List slovenskih delavcev v Ameriki The only Slovenian dai^ in the United State* ■ ■ m Issued every day except Sundays and Holidays^ TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAKDT. Entered a, Second-Class Mattar, September 21, 1003, >t the Port Office at New York, H. Y„ under the Act of Congress ofMarch 3, 1879. no. 269, — stev. 269. TELEFON PIS AKNE: 4687 COETLANDT NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 15. 1913. — SOBOTA. 15. NOVEMBRA, 1913. VOLUME XXL — LETNIK XXL Ogromen izhod tujcev iz mehiškega glavnega mesta. -o o-- IMEJTTELJI TRGOVIN PO D ALI SVOJIM USLUŽBENCEM naroČilo, naj se takoj napotijo v vera crtt* GENERAL CARBA^A JE P ONO VIL SVOJO IZJAVO, DA NE TRPI VOBEVEGA TTMEŠ AVANJA OD STRANI KAKE DRŽAVE. _ REZULTAT DRU GEGA POGOVORA MED CAR-RANZO IN DR. HALE OSEB NIM ZASTOPNIKOM PREDSEDNIKA WILSONA, JE POP OLNOMA NEGATIVEN. — GLASOM NEKE BLWAVKE NA DRŽAVNI DEPARTMENT V WASHINnTHNU JE NADOMESTUJOČI POSLANIK V MEXICO CITY ZOPET PRIČEL POGAJANJA CrLE-DE ODSTOPA HUERTE TER IZVOLITVE NASLEDNIKA. UPLIV ANGLIJE. — USPEHI USTAŠEV NA ZAP. STRANI. Iz delavskega sveta. Izgredi v Calumetu. Stavksrji v bakrenem okraju so sprejeli delavski vlak s streli. _j Prav kot v vo-jni —o— ZAPLENJENJE OROŽJA. Predsednik Western Federation cf Miners je odpotoval v Michigan. Kongresna preiskava. RUSKI CAREVIČ IN NJE GOV SPREMLJEVALEC. Mexico City, Mehika, 14. nov. -— Imejitelji tukajsnih iuozem-Mkiti trgovin ko ukazali svojim uslužbencem, naj takoj zapuste Mexico Citv ter odidejo v Vera Vraz. Stališče predsednika lliierte na t ram zahtevi Združenih držav, naj ae umakne ter naredi prostor drugi vladi, j • št« vedno dvomljiva, kljub dejstvu, da mu par njegovih najožjih prija-teljev ter političnih svetovalcev svetuje, naj pristane v to zahtevo Združenih držav. Zastopniki tega mnenju v ka-liiiietu Hue rte so se danes po-avt ovali z ameriškim nadome-nt u joči m poslanikom OShaug-iiessv, vendar pa niso dobili no» bettega zagotovila, tla je pred-mmIhik Wilson popustil v toliko, da bi se mogla zopet pričeti pogajanja. Kljub teruu pa upajo prijatelji iluerte, da bo mogoče premagati Težko«"**1 ter [ r^prečiti prekinjanje diplomatienih zvez. Sir Lionel Carden, angleški poslanik, je dal Huerti razu ne-ti, da mislijo Združene države povseiu resno. Namignil j* tudi, da bo Anglija morali<"no podpirala 1'nijo. Ali se bo novi mehiški kongres sestal ali ne, se ni jasno. Jutri, v soboto, bo vršil preliminarni sestanek kongresa in danes zvečer kaže vse, da ni no-b'rnga zadržka, da bi se kongres ne sestal, kljub izreeni zahtevi Združenih držav da se kaj takega ne sine zgoditi. Jutrašnji sestanek ima le namen organiziranja in si rejema krediti v, nakar bo nastopila večdn-vna pavza. predno se bo kongres .-.»-sta! k formelm se>. ter sprejel poslauieo pivdaedni-ka. r i Huerti se je namignilo, da bi Zdrii/.ene države smatrale ta formalni sestanek za prav tako r»>, s» n dogoib-k kot pa redno sejo. Nogalet, Sonora. 14. nov. —J Predno je šel danes general Ve-nustiano Car ran za k drugemu posvetovanju * dr. Hale-om, osebnim zastopnikom predsednika Wilsona, je na najbolj jasen iti odločen način izjavil : " Ne bomo sprejeli nikakih transakcij niti kakršnegakoli umesavanja kateregakoli naroda v svrho reguliranja mehiških notranjih zadev." Po konferenci, ki je trajala dan-a popoldne dve uri, je bil < arianza kaj molčeč. Tudi dr. Hale je molčal, a bilo je videti, da pogajanja še niso končana. izjava Carranze pa se je nanašala na pogajanja z Wash-ingtonom ter nadalje na predlog, naj bi s * s sposredovanjem Združ nih držav vse stranke združile ter izvolile na mesto provizoričnega predsednika moža ,ki bi bil vsem povšeči in ki bi bil zmožen vladati toliko časa, dokler se potom povsem prostih in splošnih volitev ne izvoli stalnega, zakonitim potom izvoljenega predsednika. "Edino, kar hočemo doseči od Združenih držav, je prosti uvoz orožja v Mehiko", je rekel ge neral Carranza ter s tem končal razpravljanja. Častniki Carranze :>o izjavili, oročilo je poslal brzojavnim potom v tukaj.Šni vojaški glavni stan general Alvaro Obregon, poveljnik tamošnjih ustaških čet. Culiaean je glavno m^sto južno od Sonore ležeče države ob paeifični obali. Ustaši imajo v oblasti tudi pristanišče Culiaea-na. Vsled tega imajo federalci v oblasti le še Mazatlan kot edino važno postojanko na zapadni obali. El Paso, Tex., 14. nov. — V Juarez je dospel dant>& iz glavnega mesta države Chihuahue vlak, v katerem so se nahajali ameriški in drugi begunci. Le-ti so pripovedovali, da je bilo meto Chihuahua včeraj popolnoma obkoljeno od u^taških če*, katere niso dopustile, da bi odšli še nadaljni vlaki z begunci. V Chihuahui je že opaziti pomanjkanje živil. Calumet, Mich., 14. nov. — Osebni vlak Duluth, South Shore & Atlantic železnice so danes sprejeli s streli, ko je dospel do postaje Hancock, kjer je veliko ; stavkarjev pričakovalo dohoda j stavkokazov. Neka kroglja je , prebila okno kadilnega voza ter I letela tik ob glavi enega izmed 1 desetih mož, katere se je pomotoma smatralo za stavkokazct. V Superior-rovu so aretirali nadaljnih 96 oseb radi kršenja prepovedi patruliranja. — V Quincy in South Range, kamor sta prišla dva voza s stavkokazi za bakrene rudnike, so se vršile velike manifestacije. Prvi polom v vrstah Western Federation of Miners se je dogodil v South Range, ko se je 49 Litavcev vrnilo na delo v Chain-pion-rovu. Trinidad, Colo.. 14. nov. — Milica je danes konfiscirala na neko tukajšno trgovino z želez-nino naslovljeno pošiljate v orožja, potem ko je generalni adjutant Chase včeraj prepovedal uvoz in prodajo orožja v stav-karskein distriktu. Seattle, Wash., 14. nov. — Predsednik Western Federation of Miners, Mover, ki se je tukaj j vdeležil kot delegat konvencije | American Federation of Labor, J je danes z veliko naglico odpotoval proti iztoku. Glasi se, da se je podal v stavkarski okraj v Michiganu, kjer je večina stavkarjev članov Western Federation of Miners. Seattle, Wash., 14. nov. John Mitchell, nadomestujoei pred-| sednik rudniškega departm?nta ; Federation of Labor, je uložil i danes v konventu zveze resolucijo, v kateri se našteva pritožbe stavkujočih delavcev v bakrenem okrožju Miehigana ter se poživlja kongres, naj uvede preiskavo glede stavke in razmer, katere vladajo in katere so dovedle do stavke. V drugi resoluciji se obrjavnava stavko v Coloradu. Vihar na Velikih Jezerih je zahteval 275 žrtev. Tekom viharjev, ki so divjali na Velikih Jezerih pretekli teden, se je potopilo 30 ladij. NOV ORKAN. T«SAPLEVITC"H AJro H" 15 ATTENDANT. Zaklad v Hudsonu. Nevarnosti raka. Na dnu reke Hudson so našli: Rak je ena najnevarnejših bo-dragocene, ukradene stare nov- lczni. V tem letu bo zahteval ce. Del ropa v banki. —o— 75,000 žrtev v tej deželi. Vlak saškega kralja skočil iz tira. Lipeko, Nemčija, 14. novembra. Posebni vlak, ki je vozil saškega km', a in njegovo spremstvo, se je danes stri, ko je skočil blizu IKstaje Kieritzsch, malo pred I l*kem, voz za prtljago k tira. Potniki so »e samo prestrašili in šli na postajo, kjer »o stopili v drug vlak. Nagrada za rešilce "Volturna". Berlin, N emči,;a, 14. novembra. Nemška rešilna družba je priznala moštvom rešilnih čolnov 'Grosser Kurfiiret' in 'Sevdlitz' nagrado ;f*2000, ker so se tako hrabro obnašali med reševanjem moštva in potnikov dne 11. oktobra sredi oceana gorečega parnika "Volturna". Kapitani in višji častniki rešilnih ladij so dobili velike zla- ] te kolajne, nadaljne zlate in sre, !l MOHORJEVE KNJIGE!!brm ^^ p* « raceme *|med nadaljnih trinajst častnikov in mornarjev. Mohorjeve knjige so došle ter smo jih pričeli danes razpošiljati. Knjige so sledeče: 1. Koledar za leto 1914. 2. Pravljice. 3. Zgodovina slovenskega naroda. 4. V tem znamenju boš zmagal. 5. Mlada Breda. 6. Zorislava. Povest iz davnih dni. Vseh iest knjig pošiljamo poštnine prosto za 1.30. 8LOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt 8t, New York, N Y. Cena vožnja. Parnik od Austr o-Americans proge "BELVEDERE" odpluje dne 26. novembra 1913. Vožnja stane iz New Torka do: Trsta in Reke $34.00. Ljubljane 35.18. Zagreba 35.08. Vožnje listke je dobiti pri FRANK SAKflER, 82 Cortlandt St., New York Citj. Nova ideja dr. Elic-ta. Boston, Mass.. 14. novembra. — "Nov družabni načrt imamo v kratkem pričakovati mesto plačilnega sistema", je trdil predsednik harvardske univerze, Ch. W. Eliot, ki je nazval nekoč stav-kokaze junake. — Dr. Eliot je imel tu pred delavci tiskarskega obrta govor, v katerem je med drugim rekel, da razsodišča, pen-zije in dobrotljivost ne morejo rešiti problema kapitala in dela. — Po njegovem mnenju se bo našel kmalu sistem, ki bo končal indu-strijelni boj. Plačilni sistem da je napredek nasproti suženjstvu, to da celo razdelilno delo ni zmožno, podžigati delavce do najvišjega delovnega učinka. "Že pričenjamo uvidevati meje plačilnega sistema", je izvajal dr. Eliot. "Toda ne verjamem, da bomo imeli v bodočnosti demokracijo in plačilni sistem. Skozi dvajset let smo zasledovali naraščaj o2s sovraštvo med kapitalom in delom. Pod tem sistemom pa sta bili te dve sili neizogibni." Daltje je rekel: "Način, po katerem bi dosegli najvišji mogoči delavni učinek, je iznajti motiv, ki bi prevladoval tako delavca kot delodajalca; s tem ne spravimo samo delovni učinek na najvišjo mogočo stopnjo, ampak celo ljudjBtvo na višek zadovoljno-sti. Edina pot do tega cilja pa je, Ulja na zadnje pošte e k pofrtr , hranilnični urad aa Dimajn v ma/ , krajšem Satn. Denarje nam poslati aajpr lične je do $50.00 v gotovini v p r poročenem ali registriranem p i* mu, večje zneske pa po Posta Money Order ali pa po New York Buk Draft. RANK liUll, 82 Cortlandt St.. New Tork. N. 9 <104 St. Clair Avsmne. N I ClmUnJ O ROJAKI NAROČAJTE 8E NA 'GLAS NARODA". NAJVEČJI 8LOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. • Vi ...... : , ± ...