodovine DUJ 4. predavatelj elektrotehnike - dipl. inž. 5. predavatelj rudarstva 1 1 2 2 Stanovanje samsko. Nagrajevanje po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe najkasneje do 1. 9. 1971. Vaš dom bo prijetnejši, če ga boste opremili s sodobnim pohištvom iz bogatih zalog Sodobne opreme velenje trgovsko podjetje na veliko in malo Pripravljeni smo vam pomagati: # s strokovnimi nasveti # z dostavo na dom # s kreditom do 10.000 din ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega očeta VIKTORJA MRAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem RŠC, Gorenja, elektrarne in rudnika lignita, ki so počastili njegov spomin, nam izrazili sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo društvu upokojencev iz Šoštanja in sindikalni podružnici tovarne usnja. Zahvaljujemo se tudi godbi tovarne usnja ter pevskemu zboru društva upokojencev, kakor tudi tovarišu Milošu Volku za ganljive poslovilne besede. Žalujoči: sinovi Ludvik in Viktor z družinama in Herman, hčerke Tonika, Ivica in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo Priznanja telesnokulturnim delavcem V Velenju hočemo red. Red predvsem zato, ker smo ga sami gradili, mnogi Velenjčani pa prelili precej znoja pri kopanju jarkov, urejanju zelenic in regulaciji Pake. Tuja nam je miselnost ljudi, ki so se v u-rejeno mesto kasneje preselili, zlasti pa še takle zagovor: »Mislila sem, da nisem povzročila tolikšno škodo in naredila tako velik prekršek, da bi se me splačalo prijaviti.« To je povedala Breda Ambrož iz Velenja, Stane-tova cesta 34, zaposlena pa v projektivnem biroju, potem ko je zvedela, da se bo morala za svoje dejanje zagovarjati pred občinskim sodnikom za prekrške. Ambroževa je 29. maja v zgodnjih jutranjih urah vesela prišla iz velenjskega hotela. Z njo sta bila Pavel Silan in Rajko Pire, oba delata v Gorenju. Odšli so do osebnega avtomobila, ki je bil parkiran nekoliko stran. Spotoma so si ogledali rože, zasajene na cvetlični gredi pred skupščinsko stavbo in se zmenili, da si jih bodo natrgali. Mimo prometnega znaka, ki prepoveduje vožnjo, je Breda Ambrož na Titov trg zapeljala svoj osebni avtomobil CE 340-63 in odtrgala, kot je sama povedala, tri tulipane, ki jih je odnesel eden od spremljevalcev. Še nekaj krogov po ploščadi in razigrana družbica se je odpeljala dalje. Trčenje na spolzki cesti Nepričakovano slabo vreme in spolzka cesta sta botrovala težji prometni nesreči, ki se je pripetila na novi cesti v Pre-logah, dne 29. maja nekaj po trinajsti uri. JOŽE ZAVRATNIK iz Velenja, Bračičeva 1, se je s svojim osebnim avtomobilom CE 242-21 vozil proti Šoštanju, ko je iz nasprotne strani pripeljal osebni avtomobil CE 54-14 jMARJAN PRISLAN iz Sa-leka 25. Oba sta vozila ob srednji neprekinjeni črti in je Pri-slan z levim delom avtomobila trčil v sredino leve strani Za-vratnikovega avtomobila. Pri nesreči sta bila huje poškodovana Marjan Prislan in' Jožica Zavratnik, lažje telesne poškodbe pa so dobili Jože Zavratnik, Ljubo Učakar in Leon Bauman. vse so odpeljali v celjsko bolnišnico, zvedeli smo, da je ponesrečeni Marjan Prislan v kritičnem stanju. Priznanje je dobil tudi prvi predsednik velenjskega »Partizana« EDO HUDOVERNIK Predsednik občinske zveze za telesno kulturo Rudi Zevart in predsednik občinske konfcrence SZDL Velenje Milan Ster-ban sta oh jubileju 30. obletnice OF in 10. obletnice občinske zveze za telesno kulturo Velenje podelila tridesetim telesnokulturnim delavcem priznanja za zasluge pri razvoju telesne kulture v naši občini. Priznanja so dobili tisti športni delavci, ki so v povojnem obdobju vsaj 10 let delali v društvih in klubih ter s svojim organizacijskim ali strokovnim delom ali kako drugače, prispevali k razvoju telesne vzgoje in športa v naši občini. Priznanja so dobili — iz Velenja: Edo