Naše veselje
Priloga »Slov. gospodarja" za deco.
Štev. 9.
S. 11. 3S\
Letnik IL
Čarobna cvetka.
(Pravljica.)
V gorah, kjer žive ljudje bolj zase in v neprestanem etiku z veličastno gorsko naravo, je nastalo vse polno pripovedk in pravljic. V njih se zrcali boj človeka z naravo, pa tudi hrepenenj« po zakladih, ki jih krije zemlja v sebi. Čarobne cvetke »o često ključi do takih zakladov in srečen tisti, ki se polasti take cvetke,
hovi vrstniki. Tomažek, tako je bilo temu sinčku ime, je že zgodaj kazal, da bo iz njega nekaj prav posebnega. Po cele ure se j>e pogovarjal s staro kozo, ki se je pasla okoli njega, z njo se je še najbolje razumel in zdelo se je, kakor bi tudi žival vedela, kaj ji hoče Tomažek povedati.
ker zarij je konec vseh skrbi. Ker pa narava ne izroča rada človeku svojih skritih zahla(iov, pa pravljice prav pogosto povedo, kako je stremljenje po taki čudežni cvetki prineslo človeku nesrečo, smrt, ne pa uresničenja želja.
Visoko gori v gorah je živela rodbina, ki je obsegala očeta, mater in sinčka edinca. Pri hiši so imeli še nekaj koiz, drugega pač ni bilo 'mnogo takega najti, kar bi imelo kaj vrednosti. Sinček je bil rojen v nedeljo in taki otroci baje več vidijo in več izvedo kakor drugi nji*
Ko je Tomažek nekoliko dorastel, ja najrajši poslušal povestice o zakladih, katere krijejo gore v sebi. V njem je vstala živa želja, da bi tudi on našel kak zaklad. I.azil in plazil je po skalah po v.es dan, tako da so bili doma često zanj v skrbeh. Tudi s kozo se je še pogovarjal, menda zato, ker mu je v vsem z glavo pritrjevala in prikimavala.
Nekega dne je ležal visoko pod vrhom strme gore na mehki trati in je premišljeval, kako bi prišel do zaklada. Blizu
njega se jo pasla stara koza. Obrnil se je k njej z vprašanjem:
»Ali ti nič ne veš, kuj naj bi storil, da dobim ključ do zaklada v gorah?«
In glej, kar ostrmel je, koza mu je odgovorila:
»Da, vem. Tu stojim na čarobnih tleh in zato imam dar govora, 'dokler šem tu. Glej tam ono visoko goro! Na oni strani je mala planota, ki vodi do prepada. Na oni strani prepada raste čarobna cvetka, kjuč do vseh zakladov tu okoli. Do prepada moreš, ali čez njega ne prideš. Niti jaz ti ne morem pomagati. Cvetko boš torej videl, dobiti je pa ni mogoče.«
»Hvala ti, dobil jo bom!«
Drugega dne se je Tomažek že zelo zgodaj zjutraj napotil proti tisti gori. Plezal je in plezal in res je po večurnem trudu dospel na tisto planoto, o kateri mu je bila koza pravila. In res, ob koncu planote je zijal globok prepad’ tako
širok, da ni bilo mogoče misliti na kak skok. Na oni strani pa so .je svetila na skali čarobna cvetka v čudovitem blesku. Tomažek je gledal in gledal. Premišljeval je, kako bi prišel do cvetke nikjer ni bilo do nje pota.
Njen čar ga je vabil. Neka notranja sila ga je vlekla do konca planote, željno je iztegnil roke po čarobni cvetki. Pri tem ni pazil na rob planote, nakrat mu je zmanjkalo tal pod nogami — in strmoglavil je v globino.
Nihče ga ni več videl, hrepenenje po zakladih mu je prineslo zgodnjo smrt.
Tako pove pravljica. Vemo, da to ni res, ali tisti, ki si je vse to izmislil, je moral imeti s tem tudi svoj namen. Gotovo je hotel reči, da se naj človek ne udaja hrepenenju po neznanih zakladih, katere bi hotel dobiti brez truda, ampak da je bolje resno in neumorno delo in potem — zakladov ni treba.
Piramide.