-/A. GLA$ NARODA L Edin! slovenski dnevnik JBL c podpisa ;n osobcoata se ne pri občujejo. Don«* a« blagovoli poiiiiatj po — Money Order Prt spran.embi kraj« naročnino? pro-rime, ia se nam tudi prcjii^« M '»liiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika Dopišem in poSifjatvam naredite ta naslov: •"ULAS NARODA*0 it Cortiandt St.,_N'ea Yort City. TaUf^r. 7 Cortlamit. Naša politika v Mehiki. Pn*j ali slej morajo Združeni države v Mehiki |K>s«-či vmes. N* morvilto brez kunca m kraja tr ju't i kaosa Ln umorov na tem kou tinentu. Dolžnost Združenih dr žav je, da akrbe za varnost osebi in imetja, ali pa morajo odnehat otem, ako bi na naše vojake streljali z istim orožjem in isto munieijo, katero smo sami dali za padee Iluerte T K«r je zelo verjetno, da bomo morali poslati svoje ljudi v Mehiko, da napravimo v nesrečni de-želi mir. ali bi ne bilo potem naravnost blazno, ako bi Mehikance preskrbeli z orožjem? Važno nadaljno vpraiianje je nast »lo vsled izjave predsednika, da si ne bodo Združene države osvojile na tem kontineutu nobenega teritori a več. Predse*]nik nima prav nobene pravice, da bi na tak način vezal narod. Niti on nit i kak drugi mož nima pravice prepovedovati Združenim državam. da se ne smejo proti jugu ra/jširiti do panamskega prekopa, prav kot ko svojeeasno priklopile svojemu ozemlju države Texas, Californijo in druge. Kaj bi nam koristilo, ako bi žrtvovali milijone dolarjev in tisoče življenj da napravimo začasno mir v Mehiki? Ali je še kdo tako naiven, da bi mislil, da se bo Mehika kedaj pomirila, ne da bi je anektirale Združene države? Mehika in Mehikanci potrebu-j*Vo, daairavno se tega ne zavedajo vsi Mehikanci, česar so potrebovali prebivalci v Texaau in Califomiji, predno se jih je pri-k'opilo Uniji. Mehika potrebuje stabilne vla-ile. sobivanja z največjim naro-Icui na tem kontinentu, splošnega blagostanja, šol, industrije, enakih pravic za vse. gojenja poljedelstva, vseh teh stvari in še veliko drugih, katere bi lahko dale Združene države Mehiki. To bi morala biti politika Združenih držav. Dopisi. Imperial, Pa. — Dolgo sem čakal da se kdo drugi ka; oglasi, ker pa vidim, da nič ne pričakam, hočem jaz sam nekoliko opisati naše razmere. Naša slovenska naselbina ni sicer velika, pa vendar je precejšnje število Slovencev, ki so si postavili svoje lastno domovanje. Iz tega se vidi, da so se za-čeli vedno bolj zanimati za svojo novo domovino. Zaposleni smo večinoma vsi v premogokopih, ker tukaj ni, razven ene opekarne, drugega podjetja. Kakega drugega obrtnega podjetja tukaj Slovenci nimamo, ker vedno raje druge, žide. podpirajo, kakor svoje rojake. Draginja je neznosna, tako da se da le s težavo iz-' liajati, posebno kdor ima veliko družino. Z društvi smo dobro preskrbljeni; iuramo tri podporna društva, ki spadajo k raznim jed-notam in vsa društva dobro napredujejo, dasiravno tudi tukaj ne manjka zavisti. Gotovo bi bo-llje napredovali, ako bi se držali gesla: V slogi je moč! Ne smem pozabiti, da se je tuka zbralo nekaj Slovencev, ki priredijo dne 26. t. m. zveeer dramatično predstavo: "Trije ptički", za kar jim j«' želeti veliko uspeha za njih trud. (Ki 7. do S. t. m. nas je ob-iskala tetka zima ter je padlo nad 12 palcev snejra. česar še možaki v starosti 70 let ne pomnijo, da bi bila v tem času taka zima. Pozdrav! — Slovenec. Viansko, Štajersko. — Ker me vedno zanimajo amerikanske novice in komaj čakam na ta list, bodo mogoče tudi zanimale domače rojake v Ameriki novice iz starega kr;yav— Dn^ 26. oktobra t. 1. smo imeli slovesno sv. opravilo na Creti za naše Auierikance, oziroma Pennsvlvance, da bi bili /dravi in srečni v tu ini in smo se dolgo v noč v ta namen zabavali. Torej vam kličemo: zdravstvu j te in spomnite se še na nas! Mi vam tudi ladi ust režemo po naši moči. Pripomnim naj, da za vino smo imeli dovolj krone, za kavo in sladkor smo morali pa beračiti na Creti, da smo si črno kavo kuhali, kakor peč! a rji v Arkansasu. Tukaj se je mislilo vojaški službi odtegniti več mladih fantov, pa roka železja jim je načrt prestrigla in morali so iz Buchsa nazaj na Vransko, sedaj pa točijo solze po Ameriki in računajo, koliko si je kdo priliranil. Da pa ljudstvo sili v Ameriko, so krive slabe razmere, ki vladajo v Avstriji. Slovenec je teptan vsepovsod, tu in tam se že sJiši, da ne marajo slovenskih otrok v šole, pa mislim, da se bo temu barbarstvu enkrat konec naredilo. Če prideš v uradno poslopje, pa ne veš. ali bi klobuk zunaj pustil, ali doma, pod pazduho ga pa vedno moraš imeti. Kar se tiče davkov, smo pa tako obloženi, da si kmalu ne bomo' mogli več pomagati, skoro bo že davek na davek od davka, tako fin se že človek, ki nima dovolj j inteligence, ne razume drugače kakor da plačuje, dokler kaj ima, potem pride pa rubež na vrsto. Potem se pa že ve, kaj ga čaka. j Da so pn tako veliki davki, je kriva vsa višja gospoda, nikdar ni dosti pokojnin, da se debele in nabava i o na račun davkoplačevalca, Še drug slučaj ! Anglija je opustila pred kratkim največjo bojno ladijo na svetu v morje, tiamreč dreadnought, ki stane 47 milijonov kron, Avstrija, oziroma ministrski svet je pa sklenil nabaviti štiri nove dreadnouglite, ki bodo stali vsak po 60 milijonov kron Angleška bojna ladja je dokjuj večja od avstrijskih in r en dar veljajo naši dreadnoughti .sak po 13 milijonov več. Potem li čuda, da gre narodno gospo-larstvo rakovo pot. Se več bi o-nenil o tem, pa mislim da Vam je že še znanih takih reci. Še ne-iaj! Komaj je g. Oset dogradil iovo poslopje, že se je ogenj prikazal 28. oktobra pri g. Josipu Ivladniku. Konjski in svinjski llev z vso opravo je pogorel, porta in košenina so bili v veliki nemarnosti ; vsa čast vranski požar-li brambi, dalje prekopski in ka->e?, eki, ki so se trudili pozno v ioč, da so pogasili in odvrnili še r večjo nesrečo. Vranski trg je bil letos že dvakrat v veliki nevarnosti. Sedaj pa pozdravljam vse žlahtnike, prijatelje in prijateljice širom Amerike, posebno pa one v Frontenae, Dunkirk in Cherokee, Kan. Tebi, vrli list "Glas Naroda", pa vedno več predplač- nikov! — 31. K., Vranšan. _^ _ j i Zakaj? Hrvatski spisal Ksaver Šandor-Gjalski. (Dalje.) Nekega dne je prišel doktor Maslinovič baš ob času, ko je Lazar obedoval. Saša je bila pri njem in — bolj iz medsebojne šale ga hranila. Da poskusi, ni li juha prevroča, je vzela ona prvo žlico, tako tudi pri drugih jedeh — je vzela celo pozneje tudi bolnikove vilice v usta in se potem obrisala z isto servijeto. Kaj delate, za Boga ?! — je vzkliknil zdravnik, in bil je ves bled v licu ter skočil s svojega mesta. Dekle zarudi in pogleda začudeno doktorja. Pa kaj ? — Tako midva vedno delava, — odgovori potem, ko jej ni bilo več mogoče zakrivati svoje razburjenosti. V doktorjevem gla.su je bilo toliko skrbi, toliko nečesa nenavadnega, da je bila popolnoma zmedena. Čez nekaj časa jej je bilo, kakor da bi bila kaj pogodila. Nekaj jej je reklo v notranjosti, da ta vsklik ni bil samo zdravnikova skrb, niti samo izraz previdnosti. Oiu. je morala iti iz sobe, dasi ni vedela, zakaj tako dela. In ni si upala biti pri doktorjevem odhodu. Sedaj pa je zdravnik uredil svoje p oset e tako, da je bil vedno ali vsaj navadno prisoten pri kakem obroku obeda. Vi ne delate več tako, — kaj ne, da ne? — jej reče nekoč pri odhodu, ko ga je mesto sestre spremljala. Glas se mu je tresel pri tem. Ne, — ali da vam prav povem — včasih da, — siromak Lazar je, ako jaz z njim jem. Večkrat ga samo tako lahko pripravim da vzame kaj. Ali vi ne smete! To je gotova pogibelj. Kaj mislite vi? Obljubite mi, da ne bodete nikdar več, — in on jej ponudi roko. Ali vam je toliko na tem ležeče? — odgovori Saša koketno. Kako ne, za Boga, — saj lahko dobite od njega bolezen! No, — pa? — pač mlada uinr-jern. Ha — ha — lia! To vi samo tako govorite! Jaz vas samo prosim, ne delajte več tako. — Prosim vas! Saša mu ponudi roko. — in on * postane v širokem licu s trdimi črtami nekako ves mehak, ter se bi zo pripogne in jej v naglici poljubi roko. A potem steče doli k svoji kočijici. Saši ni ta dan niti oni razgovor niti oni nenavadni! izraz v doktorjevem obrazu več izginil iz spomina. Na roki se jej je še zvečer zdelo, da čuti poljub. Pri boJniku je bila raztresena ini se nikakor ni mogla spustiti v, svoje navadno drago kramljanje, s katerim je drugače Lazarja tako zabavala in čarala. Nazadnje j i je sinila h glasovirju in začela iz-j ! vaj at i neko Sumanovo pesem.' Divno je igrala. Lazar je zapal v silni entuzijazem in tako ni zapazil njenega raztresenega, v daljavo se ozirajočega lica. Od tega dogodka je spremljala skoro vsaki dan doktorja pri odhodu in vsaki dan se je zaplel ka-kov tak razgovor med njima. Sama je opazila neko spremembo v svojem obnašanju in postopanju z bolnikom. Očitala si je to. Mu-j čila jo je skoro vest. In kakor je, bila mlada, obtoževala se je, da je prelomila prisego. Akoravno ni j prej nikdar mislila na ljubezen do Lazarja, jej je sedaj prišla sumilja, če ni bila ona tako dobra in požrtvoVidna napram njemu iz ljubezni? Da — da — s tako ljubeznijo bi dokazala, da se ne zaljubuje v zunan ost in v ugodnosti dobre "partije", kakor to navadno dekleta delajo, ona bi s svojo ljubeznijo pokazala, da gotovo idealno čuti. Pa kar si je domišljala in kakor se je prepričevala, dok-torjeva postava jej je vedno bila pred očmi in jej prepovedovala, ravnati z bolnikom tako, kakor je hotela. Od sedaj se je pazno čuvala z njim z isto žlico jesti. A ni delala tako iz bojazni in skrbi, bilo jej je samo drago, da dela po volji — doktorjevi. Bolnik vsega tega ni opazil. On I se je ves vglobil v silne mogočne občutke ljubezni Vse sanje izza prvih dni mladosti so se zopet o-živele in vsa ona dolgoletna strast se je zdaj šele prav razvila in raz,-širila, ko je čutil za bit/e. katero mu je dobro in katero ga osrečuje s svojo bližino in s svojim sočutjem. Zato je bil pripravljen, v | kolikor je opažal pri Saši spremembo. da jo tolmači sebi v prid. Sedaj je postala želja po življenju močnejša kakor kdaj, in ta želja mu je povračala že skoro izgubljeno energijo. Samo ni se u-pal izjaviti. Njegova plaha duša se je odvračala od tega, v najglo-bokejši globoeini pa je vendar včasih zavrtal in grizel erv sum nje. "Kako bode mene, — to ni mogoče — pa čemu?" — In v takem času bi poginil srčne boli. pa takoj se je utolažil, da je idealni duši — mladi dekliški duši — tudi taka Kubezen mogoča. — "Pa če ne vzame, in potem — da mi od tega naglo sledi!" mu je šepetal egoizem prave silne mož-; ke ljubezni. Tudi tu ga je začela mučiti ljubosumnost. Pomislek, da bi Saša v po vol j nem slučaju vendar še | potem mogla vzeti koga drugega, 'mu je bil strašen. In — že jti bil I ljubosumen sedaj na vsako cvet-' ko, katero je milovala, je bil ljubosumen na njeno sestro, je bil : ljubosumen na vsak trenutek, katerega je dekle prebilo dalje od njega. In čudno, na doktorja ni bil ljubosumen. Pač, — štel je trenutke, ki jih Saša prebije z doktorjem, pa zopet — mu ni prišla nikdar misel, da bi mu r.iv-uo doktor mogel vzeti Sašo. Tako nesposobnega za ljubezen ga je smatral. Ko pa je nekega dne mesto Maslmoviea prišel stari pokopališki zdravnik, mu je bilo vendar ljubo. Saša pa je preble-dela. Ali kre je naš doktor? je vprašala nedolžno. Starec je odgovo-i'il, tla je doktor Maslinovič nekam odpotoval na štirinajst dni. da ga bode dotlej on zastopal pri bolniku. Lazar je bil s tem popolnoma zadovoljen. Saše pa se je polastil silen nemir. Včasih je zasijala v njeni duši neka svitloba in rade.