YU ISSN 0040-1978 I^ETO XXXV., ST. 23 Ruj, 17. junija 1982 CENA 8 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Se težje do surovin (stran 2) 200-letnica šolstva v Cirkulanah (stran 3) Človek mora pridno delati (stran 5) S pridnimi rokami do novega dama (stran 6) Dogovor o Miheličevi galeriji (stran 7) 20. JUNIJ - DAN CIVILNE ZAŠClTE JUGOSLAVIJE ZA SAMOUPRAVNI IN MNOŽIČNI RAZVOJ CIVILNE ZAŠČITE Letošnji dan civilne zaščite Jugoslavije sovpada z našimi vsebinskimi pripravami na 12. Kongres ZKJ, ki bo pričel svoje de- lo 26. junija v Beogradu. V poroči- lu CK ZKJ, ki je predloženo kongresu, je poudarjeno, da smo v Jugoslaviji pripravam, usposablja- nju in opremljanju civilne zaščite v minulem obdobju posvečali poseb- no pozornost. Razvili smo jo v silo, Ici šteje nad 2,5 milijona pripadnikov. Izboljšali smo urjenje in usposabljanje delovnih ljudi, občanov in kadrov za civilno zašči- to, čeprav so glede tega, posebej še v kakovosti in množičnosti, še mnoge slabosti. Kljub temu pa civilna zaščita še ni tako razvita in usposobljena, kot bi ustrezala na- šim potrebam in možnostim. To se še posebej nanaša na nezadostno pripravljenost nekaterih komunal- nih, gradbenih in drugih delovnih organizacij, ki so posebej pomemb- ne za učinkovito delovanje sistema civilne zaščite. Na 12. kongresu ZKJ bomo v resoluciji sprejeli obveznost, da se bo Zveza komunistov zavzemala za hitrejši in celovit razvoj civilne zaščite, zlasti pa za izboljšanje preventivnih ukrepov in usposoblje- nosti njenih enot ter štabov za po- 5.Maezne naloge družbene samo- zjStite in za uveljavljanje njene vloge v miru ali vojni, vštevši razmere, za katere je značilna upo- raba sredstev za množično uniče- nje. Usposabljanje delovnih ljudi in občanov za vse oblike samopo- moči in vzajemne pomoči moramo posvetiti več pozornosti v sleher- nem okolju, zlasti pa v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. 9. kongres ZKS pa v resoluciji poudarja, da se bomo s povečano akcijsko vlogo zavzemali, da se bo organizacija, opremljanje in^ pripravljanje civilne zaščite' uveljavilo v hišni samoupravi, v sleherni ulici, naselju, krajevni skupnosti in temeljni organizaciji združenega dela. Civilno zaščito bomo razvijali v skladu s potreba- mi in ogroženostjo posameznega okolja in uveljavili njeno preventiv- no delovanje. V vseh temeljnih okoljih se bomo zavzemali, da se ob najširši družbenopolitični aktiv- nosti razvijajo konkretne oblike praktičnega usposabljanja delovnih ljuldi in občanov. Zveza komu- nistov si bo prizadevala, da bodo vse oblike usposabljanja in pripravljanja delovnih ljudi in občanov konkretna, je med drugim rečeno v kongresnem dokumentu slovenskih komunistov. Pripadniki civilne zaščite ptujske občine podpiramo kongresne usmeritve nadaljnjega razvoja civil- ne zaščite in se ob 12. kongresu ZKJ zavezujemo, da se bomo v vsakodnevni praksi bojevali za samoupravni in množični koncept razvoja civilne zaščite. Vse sile moramo osredotočiti na hitrejše podružbljanje s ciljem, da bodo naloge na področju civilne zaščite postale sestavni del dela in življenja slehernega delovnega človeka in občana. Kadrovsko okrepiti in strokovno usposobiti štabe ter ves poveljniški kader, da bodo obvladovali samostojno in samoiniciativno vodenje enot ter njihovo strokovno usposabljanje. V enote in štabe civilne zaščite vključiti čimveč žensk in mladine. V slehernem stanovanjskem blo- ku, ulici in naselju formirati, usposobiti in opremiti splošne eno- te civilne zaščite. Samoupravna stanovanjska skupnost . mora povečati svojo angažiranost na razvoju, usposabljanju in oprem- ljanju enot civilne zaščite v stano- vanjskih zgradbah, ki jih upravlja. Zaostriti odgovornost in določiti nosilce vzdrževanja zaklonišč. Samozaščitno usposabljanje prebivalstva moramo smatrati kot stalno in prioritetno nalogo, ki jo moramo zlasti skrbno zastaviti v programski zasnovi akcije ,,Nič nas ne sme presenetiti". Se načr- tneje in konkretneje razvijati sodelovanje z enotami ter štabi civilne zaščite bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, v skla- du z obveznostmi, ki izhajajo iz skupne Listine o solidarnosti in sodelovanju. Stalno skrb posvečati razvoju, usposabljanju in oprem- ljanju gasilskih društev ter krajev- nih organizacij Rdečega križa in vsem tistim delovnim organizaci- jam, ki so posebej pomembne za učinkovito delovanje civilne zašči- te. Skratka, veliko dela in nalog je pred nami na področju nadaljnje- ga razvoja civilne zaščite, da bomo tudi v praksi uspešno uresničevali kongresne sklepe ZKS in ZKJ, s čutom odgovornosti in sociali- stičnega humanizma. Vsem pripadnikom civilne zašči- te, delovnim ljudem in občanom ob jugoslovanskem prazniku civil- ne zaščite iskreno čestitamo, ude- ležencem 6. medrepubliške združe- ne praktično reševalne vaje enot in štabov civilne zaščite bratskih ob- čin SR Hrvatske in SR Slovenije, ki se izvaja 20. junija v Lendavi, pod geslom: ,,Bratstvo-enotnost- solidarnost-Lendava '82" pa želi- mo uspešno in varno izvedbo zaupanih nalog. Feliks Bagar Socialistični humanizem in stalno strokovno usposabljanje sta vrlini, ki združujeta pripadnike civilne zaščite. Fotc L Cajnko RAZPRAVA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH O vlogi in nalogah subjektivnih sil v skladu s programom vsebinskih priprav na 12. kongres ZKJ sta komite občinske konference ZKS in predsedstvo OK SZDL Ptuj pri- pravila specializirane razprave v krajevnih skupnostih o nalogah pri nadaljnjem razvoju političnega sistema socialističnega samoupravlja- nja. kar bodo povezali z ocenami uresničevanja sklepov in stališč o vlogi in nalogah subjektivnih sil v krajevnih skupnostih. Ti sklepi in stališča so bili sprejeti na skupni seji občinskih konferenc ZKS in SZDL Ptuj, kije bila v juliju 1981. Razprave so sklicane po območjih. Prva razprava je bila v pone- deljek, 14. junija v domu Slovenskogoriške čete v Rogoznici za krajevne skupnosti z območja Slovenskih goric. Sinoči, 16. junija je bila podobna razprava v OŠ Majšperk za KS gornjih in srednjih Haloz. Danes, 17. junija bo razprava v Kidričevem za vse KS z območja Dravskega polja. Jutri zvečer, 18. junija bo v Dornavi razprava za KS zobmočja Ptujskega polja. V ponedeljek, 21. junija za KS zobmočja mesta Ptuj in 22.junija v Cirkulanah za KS z območja vinorodnih Haloz. Na območna po- svetovanja so vabljeni sekretarji OO ZKS, predsedniki KK SZDL, krajevnih svetov ZSMS in skupščin KS ter tajniki samoupravnih orga- nov. Izhajajoč iz opredelitev nalog v resoluciji 9. kongresa ZKS in osnutka resolucije za 12. kongres ZKJ dajejo v razpravah poudarek predvsem naslednjim vprašanjem: Ocenjujejo organiziranost krajevne samouprave in delovanje po- sameznih organov v KS, povezovanje organizacij združenega dela s krajevnimi skupnostmi in KS med sabo, ter delo tajnika samoupravnih organov na področju krajevne samouprave in delegatskega sistema. Obravnavajo delovanje družbenopolitičnih organizacij, aktivnost de- legatov in osnovnih organizacij ZSS v krajevnih konferencah SZDL in delegatov TOZD v skupščinah KS, aktivnost članov ZK v SZD"L in uresničevanje frontne vloge socialistične zveze in vlogo mladinske or- ganizacije v družbenih organizacijah in društvih. Posebej ocenjujejo volitve delegacij in njihovo delo tako za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine kot za skupščine SIS, kjer se sedaj uveljavljajo tudi konference delegacij. Povezano s tem obravnavajo tudi oblike uspo- sabljanja delegatov za opravljanje delegatskih dolžnosti. Poseben poudarek dajejo idejnopolitičnemu in akcijskemu uspo- sabljanju članov ZK, vsebini in metodam dela OO ZKS, aktivnosti članov, ki .so povezani v osnovnih organizacijah v združenem delu, sprejemanju novih članov, zlasti kmetijskih proizvajalcev in podobno. V razpravah izstopa tudi družbeni m gospodarski položaj krajevnih sku- pnosti, s poudarkom na planiranju in financiranju. Na kmetijskih območjih je dan poudarek še vlogi kmetijskih zadrug in pospeševalne službe, delo sekcij za kmetijstvo pri K K SZDL in drugim nalogam s področja kmetijstva. Povsod so prisotna tudi vprašanja podružbljanja nalog na področju SLO in družbene samozaščite, varnostno politične razmere in obrambna vzgoja prebivalstva. Prav tako oblike obveščanja občanov in druga vprašanja, ki so pomembna za delo krajevnih skupnosti, ali pa so posebej značilna za posamezna območja. FF Priprave na žetev, odkup in zamenjavo pšenice Bliža se zadnje obdobje v pridelovanju žitaric — fetev. Cez mesec dni bodo na naših poljih zabrneli Itombajni, zlatorumeno zrnje bo napolnilo kašče in silose. Kar največ pšenice in drugih krušnih žitaric bi moralo najti pot v mline, za prehrano ljudi. Pšenica nikoli ni bila in ne sme biti živinska krma, saj je še ^ kruh ni dovolj. Krmljenje pšenice živini je tudi ^konsko prepovedano. Da pa do tega kljub temu ne prihajalo je potrebno storiti vse za čim boljšo or- pnizacijo žetve, zamenjave pšenice za koruzo in od- •^"P pšenice. Ze od začetka setve so potekale aktivno- s ciljem, da bi ob žetvi kar največ pšenice prišlo "^posredno v silose, da bi tako vedeli, koliko kruha ^110 pridelali doma, koliko ga bomo morali uvoziti. ^ Kmetijske organizacije v ptujski občini so prevzele Podpisom samoupravnega sporazuma precejšnje °oveznosti. Ptujska kmetijska zadruga bi naj zagoto- ^ 2.320 ton pšenice, kmetijska zadruga Lovrenc pa ^ ton. Seveda te količine pogodbeno niso gotovljene, saj kmetijskim zadrugam ob jesenski kljub prizadevanjem ni uspelo skleniti pogodb omenjene količihe pšenice. Sicer pa pravijo, da se ^sevki dobro razvijajo, pričakujejo dober pridelek ® tudi precejšen odkup in zamenjavo pšenice. . ® pa bo vse potekalo kar se da nemoteno, so na f'mer v kmetijski zadrugi Ptuj že pripravili vse , 'febno. Imenovali so poseben štab, ki bo skrbel in St za celoten potek prevzema pšenice, sestavljajo vsi odgovorni delavci zadruge, vodje ružnih enot na območjih, kjer se prideluje pšenica posameznih poslovalnic kmetijske .^Stab je imel nalogo izdelati operativni plan odkupa prj^^^^^njave pšenice, plan so že morali predložiti organom občine in republike. Stab ima Iji vzpostaviti celotno akcijo tako, da bodo vsi, stroif opravljali odkup in zamenjavo tehnično in ^m pripravljeni za pravilen in nemoten prev- ^ pšenice, organizirati je potrebno tudi transport iavn"^'^^ do sušilnice. Naloga štaba je tudi sprotno ° obveščanje o času žetve in prevzema pridelka. Prav naloga je tudi kontrola nad m, ^^snostjo in pravilnostjo obračuna pri prevze- pšenice. Odkupna mesta bodo organizirana na celotnem območju kjer so poslovalnice kmetijske zadruge. Na območju Dravskega polja bo odkupno mesto v Slovenji vasi, za območja haloških zadrug bodo odkupna mesta v Majšperku, Podlehniku, Vidmu, na območju Ptujskega polja pa bodo odkupna mesta v Markovcih, Bukovcih, Muretincih, Gorišnici, Moškanjcih, Dornavi in Pacinju, za območje Sloven- skih goric pa v Polenšaku, Juršincih, Vitomarcih, Trnovski vasi, Destrniku, Rogoznici in Grajeni. Odkup bo prilagojen vremenskim pogojem v času žetve, tako da bo mogoče sproti prevzemati zrnje. Načeloma velja, da bodo poslovalnice delale od 6. do 20. ure. Ob prevzemu pšenice bodo ugotavljali njeno kvali- teto, po hektolitrski teži 76, največ 2 odstotka je lah- ko primesi in 13 odstotkov vlage. Zaradi tega bo seveda potrebno vzorčenje, obračun bodo opravljali na osnovi teh vzorcev. Razumljivo je, da ne bodo prevzemali pšenice, v kateri bo preveč plev ali vlage, pa tudi pšenice slabe kvalitete, ki bi imela nižjo hektolitrsko težo kot zahtevajo predpisi. Letos bo veljalo največ pozornosti zamenjavi pšenice za ko- ruzo. Vsi tisti, ki potrebujejo živinsko krmo naj torej pšenico zamenjajo za koruzo. Menjavali bodo kilo- gram pšenice za kilogram koruze z doplačilom 30 od- stotkov v korist pšenice. Omenjena razlika se bo poračunala, ko bo prevzem pšenice zaključen. V zadrugi menijo, da problemov s stroji ne bo, če bodo vremenski pogoji ob žetvi normalni. Računajo, da bo žetev opravljena v 14 dneh. Na razpolago so trije kombajni v' strojnih skupnostih, gre za nove kombajne, 18 kombajnov imajo zasebni kmetovalci, ki imajo interes požeti kar največje površine, v pred- sezoni pa bodo zasebnim kmetovalcem priskočili na pomoč tudi kombajni kmetijskega kombinata. V 14 dneh lahko omenjeni stroji pospravijo pšenico s površine 2 tisoč hektarov, zato lahko trdimo, da bo pšenica ne glede na to, če gre za pogodbeno pridelovanje ali ne, pravočasno pospravljena. Bojijo sc le večjih okvar na strojih, saj v Tehnoservisu še nimajo na voljo vseh potrebnih rezervnih delov. JB PRISRČNO OB TEDNU STAREJŠIH OBČANOV V času od 7. do 13. junija smo v organizirani akciji izvedli letošnji ,,Teden starejših občanov". V ak- cijo so se vključile skoraj vse kra- jevne skupnosti, ene bolj, druge nekoliko manj. Organizirane so bile številne prireditve in srečanja starejših občanov, kjer so jim mla- di pripravili prisrčne kulturne programe, kjer so jim predstavniki družbeno-političnega življenja če- stitali in kjer so se starejši ob pri- jateljskih pomenkih razvedrili in za kratek čas pozabili na leta, osamelost in skrbi. V nekaterih krajevnih skupno- stih so v sodelovanju z občinsko službo socialnega skrbstva ak- tivirali komisije za socialna vpra- šanja, da so obiskali občane, ki so stari nad 70 let in ugotovili v kak- šnih razmerah živijo, če potrebuje- jo pomoč in v čem. Skupaj s pred- stavniki družbenopolitičnih or- ganizacij in mladine so na domo- vih obiskali bolne in onemogle starejše občane, pa tudi druge, ki niso mogli priti na srečanje, se z njimi pogovorili o težavah in obli- kah pomoči ter jih ponekod tudi skromno obdarili. Organizacije Rdečega križa in mladine pa so ponekod organizirali konkretno pomoč pri urejanju bivalnih pro- storov starejših občanov in'podo- bne oblike pomoči. Socialne službe enajstih ptujskih krajevnih skupnosti so v sodelova- nju z občinsko skupnostjo za so- cialno skrbstvo organizirali eno- dnevni izlet na Gomilo v Sloven- skih goricah. Pod neposrednim vodstvom neumornega or- ganizatorja Jožeta Rašla, se je v četrtek, 10. junija udeležilo skupnega izleta 182 starejših obča- nov iz ptujskih krajevnih skupno- sti, od tega 23 iz doma upokojen- cev. Nekatere je dopoldanski dež odvrnil od potovanja, večina pa je zaupala vremenski napovedi in ni- so bili razočarani, zakaj Slovenske gorice so se ves dan kopale v son- cu. Na Gomili so jih prisrčno spre jeli predstavniki KS Juršinci s predsednikom skupščine Jankom Matjašičem na čelu. Pionirji os- novne šole Slovenjegoriške čete Juršinci so jim pripravili lep kul- turni program, v imenu turistične- ga društva Gomila pa je spregovo- ril še Franček Holc, ki že 35 let opravlja dolžnost tajnika turi- stičnega društva, za konec pa jim je recitiral še nekaj svojih pesmi, ki opisujejo lepoto Slovenskih go- ric. Teden starejših občanov je za nami, starejši pa so ostali, ostali so nam zapisani številni problemi, ki tarejo starejše ljudi. Naj nam bodo ti zapiski stalni opomnik, da ne le ob tednu starejših, temveč skozi v«e leto in iz leta v leto moramo kontinuirano vračati svoj dolg, ki ga imamo do starejših. Ta dolg bomo odplačevali s skrbjo zanje, s pomočjo, ki so je posamezniki potrebni, predvsem pa s toplim človečkim odnosom, ki marsikate- remu starostniku pomeni največ. Starejši občani i/ ptujskih krajevnih skupnosti so po kosilu preživeli prijetni popoldan v tovariškem srečanju pri kmečki domačiji pod Gomilo v Slovenskih goricah. - Foto:I.Ciani 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 17. junij 1982 - TEDNIl PROIZVODNJA ŠAMPINJONOV V Drogini TOZI) Gosad v SrediSču ob Dravi načrtujejo za letos za 30 odstotkov večji fizični obseg proizvodnje. V letu 1980 je imela TOZI) 4548 ton proizvodnje, v letu 1981 pa 5641 ton. Letošnje poveča- nje gre predvsem na račun povečanega izvoza konzerviranih vrtnin in povečane prodaje na domačem trgu. Temeljna organizacija pa ima za potrebe proizvodnje zagotovljene domače surovine. Največ/e težave pa imajo po besedah Martina Habjaniča. direktorja TOZD, zaradi močne sezone del, ko za določen čas zaposlijo od 60 do 80 ljudi. Tako imajo v prvem polletju dela premalo, v drugem pa preveč. Družbeno-politične oiganizadje in samoupravni organi temeljne organizacije so o tem temeljito razpravljali in sklenili, da se vse delo- vne sobote prenesejo na sezono del. To pa še ni dovolj, zato za leto 1983 načrtujejo še nadaljnjo prerazporeditev delovnega časa. To bi omogočilo stalno zaposlitev določenemu številu delavcev, ki se sedaj zaposlujejo za določen čas. Delavci so tudi odločili, da bodo dopuste v glavnem koristili v nesezoni, vendar bodo tisti, ki letujejo izven kraja bivališča, dopust lahko izkoristili tudi v sezoni del. Temeljna organizacija ima okrog 190 zaposlenih, od tega v novem obratu 110 ljudi, v starem 30 ljudi, v obratu Jelka na Vrhni- ki 35 ljudi in v obratu v Ljubljani 10 ljudi. Zraven tega ima odkup- ne postaje v Temerinu, v Novem Sadu in Cačku. S predstavniki gospodarstva Vmjačka Banja pa se dogovarjajo o organizaciji odkupa zdravilnih zelišč, gob in drugega za potrebe temeljne organizacije. V Gosadu so pričeli tudi z vzgojo gob — vrste v zaprtih ■prostorih; tovrstno proizvodnjo so organizirali predvsem pri koope- rantih. Trenutno je proizvodnja organizirana v sodelovanju z zadružnimi organizacijami, na območju katerih se kooperanti nahajajo. Največ kooperantov je na območju Radelj ob Dravi, Piuja, Ormoža in Medimurja. Kot je povedal Martin Habjanič bi število kooperantov lahko povečali, vendar jim primanjkuje finančnih sredstev za opremo objek- tov za vzgojo gob. Kljub temu pa se za potrebe gostinstva in turizma oziroma trgovine še vedno šampinjone uvežajo. Zato bi bila potrebna večja odprtost bank za slednje naložbe kot doslej. Letos bo Gosad predelal 200 ton šampinjonov. trenutno potrebe pa znašajo okrog 1000 ton. Kakšne posledice bo imel nov devizni zakon za TOZD je v tem trenutku težko reči — tako tudi ni mogoče povedati ali se bo izvoz povečal ali zmanjšal. Martin Habjanič je mnenja, da bodo morali izpad pri izvozu drugi pokriti, saj tega izvozniki sami ne bodo zmogli DrugI problem sp plačilni pogoji. Kljub vsemu temeljna organizacija v redu izpolnjuje izvozne plane. Izvaža zdravilna zelišča, polže, feferone, ostre feferone in drugo. MG Martin Habjanič Suhi del proizvodnje — ročno pakiranje lovorjevega lista foto: Ciani Še težje do surovin in repromateriala Glede na bistveno zaostrene pogoje gospodarjenja tudi v TGA Kidričevo ugotavljajo, da bodo pri doseganju predvidenih rezultatov poslovanja v letu 1982 imeli precejšnje težave. Glede na trende, ki jih zaskrbljeno zasle- dujejo. pa je pričakovali, da bo v drugem polletju situacija še težja, kot v prvi polovici leta. O tem je glavni direktor TGA, Franjo GnilŠek povedal: »Znano je, da je TGA v precejšnji meri odvisna od uvoza surovin, repromateriala in re- zervnih delov. Z zaostrenimi pogoji, kijih prinaša novi zakon p pogojih in načinu razpolaganja z ustvarjenimi deviznimi sred- stvi, pa se bo vse skupaj še bistveno bolj negativno odraža- lo na gospodarjenje v naši delo- vni organizaciji. Že prehod izleta 1981 v leto 82 je glede razpolaganja z ustvarje- nimi devizami na 65 odstotno - takozvano retencijsko kvoto predstavljal oteženo oskrbovanje TCjA z osnovnimi surovinami in repromateriali. Z novim zako- nom pa je vse še poslabšano, kajti 30 odstotna razpolagalna pravica, ki bo veljala za nas v povprečju in v sedanjih razme- rah. predstavlja seveda bistveno zožitev oskrbe iz uvoza. TGA Kidričevo v zadnjih letih ni usmerjena v izvoz glede na stopnjo dodelanosti naših proiz- vodov. da bi si tako zagotavljali potrebne devize za uvoz skozi, predelavo; zlasti znotraj SOZD* Unial, se pravi s proizvodi Impo- la in tudi z združevanjem deviz ostalih predelovalcev aluminija, ki so oskrbovani iz našega vira. Čeprav je, v primerjavi s prejšnjim gospodarskim letom, v prvih mesecih letošnjega leta dosežena ugodnejša situacija pri realizaciji izvoza znotraj SOZD. sedaj ugotavljamo, da se ta situacija že slabša. Poudariti pa moram, da ostali predelovalci aluminija ne izpolnjujejo svojih .obveznosti glede združevanja deviz v obsegu, ki bi zagotavljal planirano proizvodnjo in s tem tudi planirano oskrbo vseh, ki dobivajo aluminij iz Kidričeve- ga. Novi zakon nas seveda nujno obvezuje, da temeljito in podrob- no preračunamo predvidevanja uvoza glede na razpolagalne pravice do deviz iz realiziranega izvoza. Okvirno povedano, to po- meni za nas precej manj možno- sti uvoza, kar pa bo pravgotovo vplivalo tudi na zmanjšanje mož- nosti realiziranja plana proizvod- nje. Posredno lx) vse skupaj vplivalo tudi na zmanjšanje oskr- be kupcev, hkrati pa topomeni zožitev nekaterih programov na- še proizvodnje.« Ste zaradi takšne situacije že ustrezno ukrepali? »Glede na najnovejše stanje smo se med drugim organizirali za pripravo posebnih nalog in ukrepov glede na spreminjajočo situacijo. Zato smo oblikovali poseben štab — skupino petih najbolj odgovornih delavcev, ki že pripravlja ustrezne ukrepe, tako da bomo v tej situaciji lahko zagotavljali najvišjo možno proizvodnjo. Z druge strani pa bomo prek tega štaba temeljito spremljali rezultate poslovanja sprotno dopolnjevali poslov,? politiko.