rokodelnih narodskih r c (• i Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. red deva ne od Ur. «Irm ezn Mleiweisn. Tečaj m V sredo 14. svečana (fe bru arija) 1849 List Na grobu slavniga pesnika Franceta Prešerna 9 dohtarja pravíc in c. k. pravdosrednika v Krajnji (rojen 3. grudna 1800 v Březnici, umerl 8. svečana 1849). gospodarji v to družbo stopili, bi bilo vsacimu na léto morebiti komej 1 gros plačati treba. Lejte y ljubi prijatli ? kako lepó bi bilo, ko bi vsi v prijazni vzájemnosti (Wechselseitigkeit) v ti družbi bili, která se vzájemná pogorelska družba (wech-selseitige Brandschaden-Versicherungs-Anstalt) imenuje. y glasijo se strune Britka žalost nas přesune, Lica mocijo solzé! Mirne zemlje tamno krilo . Oh prezgodaj boš hladilo Pesem prepolnó sercé! Slavnih Grekov in Rimljanov, Albioncov, Italj anov, Franc'je jezik bil Ti drag Nemške pesmi Tvoje gladke, In slovenske tako sladké V Cèrti le vohaški vrag ! Praznih buc, verig čertilo Up Ti zgodaj zadusilo y Izvir nelecljivih ran! Potop vidil Svoje sréče Misli visoko leteće y V svét preselil si prostán. V Zêlj nejzidnih bolecine Tihe naj vmiré globíne, Vene Tvoj većno zeleni Nas, ki Tvoje pesmi brali, ? Cvétlice solzné metali Na Tvoj grob nadušaj Ti ! M. Kastelic. ratorsnja sr. Florijana r prele éenim létu. Tištim hisnim gospodarjem, ki še ne vedó je bratovšnja sv. Florij y kaj de od ktere je tukej go V létu 184S je vnovic 2472 hisnih gospodarjev k bratovšnji sv. Florijana pristopilo: namreč iz Štajar- skiga 1391 i tedej 09 vec od lani y 581 500 iz Koroškiga iz Krajnskiga , tedej 116 več kakor lani, — , tedej tudi 63 več kakor lani. V přetečením létu je bilo 555S pohištev vnovic zavarvanih (asekuriranih) za 1 milijon in 373,325 gold, zavarvanske vrednosti (Versicherungsweríh) in za 3 milijone in 221,000 gold, verstne vrednosti (Classen-werth). Celo premoženje , ki je bilo pri bratovšnji sv. Florijana zavarvano, znese 55 milijonov in dinarjev. Le po število ! ktero bo 667,150 gol gotovo vsaciga domorodca razveselilo, kér vidi, koliko premoženja je pri imenovani družbi zoper nesrećo ognja zavarovaniga Ta hvale vredna družba je pogorelcam přetečeno léto za zavarovane pohištva 144,630 goldinarjev v dobrim denarju povernila , in sicer: Staja ream 70,165 gold. Korošcam 35,335 gold. inKrajncam 39,130 y gold. ? torej je lani plaćati. mógla vsiga skupej 62,397 gold. vec kakor v • i cil o Zatorej je letašnj e placilo enmalo posko- , in je tedej létas 19 lirajearjev Oil sto sroMiiiarjev zavarovane cene pla- ca ti. To plačilo se mora pa po zapovedi vsako léto do zadnjiga sušca ali pa i O dni po m Joiefu pogo- relskim oskerbnikam, ki so po deželi postavljeni, odraj- . ako tati. Kdor ta čas zamudi, to lépo pomoč v nesreći zanemari naj si sam sebi êf y . v pnpise vorjenje, povémo, de ta bratovšnja je družba, která Přetečeno léto je družba 552 gold, takim ljudém obseže S taj ar sko, Krajnsko in Koroško deželo. podarila, ki so se pri ognji serčno obnašali in pridno zatorej jo ljudjé sploh ime gasiti pomagali Njenosredíse je vGradcu, Graško asekuranci) HH^H^mi celim Stajarskim, Krajnskim in Koroškim pa hištev v boljši stan prenarejenih, namesti slamnatih in Po S pomočjo te družbe je bilo lanjsko leto vec po ima poddr y ktere pristopne plačila pre j e ma j y lesenih so namreč tri s kositarjem, 274 pa z opéko in pogorelcam škodo povračujejo. Vse povračíla pa (ceglam) se plačujejo iz ene denarnice , v