-:!. včasih je postala silno tož-na in jo j > jnueil strah. Na zad-| nje — tretji ali četrti dan je silno hrepenela, da se doktor povrne. Povsod jej je bilo prazno, nekaj jej je manjkalo. Skoro je u-J pad'a v obrazu in postala bolj sleda. Neizrečeno počasi so se ji j pomikali dnevi. Da si olajša, je udarjala skoro cedi dan po klavirju. Lazar je bil zato ves srečen. Deseti dan je prišel doktor. Saša je bila ravno v vrtu. ko je o-pazila jf dnovprežni voziček, ki je postal pred gradom in iz katerega se je vzdigiT'a visoko lepo te-j lo doktorjevo. Veselo pohiti proti dvorišču in od daleč zakliče doktorju: "Dobro jutro!" — In njegovo široko lice je sijalo zado-voljnosti. Obrne se k njej in vrže ; uzde od sebe ter priskoči naravnost k deklici. j Torej ste vendar enkrat prišli? Ali, prosim vas, kje ste bili? In ta človek gre in ne pove ničesar, !— reče Saša, dokler jej je on ho-| tel poljubiti roko. Bil sem doma — pri materi. Imel sem opravek, — a naenkrat postane drugačen, popolnoma sigurni doktor nekako zmeden. — Prav, da sem vas uprav prvo našel. — povzame da,lje, še vedno razburjeno. Veste li po kaj sem šel domov? — Poj diva na vrt! Odkod naj vem! — mu odgovori ona, gredoč za njim k vrtnim vratieam. Rad bi se ženil. — pa sem šel j k materi domov, da se dogovorim! in da nabavim vse potrebne pri-: prave. Vi se ženite? — vzklikne začu-; deno in v tem trenutku takoj pre-! strašen o Saša. No, da — nameravam. Ah — j kaj hočem tu razkladati, — jaz vam ne znam govoriti in odkrivati ljubezni. Nisem imel časa se tega naučiti. No — Saša. — jaz bi želel, da bi bili vi moja žena. Jaz? — vsklikne še bolj začudeno dekle in postane ravno pred grmom španskega bezga. — Jaz torej ? — Res ? — in zmedeni, vest'i in sramežljivi nasmeh je zasijal po celem divnem licu, katero je do čela zarudelo. Ali kako to? — nadaljuje še vedno zmedena. Želim tako, — torej, ako hočete. da vam povem: jaz vas ljubim. Ali hočete tudi vi? Jaz? — in sramežljivo zakrije glavico v obe roki. In jok in smeh v istem času se jej izvije iz prs. — Prašajte sestro! — izjeclja potem nekako. Jaz ne jemljem sestre, temveč vas! Ah, — kar se mene tiče! — in blažena zakrije lice na njegove široke prsi. On se samo nežno dotakne z ustnicami njenih las in potem jo prime za roko in tako gresta iskat sestre. Gospa Radieka od sreče in zadovoljstva ni vedela, kam bi se dela, ko ji ie doktor vse izpovedal. Seveda. — seveda! Mlada je še, — ali tmli jaz sem se poročila mlada. — Seveda. — seveda! — je klicala vedno. In ne misleč na kaj več, odhiti naravnost k Lazarju. (Konec prihodnjič.) POZDRAV. Prej ko se podam na široko morje, še enkrat pozdravljam vse prijatelje in znance, posebno pa mojega brata in mojega svaka ki sta me spremila na kolodvor. Z Bogom! New York, 14. llstopada, 1013. Louis Nosan. OPOMIN iz Milwaukee, Wis. Tem potom opominjam vse one rojake, ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg v teku 14 dni, ker iuaee sem primoran vse dolžnike obelodaniti s polnim imenom. .t Frank Anzelj, Saloon and Rooming House, 173 S. Water St., Milwaukee, (15-18—11) AVis. Iščem svojega očeta FRANK G LA V AN št. 24 pri Ljubljani. V Združenih državah se nahaja kakih 22 let. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov sili: Frank Glav an. Grand Road 6, Ridgwav, Elk Co., Pa. (15-19—11) Kje je ANDREJ KORDIŠ? Doma je iz Loža. Pred 3. leti je bil v Mississippi. Kje se sedali nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, naj ga mi naznani. — Anton Ule, 1375 E. 391 h St., Cleveland, Ohio. (15-18—11) Kje sta moja prijatelja FRANK SLAVEC in ANDREJ NOVAK? Doma sta iz Knežaka pri Št. Petru. Lansko leto smo bili skupaj v Tercio, Colo., in sedaj ne vem. kje se nahajata. Prosim cenjene rojake, če kedo ve. kje se nahajata, da mi naznani nju naslov, ali naj se pa sama javita. — Papevc in Fit-nik pišita Vajmanu. — John Kaluža, Box 388. Camp 53. Davis, \V. Va. (15-17—11) Rad bi izvedel za svojega brata FRANKA KRAMARIČ. Doma ;:e iz Črnomlja na Kranjskem in jo po poklicu krojač. Jaz sem prišel iz starega kraja in bi rad z njim govoril. Prosim cenjene rojake, če kedo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Kramarič, 4526 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. (15-18—11) . *** ♦«» — —v*——w————18*——Ig? t i Vabilo na ^ * veliko razprodajo < 5 vsakovrstnih možkih, ženskih in otročjih čevljev < j po najnižjih cenah. Možki in ženski čevlji, ki so Qfl ;n M OC * > stali $2.50 do $3.00 sedaj samoO 119U lil OZ.ZO < j in oni po $3.50 do $4.00 sedaj le $2i 90 ill $3.10 < ft Razprodaja bode trajala, dokler se ne razproda zadnji čevelj Pridite in prepričajte se, da ni šala. i Opomba Ako želi kedo zunaj mesta čevlje naročiti, naj [d if naznani številko in ceno in omeni naj tudi če želi čevlje za delavnik i ali nedeljo. Za blago jamčim. * Frank: Cherne, < J 9834 Ewlng Ave., So. Ch'sego, III. . VT Velikaxaloga vlna In žganja. ^H Marija Qrfll JHH^OKgL. belo Yi*ft po..............7Or. gaUos jd^m^HB Crao vino po .............50c Drofalk 4 galcrae t*....................911.M Brinjcvoc 12 steklenic za...............«12.0t flMDHHHf 4 gal. (>od£«k) hi..................ift.fr Za obilno mročbo k priporoča MARIJA GRILU, 03OS St. Clair Av»., N. B.f Cl»v»>and, O IZ URADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARBARE S SEDEŽEM V FOREST CITY, PA. Tem potom se n.-znanja, da je bilo na 4 glavni konvenciji sklenjeno, da si vsak Clan, oiiroma članica, kateri je zavarovan za $250 00 lahko poviša u- smrtnino do 1. januarja 1I»14 na $500.00; tu velja tudi za one, ki so že prestopili 45. leto. Kdor želi povišati usmrtnno, naj se da preiskati pri zdravniku; prošnja ln spričevalo naj se pošlje vrhovnemu zdr avniku v potrditev. Asesinent Je razviden iz lestvice, ki je razdeljena na $250 .09 in na $500.00. Ivan Telban, glavni tajnik. LESTVICA. Vsi člani (ice) I razreda, prvega oddelka, zavarovan ta) za $500.09, plačujejo sledeč asesment: Starost za usmrtnno bol pod. poSko Jnino rez. sklad prav. stroški skupaj 16 42c. 00 c. 10e. Sc. 6c. (1.26 17 44e. COc. 10 c. Sc. fic-. $1.2S 18 45c. 60c. lOc. Sc. 6c. $1.2D 13 46c. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1 30 20 47e. COc. 10 c. Sc. tic. $1.31 21 COc. 10 c. Sc. 6c. $1.32 22 49c. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.2:t 50e. «0c. 10 c. Sc. tic. $1.31 24 51c. 60c. 10 c. Se. 6c. $1.35 -r»2c. 60c. 10 c. Sc. tic. $1.36 26 54c. 60 c. 10 c. Sc. 6c. $1.38 27 56c. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.40 25 58c. 60c. 10 c. Sc. tic. $1.42 60c. 60c. *10c. Sc. tic. $1.44 30 C2c. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.46 31 64c. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.48 32 66c. 60c. 10 c. Sc. Cc. $1.50 23 6Sc. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.52 31 Toe. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.54 35 72c. COc. 10 c. 6c. 6c". $156 31 76c. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.60 37 S2c. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.66 38 Sic. 60c. IOC. 8c. Cc. $1.68 39 SSc. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.72 40 !>2e. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.76 41 96c. 60c. 10 c. Sc. 6c.' $1.S0 42 $1.00 60c. 10 c. Sc. 6c. $1-84 43 $1.04 60c- 10 c. Sc. 6c. $1.88 tt S1.0S 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.99 Vsi člani 23c. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.07 20 23c. 60". 10 c. Sc. Cc. $1.07 21 24c. 60c. 10 c. Sc. Cc. $1.08 22 24c. COc. 10 c. Sc. 6c. $1.08 23 25c. COc. 10 c. 8c. 6c. $1.09 24 26c. 60c. 10 c. Sc. tic. $1.10 25 26c. 60c. 10C. Sc. Cc. $1.10 26 27c. 00c. 10 c. Sc. 6c. $1.11 27 2Sc. 60c. 10C. Sc. 6c. $1.12 2S 29c. 60c. 10 c. 8c. 6c. $1.13 29 30c- 60c. 10c. Sc. 6c. $1.14 30 31c. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.15 31 32c. 60c. 10 c.* Sc. 6c. $1.16 32 33c. 60c. 10C. 8c. 6c. $1.17 33 34c. 60c- 10c. 8c. 6c. $1.18 34 35c. 60c. 10 c. Sc. Cc. $1.19 35 26c. 60c. IOC. 8c. 6c. $120 36 3 Sc. 60c. 10C. Sc. 6c. $1.22 37 41c. COc. 10 c. Sc. 6c. $1.25 3S 42c. 60c. 10c. Sc. 6c. $1.26 38 44c. 60c. 10C. 8c. 6c. $1.28 40 46c. 60c. 10C. Sc. 6c. $1.30 41 48c. 60c. 10C. Sc. Cc. $1.32 42 50c. COc. 10 c. Sc. 6c. $1.34 43 52c. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.36 44 54c. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.38 Vse članice II. razreda, prvega in drugega oddelka, zavarovane samo za smrtnino plačujejo sledeči asesment: Starost za prvi oddelek $500 00. Drugi oddelek $250.00. 16 12c. 16 21 c. 17 44c. 17 22c. IS 45c. 18 22c. 19 46c. 19 23 c. 20 47c. 20 23c. 21 4 Sc. 21 24 c. 22 49c. 22 24 c. 23 50c. 23 25c. 24 51c. 24 26c. 25 52c. 25 26c. 26 54c. 26 27c. 27 56c. 27 28c. * 28 58c. 2| I bes ••• v*: -Sa'-Blgi^;',^:^ g™^gBpP NI JIM TREBA DOKAZOV GOVORE SAMI ZA SE. KSm^VH Vspeh po zaslugi. PSlIllli^^S^SBllffB [-^■■hbSHDHI^ - ________ > _ • _ y ..■■■• Spisal A. P. Cehov. Vreme je biio spočetka lepo, tiho. (tlačili so se kosi, in v bliž-ttjem blatu je nekaj živega žalob-1.0 g lealo kakor da bi pihalo v j < .1 no steklenico. Vzdignil se je v kijunač, strel je počil in • tu e i po spomladanskem zri:ku Lujno in veselo. Ko pa se „•• ^ ..a stemnilo, je potegnil 0 I vshoda neljub, hladen in oster w ; r. \ v< Vrni mrakovi zgostili hi-! tj- j< , nego je bilo treba. Samo v " Vdovji ogradi'* "pri reki se je j liikiil ogenj; a daleč na okrog i in t mii tam, kjer je ležala vas.! je vse tonilo v hladni večerni me-j -rI i. Bogoslovee se je spomnil, df-j j * pri njegovem odhodu od doma y gova mati sedela v veži na tleh bosa in sna/.ila samovar, a oče jej ht/.al na peči in kaši jal; ker je bil j veliki petek, niso doma nič kuha ! li in jako se je vsem hotelo jesti, j f»< 'laj. ko se je bogoslovee kiju-! eil od mraza, je mislil na to, da! je ravno tak voter pihal tudi v j • •nsih liurika, Ivana (»rožnega in, i'etra in da je gospodovala tudi i v tedanjih časih ravno ta ljuta: revščina, glad... da so bile ravno tako raztrgane slamnaste stre lie, ista nevednost, ista žalost, ista! pustinja krog in krog, mrak in čuvstvo sti^kM, — vse to strašno! je bilo, in bo, in od tega, če pre- j teče še tisoč let, življenje ne bo holj.se. I11 ni s - mu ljubilo iti do- Ograda se je zato imenovala j vdovja, ker je bila last dveh vdov, matere in hčere. Ogenj je gorel svetlo, s prasketanjem in j <>}>•* val daleč na okoli novo izora- j no zemljo. Vdova Vasilisa. viso- j ka, zastavna starka v moški suk-nji stala zraven in zamišljeno strmela v ogenj; njena hči Luke-ripa, majhna, kozava in topega obraza je sedela na zemlji in po-nmnla kotel in žlice. Očividno sta] bili pravkar odvečerjali. Culi so * moški glasovi; tamošnji delavci so na reki napajali konje. "Z u se je vrnila", je rekel 1 po lovic in pristopil k ognju. "Dober vo'er!" V; /lisa se je stresla, a ta-i to ga je spoznala in se . no nasmehnila. "T n -ern spoznala, Bog daj", . 