« V TGA Kidričevo smo bilj, dosedaj priča težavam pri os^fi z nekaterimi surovinami, verje, no bo sedaj še veliko težje? »Mowm. reči, da smo doslej glavnerff uspevali zagotavjij, surovine iz uvoza, kljub ob^j^ nim težavam. Včasih smo [jj, takorekoč na prelomu zarad izpada v oskrbi. Posebej prob|( matično pa je letošnje leto, sajj, oskrba s silicij—metalom izredn, oslabela. Posledica lega je bih da nismo uspevali zagotavlja, proizvodnje aluminijskih zlitin, takšnih količinah, kot bi bjl nujne po obveznostih do kupcj. in predelovalcev. Posebej proble' matičen pa je — predvsem , zadnjem času — izpad oskrbe ^ mazutom, ki pomeni za najJ procesno proizvodnjo zelo resnj probleme. Brez mazuta, ki j, edino gorivo, ki ga lahko uporab Ijamo v kalcinacijskih pečeh. ^ možno zagotoviti kontinuitete t proizvodnji glinice. Posledični pa lahko pride tudi do nadalnje, ga izpada proizvodnje, torej tud proizvodnje aluminija, ker je pa; aluminij elektrolitski produk: glinice. Glede omenjenih ukrt pov. ki so v pripravi naj poudj rim. da bomo sledili predvsen proizvodnjo aluminija. Ko seir, omenil, da bodo pri trenutni! pogojih nekateri proizvodni pro. grami okrnjeni, bom jasnejši dodajani, da bo to najprej priza delo vse tiste programe, ki sc usmerjeni mimo smeri proizvod nje aluminija. Zožitev je pričako vati predvsem na proizvodnen programu glinic, kar bo posred no vplivalo tudi na oskrbo kup M. Ozmei Ce bo manj deviz bo tudi manj aluminija HO-RUK, BRIGADIRJI NA KUP! Brigadirji Zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice, ki so prišli iz Novega Sarajeva, Pu- careva, Titovega Velenja in Kranja — pa še od kod — so do sedaj opravili že veliko dela. Na trasi za izkop jarka pri Benediktu, občina Lenart, so do sedaj izkopali že bli- zu 500 m jarka. Sicer pa dela v le- narški občini le ena brigada. Osta- le tri pa so v Kukavi pri Juršincih, kjer so do sedaj izkopali že nad 1.400 m jarka za vodovod na treh etapah. In kako so preživeli prvi teden? Najtopleje je bilo prvi dan in sicer na trasah, kjer so brigadirje z veseljem pričakali domačini in jih pogostili. V torek zvečer pa sta predsednika izvršnih svetov ptuj- ske in lenarške občine brigadirjem v kratkem predstavila gospodarst- vo in območje obeh občin, kjer bodo potekala vsa letošnja bri- gadirska dela. V torek, 8. junija so zaživele tudi vse ostale interesne aktivnosti brigadirjev. Brigadirji so poslušali prvo predavanje o SLO in DS, opremljeno s filmi, zvečer pa so si z zanimanjem in navdušenjem ogledali nastop folklorne skupine iz Ptuja. Sreda, 9. junija je dopoldne kot običajno zaposlila brigadirje na trasi, po- poldne pa je minilo v znamenju športa. Odigrali so prve tekme z domačimi mladinci. Vsem tistim, ki še ne veste, naj povemo, da se prične običajen brigadirski delavnik že ob štirih zjutraj, ko vstanejo in se konča ob 22. uri zvečer. Majhna sprememba je le ob nedeljah, ko vstanejo šele ob šestih. V četrtek, 10. junija po- poldne se je v naselju pričela mla- dinska politična šola Edvarda Kar- delja, ki jo obiskuje precej briga- dirjev. Zvečer so si ogledali nastop mojstra pantomime. Andresa Val- desa. Treba je dodati, da so se v četr- tek pričeli tudi prvi krožki. Bri- gadirji obiskujejo tečaj prve pomoči, tečaj slovenskega jezika, pa krožek za radioamaterje, no- vinarski krožek, dramski krožek, foto tečaj, plavalni tečaj in morda smo kaj še izpustili. V soboto so se brigadirjem na trasi v Kukavi priključili še člani kluba brigadirjev iz Ptuja. V nede- ljo pa jim je vse račune prekrižal dež. Dopoldne so si sicer ogledali muzejske znamenitosti Ptuja, po- poldne pa so zaradi dežja ostali doma v naselju in sklicali brigadnf sestanke. Tudi ta teden so pričeli delavno, vse aktivnosti potekajo po progra mu, ki gaza vsak dan pripravijožf v naprej. Vsem brigadirjem želi® čim več delovnega elana in dobf^ počutje med domačini v ptujv občini. m. Ozik lOm VOLNENI iZDELK! MMŠPERK PREMALO DEVIZ ZA SUROVINE Tudi to temeljno organizacijo Mariborske tekstilne tovarne je krepko prizadel devizni zakon, kot mu pravimo. »Resnost držav- ne situacije zaradi velikih obvez- nosti ima za posledico drastične ukrepe, ki se zelo hitro menjajo, nam sekajo ali celo onemogočajo normalno proizvodnjo.« je dejal direktor temeljne organizacije Volneni izdelki Majšperk Jože Pavlenič. »Že osem mesecev imam določene motnje v proiz- vodnji. Že ob sprejemanju pla- nov in ob upoštevanju faktorja 0,65 smo ocenjevali, da bo leto izredno težko in smo se ga tudi bali. Take situacije, tako straho- vito poslabšane kolje sedanja, pa ni nihče pričakoval. Zniževanje devizne udeležbe od 0,65 na 0.29 pomeni za organizacijo združe- nega dela. ki je močno vezana na uvoz, zaskrbljujoč, lahko rečemo skoraj brezizhoden položaj. Da bi takšno znižanje faktorja za posamezne organizacije zdru- ženega dela povzročilo velike probleme v redni proizvodnji, je predvidel tudi zakonodajalec sam. Zato smo v okviru sestavlje- ne organizacije združenega dela MTT sprejeli program lastnih ukrepov, ki so jih ali pa jih še bodo v posameznih tozdih stro- kovni in samoupravni organi prilagodili svojim razmeram. Glavni cilj teh ukrepov je norma- len potek proizvodnje in to predvsem za izvoz. Proizvodnja za domači trg bo tekla le toliko, kolikor bodo to dopuščale deviz- ne možnosti. Če teh ni. je treba proizvodnjo za domači trg zmanjšati, v kritičnih primerih pa tudi ustaviti. Pojav ne prepu- ščamo naključju, temveč jih koli- kor je mogoče predvidevamo vnaprej. V programu ukrepov smo dali absolutno prednost artiklom, ki so prodani oziroma jih še lahko plasiramo na tuje tržišče. Tu je pomembno doseči tudi čim ugodnejše plačilne pogoje. Proiz- vodnjo za domači trg bomo poskušali držati na nivoju, v kolikor bo to dopuščala devizna situacija. Vsa devizna sredstva je treba uporabiti le za nujen repro- dukcijski material, opremo iz uvoza smo že pred časom črtali iz naših planov. Poskušali bomo kupovati reprodukcijski material na kredit, če bo dovoljeno, ki ga nudijo tuji dobavitelji, seveda s takojšnjim akcijskim programom vračanja kredita. Maksimalno je treba uporabljati domače surovi- ne. Na podlagi teh ukrepov je treba ponovno izdelati plane uvoza in izvoza za to leto. V kolikor bo prišlo do zastojev, bomo to reševali z dopusti, s premeščanjem delavcev med ob- rati. v skrajnem primeru pa s prisilnim dopustom. Zaostrili bomo tudi delovno disciplino, izboyšali kvaliteto izdelkov, iz- polnjevali dogovorjene roke, zni- žali stroške poslovanja in podob- no. Potrebno bo pripravili tudi plan izplačevanja osebnih do- hodkov. ki bodo morali biti prilagojeni proizvodni situaciji. Sedanja situacija je za nas kritična, saj s faktorjem vezave 0.29 ne pokriva niti tistega deviz- nega dela v ceni izdelka, ki je nujen, da izdelek sploh naredi- mo. To pomeni, da niti maksima- len izvoz naših izdelkov ne omogoča normalnega dela. ker je že napadena uvožena surovinska substanca v artiklu. Zato priča- kujemo-. da bo MTT. s tem pa seveda tudi naša temeljna orga- nizacija. kot soliden, stalen izvoz- nik. dobila nekaj ugodnosti in premostila to krizrK> obdobje.<( N Dobljekar Majšperška tovarna sije pridobila velik ugled s kvalitetnimi izdelki. Ga bo uspela obdržati kljub težavam? Foto Ik TUDI V KOMBINATU PRIPRAVLJENI NA ŽETEV Kmetijski kombinat ima pšenico na 930 hektarih, 102 hektara pa imaK posejane rži. Ugotavljajo, da se posevki pšenice razvijajo ugodno pričakujejo pridelek okoli 45 metrskih stotov na hektar. Posevki rži ^ sicer malo polegli, vendar to ne bo bistveno vplivalo na količino pridelka- Za žetev imajo v kmetijskem kombinatu usposobljenih 12 kombajno^' trije so trenutno še v okvari, dva bodo do začetka žetve še usposobili-- 14 kombajni bodo, kot so povedali, opravili žetev pra\očasno tudi oniP^ se bojijo težav z rezervnimi deli. J® Brigadirji s4) najbolj veseli, ko je jarek že skopan in ko je treba le napeljali plastično cev za vodovod, jo obležiti in pozneje zasuti. le prM- dni so zaživele interesne dejavnosti brigadirjev. Izdelali so pr»' stcnčase in biltene, okrasili svoj dom . . . f EDNIK - junij 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 200-letnica šolstva v Cirkulanah Pred osnovno Solo Maksa Bračiča v Cirku- ah so imeli v soboto sklepno slovesnost ob loO-letnici šolstva v tem kraju. Takoj po J veti un so se začeli zbirati številni gostje pj katerimi je predsednik skupščine krajev- e skupnosti Cirkulana Mirko Soba ptudravil ?lane častnega in organizacijskega odbora, med njimi dr. Vladimirja Bračiča — avtorja I^ne publikacije o tem visokem jubileju, nekdanje še živeče učitelje, predstavnike občinskega družbenopolitičnega življenja na čelu s predsednikom skupščine Francem Tetičkovičem. zavoda za šolstvo, izobraževal- ne skupnosti, nekaterih delovnih organizacij in druge, ki so se v velikem številu udeležili jubilejne prireditve. Po tem, ko so zapeli člani mladinskega pevskega zbora OŠ Maksa Bračiča Cirkulane pod vodstvom Rudija MohorkA in ob sprem- ljavi godbe na pihala iz Bukovec, ki jo vodi Janez Bezjak. je goste in domačine pozdravil ravnatelj šole Valter Pliberšek, ki je med drugim poudaril, da so skozi vse letošnje leto potekale aktivnosti s katenmi so obeleževah jubilej šole in da so prav skozi nje povezali vse dejavnike v krajevni skupnosti. V imenu učencev je prisotnim spregovorila še učenka 7. razreda Kristma Hrženjak. ki je dejala: »Veseli in ponosni smo. da smo prav mi tista generacija, ki obiskuje lo 5ok> v času njenega visokega jubileja . . »Danes smo se zbrali tu nekdanji in današnji učenci, nekdanji in sedanji učitelji in vi dragi prijatelji, gostje, ki sle prišli, da skupno z nami proslavite ta lep jubilej — 200 let organiziranega šolstva v naši krajevni skupno- sti,« je uvodoma dejal dr. Vladimir Bračič. ki je kot slavnostni govornik do potankosti predstavil začetek in potek organiziranega šolstva, ki ga beležimo leta 1744 in praznuje- mo dejansko že 238-lelnico , čeprav je bila šele leta 1780 organizirana dvorazredna osnovna šola v tem kraju. Na sobotni slovesnosti sta predsednik skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič in predsednica OK SZDL Marica Fajtova podelila kolektivu šole državno odlikovanje — red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katero ga je odlikovalo predsedstvo SFRJ, prebrali pa so tudi pozdravno pismo, ki ga je poslal predsednik IS SR Slovenije Janez Zemljarič. Med govorniki naj omenimo še Eriko Feguševo — predsednico skupščine izobraže- valne skupnosti občine Ptuj in Karla Kordeša. kije govoril v imenu vseh nekdanjih učiteljev med katerimi so bili trije najstarejši — Fliza- beta Kokol — učila je v letih od 1918 do 1925 ter Draga in Štefan Trobiš, ki sta v cirkulanski šoli službovala od 1927 do 1932 leta. Njim in številnim drugim so podelili posebna prizna- nja in zahvalne listine s katerimi so se jim zahvalili za nekdanje in sedanje delo. Poleg mladinskega pevskega zbora in godbe na pihala so v bogatem kulturnem programu nastopili še recitatorji, gostje iz Bonigheima — člani SKUD Mura v ZR Nemčiji in mešani pevski zbor domačega prosvetnega društva, srečanje pa so končali v tovariškem vzdušju za katerega so prizadevni organizatorji tudi v izdatni meri poskrbeli, mš Slavnostni govornik je bil dr. Vladimir Bračič, avtor publikaci- je 200-letnica šolstva v Cirkula- nah. Udeleženci jubilejne proslave ob ZOO^etnici Šolstva * Cirkulanah. V imenu mladil^ sedanje genera- cije učencev OS Maksa Bračiča pozdravlja zbrane Kristina Hrže- njak, učenka 7. razreda. POGOVOR Z MARUO KAČfČNIK Vzgojna vloga osnovne šole v komisiji za vprašanje vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture na 12. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, bo kot delegatka ormoških komunistov sodelovala Marija Kačičnik, učiteljica razrednega pouka. Svoj poklic opravlja skoraj tri desetletja in v tem času si je pridobila bogate izkušnje. V pogovoru za Tednik je poudarila pomen vzgojne vloge osnovnošolskih izobraževalnih organizacij, saj temu vprašanju v zadnjem času namenjamo precejšnjo pozornost. „Pri nas imamo celodnevno šolo," je povedala Marija Kačičnik, „in poskušamo vanjo vključiti vse dejavnike, ki bi naj po konceptu o celodnevni osnovni šoli tudi sodelovali v njej. Dokaj uspešno sc^elujemo s krajevno samoupravo, družbenopolitičnimi organizacijami in organizacijami združenega dela, vendar z doseženim še nismo zadovoljni. Prepričana sem, da bi morali ustrezni koordinacijski odbori pri socialistični zvezi delovnih ljudi bolj zaživeti in prispevati k uresničevanju koncepta celodnevne šole. Prav v teh odborih se srečamo vsi, ki delamo na vzgojno izobraževalnem področju, zato dogovor za uresničevanje sprejetih nalog ne bi smel biti problem. Prav gotovo pa bi morali okrepiti vlogo staršev. Ti imajo sedaj zagotovljen vpliv prek sveta staršev, vprašanje pa je, koliko ga uresničujejo in uveljavljajo. Najbrž pa ni odVeč opozoriti, da sama šola, brez tvornega sodelovanja staršev, ^oje vzgojne vloge ne more uresničevati. Zato se mi zdi izredno pomembno okrepiti te vezi, ob tem pa se je treba zavedati, da je najpomembnejša prav družinska vzgoja." Sicer pa v orm(^ki občini komunisti v tem času aktivno sodelujejo v pripravah na kongres jugoslovanskih komunistov. Njihovo sodelovanje pa ni omejeno zgolj na razprave o kongresnem gradivu. Ormoški komunisti so po 9. kongresu Zveze komunistov Slovenije izdelali programe lastne aktivnosti s poudarkom na specifičnih nalogah posameznih okolij. Seveda je osrednja pozornost namenjena uresničevanju stabilizacijskih ukrepov in ocenam gospodarjenja v tej občini. Ob tem pa ne zapostavljajo družbenih dejavnosti, saj se zavedajo, da bodo lahko naloge na tem področju uresničevali v okvirih, ki jih bo dovoljeval dosežen gospodarski uspeh. Od tega bo odvisen tudi razv9i vzgojno izobraževalnih organizacij. Marija Kočičnik pa ob tem poudarja tudi vlogo vseh subjektivnih sil. „Ni samo denar tisti, ki lahko zagotovi kvalitetno delo v šolah. Se pomembnejši je odnos nas vseh do vzgoje in izobraževanja naših občanov, ki bodo v bližnji prihodnosti prevzeli odgovorne naloge na vseh področjih življenja in dela. Za te odgovorne naloge jih moramo uspešno usposobiti, saj bo slej ko prej odvisen od njih naš nadaljnji razvoj." N. Dobljekar POSVET ZA SOCIOLOGE IN POLITOLOGE Ptujska sekcija društva sociologov in politologov Maribor je d9slei izvedla nekaj uspešnih posvetovanj v Ptuju. Seveda pa se aktivno vključuje v delo mariborskega društva, ki pripravlja v tem tednu posvetovanje na temo integracijski in dezintegracijski procesi v slovenski družbi. Posvetovanje bo 17. in 18. junija v domu družbenih organizacij v Mariboru, mariborski sociologi in politologi pa ga bodo izvedli skupaj s slovenskim sociološkim društvom oziroma Centrom za družbenopolitično izobraževanje pri Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana. Ptujska sekcija vabi vse družboslovce, da se udeležijo omenjenega posveta. * N. D. o nalogah komunistov na področju slo in družbene^šamozaščite Komite OK ZKS Ptuj je bil organizator razprave o nalogah ZKJ pri razvijanju m krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Razprava je bila v sredo, 9. junija v njej pa so sodelovali člani osnovne or- ganizacije ZKS v KS Dušan K veder Ptuj, člani komiteja in sveta za SLO in družbeno samcH raSilo občine Ptuj, predstavniki teritorialne obrambe in civilne zaščite, komunisti iz oddelka za LO SO Ptuj in sekretarji OO ZKS z območja mesta Ptuj, ki so obenem predsedniki komitejev za SLO in DSZ v KS. Razprava je izhajala iz načel, zapisanih v osnutku resolucije 12. kongresa ZKJ, da je ^e- za komunistov nosilec posebne odgovornosti za obrambo in poglabljanje iHidobitev revolucije, da morajo komunisti v prizadevanjih za pod- ružbljanje obrambe in varnosti nameniti poseb- no pozornost obrambno-zaščitnemu organizira- nju in usposabljanju dek>vnih ljudi in občanov, da je potrebno stalno povezovanje, usklajevanje vseh dejavnikov v ok^ru enotnega obrambno- zaSčitnega sistema SFRJ, da se ZK mora še bolj zavzemati za hitrejše in cdovitejše samozaščitno organiziranje in usposabljanje vseh subjektov družbe, da bodo oborožene sile SFRJ vedno sposobne in pripravljene preprečiti nenadno agresijo in sleherno drugo nevarnost za državo, da se komunisti morajo zavzemati za hitrejši in celovit razvoj civilne zaščite ter za idejno in strokovno usposabljanje tako kadrov kot vsega prebivalstva za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V razpravi so največ govorili o konkretnih problemih materializacije sredstev civilne zaščite v krajevnih skupnostih in o uveljavljanju načela družbene samozaščite v vsakdanjem življenju. Del razprave so namenili tudi prometni preven- tivi in kadrovanju mladine v vojaške poklice. Ob koncu razprave so imenovali posebno komisijo, ki bo na podlagi vsebine razprave pri- pravila konkretne usmeritve za delo komunistov na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite. AKCIJSKA KONFBtaiCA SS V TGA KIDRIČEVO Zagotoviti akcijsko enotnost komunistov v okviru vsebinskih priprav na 12. kongres ZKJ je bila v Kidri- čevem. 8. junija specializirana razprava o tistem delu osnutka resolucije 12. kongresa ZKJ, ki govori o nalogah na področju idejnopolitičnega, akcijskega in organizacijskega ter kadrovskega usposabljanja v ZK. Razpravo so povezali z akcijsko konferenco kot obliko dela ZK v delovni organizaciji. Zato so povabili >udi vse člane ZK. kijih povezu- jejo osnovne organizacije ZKS v okviru TGA. vendar udeležba ni bila najboljša. Približno enako pa so se izkazali tudi ostali Vabljeni, t. j. dežurni sekretarji 00 ZKS in predsedniki konfe- ""enc sindikata iz ptujskih delo- vnih organizacij ter člani treh Komisij pri OK ZKS Ptuj. ki so ^dolžene za obravnavana po- dročja. Sicer pa je bila konferen- ca dobro pripravljena, saj so vsi ^'ani prejeli teze in osnutke ^ključkov. zato so se lahko v razpravi omejevali bolj na pri- Pombe in dopolnitve. . "Prva akcijska konferenca ZKS v Kidričevem obravnavala "aloge na fK)dročju planiranja, ^Jo je najprej Radenko Salemo- vič, predsednik komisije za skle- poročal o vsebini sklepov, s ^aterimi so predvsem zadolžili ""■ektorje TOZD, ki so nepo- ^cdno odgovorni za to, da bodo ^•"^dnjeročni plani pregledani, dopolnjeni in spremenjeni v skladu z gospodarskim stanjem stvarnimi možnostmi. Pri tem omenil, da so v TOZD Proiz- ^^nja aluminija zavrnili tak ^'^P. zato se bo treba poslužiti "krepov v skladu z načelom "^mokratičnega centralizma. tem so sledili uvodi v ^zpravo. Feliks Bagar. delegat J;, kongresa ZKJ m izvršni ^•^"■etar komiteja OK ZKS je spregovoril o usmeritvah in nalo- gah. ki izhajajo in resolucije 9. kongresa ZKS, Milan Jager. predsednik komisije za kadrov- ska vprašanja je orisal konkretne probleme kadrovske politike v ptujski občini, Franc Fideršek. preds. komisije za informiranje, agitacijo in propagando je naka- zal naloge na področju informi- ranja v ZK in večjem podružblja- nju celotne informatike, Jože Glazer, predsednik komisije za idejno in teoretično delo v ZK. ki je obenem vodil konferenco pa je spregovoril o oblikah idejnega usposabljanja v občini, s poudar- kom. da posvečamo mnogo pre- malo skrbi individualnemu izo- braževanju. Delegat 9. kongresa ZKS. Ivan Mazera je razčlenil naloge, ki izhajajo iz resolucije 9. kongresa in jih povezal s konkretnimi nalogami v sami delovni organi- zaciji. Zlasti je poudaril vlogo OO ZKS v oblikovanju poslovne politike in v izpopolnjevaju sa- moupravnega in delegatskega sistema, ter uveljavljanju nagra- jevanja po delu in rezultatih dela. Sledila so še f>oročila dežur- nega sekretarja OO ZKS. pred- sednika konference osnovnih organizacij sindikata in koordi- nacijskega sveta ZSMS. V razpravi, ki je sledila števil- nim uvodnim poročilom, je bilo povedano, da je precej članov ZK pasivnih in da so OO ZKS v okviru delovne organizacije med seboj slabo povezane. Prav zato bi bilo treba razmisliti o izpopol- nitvi organiziranosti. Pomanjklji- va je tudi kadrovska politika, ni kontinuitete priprave kadrov za odgovornejše funkcije v okviru delovne organizacije, premalo je stikov s štipendisti, delavce na odgovorna delovna mesta se često sprejema po poznanstvu in podobno. Predstavniki OO ZKS iz TOZD Livarna lahkih barvnih kovin iz Trbovlja pa so opozorili na slabo dohodkovno povezova- nje v okviru delovne organizaci- je. Pozitivno so tudi ocenili delo mladih delavcev, zato je nekatere motilo stališče v zaključkih, da bi mladim delavcem določali men- torje, vendar je bilo v pojasnilo povedano, da ne gre za mentor- stvo v klasičnem smislu, temveč za to, da bi starejši bolje spozna- vali sprotno problematiko in delo mladih. V razpravi je bilo slišati tudi nekaj kritičnih besed o slabem delu posameznih komunistov, o karierizmu. o moralni nepošte- nosti. o različnih osebnih, toz- dovsko-privatniških interesih, o komolčarstvu. neodkritosti in netovarištvu, kar vse je v naspro- tju z moralnim likom komunista. Do vsega tega prihaja zaradi tega, ker sprejemanje v ZK ni bilo dovolj kadrovsko preveije- no, ker smo v zadnjih desetih letih sprejeli veliko novih članov, v masovnosti pa se pogosto izgubi kakovost in podobno. Iz tega izhajajoče tudi niso heretič- ne besede, ki smo jih slišali v razpravi, da bi bilo bolje, če bi ob 12. kongresu 50 članov ZK izključili kot pa 100 sprejeli. Sicer pa je sekretar komiteja OK ZKS Ptuj, Stanko Lepej v svoji razpravi poudaril, da bi .se tako kot je po skupinah, torej skupno. Enotna ocena je, daje ta oblika veliko boljša kot prejšnja, saj so se na ta način res veliko naučili. Skupno reševanje taktične naloge V zadnjem delu pa so se poskusili v streljanju z avtomatsko puško. Kljub temu, da so nekateri starejši člani s to našo sodobno puško prvič streljali, so doseženi rezultati zelo dobri. Posebej pa velja izpostaviti organizacijo in izvedbo takšnih preve- rjanj znanja in usposabljanj. Ta je bila tudi tokrat odlična, kar je rezultat Na ognjeni črti uspešnega sodelovanja občinske konference rezervnih starešin, vojakov in starešin vojašnice Dušan Kveder, oddelka za ljudsko obrambo SO Ptuj in občinskega štaba za teritorialno obrambo. Tekst in foto: 1. kotar O IZOBRAŽEVANJU DELEGATOV Delegatske skupščine tretjega mandata so ta- ko v občinski skupščini kot v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti že polno vključene v delo, saj so vse skupščine imele že vsaj po eno delovno sejo. Pri večini novoizvo- ljenih delegatov je prisotna zavzetost in volja do dela. Prav zato je toliko pomembnejše, da dele- gate usposobimo za njihovo odgovorno funkci- jo. Tudi na tem področju velja znana resnica, da ni dovolj samo volja, potrebno je tudi zna- nje, potreben politični posluh in organizacijska sposobnost za uspešno vlogo delegata v delegat- skem sistemu. Težiti moramo namreč za tem, da bo delo delegatskih skupščin postalo neposredni izraz aktivnosti delovnih ljudi in mesto sporazumeva- nja njihovih delegacij in delegatov, za večjo odprtost do družbenopolitičnih organizacij in drugih subjektivnih sil. To terja okrepljena prizadevanja za odpravljanje pojavov formali- zacije delegatskih odnosov in odločen spopad s ,,teorijami" o počasnosti in neučinkovitosti delegatskega odločanja. Tega smo se v ptujski občini dobro zavedali že v prejšnjem mandatu, ko so zbori skupščine občine Ptuj razpravljali o oceni delovanja dele- gatskega sistema, in predvsem lansko leto, ko sta občinski konferenci Zveze komunistov in SZDL Ptuj na skupni seji obravnavali delo delegacij in v svojih sklepih zapisali tudi nalogo o usposabljanju delegatov za delegatske funkci- je. Se več, vsem delegatskim strukturam je potrebno omogočiti stalno izobraževanje, da bodo tako kar najbolj usposobljeni za opravlja- nje te odgovorne družbene vloge. Na p)obudo predsedstva OK SZDL Ptuj so se sestali predstavniki socialistične zveze, sindika- tov, kluba samoupravljalcev, občinske skupšči- ne, skupš&n samoupravnih interesnih skupnosti in Delavske univerze Ptuj ter pripravili predlog izobraževanja delegatov tretjega mandata, ki ga je predsedstvo OK SZDL na zadnji seji tudi potrdilo, čeprav s pripombami in usmeritvami predvsem za praktično usposabljanje delegatov. Program namreč preveč Šolsko obravnava posamezne teme, v prvem delu zajema le vodje delegacij, v drugem pa vse delegate, vendar pa ne celotne strukture, ki se ukvarja z delegat- skim sistemom. Gre namreč za celovitost uspo- sabljanja, tudi za usposabljanje delegatov v zborih izvajalcev skupščin samoupravnih in- teresnih skupnosti, ki smo jim doslej posvečali premalo skrbi. Tudi na seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ptuj tretjega mandata, 17. maja letos, ko je obravnaval poročilo o delova- nju delegatskega sistema, je