ktero tudi vsi denarj deležnikov tekó. Ta družba je tedej prava bratovšnji imenovati, zató kér pri ti družbi ni nobeni pokrili ; zraven tega pa še 107 zidanih opa žev,24varnih dimnikov in24strelnih odvodov napraviti dali y 16 pohištev so pa na bolj varin prostor přestavili __M, % i i A • V t • V # 1 1 1 « « 6a ? Hišni gospodarji! v pričijočim dokazku vidite, kako nje dobicka iskal, ampak vse, kar delezniki na čajo, ki bi iz léto pla- koristna je ta bratovšnja sv. Florij y in koliko lepiga se razdeli med brate, ki so v to družbo zapisani, denarja je přetečeno léto pogorelcam za pogoriša pover- kar pa léta čez se pa prihrani za dru léto ? y povracila dobicka ostane , de imajo potem deležniki nila. Pristo i tedej vsi k nji, in nikar se ne obotav Jjajte y de vas nesreća ognja ne prehití in na berasko menj létniga placila odrajtovati. Odtod pride, de vča- palico ne pripravi sih létno plačilo od 100 gold, znese le 9, včasih 11 , včasih 17,včasih 20 kraje. Če bi pa sploh vsi hišni ? 28 Velki hoš krajnske kmetijske družbe v Ljubljani (Dalje.) Kmetijske poddružnice. nila pod nadpisam Oznaníla c. k. de že Ini g a po glavarstva" pridejo po ukazu vladařstva v natís. (Dalje sledí.) tfet z an rig a bora. Ljubi prijatli kmečkiga stanu! danes Vam imamo Deržavni zbor, kteri zdej od dne veči zaúpanje imenitno reč povedati, kijo je velki kmetijski zbor sklenii med ljudstvam dobiva, je v §. 5. razdelku ustavnih pravíc de bo kmetijska družba po deželi poddružnice (kteriga smo v poslednjim listu Novic oznaniln pràv (Filialen) napravila. moder přístavek v tem naredi!, de je sklenii, de híšno Dvajset lét je skorej minulo, kar je krajnska kme- preiskanje se ne more samo po sodniškim ukazu, temuč tijska družba pervikrat prosila, de naj bi Cesar do- íudi P° ukazu soseskiuih starašín zgoditi, zakaj če volili, poddružnice napraviti, kér je že takrat spo znala, de poddružnice po deželi so perva potreba, je sodniska gospóska de pa svojo tatvíno ali kako drugo spraviti, že dolgo lahko odnesel predeljec. bi zatozeni clovek je treba na dan ali skril, predèn bi od reč, ktero kmetijska družba deželi koristna (iiucna} postane lastni sinovi naše domovine, rojeni Krajnci, so rajncimu sod nika povelje prišlo, de se ima njegova hiša preiskati. Cesarju Francu na ulio šepetali, de bi naKrajnskim Ce imajo pa tudi soseskini starašini oblast ukazati, de ne bilo varno (!!!), poddružnic dovoliti — — in odbili so nam to koristno napravo, ktera je na Št ajar ski m veliko pripomogla k povzdigi kmetijstva. V létu 1843 so se hisa neutegama preíse se skrivačem lahko v okom pride. Na dalje je deržavni zbor sklenii svitli nadvojvoda Jane z samí sprožili, de naj se kme- ^ ^ v o ^ tijska družba še enkrat požéne za poddružnice, — družba (peršone) in premoženja med mejami deržave se ni dala dvakrat veléti; berž je prosila za do voljenje Je le tištim zavezani podveržana, ktere soses dobili poprej, kakor v kini ali sr e nj ski redi ( fiemeindeordnungen ) odio %. S. ki se takó le giasi: Preselite v osébe poddružnic in lejte! nismo ga létu 1848, ko so nam Cesar Ferdinand ustavo dali cijo Derzavna oblast ne k r a j s a s v o b o d n i g a i I/IW i , nu DU 1IUIII JL1 v/ 1 U 1 11 U U U U O i U * U UU11 , J ' ---- ----------------— ' "J--- • - ------ J? ktero so v vsim naš sedanji Cesar Franc Jožef po- pretegovanja v ptuje dežele. Odhodnina (od terdili. Kaj pa so poddru tako posebni kmetijska družba tako silno