Ko sem spoznal delo reševalca, sem vedel, da je to moja življenska usmeritev roll# ‘ * v (foto: Franjo Atelšel ISSN 0351-8140 BOŠTJAN RIHTER Če bo velik interes, bom v prihodnji sezoni na smučišču angažiral tudi smučarske vaditelje Zadruga Mozirj v sodelovanju z Mercatorjem druga mozirj e Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. (m strehe (S® g©» apofiO® Železnina Radmirje, tel. 838-80-43 KPC Ljubija Mozirje, tel. 837-07-20 Železnina Luče, tel. 584-40-24 Železnina Gornji Grad, tel. 839-44-20 -TIM LAŠKO -TERMO ŠKOFJA LOKA -SCHIEDEL DBjmo - FRAGMAT IZOLIRKA SODRAŽICA FRAGMAT izolirkaV -WIENERBERGER OPEKARNA ORMOŽ WIene'ber9er - PFLEIDERER NOVOTERM PREBOLD -scTviorZal NOVO MESTO I PFLEIDERER NOVOTERM "VELIKA OKNA - ZA MALE CENE” Glin žagarstvo Za gotovinsko plačilo se 3% F* O PUST! I Termo okno 60x60 14.820,00 SIT Termo okno 140x120 30.490,00 SIT Termo okno 100x120 25.520,00 SIT Balkonska vrata 00x210 35.750,00 SIT UGODNE CENE MINERALNIH GNOJIL KAN 27%; UREA 46%; NPK 7x20x30; NPK 15x15x15 in šc velka izbir« ostalega gradbenega material« ter oken vseh «HnwnzQ. * Ugodni plaälni pogoji, dostm na dom z avtodvigalom! IE2 nalništvo Äto sä© Franček Grudnik s.p., Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik) Delovni čas: od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure Tiskalniki: -‘*JA llu e*- - CANON S200 14.500 SIT - EPSON STYLUS C4--- 14.900 SIT -HP 57.900 SIT - EPSON 75.000 SIT Cene veljajo do razprodaje zalog. - EPSON LASER EPL 5900 ... i Računalnik 1 115.000 SIT ugodna ponudba: , Monitorji Samsung^ SIT &im/M LariVoler za 5. rojstni dan želiva obilo zdravja, sreče in otroškega nasmeha! Babi in ded w://home.netsi.ne1/nc^ e-mail: Iuka.novak@netsi.: ŠLANDROVTRG; SC0n.MARIN.se1 TEL: 03 5 716815 •SERVIS * -STARO ZA NO. INNSBRUCK-BODENSKO JEZERO ■ HAINAU - RENSKI SUPOVI 3 dni, 1.5. in 13.6.38.900 SIT; GRADOVI BAVARSKE 3 dni, 26.4.38.500 SIT; LEPOTE RENA 4 dni, 30.4. 49.900 SIT; SALZBURG-PASSAU-UNZ 2 dni,24.5. In 14.6.25.900 SIT; DRESDEN-BERLIN - POTSDAM - LEIPZIG 5 dni, 24.6 61.500 SIT; PRAGA IN GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 3 dni, 15. In 20.6. 36.500 SIT; BUDIMPEŠTA IN BLATNO JEZERO 3 dni, 26.4.in 30.5. 28.900 SIT; SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE 3 dni, 26.4in 1.5. od 38.900 SITRIMINI-SAN MARIN0-SAN LEO 2 dni, 26.4.,2.5.,24.5 in 14.6. od 20.900 SIT; BENETKE in razstava “Faraoni” 1 dan, 26.4.in 17.5.9.900 SIT, P0MUDANSKI ter PRVOMAJSKI KRAJŠI ODDIH na slovenski in hrvaški obali ter v slovenskih zdraviliščih; POSEBNI PROGRAMI za igralce GOLFA; V PRODAJI “POTEPUHOVO POLETJE 2003”, Ugodne cene, gotovinski popusti ali plačilo na 10 obrokov e-mail: potepuh@siol.net. www.mb-dolinar.si Katalog vam pošljemo tudi na dom! Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00, Ljubljana, Dunajska 105, tel: 01/565 58 30 OSREDNJA knjižnica pustili prostor in možnost preživetja tudi našim naslednikom, ki jih tako radi postavljamo na piedestal našega največjega bogastva. Čisto okolje in privlačnost neokrnjene narave so konec koncev prednosti in vrednote, na katerih temelji promocija turistične ponudbe te doline, ki se še vedno bori za intenzivnejšo povezanost med posameznimi turističnimi subjekti. Korak na tej poti, ki bo bržkone še dolga, je bil storjen z novim kata-logomturistične ponudbe Zgornje Savinjske doline, ki bo predstavljen v naslednji številki časopisa. Tako kot nekateri kmetje v želji po večjem zaslužku ali celo po preživetju prekomerno obremenjujejo okolje in izkoriščajo živali, tako narava po drugi strani vrača udarce ssvojotrmoglavostjo in včasih celo krutostjo. Naravne katastrofe večjih razsežnosti ksrečiže nekaj časa niso prizadele naših krajev, zato pa se pojavljajo nevšečnosti in škode. Zgomjesavinjski kmetje opozarjajo na hude težave, ki