1 ' a. "Dobro srečo!" I1 ;,!i so se v pogovor. Vasili-t!|. P'1 tavna ženska, ki je služila r - j pri gospodi za dojko in za pestunjo, se je izražala uprla zaverovan pogled v bogo-. j si ovca. 2j 'Prišli so k višjemu duhovnu', s j je nadaljeval on. "Jezusa so za-51 slišavali, a med tem so bili delay-1 ci na dvorišču zakurili, zato ker 5 j je bilo hladno, ter so se greli. Z ' i njimi je stal pri ognju Peter in ■! se je tudi grel, tako-le kakor jaz 1 i zdaj. Neka ženska, ki ga je za-' gledala, je rekla: "Tudi ta je bil i j z Jezusom. In vsi delaveci, ki so - bili pri ognju, so ga najbrž sum-' ljivo in grdo pogledali, ker je pri- * j šel v zadrego in rekel: "Jaz ga H ne poznam." Kmalu potem je zo-.! pet nekdo spoznal v njem učenca - Jezusovega in rekel: "Tudi ti si • j izmed tistih." A on se je zopet 1 branil. In v tretje se je nekdo o-1; brni! do njega: "Ali te nisem da nes videl z njim v vrtu?" In on ! j ga je tretjič zatajil. Tn malo nato ; je zapel petelin, in Peter se je od . j daleč ozrl na Jezusa in se spomnil besed, ki mu jih je bil rekel pri zadnji večerji... Spomnil se j jih je in se zavedel. Potem je šel z dvorišča in se bridko zjokal. V j evangeliju je rečeno: "In je šel in se je britko zjokal." Misli si: j čisto tih, teman vrt, in v tišini ! komaj slišen, gluh jok... " Bogoslovee je vzdihnil in se za-I mislil. Vasilica se je dosedaj ne-1 j prestano smehljala. Zdajci je za-; ihtela, in solze, debele, obilne so i se ji udrle po licih, kakor da bi I se sramovala svojih solz. A Luke-I rija, ki je nepremično zrla na bo-goslovca, je zardela in izraz nje- 1 nega obraza je postal težak, na- ; ! pet, kakor človeku, ki zadržuje i silno bolečino. Delavci so se vračali od reke in ' eden izmed njih, ki je jahal na 1 konju, je bil že blizu, in svetlo-j ha °gnja je trepetala na njem. J i Bogoslovee je voščil vdovama ! ! lahko noč in odšel dalje. In zopet M j je nastopil mrak, in v roke ga je 1 j pričelo zebsti.. Pihal je oster ve- 1 i ter, v resnici se je vračala zima, ] ; in ni bilo podobno, da bo pojutr- ] I njem Velika moč. Sedaj je mislil bogoslovee na < Vasiliso: če je zaplakala, potem 1 to pomeni, da je vse ono, kar se 1 je zgodilo ono strašno noč s Pe- 3 trom, z njo v nekaki zvezi... Obrnil se je. Osamljeni ogenj je mirno migal v temi. in zraven 5 njega ni bilo več videti ljudi. Bogoslovee je zopet mislil: če je Va- 1 silisa zajokala in bila njena hči i tako gin jena, potem mora očevid- 1 no Jo, kar se je dogodilo pred de- J vetnajstimi stoletji, biti v zvezi s 1 sedanjostjo — z obema ženskama J in najbrž tudi s to zapuščeno vasico, z njim samim, z vsemi ljud- 1 mi. Oe je starka zajokala, ni zajokala zato, ker zna on pretreslji- < vo pripovedovati, ampak zato, ker ji je Peter blizu in zato, ker 1 je z vsem svojim bitjem zvezana 1 s tem, kar se je vršilo v duši Pe- 1 trovi. In veselje je likratu vzvalovilo 1 v njegovi duši, in za hip je celo j obstal, da bi potegnil zrak vase. 1 Preteklost — je mislil, — je zve- % zana s sedanostjo kakor nepretr- 5 gana veriga dogodkov, izhajajo- j čih drug iz drugega. In zdelo se t mu je, da je ravnokar videl oba 1 konca te verige: doteknil se je t enega in zgenil se je drugi. Ko se je prepeljal črez reko in 1 potem gledal, stopajoč v hrib, na svojo rodno vasico in na zahod, 1 kjer se je liki ozek trak svetila hladna, * škrlatna, večerna zarja, c je premišljeval o tem, kako se r it Za njeno dušo. Ruski spisal A. P. Čehov. V cerkvi odigritijevske Matere božje, v vasici Gorenji Zaprodi, se je bila ravno služba božja končala. Ljudstvo je vstalo in se vsu-lo iz cerkve. Vstal ni samo štacunar Andrej Andrejič, gornjeza-prodski inteligent. Opazuje ljudi. Njegov obriti, rej eni, razhrebani obraz, na katerem so včasi gospodarile koze, izraža danes dvoje nasprotnih občutkov: udanost v nezasledjlivo usodo in top, brezmejen ponos pred temi-le suknji-cami in pisanimi ruticami, ki prehajajo mimo njega. Ker je danes nedelja, je oblečen jako gosposki. Na sebi ima fino suknjo z rumenimi, koščenimi gumbi, ima hlače črez čevlje in solidne galoše, one ogromne, nerodne galoše, kakršne nosijo le resni, razsodni in globoko verni ljudje. Njegove zabrisane, lene oči so uprte v oltar, ki nosi svete podobe. Opazuje že zdavnaj znane o-braze svetnikov, cerkvenika Matvej a, ki napihuje lica in ugaša sveče, potemnela stojala s svetimi podobami, ogujleno preprogo, dijakona Lopuhova, ki jaderno koraca od oltarja, noseč ključarju posvečen kruhek____ Vse to je že zdavnaj videl, že neštetokrat videl, vse to mu je znano kakor njegovih pet prstov... Nekoliko čudno in nenavadno je pravzaprav samo nekaj: pri severnih vratih stoji otec Grigori, ki še mašnega oblačila ni odložil, in srdito pregiblje svoje goste trepalnice. ! "Komu neki namiga va, Bog , mu daj srečo in zdravje?" misl: ' štacunar. "A-a, celo s prstom je namignil! In z nogo je udaril, za : Boga svetega, kaj je... kaj se je zgodilo. Mati nebeška? Koga ne- ] ki kliče?" Andrej Andrejič se ozre okrog } in zapazi, da je cerkvica že do , malega prazna. Samo pri vratih \ se je še strnilo kakih deset oseb, \ pa tudi te so obrnjene od oltarja. < "Pridi vendar, če se te kliče! j Kaj stojiš kakor lipov bog?" sliši jezni glas otea Grigorija. "Te- ] be kličem!" ' Štacunar gleda rdeči, raz jar je- j ui obraz otca Grigorija in šele , sedaj mu pade na ura, da je ve- s Ijalo gibanje trepalnic in miganje s prstom najbrž njemu. Strese se, , popusti ograjo kora in gre neod- < ločno, krevsaje s svojimi solidni- j mi galošami proti oltarju. "Andrej Andrejič, ali d ti od- c 3al listek za spravno molitev, da ] bi našla pokoj umrla Marija?" — J vpraša otec in jezno pogleduje v ] ajegov rejeni, znojni obraz. "Tako je." j Potem si, seveda, ti to napi- i >al? Ti?" . In otec Grigori mu moli shuda < listek pred oči. Na tem lističu, ki < ?a je bil oddal Andrej Andrejič * :a spravno molitev ob enem s posvečenih kruhkom, pa je bilo za < risano z velikimi, krivimi črka- j ni, kakor da bi omahovale: ^ "Za večni pokoj dekle božje, t rlačuge Marije." ] "Res je... Da, jaz sem pisal *' i )dgovarja štacunar. č "Kako si se drznil, kaj takega 1 lapisati?" šepeče otec zategnje- 1 10, in iz novega hripavega šepe a se sliši srd in groza. 1 Štaeunar ga gleda s toplim str- a nenjem, nie ne razume in strah 1 ?a spreletava: se nikoli ni govo- 1 •il otec Grigori v takem tonu z 4 rorenjezaprodskim razumništvom! ^ 5a hip molčita oba in si pogledu- * eta v oči. Štaeunar jeva zadrega ^ ako narašča, da se mu rejeni o- f >raz razblinja, kakor prevrnjeno ^ esto. { "Kako si se drznil f*' ponav- ja otec. s "Ka ... kaj pat se zavzema 8 Andrej Andrej evic v dvomu. * "In ti ne razumeš?! šepeče k tec Grigori. Strmeč stopi za ko- ■ ak nazaj in sklene roke. "Kaj" ZA BOŽIČ IN i== == NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini In jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le I GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jezika na podpisanega, kateri : s : : s vse hitro in točno odredi. : : : : : F^raril^ Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ei04| ST. CLAIR AVENUE, N. E» CLEVELAND, O. GLAS NAHODA, 15. NOVEMBRA, 1913. B Jugoslovanska B= — B Kital. Jednata a Inkorporinins dne 24. januarja 1901 v državi Minn—OU. Sedež ▼ ELY, MINNESOTA. URADNIKI: ; - : * ■ * ~ - p Predsednik IVAN* GERM 807 Cherry Way or Box 67. Braddock. Pa. Podpradaednk: IVAN PRIMOŽIČ, E veleth. Minn., Box «41. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn., Box 424 Pomofnl tajnik: MIHAEL M RAVINE C, čmaha. Neb.. 1334 So. 16th St. Blavajblk: IVAN GOUZE, Ely, Minn., Box 105. Zaupnik: ALOJS VIRANT Lorain. Ohio. 1700 EL 28th St. VRHOVNI ZDRAVNIKI , _ " Dr. MARTIN J. IVEC, Jollet, Hi., 930 No. Chicago St. NADZORNIKI: ALOJS KOSTELIC, Salldo, Colo. Box 533. j MIHAEL KLOBUCHAR. Calumet,' Mich., 115 — 7th St. PETER SPEUAR, Kansas City. Kan 422 No. 4th St. POROTNIKI: IVAN KERZISNIK, Burtln«. Pfcr Box 131. fHANK UOl'ZE. Chlaholm Minn., Box 715. MARTIN KOCHEVAR. Pueblo, Colo.. 1219EUer At«. V»l dopisi naj s« pošiljajo na »lavnega tajnika, vse denarne pošliJatve oa na Klavnega blagajnika Jednote. Druit.eno glasilo: "GLAS NARODA". IZ URADA C t-A v M c. G A TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. FREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH. Sv. Čtrlt In Metod itev. 1, Ely, Minn. Dne 20. oktobra 1913. Prestopil: Flunk Turk 1*3 14481 1000 1 k društvu sv. Petra In Paula štev. 66 Juliet, 111. Pristopili. Dne 1. novembra 1S13. John Kun- hfi 17o»* 1000 3 Jo- UomAek 91 l70i»6 1<»00 2 Math, Sikotija 'jO 17097 1000 2 SusDend Irani: Stefan Rajen 7!» 