bilo med drugim poudarjeno, da mora usposabljanje delegatov izhajati iz konkretnega družbeno ekonomskega stanja in samoupravnih okolij, da mora biti čimbolj prilagojeno potrebam delegatov za konkretno delo, zato naj bo usmerjalo v tekoče aktualne probleme, ki jih bodo obravnavale delegatske skupSčine, torej bolj praktično in manj šolsko teoretično. Kako bomo ta napotila uresničevali v praksi, je v precejšnji meri odvisno od predavateljev in vodij razprav, od dda članov predsedstev občinske skupščine in skuj^in samoupravnih interesnih skupnosti, ki morajo pretežni del svojega dela namenjati prav stikom z delegaci- jami in s tem tudi njihovemu usposabljanju za boljše sprotno ddo, predvsem pa je to tudi stal- na naloga družbenopolitičnih organizacij. Kljub temu je bilo treba konkretno začeti. Prva predavanja za vodje delegacij in konferenc delegacij so stekla že v prejšnjem tednu. Vs<^ na programa so osnove delovanja družbenop^j. litičnega sistema in način dda delegacij, p^,^ gram bo obsegal le tri šolske ure predavanja razgovora, toda vodij ddepdj in konfcroj^ delegacij je v ptujski občini kar 729, zato bo trajalo skoraj do konca junija predno bodo Jij skozi seminar vsi sluSatelji, saj organizator m^, ni, da v posamezni skupini naj ne bi bilo v^^ kot 40 slušateljev. Se zahtevnejša naloga pa bo v drugem delu programa, ki bi ga začdi izvajati v jeseni in naj zajel vse delegatske strukture, to je pa okoli desetkrat več ljudi. Program bi naj obsegal ij šolskih ur s petimi glavnimi temami — od poj}, tičnega sistema socialističnega samoupravljanj«, uresničevanja svobodne menjave dda, samo. upravnega ^užbenega načrtovanja, nacionalne, ga vprašanja in graditev jugoslovanske fedcr». dje do subjektivnega dejavnika kot ustvarjalne sile družbe. Prav zaradi tega dobiva vse bolj stvarno po(j. lago predlog, da bi ta program izvajali v okvin krajevnih skupnosti in organizadj združenegi dela in bi k usposabljanju pritegnili iSe člaot samoupravnih organov in vodstev družbeno- političnih organizacij, to je cdotne strukture, kj se ukvarja z delegatskim sistemom. Nekatere delovne organizacije so k temu že pristopile in izvedle takozvane „ interne seminarje" za člane delegacij in samoupravnih organov. Ob tem pa se je treba zavedati, da z enkratni- mi seminarji naloge Se ne bomo opravili. Trebj . bo delati načrtno, stalno in konkretno, s prakti- čnimi primeri podkrepljeno usposabljanje. Prj tem je pomembno tui lastno izobraževanje vsakega delegata, kar bi se naj preverjalo ob konkretni obravnavi gradiv za posamezne seje delegatskih skupščin. rr potrebe po domskem varstvu ostarelih so Se vedno velike Na osnovi dosedanjih aktivnosti, ki jih je vo- dil občinski izvršni svet, oziroma občinski komite za družbenoekonomski razvoj in plani- ranje v zvezi s spreminjanjem temeljnih planskih usmeritev v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, so pri skup- nosti socialnega skrbstva že pripravili predlog za preusmeritev dela krajevnega samoprispevka v krajevnih skupnostih mesta Ptuja, ki ga bodo zbrale do leta 1985. Pobuda je vsekakor vredna pozornosti in v tem času je tudi toliko bolj potrebno, da o njej razpravljamo in se samou- pravno dogovorimo. Za kaj gre? Ena od pomembnejših nalog socialnega skrb- stva na področju varstva starejših občanov je zagotavljanje potrebnih zmogljivosti v domovih upokojencev. V občini deluje dom upokojencev Ptuj-Muretinci, ki razpolaga s 265 posteljami. Vse so vedno zasedene. Trenutno je 39 rešenih vlog za sprejem v dom, na obravnavo pa jih ča- ka še 23. Sprejem lahko opravijo le na izpraz- njeno mesto, čeprav je bil lani odprt novi 60- posteljni prizidek v Muretincih. Takrat so pridobili samo deset novih postelj, ker je bilo preostalih 50 uporabljenih za preselitev oskr- bovancev iz prenapolnjenih sob v gradu. Uprava doma že nekaj let ugotavlja, da se ve- ča poprečna starost oskrbovancev in da je vse večje število takih, ki so potrebni posebne nege in pomoči. LoMAi^e to že 68 odstotkov oskr- bovancev v obeff motah za katere bi potrebova- li tudi drugačne prostore in _ opremo. Teh prostorov nimajo in so jih le zasilno priredili, zato je nadaljnje reševanje možno samo z no- vim prizidkom doma upokojencev v Ptuju. Tak prizidek je skupnost sodalnega skrbstva v svojem planu tudi predvidevala in je k sodelo- vanju pritegnila še skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije — enoto v Ptuju in krajevno skupnost Boris Ziherl. Po ce- nah iz leta 1980 bi morali zagotoviti 34,899.000 dinarjev, od tega SPIZ 23,580.000 dinarjev. KS Boris Ziherl 1.651.000 dinarjev in socialno skrbstvo 4,276.000 iz združene amortizacije. Tako je ostalo nepokritih 5,592.000 dinarjev. V skupnih prizadevanjih, da izboljšamo in utrdimo materialni položaj naSega gospodarstva ni mogoče pričakovati denarja iz združenega dela, ob dejstvu, da pa je do leta 1985 na voljo 23,580.000 dinarjev SPIZa, ki jih ne bo treba vrniti je edini vir za zagotovitev manjkajočega dela v združevanju sredstev med interesnimi in krajevnimi skupnostmi ter določitev prednosti pri investiranju v družbene dejavnosti. Prav za- to tudi omenjena pobuda, ki se nanaSa ne tisti del samoprispevka krajanov ptujskih krajevnih skupnosti, ki bi ga naj združili v letih 1984/85 za potrebe novih jasli. Ob podatku, da upada zanimanje za organizirano predšolsko vzgojo in varstvo, da skozi leto nimamo zasedenih vseh zmogljivosti, razen v jaslih in da do leta 1985 ne bo moi združevati investicijskega dinarja s prisi>evno stopnjo, je tu<^v otroškem varstvu nujna spr^ memba sredhj'eročnega plana. Ta pa gre v to smer, da bi if zbranega denarja za prizidek v Kidričevem in iz amortizadje dogradili dw jaslična oddelka na Potrčevi cesti v Ptuju. Takj bi začasno odpadla potreba po združevani sredstev iz samoprispevka, ker bi investicijo B Ziherlovi ploščadi prenesli v naslednje sred- njeročno obdobje. To pa bi obenem |X)menik) možnost posoje denarja socialnemu skrbstvu, Id i bi v letu 1986 že začelo to posojilo vračati. Taka pobuda je že v razpravi, zato je sedaj potrebno odgovorno oceniti njeno smotrnost ob dejstvu, da nam bo le tako lahko ostalo predvi- denih 23,580.000 dinarjev SPIZa, kar pomeni že dobri tretjini vseh sredstev, ki bi jih za omenjeni prizidek v Ptuju potrelx)vaIi. mš stališča do poročil pravosodnih organov in postaje milice ptuj za leto 1981 Delegatom zborov skupščine občine Ptuj. ki se bodo^estali na ločenih sejah zborov, 21. in 23. junija so predložena v obravnavo tudi Poročila o delu v letu 1981: Postaje milice tuj. Občinskega sodnika za prekrške Ptuj, Javnega jpravobranilca Ptuj, Temeljnega jav- nega tožilstva Maribor — enota v Ptuju. Družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Ormož m Ptuj ter Temeljnega sodišča v Mariboru — enota v Ptuju. O vsebini poročil je razpravljal tudi Izvršni svet skupščine občine Ptuj in delegatom poslal svoja stališča in ugotovitve. Pri tem je zapisano, da so poročila navedenih organov pripravljena tako. da dajejo ne samo vpogled na opravljano delo teh organov, temveč imajo tudi nakazane potrebne usmeritve za nadalje- vanje dela. za sodelovanje med organi, vključujejo pa tudi predloge za razreševanje nastajajočih, posebej še ponavljajočih se problemov. Sočasno s tem je izvršni svet ugotovil, da so zbori Skupščine občine Ptuj ob obravnavi poročil teh organov za leto 1980 na zasedanjih 28/5-1981 sprejeli poročila in stališče izvršne- ga sveta obenem z zadolžitvijo, da pravosodni orgarii temu v svojem delu v letu 1981 sledijo. Zbori so prav tako zadolžili izvršni svet, da nadzira razprave o poročilih pravosodnih organov v združenem delu po sklepih vseh tr^ zborov, prav tako pa, da podvzame določene aktivnosti pri formiranju kmetijske- ga zemljiškega sklada. Iz opravljenega izhaja, da so sklepi zborov bili izvedeni, še stalno pa teče izvajanje sklepa o kmetijskem zemljiškem skladu, saj je ugotovljeno, daje oblikovanje sklada v občini v teku ze več let, da zaradi množice nerešenih premoženjskih postopkov hi bil možen prenos zemljišč v ta sklad ter tako pristojni organi ves čas zadevo rešujejo (postop>ek je sedaj že v končni fazi) s tem, da pa bodo pristojne inšpekcijske službe obravnavale organizacije združenega dela, ki prenosa niso opravile kljub večkratnim opominom. Na osnovi teh ugotovitev predlaga izvršni svet zborom skup^ine da poročila postaje milice in pravosodnih organov sprejmejo v predloženem besedilu z naslednjimi ugotovi- tvami: Pravosodni organi in (»staja milice so dolžni v svojem delovanju na podlagi ugoto- vitev prevzemati tudi pobude za dopolnitev ali spremembo predpisa ali drugega akta. za katerega ugotovijo, da bi bilo p)otr^no, da bi se zagotovilo redno in boljše delovanje. Temeljno sodišče v Mariboru n^ v okviru svoje organiziranosti uredi mladinsko sodstvo tako, da bo istega opravljala tudi enota sodišča v Ptuju, kar bi pomenilo poenostavi- tev in pocenitevj5ostopka. OZD, KS, CJPO m pristojni organi ter njihovi sveti so dolžni razpravyati o poročijih pravosodnih organov ter v okviru svoji" dolžnosti in pooolastil podvzemati ukrepe za odpravo gospodarskega kriminala in posveča- ti vso potrebno skrb varstvu pri delu. Sole in druge vzgojne ustanove so dolžne posvetiti več pozornosti problemom mladin- ske kriminalitete ter v procesu vzgoje dati tem problemom primeren poudarek. Javno pravobranilstvo Ptuj naj v skladu s svojim pooblastilom prek delegatov da pobu- do, da bi tudi v bodoče lahko po pooblastilu zastopalo samoupravne interesne skupnosti iU druge skupnosti in to vsaj do takrat, ko bo v okviru občine organizirana služba pravne fKjmoči v skladu z zakonom. Glede na nerešene prostorske probleme Postaje milice Ptuj. naj izvršni svet v skladu s srednjeročnim programom občine pelje aktiv- nosti tako, da bo dosežen postavljeni cilj. »valorizacija" denarnih kazni Se vedno je v veljavi odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač v določenem času na območju občine Ptuj, ki ga je y)reiela občin- ska skupščina že 7. marca 1974. V 2. členu tega odloka so predvidene denarne kazni za kršilce in sicer od 300 do 3.000 din. Spričo stalne inflacijske rasti so denarne kazni v navedeni višini danes že smešno nizke in plačilo kršitelju ni pomenilo praktično nič. Prav zato inšpekcijsTce službe ugotavljajo stalen porast kršitev prepovedi točenja al- koholnih pijač, saj višina kazni ni vplivala vzgojno Zaradi tega je izvršni svet SO Ptuj predla- ga! zborom občinske skupščine osnutek odloka o spremembi odloka, ki v prvem členu ostane nespremenjen, besedilo drugega člena pa je novo. V njem je zvišano, da se z denar- no kaznijo 5 d^o 10.000 din kaznujte za prekršek pravna oseba (prej od 300 do 3.000 din), odgovorna oseba pravne osebe pa od 2 do J »istK din (prej le do 300 din), samostojni fostinec pa se za prekršek kaznuje z denarno aznijo od 3 do 5 tisoč din (prej do 1.500 din). Da bo bralcem razumljivejše za kakšne prekrške gre. citiramo prvi člen tega odloka- ki, kot smo navedli, ostaja nespremenjen: »Organizacije združenega dela in drug^ organizacije, ki opravljajo gostinsko deja^' nost ter občani, ki opravljajo gostinski dejavnost z delovnimi sredstvi v zas^ni lastj- ne smejo točiti alkoholnih pijač v času od do 7. ure zjutraj. PrefKJved iz prvega odstavka tega člena n^ velja za nedelje in državne praznike.« -U VETERANI MED BRIGADIRJI Brigadirjem prve izmene zvezne mladinske delovne akcije Slo- venske gorice 82 so se v soboto. 12. junija na trasi v Kukavi pri Ptuju priključili člani kluba brigadiijev Franc Belšak-Tone iz Ptuja in do- mačini. O tej udarniški akciji je Marko Potočnik, predsednik kluba brigadirjev dejal: »Sodelovanje z brigadirji ZMDA Slovenske gorice je v našem programu že od ustanovitve kluba brigadirjev. Letos imamo planirane kar tri udarniške akcije. V vsaki izmeni po eno soboto. Tokrat se nas je zbralo manj, verjetno je posameznike prestrašil rahel dež. Sicer pa je važno, da smo tukaj, da skupaj kopljemo jarek za vodovod in da se z veseljem sf)ominjamo dni, ko smo bili sami na akciji. Naj omenim še dve izredni delovni akciji na katerih smo že in še bomo urejali počitniški dom za ptujsko mladino v Biogradu na morju. Enkrat smo že bili in sicer prejšnjo soboto, drugič pa gremo še v soboto. 19. junija. Prva skupina mladih iz Ptuja gre namreč v kolonijo že 20. junija, zato želimo, da bi s čim manjšimi stroški naselje pravočasno pripravili.« Po udarniški akcij' so se v soboto popoldne brigadirji treh generacij pomerili še v treh športnih disciplinah in sicer ob brigadirskem naselju v Dornavi, kjer so se pozneje razživeli še ob tabornem ognju. M. Ozmec Člani kluba brigadiijev so se pome^li med brigadirje ZMDA Slovenske gorice 82 in skupaj kopali jarek za vodovod. f CDNIK - 17. junij 1982 - SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 „Clovek mora pridno delati.,.'' panica Vukovič je kvalificirana živinorejka in je oslena v DE farma TOZD kmetijstvo v Središču ^ pravi. Sodelavci so jo na podlagi anonimne anke- te izbrali za najboljšo delavko v enoti za leto 1982. Priznanje je toliko večje, ker so jo izbrali sodelavci in j^ta ,,višji", koi sama pove. O tem je še povedala: 2elim, da bi vsak doživel trenutek, da je izbran ^'[lajboljšega delavca. Občutkov ne morem opisati, mora vsak doživeti sam. Rada delam, nikoli na oohajkujem, če dela trenutno nimam, si ga poiščem. V^m, da je potrebno delati in spoštovati nadrejene, ^atosem prepričana, tudi nimam problemov. . ." Čeprav jo je komaj tri letno, zapustila mati; pustila je na nekih stopnicah, je to ni strlo. Znala je ohra- niti upanje v lepšo prihodnost; v njej je skozi vsa leta jjozorevala zavest, da je v delu prihodnost človeka. To pa Jc znala in še danes prenaša na svoje otroke. Xri ima in je nanje zelo ponosna. Hčerka je vzgojite- ljica v Ljubljani, en sin je avtomahanik, le mlajši še trga šolske klopi, uči se za gostnca. Zanj tudi plačuje 3060 dinarjev internata na mesec. To pa je glede na to, da ima mož nizke osebne dohodke in tudi ona. zelo težko. Sama zasluži do 8000 dinarjev na mesec. Pa gre, zatrjuje. Zadovoljna je z delom, prej je bilo potrebno več fi- zičnega dela, sedaj ga je manj, saj je vedno več stro- jev. Njen delavnik prične ob 5. uri zjutraj in se zaklju(H ob 13. uri. Že ob Sesti uri pripravi hrano za delavce, zatem gre pomagat krmilcem, zatem čisti. . . To delo se ponavlja iz dneva v dan in nikoli ji ni dol- gčas. Dela s pridnimi delavci in z vsemi se dobro razume. Aktivna je tudi v delavskem svetu temeljne organizacije kmetijstvo. Ko gre na sejo delavskega sveta, ji delavci venomer nekaj „naročijo", povej o tem in tem, in jo potem, ko se vrne vedno vprašajo, kaj so sklenili, je bil uspešen njihov predlog in po- dobno. Prvega julija bosta z možem odšla na zasluženi 10- dnevni oddih v Selce; oba se veselita tega dopusta. Večkrat je Danica že bila na morju, ampak ta dopust bo njen najljubši dopust. Njena največja ždja je, da bi še naprej mirno žive- li, da bi se razumela s sodelavci in da bi pri delu do- segali še boljše uspehe, kot doslej. MG Danica Vukovič Sadjarsko obvestilo če je problem v nasadih pre- bojna rast (t. j. močna podlaga — sorta), pregosta krona in posledica tega močno senčenje plodov, se priporoča poletno redčenje pre- oostih. konkurenčnih (vodenih) ^garijkov. Če je preveč nastavka je pripo- ročljivo obenem še redčenje od- večnih rodnih vej. S tem zagoto- vimo boljšo osvetljenost krone in boljše obarvanje plodov. Če je preskrbljenost plodov s Ca v tem primeru boljša, še ni raziskano. Termin rezi: začetek julija — 7;ir;idi boljšefta zaviranja'rasti. Ta poletna rez je mišljena dodatno k zimski rezi. Z njo dosežemo boljši efekt, tako na zaviranju rasti, di- ferenciacijo cvetnih brstov, na boljšo preskrbljenost plodov s Ca in s tem v z\'ezi na občutno zmanjšanje fizioloških bolezni, kol npr. grenka pegavost, rjavenje tncsa. Znatno manjši usušek med skladiščenjem plodov in boljšo obarvanostjo plodov je mogoče doseči samo s poletno rezjo. (To je s prestavitvijo zimskega termina rezi v poletni čas — začetek julija — v juniju ni primemo za rez). Škropljenje proti grenki pega- vosti: Grenko pegavost samo je mogoče zmanjšati brez zgoraj na- vedenih ukrepov kol je znano iz literature: I) s škropljenjem s CaČI2 v 0.6% konc. 7,5 in 3 ledne pred obiranjem (nekateri uporabljajo tudi 1 % koncentracijo — odvisno od sorte, vendar je nevarnost oži- gov). 2) s potapljanjem v CaCI2 2 hidrat v 4% koncentraciji po 8 minut. Strokovna služba Kmet. zavoda Maribor »CVETOČI" VODNJAK Vaški vodjaki so bili še pred ne- kaj desetletji vsakdanjost. K nje- mu so tudi po deset in večkrat dnevno odhajale gospodinje po vodo za kuhanje, pranje, zalivanje in za vse druge potrebe povezane z vodo. Vaški vodnjaki so bili tudi kraj, kjer so si gospodinje iz- menjale marsikatero novico, ki so tam imele priložnost za krajši pa tudi daljši klepet. Skorajda ni bilo vaščana o katerem se gospodinje ne bi kaj zmenile prav ob vodnja- ku. Tudi nova poznanstva so se tukaj sklepala, celo taka, da je imel opravek potem tudi matičar. Zgraditev sodobnejšega vodo- vodnega omrežja je gospodinje ..potisnila" v kuhinje, vodnjaki pa so pričeli samevati in tudi pro- padati. Danes je le še malo takšnih, ki jim je uspelo preživeti, čeprav ne služijo več svojemu namenu. Eden takšnih je tudi na dvorišču neke domačije v Oplotni- ci pod Pohorjem. V spomin na lepe stare čase pa na njem cveti- jo razne rože. Gotovo je to delo gospodinje, ki morda ne more pozabiti lepih starih časov, zato jih je ohranila kar z vzgajanjem cvetja na vodnjaku. Da je to poseben okras domačega dvorišča ni potrebno posebej povdarjati. Težko pa je verjeti, da ga bodo, ko bo propadel, znake propadanja že kaže, tudi obnovili. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat ORMOŠKI RIBIŠKI OKOLIŠ Zbori skupščine občine Ormož bodo sklepali o sporazumu o dodelitvi or- moškega ribiškega okoliša, ki ga spre- jema v upravljanje Ribiška družina Ormož. Sporazum opredeljuje odprte in zaprte vode. Odprte vode so: Drava od Zavrča do republiške meje. Pesnica od novega mostu v Cvetkovcih z vsemi pritoki, rokavi in mrtvicami ter potoki: Srjanci. Lešnica. Pušenski potok, Li- banja. Črnec in Trnava. Zaprte lovne vode pa so: Ribnik pri žagi v Ormožu, zajezitve — zbirniki Savci in gramo- znica v Cvetkovcih. - u Nekoč je iz vodnjaka tekla pitna voda, danes pa rasejo cvetice. Vinogradniške informacije Obveščamo vinogradnike podravskega in posavskega rajona, daje čas za škropljenje proti prvemu rodu grobnih sukačev. Res je sicer, da letošnji ulovi metuljčkov na feromone kažejo dokaj nizka števila in da po vsej veijetnosti ne bomo imeli močne prve generacije. Seveda pa je mogoče da pride do močnejših {X)javov čisto lokalno, v posameznih vino- gradih. Priporočena sredstva bi bila: dipterex sam ali v kombinaciji z fenitrotioirom, metationom ali akotionom. orthene, gardona, zolone, basudin. Če bi šlo kje že na močnejši pojav zapredkov, bi bilo treba «kropili z ekaluxom, lannatom ali utracidom, vendar bi naj bila uporaba teh pripravkov izjema. -Priporočamo, da nadaljujete redr*) škropljenje proti perorK)spori, pri čemer bi uporabi sistemikov dali prednost šele v času po cvetenju. Sedaj bi kazalo uporabljati še preventivne fungicide (antracol, folpet ali faltan. dilhane M-45 in p^obne). Opozarjamo na večjo nevarnost oidija zaradi ugodnih razmer za pojav te glivične bolezni. V vinogradih, kjer iz izkušnje vemo, da se oidij rad pojavlja, bi dali vsakakor prednost sistemikom (bayleton. rubigan). sicer pa priporočamo uporabo cosana. Of>ozarjamo pa na nevarnost ožigov zaradi visokih temperatur čez dan. kar velja tudi za karathane. Strokovna služba Kmet. zavoda Maribor Tudi v Ormožu o spremembi delovnega časa trgovine na drobno Delovna organizacija Mercator ~~ Zarja Ormož ima maloprodaj- mrežo organizirano na ob- občine v vsaki krajevni ^Pnosti ter na območju štirih ^n socialistične republike jJl^tske. Skupaj ima 55 proda- ^ enot. Letna realizacija blizu ^..