jim jih v gozdovih povzročajo jeleni in divji prašiči, ki so se namnožili čez vse meje. Narava ali usoda sta včasih kruti celo do nedolžnih, do otrok. To bi lahkotrdililudi vprimeru redke kronične ledvične bolezni, ki je doletela malega Kristjana iz Primoža pri Ljubnem. Da bi staršem finančno pomagali pri izjemno dragem zdravljenju, je bil v kulturnem domu organiziran dobrodelni koncert. Sočutje, sožitje in izmenična pomoč so vrednote, ki nas delajo ljudi. Civilna iniciativa, ki seje primarno oblikovala okoli problematike onesnaževanja iz tovarn Glin Grit in Glin Pohištvo, je v svojih prizadevanjih za izboljšanje okoljevarstvenega stanja naredila korak dlje. Ker konkretnih odzivov, če ne upoštevamo obljub, na njihova opozorila o nevzdržnih razmerah doslej ni bilo, so se odločili ustanoviti ekološko društvo s širšim okoljevarstvenim poslanstvom, za pomoč pri njihovih prizadevanjih pa računajo na stranko Slovenskih ekoloških gibanj, s katero so se povezali. Glinovi podjetji seveda nista edina onesnaževalca vdolini, sta pa tiste vrste, ki se jih vonja in vidi. O mačehovskemu odnosu bi imeli kaj povedati tudi vodotoki in intenzivno obdelovana kmetijska zemlja, nemarno podobo rečnih obrežij, kijih kazi nečimrno odlaganje odpadkov v naravi, pa skušajo z očiščevalnimi akcijami vsaj za silo izboljšati nekateri zagnani posamezniki in skupine. Zaslužijo si pohvalo, ker s svojimi dejavnostmi poravnavajo dolgove za tistimi pripadniki njihove vrste, ki nimajo občutka, daje ravno narava tista, ki jim daje vse, kar nujno potrebujejo za obstoj, in da bi zato morali pokazati nekaj več spoštovanja do nje. Če ne iz moralnih razlogov, pa vsaj zaradi lastnega interesa po kakovostnem življenju na tem planetu in v želji, da bodo Aktualno: Divjad povzroča veliko škodo v gozdovih Nazorski okoljevarstveniki Ustanovljeno Zgornjesavinjsko ekološko društvo Nazarje....... Intervju: Andrej Klemenak, turistični vodnik z državno licenco Anketa: Prvoaprilski nori zajci Spori v Varpolju: Se bodo še lahko zbirali pod lipo? Dobrodelni koncert: Pesem za srečo v očeh. Na naslovnici: Očiščevalna akcija ljubenskih ribičev na bregovih Savinje ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 13,4. april 2003 Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Edi Mavrič-Savinjčan, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.600 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne redi sprejemamo za naslednje trimesečje. ^odpovi DIVJAD POSTAJA NARAVNA KATASTROFA, KI SE JE RAZMNOŽILA ČEZ VSE NORMALNE MEJE IN VSE BOU OGROŽA OBSTOJ KMETOV Jeleni in divje svinje zaščiteni bolj kot kmetje Medtem ko se svetovno dogajanje vrti okoli vojne v Iraku in slovensko v pričakovanju vstopa v Evropsko unijo in Nato, zgornjesavinjski kmetje bijejo boj za preživetje zaradi vse bolj okrnjene narave, ki je posledica čez vse normalne meje razmnožene divjadi. Kmetje, ki se mukoma preživljajo na domačijah prednikov, so prepričani, da je zadeva ušla državi izpod nadzora. Zaradi sprejemanja evropske zakonodaje se je vprašanju državnega gojitvenega lovišča Kozorog, v katerem nastajajo problemi, nerazumljivi tudi samim lovcem, vsaj začasno izognil tudi državni zbor. Eden od predlogov je bil, da prevzame gospodarjenje s tem očitno spornim loviščem Zavod za gozdove Slovenije. Alojz Vrtačnik iz LD Gornji Grad se zaveda problema in pravi, da bo treba zaustaviti širjenje populacije bistveno drugačne, kar bi lahko posledično povzročilo finančni zlom lovskih družin, ker ne bi zmogle več I ] f cn 1 s I LU f Ö 1 . O k Jeleni so na območju Florjana, Savine in Krnice ogrebli in požrli skorjo z debel. Po podatkih Zavoda za gozdove je na hektarju površine od 150 do 200 poškodovanih dreves Kmetu Francu Preku so v preteklih letih povzročali škodo predvsem divji prašiči, saj so