162«& loOO 4 Društvo šteje 177 članov in 95 članic. Prestnr.ni: A lajz Oblak 94 17029 1000 1 Suspendirani: John KorsontiC 87 11405 1000 2 DruStvo šteje 56 članov in 21 Članic. Sv. Petar In Pavel. itev. 15. Pueblo. Colo Dne 29. oktobra 1913. Prestopili: Louis Baltazar 81 6074 1000 2 Marija Baltazar 87 S487 1000 2 k društvu sv. Martina št. 105. v Hut te, .Montana. Zviš?" zavarovalnino i z $500 na «1000. Katarina Jerman 77 8500 100<* 4 I. društvo šteje 99 f-lanov in 40 čianic- II. društvo šteje 111 članov in 17 članic. Sv. Srca Jezusa it. 2 Ely. Minn. Dne 1«. oktobra 1913. Pristopili: John Papefi 89 170<>3 100«) 2 Frank l'u< el 89 17004 loOo 2 Jof>e|ih Skubie 70 17005 1000 C Matija Lesjak 9« 17««H» 100« 2 Marv Aheč-evUS M 17007 500 2 John ?n J^opet sprejeti: 79 16639 10«0 4 Pristopili: line 1. novembra 1913. Adolf Zobei 95 17098 100« 2 Jacob Mutičč 79 17099 lOOO 4 Frank Mrhar 75 171«0 1000 5 Zopet sprejeti. Leopold Podgoršek 81 16491 1000 3 Črtan: Gregor Champa 70 13412 1'KK) 5 Društvo šteje 171 članov in 71 članic. Sv. Barbara, itev. 3, La Salle, III. Dne 29- oktobra 1913. Pristopili: Joseph Brezovar 71 17026 1000 C Društvo šteje »9 članov in 38 članic. Sv. Barbara, it. 4. v Federal, Pa. Dt.e 25. oktobra 1913. Zopet sore leti: Frank Surirh 81 14540 1000 3 Društvo s'tejc 57 članov. Sv. Cirila in Metoda štev. 16. Johnstown, Pa. Dne 6. oktobra 1913. Suspendirani: Frank Baudek 86 2963 1000 1 Mihael Štrukelj 74 15818 1000 4 Društvo šteje 106 članov in 52 Članic. Sv. Jožef št. 17. Aldridoe. Mont. Dne 25. oktobra 1913. Prestnutll; Kari Zadnik 75 1330 1000 2 Alojzija Zadnik 80 8644 5f>0 3 k društvu sv. Mihaela štv. 88-, Roundup, Montana. I. društvo šteje 32 Članov ln 18 članic. II. društvo šteje 40 članov ln 13 članic. Sv. Alnlzll. Stev, 18. Rock Soring, Wyo. Dne 29. oktobra 1913. »rlstODlIl: ; J-;hn Eržen 94 17030 500 1 Anton Kuh 86 17031 1000 3 j .I>»lin Luznar 93 17032 500 1 B1;l* Eržen 95 17033 500 1 Luka Jereb 73 17034 1000 5 John Kvoljšak S6 17035 500 3 ; John Krajnik 79 1703« 500 4 Susoendlranl: j John Kokalj 90 1381 1000 1 i Društvo šteje 230 članov in 88 članic. 6v. Jožef it. 21 Denver, Cole. Dne 29. oktobra 1913. Pristopila: Angsla Klačun M 17089 1000 1 Društvo šteje 36 Članov ln 13 članic. Sv. Jofef. itev. 29. Imperial. Pa. Dne 29. oktobra 1918. Pristopili: John Vidri*.* 78 17040 1000 5 Frank Senbar 84 17041 1000 3 John Jane 90 17042 1000 2 John Mravlja 95 17043 500 1 Mary Redek 87 17044 500 3 ^ Suspendirani: John Spacapan 87 14624 1000 2 John Bizant 84 14948 600 3 Urban Strempfel 91 16025 1000 2 Društvo šteje 62 Članov in 29 Članic Sv. Jožef it. £3 Clltcrt. M Inn. Dne 1. novembra 1913. Pristopil: Joseph Germ 94 17101 500 1 Društvo Šteje 67 Članov n 26 Članic. "Sv. Joief" štev. 30. v Chlsholm. MInn. Dne 1. novembra 1913. Pristopili: Anton Klun 89 17103 1000 2 Frank Kralie 96 17104 1000 1 Marija Korbar 90 17105 1000 2 SusDsnrilranl: Anton Karis 91 13721 1000 1 Društvo šteje 232 Članov ln 48 Članic- Sv. Alojzij it. 31 Braddock. Pa. Dne 25. oktobra 1913. Sprememba zaverovalnine: iz $1000 na $500. Frank Kramar 90 11899 500 1 Sv. Martin Hav. 44. Barbston, O. Dna 3». oktobra 1913. Pristopili. Johana Jerman 79 17042 500 4 DruStvo iteje 38 Članov in 17 Člani e. Z bratskim poidravom C«o. L. BrozI c h, gl. tajnik. Lois Sestan Pristopili: 87 17045 1000 3 Črtani: Matija Liberšar 94 14461 1000 1 Društvo šteje 130 Članov. Marija Zvezd« it 32 Black Diamond W'»h Dne 29. oktobra 1913. j Pristopili: John Zitkovieh 95 17046 1000 1 Andrej Marmillch 72 17047 loOO 6 * Suspendirani: Jožef Deklava 93 15991 1000 1 Anton Gerbovčič 88 16805 500 3 Društvo šteje 96 Članov ln 24 Članic. Sv. Barbara, itev. 33. Trestle. Pa. Dne 29. oktobra 1913. OPOMBA: Poleg Članovega Imena na-redene t te vilke sna« Jo: Prva leto rot-stva. druga certlflkatno Številko, tretja savarovano sroto, Četrta rasred. Konec francoske vlade na Kranjskem pred sto leti. Slavne Globe Gold Medal harmonike od $7 do $52. Izvrstne ADOLPHUS HARMONIKE od $2 do $28. ITALIJANSKI IN DUNAJSKI INSTRUMENTI od $6 do $38. ™ :z° ^e™iTeproti* Vse to v HUSTR0VANEM CENIKU. Zastonj po posti. Columbia Grammofon Co., 171 Washington Sr., New York, N. Y Suspendirani. Anton Razpet 89 10514 500 1 OdstoDlll. Alois Bevk 83 5843 1000 2 John Kracin 81 14898 1000 3 DruStvo šteje 131 članov in 73 Članic. PrlstooMI: Sv. Ciril In Meted it. 0 Calumet. Mich. Louts Sadar 94 17037 1000 1 Dne 29. oktobra 1913. I Jacob Kalčii John Sterk Pristopili: 84 17027 6000 3 88 17028 1000 2 Prestopili: Frank Kamnikar 75 825 1000 3 Uw j'uhek 76 13679 1"00 4 Karolina Kamnikar 7» 8296 500 3 JUephimi Puhek 82 13788 500 3 k društvu sv. Martina štv. lo5., v Butte, Montana. Prestopil: Karol PetrovčiC 79 3405 1000 3 k društvu sv. Barbare št. 47, Aspen Colorado. j I. društvo šteje 76 članov in 33 članic, i II. društva šteje 77 članov in 36 članic. Sv. Jurij št. 22 Chicago. III. Dne 31. oktobre. 1913. Suspendirani: Joseph Rukovina 79 6167 1000 3 ; Simon Vojvodič 76 16132 1000 5 DruStvo šteje 115 članov in 50 Članic. Sv. Jožef it. 23 San Fresco. Cal. Dne 31. oktobra 1913. Prestopili: John Znidaršič 87 15412 500 2 k društvu "Slovenec" št. 114, Ely, Minn. ^usnendiranl * Društvo sv Jožefa, štv. 23, Saft Fran- čisoo, California. II. društvo šteje 31 članov in 3 članic. Sv. Petro in Pavla 5t. 35. LloydeM p»- Dne 29. oktobra 1913. Prestopila: John Tauželj 83 7322 1000 2 Neža Tauželj 82 10750 500 2 k društvu sv. Janeza Krstnlka, Davis, W. Virginia. I. društvo šteje 07 člnaic in23 članic- II. društvo šteje 3C Calnov in 9 Članic. Prlstnnlll: Joseph Zalar 89 17048 100 2. Drušavo šteje 68 članov in 24 članic. Sv. Alojzij it. 36 Conemaugh. Pa. Dne 29. oktobra 1913. Pristopili: 'Adolf ITdovlch 78 17049 1000 5 Joseph Skoda 88 17050 1000 2 Društvo šteje 93 Članov in 36 Članic. Sv. Janez Krstnik, št. 37, Cleveland, O. Dne 20. oktobra 1913. Pre«top»»lr Joseph Spacapan 90 C567 1000 1 k društvi sv. Jožeafa štv. 53, Little Falls, X. Y. I Pristopili: Dne 29. oktobra 1913. Ivan Jasner 70 17051 1000 6 Andrej Mirtič 96 17052 1000 1 Mihael Straus 83 17053 1000 3 Zopet sprejeti: Josip Skulj 67 450S 1000 5 Martin Brinovec 72 5432 1000 4 Ana Brinovec 75 9365 500 4 Uršula Skulj 79 9418 500 3 Suspendirani: Anton Sunder 79 13121 1000 4 Peter Lustrik 87 13402 1000 2 J psi o Grdina 92 16313 500 2 Društvo šteje 227 članov ln 100 članic- Sv. itefan it. 11. Omaha, Nebr. Dne 16. oktobra 1913. Pristopili: Nik Meslak 8» 17008 1000 2 Barbara Me z lak »31 17009 1000 ? Zoost sDreietl: John Brunski 94 13211 100 1 Jofc-rph Krofi i-r 85 16245 10u0 3 Sprememba zaverovalnine. iz $500 na $10. Ana Žitnik 84 10012 1000 3 Društvo šteje 54 članov in 1$ članic. Sv. Martin, fit. 11. Omaha, Nebr. Dni oktobra. 1913. Suspendirani: Joseph Krajin 72 3742 1000 3 Hike I np.4 61 940 I0OO 5 Ana I'a pet 65 S39o 500 6 Društvo štej« 52 članov in 17 članic. Sv. Ime Jezusa št. 25 Eveleth, MInn. Dne 16. oktobra 1913. Su*"enriiranl: Joseph Mkec 86 13057 1000 2 Prememha zavarovalnine: z $500 na $1000. Josef Trošt 89 10«10 1000 2 Zopet sprejeti. Dne 29 oktobra 1913. Joh Ruparčič 74 14544 1000 5 S'ispe«dir»ni: I Frank Prelesnik 76 2554 1000 3 Ana Prelesnik 7« «935 500 3 « Društvo šteje 149 Članov ln 38 članle- Sv. Joief št. 12 Pittsburg. Pa. Dne 16 oktobra 1913. Pristopili: Frank Kranjčevi« »4 17010 1 000 1 Ana Vugrln 8« 17011 500 3 Prestopili. Joseph r* i kota 81 982 1600 1 k društvu sv. Antona it. 10«, Yong- iton. Ohio. 1 društvo Atefe «6 članov In 11 članic. II. druStvo Šteje $4 članov ln 11 Članic. Sv. Alojzij, štev. 13. Boggaley, Pa. Dna JSS oktobra 191$. Sv. 6t-fsn nrtlr!>n : John GeftperčlC 81 4089 1000 2 Frank Kaluta 84 15614 1000 3 Frank Barba 85 16453 1000 3 Odstopili. Jacob Hoehevar 84 16163 1000 3 John Deklava 85 15447 500 3 Društvo šteje 81 članov ln 21 članic- Sv. Mihael it 27. Diamondvllle. Wyo." Dne 29 oktobra 1918. T»r«Bt«nlll: Marta Jankovieh 90 17308 100« 3 Pristopili. Dne 1. nov*"»iT>ra 1*13 Franc Celtgoj 75 17108 1000 5 Društvo šteje 41, Članov in 15 Članic. Sv. Marija Danica it. 28. Sublet, Wyo. Dne 29. oktobra 191$ "Sokol" it. 38. Pueblo. Cole. Dne 29. oktobra 1913. 1 Pristopiti: John Kolbezen 80 17054 1000 4 Društvo šteje 58 članov in 14 članic. Sv. Barbara it. 39 Roslyn. Wash. Dne 29. oktobra 1913. TV - I Zopet snreietl: Geo Bolf 87 4420 1000 1 Suspendirani: •Josip Kauzlarich 65 12799 1000 6 Anton Pirnat 71 2360 1000 4 Ludvika Kauzlarich 65 13339 500 6 Društvo šteje 86 članov ln 34 članic. Sv. Mihael Arh., Štev. 40, Claridge, Pa. Dne 29. oktobra 1913. Pristopili: Alois Gredenc ft 17055 500 2 Joseph Kregelj 84 17056 1000 3 Joseph Sašek 90 17057 1000 2 Društvo šteje 89 članov in53 članic. i Suspendirani: John Lamuth 85 11502 500 2 Mateož Moze 75 16545 1000 5 Društvo šteje 87 članov. Sv. Jožsf it. 41 East Paletslng. Ohio. Dne 29. oktobra 1913. Pristopili: Frank Dolinar 80 17058 500 4 Petar Dolinar 77 17059 500 5 Alois Kržišnik 93 17060 500 2 DruStvo šteje 36 članov in 17 Članic. Marija PemsasJ it. 42 Pueble. Cola Dne 29. oktobra 1913-Pristopili: Ludovik Pauček 86 17061 1000 3 Umrli: Louis Celoto 1879 1487» 100 4 dne 4. oktobra 191». Vzrok smti: IzgubUenJe krvi. K Jednotl Je pristopil 27. dec. 1911. Društvo gteje 80 Članov In 27 Članic. Sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont. Dne 29. oktobra 1813. Suspendirani: * Mile Oreškovič 8» 14358 1000 2 John KlanCar 86 14747 1000 3 Društvo *ts*» 33 štataov. _ \ Velikanski poraz Napoleonov na Ruskem in vedno večje sovraštvo drugih narodov zoper samo-silnika sta končno napotila Napoleona I., da je zbral krog sebe najboljše poveljnike v odločilni boj. Napoleon je marca leta 1813. pozval Bertranda k francoski vojski v Nemčijo in kot njegov naslednik je prišel v Ljubljano 23. marca maršal Junot. Junot je zatiraval Kranjce ter zahteval večje svote denarja in druge potrebščine od prebivalcev, ki že niso več zmogli visokih davkov. Da bi pomnožil francoske dohodke, je pobiral tudi razne dragocenosti in umetnine po kranjskih cerkvah. Ko so hoteli Prane ožje oropati Marijino cerkvico na Bleškem otoku, so skrile pogunuie Blejčanke vse ladje, zvonile plat zvona in povzročile tako razjarjenje med prebivalci, da so francoski uradniki opustili svojo namero in prepustili domačinom vse cerkvene dragocenosti proti neveliki odškodnini. Kmalu zbesnelega Junota je nadomestil Fouche, ki je prišel 29. julija v Ljubljano in tam o-stal do 25. avgusta. V tem je tudi Avstrija pristopila zaveznikom 12. avgusta in začel se je odločilni boj zoper Napoleona I.. Od vseh strani se je bližala cesarska vojska Kranjiskeir , da ga osvobodi francoskega gospodstva. Ljubljančani 15. avgusta še niso ničesar vedeli o novi vojni in so slovesno praznovali Napoleonov dan — pač zadnjikrat. Napoleon I. je prepustil obrambo ilirskih pokrajin italijanskemu podkralju Evgenu, ki je z vojsko 53,000 mož zasedel glavne prehode čez Ljubljano in Pontabelj v Italijo. V tej francoski vojski je bilo mnogo Hrvatov in Slovencev, ki so le čakali prilike, da se zopet združijo z Avstrijci. Prebivalstvo ilirskih pokrajin je pospeševalo prodiranje Avstrijcev, kjer je le moglo. Tako je bilo mogoče, da je za polovico Evgenove vojske manjša avstrijska vojska dosegla tolike uspehe. Napoleonova zvezda se je bližala zatonu. Že v avgustu se je avstrijski general Hiller poJastil