za-nje poganjala de se je bojo hodno placilo) se ne s me terj a ti, razun takrat, k a d e r je potřebnost kteri vprasali, kteri praviga zapopadka od te V f ne ni majo tega p 1 a c 11 a a To Kmetijska družba je zató v deželi rec Vam hoćemo ob kratkim razjasniti de dobre poduk in koristne znajdb med d e r ž a v a m i n a s p r o t n o spoznana. §.9. „ A v s t r i j a n s k i deržavljani im a j opra v i c o, pokojno i n brez o r o ž j a se v k u p z b i r a t i vender se morajo zbirališa ljudstva pod milim il é b a m poprej v a r s t v i n i - g o s p ó s k i ? n a zna v kmeti j skih tijska h P dežel rj kme nje dati, ktera družba tega ne storí, je jalov jih s me le takrat p repove dati, stvar brez vse kadar se je silne ne va most i za občinski red koristi in varnost bati." 2 je kmetijska družba zató ? de tanjko zvé j? Nobeni razdelk ljudske bra m be se ne vse zaderžke, kteri so po deželi povzdigi kmetijâtva s me v ti lastnosti cez derzavne (politiske) nasproti ? 3) de skusi p o m o č k dit kako bi se ti reči posveto vat i ali kaj skle ni ti." §. 10. Avstrijanski deržavljani imajo pra ** j k^vuoi ji u ni o v í\ vy u \ u u i t i ^ narvu u i ou ti ---— ---j------------------- j----------r zaderžki odpravili in kmetijstvo od dné do dné na vikši vico, brez u rad ni ga (gosp oskinigajdovolj enja stop nj povzdignilo Vsi ti trojni imenitni nameni pa se ne dajo na no beno vižo doseći, če je samo v Ljubljani ena pisarnica za druztva v stan o v iti, ako namen in pripomoge d r u ž t v a niso zoper pravico in d e r ž a v i ne va me. kmetijske zadéve , ce je vsako léto le en velki zbor v i nemškim jeziku, kteriga vsi ?? a V (R cr í? elun fr Î? nasi kmetje ne razumejo torej se ne morejo združiti v prijatelsko pomenjko- ktera jim na sercu leží, le po postavi zgodit Lí t P s e m Drug pot pridejo imenitne, k ajoce vanje cez eno in drugo reč, postave na v ersto : namrec hodnost v é r e, ali i m a za ktero bi radi poprašali, za ktero bi radi prosili ? de bi se drugaci naredila i. t. d. véra za d z m é r a i m Takó so k m e t j e kmetijsko družbo dozdej le o d d e- in ko bi Novic ne bilo. bi ne bili sko- ljec gledali rej nič od nje vedili. Imela je sicer družba po deželi ktera šna r; Dolgo delki posâmes Kautschitsch d v e r o k vij Ijati in kak d bit so se poslanci měnili: ali se imajo ti trije raz aii kup presoditi; na zadnje je naklep obveljal, namreč de boj te dopisnike in namestnike zamogli ti storiti, pri dne možé pa kaj so ti azdelke poprej 1 potem pa p kér nismo smeli, kmete v zbor vku-pej poklicati, de bi se bili odkritoserčno pomenili čez v pomenik vzeli. Potem imajo še le Jud je na versto ? eno in drugo reč ! pri ti pra narni ali se jim imajo dovoliti v vsim k kakor kristij ali ne?" To bo zdej vse drugaci v poddružnicah. Pristavek. T* Kér olj v « • V ..... niti T: popisa i teden ima tedej zbor spet imenitne reči skle sklepi bojo toliko težavniši, kér je deržavni poslednjiga velkiga zbora kmetijske družbe še ne bomo kmalo na predloge prišli, ktere je zbor namenil c. k. od mnogih škofov pisma dobil d zbor nej dobro prevdari razméro med k v i j o dei ministerstvu predpoložiti ? danes oznanimo, de so de zelni pog kmetijski družbi za tačas dovolili, bi de bi ta reč na Dunaj šla, de nanila de ke lnig a poglavarstva, ktere kmetijstvo ali obertnistvo v eni j ali drugi reci %adevaj natisnjene in de bo tiskai jemala. To damo bravcam No zakaj de se ti boj Rako dolgo se