bile travne površine na mnogih mestih videti kot preorana njiva. Škodo so lovci sicer poplačali, vendar s tem problem ni odpravljen, saj se divjad prehranjuje tudi na njivah. V zadnjem obdobju so na širšem območju Florjana, Savine in Krnice izraziti škodljivci jeleni. Večinoma v mladem gozdu so ogulili in požrli skorjoz debel. Ob-jedenost debel sega tudi do dveh metrov, kar dokazuje, da so bile živali zelo velike. V gozdu ni mogoče prehoditi niti desetih metrov, ne da bi naleteli na jelenje iztrebke, po podatkih Območne enote Zavoda za gozdove pa je na hektarju površine od 150 do 200 poškodovanih dreves, kar pomeni, da.bo gozd, dolgoročno gledano, zaradi rdeče gnilobe izgubil na vrednosti. Franc pravi, da pred dvajsetimi leti na tem področjujelenov sploh ni bilo oziroma so biti tako redki kot medved na Menini planini. Prepričan je, da bo treba zmanjšati stalež živali ali pa ukiniti kmetovanje, saj oboje nikakor ni združljivo. "Če bodo jeleni še naprej neovirano gospodarili po gozdovih, bo čez deset let mlada drevesna kultura uničena," je prepričan Prek, ki tako kot Ivan Presečnik, predsednik pašne skupnosti Menina-Gospod-na, za nastale razmere ne krivi toliko lovcev kot državne politike, ki so s spornimi predpisi zvezali roke tudi lovcem. Za ilustracijo povejmo, da so lani divji prašiči v celoti preorali pašnike na Menini planini, kar ni povzročilo samo škode, temveč je spremenilo tudi podobo krajine. Za kmete pri vsej stvari ni odprtih vprašanj. Zahtevajo povečan odstrel, kar naj bi vsaj v grobem obvarovalo njihove njive in gozdove pred vsiljivo divjadjo. Pri tem pa bi morala zajeten delež odgovornosti prevzeti na svoja pleča tudi država. jelenov v zanjo neprimeren življenjski prostor. Z ustreznim odstrelom nameravajo vzpostaviti normalno starostno strukturo. Per podatkih iovsko-gojitvenega načrta za nazorski del Savinjsko-kozjan-skega območja jejelenov preveč na območju Savine, Srnaka, Podvolovljeka, Krnice in predgorja Raduhe, kar je razvidno tudi iz povzročene škode v smrekovih gozdovih. "Tiha trenja med lovci in kmeti, ki jo povzroča divjad, seveda nikomur ne koristijo," ugotavlja tudi Vrtačnik. V preteklih letih je pod streli padlo 40 do 50 jelenov, letos naj bi se številka gibala med 70 in 80, pri čemer bodo poskušali preseči letni plan, karjim omogoča lovski načrt in sporazum, ki gaje podpisalo 22 lovskih družin. Lovske organizacije bodo morale z odstrelom močneje posegati med odrasle samice in teleta, vsem sogovornikom pa je jasno, da kjer bo divjad, bo tudi škoda v kmetijstvu, a jo bo treba zadržati v znosnih mejah. Z upoštevanjem škode, ki nastaja v gozdovih, bi bile številke vračati kmetom nastalih škod na kmetijah. Pri tem je treba povedati, da so kmetje do odškodnine upravičeni, vendar brez izdelane metodologije zadeve niso povsem preproste, predvsem pa povzročajo dodatno slabo voljo. Vsekakor so lovci trdno odločeni storiti vse za vzpostavitev vsem sprejemljivega stanja, zato so zaprosili za podaljšanje lovne dobe na jelenjad. Kmetje ostajajo, tako kot lovci, ujetniki med kladivom in nakovalom. Prvi želijo, da bi veliko divjad kar iztrebili, naravovarstveniki temu seveda odločno nasprotujejo. Zapletena razmerja bo morala brez slepomišenja reševati tudi država oziroma v njenem imenu kmetijsko ministrstvo. Brez pomoči države se lahko zgodi, da bodo najprej finančno shirale lovske organizacije, ki ne bodo zmogle plačevati odškodnin zaradi divjačine, za njimi pa se podobna usoda obeta tudi kmetom. Savinjčan LJUBNO OB SAVINJI Priprave ne mednarodno srečanje splavarjev Vflosarskem društvu seta čas intenzivno pripravljajo na generalno skupščino mednarodne splavarske zveze, ki bo na Ljubnem potekala od 12. do 15. junija. Preko sto prijavljenih iz desetih držav obeta ne samo narodopisni dogodek, temveč tudi