Hudovcrnik, Ludvik Uranjek, Hinko Dermol, Slavko Vidmar, Mimica Fišer, Oto Kugonič, Franc Cesar, Lojze Jevšenak, Albin Amon, Karel Vrečko, Ivo Rahten, Edo Centrih, Roman Repnik, Nestl Žgank, Drago Tratnik, Franc Zgank, Franjo Kočar, Ivo Blekač, Marcel Medved, Rudi Zevart in Franc Pristovšek; iz Šoštanja Miloš Volk, Matjaž Natek, Miligoj Jarnovič, Rudi Bajec, Zvone Stemberger; iz Smartnega ob Paki Jože Založnik, Tine Stcb-lovnik, Karel Napotnik in Jože Melanšek. Tudi izobraženci znajo Splošno gradbeno podjetje VEGRAD Velenje OBJAVLJA prosta delovna mesta: • pet SLIKOPLESKARJEV • treh ŽERJAVISTOV • treh BULDOŽERISTOV • več KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: Zaželjena praksa in končana šola. Hrana in stanovanje je zagotovljeno. Kasneje so možnosti družinskega stanovanja. Prošnje z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazila o strokovnosti sprejema kadrovski oddelek SGP »Vegrad« Velenje — 15 dni po objavi razpisa. ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje - Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji; Cetis Celje Kdo je trgal tulipane? Naš sestavek, v katerem smo javno ožigosali posameznike, ki so s cvetličnih gred v Velenju trgali tulipane, je vzbudil precej hude krvi, naletel pa je tudi na splošno odobravanje. Najprej je zabrnel telefon in na drugi strani žice so hoteli popravek v današnji številki. V gostinskem podjetju Paka so prizadeti. V račun jim ni šla izjava natakarice, ki je bila napisana v prijavi rudarskega šolskega centra in odposlana na postajo milice. Šlo je za to, da je natakarica na vprašanje čuvaja odgovorila, da imajo tulipane, ki jih je držala v rokah, za okras gostinskih prostorov hotela Paka. Pojasniti moramo, tako so želeli v gostinskem podjetju Paka, da je ta izjava neresnična. V lokalih velenjskega gostinskega podjetja Paka nikoli ne kičijo gostilniških miz s cvetjem, ki raste na mestnih cvetličnih gredah, temveč vedno uporabljajo okrasno cvetje, kupljeno pri vrtnarju. V uredništvo pa je prišla tudi Ruža Gre-benškova in povedala, da so prijavljeni podatki napačni, čeprav je ona pod tem priimkom edina natakarica v podjetju Paka. Kasneje so nas z rudarskega šolskega centra pismeno obvestili, da je oseba, ki se je 9. maja predstavila za Grebenškovo, dala napačne podatke. Zaradi tega se javno opravičujejo. Do takšnih pomot prav gotovo ne bi prišlo, če bi čuvaj zahteval od zasačenih storilcev javno listino ali pa bi jih odpeljal na postajo milice. Vsekakor pa bi zadeve ostale več ali manj prikrite, če ne bi posegli mi vmes. Zdaj, ko smo imena javno objavili, pa se vsakdo upravičeno bori za svoj u-gled. Z rudarskega šolskega centra so nam poslali še eno dodatno pojasnilo na naše pisanje: »V zvezi s podatki o osebi, ki je trgala tulipane pri mladinskem klubu in nato odšla v stanovanje Terezije Gorišek, sporočamo, da je bila storilka Jožica Dobovičnik, podnajemnica pri Goriško-vi.« Upamo, da bodo odkrili tudi anonimko, ki se skriva za priimkom Grebenšek. Toliko o stvareh, ki smo jih bili dolžni pojasniti. Rudarski šolski center pa je zatem poslal na postajo milice še dve prijavi o kraji tulipanov. Pred šolsko zgradbo so 16. maja nekaj po polnoči zalotili pri trganju tulipanov Štefko Vuzen iz Velenja, Šercerjeva 10. V rokah je imela deset odtrganih tulipanov. Ker Vuzeno-va ni hotela povedati o-sebnih podatkov, so obvestili postajo milice, katere delavci so kmalu ugotovili identiteto. Še bolj zanimiv pa je drug primer. Marko Bo-nač iz Velenja, Tomšičeva 7 se je kar s kuhinjskim nožem v rokah lotil rezanja tulipanov. Ker so ga 13. maja ob 23.30 takoj zalotili pri kraji, je odrezal le dva tulipana. V rokah pa je imel še precej tulipanov raznih barv. Bonač je hotel pobegniti, vendar ga je nočni čuvaj Martin Cvikl s pomočjo dveh učencev dohitel