ne homo laznirosti svojiga pravopisa slovo dali? (Dalje.) Pervič tedej sta oba ta namena v pisanju ne- v No vični h dokladah za te natise placilo pre- potrebna. Zakaj komu izmed bravrov, kteri jezik umé. na znanje, de bo edili je ležeče, ali komu je zavolj umevnosti potrebno, de bi pri branju zvediti, od kod ta ali una beseda, ki mogel razglasi po trikrat pri sih skih oznanilih oznanijo, kér je takó jo bere, pride ; postavim : de nekej pride od nek in kaj* adno , in de vse ozna- usé od vès, levši od lep. i. t. d. Ali de še nektere 29 druge izglede donesem de potrebno vediti, od dvanadst (dva na deset) : komu je k umevnosti branja postavim, beseda dvanajst pride in prtjazno kar je b b ali p r o s t o) ba od ob sebi (toje od so in pógniti* pogat 9 od pógati; merkati, pomarik, markati, pomarkovati ; špot od èèpit, éèptati od odic j rr » (Pilu (r . JI Pl marati, pomarati, ; nôrc (kuha ali presnina) od pulug, pulaka in to od puliti, ali ponemcena beseda švager od svak (svojak) , kterimu so nemci še končni er pridjali : ali de besede: živ I Zalostno oznanito porabiio Slavni slovenski pésnik Dr. France Prešerin je 8. dan tega mesca ob osmih dopoldne v Kraj nj i po 13 tednov dolgi bolezni na vodenici umerl v 49. létu svoje starosti. Gosp. tehant Da gar in, ki so ga vsak dan obiskovali, ne morejo dosti dopovedati, kako poter- > t jiTon žlica , župa, žaga, žakelj,žep, P esko pri- dejo od ker iv ali kriv, k rito, krupa? ker lica, keraga ^ • . . v J 7 • V V f vi/ J/ # pezljiv je bil rajnki celi cas svoje bolezni, in kako lepo z Bogam spravljen de je umerl. Noter do zadnjiga zdih-ljeja se je dobro zavedel me h oče", so bile nje vzdignite me, zadušiti latinsko ) rakelj *) ep, trepan V»/ X»/ in mej jih je izrekel te od kreti in pri kterih je ^ oij lep ar e» la ej zpah u njen Vsak, ki slovensko zna, že pomén teh besedi tako ve ? brez de bi se mu njih k 1 d s pisa njem kazal. Ce se pa kteri najde, komur je na ku ležeče 9 nej ga sam ziskuje ga v slo vno (vednost gove poslednje besede, in koje pa vgasnil. Zjutrej malo pred smertjo je se svoji sestri rekel: „Kmalo bo treba pred sodbo iti Oziianilo smerti slavniga možá je poslal vodja krajn-ske narodne straže gosp. Konrád Loker po posebnim je berž smertni » in zares se je zgodilo ! v Lj ubij ano, ki 9 amatiko) iskat gre. Nespametno bi bilo 9 olj njega 9 in ga je po Lju v se pisati d r u g e bi motiti 9 in olj v « irka drugaci 9 kakor pa se bei (Dalj sledi.) poslanců slovenski družbi list napravila v slovenskim jeziku bljani razposlala. Spomina vredno je, de ta smertni list je bil drugi v slovenskim jeziku; perviga je pred 8. léti gosp. And. S m oie t u rajnki Pres er in sam napravil. V saboto 10. dan V slovenska beseda ka ka Ko bi utegnil kdo misliti, de kel} izvira od latinskiga saccus ali pa od CT0CX.XOC7. temu sim v stanu skazati, de se slavjan greškiga tega mesca je koršniga v Krajnji že dolgo ni bilo. rodski straži, ki je že pri več priložnostih pokozala bil pogréb Krajnski na 9 I M ' ski jezik ne izhaja pervenje od latinskiga ga jezika skiga; de je prava narodska {"National) straža? gré čast in ali greški hvala, de je rajnciga z veliko slavo pokopala. Stražniki 9 ampak greški in latinski od slavjan- 80 ga nêsli ; gosp. tehant z 7 duhovni so ga pokopali ; ja de je slavjan ski eden izmed per-vovirnih jezikov (Ursprache), od kteriga se vsi evropejski jeziki fzunej samiga Ogerskiga) pervenje izhajajo. — Zatorej