Na sliki vidite pokrajino v Egiptu v bližini slavnih piramid. To &o grobišča staroegiptovskih kraljev in so imela v notranjščini kraljeve grobove v zelo skri-
pri stavbi in tedanja poročila pravijo, da jih je več deseltisočev pomrlo od prevelikega napora, slabega vremena, nezadostne hrane itd. šele v novejši dobi
ti sobici. Največja piramida je tista, ki jo je dal postaviti kralj Cheops, kateri je živel okol: leta 2700 pred Kristusovim rojstvom. Ta piramida spada med najmogočnejše stavbe na zemlji in meri ob strani 227K m, višina pa iznaša 137.2 m. Prej je bila 14G.5 m visoka, pa so je tekom časa že na vrhu precej odkrušila. Velikanske množine sužnjev so zaposlili
so našli vhod v skrito grobno sobico in so odnesli iz nje vse, kar je bilo dragocenega, in tega jo bilo precej, ker so stari Egipčani dajali mrtvim kraljem vso dragocono opremo, zlate posode itd. e seboj v grob, ker so mislili, da bodo vse to potrebovali na drugem svetu, v drugem življenju.
*
Cista vest.
F.ista ves! najclražji življenju je zaklad; kdor ga ima, na njegu ozira Bog ee rad.
V nesreči in nadlogah človeku daje moč, prijetne dela dneve, prijetno dela noč.
Zatorej glej, da čisto ohraniš svojo vest; pa naj grmi ali treska, ui treba se ti trest'.
J. Tomšič.
Razgovorček.
Morda ee še spomnite od lani, da smo se razgovarjali o tem, kako se je treba učiti, da čim največ zaleže. Poglejmo zdaj malo dalj«.
Poznam fantka, ki je sam prišel na to, da si za šolo kaj toliko lažje pomni, kolikokrat to večkrat čjta. O11 je torej že uvidel, da pomaga oko glavi pri učenju.
Da, če se hočete kaj dobro naučiti, morate to mnogokrat čituti. Seveda tega ne sinete delati z zaspanimi očmi. ampak oči morate široko odpreti in nalogo jasno pogledati. Pri tem nič ne škoduje, če n. pr. vrste ali stavke va&e naloge štejete in če si v kakem stavku važne besede Se prav posebe ogledate in njihove zloge in črke preštejete. Take besede vam bodo lahko ostale v spominu in ves tisti stavek vam bo prišel na pamet.
Nalogo jasno, točno pogledati, to pri učenju mnogo pomaga. Tedaj si morate spet misliti: »To besedo, ta stavek si tiočem trdno zapomniti!« Dobro voljo, pripravljenost za učenje — to je treba neprestano obnavljati. Potem jo tudi z učenjem lahko in kmalu se bo pojavilo še veselje za učenje; tako bo iz učenja užitek.
Tako, sedaj vwte, kako pomaga oko pri učenju. Prihodnjič pa si bomo ogledali vprašanje, kako pri tem delu pomaga srce. Dajte, pa o tem premišljajte!
Za zabavo.
Da vidimo, kako je z računsko spretnostjo pri naših malih čitateljih in či-tateljicaii! Poglejte si tole množenje! Na prvi hip vidite, da ni popolno, manjka nekaj številk. Tam, kjer so pike, postavile pravilne številke. Kako pa naj to
naredimo, boste vprašali. Da, v tem je baš umetnost. Le poskusite!
524X.. .
1...
1048
17..00 *
-<----—•— 1 n-. ........•->
N	1	2	3
4	N	5	6
7	8	N	9
10	11	12	N
Narišite gorenji kvadrat s številkami in črkami na močan papir v velikosti kvadratnega metra. Potem izrežite iz debele lepenke nekoliko okroglih plošč v premeru 15 cm. Igra je gotova.
Igramo pa takole:	List	položite na
tlav igralec stoji 1 m oddaljen. Zreb določi vrstni *-ed. Prvi igralec vrže 5 plošč, iri .licer meri na polja 1, 2, 3,	5 zapo-
redoma. Vsak met je veljaven, če ie plošča po večjem delu v dotičnem polju. Ce vrže n. pr. igralec po vrsti 1, 2, 3, a namesto 4 zadene spet 3 ali 5 ali kako drugo številko, potem mora prenehati in pride drugi igralec na vrsto. Ko pride prvi igralec zopet na vrsto, se mu štejejo 3 polja v dobro in on nadaljuje pri t. f:e pa kak igralec zadene na polje, ki naši črko N, potem tc pomen ja: »Nazaj!« in mota, ko pride spet nanj vrsta, začeti pri 1 Kdo ’ispe prvi do številke 12, ta je dobil igro.
Pamet in hitrost sta boljši od moč).