pri gimnaziji. Tudi Bonač je nameraval povedati napačne osebne podatke in so ga zavoljo tega odpeljali na postajo milice. Med potjo pa je znova pobegnil, vendar so ga ujeli. In epilog vsemu? Tulipanov na cvetličnih gredicah ni več, odcve-teli so. V Velenju pa so še ostali ljudje brez smisla za lepoto in brez prave srčne kulture. Nekatere smo že razkrinkali, druge nedisciplinirane prebivalce pa bomo lahko, če bodo pomagali vsi Velenjčani, ki ljubijo lepo in urejeno mesto. Že drugič najboljši Pionirji iz velenjske občine so ob dnevu mladosti in 30. obletnici vstaje slovenskega naroda pripravili v domu kulture v Velenju svečanost, na kateri so izročili prehodno zastavo XIV. divizije najboljšemu pionirskemu odredu, 22 pionirjem in pionirkam pa knjižne nagrade za spis »Vstaja v domačem kraju«. Občinska pionirska ko misija v programu dela ne pozabi, da se morajo pionirji vsako leto seznanjati tudi z NOB. Zato program predvideva takšne oblike dejavnosti in akcije, da se pionirji vzgajajo v revolucionarnih tradicijah in tovarištvu, da bodo v primeru potrebe pripravljeni braniti domovino. Na ta način so pionirji zadnja leta podrobno spoznali nastanek in razvoj pionirske organizacije med NOB, borbo za svobodo v šaleški do- lini in se seznanili s pohodom slavne Štirinajste divizije na štajersko. Lani so pionirji iz Velenjske občine zbirali spomine borcev in bork, internirancev in zapornikov ter sploh vseh zavednih Slovencev, ki so pomagali naši partizanski vojski. Letos, ko slavimo 30. obletnico vstaje, pa so pionirji višjih razredov osnovnih šol začeli načrtno zbirati podatke o vstaji v Šaleški dolini. Na razpis občinske pionirske komisije so se prijavili pionirski odredi iz osnovnih šol Miha Pintar Toledo, Gustava Ši-liha, Bibe Ročka, Karla De-stovnika Kajuha in J. Le-tonje-Kmeta. Od tekmovanja je odstopil pionirski odred iz šoštanjske šole Ka-juh. Delo, ki so ga napravili je skupinsko, saj so vključili še zgodovinske, geografske, literarne in fo-to krožke. Pionirji so povabili na razgovore prvobor-ce Martina Greifa, Toneta Ulriha, Franca Polha, Ludvika Zupanca in Elo Ulrih ter zabeležili njihove spomine na vstajo v Šaleški dolini. Skupinsko gradivo o vstaji v Šaleški dolini je pregledala posebna komisija in ocenila, da je najobširnej-še in dokumentirano tisto, ki ga je zbral pionirski odred iz osnovne šole Miha Pintar Toledo. Zato je ta pionirski odred že drugič Na pionirski slovesnosti je prvoborec ALOJZ RIBIČ najboljšemu pionirskemu odredu izročil zastavo XIV. divizije zadnje vesti tlllflllllfVlllfVtflllllllllllfllVIlllllllIIIIIIVIIJIIIIIIflllllllVIlllllllllltJIllllllIIIJIIIIIIIlllllllllItllft Komisija za štipendije pri TEMELJNI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI VELENJE razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednje ŠTIPENDIJE — eno za študij likovnega pouka na PA — šest za študij razrednega pouka na PA v Celju Prednost pri podelitvi štipendije imajo dijaki gimnazije, ki imajo odličen ali prav dober učni uspeh ter so iz socialno šibkih družin. Prošnje za štipendije naj kandidati vložijo do 25. junija 1971 in priložijo potrdilo o osebnih dohodkih v družini, potrdilo o premoženju staršev, spričevalo in mnenje šole. illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII V mladinsko organizacijo so v osnovni šoli Biba Ročk v Šoštanju sprejeli 85 pionirjev. Na posebni svečanosti, ki so jo priredili v ta namen, sta novosprejetim mladincem spregovorila sekretar občinskega komiteja ZMS Jože Kandolf in ravnatelj šole Matjaž Natek. • RAZSTAVA V NA-POTNIKOVI GALERIJI — Do 15. junija razstavlja v Napotnikovi galeriji v Šoštanju slikarska dela amaterski slikar Anton Plemelj. Slikar upodablja življenje na svojstven način. Iz njegovih stvaritev hkrati odsevajo radost, beda in trpljenje. Razstavljene