-taposlenih pa je okrog 700 J^^onov dinarjev. Osebni zaposlenih se gibljejo ok- tjiP^^p realizacij« letošnjega je Anka Lukaček, direktori- ca povedala, da bo plan po tekočih cenah sicer uresničen, po realnih pa ne. Da pa jih zelo pestijo zaloge jn pomanjkanje obratnih sredstev. Nekih posebnih problemov v zvezi z oskrbo nimajo, oskrbujejo se namreč pri ptujskem MlP-u in imajo podobne probleme kot MIP. Trenutno posvečajo največjo pozornost pripravam na spremem- bo delovnega časa trgovine. O tem je Anica Lukaček povedala: ,,Ekonomski položaj v trgovini je tisti, ki zahteva spremembo or- ganizacije dela v trgovini oziroma odpiralnega časa, ki bo zagotovil višjo produktivnost dda. Poleg te- ga je v trgovini močno prisoten problem nizkih marž in padanje kupne moči. Podlago za razpravo o spremem- bi delovnega časa v trgovini je dal razširjeni posvet, ki ga je organizi- ral o^bor za trgovino pri MGZ za Podravje. Sestavljena je bila anali- za gospodarskega stanja v maloprodaji na območju maribor- ske regije in v zvezi s tem podan predlog za spremembo delovnega časa v trgovini, ki ni zagotovila dvig produktivnosti dela. Deljen delovni čas, ki ga pozna svet, bi pri nas zahteval številne prilagoditve, tudi v otroškem varstvu, celodnevni šoh, avtobus- nem prometu in podobno. V Ormožu razmišljamo o nd;i prehodni rešitvi in sicer o 10-ur- nem delovniku v trgovinah. Razpravo pa bomo izvedli po krajevnih skupnostih skupaj s potrošniškimi sveti in se skušali prilagoditi potrebam posameznih krajev." ^ica Lakačck foto: Ciani prijav za Sest polnih izmen Z vsakim poletjem se na novo odpre proble- matika počitniške kolonije Biograd na morju o kateri smo svoj čas veliko pisali in govorili. Vse z namenom, da bi o tem edinem objektu, ki ga ima ptujska občina ob morski obali, o njegovi usodi začdi odgovorneje razmišljati in tudi uk- repati. Ostalo je vse po starem, celo veliko slab- še je kot pred letom. To lahko potrdijo tudi bri- gadirji-veterani, ki so se 4. junija odpeljali v Biograd, da bi s prostovoljno delovno akcijo postorili najnujnejše, počistili in popravili tisto, kar se popraviti še da. Zaprepadeni nad sta- njem, v kakršnem je bil dom in okolica, so se v soboto navsezgodaj lotili dela in do nedelje zve- čer nekatere najbolj potrebne stvari uredili. V Biograd se bodo odpeljali še enkrat s ciljem, da pred začetkom letovanja otrok naredijo ta pro- stor le nekoliko prijaznejši za vse tiste, ki bodo po deset počitniških dni prebili v njem. Skupnost otroškega varstva občine Ptuj, ki z domom sicer upravlja, za njegovo vzdrževanja pa ima le neznatna finančna sredstva, je tudi le- tos pravočasno seznanila osnovne šole z možno- stmi letovanja otrok, ceno in drugimi pogoji. Do konca meseca maja so prispele tudi prija- vnice iz šol in tudi letos je odziv več kot zado- voljiv. Po teh podatkih bi letovalo 371 otrok iz ptujske občine in 180 iz ormoške s čimer bi bilo vseh šest izmen popolnoma zasedenih, od 20. do 30 junija pa bo v Biogradu tudi šola v nara- vi, ki jo organizirajo za šolarje iz ormoške obči- ne. Tudi letos je veliko število otrok iz socialno šibkejših družin kar ponovno potrjuje potrebo po takšnem domu. To je tudi edina možnost za mnoge, da je v tej starosti vidijo morje in ob njem preživijo delček poletnih počitnic. Okrog 50 odstotkov prijavljenih otrok je zaprosilo tudi za subvencioniranje cene. Pri skupnosti otroškega varstva upajo, da bodo v ta namen zbrali dovolj sredstev in da bodo lahko vsem otrokom ta del cene tudi plačali. V ta namen je skupnost socialnega skrbstva namenila 190 tisoč dinarjev, izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva po 60 tisoč dinarjev. Ugodno pa so se odzvali tudi v nekaterih delovnih orga- nizacijah, zlasti v TGA Boris Kidrič v Kidriče- vem in ptujskem Agisu, ki so pripravljeni dati tovrstno pomoč za otroke svojih delavcev. Cena letošnjega letovanja je takšna, da so jo starši z razumevanjem sprejeli in je v primerjavi z ostalimi občinami med najnižjimi. Tako je potrebno za desetdnevno šolo v naravi in za predšolske otroke odšteti 2265 dinarjev in 2635 dinarjev za letovanje šolarjev. To je le toliko, da lahko pokrijejo najnujnejše izdatke, za sam dom in njegovo vzdrževanje pa ostane lx)re ma- lo ali skoraj nič. Na srečo je še vedno dokajšnja mera razumevanja tistih ljudi, ki med počitni- cami v domu delajo — od upravnika in ekono- ma, tehničnega osebja vse do kuharic. In kako dolgo bo tako še šlo? To je vpraša- nje, ki ga pogosto slišimo, ob njem pa tudi pri- pombo češ — urejeno je bilo takrat, ko so v Biograd hodili ptujski funkcionarji, odkar pa so tam le otroci, vzdrževanje doma ni nikomu mar. Se je čas. da dokažemo nasprotno in da napako popravimo, sicer bo to prej storil čas sam, vendar tako, da čez leta na tem mestu ne bo nič več, naš šolar pa brez slehernega upanja do počitnic na morju. Takih cenejših, tudi za ti- stega, ki sicer te možnosti ne bi nikoli imel. mš Teden solidarnosti Tudi letos so se v občini Slovenska Bistrica skrbno pripravili na praznovanje tedna solidarnosti. Praznovanja so potekala predvsem v delovnem vzdušju, saj so v mnogih krajevnih skupnostih pripravili srečanja starejših občanov. Tiste, ki se srečanj niso mogli udeležiti pa so jih ali pa jih bodo v teh dneh obiskali na njihovih domovih. Ostarelim so na srečanjih pripravili kulturne programe, v okviru možnosti pa so jih tudi pogostili. Takšna srečanja so v skoraj vseh krajih občine Slovenska Bistrica že tradicija in jih starejši oWani z velikim zanimanjem pričakujejo, saj jim je to ena od maloštevilnih priložnosti, da se zopet srečajo z vrstniki, „preštejejo" svoje vrste in obudijo spomine na pretekla, sicer težavna, vendar lepa leta mladosti. V tem tednu je v občini Slovenska Bistrica stekla tudi akcija zbiranja odpadnega papirja in uporabnih oblačil, obutve in drugega materiala, s katerim nosilec akcije občinski odbor RK Slovenska Bistrica poskuša v možnih okvirih pomagati siromašnejšim družinam in posameznikom. Prav posebno obeležje solidarnosti v tem tednu pa so krvodajalske akcije na območju občine Slovenska Bistrica, kjer je trenutno devet odvzemnih centrov in-prek tisoč krvodajalcev. V Poljčanah je bila ta ak- cija letos izvedena že 28. maja. V Slovenski Bistrici 7. junija. Tri dni kasneje pa še v Smartnem na Pohorju. Pri občinskem odboru RK Slovenska Bistrica ugotavljajo na področju odvzema krvi pomembne rezultate, saj so ena maloštevilnih občin v katerih vsako leto zabeležijo skoraj za deset odstotkov večje število članstva. Ob tem je pomembno, da so krvodajalci iz vseh slojev, predvsem pa kmetov in neposrednih proizvajalcev ter gospodinj. Viktor Horvat RAZPRAVA O DELOVNEM ČASU v tej ptujski trgovski organizaciji so se temeljito pripravili na razpra- vo o delovnem času trgovin. Da bi se lažje odločili o tem ali v bodoče deljeni delovni čas ali ne. so snemali promet v 17 trgovinah v mestu in na podeželju. Pri tem pa ugotovili, da je število kupcev in promet zelo razli- čen po enotah in tudi po dnevih. Dodali so. da je v določenih enotah gle- de na stalnost prometa kupcev in promet zelo različen po enotah in tudi po dnevih. Dodali so. da je v določenih enotah glede na stalnost prometa težko spreminjati delovni čas; za strnjeni delovni čas pa so se odločili v tr- govinah na podeželju. Zaradi tega je med zunanjimi kupci precej negodo- vanja, zlasti še pri tistih, ki prihajajo z dela po 15. uri, ko trgovine tudi zapirajo. Proti deljenemu delovnemu času govorijo številni podatki. Predvsem pa podatek, da opoldanski prometi niso majhni in da je med zaposlenimi veliko število vozačev. Upoštevati pa je potrebno tudi dohodkovni motiv. Pri zunanjih trgovinah tudi ugotavljajo, da je največ obiska zjutraj, ko gredo otroci v šolo in ob prihodu iz šole in pa ob času, ko pride kruh. V delovni organizaciji trenutno pripravljajo pravilnik o delovnem ča- su, katerega glavna značilnost je prehod na zimski in letni delovni čas in pa, da se zaposlene čim bolj zaposli. O tem, kako priti do boljšega izkoristka delovnega časa, bo nakazala tudi javna razprava o ie omenjenem pravilniku. Odločitev pa bo morala temeljiti na večji produktivnosti dela. MG PRIMANJKUJE SENA IN SLAME v delovni enoti farma TOZD Kmetijstvo Slovin K K Jeruzalem Ormož pitajo goveje pitance od teže 200 do 500 kg. Na leto jih spitajo 3500, povprečno pa imajo v staležu 1900 do 2000 pitancev. V enoti je zaposlenih okrog 30 de- lavcev. v g avnem so to kvalifici- rani živinorejci, ki .so si pridobili kvalifikacijo na podlagi internega izobraževanja v okviru temeljne organizacije. Kot je povedal Miran Krajnc, namestnik vodje enote, delajo v sodelovanju z Agrotehniko Gruda in zanjo pitajo živino. Delavci pa so plačani po prirastku. Vsa nji- hova »proizvodnja« gre na tuji trg. v glavnem v Italijo, včasih na Bližnji vzhod in Severno Afriko. Dokler ni vstopila v EGS, je bila kupec tudi Grčija. Posebnih problemov v delovni ,enoti nimajo, razen pomanjkanja balasta v obliki sena in slame. Medtem pa v drugih delih Jugo- slavije slamo sežigajo. To je po- noven dokaz, da se Se ne znamo racionalno obna.šati. Živino krmi- jo s silažo, koruzo in pesnimi re- zanci. Kolektiv enote je relativno star, prirastka pa ni. Mladi nočejo v poklic poljedelca, živinorejca. Vsakoletni razpisi štipendij te- meljne organizacije Kmetijstvo ostajajo skoraj brez odziva. Osebni dohodki delavcev so sorazmerno dobri in .se v po- vprečju gibljejo okrog 8500 dina- ijev. MG Farma pitancev v Središču foto: Ciani 6 - iZ NASIH KRAJEV 17. junij 1982 - XE11MI|( delu čast in oblast! Druga polovica maja in prvi leden junija sta obič^ajno tudi obdobje šolskih izletov, ekskur- zij. Naši učenci sicer že v jeseni vedo cilj takega poučnega pt)to- vanja v tistem šolskem letu. a se ga vse leto veselijo in maja želijo čimprej izvedeti, kdaj bomo torej odš i na pot. Letos je večina ekskurzij tudi že za nami, skupaj z učenci smo si tudi njihovi učitelji ogledali rnnoge nove kraje, znamenitosti ... — oz. osvežiti svoje prejšnje znanje o njih. 19. maja letos, pred vsemi razrednimi ekskurzijami, smo krenili na strokovno potovanje učitelji in drugi delavci naše šole. Na pobudo tovarišice Reguš Daniele smo se odločili za poto- vanje v Hrastnik, kamor smo v tem dopoldnevu tudi prispeli. V upravi rudnika Hrastnik so nas prijazno sprdeli in po dogovoru ^ ogledu dela v premogovnikih smo .se razdelili v dve skupini: ena si je v naslednjih treh urah ogledala delo v samem rudniku Firastnik. mi v drugi skupini pa smo odšli v jamo Ojstro. Ne bom opisovala podrobnosti naše poti skozi rove in jaške, saj je bilo za nas vse to nekaj čisto novega in polni vtisov ter v dokaj umazanih rudarskih oblekah, prepoteni, a zadovoljni, smo se po 3 urah spet »srečali« z dnevno svetlobo. Spoznali smo, kako prav so sklenili knapi že pred mnogimi leti. ko so za svoj pozdrav sprejeli preprosti Srečno! Tudi mi smo tako pozdravljali ob srečanjih s temi ljudrfii. ki rijejo pod zemljo, da nam vedno znova zagotovijo premog za gosp(xliiystva, indu- strijo. energetiko. Ze smo se hoteli posloviti od prijaznih go- stiteljev. ko so nas presenetili z zakusko v svoji jedilnici in šele po njej smo se dokončno f)oslovi- li terjim zaželeli resnični Srečno. Odpeljali smo se na drugi konec Hrastnika in nakupili nekaj ste- klenih izdelkov v prodajalni steklarne Hrastnik, nato pa smo v okolici mesta fKjiskali domačo gostilno. Pri lovcu, kjer smo se okrepčali s kosilom ter se nato vrnili k Steklarni. Tu smo si namreč nameravali ogedati roč- no in strojno izdelavo steklenih izdelkov, kar smo tudi storili. Kot dopoldan v rudniku smo tudi zdaj v teh vročih proizvod- nih dvoranah občudovali ekipe delavcev in delavk, ki so v hrupu in vročini pihali steklo in ga obdelovali v lepe izdelke. Kar obstali smo in strmeli ter vsi pritegnili besedam tovarišice Da- ne, kije tedaj rekla: »Delu čast in oblast«, nekdo iz naše skupine pa je še dodal: »Posebno, če je takšna.« s čimer je seveda mislil na telesne napore, kot je pihanje, hitrica. vročina. Zavedamo se. da je tudi naše delo naporno, zah- tevno, pogosto te popolnoma izčrpa, a od pogledu na te pre- znojene ljudi nas je vendarle prevzelo tiho občudovanje in priznanje. Dan pa seje nadaljeval in naša pot z njim, peljala nas je na grad Bogemsperk, kjer sta nam prijaz- na zakonca — oskrbnika razka- zala vse njegove značilnosti, tudi Valvasorjevo knjižnico — tu smo občudovali zagnanost in žrtve plemiča Janeza Vajkarda Valva- sorja. ki je ustvaril tako po- membno delo kot je njegova Slava vojvodine Kranjske. Iz nje tudi danes črpamo pri pouku slov. jezika (Polharji, Povodni mož), zgodovine in še česa. Morda smo videli ta dan še kaj. doživeli še kaj prijetnega, a vsega pač ni mogoče zabeležiti. Zadovoljni, dobre volje, smo se vrnili zvečer domov, našim učen- cem pa se je naslednji dan tudi poznalo, da so bili proste srede kar veseli in da jim je prišla kot naročena. Tako na nasi šoli že skoraj po tradiciji z ekskurzijami celega Kolektiva širimo obzorja, ki nikdar niso tako dognana, da bi ne mogli zvedeti še česa, videti kaj novega zanimivega. Karolina Pičerko, Zabovci Zaključek del v Krempljev! ulici Delavci Komunale, gradbeništva in prometa TOZD Nizke in hidro gradnje bodo še v tem tednu zaključili z ureditvenimi deb Krempljeve ulice v Ptuju. Dela bodo sklenili s temeljitim pranjem in čiščenjem. Tako bo ena osred- njih ulic dobila lepši videz in novo obleko, ki jo je §e kako potre- bovala. Med občani je bilo vdiko besed o zaključnih delih. Namreč, delavci so najprej v celotni dolžini pok>žili asfaltno prevleko in nato izrezali dele, v katere so nato pok)žili prečne trakove iz granitnih kock. In ravno to je nekatere občane razburilo. Ceš, zakaj uničujejo no- vo asfaltno prevleko, ko bi to lah- ko opravili drugače? Odgovor za takšen potek del smo dobili pri direktorju temeljne (Hganizacije Marjanu Pongracu. V prejšnjem letu so delavci temeljne organizacije pok)žili prvo plast asfalta in tako ugodili zahte- vi, da mora biti Krempljeva ulica čez zimo usposobljena za promet. Spomladi so z deli nadalje^i. Za- kaj rezanje asfaltne prevleke? Za- to, ker je takšen način najcenejši in le tako se da doseči zahtevana kvaliteta izvedbe. Namreč, vsaka druga pot bi pomenila veliko več fizičnega dela (to pa je zelo drago), zahtevane kvalitete pa gotovo ne bi mogli doseči, nivoji gotovo ne bi bili enaki po celi dolžini. Sedaj je vse v enakem nivoju in veliko bolj- še kot bi bilo po drugih načinih izvedbe. Število prečnih trakov je za nekatere občane preveliko. Tudj to so v primerjavi z osnovnim projektom zmanjšali. Najprej jii, je bilo namreč predvidenih veliko več, na vsake štiri metre, sedaj pj so na vsakih 21 metrov. Razlogom za razburjanje torej ni! 1. kotai Krempljeva ulica bo dokončno urejena še v tem tednu (foto I. kotiri „Mi smo minimaturanti!" v torek, 8. junija, so imeli svm maturantski obhod po ptujskih ulicah naši minimaturanti. Okrog 200 se jih je podalo na obhod, s transparenti v rokah in s pesmijo na ustih. Kot so sporočili iz Vzgojno- varstvene organizacije Ptuj im^o letos v svojih enotah 300 minimatu- rantov. vendar se vsi niso mogli udeležiti pohoda. Minimaturante so z zanimanjem opazovali mimoidoči, marsikdo je skrivaj obrisal solzo, ki jo otroška pnsrčnost kaj rada zvabi v oko. Treba je še povedati, da so minimaturante v dostojni in spoštljivi razdalji spremljali po ptujskih ulicah tudi njihovi nasledniki, ki se bodo prihodnjo pomlad podali na svoj minimaturantski pohod. Minimaturanti ptujske vzgoinovarstvene organizacije med svojim pohodom pred Mercatorjevo blagovnico. (Foto Ciani) Uresničevanje referendumskega programa V ormoški krajevni skupnosti z zadovoljstvom ugotavljajo, da v celoti izpolnjujejo referendumski program. Ker so pohiteli z uresniče- vanjem programa, jih ne tepe inflacija, zato bodo lahko prograni tudi uresničili. To je tudi dobra podlaga za naprej, za nove referendumske odločitve. Letos so referendumska sredstva usmeijena v gradnjo vodo- voda v vaških svetih Lešnica, Litmerk in Dobrava. Prispevek K S je 6 milijonov dinarjev. Trenutno v krajevni skupnosti in v svetih pripravljajo aktivnosti za letošnjo akcijo NNNP. OdloHČili so, da bodo ob zaključku akcije, kije predviden za 1 L september, ponovno organizirali delovno akcijo, kot so jo že lani. Vsak vaški svet bo imel svojo akcijo. Nekateri sveti tudi predlagajo, da bi se akcije izvajale dvakrat letno. Na območju KS je 270 starejših občanov, starih nad 70 let. Zanje bo KS pripravila srečanje v jeseni, v ostalih krajevnih skupnostih na območju ormoške občine pa te slovesrKJSti pripravljajo sedaj. V kratkem bodo ponovno izdali Glasnik — bilten krajevrie sku- pnosti. ki izhaja štirikrat letno. Letos z izdajo nekoliko kasnijo. MG VAŠČANI ŽIVIJO V SLOGI Moj rodni kraj je Mala vas. Čeprav ni majhna, saj šteje 46 hiš, seje njeno ime ohranilo iz dni. ko je štela samo nekaj številk. Zadnja leta se je podoba vasi zelo spremenila: zgradili so veliko modernih stanovanjskih hiš. sodobna gospodarska poslopja, uredili tr- govino in prenovili gasilni dom. Danes stoji v vasi samo ena s slamo krita hiša in še ta je ostala kot lep spomin na stare čase. Hišica je izročilo poznejšim rodovom. Vsaka družina v vasi ima svojo kmetijo, večjo ali manjšo. Vsi so pridni in skrbni delavci, zato so njihova |x)Ija lepo negovana. Vaščani živijo v slogi in si radi pomagajo. Posebno veselo je v jeseaskih dneh. ko je dela čez glavo. Takrat skupaj pospravljajo poljske pridelke, zvečer pa se zbirajo v skednjih, kjer ličkajo koruzo. Ob delu se šalijo, veselo poje, na koncu pa tudi zavrtijo. Mladi ,se večkrat zbiramo v gasilnem domu. kjer imamo mladinske sestanke. Na njih je vedno živahno, prijetno in neprijetno. Dogaja se, da včasih ne najdemo skupnega jezika, pa se ostro krešejo mnenja. Takrat se slabe volje vračamo na svoje domove. Ker pa je mladost letni čas veselja, se drobni prepirčki kaj kmalu pozabijo. Rada imam svoj rodni kraj. Več let sem živela v tujini od koder sem si vedno želela domov. SfX)znala sem, daje svet lep. a dom svet. Najbolj pa v njem ljubim svobodo, o kateri pojo tudi ptički v domačem logu. Sorija Tomažič. 8. c Večnamenskega objekta ne bodo gradili Občani krajevne skupnosti Cirkovce na Dravskem polju so v srednjeročni razvojni plan zapi- sali precej obširne naloge in se dogovorili za več investicij. Gle- de na znaiK) gospodarsko stanje pa so bili primorani spremeniti sprejete na oge in plan razvoja prilagoditi finančnim možno- stim. Osrednja naloga je bila prav gotovo gradnja večnamen- skega objekta. »Tu bi naj imeli trgovino z živili, kmetijsko trgo- vino. banko, prostor za telefon- sko centralo in tako dalje.« je povedal predsednik sveta krajev- ne skupnosti Jože Pieteršek. »Zaradi znanih gospodarskih težav smo bili prisiljeni ta objekt črtati iz plana, čeprav smo s pripravami na gradnjo že pričeli. Od investicij smo obdržali le razširitev telefonske centrale, pa še to je vprašljivo — ne vemo namreč, kako se bomo uskladili z interesno skupnostjo za PTT promet. V srednjeročnem planu smo seveda obdržali nujne naloge, torej vzdrževanje cest, vodovoda in podobno. Velike težave pa pričakujemo z vzdrževanjem do- ma krajanov. Objekt je velik in dokler je nov stroškov ni v veliki meri. vendar se že kaže potreba po nekaterih vzdrževalnih delih. Za ta objekt in za mrtvašnico, ki smo jo zgradili pred nekaj leti. bo potrebno namenjati ustrezna sredstva.« Kako pa boste pridobili sred- stva za planirana dela? »Vemo, da bo finančnih sred- stev vedno manj in bojimo se. da bomo kot razvita krajevna skup- nost ostali brez širše družbene pomoči. Vezani bomo zgolj na sredstva krajevnega samopri- spevka, ki smo ga izglasovali do leta 1985. Vendar so ta sredstva za tako obširno dejavnost in za tako veliko krajevno skupnost bistveno premajlma.« V vaši krajevni skupnosti ste uspeli dokaj dobro urediti cestno povezavo. Kako bo v tem obdob- ju z vzdrževanjem cest javne razsvedjave in ostalih objektov? »Lahko rečem, da je veliko naših cestnih povezav asfaltira- nih. V tem času potekajo razpra- ve o novi organiziranosti na področju gospodarjenja s cestami in bojimo se, da bomo na svoja ramena dobili precej neurejenih cest. Vzdrževanje vseh teh cest pa predstavlja za nas precejšnje breme in vprašanje je, če ga bomo zmogli. Tu bi omenil še nekatere stvari. Pred dvanajstimi leti, ko smo pričeli z asfaltira- njem, smo sprejemali pisne do- govore. da prvo plast asfalta uredimo na lastne stroške, takrat- ni cestni sklad občine oziroma sedanja lokalna skupnost za ceste pa bi naj poskrbela za vse ostalo. Vendar iz teh dogovorov ni kaj dosti uresničenega. Ker pozna- mo situacijo v tej interesni skup- nosti pa tudi v ostalih, si ne delamo utvar in nekih večjih denarnih sredstev ne pričakuje- mo. Isti problem se p>ojavlja v komunalni skupnosti. Pred leti smo v vseh naseljih zgradili javno razsvetljavo in v kratkem se bo pojavil problem plačevala tokovine in vzdrževanja razsvet- ljave. Že danes vemo, da lastnili sredstev ne bo dovolj, oziroma jih bomo težko zbrali.« Občani krajevne skupnosti Cirkovce ste že mrK)gokrat doka- zali, da ste pripravljeni pospeše- vati razvoj svojega kraja s prosto- voljnimi prispevki in z udarni- škim delom. Načrtujete tudi/ tem obdobju takšne akcije? »Večjih akcij v tem letu i; planiramo. Pri gradnji dont krajanov smo se kar prea utrudili, bi lahko rekel in se zaic nismo odločili za kakšne ve^e akcije. Najbrž pa bomo morat tudi na ta način uresničevati zastavljene planske naloge, saj sem že omenil. da denarja za vse ne bo dovolj. Že sedaj pa vemo. da bomo težko pridobili krajane za sodelovanje z brezplačnimi prevozi — cena nafte je zelc visoka. Gotovo pa bomo z udar niškim delom uredili vse, kar bc mogoče.« Iz pogovora z Jožetom Pleter škom lahko zaključimo, da so) krajevni skupnosti Cirkovce pri pravljeni izpolniti zapisane n^o ge in to v največji možni meri! lastnimi silami. Planske nalogf so uskladili z možnostmi, česai marsikje še niso storili. N. Dobljeka Tudi za vzdrževanje doma krajanov, kjer se vse prireditve odvijajo pred polno dvorano občinstva, bo tr^a nameniti ustrezna sredstva, (foto: I. k.) S pridnimi rokami in voljo do novega doma Nov dom kulture, ki so ga sve- čano predali namenu ob koncu preteklega tedna v Obrežu. je po besedah Otilije Kolarič In Branka Filipiča. dober pnmer. kaj laHko naredijo pridne roke in volja ljudi. Danes je dom vreden okrog 10 milijonov dinarjev, vendar je vanj vloženih le malo »čistih« sredstev, vse ostalo je delo številnih vašča- nov. Obrežani so za dom prispe- vali sredstva samoprispevka in veliko, veliko dela. Na pomoč so priskočile tudi sosednje Grabe. ki so prispevale določena sredstva in nekaten posamezniki iz Šalovc. Pomagali pa so tudi Obrežani. ki danes več ne žive v* Obrežu. Omembe vredenje tudi prispevek kulturne skupnosti Slovenije, kije na račun bogate dejavnosti kul- turnoprosvetnega društva, kate- rega vodi Otilija Kolarič. prispe- vala 280 tisoč dinaijev. To je bilo v letu 1978. že naslednje leto pa je kulturna skupnost občirie Ormož primaknila 100 tisoč dinaijev. Pri gradnji so pomagale tudi nekatere delovne organizacije občine Or- mož in obrtniki iz Obreza. Naj- večja zadnja akcija Obrežanov je bila izdelava 4(X) stolov. Lahko samo izračunamo koliko so pri- varčevali s tem. ko so stole sami izdelali. Nov dom kulture so Obrežani pričeli graditi med novoletnimi prazniki leta 1975. Pod streho so ga spravili leta 1977 in od takrat dalje so ga opremljali. Že takoj so v njem prirejali razne prireditve, da so zagotovili potrebna sredstva za nadaljnjo gradnjo doma. Nov dom je resnično središče politič- nega in kulturnega življenja kraja, je dokaz, da je tudi danes moč veliko narediti s pridnimi rokami in voljo ljudi. Kot je povedala Otilija Kolarič, bodo v jeseni ali na zimo skušali strniti celoten f)otek gradnje v kroniko. Tako. da bo poznejšim rodovom ostal dokument o grad- ili doma, za katerega so prispevali vsi krajani. Otvoritev doma so Obreža^ obogatili s srečai^em folklon"' skupin in zabavnimi prireditvai"' Gostom pa so F>okazali tudi št^ vilna priznanja, ki jih je dobu domača folklorna skupina. '' priznanja bodo poslej krasila do^ kulture. Najbolj so ix)iK)sni priznanje iz Kobenhavna. skupina sodelovala na velik^Jj folklornem srečanju skupin iz ' držav sveta v letu 1980. Nov dom kulture v Obrežu foto: Gš!^ f EDNIK - 17. junij 1982 KULTURA iN IZOBRAŽEVANJE - 7 ljubica ŽULIGOJ_ predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo (14. nadaljevanje) Sledile so nove represalije. Prosvetni inSpektor iz Ljubljane je pro- fesorja Ingoliča inOniča zasliševal injima pregledal literarne tekste, ki sta jih brala na literarnem večeru. Onič je namreč bral svoje socialne pesmi, Ingolič pa odlomek iz »Lukarjev«. Najhujše dejanje sta »zagrešila«, ker sta nastopila z dijakom — komunistom. Ingoliču so tedaj zagrozili s premestitvijo, Onič pa je moral kmalu zapustiti gimnazijo in oditi v Kočevje. Očitali so mu tudi njegovo dejavnost pri »Svobodi«. Tudi ti ukrepi niso zavrli revolucionarnega vrenja na gimnaziji. Čeprav je bilo tvegano, je Ivan Potrč zahajal k profesorju Ingoliču in veliko sta razpravljala o SZ in o svetovni revoluciji. Prav v tem času so znani tudi osebni stiki mladih z dr. Jožetom Potrčem, saj je npr. Kveder od vrnitve iz zapora do septembra 1935 dobival partijske direktive prav od njega. Kveder, ki je skrbel tudi za Rdečo pomoč, je v svojih spominih zapisal, kako so se mladi vključili v partijsko delo, ko so 1935. leta formirali MK SKOJ, ter sodelovali z delegatom na pokrajinski skojevski konferenci v kletnih prostorih frančiškanske cerkve v Ljubljani junija 1935. Povedal je: »V tem času smo še vedno bili organizirani v partijske celice. Skojevske organizacije še vedno ni bilo. Šele s prihodom mla- dinskega inštruktorja Toneta Ranzingerja-Franceka smo formirah v Ptuju skojevsko organizacijo. Izvolili smo tudi mestm komite Skoja za Ptuj in odredili delegata za kongres mladinske internacionale v Moskvi. Za odhod v Moskvoje bil določen Ivan Bratko, vendar je ta odločitev bila anolirana z njegovim prihodom na Dunaj, ker je bil dijak, a ne delavec. Bratko seje vrnil v Ptuj inv Moskvoje naknadno šel Tone Žnidarič. V tem času smo nadaljevali s sistematičnim študijem. Individualno in v krožkih smo prebirali tudi marksistično literaturo. Razširili smo aktivnost na ves tedanji ptujski srez in se povezali z Mariborom in Ljutomerom.