ne storimo prav, de se nekterih besedi sramujemo, ki jih po napčinim za greške, latinske, nemške, ali laske imamo žlahta, sila veliko Krajncov in Krajnjíc, in veliko pri jatlov iz Ljub lj an e, Radoljce, Terzica i. t. d. ga je spremilo na pokopalise, kjer zdej počiva, ki nam je tako sladké pesmi pel, in kteriga življenje je vender tako grenjko , ki so rajnciga zadéli od bilo ! Kdor vé vse prigodke 9 postavim, rajtati, kar delo, mvívu,, t/u^ barva (Farbe), malati, badali (badare) in več Besedo rajtati — de sedej le pri enim iz- že pred imeli ali pa La- krona Ulja vaga drugih. začetka, ko je v kancelijo komorne prokuracije v Ljubljani stopil, noter do tega časa, ko je v Krajnji c. k. pravdosrednik postal, si bo lahko razložil globoko po-membo njegove pesmi, ko je pél: gledu ostanem — so Slavjani gotovo 5 preden Greki svoj ctpt&UÎ t» in M 1 tinci svoj ratiocinari. Verljivo (wahrscheinlich) se beseda rajtati où red, rid, rjad izhaja. Zakaj verljivo je, de so od konca pri več rajtingah s kamen- ci bob am, ali drugimi takimi recmi rajtali, ktere Kdo zná Noc tamno razjasnit', ki tare duha? Kdo vé Kregulja odgnati, ki kljuje sercé Od zora do mraka, od mraka do dné. Ali pa nadpis svojih poezij : so v versto ali red, rjad devali, in to delo v rjad djati, ali pa tudi od same besede: rjad: rjadati, rjadjati-rajtati imenovali. Tudi slovenski govor: koga obrajtati, to je, ob redu, ali v redu imeti, vredniga imeti, in po enakim tudi latinski poldne boj Sim dolgo upal in se SI Si N; sim upu je prazn bal, strahu dal: , srecno ni } si up in strah želi. Prihodnjo saboto 17. dan tega mesca ob 10. do po ajncim bilje v Krajnji, h kterim prav rekočini (Phrasen) rationes confie er e, rationem concinnare, ratiocinari to izvodbo od red poter dijo. Ime rajtenga je, se vé de, poznejši izvira lep dit. povabimo vse nje obilno ! prijatle in spoštovav Pri , Po biljah se bo posvetovalo: Kakosin spominek kér so od konca večidel le glagoljske imena naj bi se rajncimu naredil in kam nej bi se postavil? (^verbalia), postavim raj tanje, imeli, kakor še dan Slavni mož zasluži svoje slave vredin spominek: današnji pri veliko zauménih (BegriíFen) zavoljo pre- torej je treba , de se ta rec dobro prevdari, in de se majhne žurbe jezika le take imamo, postavim: več prijatlov snide , ki se bojo posvetovali: kako bi se viđenje, ukazanje, povedanje i. t. d. Izhod enga dalo to nar boljši storiti. (rajtenga) je sicer na videz ponemčen; vender sim Dr. B, tudi od takih ljudi, ki niso nic nemško znali, slišal: pretekenga, skazenga, (Beweisfiihrung), pinto v I 7 0 v rw 1 i 1 * WTM ■ ' iWoriéai % WjJubIJane. Gosp. Dr. Orel je začél přetečeni teden kmetij-kenga, poboljsenga (Zubesserung) lecinga (Em- 8tvo v slovenskim jeziku učiti. Čez 80 učencov ima pfehlun cr » empfehlen.) Zraven po polsko: zcileciti, poleciti se 9 sich v drugim vím sklonu tega možkiga imajo tudi mnogi prilogi spôla enak izhod posta- gosp Gosp. Dr. Orel se bo z skim uku tako verstil, de bo D e ž m a n a m v kmetij- Dežman vsako °*osp Î5 saboto .Ví. vredniga, previ dni g a i. t. d. Ji. V ^ X 4 1 . â « vertnarstvo razlagal. Z nevoljo smo brali unidan v nemškim časopisu Beseda kèpan pomeni v svojim per vim pomenumožá ^Presse" zabavljivi popis čez slovenšine na Krajnskim, velikimi kepi ali aržati. Morebiti de je bil sloven- kteriga je nek neznan člověk spisal, ki v vsaki versticí veliko lét spal! Sicer pa je ta popis ski zepan zato takóimenovan, kér je davke pobíral. Enako opravilo ima še dan današnji v nekterih kra kaže 9 de je 9 postavim : v Šlezii neniski ž e p an 9 kj er ga ravno zavolj tega: Schuldheiss, Schulťhs, Schulze Scholz imenujejo. Pisavec. tudi tako poln laží, de nas je sram svoj i ga roj a ka imenovati. 