Koroškega. Avstrijci so premagali Francoze na Ljubelju. Za ta tudi strategiČno važni prelaz se je vnel hud boj. Vse je bilo pripravljeno, da se v slučaju sile razstreli Dolžanov most pri Tržiču. General Hiller je poslal oddelke vojaštva skozi Suho v Savsko dolino, drugi oddelek pa je vodil polkovnik Paumgarten z Železne Kaplje čez "Jezersko in Kokrsko sedlo proti Kranju, katerega so se polastili Avstrijci. Potem pa so bili Francozje poraženi 8. septembra pri Utiku, ne daleč od Ljubljane. Evgen je po-' slal iz Kranja, katerega so bili: zopet zasedli Francozje, generala1 Belotija s 7000 vojaki proti a v- i striijaki vojski generala Foelseisa, ki je bil tedaj pod Brdom. Francozi so prišli okoli Vranščice šele pri Trzinu na glavno cesto, kjer so jih v hrbtu napadli Avstrijci in hudo poraizili. Uničili so Belo-tijerv polk ob hudem dežju, generala pa ranili in ujeli. Francozje so imeli 55 mrtvih in 260 ranjencev. Avstrijci so ujeli 650 pešcev in 80 konjikov ter dobili dva topova in mnogo streljiva. V tem boju so se posebno odlikovali Tr-zinci in Mengišani. Dne 13. septembra je premagal Milutinovič ( Francoze pri Šmarju, Rebrovič j pa pri Višnji gori 16. septembra. Polkovnik Starhemberg, je porazil sovražnika pri Velikih Laščah 25. septembra in ga podil do KirmjpoJja. Tako so Francozje izgubili Dolenjsko. Dne 28. septembra je zmagala avstrijska vojska pri Cerknici na Notranjskem. General Hiller je prišel v tem na Gorenjsko. F rini ant je 23. septembra premagal Francoze pri gorenjskih Jesenicah. zasedel Bohinjsko dolino is poslal oddelke do Tolmina in Kobarida. Avstrijski oddelki so že bili južno od'Karavank v Tržiču in Preddvoru. "Podkralj Evgen je bil torej od vseh strani obdan od PRIPOROČILO. Rojakom se priporočam za vezanje knjig. Izdelujem in prodajam vsakovrstne usnjate denarnice. Jaz sem edini slovenski knjigovez v Ameriki. Alois Gregorin, 20 Judge St., Brooklvn, N. Y. (25—10 lx v t) NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. v Braddocku, Pa., se naznanja, da se je sklenilo na seji dne 19. oktobra 1913, da vsak član plača 50 centov v društveno blagajno v pokritje stroškov, katere je imelo društvo letošnje leto, in to zadnji čas do dne 31. decembra. Članom je znano, da je bilo pri seji v mesecu avgustu sklenjeno, da se mora vsakdo udeležiti parade, ki je bila dne 31. avgusta v Pittsburghu, ali pa plačati $1 kazni; izvzeti so bili samo oddaljeni, ali pa zadržani radi res važnih vzrokov. Nadalje smo tudi sklenili, da vsakdo plača 50 centov v društveno blagajno, da iste docela neizpraznimo.. To je bilo torej na zadnji seji še enkrat potrjeno. Ta sklep naj vsakdo upošteva, da se ne bode kdo izgovarjal, da je bil pri paradi in mu ni potreba plačati. Vsak mora prispevati, kar je bilo pri seji sklenjeno. Zato upam, da bode vsak član poravnal svoj dolg do 21. decembra. Kedor se ne bode hotel pokoriti društvenim sklepom, j se bode z njim postopalo po društvenih pravilih, katera zahtevajo suspendacijo iz društva in Jednote. Obenem naznanjam, da bode-mo pri prihodnji seji stavili kandidate za urad za leto 1914. Zato prosim vse .bližnje člane, da se gotovo udeleže seje dne 16. novembra in 21. decembra, ko bode volitev odbora za bodoče leto. Z bratskim pozdravom (6x 4-11 v 2 d) ODBOR. ZI 4 MESF,rrr VSAK DAN. NAZNANILO. Rojakom v Gilbert, Minn., in okolici naznanjamo, da je Domača naravna ohijska vina kakor: DELAWARE, CATAWBA, IWES, IN CONKORD prodaja JOSIP SVETE, " 1780-82 E. 28th St., I.orain, Ohio. Conkord, rndeče vino po____60c. galona, Catawba, rumeno vino po____80c. galona, Delaware, belo vino po.....$1.00 galona. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-jati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Mifclik.llMtii.^lik.ltMiii 4 < KRASNO DARILO. Kako vsako leto, tako tudi letos razpošlje svetovno znana lekarna PARTOS v New Yorku več tisoč krasnih koledarjev za leto 1914 na svoje odjemalce. Vsakomu, kateri naroči vsaj za $1.00 PARTOLA, občeznanega in od najboljših zdravnikov priporočenega sredstva za čiščenje krvi in želodca ter redno stolico, ali katerega drugega zdravila, odpošljemo z obratno pošto poleg zdravila tudi omenjeni koledar popolnoma zastoni in poštnine prosto. Ako bolujete od: kašlja, reumatizma, glavobol j a, na želodcu, neredni stolici, slabem spava-nju, trganju po udih, srbenju kože, zoboboliu, očeh ali ušesin, ledicah, jetrih i. t. d. ali na kakšni tajni bolezni ter ste že zastonj trosili denar za zdravila, pišite takoj v materinskem jeziku ter pismu priložite $1.00 ter ga naslovite na: THE PARTOS PHARMACY, . 160 -- 2nd Ave., New York, N. Y. in z obratno pošto vam odpošljemo potrebna zdravila. - Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj. i, m- F r NAZNANILO. Rojakom naznanjam, da so vse železniške družbe s 1. novem-j brom znižale ceno za prevoz californijskega vina za 10c pri galo-I ni. Sedaj stane prevoz v najbolj oddaljene kraje 22 centov od ga-! Ione. Kdor želi naročiti najboljše domače vino bodisi staro ali no-i vo, naj ga naroči pri meni. Jaz jamčim za vsako pošiljatev, da je | naravno domače vino, katere vrste si kdo izbere. Za obilo naročil se priporočam ST. JACKSE, St. Helena, Cal. Mr. LOUIS VESSEL naš zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" ter izda vati za to veljavna potrdila. On nas zastopa v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo. V zalogi ima pratike in Sloven-sko-amerikanski koledar za leto 1914. S spoštovanjem Upravn. "Glass Naroda". ROJAKI NAROČAJTE SE NA •'GLAS NARODA". NAJVEČJI 2N NAJCENEJŠI DNEVNIK. Phon« FRANK PETKGVSEK javni noter - 7 S 8-7 Z e Market St. Motary Public •WAUKEOAN, !LL, FStQDAJA flea vin«, najbolje fgtnjs ix^Tstne sxnotfce — ptlentoTani sdr* riU. PKODAJA *o£nc lists:; \5ch prekatu?* skib frt. POŠILJA denu » »tar fcraj ajui^t:;!« in poSteao UFRAVLjA vse ▼ netxnki pose L sfukds-icfa.lela. CL 9%. I Zastopnik "GLAS NARODA", Mi CorUacdt St.NcwYork. Avstrijcev in ker se je bal, da mu avstrijska vojska zabrani umikanje v Italijo, je zapustil z velikim delom svoje vojske Ljubljano 28. septembra in se umikal po tržaški! cesti čez Planino iz Kranjskega. I>ne 2. oktobra je bil franeoski glavni stan v Razdrtem in 4. okt. pri Sv. Križu. Drugi francoski oddelki so se po Savski dolini u-mikali čez Rateče in Fužine proti Trbižu. General Foelseis je takoj začel popravljati savski most pri Črnučah in se napotil proti Ljubljani. Na ljubljanskem Gradu zaostala mala posadka se je še branila s topovi, katerim so odgovarjali avstrijski topovi z Golovca. Francoska posadka se je še držala do 5. oktobra. Tako je nehala tretja francoska okupacija Kranjskega, ki je trajala približno štiri in pol leta. Kmalu potem je bil Napoleon I. premagan v tridnevni velikanski bitki pri Lipskem (16. do 18. oktobra 1813). ki se je končala •z Napoleonovim umikanjem na Francosko. Suspendirani: Dne 31. oktobra 1U13. Joei-i h Strrk »4 16215 1<>00 1 jvter I>jurkh M Wit 10"O0 2 Anton Hutkovich &7 11375 I0 2 John Uerdf-rk* '.«» 1S3C7 1000 2 Marku Stanku »1 15&>5 loOO 2 Ivan Itohte ki 1&250 1 3 Jure Cottovich h« 15541 1000 3 J ur* Jakobac «7 795 1000 4 Mlljar«! H»xani< h 73 511fc 1000 4 Paul Zofar 67 S4S 100« 4 • Mike- Ha h or 66 120 low 5 Ntk Vuk 66 6670 1"Om 5 M. K Orahek 61 30^6 100« 6 M lil Ju DJuricb >1 12671 50« 1 Neta Boh te h5 »2*» 5"0 S Marta Bolanith 63 0381 500 3 Koza Za|tar &0 S "M 50m 3 Lucija Vuk 73 »373 5>K) 4 Marija Mohor 7u 7MS 50« 5 Kate <' kratkim s«- je preselil iz Gradca, kjer je imel kavarno, katero je' zamenjal s hotelom na Dobrav), k; j«- bil lasi Klaža Kaminska. Pr:š«'l je v denarne težkoče, zato >i ie poiskal smrt. Zapušča vdovo s š«-st nepreskrblj« ni mi otroci. Novice iz kranjskega okraja. 40 letni delavec Jakob iiertoneelj je padel v ('irskem gozdu pri Kranju tako nesrečno, da je dobil na d«sni nogi znatne poškodbe. — Lov cerkljanske občine se bode dne 21. novembra pri okraj-nem glavarstvu v Kranju potom javne dražbe oddal v zakup za dob«) petih let. — Mesarji morajo, imeti vsled ukaza okrajnega, glavarstva pri mesnicah ali tržnih šotorih naznanjene cene za razne vrste mesa. — Senčurska mlekarna je odprla 23, okt. svojo podi užnieo v Kranju, Kokrsko prt-dmetstje 1<> pri. Sipieu. Liter, »iVka slane 1H. vin. Otrok utenil v škafu vode. Dne 1. nov. pojKildne s»* je igral 3leini *Ln mlinarja Rudolf Jenko iz Se-! nieiee pri Medvodah pri mlinu svoji ga <*Vta. Nadzoroval ga je devetletni brateore. j, Iz Kcnjic. Kon erejsko zadrugo ] za konjiški okraj so ustanovili 19.'} okt. v Konjicah. Načelnik je ba-'j ron Vay de Vaya. !< Na Zidanem mostu je umrl že- j lezuiškemu revidentu Josipu Mo-', liorku 8Ietni sinček Boris. j: Iz Sicvenjgradca poročajo: Te ] dni je popolnoma pogorela hiša,'j gospodarska poslopja, skedenj z | vso krmo. opravo, obleko in peri- ; lom posestniku Francetu Čreslov- i niku v Srebali pri Slovenjgradcu. , Družina se je rešila iz goreče hiše j skozi okna v trenutku, ko se je j podirala že streha. Zažgal je C res-! v lovnikov lastni oče iz sovraštva', proti sinu. Požigalca so zaprli. ) Iz Celja poročajo: Gostilničar , Jakob Turk je bil več časa izse- i ljeniški agent družbe Canadian j Pacifik ter se je naselil v Dobovi s pri Brežicah. Pečal se je skoro iz- , ključno z izseljevanjem Hrvatov, j Ker pa so mu na Dobovi začele j ob lasi i ostreje gledati na prste, se i je preselil v Karmel na Dolenj- : sko. v bližini štajerske meje, od- } koder je izvrševal svoj nečedni . |>osel dalje. Ko se je odkril škan- ' dal z družbo Canadian Pacific, je -j doletela tudi Turka zaslužena u- ( soda zaradi izseljevanja vojaških « obvezancev. Turk, ki je dobil za vsakega izseljenca po 30 kron, je ^ pošiljal svoje žrtve preko Inomo-sta. Hucl isa in Basla. Prijeli so ga L in izročili sodišču. Lavantinski knezeškof in tajni 1 f vetnik dr. Mihael Napotnik je s pn d dnevi odpotoval čez Ljub- ^ ljano v Rim k sv. Očetu. V Sp. Gašteraju, mali občini v j knarškem okraju, so zmagali pri občinskih volitvah klerikalci. Kaplan Ivan Kosina razvija zopet s živahno politično delavnost. * PRIMORSKO. ( Avijatika. V zdravilišču Porto- j i ose se je sestavil poseben odbor v svrho ustanovitve stacije za hi-di o-aeroplane. 