slike so umetnikova izvirnost, tako po obdelavi, koloritu in vsebini. Razstava je vredna ogleda. zapovrstjo dobil prehodno zastavo XIV. divizije. Na slovesnosti je prvoborec Alojz Ribič izročil prehodno zastavo pionirjem iz osnovne šole Miha Pintar Toledo, obenem pa tudi knjižne nagrade, ki so jih pionirskim odredom poklonili tovarna Gorenje, rudnik lignita in elektrarna. Vodstva šol so poslala komisiji v pregled 67 najboljših spisov, ki so jih napisali pionirji na temo »Vstaja v domačem kraju«. Izbrali so 22 najboljših spisov, pionirje pa nagradili s knjižnimi nagradami. Pisci nagrajenih spisov so Irena Janežič, Zorana Stvarnik, Vesna Teran, Marta Bizjak, Danilo Ver-zelak, Darja Lesnjak, Barbara Mayer, Marinka Od-lazek, Viktorija Medvešček, Alenka Gorjanc, Darja Zuč-kar, Ida Pustinek, Marija Zamernik, Vanja Verboten, Milica Kolar, Irena Točaj, Peter Kovač, Edi Dobnik, Irena Poljanšek, Danilo Ko-radej, Alenka Blagotinšek in Nada Ocepek. • SVEČAN SPREJEM — • MADŽARSKI ZBOR V ŠOŠTANJU — V soboto, 5. junija je v domu Svobode gostoval mladinski zbor Zoltan Kodaly iz Komla na Madžarskem. Zbor je navezal prijateljske stike z zborom iz osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh v Šoštanju. Drugo leto pa bo naš zbor vrnil obisk in odšel na krajšo turnejo po Madžarski. • USPELA AKCIJA »ZADNJI ČETRTEK« — Akcijo »zadnji četrtek« organizira vsako leto republiški odbor RK po vsej Sloveniji. Tako je bila tudi letos v šaleški dolini akcija zbiranja rabljene obleke in obutve. Prebivalci naše občine so se zelo izkazali, saj so darovali 2.600 kilogramov oblačil in obutve. PREDSTAVNICI POLJSKIH ŽENSK V GORENJU — Tovarno gospodinjske opreme Gorenje sta v četrtek, 27. maja, obiskali Krystyna Gromkovva, sekretarka nacionalnega sveta poljskih žensk in upravnega komiteja tronte narodne enotnosti ter Ma-ria Roszczak, predsednica direkcije lige poljskih žensk za voj-vodstvo Poznan. V Gorenju sta jih sprejela direktor splošnih poslov Franc p'ristovšek in članica delavskega sveta Marija Urbane. Gostji sta si ogledali tovarno in se pogovarjali o komunalnih in stanovanjskih problemih ter se zanimali za položaj žensk v proizvodnji. „ERA" Trgovsko in proizvodno podjetje vabi zainteresirane kandidate, da se prijavijo na RAZGLAS 1. prostih delovnih mest a) 1 delovno mesto kadrovika b) 3 delovna mesta traktoristov 2. prostih učnih mest a) 4 mesta vajencev za poklic - natakar b) 6 mest vajencev za poklic - mesar sekač Pogoji: Pod 1 a): dipl. ekonomist, ekonomist ali komercialni tehnik z 2, 5 oziroma 8-letno prakso. Pod 1 b): voznik tovornega vozila z vozniškim dovoljenjem F kategorije — vešč dela s poljskimi priključki in z nakladalcem Carlo pešci. Pod 2 a) in b): uspešno končana osemletka. Komisija za Kajuhovo nagrado Skupščine občine Velenje po 7. členu odloka o Kajuhovi nagradi (Uradni vestnik Celje, št. 51/65-548) razpisuje NATEČAJ za Kajuhovo nagrado za leto 1971 i. Kajuhovo nagrado je možno doseči za nesebično, ustvarjalno, umetniško, strokovno in organizacijsko delo, ki ga posameznik, društvo ali sekcija opravlja in dosega rezultate, ki so drugim vzor. Področje dejavnosti je kakršnokoli prostovoljno družbeno delo, usmerjeno vzgoji in družbeni aktivizaciji. II. Kajuhovo nagrado more doseči posameznik, kakor tudi društvo ali sekcija, ki se z obsegom in kvaliteto dejavnosti odlikuje. Izjemoma se za izredne in edinstvene stvaritve ter zasluge za dobrobit občine Velenje podeli Kajuhova nagrada tudi občanom drugih občin. III. Nagrade bodo podeljene na svečani seji Skupščine občine Velenje ob proslavi občinskega praznika. IV. Predloge kandidatov pošljejo občinska vodstva organizacij in društva Skupščini občine Velenje, komisiji za Kajuhovo nagrado do 1. 9. 1971. Predsednik komisije za Kajuhovo nagrado Drago Tratnik, s. r.