«®'*) »V tem času«, nadaljuje Kveder,« je ptujska organizacija bila ena najčvrstejših na Štajerskem. Zaradi tega smo od časa do časa dobivali naloge tudi izven svojega območja. Tak^o smo tega leta dobili nalogo, da pomagamo pri ponovm vzpostavitvi skojevske organizacije v Mariboru, ko je le ta doživela težak udarec s »provalo«. Bil sem poslan v Maribor, da se povežem z ostanki organizacije. Iz teh stikov se spominjam Franja Fijavža. Partijsko sem v tem času bil povezan z dr. Jožetom Potrčem, od katerega sem dobival direktive za delo. Vzdrževal sem tudi zvezo z železničarjem Hercegom. Za redni študij mi v tem času ni preostajalo mnogo časa, ukvarjal sem se skoraj izključno s partijskim ilegalnim in legalnim delom in se razvil za ono dobo v tipičnega študenta — profe- sionalnega revolucionarja ... V tem času je profesor Žgeč dokončal svoj tekst o strukturi kmečke posesti v Halozah. V soglasju z nj im sem izvedel akcijo za zbiranje podatkov o strukturi kmečke posesti v Halozah. V soglasju z njim sem izvedel akcijo za zbiranje podatkov o strukturi kmečke posesti za ves ptujski in ljutomerski okoliš. V ta nemen sem se seznanil z večino vaških učiteljev, ki so bili napredno orientirani. Njihsem pridobival za zbiranje gradiva. Z druge strani je zbiranje gradiva pred- stavljalo legalno obliko povezovanja z napredno inteligenco na vasi. Gradivo nam je bilo zelo koristno za politično akcijo na vasi. Bil sem povezan z Ivanom Kreftom, Andrejem Debenakom, Jurančičem in drugimi. V tem času smo bili precej solidno ideološko podkovani. Imeli smo moskovske prevode Lenina v srbohrvatski jezik, Stalinove Osnove leni- nizma, Marxov Kapital, Engelsov Antiduhring, spise Trockega, Buharinovo Teorijo zgodovinskega materializma, Filipičev Razvoj družbe, prikaze o Sovjetski zvezi in mnogo drugih publikacij in časopisov. Ideološko smo se kalili predvsem v neprestanih spopadih z režim- skimi političnimi nazori in meščansko ideologijo. Legalno obliko tega političnega in ideološkega boja smo razvili v ptujskem akademskem klubu, kije tedaj prešel popolnoma v naše roke ...« Kveder se spominja svojega koreferata proti Vebrovemu predavanju in ocenjuje, da so »poslušalci zapustili debatni večer v zavesti, da so Vebrovi idealistični nazori doživeli poraz v dvoboju z materialistično filozofijo.« Policija je seveda ugotovi a, kaj se skriva za mnogimi predavanji in debatnimi večeri. Tako je zahtevala predhodno cenzuro Kvedrovega predavanja o fašizmu, nato pa sploh prepovedala vsa predavanja. Akademiki so razvili široko dejavnost tudi pri »Svobodi«, kjer so imeli podobne debatne večere in prihajali v stik z delavsko mladino. Mladinsko gibanje je dobivalo širšo razsežnost. Petomajske volitve 1935. leta so omogočile priložnost legalizacije partijskega dela. Komunisti in skojevci so na javnih zborovanjih raz- krinkavali režim. Njihova dejavnost je segla tudi na podeželje. Dr. Potrč ocenjuje, daje v Ptuju od 1935. leta »nastopila širina v KP in gibanje je prešlo v mlajše roke.«®^) Za ptujski okraj in sosednje kraje je v zgodovini ljudskofrontnega gibanja še zlasti pomembno ljutomersko zborovanje združene opozicije leta 1935. V pripravah na ta zbor so sodelovali ob pomoči dr. Potrča mladi revolucionarji — visokošolci, med temi Ivan Bratko, Jože Kerenčič in Dušan Kveder. Ivan Kreft v razpravi »Slovenske ljudsko gibanje 1918/41« pravi, da je bilo prvo zborovanje že 18. avgusta, ko je bilo zbranih okrog 500 volilcev in so ti manifestirali s slovensko zastavo. Zborovanje je žan- darmerija razbila. V spominski knjižici »Prlekija v boju za svobodo« pa Kreft piše, da je tedaj Kerenčič z razvito slovensko zastavo pozval zbrane ljudi na zbor I- septembra. Agitacija je stekla. Na zborovanje 1. septembra je prišlo samo iz ptujskega sreza okrog 300 volilcev, še posebno iz Miklavža, Tomaža in Koga. Ponovnosoposegli vmes žandarji — tokrat je padla nedolžna žrtev — kmečki fant iz Vitana Alojz Mavrič. Dr. Jože Potrč mu žal ni mogel pomagati. Oblasti so izdale za Kerenčičem tiralico. Zatekel seje k dr. Potrču in k staršem delavca Železniških delavnic Leopolda Vode na Drstelji. Njegovo rehabilitacijo je dosegel pozneje ob podpori slovenske javnosti dr. Vekoslav Kukovec. Drugi organizatorji zborovanja v Ljutomeru so bili že naslednji dan aretirani. Po kratkotrajnem brezuspešnem zaslišanju in pretepanju sojih morali izpustiti. Še .so bile dejavnosti Partije v letu 1935, ki jih rti mogoče prezreti. Dr. Potrč označuje intenzivno.st gibanja tudi s širjenjem Ljudske pravice po domovih in z udejstvovanjem v DPD »Svoboda«. Ta intenzivnost se kaže tudi na celjskem zletu Svobod, katerega seje udeležilo iz Ptuja najmanj za en kamion ljudi. Ptujska »Svoboda« se označuje za »žarišče partij- skega dela«, saj so tu nastopali mnogi komunisti — dr. Potrč, dr. Žgeč, prof Onič. Tam so mladi komunisti dali pobudo za organizacijo dis- kusijskih večerov in v vseh debatah so se mladinci oglašali k besedi. V prostorih »Svobode« so se dijaki in akademiki srečevali še z drugimi starejšimi komunisti, z železničarji — z Rudijem Žnidaričem, s poznejšim Prvoborcem Francem Krambergerjem —,skmetom Jožetom Lackom iz Nove vasi pri Ptuju, poznejšim organizatorjem osvobodilnega gibanja, narodnim herojem; tu so se dijaki in študentje povezovali z delavsko mladino, ki seje ob njih ideološko izgrajevala. Med temi mladimi delavci ^elja omeniti Jožeta Klepa (v NOB polit, komisar Lackovega odreda). Ludvika Mathaasa, Anico Kaučevičevo. Mirka Bezjaka. Rezi Korpar- jevo. Alojza Zavca, Hreničeve, Stanetove in še mnoge druge. --------(Se nadaljuje) PMH. tas. Gimnazija (Dušan Kveder: Nekaj podatkov o delu v mla- aiaskem gibanju in Partiji od 1930/36) Pvip fas Komunistična dejavnost Zapojte z nami Obiskovalci prireditve, ki sojo pripravili mladi pevci in glasbeniki osnovne šole iz Markovec, smo se res povsem spontano večkrat pridružili njihovemu ubranemu prepevanju. S prireditvijo so se učenci želeli posloviti od meseca mladosti, kar so storili na res izviren, prepevajoč mladosten način. Prvi del nastopa so posvetili tovarišu Titu. Začeli so ga z besedami: »Tovariš mi recite, ne gospod, iz vaših vrst sem.kmečkije moj rod!« Tako nam večkrat iskreno je dejal, otrokom pa se toplo, prijazno nasmejal. Med vsako vrstico so pevci zapeli refren: »Mi smo Titovi, Tito je naš« in končali z: »Tito je naš« drug.« Uvodne besede so nas poslušalce v dvorani prepričale, da bomo spremljali kvalitetno in pestro prireditev. V dvournem programu smo spoznali dejavnosti, s katerimi se učenci osnovne šole Markovci ukva- rjajo na glasbenem področju. Pod vodstvom tovarišice Slavice Cvitanič sta prepevala otroški in mladinski pevski zbor, deški oktet, več otroških pesmic so zaigrali mali fruličarji. Predstavili so se učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo v Ptuju in nas z igranjem na harmoniko, klarinet, klavir in kitare popeljeli v svet glasbe. Nastope pevcev so s plesnimi nastopi popestrile članice ritmičnih skupin. Za vesel začetek prireditve so zaplesali člani pionirske folklorne .skupine . .. Ve.sel je bil tudi konec prireditve, saj smo bili zadovoljni in mla- dostno razpoloženi vsi; tako nastopajoči, kot starši, prijatelji in povsem naključni obiskovalci. Program je na neposreden in razgiban način povezoval pionir Zoran. Slavica Pičerko Pevci so zapeli tudi ob spremljavi mladih kitaristov. Foto: Jože Kramberger IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Okrog leta 1.100 pred n. št. se pojavi novo prebivalstvo, ki se je pomikalo ob rekah v predalpske doline in je tako ob Dravi in Muri obšlo tudi Slovenske gorice. To je za sedaj še brezimno ljudstvo, ki so ga doslej imenovali tudi Vene- te, Ilire oziroma Protoilire. V razmeroma mirnem obdobju med 1.100—750 pred n. št. je bil sam Ormož in njegova okolica najmočneje naseljen, saj se razen velike ormoške iz tega časa znane najdbe tudi iz Sodinc, Pušenc, Grab in Pršetinc, kjer smo leta 1977 ob priliki raziskovanja trase plinovoda raziskali gomilo z žganim pokopom. Ormoška prazgodovinska naselbina iz tega obdobja je bila odkri- ta pri zaščitnih arheoloških izkopavanjih, ki so tod potekala v letih 1955—1962 in 1974—1981. Pri izkopavanjih je bilo ugotovljeno, daje imela naselbina obliko polkroga in da je bila na severni, vzhodni in zahodni strani utrjena z zemeljskim nasipom, kije na nekaterih mestih še danes ohranjen do višine 5 metrov in jarkom, še danes globokim 6 metrov. Na južni strani je verjetno segala do Drave, vendar je bila na tej strani pri gradnji železnice leta 1857 odsekana. M. Tomanič-Jevremov Izkopavanje prazgodovinske go- mile v Pršetincih leta 1977 Žgani grob, odkrit v gomili v Pršetincih Dogovor O Miheličevi galeriji na Ptuju v Tedniku smo že večkrat brali o oživljenih prizadevanjih, da bi na Ptuju pridobili Miheličevo galerijo. Tako bi se mesto obogatilo z deli priznanega slikarja, ki je prav na Ptuju, ko je med leti 1936 in 1941 poučeval na gimnaziji, našel neizčrpen vir motivov. Predvsem kurenti, ki so ga prevzeli s svojo fantastiko, so še danes pogosti spremljevalci Mi- heličevega ustvarjanja. Prvi pogovori o takšni galeriji so stekli že leta 1969, a iz mnogih razlogov niso privedli do realizacije. Lani pa je ta želja ponovno oživela in je vzbudila tudi precej zanimanja. Prizadevanje za ustanovitev Miheli- čeve galerije si je v svoj program zapisalo Zgodovinsko društvo Ptuj, čla- nom društva pa so se nato pridružili tudi muzejski delavci. Pokroviteljst- vo nad akcijo je prevzel predsednik skupščine občine Ptuj in pritegnil k pogovorom tudi občinsko kulturno skupnost. Razmišljanja o tem, kje bi takšna galerija lahko bila, so privedla do mnogih predlogov, od katerih se je zdel še najrealnejši bivši dijaški dom na Prešernovi ulici. Zal pa se je, kot se to vse prerado dogaja, zataknilo pri sredstvih, ki bi bila potrebna za ureditev stavbe. Kljub temu pa misel na galerijo ni zamrla. S posredovanjem dr. Mir- ka Bračiča so stekli dogovori z umetnikom, ki je privolil v nekoliko spre- menjeno obliko sodelovanja, 3. junija se je odzval vabilu predsednika skupščine občine in s soprogo obiskal naše mesto. Skupaj smo si ogledali muzejsko galerijo na gradu, kjer naj bi bila že čez kakšno leto v treh prostorih predstavljena ustvarjalnost Franceta Miheliča. Slikar je priprav- ljen mestu pokloniti slike, grafike in osnutke za tapiserije, ki naj bi. vključene v kronološki prikaz likovne ustvarjalnosti našega območja, predstavile muzejskim obiskovalcem tudi slikarja, ki se je z vso svojo umetniško silo predal upodabljanju motivov iz naše etnološke dediščine. Do dokončne izvedbe takšne postavitve bo seveda potrebnih še precej naporov, saj bo moral slikar narediti izbor del, odtisniti grafike, zelo zahtevna je izdelava tapiserij, pripraviti pa bo potrebno tudi prostore. Slikarjeva odločitev, da s svojimi deli opremi del muzejske galerije, pa je za mesto neprecenljive vrednosti ter s tem tudi odločilni korak k realizaciji dogovorjenega. Marjeta Ciglenečki Lep prospekt šibko besedilo J. G. iz Novega mesta nam je poslal bogato ilustriran in lepo izdelan prospekt novomeškega Dolenjskega projektivnega biroja, ki ima besedilo natisnjeno v treh jezikih, in nam piše: ,,Tudi večjo vsoto denarja nameni- mo za učinkovito vidno sporočilo. Pa se mi le zdi, da v jeziku, vsaj v slo- venskem delu, ni vse tako, kakor bi smelo biti. Zdi se mi precej bomba- stično — ali imam napačen vtis?" Vtis bo kar pravilen. Besedilo je izdelek, značilen za mnoge naše po- slovne ljudi, ki mislijo, da morajo ob takih priložnostih v vsak stavek nakopičiti čimveč, zlasti še veliko samostalnikov. Tu se vsiljivo ponavlja beseda storitev, ki ji ni nič očitati, če je rabljena na pravem mestu in v pravi meri. Kar poglejmo. Ze na začetku je nerodno povedano, da se je birc ,,organiziral kot delovna organizacija v letu 1978". Nato je navedena dejavnost, ki da jo ima ,,firma registrirano pri pristojnem sodišču". Izraz firma se potem še ponovi, ko imamo vendar domačo besedo podjetje. Nadalje beremo: .,V svojem delu se ne omejujemo zgolj na področje Dolenjske, temveč smo s storitvami prisotni tudi v ostalih predelih SFRJ. Birokratska slovenščina, ko bi se lahko reklo preprosto in jasno: ,, . . . prevzemamo, opravljamo dela tudi drugod po Jugoslaviji". Za prihodnost prospekt napoveduje, da bo podjetje povečaL dejav- nost v obsegu, ki bo, zadoščal potrebam in zahtevam celovite ponudbe storitev investitorjem, od ideje investicijskega vlaganja, spremljajočega svetovanja, projektiranja in inženiringa". Nepotrebna zapletenost, ko že- lijo povedati le, da bo biro investitorjem v prihodnje lahko ponujal vse potrebne storitve ali dejavnosti. In to naštevanje se sicer začenja ,,od ideje . . .", vendar se ne nadaljuje z ,,do", kakor bi pričakovali (to je popravljeno samo v angleškem prevodu). In kajpada je na koncu spet rečeno, da hoče prospekt podjetje pred- staviti s projekti, ki ,,reprezentirajo obseg naših storitev", namesto ,,ki kažejo obseg naše dejavnosti". Tudi angleško besedilo ni brez napak, prospektu pravi npr. celo brošura, čeprav je le zganjen list. Besedilo sicer zasluži pohvalo, ker nima slovničnih in pravopisnih napak, kakor jih je drugod veliko; s sestavljavci pa niso imeli pravega občutka, kako naj se pišejo takšna besedila. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pi- šemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! AMATERIZEM ZA VSAKO CENO Da je ljubiteljstvo prodrlo v vse pore našega življenja in dela bi ne mogli reči, da je postalo pomemben sestavni del našega vsakdanjika pa lahko trdimo. To dokazujejo podatki o delova- nju ljubiteljskih skupin na raznih področjih kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja. Tokrat želimo napisati nekaj misli o gledališki ljubitelj- ski poustvarjalnosti, ki v ptujski občini postaja vse bolj priljubljena. Zveza kulturnih organiza- cij občine Ptuj je doslej izvedla pet občinskih srečanj gledaliških skupin, začela pa so se leta 1974. Takrat se je predstavilo devet skupin. Naslednje srečanje je bilo leta 1978, ko je od enaindvajsetih delujočih dramskih skupin nastopilo na srečanju devet amaterskih skupin. Leta 1980 je od trinajstih skupin na srečanju sodelovalo sedem skupin, leto kasneje osem in letos devet skupin. Srečanja nikoli niso imela tekmovalnega zna- čaja, bila bi naj le prikaz te ljubiteljske dejav- nosti v občini, ki se je nekoč ponašala z dokaj kvalitetnim teatrom v Ptuju. Dandanes takega teatra v Ptuju žalni, so pa nekatere dokaj kvali- tetne ljubiteljske skupine po vaseh. Zato je bila praksa zveze kulturnih organizacij, da so opravili izbor najboljših oziroma skupin, ki so odstopale od povprečja. Letos to ni bilo tako, zato smo videli vse skupine, ki so do srečanja pripravile gledališke predstave. In kaj jim je očitati? Vsem dosedanjim srečanjem predvsem standardni rejjertoar, čeprav za to ne gre kriviti ljubiteljskih skupin in njihovih režiserjev, tem- več komisijo za gledališko dejavnost pri ZKO Ptuj, ki bi naj delo usmerjala. Tudi jeziku ne posvečajo pravšnje pozornosti, scenskim rešit- vam in gibanju po odru tudi ne. Ti očitki naj ne izzvenijo kot kritika opravljenega dela, ampak le kot opozorilo, da bo v prihbdnje bolje. Naj- brž bi lahko k sodelovanju povabili več strokovnjakov s teh področij, organizirali udeležbo amaterskih režiserjev na strokovnih seminarjih in tako dalje. Tudi pogovori z igralci in režiserji, ki so postali običajna oblika dela z njimi po sodelovanju na srečanju, pomenijo prispevek k dvigu kvalitete ljubiteljske gledali- ške dejavnosti. Najbrž bodo ljubiteljski igralci ob vsem navedenem rahlo ogorčeni, češ, zakaj kritizirati naše delo, ko pa si je treba zanj odtrgati toliko prostih ur, po napornem delu v službi ali na polju zbrati moči še za dolgotrajne in nič kaj prijetne vaje. Pa vendar se človeku zdi, da bi lahko s skupnimi močmi in dobro voljo Se izboljšali kvaliteto in s tem pritegnili v gledali- šče več gledalcev kot jih sicer privablja vanj sre- čanje gledaliških skupin. Vsi, ki radi hodimo v Talijin hram še predobro vemo, da gledališko ljubiteljsko delo ne pomeni zaslužkarstva tem- več ljubiteljstvo v pravem pomenu besede. To- da, kot je zapisano v naslovu — amaterizma za vsako ceno ne potrebujemo, potrebujemo tako ljubiteljsko dejavnost, ki bo pod svojim okri- ljem združevala prijatelje lepe slovenske besede in z leti preraščala v kvalitetno dejavnost. N. Dobljekar 8 - NAŠI DOPISNIKI 17. junij 1982 - TEDNIK MLADI IZ PREGRADE PO POTEH POHORSKIH PARTIZANOV Pred nedavnim so na pobudo učencev in vodstva politične šole iz prijateljske občine Pregrade prišli v občino Slovenska Bistrica diplomanti politične šole iz Pregrade. Pred spomenikom NOB v občinskem središču Slovenska Bistrica je blizu sto diplomantov sprejela delegacija občinskega sindikalnega sveta in OK ZSMS. Tukaj so položili venec in za tem nadaljevali pot na Osankarico, kjer so si ogledali spominski muzej NOB posvečen prikazu bojev pohorskih partizanov, s posebnim poudarkom na boj legendarnega Pohorskega bataljona. Diplomanti politične šole so nato peš odšli na kraj poslednjega boja Pohorskega bataljona k Trem žebljem, kjer so se na kraju samem sez- nanili z dogodki 8. januarja 1943, ko je do poslednjega borca izkrvavel legendarni Pohorski bataljon. Po položitvi venca k spomeniku pri Treh žebljih so diplomami na tem mestu sprejeli diplome in knjižna darila s trdno odločenostjo, da bodo nadaljevali pot borcev NOB tudi v današnjih aktivnostih tako v šolah kot tudi na delovnih mestih. Potem so pot nadaljevali do Treh kraljev, kjer so imeli krajši postanek in kosilo. Bila je to tudi priložnost, da se še bolj medsebojno spoznajo tako udeleženci politične šole kot tudi predstavniki občine Slovenska Bistrica. Od Treh kraljev so pot nadaljevali do bolnice Jesen, kjer jih je domačin in tamkajšnji aktivist Strehar seznanil z delovanjem bolnišnice. Od tukaj so peš odšli še do Smolarjevega mlina, kjer so si s krajšim postankom ogledali del slovenskobistriškega Pohorja in se v poznih popoldanskih urah, zadovoljnji ob spoznanjih in doživetjih vrnili domov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat V Slovenski Bistrici so udeležene! polhične Sole Pregrada poiožfll vence k spomeniku NOB. V tišini poliorsldli gozdov so se ob spomenika Poliorskemu bataUonu pri Treli žebljih z diplomami v rokah odločili uresničevati dlje NOB in neodvisne Jugoslav^e. Vsak od udeležencev si je želel ohraniti tudi del spomina na prijetna srečanja poti po bistriškem Pohorju. Praznik KS v znamenju kulturnih prireditev Prebivalci krajevne skupnosti Tinje na bistriškem Pohorju so praznovali 13. junija svoj krajevni praznik. Letošnja praznovanja so posvetili predvsem kulturnim dogajanjem, saj prav v tem letu praznuje osnovna šola na Tin ju svojo stoto obletnico obstoja. S prireditvami so pričeli že 7. junija, ko so učenci katedre za likovno umetnost iz Maribora tu- kaj odprii likovno kolonijo. Ves teden so bile na sporedu razne kul- turne prireditve pa tudi športna srečanja. Posebej prireditev, ki je bila v soboto 12. junija, ko je v osnovni Soli Tinje domače kultu- rno društvo Oton Zupančič, pred- stavilo številne domače pesmi, ki jih izvajajo tudi pesniki iz domačih logov. Program pa je popestril domači moški pevski zbor, ki je prav tako predstavil predvsem domače pesmi. Bogata je tudi razstavna deja- vnost, saj so se v soboto predstavi- la s svojimi izdelki domače pletilje, kleklarice, šivilje in še kdo. Razstavo pohorskih motivov iz okolice Tinja pa so predstavili tudi študenti pedagoške akademije likovne smeri, ki so v času likovne kolonije tukaj ustvarjali. Med pomembne kulturne dogodke, ki so jih pripravili v KS Tinje v okviru praznika krajevne skupnosti bo tudi srečanje nekda- njih in sedanjih učiteljev iz OS Ti- nje in predavanja o zgodovinskih znamenitostih Pohorja s posebnim povdarkom na o območje KS Ti- nje. Prvega bo pripravil zgodovi- nar iz Ljubljane Ferdo Serbelj, drugega pa prav tako znani zgodo- vinar dr. Jože Koropec. Skozi ves čas prireditev pa pote- kajo tudi razna športna tekmova- nja na katere so povabili ekipe iz območja bistriške občine. Kljub temu, da na Tinju tudi letos ne bodo predali svojemu namenu nobenega od gospodarsko pomem- bnih objektov, pa je letošnje praznovanje najbogatejše doslej. Ob tem je prav gotovo potrebno pohvaliti prizadevnost vseh kraje- vnih organizacij in tudi osnovno šolo Tinje. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Motiv Iz sredKča KS Tinje. Zaprto turistično rekreativno središče Obiskovalci turistično re- kreativnega središča občine Slovenska Bistrica v teh poletnih dneh pri Treh kraljih naletijo na zaprta vrata doma Anton Stuhec. Zakaj, ni težko ugotoviti, saj je dom obkrožen z gradbenim mate- rialom, ker je predvsem starejši del doma v popravilu. S tem, ko so dogradili depandanso k planinske- mu domu na Treh kraljih, povečali nočitvene zmogljivosti ostali pro- stori pa so postali glede na obisk premajhni. To Se posebno velja za zimski čas, ko se na smučiščih v bližnji okolici zbere veliko Bistri- čanov pa tudi drugih ljubiteljev zimskega športa. Tudi poletni turizem kaže bist- veni napredek, čeprav še ne bo hi- tro dosegel zimskega obiska. Vsa ta spoznanja pa se narekovala obnovo kuhinje in restavracije, ki sta bila že dolgo ozko grlo hitrej- šega in sodobnejšega nudenja go- stinskih uslug obiskovalcem. Obnovili pa bodo tudi druge spremljajoče prostore. Obnova, ki jo izvaja delovni kolektiv Granit iz Slovenske Bistri- ce bo po predvidevanjih trajala do septembra. Zagotovo pa bo dom povsem obnovljen ob pričet- ku zimske turistične sezone, ko napovedujejo, da bo stekla tudi nova, obetajoča smučarska vlečni- ca Veliki vrh, ki bo smučarsko sezono na tem delu Pohorja po- daljšala vse do meseca maja, seve- da ob normalnih zimskih pogojih. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat. Nova depandansa v ospredju in prenovljeni stari del doma Anton Stuhec pri Treh kraljih. Temelji za dom upokojencev v Kidričevem v soboto, 5. junija je začel stroj kopati temelje na parceli v Njiver- cah. kjer bo stal dom upokojencev v Kidričevem. Ob tem je treba povedati, da bo dom služil tudi družbenopolitičnim organizacijam, zlasti ZSMS in SZDL ter društvom — tako naselja kot celotne krajev- ne skupnosti. Prav zato je nujno, da vsi koristniki bodočega doma prispevajo svoj delež tako materialno kot s prostovoljnim delom. Gradnja seje torej začela in vsi smo dolžni pomagati, tako mladina kot ostali občani, da bo gradnja tekla v skladu s programom, ki ga je sprejelo Društvo upokojencev Kidričevo. Upokojenci pričakujejo, da bodo tudi načrtovana fmančna sredstva pritekala tako in iz tistm virov, kot je načrtovano. Samo izkop temeljev, ker je bil tu prej gozd, je treba izkopati tudi precej štorov, bo stal okoli 40.000 dinarjev. Besedilo in posnetek: Konrad Zprec Začetek izkopa temeljev za dom upokojencev v Kidričevem Zbor pionirjev Jugoslavije v Črnomlju Pionirji občine Ptuj smo se v soboto, 12. junija zbrali pred pošto v Ptuju. Iz vsake šole staj>rišla dva pionirja, da bi se udeležila srečanja pionirjev Jugoslavije v Čmomliu. Izpred pošte smo se ob 6. uri odpeljali z avtobusom. Naša pot seje končala v Črnomlju. Iz Ptuja smo zavili proti Pragerskemu, Celju, v Krško, kjer smo tudi imeli daljši počitek. V avtobusu je bilo precej veselo. Prepevali smo partizanske in druge pesmi. Čas je hitro mineval in po štirih urah prijetne vožnje smo prispeli v Črnomelj. Izstopili smo na parkirišču, kjer je stalo že precej avtobusov. Odpravili smo se proti stadionu, kjer se je odvijala slovesna prireditev. Ko smo prišli na cilj, smo presenečeno obstali. Na stadionu je stala velika množica pionirjev iz vse Jugoslavije, ki so sklepali nova prijateljstva. Tudi mi smo se jim pridružili. Vseh pionirjev nas je bilo približno 7.000. Ob 11.30 seje začela slovesna prireditev. Pevjki zbor iz Črnomlja se nam je predstavil s svojim lepim petjem, godbe na pihala so popestrile program in prav tako naš napovedovalec Tomaž Terček. Predstavili so se nam tudi folkloristi iz Bele Krajine s svojimi plesi. Pionirji iz Srbije so nam zapeli nekaj pesmi, ki jih v Srbiji zelo radi prepevajo. Niso pa pozabili na šale in deklamacije. V Črnomlju je končala letošnjo pot tudi kurirčkova torbica. Po proslavi je bilo kosilo. Jedli smo vojaški golaž, ki so nam ga pripravili vojaki. Zaradi slabega vremena smo se predčasno vračali domov, polni novih vtisov in prijateljstva. Spotoma smo se ustavili tudi v Vinici, kjer smo si ogledali rojstno hišo Otona Župančiča. Že kar precej utrujeni smo se vračali proti Ptuju, zato smo si izbrali krajšo pot. Ta je vodila skozi Karlovac. po hitri cesti do Zagreba, od tam proti Krapini in Ptuju. Ko smo prispeli na Ptuj. smo se poslovili in si med seboj obljubili, da si bomo dopisovali. Tako seje končalo letošnje srečanje pionirjev Jugoslavije. Želim si še več takšnih srečanj, kjer se tvori bratstvoMn enotnost pionirjev vse Jugoslavije. Valerija Zupanič, 6/b, OŠ Bratov Štrafela, Markovci PREOBREMENJENO KRIŽIŠČE Občinsko središče Slovenska Bistrica se prav gotovo ne more pohvaliti z urejemm cestno pro- metnim režimom, predvsem kar velja v prizadevanjih za nemoten Dromet tako skozi samo sredi.šče cot tudi za promet v njem. Težave so se pričele že z gradnjo dovoza na bližnjo magistralno povezavo Maribor—Ljubljana, ko so pri- ključek ceste naredili tako. da morajo tudi sedaj vsa prevozna sredstva, ki .se želijo priključiti-na sloveniko predvsem iz ptujske smeri, ki vključuje tudi gosti tranzitni promet iz Madžarske, peljati skozi sredi.šče mesta. S tem pa ustvarjajo precejšnje težave drugim osebnim vozilom in tudi tovornemu in avtobusnemu pro- metu. Prav slednji predstavlja za občinsko središče posebno težavo, saj z zgraditvijo nove avtobusne postaje niso vzporedno uredili tudi dovoza in odvoza avtobusov, zato se morajo ti dobesedno »prerivati« skozi mestno jedro. Največje težave pa naslajajo prav na križišču Partizanske m Kolodvorske ceste, kjer nemalo- krat pride do prometne zmede. Ozko križišče ne dovoljuje nor- malnega prevoza celo avtobusom, čeprav ti pridejo s prednostne smeri. Skoraj ob vskem srečanju avtobusa z drugim vozilom na križišču Partizaaske s Kolodvor- sko cesto nastane težava kdo bo "popustil«, nekdo se mora uma- kniti. Nemalokrat pa morajo večja vozila s prednostne ceste dati prednost tistim iz vzporedne ne- prednostne. če hočejo zaviti v smeri avtobusne postaje. Prav pri tem pa nemalokrat pride do pro- metnih zapletov. siij manjša vozila tega ne »opazijo« pravočasno in zaplet je tukaj. Mogoče bi promet stekel vsaj v križišču normalneje z uvedbo se- maforov. Nastane pa nova težava, ko ugotovimo, da bi s to rešitvijo zadrževali promet na stari cestni povezavi Maribor—Ljubljana, ki poteka skozi občiasko središče. Edina možna rešitev, s katero p;i ne bi veljalo predolgo čakati, je ureditev novih cestnih povezav do avtobusnega postaiališča v Slo- venski Bistrici. Res je to zelo dra- ga. vendar edina zanesljivejša in dolgotrajnejša rešitev prometnega zamaška v središču mesta Slo- veaska Bistrica. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Zagate na križišču Partizanske in Kolodvorske ceste v Slovenski Bistrici „Obrt", ki ni obdavčena Ze od ranih ur ga slišimo z njeg- ovim enakomernim taktom klep, klep ... Ko jutro sega v roke dne- vu, ko začne ptičje petje, je že pri delu. S svojim ostrim očesom odmerja udarce po rezilu kose. Sam pravi, da ga to delo enosta- vno veseli, vedno najde čas za tega ali onega soseda, saj mladi danes zaradi dinamike časa ne kažejo zanimanja za klepanje kos . . .? Te ,,obrti", ki še ni obdavčena, se je Lojze Zidarič iz Cunkovec nau- čil od očeta, ,,kleple" že dobrih dvajset let. Ob košnji tudi do 150 kos. Vsaka mu pa vzame pol ure časa. No, takšen je ta Lojze, zelo rad pomaga sočloveku. Na koncu je dodal (v šali). Kosa bo ob ener- getski krizi pridobila na veljavi in ne bo izumrla. Besedilo in posnetek: L. Zupec Posebni stol, „babca" in „klepec" Lojzetova delovna sredstva. tednik - junij 1982 DELO DRUŠTEV - 9 Predstavljamo le dva med številnimi krvodajalci Ob minulem dnevu krvodajalcev smo sicer že zapisali nekaj podat- l^ov, s katerimi se ponašamo v ptujski občini in na osnovi katerih ugotavljamo, da zberemo za po- trebe bolnišnice dr. Jožeta Potrča dovolj krvi doma. Tisoče je tistih nezjianih imen in priimkov, ki se jim je ob taki priliki potrebno zah- valiti, za njihovo neizmerno soli- darnost in humanost s katero po- magajo sočloveku, s tem, da mu dajo delček svoje življenjske teko- čine brez katere mu ne bi mogli ohraniti življenja. Izmed njih smo povsem slučajno izbrali dva, ki sta nekak vzgled po številu odvzemov krvi, pa tudi zato, ker je tovarišica CILKA BIGEC, delavka — zapo- slena v ptujski Delti, sicer pa doma v Njivercah, že 28 krat dala svojo Icri. Ignac Drevenšek s Ptujske Gore pa kar 43 krat, zaposlen je v ptujski Kmetijski zadrugi. „Morda bi dala kri še večkrat," pravi Bigčeva, „pa žal delam na takem delovnem mestu, da se ne sme pretrgati tekoči trak. Za eno krvodajalsko akcijo pa v Delti zberemo tudi 30—40 krvodajalcev med katerimi smo v glavnem žen- ske. Kri sem prvič dala v okviru kra- jevne organizacije RK v svoji kra- jevni skupnosti, kjer sem bila tudi zadolžena za zbiranje krvodajal- cev. Danes pa se teh akcij udeležu- jem skupaj s svojimi sodelavkami. Med njimi je tudi dosti mladih, ki se kar lepo vključujejo v naSe vr- ste. Pri tem nas vodi zlasti obču- tek, da je kri potrebna in tudi skromna družbena priznanja so nam pri tem velika spodbuda. Do- slej sem dobila srebrno značko za zbiranje krvodajalcev, za 15 in 20 kratno darovanje krvi pa zlato krvodajalsko značko." V krajevni organizaciji Rdečega križa na Ptujski Gori vsi poznajo prizadevnega organizatorja krvo- dajalskih akcij Ignaca Drevenška, ki se je že sam vpisal med krvoda- jalce s kar 43 odvzemi krvi. „Prvič sem dal kri leta 1956 v okviru podlehniške krajevne orga- nizacije RK, nakar sem se preselil na Ptujsko Goro kjer sem redno vključen med krvodajalce," pripo- veduje tovariš Drevenšek. „Pri nas so krvodajalci precej vključeni že v svojih delovnih organizacijah, zato jih morda rut terenu ne zteremo v tolikšnem številu kot pa je to pravi podatek za našo krajevno organi- zacijo. Po terenu včasih prehodim veliko kilometrov, da svojo nalogo opravim, v poprečju pa je ta šte- vilka okrog 15 krvodajalcev. Tudi v naše vrste se mladi vključujejo, v glavnem pa smo to eni in isti, predvsem starejši. V krajevni skupnosti krvodajal- cem ne moremo nuditi nekih ugodnosti kot je to moč v delovnih sredinah, naše ljudi vodi pri tem predvsem humanost in ždja poma- gati," je sklenil pripoved Ignac Drevenšek, ki je za svoje humano delo že dobil vse značke in tudi zlato plaketo krvodajalcev. Kot pravi bo Se vztrajal, gotovo pa pred 50 odvzemom ne bo prenehal. Njemu in vsem ostalim hvala, hva- la v imenu vsdi, ki ste jim poma- gali k zdravju in jim vrnili življe- nje. mš aika Bigec — je dala svojo kri že 28 krat. Ignac DrevenSek pa kar 43 krat. IGMGRADNJAŽALEC DIMNIKI IN KAMINI TER GREZNICE Graditelji si danes sp|oh ne morejo zamisliti svo- jega dela brez izdelkov Žalske Gradnje. In kaj sploh proizvajajo v Gradnji? Proizvodni progrcim je izredno pester: Schiedel YU montažni dimniki, Schiedel YU etažni dimniki, Schiedel YU ventilacije, Schiedel YU odprti kcimini, montažne troprekatne greznice, po- tresni zidani-vogalniki, termoizolacijski bloki Stibo. Danes vam predstavljamo nekaj najbolj znanih iz- delkov. schiedel dimnik To je troslojni montažni dimnik z gibljivo, kislood- porno in ognjestalno samotno cevjo. Ta dincjpik je industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kakovosti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli presek, notranja samotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema Schi- edel dimniki se uporabljajo za vse vrste goriv in za razne moči kotlov od 5 do 10.000 kilovatov. Dimniki 0 13, 5, 016 in 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti. V Gradnji pa proizvajajo tudi etažne dimnike, ki so najbolj primerni pri gradnji stanovanjskih blokov in stolpnic. montažna troprekatna greznica Individualna gradnja je lahko še cenejša, če upo- rabljate pri gradnji pravilne materiale. Če se boste odločili za montažno troprekatno greznico, boste prihranili denar in čas. Izdelana je iz armiranega betona MB 250. Sestoji iz treh pretočnih prekatov, ki so po volumnu različni, glede na funkcijo prekata Povezava med prekati je izvedena z odprtinami, pred •^terimi so nameščene zaščitne plošče. Montažna troprekatna greznica je pokrita s pokrovom iz petih armirno-betonskih plošč velikosti 1,20 x 0,456 m. Vsak prekat ima odprtino za čiščenje, pokrito s po- krovom. Sporočite svoje želje v Gradnjo v Latkovo ^ pri Preboldu ali pa trgovini z gradb)enim materi- alom v vašem kraju. Telefonska številka Gradnje v Latkovi vasi je 722-144. Zahtevajte prodajno službo! kamini iz gradnje V dnevni sobi je prijetneje, bolj domače in bolj romantično, če je v njej tudi kamin. V Gradnji izde- lujejo kamine Antika in Smreka. Čar odprtega kamina je bil vedno v njegovem zunanjem izgledu. Suhoparna tehnična popolnost pri sodobnih gradnjah stanovanj še F>odžiga želje po estetskem videzu. Dopolnjevanje centralnega ogrevanja z odprtim kaminom nam po- maga ustvariti tako ozračje in ugodje, ki si ga želimo, primerno vremenu in času. V Gradnji v Latkovi vasi pa so pričeli proizvajati tudi vrtne kamine. Dva tipa proizvajajo: Vrba in Breza. Poleg lepote in praktič- nosti se odlikujeta tudi po tem, da lahko elemente stikate brez uporabe malte, kar omogoča postavitev, oziroma prestavitev kamina na poljubno mesto atrija, vrta, terase... Kamina imata možnost izvedbe kot grill kamin ali grill mizica. Mnogi ga dobro poznajo! Jožeta SORSAKA iz AMC Kidričevo smo naSim bralcem že predstavili pred letom ali dvema, ko smo navezali z njim osebni stik, da bi se kaj več pogovorili o njegovem življenju, delu in pred- vsem o tem, kaj je v tem minulem času postalo drugačno oz. kaj se je bistveno spremenilo. Naj uvodoma povem, da se pri vsem ni spremenilo nič bistvenega, saj je priljubljeni Jože ostal po naravi in obnašanju takšen kot je bil — ved- no pomagati drugim. Tu misli predvsem na njegovo delo v AMD Kidričevo, kot inštruktor, prav on je izšolal mnogo današnjih vozni- Vov motornih vozil, ki z dobrim znanjem danes vozijo po naših in tudi tujih cestah. Naj še omenim, da sva se ob njegovem obisku pri meni doma, poleg ostalega pogovarjala pred- vsem o njegovi udeležbi na neka- terih za njega uspešnih slovenskih rallyjih, kjer je dosegal zelo dobre rezultate, ki bi mu jih marsikdo zavidal. Jože je po nekaj letih uspešne vožnje postal res odličen vzgojitelj bodočih voznikov motornih vozil. Opravil je vse izpi- te vseh kategorij, zato smo lahko prepričani v njegovo znanje. Naj- pomembnejše je to, da se je v pre- teklih letih izobraževal ob delu in postal prometni tehnik. Seveda pa Jože ne bi bil niti pravi vzgojitelj niti voznik, če ne bi bil tudi izred- no skromen ne glede na dosežene uspehe. Dejal mi je, da naj v sestavku ne F>ozabim zapisati tudi tega: ,,Zah- valiti se imam za vse moje doseže- ne rezultate tako na slovenskem rallyju v Murski Soboti, kot na mnoge druge uspehe prav celotne- mu upravnemu odboru AMD Kidričevo, predvsem pa Se predsedniku Jožetu Brglezu in sekretarju Zvonku Cerčku za vse razumevanje za ta šport, ker so mi dovolili nastopati. ,,Kot je povedal dalje, je takrat vozil z avtomobilo- ma, ki sta prva na vrsti za prodajo — se pravi že precej iztrošena, si- cer pa še vedno v voznem stanju. Dejal mi je še, da je v Murski Soboti vozil VW—1200, ki je že izšolal mnoge kandidate za vozni- ke motornih vozil B kategorije, saj ima prek 197.000 km, medtem ko je v Markovcih na ra!lyju vozil Zastavo 750, ki je v okviru šolanja opravila okrog 68.000 km. Naj ob koncu še povemo, da je v Murski Soboti tekmoval s sovoznikom^ Jurijem Lamutom in osvojil drugo mesto; v Markovcih pri Ptuju pa je bil na avtorallyju mladosti naj- boljši. Za konec naj povdarim, da sem tudi kot nevoznik spoznal njegovo sposobnost-spretnost in dobrodušnost, zato se ne čudim vsem uspehom, ki jih je doživljal z vsemi, ki jih je poučeval in kako mu je bilo pri srcu, ko je zmago- val. Čeprav mu je kdaj pa kdaj ušlo tudi kako prvo mesto, je po- raz znal prenesti športno in čestital tistim, ki so takrat bili pred njim. Pravi in upa, da bodo še mnoga tekmovanja in da bo še prinesel kakšno medaljo. Mi mu to iz srca želimo, predvsem pa, da bi vedno imel pomoč in podporo od svojih sotovarišev v UO AMD Kidriče- vo. Franc Meško Jože SorSak, inStniktor AMD Kidričevo s svojimi odličji. Uspel referendum v KS Makole V nedeljo. 6. junija so se prebivalci manj razvite krajevne skupnosti Makole z referendu- mom odločili za hitrejši gospo- darski napredek. Kot je bilo pričakovati, se je referenduma udeležila velika večina prebival- cev krajevne skupnosti. Za uved- bo krajevnega samoprispevka pa se je oidločilo blizu /8 odstotkov volivcev. To potijuje odločnost prebivalcev, aa tudi s svojim prisf>evkom zagotovijo hitrejšo pot IZ nerazvitosti. V naslednjih f>etih letih bodo tako v KS Makole zbrali devet milijonov dinaijev. K tem sred- stvom pa pričakujejo tudi prispe- vek širše družbene skupnosti in občine Slovenska Bistrica. Zbra- ni denar bodo namenili dogradi- tvi vodovodnega omrežm, obno- vi mostov predvsem čez Dravinjo in več transformatorskih postaj. Posebno skrb bodo s sredstvi samoprispevka namenili tudi za obnovo cestnega omrežja. Del cest pa bodo tudi asfaltirali. Velika skrb. ki pa bo žal tudi tokrat postavljena na konec, bo zgraditev doma krajanov v Ma- kolah. V KS Makole so prepričani, da bodo sredstva zbrana iz tega samoprispevka dobro naložili m tako zagotovili sebi in mlajšim rodovom lepšo prihodnost predvsem pa preprečili odhaja- nje mladih iz krajevne skupnosti. Viktor Horvat SREČANJE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV v soboto, 5. junija je bilo v Savinjskem gaju pri Mozirju že tretje srečanje zdravstvenih delavcev zdravstvenih centrov Velenje in Ptuj — Ormož. Srečanja se je udeležilo 300 delavcev centra, ki so najprej spremljali pravo kmečko poroko med ptujsko nevesto in velenjskim ženinom, zatem pa so se pomerili v športnih disciplinah. Zmagala je domača ekipa, ki je pokazala več znanja in je imela tudi več športne sreče. Del srečanja je bil namenjen tudi strokovnemu delu, v katerem je glavna pozornost veljala uveljavljanju svobodne menjave dela in uresničevanju načel delitve p>o delu in rezultatih dela. Ob tem so se dogovorili, da bodo v bodoče organizirali več strokovnih srečanj. Zdravstveni delavci obeh centrov so srečanje zaključili s kulturnim programom in družabnim srečanjem, izmenjali pa so tudi spominska darila. Vlado Vrbič Taborniki v Keblju na Pohorju v tem zemljepisno najvišje ležečem naselju občine Slovenska Bistrica uspešno deluje taborniška organizacija. Več vzrokov je, da ta danes šteje komaj nekaj nad dvajset članov, vsi pa so prav gotovo opravičeni. Med prvimi so slabe možnosti sestajanja, saj so od šole, kjer organizacija že od ustanovitve deluje, mnogi oddaljeni tudi po pet in več kilometrov, ki jih morajo največkrat prehoditi kar pd. Ob tem je potrebno še poudariti, da so to šolarji z velikimi obveznostmi na domačih kmetijah. Združevati izvenšolske aktivnosti in želje staršev je prav tukaj zelo težko, zato je vztrajnost delovanja te organizacije še toliko več vredna. ^^_ V veliko oporo pri njihovem delovanju je tudi spoznanje, da vsa leta tesno sodelujejo s podobnima organizacijama v osnovnih šolah Oplotnica in Prihova, z njima izdelajo vsako leto tudi skupni akcijski program. Ze nekajkrat so se skupno udeležili taborjenj v Kaštel Kambelovcu pri Splitu. Svoje taborniške vj^čine si taborniki odreda iz Keblja izpopolnjujejo tudi z izmenjavo izkušenj z vrstniki taborniškega odreda Bratov Alfonz Sarh iz Maribora, s katerimi že dalj časa uspešno sodelujejo. Večkrat se v okviru finančnih in drugih možnosti taborniki iz Keblja udeležujejo tudi skupnih akcij s taborniki občine Slovenska Bistrica.. Letos pa bodo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev na več akcijah samo opazovalci, saj si ne morejo kupiti potrebne opreme pa tudi zasedenost vodstvenega kadra je dokaj slaba. Predvsem jim primanjkuje vodnikov. Kljub vsem tem težavam pa se sestajajo vsaj enkrat tedensko. Na sestankih ocenjujejo svoje aktivnosti, se dogovorijo za nove, pa tudi ure teoretičnega in praktičnega znanja opravijo. Njihova največja želja je, da bi si zagotovili potrebno opremo in vodnike, kar bi jim omogočilo, da bi lahko svojo organizacijo Se okrepili in tako tudi razširili krog dejavnosti. Viktor Horvat Ptujske toplice Letno kopalno sezono so v Ptujskih toplicah pričeli v prvih junijskih dnevih, ko so bile zgrajene tudi nove letne garderobe. Prejšnje so preuredili za potrebe suhe terapije in s tem zaokožili zdraviliški del ponudbe toplic. Ze prvi lepi vikend se je v toplicah trlo kopalcev od blizu in daleč. V obeh dneh So našteli čez 8 tisoč kopalcev. Kot so povedali odgovorni v toplicah, je osebje toplic v glavnem lahko izpolnilo želje kopalcev. Manjkal je le sladoled, pa tudi ponudbo le-teg so v zadnjih dneh iz- boljšali. Ob vsakem koncu tedna bodo postavili tudi dodatne stojnice, da ne bo zmanjkovalo hrane. Se temperatura vode: v olimpijskem je 27 stopinj celzija, v rekreacijskem in otroškem pa 32 stopinj. MG Nove letne garderobe Voda v rekreacijskem bazenu ima 32 stopinj foto: LK Sanacija izgube občinske zdravstvene skupnosti Ormož Iz splošno znanih pogojev gospodarjeiya v zdravstvu je tudi občinska zdravstvena skupnost Ormož zaključila poslovno leto 1981 z izgubo ali kot se temu po računovodsko reče: s presežkom odhodkov v znesku 17.092.765,90 din. Po sklepu izvršnega sveta SO Ormož in v skladu s sanacijskim programom, morajo pokriti primanjkljaj vse občinske samoupravne interesne skupnosti v breme presežkov nad dovoljeno porabo za leto 1981. O tem sklepajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ormož na svojih rednih sejah. Občinska skupnost za zapKKlova- nje. ki se bo sestala 24. junija, je lansko leto sklenila s presežkom n6.087 din, od tega bi naj nakazali za sanacijo izgube zdravstveni skupnosti skupno 112.000 din. . u 10 - NAŠI DOPISNIKI 17. junij 1982 - JEDNIK pri pravu amo se za ob- rambo domovine Naša domovina živi v prijatelj- skih slikiz z vsemi sosednjimi drž^avami, vendar se vseeno lah- ko zgodi, dajo napade sovražnik. Zato moramo biti vsak trenutek pripravljeni ubraniti jo pred rokami tujcev, ki bi si jo želeli prilastiti. Vsi si želimo, da se to nikoli ne bi zgodilo, saj vsi vemo, kako so trpeli naši vrstnikimed vojno in kako hrabri so bili njihovi očetje, ko st> se po vseh šolah obrambne dneve, na katerih se učimo, kako ubraniti sebe in domovino nred sovražnikom. Tudi letos smo ga imeli na naši šoli. Se vnaprej smo se ga veselili ter ugibali, česa vsega se bomo ta dan m)vega naučili. Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Kot nekakšna utvoritev obrambnega dne je bila gasilska vaja. ki so jo izvedli gasilci TGA iz Kidričevega. Po- kazali .so nam več vrst gasilnih aparatov in nam tudi razložili ob kakšnih požarih in kako se kateri uporablja. Bilo je zelo zanimivo, pa tudi veliko novega smo se naučili. Po vaji pa smo se razvrstili na svoja mesta, kakor smo bili vnaprej določeni, kajti sledil je orientacijski poliod. Med potjo pa morajo ekipe še tekmovati v streljanju, znanju iz orientacije v naravi, pravilno oskrbeti poško- dovanca in še marsikaj. Cilj pohoda je bil v Kungoti za učence iz bližnje okolice Kidriče- vega, za ostale pa v Lx>vrencu. Na tem f)ohodu so sodelovali učenci 6., 7., 8. razredov, ostali pa so dobili naloge, ki so bile manj zahtevne od naših. Jaz nisem tekmovala, ampak sem bila določena še z dvema sošolkama in tovarišicama za eno od postaj. Ekipe so pri nas reševale vprašanja iz orientacije v naravi, ki pa so bila zelo težka. Ko so se zvrstile vse ekipe, smo tudi mi krenili proti Kungoti, našemu cilju. Tam smo dobili enoločnico. ki smo jo s tekom pojedli, saj smo bili že zelo lačni. Po malici je imel naš razred še nalogo, da odpelje domov učen- ce drugega razreda. S to nalogo smo uspešno zaključili naš ob- rambni daa Srečni smo odšli domov, saj smo se ta dan naučili veliko novega, kar bi nam koristilo, če bi naši domovini grozila nevar- nost. Metka Pislak. 8/b, OŠ B. Kidrič. Kidričevo tekmujemo za bralno znaCko Zelo rad berem. Letos sem tekmoval za srebrno Ingoličevo bralno značko. Prebrati sem moral štiri dela in eno t^esniškoz- birko. Prebral sem: Črni bratje. Mali upornik. Gnezdo sršenov in Vaška komanda ter pesniško zbirko Pesnik se predstavi. S tovarišico smo se pogovorili o prebranih knjigah. 26. maja smo na šolo povabili pisatelja Antona Ingoliča. Pripovedoval nam je o knjigah, ki jih je napisal Napisal je okoli šestdeset del. Povedal nam je tudi kako je nastala knjiga Tajno društvo PGC. Na koncu smo ga prosili za avtogra- me. Tudi naslednje leto b«m tekmoval za bralno značko. Rad bi osvojil še zlato. Andrej Soršak. 5/a. OŠ, B. Kidrič, Kidričevo o domovini Skoraj štirideset let je že mini- lo od takrat, ko je za vedno utihnilo grmenje tof>ov. kar je ptimenilo konec strašne štiriletne vojne. Pričel seje mir. napočila je svoboda, svoouda. o kateri so sanjali prezebli in na smrt utruje- ni partizani, ko so za hip počivali med dolgim pohodom. Nastopila je svoboda, s katero so matere tolažile svoje prestradane otroke, vedno lačne kruha, ki ga je med vojno primanjkovalo. Svoboda je res prišla, toda skrbi ni bilo konec. Z^aj je bilo 'treba obnoviti poni.