1 Smrt inienirja-strekovnjaka. V San Dona di Piave na Furlan-t kem je umrl inženir vitez Edoar-do Magelo, ki je kot strokovnjak i v osuševanju močvirnih tal postal ] občeiznan dobrotnik svojih roja- ] kov. Mož je bil v svoji stroki res ] zelo vešč inženir. ] Blasnica za Istro. Uprava deže- i k' istrske se že od leta 1863. bavi < z mis.:ijo. kako bi si ustanovila 1 svojo lastno blaznieo. Svojčas je i dežela prispevala 200,000 kron za < .splošno primorsko blaznieo, a sedaj zahtevajo razmere lastnega zavoda. ] Dcbrotnica občine volosko-opa-iijske. O grofici Adelini Delmes-tri. ki je umrla 1. septembra letos v 79. letu starosti in zapustila vse svoje premoženje občini vo-lotiko-opatijski, poroča puljska •4Naša Sloga ': Pokojnica je bila hči pokojnega bogatega in širom znanega brodolastnika Ivana Mi-nacha v Voloski. Še čisto mlada »e - je poročila s sodnim uradnikom grofom Delmestri, ki je bil po rodu iz Italije. Otrok nista | imela in soprog ji je umrl že leta ' 1870. Po svojem očetu je podedovala lepo premoženje, nekaj tudi 1 po možu. Odkar je poatala vdova, i je živela samo cerkvi in siromakom. Živela je silno skromno in ! ljudje so ji očitali, da je skopa, i Toda vedno je govorila, da ne pri- trgava zase, marveč za reveže, katerim bo zapustila vse svoje premožen/e. Od doma je znala hrvaško, toda kasneje se je zelo zavzemala za italijansko reč. zlasti pri volitvah. Vendar je pa vedno rada hrvaško govorila, in ko se je kasneje prepričala o poštenem delu hrvaškega občinskega zastopa za blagor občine, seje pcpolnouia nagnila na hrvaško plat in skoro vsak dan prišla v občinski urad, bodisi, da se je proti čemu pritožila, česa želela ali !e malo pokra majala. Svoj rojf±ni kraj Volosko je silno ljubila in ga zadnje čase le po zimi : kratek čas zapuščala, da išče o J i la. sanja svoji bolehnosti v Gorici; i ali na Malem Lošinju. Tu je leta; i 1909. naprosila pokojnega hrva- i škega poslanca Šime Kozuliča, da i ji je sestavil oporoko, v kateri vse i svoje premoženje zapušča za-zgradbo in vzdrževanje hiralnice v Volcskem. Kasneje je dala napraviti še več oporok, ki se bistveno ne razločujejo od prve, le glede uprave sirotišča je nekaj iz-premenila. Leta 1910. si je dala tik ob voloskem pokopališču zgraditi lastno grobnieo s kapelo in oltarjem ter določila, da se ima tu vsak dan opraviti sv. maša. V to svrho je na tržaškem škofijskem ordinarijatu položila 40,000 ( kron. Pok*g grobnice je nato ( zgradila veliko lepo hišo, ki naj f bi služila za hiralnico .in bi starčki iji starice hodili vsak dan k sv. maši v njeno kapelico. Hišo je dala prepisati na občino. Zaen-' krat je občina v hiši nastanila go- j spodinjsko šolo, a najemnina se porabi za nakup pohištva v bo-' iloči hiralnici. Pokojnica je bila', s tem čisto zadovoljna. Kakih 10 dni pred svojo smrtjo je pokoj-1 uica dala napraviti novo oporo- ( ko. v kateri vse svoje premoženje i zapušča volosko-opatijski občini i pod pogojem, da ostane glavnica t za vedno nedotaknjena, z obres-t- | mi se ima pa vzdrževati hiralnica'] v že preje darovani hiši. Ker zna- J1 ša vsa zapuščina krog 300,000 K,' i je nade. da bodo obresti v gornjo! svrho zadostovale. Premoženje bo upravljal poseben odbor, sestav-1 I Ijtn po dveh zastopnikih občine, I -upravitelj okrajnega sodišča v i Voloski in voloski župnik. Hiralnico samo bodo vodile usmiljene sestre, sprejemali pa se bodo revni stari ljudje domačini brez razlike narodnosti. Italijanom ta o-[>oroka seveda ni po volji, ker bi, bili radi dobili grofičino premoženje v svoje namene, pa tudi sorodniki pokojniee ugovarjajo b zahtevajo, da se oporoka uniči. To je pa izključeno, ker je biLi tako zadnja kakor vse prejšnje oporoke popolnoma veljavno sestavljena. Otrok v kropu. V Št. Petru ob >oči je padel sedem mesecev ster >trok v kotel vrele vode in se je I tako oparij, da je takoj nato u- I mrl. Mati Liza Pacorig je poglc- i iala v kotel in je držala svojega sinka Franca v naročju. Če zade- i krivda, da je otrok zdrknil iz naročja v krop, njo, še ni do-^nano. Pcneverjenje pri pošti. Zakonska Rešetka sta še vedno v bol-1. nišnici, a prideta kmalu v zapore.! Sedaj je natanko dognano, da sta on kot' kontrolor pri pošti v Za-iru, ona pa kot poštarica v oko- [ lici, poneverila 90,000 kron. Prihodnje porotno zasedanje bo radi te obravnave zelo zanimivo. | KOROŠKO. Mlad tat. Celovška polieija je aretirala mladega fanta, ki se je potikal po celovških gostilnah in plačeval velike cehe. Fant je na policiji izpovedal, da je posestnikov sin Josip Zeiner in da je u-kradel svojemu stricu v Nikels- J dorfu na Tirolskem 500 kron. S tem denarjem se je napotil v Celovec. Porabil je med vožnjo in v , Celovcu blizo 150 kron. Ostali • denar so našli pri fantu. * < Rop in poskušeno posilstvo ' proti naravi. Iz Beljaka poročajo: Dne 26. okt. ponoči je popival v] Beljaških gostilnah neki Angelo ! Lortsnc s huzarjem Lnidovikom Kova&em. Angelo je plačaj povsod celo eeho. Zunaj mesta je potegnil Kovač sabljo in za grozil tovarišu, da ga na mestu razseka, če mu ne da vsega denarja, kar ga ima pri sebi. Angelo se je prestrašil in je izročil nasilnemu hu-zarju 28 kron. Nato ga je hotel ,huzar posiliti. S težavo se je An-igelo izmaknil huzarju iz rok in pobegnil v mesto. Prišel je na stražnico popolnoma raztrgan. Nasilnega hnzarja so drugi dan aretirali v neki nočni kavarni. Pri njem so našli še 3 krone denarja. Huzar Kovač je znan kot nasilnež in posilnež in je bil že pred več leti zaprt, ker je posilil neko dekle na beljaškem vojaškem vežbališču. Pcšar. V okolici Svinca je pogorelo veliko posestvo posestnika Ulrika Krametterja. Pogorela je hiša, gospodarsko poslopje, 6 govedi in 3000 kg sena, dalje vsa oprava in obleka. Škoda znaša čez 5000 K, zavarovalnina pa komaj polovico. Vzrok požara še ni znan, sumijo pa da je bil ogenj podtaknjen. Napad na finančno stražo. Iz Cirkovice poročajo, da so neznani napadalci napadli obmejno finančno patruljo. Izstrelili so nenadoma na patruljo tri strele, ki pa niso zadeli nikogar. Po strelih so napadalci pobegnili in srečno ušli čee mejo. Preiskava je dose-daj dognala le toliko, da so bili napadalci bržkotne Italijani, ki so se hoteli vtihotapiti čez mejo. Kje se nahaja moj brat ANTON TAVČAR? Skoro je že dve letk ko se je zadnjič javil iz Cali-fornije. Imam mu nekaj zelo važnega za poročati, zato prosim; da se mi javi, ali pa če ke-do izmed rojakov ve za njega, naj mi poroča njegov naslov, za kar mu bom zelo hvaležna. Nežika Tavčar, Poljane št. 27 pri Škofji Loki na Gorenjskem, Kranjsko, Austria. i ; 13-15—11) tščem ANTONA MRAKA. Poročati mu imam važne društvene razmere. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Kob-lar, P.O.Box 111, Cumberland, AVyo._(11-14—11) NAŠ GOSPODAR, ?dini slovenski magazin v Ame-"iki. Izhaja na 32 straneh vsak nesec in velja za vse leto samo til.00. Prinaša podučne Članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, le-:>e povesti, razprave o naših gi janjih in zanimivosti iz celega iveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2616 S. Lawndale Avenue, :i0-8 v 2 d) Chicago, 111. \je je moj sin STANISLAV BO BUDA ? Star j.' 20 let, velike postave, okroglfe-ga obraza, plavili oči in belorume-nkastih las. On govori slovenski, italijanski, nemški in za . silo tudi angleški jezik. F 12. julija se ' je nahajal v i^msas City. On je moj sin iz prvega zakona. Prosim ga, da mi piše, ali pa če kedo izmed rojakov ve za njega, da mi javi. Imam mu poročati nekaj važnega. — Mrs. Draga Božič, Box 247 Frontenac, Kan. (14-17—11) Edina zaloga Družinskih in Blaznikovih PRATIK za leto 1914. 1 iztis stane . . . 10c. 50 iztisov stane . $2.75 L00 iztisov stane . $5.00 Cene Blaznikove pratike so iste. V zalogi: JPRAVNIŠTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New Yotk :*U p mi »104 St. Clair Ave.t H. E. Cleveland, 0. "Ave Maria", prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. 21 NASSAU AVENUE, BROOKLYN, N. Y. Izhaja v začetku vsakega meseca. Stane za celo leto $1.00 List prinaša lepe povesti, podučne članke, novice iz slovenskih naselbin in ima namen ohraniti slovenskemu narodu najdražje svetinje: vero in narodnost. Naj bi ne bilo nobene poštene slovenske hiše v Ameriki, kjer bi.ne bil list "Ave Maria" redni obiskovalec, hišni prijatelj in učitelj. Velika zaloga vseh slovenskih najnovejših molitvenikov, pripovednih, poducnih, strokovnih, dramatičnih knjig, muzikalij itd. Naroča se: " AVE MARIA", 21 Nassau Ave.. Brooklyn, N. Y. V ZALOGI imamo importirane slovenske grafofonske plošče in vseh vrst grafofone« iptotako tu^i ure» ve" rižice ter vse v to stroko spadajoče predmete. Zahtevajte ceniki A. J. Terbovec * Co., P. O. Box 25, Denver, Colo. 1 SV m ŽELODČNI BOLEZNI Iffl^^pF Revmatizem ^K^Ujl^^r tedvlce, jetra in mehurne bolezni, zguba moško kreposti, nervoznost, gubltek življenskcga soka, r& Gm sifilis aH zastrupljena kri, nalezena ali podedovana, Iggjggglg« mpctenoa, tripor, nočni gubltek, atrofija, etriktura, varicocele In vse druge moško spolne bolezni ee zamorejo temeljito 5zdr*vitl doma. ■lEPgH privatno In z malimi stroški. ^ MRflSBH Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove vam zakaj trpite in WWJ11H »ako lahko ozdravite. Ako ste se že naveličali, trošiti denar, ne da bi dosegli pin^gyjH trajno zdravi je, pišite Se danes po tc dragoceno kcji^4S'I OKJ. Neredna prebava. j||JI ijl I Da si ohranimo'dobro zdravje, ne smemo dopustiti, jI | :| i|j I da bi prišla naša prebava v nered, kajti to je vedno znak kake bolezni, bodisi celega telesa ali pa enega ali več or-mm7^^ ganov. Brez primerne hrane in primerne prebave ni živ- IPII^I ljenja. Raditega je zelo važno, da imamo pri rokah sred- stvo, ki prinese v slučaju kakih nerednosti v prebavi hitro pomoč. V takih slučajih priporočamo lahko vsakemu do I i&IŽ^dl b1*0 znano, ukusno, hitro učinkujoče • M| TRINE R J EVO jHR^lurltko giixir grenko vino. ^zvrstno sredstvo bo popolnoma očistilo prebavni sistem, ne da bi povzročalo kolike ali kakih drugih bole-^^^TRlNERfS listi. Pač bo pa povečalo tek. dalo moč notranjim organom f*.i I ter konstipacijo in vse bolesti, ki so v zvezi z njo. ^ ELIXIR^^^ I Uporabi naj se ga pri vsaki inaispoziciji. w Imejte to zdravilo vedno v svoji hiši ter ga rabite BITTER-WINE pri: t ... konstipaciji, x7r»cawVu . glavobolu, / \ bolečinah v črevesu, / ^^ŽKV \ slabosti, jF nervoznosti, ^ prebavi, / ^ter, ^ izgubljenem teku, trinerovo ^ slabokrvnosti, HORKEVINO bolečinah po obedu. —------Ne odlašajte v mnenju, da bodo take indispozicije iz- brjosepm triner ginile same po sebi. Ako se jih ne zdravi pravilno, vedno i^^^jžc^^l^^^« slabe organe. Najboljše zdravilo v vseh takih slučajih je^: BfcBBgf^a Trinerjcvo Ameriško Elixir grenko vino. I ^m^Sj^^^^r V lekarnah. Odklorjejte pr reredbe JOSEPH TRINER, [ Importer and Exporter | 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., GH1GAG0, ILL. _______________ ...... ;... ...... - GLAS NARODA, 15. NQVEMBRA. 