9 taciga člověka 9 30 IMovicar iz mnogih krajev• Ko šut je še zmirej v Deb reč inu, od kodar vojsko zoper cesarsko armado pelje. Velike ravnine po Ogerskim so vzrok, de še ni konec vojske, zató ker niku v Salkani pri Gorici: Nar imenitniši kmetijske bukve v slovenskim jeziku so: Vertovcova kmetij-ska kemija (neprecenljiva knjiga obseže celo kmetij-stvo in velja 45 krajc.), Vertovcova Vinoreja (veljá 45 kraje.), Pircov Kr ajnski vert nar (veljá 24 kraje.) Slovenski vertnar (6 kraje.), Jonketov Cbelarčik (veljá 20 kraje.), Bukve za kmeta, kako s živino ravnati i. t. d. (veljajo 15krajc.). — Gosp. J. D. vBošt: Morebiti bi bilo nar bolj práv, Vašo reč razglasiti, ko po ravninah imajo konjiki veliko moc, in Ogri imajo veliko huzarjev. Sliši se, de bosta feldmaršallajtnant Šulcig, ki je bil poslednji čas v Ljubljani general, in pa f. m. 1. Šlick združena planila čez Debrečin. Horvati želijo, de bi ban Jelačič kmalo domů přišel. V Savo n i na Laškim so našli 80000 pus v mno-shrambah skritih; v Milani pa veliko smodnika (pulfra). Nikjer se ne kaže, de bi se hotli Lahi na pra vo pot podati. V Parizu so za nekoliko casa potola žili puntarsko gibanje. — Pred svečnico je perjizdarilo v Kromeriž veliko Marskih kmetov, deržavni zbor počastit in frfi prosit i de naj varje pravice ljudstva in de naj kmalo sklene kmetijske zadéve zavoljo desetin i. t. d. — rekli so poslednjič, de so pripravljeni za cesarja in domovino kri in življenje dati. Zbora predsed- nik, potem pa tudi gosp Palacki sta jim prijazno od srovorila. Na Nemškim je žitni kup tako nizik, de se ljudjé take cene V se nikdar ne spomnijo Na An g 1 e ž k o (Liverpovl) so unidan pripeljali iz novo najdene zlate rude v Kalifornii za 150,000 gold, zlatá. — Gosp. minister notranjih opráv je 30. prosenca svoje želje na znanje dal, de nej bi se nekteri novi poslanci za Fran- k ob rod volili, pa ta volite v je po ocitnim razglasu ministra vsacimu popolnama na prosto voljo dana in no-beden se ne sme in ne more siliti. de bi mogel voliti. Kakor v druzih časopisih je tudi v Novícah bilo v prid in obvarovanje samostojniga in močniga avstrijanskiga cesarstva v ti reci že dovolj dovolj govorjeno. — Po Du-najskih novícah je bilo konec pretečeniga mesca v Du-najski banki 32 milijonov in 482,541 gold., 15 kraje. in 3 venarji sreberniga denarja, ki je gotov porok za bankovce, ktere imenovana banka izdaja. Sp omlad se oznanuje ? bi Vi oznanil o napravili in ga v do kladi Novic natisniti dali. Tako se bo oznanilo nar bolj in nar hitreje razširilo. Šesterim mladim učencam blizo Save „Mladi Blaže v pervi soli" še ni na svitlo přišel. Veselí nas, de ste tako pridni in uka željni; kér pa v novim čerkopisu pisanih abecednikov pri nas še ni, morate že Po- še enmalo poterpeti, ali jih pa iz Ter sta naročiti. vedati moramo, kako so ti sesteri učenciki svoj dopis sklenili : „Ko bi se pa st ar iga pravopisa v mógli" pra vi jo v se zanaprej šoli učiti, Novice, Daníco ? deža, kmetijsko kemijo i. t. d. pa po novim brati, bomo rêkli : Sola ! pojdi rakam žvižgat. u Gosp. J. K. iz Gorenskiga! Na vaše vprašanje zastran novih bukev za šole po deželi, vam