^eno domovi- no in začeti ustvarjati vse tisto, o čemer so sanjaliSned vojno. Tako smo začojt graditi ceste in želez- niCe in nove tovarne. Mnogo je bilo' opravljenega s prostovolj- nim delom in še danes je tako. Radi delamo in ponosni smo na to, da živimo v svobodni deželi, kjer imajo vsi narodi enake pravk:e, 7.ato se po Titovih bese- dah ravnamo — UČIMO SE. Jasmina Gradin. 5/b. OŠ Btiris Kidnč, Kidnčevo naSa Sola Naša šola je zelo lepa. Vanjo hodim vsak dan, razen v soboto in nede- ljo pa tudi med počitnicami. Pouk se je začel v naši KS več kot pred 200 leti. Takrat so sezidali manjšo stavbo, v kateri so bile štiri učilnkre. Z leti je postala pretesna, za- to so zgradili ob njej večjo šolo, imenovano nova šola. V njej so bili štirje veliki razredi, široki hodniki in učiteljska stanovanja. Obe šoli sta dotrajali, zato so ju obsodili na smrt. Pred več kot deseti- mi leti so podrli staro šolo, novo so prezidali in jo povezali s popolnoma novim delom. Tako je zrasla današnja moderna šola. Kjer je stala stara, prva šola, je danes spominski kamen, priča pretektosti. V današnji šoli je deset lepih prostornih učilnic s kabineti in veliko, so- dobno opremljeno tdovadnico. Sola nosi ime po našem rojaku Francu Belšaku, junaku, ki je hrabro padel v bitki pri Toplakovih leta 1945. Rad zahajam v šolo. Zelo me zanimata zgodovina in zemljepis. Naj- rajši pa imam seveda telovadbo. Poleg šolskega dela se udejstvujem tudi pri judu in v prometnem krožku. Zanima pa me tudi elektrika. Zavedam se, da mi šola ponuja bogato znanje, s katerim si bom v ži- vljenju našel svoj kruh. Darko Znidarič, 6. b OS GorŠnica Vrnitev s paše — linorez — Branko Kos 6. d OS Tone 2aidarie Ptoj na koncu poti Prišla sem na konec svoje prve življenjske poti. Kmalu bom končala osnovno šolo. Se dobro se spominjam prvih šolskih dnL Z veliko tcsrbo na ramenih sem takrat dan za dnem odhajala v šolo, ki se mi je zdda kar nekam skrivnostna. Občudovaje in radovedno sem zrla v tovarišico, ki je znala toliko vsega: brati, pisati, računati, pripovedovati. V spominu so ostale prve okorne črke, napisane s tresočo se roko. Kako ponosno in zadovoljno sem prebirala prve besede! Se večje veselje sem doživljala, ko sem prebrala pravljico. Katere sem imela nairaiši? Seveda: Sneguljčico, Rdečo kapico. Žarela sem od sreče, kadar sem v Soli zaslužila petico ali zvezdico. Vedela sem, da me bo mama pohvalila in da bo tudi ona srečna. Spominjam pa se tudi nesrečne poStevanke, ki mi je v drugem razredu zagrenila marsikatero uro. Šolska leta pa so neusmiljeno tekla. V njih sem odkrivala veliko lepega in novega, se ob njem bogatila in zorela. In danes stojim na pragu osnovne šole in zrem na cesto življenja. Odhajam, s seboj pa odnašam spomine, ki me bodo spremljali na vseh življenjskih poteh. Odločila sem se za ekonomsko usmeritev. Na vprašanje ..zakaj" bi težko odgovorila. O poklicu sem razmišljala že dalj časa. Ker mi je bflo všeč več poklicev, sem zelo težko odločala. Sedaj pa je padla kocka. Vztrajala bom na poti, ki sem si jo izbrala. Odhajam v svet, za katerega sem se pripravljala osem šolskih let. Vem, da bom morala premagovati vrsto težav in skrbi. Ni me strah, ker sem voljna ddati. In delo daje človeku moč ter pogum. Metka Vajda, 8. a OS Gorišnica DVE KOZI Nekoč sta živeli dve kozi. Ena je bila črna, druga pa bela. Zato so ju klicali Črnka in Belka. Živeli sta skromno življenje na vasi. Jutro. Koza Belka je nemirno begala po izbi in iz kota potegnila zaprašen kovček. Črnka se je začudila: „Kam pa se odpravljaš, draga sestrirti?" Koza Belka je odgovorila: „Navdičala sem se dolgočasnega življenja na vasi. V mesto bom odšla in tam postala gospa." ,,Kar pojdi, neumnica," ji pravi Cmka, „jaz pa bom raje ostala na vasi. Moj življenjski prostor je širok in ^gat, zato ga ne maram zamenjati z mestom. Vedi, sestrica: kjer ni zadovoljstva, tudi sreče ni." Pomilovalno je motrila Belko, ki ni marala za njene pametne besede in na koncu še pristavila: „Ceprav se v mesto boš podala, boš koza še naprej ostala!" Andrej Feguš, 6. b OS GorSnica odloČila sem se Cas hiti in kmalu se bomo morali posloviti od breskrbnega otroštva. Tesno mi je pri srcu, ker vem, da bo konec našega prvega mladega življenja. V šolskih klopeh sem preži vda najlepši delček mladosti. Našla sem vdik krog prijatdjev, s katerimi sem ddila veselje, žalost, smeh, solze, dolžnosti, skrbi in razočaranja. Skupaj smo spoznavali sončne in senčne strani življenja, čeprav še ne moremo povsem doumeti trdote in bridkosti, ki ju prinaša življenjski čas. Ves nas je zbliževala prešerna mladost in družili so nas podobni življenjski cilji. Premišljujem o sebi in svojih sošolcih, o naših poteh, ki nas vodijo k dlju. Vsakdo od nas bo odšd po svoji poti, da si poišče svoj kruh. sladak ali grenak. Odločila sem se za PTT delavko. Za ta poklk sta me navdušila oče in teta, ki opravljata to delo v Ptuju. Vdikokrat sem bila na pošti in opazovala očeta ter njegove sodelavce pri dehi, ki ga opravljajo. In takrat sem se odkjčila. Poklic mi je všeč. Upam, da bom sprejeta v šok), ki izobražuje PTT delavce. Prekmalu bom prestopila prag življenjske resnosti in zrdosti. Učiti se in delati smo dolžni sebi in vsem, ki so nas vzgajali ter učili v mladih dneh, ter družbi, da jo bomo z delom osrečevali in bogatili. Zinka Zorko, 8. a OS GorSnica srečanje s pisateljem antonom ingoliče.m Bilo je 26. maja. ko je k nam prišel v šolo naš veliki pisatelj Anton Ingolič. Seveda m prišel kar tako. Prišel je zalo, ker smo prav ta dan tekmovali za bralno značko. Pisatelj nam je pripove- doval o svojih delih. Ti trenutki so bili tako čudoviti, veliki m kar je najbolj pomembno, bili so resnični. Vsa srečna sem zrla v pisateljeve iskrene oči. Zdel se mi je tako domač, preprost, iskren in dober človek. Kaj vse sem čutila do njega, ne morem opisati. Bila sem srečna, vesela . . . Teh tre- nutkov ne bom nikdar pozabila. Tudi avtogram, ki ga imam v enem izmed njegovih del. me bo spominjal na to čudovito sreča- nje z njim. Simona Teodorovič, 5/a. OŠ Kidričevo veselošolka na občin- skem tekmovanju Vrsto let nazaj že Pionirski list prireja tekmovanje v Veseli šoli. Najprej se bijejo boji za uvrstitev na šolsko tekmovanje. Kdor na tem tekmovanju doseže določen procent znanja, ima pravico do udeležbe v občinskem merilu. To je med ostalimi doletelo letos tudi mene. Tekmovanje je bilo v petek, 14. maja ob treh na naši šoli. Tri četrt na tri sem se brez treme odpravila na tekmovanje. Pred .šolo me je že čakala Jasmi- na. ki je prav tako tekmovala za sedme razrede. Kmalu je prišla tovarišica Šarčeva, mentorica Vesele šole na naši šoli. Seznani- la nas je o poteku tekmovanja in nas v imenu šole lepo pozdravila ter nam zaželela čim več sreče pri tekmovanju. V šoli je nastal velik živ-žav pri iskanju učilnic. Dobili smo težko pričakovane reševalne liste, katerih vsebina ni bila tako zapletena, kot smo si zamišljali. Bila so vprašanja, ki so bila lahka, in vprašanja, ki jih je bilo težko razvozlati. Ko smo rešili naloge, smo odšli v šolsko kuhinjo na malico, kjer se je razvnel pt^ovor o nalogah. Okrepčali smo se in odšli na dvorišče. Kmalu pa so prišli po nas in nas odvedli v glasbeno učilnico, kjer smo gledali film Pastirci. medlem ko so mentoiji popravljali naloge. Ko je bilo vse popravljeno, smo skupaj odšli pred šolo. kjer je tovarišica ravnateljica objavila rezultate. Prvi trije so dobili knjižno nagra- do. Nagradili smo jih s ploska- njem. potem pa je tovarišica ravnateljica čestitala tudi nam. ki nismo bili med prvimi tremi. Nata.ša Koltak. 7/a. OŠ Tone Znidarič. Ptuj KA KO LEPO JE BITI MLA D Kako lepo je tukaj hiti mlad. kjer vsak je narod bratu brat, kjer ptica poje o mladosti, kjer pesem mladih valovi po hosti. Kako lepo je tukaj hiti mlad. kjer Titova zastava ti vihra nad glavo. kjer vsa mladina poje borcem hvalo. Kako lepo je tukaj hiti mlad. kjer mladi se z bero v brigade, pomagajo graditi ceste in podirati pregrade. Kako lepo je tukaj hiti mlad. Kako lepo, kako lepo je biti mlad... Alenka ČE LAN. 61 a. OŠ Kidričevo SKESANI MIHA Sivo je nebo postalo, slavček mi ne poje več. Deževati je začelo, ptiček je od le tel p reč. Daleč tam. za prvim hribom hišica stoji. a za njo s sivim kamnom Miha ptičice plaši. "Kaj sem le storila ti?« piičica zajoče, *Nehajjih pobijati!« kriči pobalinov oče. Miha vfi skesan odide, sram ga je pred ptiči. Hišico iz deščic naredi pri priči. Sestavila: .4 nka Koboh Ptuj. Poljska C. 6 OŠ Ivan Spolenjak. Ptuj. 7 h mlaix)st je tudi norost — to že vedo učenci 5/r razreda o^ tone znidarič Igrali smo nogomet. Imel sem prosti strel. Žogo sem si nastavil Potem pa sem močno brcnil žogo in sem razbil sosedovo steklo. Te neumntisti še danes niso odkrili. To se mi je zgodilo pred kratkim. Jožek Nekega lepega sončnega popoldneva je bilo, med počitnicami, s prijatelji sem se dogovorila, da pojdemo na grad po češnje. Ko smo se zbrali, smo šli vsak s svojo vrečko do neke hiše, kjer st) bile zelo lepe češnje. Gospodinje in gospcxiarja ni bilo doma. zato smo kar hitro splezali na drevo. Jaz sem komaj prišel na drevo in nabral sem en kilogram in še nekaj češenj. Ko smo jih nabrali, smo jo hitro ucvrli vsak na svojo stran. Gospodar še danes ne ve. kdo mu je tako obral češnjo. Jaz pa še vedno pomnim krajo in mislim, da tega ne bom nikoli več storil. ___^ Miran V začetku tretjega razreda, ko je vse sadje že dozorelo, smo se s prijatelji odpravili k sosednjemu sadovnjaku. Eden izmed prijateljev je splezal čez ograjo in nam vsakemu odtrgal po eno jabolko. Slišali smo približajoče korake. Proti nam je prihajal gospodar. Ni nas videl, zalo smo hitro odšli. Še danes ne ve, da smo mu naredili .škodo. Boris Pri likovnem pouku smo dobili nalogo, da moramo doma izdelati neko risbo, ki jo bomo f>ozneje preslikali. Morala je biti iz več različnih ploskev. S prijateljico sva jo začeli skupaj delati. Ker sva imeli le ene škarje, sva si morali poiskati še ene, da bi se zanje ne kregali Naenkrat sem se spomnila škarij. ki so bile v maminem setu za nohte. Vzela sem jih in začela z njimi rezati smirkov papir. Čudila sem se, kako da ga z lahkoto režejo. Ko sva dokončali je prijateljica odšla domov. Medtem ko sem jaz pospravljala, me je mamica naenkrat poklicala v kuhinjo. Vprašala me je. če vem kje so škarje iz seta za nohte. Zlagala sem se in rekla, da ne. Mamica jih je začela iskati po vsem stanovanju. Tačas sem se umivala. Mamica je začela stikati po mojih predalih, našla jih je. Ko sem se umila, meje poklicala. Postalo meje strah. Stopila sem v sobo. Grdo meje pogledala: »Kaj je pa to?<( meje vprašala. Ostala sem v zadregi. »Saj nič ne režejo.« meje kregala. »Kaj si z njimi rezala?« meje vprašala. »Smirkov papir.« sem dejala. Močno meje okregala in jaz sem ji obljubila, da se to ne bo več zgodilo. Marija Včeraj seje sestrica igrala na pesku, pristopil sem tudi jaz. Naredi- la sva si rove in vanje vlivala vodo. Stara mama je to videla in se začela jeziti, ker sva bila umazana. Poklicala naju je na malico. Ko sva se namalicala. sva se hotela vrnili k igri. Stara mama naju ni pustila in sva ji ušla. Kasneje sva bila zelo lepena. Janez Zgodilo se je v tretjem razredu. Nekega dne sva si s so.sedom naredila frače. Sklenila sva. da greva na igrišče preizkusit svoje izdelke. Nekaj časa sva streljala, nato pa jaz zagledam na okenski polici vrabca. Hotel sem ga za vsako ceno dobiti. Ustrelil sem in naenkrat je zaropo- talo. Ustrelil .sem namreč v sosedovo okno. So.seda je pritekla na dvorišče. Ker meje poznala, je povedala t)četu. Čeprav sem vedel kaj bo doma. sem se ji opravičil. Zato imam čisto vest. Oče je škodo poravnal. Doma meje hudo premikastil. Sklenil sem, da takih neum- nosti ne bom več počenjal. Egon Marca mi je mamica dala denar za malico. Jaz pa nisem plačala malice, temveč kupila penkalo. Penkalo je stalo manj, zato sem si kupila sladkarije. Ko sem ves denar porabila, sem se zavedla, kaj sem naredila. Tovariš me je že spraševal, kdaj bom prinesla denar za malico. Vedno sem si nekaj izmislila. Hotela sem že odpovedati malico v aprilu, vest meje tako mučila, da sem mami vse povedala. Bila sem hudo kregana. zato ker sem tako dolgo .skrivala. Obljubila sem, da nikoli več ne bom lega naredila. Aprila mi je dala denar, da sem vse poplačala. Ni mi bilo žal, da sem povedala mamici, saj se mi je odvalil velik kamen s srca. Mateja hudobni ognjeni skrat Na zemljo je legla tema. Ljudje so mirno spali, le v peči je tlela žer- javica. Močan sunek vetra je pihnil skozi dimnik in v peč je padel ognjeni škrat. Najprej je v peči oglodal oglje, nato pa se je splazil skozi rešetko, pod katero so ležala drva. Oblizoval jih je in prasketanje je zbudilo gospodinjo. Mara je vstala in Sla pogledat, kaj se dogaja. Zakričala je: ,,Gori, gori!" Prebu'1ht so se še drugi stanovalci. Pritekli so z vodo, toda o hudobnem ognjenem škratu ni bilo več sledu. Od tistega časa niso več imeli pred njim miru. Ko je naslednji dan gospodinja Mara zanetila ogenj, jo je ognjeni škrat ugriznil v prst. Uboga reva bi skoraj bila ob prst, če je ne bi peljali k zdravniku. Tudi hišni dekli ni dal škrat miru. Ko je likala perilo, se je naredil čisto majhnega in ji hladil likalnik. Dekla se je tega naveličala in odšla po drugih opravilih. Hudobni škrat je izkoristil njeno odsotnost in z vso toploto, ki jo je imel v sebi, grel likalnik. Ta je prežgal gospodinjino praznično obleko in se ubogi dekli nesramno smejal. Odplesal je na Štedilnik. Gospodinja je kuhala mleko. Škratje pihnil v lonec in mleko je prekipelo. Tako to jutro ni bilo zajtrka. Hudobnemu škratu pa ni bilo dovolj, zato je še dalje nagajal. Gospodinja Mara in gospodar Franc sta imela tudi sina, ki so ga krstili za Mihca. Hodil je že v prvi razred osnovne šole. Nerad se je učil. Ko se je nekega večera pripravljal, da bi napisal domačo nalogo, je zmanjkalo dektrike. Hudobni škrat je namreč povzročil kratek stik. Tepen je bil seveda Mihec, ker je oče Franc mislil, da je to nalašč storil, ker ni maral šole. Mihec je poiskal vžigalico, jo ukresal, ognjeni škrat pa je zanetil celo škatlo. Prihiteli so domači in polili z vodo. Z njo so ubili hudobnega ognjenega škrata. Vsi so si oddahnili. Pozabili pa so, da ima hudobni ognjeni škrat po vsem svetu .jliko bratov, ki neusmiljeno nagajajo ljudem. Marta Tetičkovič, 8. b OS Gorišnica Ribiča — linorez — Slavko Štebih 8. d OS Tone Znidarič Ptuj fSDNIK - 17 junij 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 11 DRAVA NA SEDMEM MESTU Članice Rokometnega kluba Drava so se s jobotno lepo ,in izdatno zmago proti Polani 20:10 lestvk:i republiSke lige močno ^pravile. Se nekaj kol pred koncem, v soboto j^bilo namreč zadnje kolo, so bile v območju izpada iz lige. Sedaj pa so trenutno celo šeste, po registraciji tekme Eta—Polana pa bodo ob- stale na sedmem mestu. To so si zaslužile, saj so v zadnjih koHh igrale res dobro. Skoda, da tako ni bilo skozi vso sezono. Sobotno srečanje, ki sta ga pred 50 gledalci in precej privrženci Polane vodila Benčič in FUrst iz Maribora, so Ptujčanke dobile z raznovrstno igro, borbenostjo in odličnimi obrambami obeh vratark, Darje Sitsenfraj in Tanje Farič. Gost- jam sta pripadla le začetek in konec srečanja, 1(0 so dosegle sedem zadetkov. Vmes pa so bile brez moči proti razpoloženim vratarkam in hi- trim nasprotnim napadom domačink, ki so Idjub spolzkemu igrišču polnile mrežo na- sprotnic. Tako je bilo nekaj minut pred koncem kar 14 zadakov razlike v korist Drave (20:6). V zadnjih minutah so igralke Drave nekoliko popustile, zadevale vratnico, gostje pa dosegle štin zaporedne zadetke. Zmaga domačink je popolnoma zaslužena. DRAVA: Farič, Gomilšek, Rimele 1, Kelenc 4, Vičar 6, Novak, Galun 1, Zupane, Kmetec 5, Sipek 3, Sitsenfraj. LESTVICA: 1. Branik 22 17 2 3 514:392 36 2. Iskra 22 14 6 2 449:360 34 3. Burja 22 16 O 6 453:388 32 4. Itas Kočevje 22 14 3 5 510:424 31 4 Fižinar ^ 9 3 10 400:389 21 6. Drava 22 9 1 12 386:406* 19 7. Šmartno 22 9 1 12 408:431 19 8- Eta 21 9 1 12 360:404 19 9. Polana 21 8 2 11402:416 18 10. Duplje 22 8 1 13 349:406 17 ll.Olimpija 22 7 O 15 389:441 14 12. Savinjska 22 1 O 21 304:477 2 V zadnjem kolu vzhodne mladinske lige so igralci Partizana iz Slovenj Gradca v Ptuju premagali Dravo s 25:16. Gostje so bili vseskozi boljši nasprotnik in so zmagali zasluženo. DRAVA: Milunič I, Tumpq, Korpar, Vuka- šinovič 3, Gobec 1. Habjanič 5, Rajšter 3, Klaj- derič 1, Zmavc 1, Terbuc 1, Zemljič. V prejšnjem tednu so mladinci RK Drava odigrali tudi zaostalo srečanje z mladinci Poleu iz Murske Sobote. Gostje so vodili večji del srečanja, vendar so jih domačini proti koncu ujeli. Srečanje se je tako končalo z neodhičenim izidom 20:20. DRAVA: Milunič, Tampej. Vukašinovič 8, Gobec. Knez, Habjanič 4, Rajšter 1, Klajderič 2. Zmavc 3. Terbuc 2. Zemljič. 1. kotar Maribor prvi, Ptuj izpadel V soboto je bilo v slovenski nogometni ligi na sporedu zadnje, 26. kolo, ki pa ni odločalo, pravzaprav o ničemer. Precej kot pred koncem si je prvo mesto in s tem uvrstitev v drugo zvezno nogometno ligo priigralo moštvo Maribora. Druga je nekoliko pre- senetljivo Izola, tretja pa Mura. Sledijo Šmartno na četrtem mestu in tekmo več pred petouvrščenim Slovanom. Sesti je Triglav, sedmi Železničar iz Maribora, osmi Stol, deveti Rudar, deseta Lendava, enajsti Koper in dvanajsto Primor- je iz Ajdovščine. Ilirija in Ptuj, ki sta predzadnja in zadnji, bosta v prihodnji sezoni tekmovala stopni- co niže — v območnih ligah. Ptuj- čani so svoje težave s kadrom in organizacijskim delom potrdili v soboto, ko jih ni bilo na srečanje s Slovanom v Ljubljani. Vzrok bodo morali pojasniti tekmovalni komi- siji, vendar tudi rezultat 3:0 za Slovan bistveno ne posega v uvrstitve na lestvicah. 1. k. Šesto mesto za veliko Nedeljo v soboto se je končalo tudi prvenstvo v republiški rokometni ligi članov. Igralci Velike Nedelje so v zadnjem kolu nastopili doma in se od svojih privržencev do novega prvenstva poslovili z zmago. Kljub spolzkemu igrišču so zanesljivo, z 19:13 (10:6) premagali ekipo Kiikega. Srečanje sta vodila Hart- man in Dolgov iz Murske Sobote. VELIKA NEDELJA: Lah, D. Zorli, Cvetko 1, Rajh 1, Rajšp 2, Zorko 3, Bezjak, Hrga 1, P. Zorii 4, Gregorin, Sabo 7, Baklan. Igralci RK Velika Nedelja so osvojili šesto mesto, z malo več sreče pa bi lahko bili kakšno mesto više. Končni vrstni red: 1.Lipa 22 19 3 0 648:525 41 2. Mokerc(—1) 22 13 2 7 536:466 27 3. Rudar 22 10 6 6 607:562 26 4. Usnjar 22 11 2 9 510:491 24 5. Minerva 22 10 3 9 566:533 23 6. V. Nedelja 22 10 3 9 549:533 23 7. Krško 22 10 1 11 572:582 21 8. AeroCelje 22 9 2 11 581:611 20 9. Branik 22 9 1 11 527:545 19 10. Peko 22 8 3 11 557:579 19 11. Polet 22 7 4 11 479:501 18 12. Partizan 22 O 2 20 490:674 2 1. kotar Prva zmaga Aluminija ?rav lahko se primeri, da bo nogomet ptujske občine v pri- hodnji sezoni v II. SNL—vzhod imel dva predstavnika. Zraven Ptuja se bo v to ligo poskusil uvrstiti Aluminij, ki igra kvalifika- cije za vstop med območne ligaše. Na voljo sta dve mesti, za kateri se potegujejo Dravinja iz Slovenskih Konjic, Partizan iz Slovenj Gradca in Aluminij. V prvem srečanju je Aluminij v Kidričevem kar s 6:1 odpravil Dravinjo (prej Unior) in se tako za korak približal cilju. Domačini so bili veliko boljši nasprotnik, zmagali pa so z dvema zadetkoma Beka in Štefana Don- čeca, po enega pa sta prispevala Vinkler in Letonja. Včeraj pa je Aluminij odigral tudi drugo sreča- nje. V gosteh se je pomeril s Partizanom. ALUMINIJ: Klajnšek, Skrget, Kokot, Jaušovec, Panikvar, Albin Dončec, Vinkler, Skerjanc, Štefan Dončec, Bek, Banko (Letonja). 