1913. rtfm* <3^» 'rfk <7rtb ^ 4 < Skrivnosti Pariza. Slika iz nižin življenja. Spisal E igeoe Sue. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. * I I A m m ► j* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. J* j ^ ^ ^ ^ ^ ---^^^^---------^ ^ ^ 1 GLAVNI ODBOK: FNMmk: rruk Bakasr. IS Cortland St.. N.w T: Oh. k. ju-oals*, By, Mlna. DIKSK TORIJ: DtrsktorlJ obstoji la Jadnsga aaa opnlka od rseh siovenakis Kdyoralt rfuUtcii od TMk Slovsoaklb Uatov m od vaah samostojnih drafts t. Sa anamks, knjlllcs In vas drnvo ss obrnite na tajnika: Frank Kr^, MM a. Lawndalo Ava- CMcaos. III. Yadl »ss dsnarns pottljatvs potlUaJt. a* ts. laatov. Narod ki ne skrM aa svojs reva, nima prostora med i 1 illtsiTarilad narodi, 'torek ki na podpira narodnih sa vodov, nI vreden aln svojega naroda. ■nnmlntalt* ss flk «aak arlHkafe Mlnvitnak*m ■av^MSAa Prijetna vest ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽAVAH OB TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE, DA NAŠA :-: »Ml slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da s k? o ustregli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor,koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času ▼ vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. Prva slovenska unijska tiskarna CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ^ Srffe ^ Q^fe ott, rrffe rtfto rtf^ Po znižani ceni! | Amerika in Amerikanci Spisal Rev. «1. M. Trunk: & je dobiti lastnine prosto za $2.50. Knjiga je ve- f zana v platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: . Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. q t t i L $ I I HARMONIKE bodisi kakorSnekoli vrsta isdelujem ii> popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane. aljivo vsakdo polije, ker cem Se nad 16 let tukaj v tem posla in sedaj v svojen lastnem domu. V popravek vzamen. kranjske kakor vse drage harmonike tet računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaijnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St.. Cleveland. O. 431 parnikov 1,306.819 ton. Hambarg-American Line. Največja parobrodna dntlba na sveto. Regularna, direktna, potniška in eke-presna proga meti: NEW TORKOM in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM, PH1LADELPHI0 in HAMBURGOM BALTIMOREM in HAMBURGOM oskrbljena z največjim parnikom na svetu »IMPERATOR', 919 čevljev dolg, 50,000 ton. in z velikimi poznanimi parniki: Kaicria Aaf. Victoria, Aaerica, President Lis-coln, Pretidest Grant, Cleveland, Ciaeisnati pa. tncis, Pretoria, PoiijItum, Graf Waldercee, Prisz Adalbert, Priaz Ocksr, Bsssia, Sslsmasca' Arcadia is Barcclssa. Najboljši ugodnotti v medkrovju in tretjem rarredn. NIZKE CENE. Itvretna poelrtžba rs potnike. Za vse podrobnosti obrnite «c aa Hambarg-American line, 41 Broadway. Ne« York Gtj sli lokalne agente. VA2KO ZA VIAUOA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuj® »ko*J New York bodisi v atari kraj sil pa iz starega kraja naj obišža PIVI «L0VIN2E0-HmVATittl H OT EL AUGUST BACH, 145 Washington St, Ntw York, Corner Cedar Si Na razpolago *o vedm« Hat« «obe in dobra domač« hran« t* ilxkih eemak. Pozor, rojaki! Dobil Mm H Waal) ins tona cs noj« zdravili aerislno itevilko. kto-rs jamči, da •o s n r STli» orsvs In ks Po dolasM tass as ml Jc posrečite is nsjtl prav Alpsa tinkturo la Pomade Bvosi linw<> , —.- - run toss ras* iv. l.urtu . a.eii bilo,oaksts- ■p I. 3» m dil.l Islj« nv-ii - r o Mpolauc* aivfr.o in r s buc» več rmt ns osfvcU. Rcvnu tsko moiklm * ft. twinft rssiti orltl pcpoip-jms crsateic. lieamsttrea; ■ _oksb a osah le v S inch popolne ms os. ar*vizB.korje oCeas brsdsvle^ potoe aoas in osa-b|*oe a* pooataoDA od-llo/.i! na dr.ipi dan, ker je mislil da je z denarjem, ki ga je dal markizi, da b.» rij.-n namišljeni dobrodelni obisk bil verjetnejši v oeeh gospoda p! Harville. odstranjena be«-uska in se oddaljila, ne da'bi čakala odgovora: "Dolžna sem Vam več kot življenje in rada bi se Vam še danes zahvalila. — Jutri mi mogoče sram zapre usta. — C * mi hočete izkazati čast, priti ta večer k meni, končali ti ta dan tako, kakor ste ga začeli, — s plemenitim dejanjem. Klementina pl. Harville." I*. S. 14Z odgovorom se ne nadlegujte; ves večer bom doma."* l)a>i j. Rud- Ha v selilo, da je izkazal markizi pl. Harville tako veliko uslugo, je vendar obžaloval, da je ustvaril ta slučaj nekako potrebno za 11 pno« t med njim in markizo. Ker ni le vedno naklonjena Rudolfu, četudi mo~ fi i - nezavedno, ^ara je v svoji bistroumnosti kmalu izprevidela, d melanholičnih pogledih 'Komandanta' pa mlačne. KI- i*, ntreu, bila obvaro\ana nepopravljivega prestopka. Rudolfa so n i<"ilL če je mislil na srečanje z gospo pl. Har-%ille. Sodni, naspi ot ujoči si nhrutki. dasi jo sklenil bojevati se proti nafrneitju ki ga je vleklo k njej. Klementina j- čakala to srečanje \ bojazni in napetosti: oba občutki., ki sta v nji prevladovala, sta bila bolestna zadrega, če je mudila na Rudolfa, nasprotno pa stud, če se je spomnila gospoda Karla Roberta. Ta stud to sovraštvo je opravičevalo mnogo vzrokov. Žena bo tve,i»:da za moža svoj mir in svojo čast, nikdar pa mu ne bo odpustila, "» jo je spravil v položaj, ki jo onečašča ali celo emeši. Gospa pl. Ha rville pa je skoraj sramu umrla, ko je morala pr< nasati posmeha joče besede in predrzne in razžaljive gospe Pi-pelet. A to še ni bilo vse. Ko jo j - opozoril Rudolf na nevarnost, je šla Klementina hi-:ro \ peto nadstropje. Ko je stopala kvišku, obrnile ;so se stopnji-ee tako. da je mogla videti gospoda Karla Roberta v krasni spalni suknji v trenutku ko je zaslišal lahne korake dame. ki jo je pri-čak< val. in odprl napol vrata z izrazom smeha, zvestega si zmage.. Ia drzna nečiniernost pomembnega Komandantovega oblačila , e opomnila markizo, kako se je v tem možu zmotila. Njeno dobro t free, njen plemenit značaj -ta jo zapeljala h koraku, ki bi jo lahko pahnil v pogubo. S stanka ni dovolila iz ljubezni, ampak iz sočut-ia. da ga tolažila radi slabe vloge, v katero ga je spravil v njeni navzočnosti na plesu v poslaniškem hotelu vojvoda pl. Lucenay. Tr l-a >i i red^tavljati nevoljo, razočaranje gospe pl. Harville pri pogledu na gospoda Karla Roberta — v obleki kot zmagovalca ! Stenska ura <- sobi, kjer se je gospa pl. Harville navadno mudila, je naznanjale deveto uro. Oprava sob*, v kateri je pričakovala Rudolfa, je bila nadvse < a je pričalo vse v stanovanju te gospe o njenem naravnem okusu, znak nenavadne duše. Klementina ; 1. Harville je sedela na širokem, lepo prevleee-Iiem stolu, obleč na v neizrezano obleko iz črnega žameta, od katere >e je odlujaia bleščeča belota njenih rok. — Kolikor bliže je prihajal čas pogovora z Rudolfom, toliko bolj je naraščal nemir larki/.« ; vendar je izginjala njena zadrega pred odločnimi mislimi. I*o dolg« ni pr« mišljevanju se je odločila razodeti Rudolfu veliko, - strašno skrivnost, ker je upala, da si pridobi s svojo odkritosrčnostjo mogoče njegovo spoštovanje, po čemer je tako hrepenela. Njeno resno nagnenje do Rudolfa se je zbudilo z novo močjo, kajti hvaležnost jo je podpiralo. Slutnja, ki ljubeča srca le redkokdaj vara, ji je rekla, da ni privedel ie gol slučaj Rudolfa v tako pravem treuotku, da jo je zamogel rešiti, da se je pač po več mesecih, ko je ni videl, udal popolnoma drugemu občutku kakor naklonjenosti. Nekak nagon zbudil je tudi dvom v njfni duši nad od- ' kritostjo Sarine ljubezni. nekaj časa stopi sluga, ko je bil razločno potrkal na vra- < ta. v sobo in pravi Klementini: — "Hoče-li gospo markiza sprejeti gospo Asthon in gospo- < die 1101" — "Goiovo, kakor vedno...", je odgovorila gospo pl. Har- , \ille, in njena hčerka je stopila počasi v sobo. ( Bila je nadvs ljubko dete pri štirih letih, ki bi bilo brez bo- -lestue in izvanredne suhosti res mieno. Madam Ji Asthon, vzgojiteljica, vodila je dete za roko. Klara 'to je bilo otrokovo ime) je hitela kljub svoji slabosti urno k materi, h kateri je fctegovala svoje ročiee. Dva češnjeva trakova sta g držala na vsakem temenu njene rjave, kodraste in na vsaki strani * cela skupaj zvite lase. Velike črne otrokove oči so izgledale prevelike, ker so bila li- * ca udrta. Kljub tej navidezni slabosti pa je ležal na Klarinem licu 6 ljubek smehljaj, ko jo je vzdignila na kolena mati, ki jo je žalostna. a iskreno poljubila. — "Kako se je počutila zadnji čas, madama Asthon?" vprašala je gospa Harville guvernanto. — "Preeej dobro, dasi sem se za trenotek bala--" — "Se vedno?" je odvrnila Klementina in kakor nehots v -trailu pritisnila otroka na srce. — "K sreči sem se zmotila", je nadaljevala guvernanta: "napad ni prišel in Klarica je bila zopet mir-na; čutila se je samo za * malo časa slabo. — To popoldne je nekoliko spala, pa ni hotela prej v postelj, dokler Vam ni voščila lahko noč." — "Ubogi ljubi angeljček!" — je rekla gospa pl. Harville in poljubila svojo hčerko. Ta je vračala ljubkanje z otroškim veseljem, ko je odprl komorni sluga obe durniei in javil: — "Njegova kraljeva Visokost nadvojvoda pl. Gerolstein." Klara, ki je sedela na maternih kolenih, je ovila obe ročici krog njenega vratu in se je je tako držala. Pri pogledu na Rudolfi je Klementina zardela, položila svojo hčerko nežno na preprogo, mignila gospe Asthon. naj odnese otroka in vstala. "Dovolile", je rekel smeje, ko se je priklonil pred markizo, "ponoviti /nanstva svoje mlade prijateljice, ki me je, kakor se bojim, že pozabila." Pri tem se je nalahno priklonil in ponudil Klari roko. Ta ga je zrla sprva radovedno s svojimi velikimi očmi, ko ga je spoznala, pa mu je poslala z roko poljub. ^ — "Poznaš-ii gospoda, dete moje?" — vprašala je KlemenT lina hčerko. Ta je prikimala in poslala Rudolfu še en poljub. — "Zdi se mi. da se je nje zdravje zboljšalo, kar je nisem videl", je rekel Rudolf sočutno markizi. — "Zares je nekoliko bolja", je odvrnila, "dasi je še vedno nolehna." Ker niti markiza niti Rudolf nista mislila brez zadrege na razgovor, radi kojega sta se sestala, bila sta oba zadovoljna, da se je ta pogovor četudi le za par minut, odložil radi prisotnosti Klare. Vendar kmalu nato j? odvedla guvernanta, da se ne bi zdela radovedna, otrok?, in markiza in Rudolf sta ostala sama.