je pod štev. 7235 na vprašanje v novim pravopisu natisnjenih damo odgovor na znanje, ki ga Ljubljanski konzistoři od ministra úka 12. grudna 1. L zavoljo hitriga vpeljanja bukev v začetne šole, pře- jel, ki se takóle glasi: Za natís novih šolskih bukev v novim čerkopisu zdej ni pravi čas zató, kér se bojo vse solske reci prihođnjič prenaredile in se bo tedej tudi za Poželjeni natís se pa da na Krajnskim nove, pripravne bukve skerbelo. v se za en cas odložiti, kér je tolikanj lože še stari in novi čerkopís v navadi, in bi tedej utegnilo práv (ráthlich) biti, šolsko mladost v obéh čerkopisih vaditi, kar se lahko zgodi, ker ni veliciga razločka med njima." Oznanilo tega sklepa bo potolazilo tudi tište, kteří so slišali pripovedati, de je minister, slabo podučen zastran , stari čerkopis p o ter d il. potrebe noviga čerkopisa To ni, in ne more bitií Zakaj, ? ričica v V « V ce bi se stara Boho-létu 1850 v šolske bukve vpeljala , bi bilo to taciga svetvajo Kmalo po Svečnici so se prikazale na sončnih stra- očitno znamnje , de tisti možjé ki kaj néh Ljubljanskiga grada in c. k. botaniškiga verta bel i hočejo svojoglavno podučenje lj u d s tva zatirati , kér zvone ki (Schneeglóckchen, galanthus nivalis), troben- se zdej vse v novim čerkopisu piše, in — naj se prekuc- nejo časi kakor se hočejo — B o ho ričica nikdar več ne bo iz groba ostala. Gosp. Tojnku: Kér je spisek tudi ti ce (stàngellose Schlusselblume, primula acaulis) in teloh, (schwarze Niesswurz, helleborus niger). A. Fleišman. po Vasih mislih zdej ze prestar, ga pa raji na stran de némo.— Gosp. Lipe tu: Ne vém : ali bi take ljudi kej Pogovori in odgovori vredništva• spreobernili tudi z očitno svaritvijo; le prepír bi vžgalí Pod tem nadpisam bomo prihođnjič gosp. bravcam brez de ^ dosegli. Zató bomo po Vašim vošilu iz na mnogotere in dopisnikam dajali in se ob kratkim zastran ene in měnili. vprašanja očitne odgovore ročili spisek gosp. C. Vredništvo. druge reci po v Žalostné novice Gosp. M a r t i n u J. velkimu županu na Staj. oznanimo na vprašanje zavoljo šolskih bratov, ki so na Fran Na Ko krici in na Rupi nad Krajnjem je bii v pa v ponde- nedeljo ponoči, v Mo stah nad Mengšem cozkim, Spanjskim in vAmeriki vpeljani, in ki bojè do- ljik ponoči silen oginj bro učé, pa malo plačila potrebujejo," de mi od šolskih bratov nič druziga ne vémo, kakor de so bili v ne-kterih deželah nekdaj take družbe učeni ko v, ki niso stanovitniga sedeža iméli, ampak de so se, kakor zdej ne- Današnjimu listu je pridjan 6. dokladní list. kteri godciin komedjanti, po mnogih krajih vláčili; kakiga pol léta so se kje vstavili in otroke učili, po tem so pa spet kam drugam šli. pa ne veliko vreden ; še slabši je bilo njih za- Serčni Njih poduk je bil sicer dober kup deržanje. S takimi bi nam ne bilo vstreženo. pozdrav kmetovavcam v Kam njim! Vaši lepi dopíši nam kažejo, de ste umni in hvale vredni možjé, ki dobro zapopadete, de svoboda ni razvujzđanost, kakor nekteri mislijo. Slava Vam! Sicer Vam pa še nimo, venca ozna de smo poslani kos bankovca zalozniku ,,P. Slo " izročili. — Gosp. A.Kamelu. šolskimu priprav mernik Pšenice domaće » » banaške » Turšice....... » - Soršice....... » Réží......... » Jecmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... 1 Ï /J u b tj n iê i j f H»*ajnji 1 Kitni kup. (Srednja cena). 10. svečana. 5. svečana. gold. j kr. j gold. 1 kr. Natiskar in zaloznik Jozef Blaznik v Ljubljani. %