1. k. MATJAŽ DAMIŠ - REPUBLIŠKI PRVAK Prejšnji teden je bil v Ljubljani finalni del pionirskega atletskega pokala Slovenije za starejše pionirke in pionirje. Nastopili so tisti mladi atleti in atletinje, ki so si pravico nastopa izborili z dobrimi rezultati na področnem prvenstvu. Tako je v Ljublja- ni sodelovalo precej močno zastopstvo ptujske obči- ne, zlasti iz področnega ekipnega zmagovalca tako pri pionirjih kot pri pionirkah — osnovne šole Tone Znidarič. Največji uspeh je dosegel starejši pionir z OS Tone Znidarič, sicer nadarjeni košarkar, Matjaž Damiš, ki je zmagal v teku na 100 metrov z rezultatom 11,6 sekunde in tako osvojil republiški naslov. Izkazali sta se tudi obe ekipi OS Tone Znidarič (fantje so bili v ekipni uvrstitvi drugi, dekleta pa tretja) in štafeta 4 krat 100 metrov OS Boris KkiriC iz Kidričevega, ki je bila četrta. Večina mladih atletov in atletinj ptujske občine na tem tekmovanju ni ponovila dobrih in odličnih rezultatov s področnega prvenstva v Maribo- ru. Zraven Matjaža Damiša in kidričevske štafete so iz ptujske občine na tem tekmovanju nastopili Sandra Cuček, Marjeta Lašič, Eva Jane, Darja Kojc, Boris Krabonja, Odon PUminšek, Damir Klarič, Tomo Kelc, Kristijan Kovač in Drago Petek. Večina njih se je v svojih disciplinah uvrstila okrog desetega mesta. L k. Rajšp v enem svojih značilnih prodorov (foto I. kotar) NASTOP NA FIZIRJEVEM POKALU Motorni piloti Aerokluba Ptuj so se ob koncu prejšnjega tedna v ^akovcu udeležili tradicionalnega tekmovanja za Fiziijev pokal. Na- stopilo je 30 motornih pilotov iz Zadra, Ptuja, Prijedora, Maribora, Zagreba, Celja, Sarajeva, Borova, Osijeka, Čakovca in Višje letalske šole J^agreba. Piloti so se pomerili v treh disciplinah: v izvidništvu, časovni J^nosti in natančnosti pristajanja. Zmagal je pilot AK Maribor Oto verbančič. Drago Krepfl seje uvrstil na četrto, Matevž Cestnik pa na peto mesto. Naslednje tekmovanje motornih pilotov Jugoslavije bo tradici- onalni Memorial zagrebških pilotov. L k. NOVO VODSTVO V PTUJSKEM ROKOMETU Pred kratkim so v Rokometnem klubu Drava izvedli volilno kon- ferenco. V pregledu opravljenega dela v minulih dveh letih so ugotovili, bilo veliko opravljenega pri vzgoji mladih, tako v ženskem kot tudi Roškem delu, članski rezultati pa še ne dosegajo tistifi izpred nekaj let, Ko so članice kluba dve sezoni nastopale v severni skupini druge zvezne ''ge. Razlogov za slabše tekmovalne rezultate članske vrste je več. Med ''Jimi gotovo precejšen osip igralskega kadra ob tem. da ni bilo pravega ^'edja. prestop najboljših igralk v druge rokometne kolektive mladost " Premala izkušenosHedanjih treneijev in njihovo premajhno število. Jato so v svoje vrste pritegnili nekaj mlajših bodočih trenerjev, okrepili ^•"ganizacijski kader, v načrtu pa je še boljša povezanost z bližnjimi klubi, plasti z RK Velika Nedelja.skaterimbodozadoločenoobdobje poskusili poseči delitev-dela v moškem in ženskem rokometu. Razrešili .so tudi ^osedanjein izvolili nove organe. Predsedstvo in upravni odbor kluba bo prihodnje vodil dolgoletni rokometni delavec Albin Pišek. L k. ZMAGOVALCI REPUBLIŠKE B LIGE v prejšnji številki smo zabeležili uspeh članov Namiznoteniškega kluba Petovia. ki so si z zmago v vzhodni skupini druge slovenske lige priborili pravico napredovanja v višji rang tekmovanja. Tokrat obja- vljamo fotografijo zmagovalne trojice. L k. Prvo mesto so osvojili Samojlenko, S6roen in Sklizovič Teč^ za inštiuktorje nogometa Medobčinska nogometna zveza Ptuj in Društvo nogometnih treneriev bosta danes popoldan na stadionu Drava v Ptuju pričela z izvedbo tečaja za inštruktorje nogometa, ki se bo končal v nedeljo. Zbor vseh prijavljenih kandidatov za inštruktoije, pa tudi tistih, ki se še niso prijavili in bi v nogometu radi delali kot treneiji, bo ob 15. uri. Vsak kandidat mora s seboj prinesti potrebno opremo (m^ica, hlačke, nojgometni čevlji, copati, zogaj prioor za pisanje), pred pričetkom tečaja pri blagajniku zveze Rajku Pavalecu poravnati svoj delež pri stroskih tečaja, za potrebno hteraturo pa bo poskrbelo vodstvo tečaja. Tečaj bo vodil višji trener nogometa Alenko Verdenik. Prav bi bilo. da bi ob selekcijan svoje člane v tečaj poslali tudi vsi rekreacijski klubi, saj bi tako prišli do prepotrebnih kadrov ter tako s kvalitetnej- šim nadaljnjim delom izboljšah kvahteto nogometa na tem območju. S to pa se sedaj res ne moremo pohvaliti. ^ ^ Članice KK Ptuj niso uspele . ^ članice Košarkarskega kluba Ptuj v Šoštanju odigrale kvalifikacijsko srečanje za obstanek v republiški ligi z ekipo Slovana iz Ljubljane. Kljub vodstvu po prvem polčasu (28:27) so v nadaljevanju Ptujčanke doživele poraz m se tako za eno leto morale posloviti od tekmovanja v renub jški ligi. V ligo seje tako uvrstila ekipa Slovana, ki je Ptujčanke prekašifc v višini igralk,Tcar je odločilo srednje. Ptujska ekipa bi morda še lahko igrala v ligi, vendar samo v primeru, če bo katera od ekip odstopila od tekmovanja, kar pa je malo verjetno. Ptujska ekipa bo tako morala počakati na prihodnjekvalifikacije. PTUJ: Vogrinec 24, Kornlk 10, M. Sirec 10, J. Sirec 4, Kukovec 4, Dobrijevič 2, Golob. L k. Zelena luč za obe selekciji v ponedeljek zvečer so člani predsedstva TKS občine Ptuj na redni seji obravnavali tudi vloge obeh petih selekcij nogometa v ptujski občini, da bi dobili soglasje za nastopanje v republiških ligah. Namreč, ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa pravilnik o strokovnem in pedagoškem delu (potrebno število ekip v celotni piramidi od pioniijev do članov, potrebno število v^iteljskega kadra in njegova strokovnost), je za nastopanje potrebno imeti tudi pristanek telesnokultume sku- pnosti. Gre predvsem za zagotovitev finančnih sredstev. Člani pred- sedstva so se določili, da obe članski selekciji, torej Aluminij in Drava (prej Ptuj), lahko nastopata v območni ligi. Pri razdelitvi sredstev bo v poštev veijetno prišla delitev na polovico. L k. TEKMOVANJE V POČASTITEV MESECA MLADOSTI Vsako leto jih pripravijo in izvedejo tudi v CSUl Ptuj, organizacija pa se seli med temeljnimi organizacijami. Letos je nosilec bil Dom učencev. Mladi so se pomerili v štirih športnih disciplinah. V streljanju je zmagala Gimnazija pred Kovinarsko, metalurško in kmetijsko šolo, v namiznem tenisu Gimnazija pred Domom učencev, v odbojki Go- spodarsko-upravna šola pred Domom in v malem nogometu Gospo- darsko-upravna šola pred Kovinarsko, metalurško in kmetijsko šolo. Končni vrstni red fx) štirih disciplinah: 1. Gimnazija 20 točk, 2. Gospodarsko-upravna šola 18 točk, 3. Kovinarska, metalurška in kmetijska šola 14 in 4. Dom učencev 12 točk. D. K. TELESNOKULTURNE AKTIVNOSTI NA AKCIJI Tudi za vse tri izmene na letošnji zvezni mladinski delovni akciji Slovenske gorice je pripravljen pester program telesnokultumih akti- vnosti. V izvedbo se ob vodstvu brigade in brigadiijih vključujejo telesnokultumi skupnosti lenarške in ptujske občine ter osnovne tele- snokultume organizacije iz obeh občin. Tako so že izvedli srečanja z domačini v Dornavi, tekmovanje v namiznem tenisu in medbrigadna tekmovanja. Včeraj popoldan sta bili dve tekmovanji: streljanje z zračno puško in rokometno srečanje brigadirjev z vrsto RK Drava. V prihod- njem tednu bosta na vrsti košarkarski in odbojkarski turnir, teden dni kasneje pa še turnir v malem nogometu. L k. Veliki turnir v malem nogometu v soboto in nedeljo vreme ni bilo naklonjeno športnikom, kljub temu pa so v Tržcu izvedli turnir v malem nogometu. Turnirja se je udeležilo kar 16 ekip takorekoč z območja celotne občine. N^ogometno igrišče v Tržcu je bilo razmočeno in blatno, kljub temu pa so bila srečanja zanimiva in borbena. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa iz Žetal in si poleg pokala priborila še komplet nogometnih dresov. Druga je bila ekipa Apač, nato Gerečja vas. Tržeč — prva ekipa, Lancova vas in tako dalje. JB * Mali atletski pokal v prejšnjem tednu je bilo na stadionu Drava občinsko pionirs^ tekmovanje za Mali atletski pokal'. Nastopile so mlajše pionirke in mlajši pionirji, letniki 1969 in 197(). Zmagovalci so postali: — 60 m: Violeta Košar in Robert Siiak (oba OS Tone Znidarič); — 300 m: Metka Ivančič in Ciril Krebs (oba T. Žnidarič); — 600 m: Anemari Kekec (Aranc Osojnik) in Igor Ivančič (Kidri- čevo); — daljina: Hedvika Korošak (Franc Osojnik) in Robi Hojnik (Kidričevo); — višina: Barbara Lepej in Damir Dimovski (oba Tone Žnidarič); — krogla: Aleksandar Bezjak (Tone Žnidarič) in Boštjan Pavlič (Olga Meglič). Ekipno: — pionirke: L Tone Žnidarič, 2. Franc Osojnik, 3. Olga Meglič, 4. Kidričevo, 5. Juršinci, 6. Destrnik, 7. Videm. — pionirji: 1. Tone Žnidarič, 2. Kidričevo, 3. Olga Meglič, 4. Franc Osojnik, 5. Majšperk, 6. Destrnik. 7. Videm in 8. Juršinci. L k. DVE ZLATI MEDALJI ZA MARJANO ŠIBILA V Postojni je bik) 14. republiško prvenstvo slepih in slabovidnih na katerem so nastopili tudi ptujski tekmovalci. 62 tekmovalcev iz vse Slovenije se je borilo za čimboljše dosežke, žal pa je skozi vso tekmovanje deževalo. Znani ptujski tekmovalec Andrej Furjan ni ponovil svojca lanskega uspeha, ko je osvojil naslov republgkega prvaka, temveč je zbirki medalj dodal le bronasto odličje za suvanje krogle. Silva Dimic je prejela 4 srebrne medalje, saj je v vseh disciplinah dosegla druga mesta. Uspešen je bil tudi nastop Lizike Sirec, ki je na takšnih tekmovanjih drugič in je svme rezultate izboljšala. Marjana Sibila je ponovno dokazala, da je v Sloveniji najboljša v suvanju krogle in v metu medicinke. Premočno je zmagala in osvojila dve zlati medalji, v skupni uvrstitvi je bila peta. Zal Ptujčani niso imeU ekipe, zmagala je Ljubljana pred Mariborom. Skofjo Loko itd. Organizacija tekmovanja je bila dobra, nastop ptujskih pred- stavnikov pa uspešen. anc 12 - ZA RAZVEDRILO 17. junij 1982 — TEDNIH fCDNIK - 17. junij 1982 OGLASI IN OBJAVE - 13 BUKOVCI PRED PETNAJSTIMI LETI JUBILEJ ODDAJE „IZ VASI V VAS' Oddaja „lz vasi v vas" slavi le- tos majhen jubilej: petnajstletnico. Takrat, pred petnajstimi leti, ko smo predvajali prvo oddajo, si ninče od nas niti v sanjah ni pred- stavljal, da si bo pridobila tako zelo širok krog poslušalcev. Ideja o oddaji se mi je utrnila takorekoč v trenutku. Bilo je v Halozah, ko sem nekega lepega popoldneva oprezoval za fotograf- skimi motivi (barvni film je bil zelo poceni), ko iz vinograda zasli- šim pesem ,,Jaz pa v gorico grem' . Pesem, ki opeva delo v go- rici od spomladanskega rezanja, kopanja, škropljenja do jesenske brat ve, sem takrat prvič slišal. Besedilo, razgibana melodija, način štiriglasnega ljudskega petja, vse to je bilo zame novost — nepopisno doživetje, ki me je do- cela prevzelo. Vsedel sem se na sep in poslušal skoraj ves popoldan, saj so se pesmi vrstile druga za drugo. Na tisto, da me je sem pri- gnala želja po fotofrafiranju, sem popolnoma pozabil. Spoznal sem, da je pesmi, ki opevajo kmečko delo, njegovo življenje, običaje, radost in stisko ljudi, še več. Bolj ko se je dan umikal večeru, bolj se je v meni utrjeval sklep, da je te pesmi treba zbrati, zapisati in tako iztrgati pozabi. Ravno takrat se je v naši deželi začela doba kmečke mehanizacije, ki poleg vseh svojih dobrih lastnosti ima tudi eno slabo: razdvaja ljudi. En sam stroj lahko namreč nadomesti deset do petnajst ljudi, ki se sedaj Se shajajo ob delu, danes pri tem, jutri spet pri drugem sosedu. Zju- traj, ko se snidejo, najprej poklepetajo o dogodkih iz sosed- nje vasi, se hudomušno pošalijo na račun zdaj tega, zdaj onega in ko delo postane že enolično — utruja- joče, še zapojo. Cela vas je ena družina, ki jo vežjo skupni kmečki interesi, skupno delo, običaji, šege, verovanja, razumevanje, ljubezen pa tudi razprtije. Vse te vezi pa lahko kaj kmalu prekine ,,ta pošast od stroja". Treba ga je prehiteti in čimprej posneti tiste, ki jim je ljudska pesem še vedno del vsakdanjega opravila — še vedno notranja nuja. Sklenili smo z magnetofon iti iz vasi v vas in pri najstarejših nabirati ljudske pesmi. Od misli, da je to delo treba opra- viti čim prej, predno najstarejši ležejo k večnemu počitku, smo bili čisto obsedeni. Bali smo se. da bo z njihovim odhodom nastala vrzel, ki je mladi ne bodo mogli zapol- niti, saj so v tistem času na veliko odhajali v mesta — v industrijo. Vasi bi naj obiskovali kar po abecednem redu, zato smo začeli v Apačah. Z magnetofonom, ki je bil bolj igrača kot prava profesio- nalna naprava, se nam posnetek niti zvokovno, niti vsebinsko ni posrečil. Drugi naš obisk je veljal vasi Bukovci. Tu nam je že šlo bolje, čeprav smo snemali povsem na srečo, ali ,,na slepo". Dela na terenu nismo pripravili in orga- nizirali vnaprej, tako kot to delamo danes. V hiši, kjer smo naleteli na očanca, ali mater, pravo zakladnico ljudskih pesmi, tam smo se pač dlje zadržali. Kaže, da smo kljub ,,tipanju" po vasi, vendarle naleteli na prave ljudi, saj se nam je oddaja — za takratni čas in skromnejše zahteve — v celoti posrečila. Sklenili smo, da jo prav zaradi tega ohranimo za poznejši čas in da si jo ob priložnosti po- novno zavrtimo, ko se nekoliko ,,preleži". Od takrat je minilo celih petnajst let, a v tem času se je mnogo tega spremenilo. Zahvalju- joč profesionalnim tehničnim napravam, se je v tem času spre- menila tudi naša oddaja. Postala je nekoliko bolj polna, saj smo k ljudskim pevcem dodali še marsikaj kar jo vsebinsko zaokroža. Poleg pesmi, ki jih po- snete želimo ohraniti, nas danes zanima še življenje našega kmeta v preteklosti, njihove šege, navade — njihov miselni nasvet. Zanimajo nas tudi posamezniki, ki s svojim delom izstopajo od okolja. Skozi oddajo spoznavamo, da je življe- nje pred prvo svetovno vojno in v obdobju med obema vojnama bilo izredno trdo. Zaslužka takorekoč ni bilo, družine, zlasti v Halozah in Slovenskih goricah pa številne, preštevilne. Vinogradniški velepo- sestniki se bogatijo na račun vini- čarjev in kočarjev. Medtem ko se prvi mastijo, drugi nimajo zase in za svoje otroke niti DoStenega kosa kruha. To so bili časi, ko se je vinogradniškemu mogotcu (pove- čini so bili nemškega rodu), bolj smilil njihov vlečni Iconj kot zga- rani in prestradani vini&r. Ni bilo lahko, ne! Bilo je več kot prekleto! A na drugi strani spet spoznamo, da je bilo kljub tegobam, življenje našega ljudstva kulturno bogato, bogatejče kot si predstavljamo. Danes, ko odrivamo vse, kar je v nasprotju z razumom, smo za mnogokaj prikrajšani. Marsikdaj in marsikje je to tudi potrebno. Toda s tem nastaja v nas praz- nina, ki pa je — žal — še vedno ne znamo v celoti zapolniti z ustrez- nim nadomestilom. Petnajstletnice oddaje ne name- ravamo obešati na velik zvon in z njo potrkavati kar se da močno. Mimo pa tudi ne želimo iti! Slovesnost naj bo skromna, tiha, tako kot se od nas natihoma poslavlja ljudski običaji, navade, verovanja m ljudska pesem. Jubi- lej bomo obeležili s ponovitvijo oddaje ,,Iz vasi v vas", ki smo jo gred petnajstimi leti posneli v ukovcih, V nedeljo, 20. junija ob 11.40 uri bomo ponovno slišali Franca Smigoca, tedanjega pred- sednika prosvetnega drus^tva, pa očeta Kukovca — po domače Gro- fovega — ki je prvi v vasi imel kolo, sestri Genovefa Hameršek in Ivana Zmazek pa nam bosta zatem peli o žlahtni vinski kapljici. Jakob Ferčič bo pripovedoval, kako je v mladih letih razburil razne kipce, žena Marija pa bo zapela pesem, ki se jo je naučila pred šestdesetimi leti v osnovni šoh pri ,,Margeti" (danes Gorišnica). Prvo oddajo iz Bukovec pa bosta zaključili živahni sestri Gera Kostanjevec in Liza Kelenc, ki ju visoka leta še danes ne motijo. Za orehi val ce Bukovec bo oddaja še zlasti zani- miva, saj bodo med sodelujočimi lahko slišali tudi glasove tistih, ki so že zdavnaj našli svoj mir. Torej v nedeljo, 20. junija ob 11.40 uri, oddaja ,,Iz vasi v vas": Bukovci pred petnajstimi leti! Ivo Ciani Letošnji občinski praznik bo v Juršincih Na skupnem sestanku predstavnikov kra- jevnih skupnosti, ki so se z območja Sloven- skih goric zbrali v ponedeljek zvečer v domu Slovenskogoriške čete na Rogoznici, so med drugim govorili tudi o letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti, ki zavzema pred^vsem štiri pomembna področja — prometno in požarno varnost ter civilno m narodno zaščito. Ugoto- vili so, da celotne aktivnosti v Sloveniji nekoliko kasnijo zaradi volitev in da je ze pretekel dogovorjeni rok — 5. junij, ko bi se v krajevnih skupnostih morali na predsedstvih K K SZDL dogovoriti o vseh podrobnostih. Zato so menili, da je potrebno takoj preveriti dosedanje aktivnosti oziroma že storjeno pri vseh nosilcih. Ponekod so svoje obveznosti že opravili in se dogovorili za konkretno delo do praktične vaje, ki bo v mesecu septembru. Predstavnike krajevnih skupnosti so letošn- ji gostitelji osrednje prireditve ob občinskem prazniku — Juršinčani seznanili z dosedanji- mi pripravami na to slovesnost, ki obenem pomeni tudi pomembno obletnico 40-letnico poslednjega boja Slovenskogoriške-Lackove čete. v krajevni skupnosti Heroja Lacka Rogoznica so se že dogovorili o ureditvi vseh spominskih obeležij, iz vseh sedmih sloven- SKogoriških krajevnih skupnostih pa bodo na dan praznovanje krenile partizanske patrole, ki se bodo sestale na prizorišču poslednjega boja v Mostju in nato skupno odšle na prosla- vo. Juršinčani pa so že imenovali pripravljalni 'odbor za proslavljanje občinskega praznika in pripravili okvirni program proslav in priredi- tev. V tem času bodo zlasti delali na urejeva- nju samega kraja, uredili bodo stavbo krajev- ne skupnosti, s pomočjo mladinskih delovnih brigad napeljali vodovod in usposobili prosto- re nove pošte. Aktivno pa se vključujejo tudi društva v kraju. Pripravili bodo razstavo trsničarstva, lovci bodo odprli svoj lovski dom, ribiči pa dokončno urejen ribnik. Poleg tega bodo delavci ptujske ljudske in študijske knjižnice pripravili razstavo o življenju in delu domačina dr. Antona Slodnjaka, ki so ga tudi povabili na slovesnost v Juršince, videli pa bomo še povorko kmečke mehanizacije in prek nje nekatere značilnosti življenja in dela v tem predelu Slovenskih goric. mš MAJSPERK Zdravstvena postaja že stoji Ob prazniku krajevne skupnosti Majšperk, slavili so ga prejšnji mesec, so delavci Marlesa pričeli z gradnjo nove zdravstvene postaje v tem haloškem kraju. V mesecu dni so dela krepko napredovala, saj objekt že stoji. Okrog 416 kv. metrov bruto površine bo v stavbi, predračunska vrednost pa je 10 milijonov 372 tisoč dinarjev. Sredstva za zdravstveno postajo prispevata republiška in občinska zdravstvena skupnost, del opreme pa bo financiral Zdravstveni center Ptuj—Ormož. Predvideno je, da bo zdravstvena postaja sprejela prve bolnike že prihodnjo pomlad. N. D. Gradnja hitro napreduje, (foto I. k.) Počitnice v domačem kraju Je že tako, da vsi otroci ne morejo preživljati počitnic na morju ali v hribih. Da v poletnih dneh ne bi ostajali doma sami, medtem ko so njihovi starši na svojih delovnih mestih, je Zveza prijateljev mladine oDčine Ptuj pripravila zanje poldnevne izlete. Pri izvedbi izletov bodo sodelovale osnovne šole in Vzgojno-varstvena organizacija Ptuj, otroci pa bodo dopoldneve preživljali v naravi ob raznih igrah. Dogovorili so se za naslednji razpored izletov v naravo: Osnovna šola Olga Meglič 8., 15. in 21. julija — zborno mesto pred osnovno šolo. osnovna šola Franc Osojnik z9. julija in 5. avgusta — zborno mesto pred osnovno šolo, osnovna šola Tone Žnidarič 19. in 26. avgu- sta — zborno mesto pred osnovno šolo in vzgojnovarstvena organizaci- ja Ptuj 8. in 29. julija ter 12. in 26. avgusta — zborno mesto pred vrtcem ob Potrčevi 9. Vsi izleti bodo od 8. do 12. ure, otroci pa lahko prineso s seboj žoge. kolebnice, šah in ostale pripomočke, da bodo preživeli kar se da prijetno dopoldne. Organizatorji prosijo, da starši pripravijo otrokom tudi malico, saj otrok ni potrebno vnaprej prijaviti za izlet in zato v šolah oziroma v vrtcu ne bodo pripravljali malic. Poskrbeli pa bodo, da se bodo otroci sproščeno igrali pod nadzorstvom tovarišic iz omenjenih vzgojno izobraževalnih ustanov. Gotovo bo med otroki mnogo takih, ki se bodo izletov z veseljem udeležili, saj bo udeležba pomenila zanje tudi prijetno spremembo v sicer bolj ali manj enoličnih počitniških dneh. N. Dobljekar Oblačila in papir v humanitarne namene V okviru minulega tedna solidarnosti, ki smo ga datumsko obeležili od I. do 7. junija letos, je občinska organizacija Rdečega križa v Ptuju organizirala dve akciji zbiranja — že tradicionalno 15. akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in pohištva, kije tekla po vsej Sloveniji 3. junija. V njej je sodelovala tudi vrsta delovnih organizacij, ki so dale na voljo kar 10 kamionov za prevoz zbranega blaga in za dostavo h krajevnim organizacijam Rdečega križa. Na tem področju se že nekako pozna, da smo postali malce bolj skromni v svojih zahtevah in da oblačil takoj ne izločimo iz uporabe ali pa smojih oddali že v prejšnjih zbiralnih akcijah. Kljub temu pa je bilo okrog 20(30 kilogramov oblačil razdeljenih ogroženim občanom v krajevnih skupnostih Grajena, Leskovec, Po- lenšak, Juršinci, Destrnik in Žetale. V Žetale so odpeljali tudi lepo ohranjeno opremo za sobo. ki jo je daroval eden izmed Ptujčanov. Te dni pa nekatera oblačila še dobivajo in ta bodo poslali KO RK Stoperce, da jih razdelijo na svojem območju. Lepo pa so se odzvale delovne organizacije, ki so v ponedeljkovi zbiralni akcija starega papirja darovale blizu 10 ton te prepotrebne surovine za našo papirno industrijo. Izkupiček iz te akcije bodo namenili za ureditev zdravili.šča na Debelem rtiču, ki deluje v okviru Rdečega križa Slovenije, letno pa sprejme tudi do 7000-naših otrok. ^ Razpisna komisija sveta delovne skupnosti oddelka za notranje zadeve občine Ptuj objavlja prosta dela in naloge, za nedoločen čas: VODJA KRAJEVNEGA URADA IN MATIČAR v krajevnem uradu Cirkulane. Za navedena dela in naloge se poleg, z zakonom določenih splošnih pogojev, zahtevajo še posebni pogoji: — srednješolska izobrazba, — eno leto delovnih izkušenj, — tečaj za matičarja. Kandidati vložijo pismene prijave z dokazili o šolski izobrazbi in s kratkim življenjepisom pri oddelku za notranje zadeve občine Ptuj, razpisna komisija, v 15 dneh po objavi. Razpisna komisija PESEK NA POHORJU ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA KURIRJEM V organizaciji občinskega odbora ZZB NOV in družbenopolitič- nih organizacij občine Slov. Bistrica ter odbora IV. brigade VDV in nekdanjih kurirjev TV postaj 9 S. 10 S, 11 S, 13 S, in 33 S bo v soboto, 19. j^unija 1982 ob 11. uri svečanost in proslava TV kurirjev in vezistov na Pesku na Pohorju. Ob tej priložnosti bodo odkrili posebno spomin- sko obeležje kurirjem. V kulturnem programu, ki ga bodo ob tej priložnosti pripravili, bodo nastopili učenci osnovne ^le Pohorski odred Slov. Bistrica in godba na pihala sindikalne konference delovne organizacije IMPOL iz Slov. Bistrice. Viktor Horvat Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so v tednu od 7. do 14. junija posredovali v treh prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno hudo ter dve lažji telesni poškodbi. Vzroki teh nesreč so bili vinjenost, prehitra vožnja in- izsiljevanje prednosti. Materialna škoda na vozilih je neznatna, saj znaša le okrog 9.000 din. umrl za posledicami nesreCe V soboto, 12. junija zvečer se je v Grabah, KS Središče zgodila težja prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Zvonko Lesničar iz Pušencev je v desnem ovinku zapeljal čez cesto na levo bankino in trčil v drog električne prehitro in vinjeno V sredo. 9. junija je prišlo do nesreče na lokalni cesti v Kicarju. Ob 14.30 je voznik osebnega av- tomobila peljal iz Kicarja proti Žabjaku. Zaradi vinjenosti in ne- primerne hitrosti je v Kicarju pri napeljave. Drog je prelomilo, av- tomobil pa odbilo v betonski ste- ber. kjer se je prevrnil. Voznik Lešničar in sopotnika Alojz Zor- man in Vincenc Mašek so bili pri tem huje poškodovani. Prepeljali .so jih v ptujsko bolnišnico. Zve- deli smo. da je v ponedeljek. 14. junija Alojz Zorman iz Huma 20 pri Ormožu umrl. hiši št. 7 v blagem desnem ovinku zapeljal v levo in pri tem trčil v kolesarja Franca Lesjaka, ki je pripeljal nasproti, pravilno po desni strani. Kolesarje pri trčenju utrpel huj.še telesne poškodbe. -OM Rodile so: Zdenka Gašparič, Desnjak 14/b — Anjo: Marjanca Lazar, Žabjak 30/a — dečka; Terezija Arnuš. Jiršovci 4 — Marino; Marija Šlamberger, Pokoše 9 — deklico; Darinka Brodnjak, Do- lena 21 — Bogdana; Nada Vesel^ ko. Bučkovci 20 —- Janija; Ne- venka Purgaj, Gerečja vas 100 — Aleša; Angela Zajko. Žetale 65 — dečka; Ana Kolednik, Breg 1 — Ale.ša; Nineta Urbančič-Cu- ček. Srbski trg 3 — deklico; Milica Kolednik, Sp. Leskovec 8 — deklico; Marija Petrovič, Koz- minci 15 — deklico; Marta Ozmec, Cvetkovci 33 — deklico; Janja Cvetko, Vel. Nedelja 11 — dečka; Darinka Burjan, Središče, Kolodvorska 19 — Maria; Ana Hren. Podlehnik 81 — Karmeno; Marta Ferenček, Godemarci 33, Ljutomer — Saša; Ančka Krivec, Nadole 53 — Simono; Janja Petek, Tomaž 42 — Damjana; Darinka Tinko, Ptujska 12, Or- mož — deklico; Nada Murko, Pobrežje 152 — dečka; Silva Faget. Ormoška 1 — dečka; Jelka Šlamberger, Izseljeniška 6, Slov. Bistrica — Mojco; Terezija Kosi, Kidričevo 53 — dečka; Nevenka Lebar, Gorišnica 60 — dečka; Ivanka Toš, Župetinci 31 — dečka; Veronika Dominko, Strmec 11 — deklico; Martina Vičič. Ptujska gora 94 — Petra; Olga Bezjak, Muretinci 52 — dečka; Darja Vidovič, Zg. Hajdi- na 107/a — Miheca. Umrli so: Ana Koser, Juršinci 50. roj. 1902, umrla 7. junija 1982; Janez Rojko, Grajena 30, roj. 1954. umrl 7. junija 1982; Terezija Pihler, Pacinje 37, roj. 1910, umrla 4. junija 1982; Janez Kokol. Cankarjeva II, roj. 1922, umrl 7. junija 1982; Alojz Miki, Cesta Olge Meglič 7. roj. 1911, umrl 7. junija 1982; Gabriela Štibler. Tomšičeva 21, roj. 1891. umrla 10. junija 1982; Saška Krajnc, Ciril-Metodov dr. 15, roj. 26. febr. 1982, umrla 7. junija 1982; Aleksander Rajh, Ziherlo- va pl. 12, roj. 1933, umrl 14. junija 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LACEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062 ) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603 31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, /a katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.