turistični, na katerega naj bi se turistični delavci iz celotne Zgornje Savinjske doline temeljito pripravili. Vsi udeleženci bodo namreč nastanjeni v dolini, srečanje pa želijo razširiti na celotno celjsko regijo. "Gre za to," pravi predsednik ljubenskega flosarske-ga društva Franjo Naraločnik, "da so bili včasih v teh krajih vsi tako ali drugače povezani s splavarji in gozdarji." Ljubencem je bila organizacija zaupana na predzadnjem srečanju v Pragi, pri odločitvi pa je bil odločilen ljubenski sloves ohranjanja etnološke vrednosti in čuvanje dediščine prednikov. Vse dejavnosti naj bi potekale preko flosarskega muzeja, celotno dogajanje pa nameravajo Ljubenci prikazati od Luč, kjer so delali pretežno "vlcerji" do celjskega Narodnega doma, v katerem naj bi izvedli generalno skupščino. Za Naraločnika je predvsem pomembno, da bi turistični delavci.stopili skupaj in z izdatno promocije vseh krajev doline poskrbeli, da bi se udeleženci srečanja vračali v te kraje tudi kot navadni turisti. Savinjčan © 'brez strateškega partnerja bo smučišče na golteh tudi v prihodnji zimi brez smučarjev Vljudnostno tipanje rudarjev Po treh neuspešnih sezonah, vseh tehničnih zapletih in tragični nesreči, ki je podjetju Golte Slovenija (GS) dokončno zlomila krila, so italijanski lastniki smučišča na Mozirski planini napovedali prodajo oziroma iskanje strateškega partnerja. Južnotirolski podjetji Dr. Schar in Reden so v posodobitev smučišča vložili več kot tri milijone evrov kapitala in po tistem, ko so februarja odpustili vse zaposlene, napovedali, da so pripravljeni podjetje Golte Slovenija v celoti prodati. Pri iskanju kupca oziroma strateškega partnerja naj bi jim pomagali tudi savinjsko-šaleški župani, med vsemi zainteresiranimi kupci ali partnerji pa so možne resne kombinacije le s Premogovnikom Velenje. Pogovore o poslovnem sodelovanju sta za Delo potrdili obe strani. Po nesreči, v kateri sta umrla dva delavca, in prelaganju krivde z avstrijskim podjetjem Teufelberger Seil, ki je izvajalo dela na gondolskih napravah v Žekovcu, je Italijanom pošla sapa, zaradi izgubljenega časa pa pretekle sezone sploh niso začeli. Znano je, da je direktor GS Richard Stampfl takrat napovedal možnost prodaje, strateškemu partnerju pa so pripravljeni odstopiti tolikšen delež podjetja, kot ga bo pripravljen plačati. Italijani so napovedali poravnavo sanacijskih stroškov, center naj bi usposobili za obratovanje, vendar, če do junija ne najdejo partnerja, smučarjev na Golteh tudi v prihodnji zimi ne bo. Interes Tirolcev je pridobiti vsaj 1,7 milijona evrov, ki sojih investirali v obliki posojil, sprememba terjatev v lastniške deleže se jim ne zdi prav verjetna, dohodek pa so pripravljeni pustiti v naši državi. Med obiskom v Meranu so predstavniki velenjskega rudnika od Italijanov prevzeli dokumentacijo, po naših informacijah pa se konkretne oblike pogajanj o morebitnem sodelovanju še niso začele. Odločitev o tem, ali se bodo s tirol- sko družbo sploh pogovarjali, bodo v Velenju sprejeli najkasneje do konca aprila. Prav tako še ni znano, ali se bo za sodelovanje z Goltmi odločil Premogovnik Velenje ali bo sodelovanje prepustil svojim hčerinskim družbam, vendar, kot rečeno, doslej ni bila sprejeta nobena konkretna odločitev. Savinjčan NAZARSKI OKOLJEVARSTVENIKI USTANOVILI ZGORNJESAVINJSKO EKOLOŠKO DRUŠTVO NAZARJE Proti vsem, ki zanemarjajo zdravo okolje V Nazarjah si že vrsto let, očitno neuspešno, prizadevajo za ekološko sanacijo tovarne ivernih plošč, ki je ob Glin Grifu največja rak rana zdravemu okolju, zato so se člani civilne pobude za zaščito okolja odločili ustanoviti ekološko društvo. Preko glave so jim namreč prerasle neuresničene obljube in sprenevedanja tako vodstev podjetij kot tudi lokalne skupnosti, zato napovedujejo, da se bodo borili proti vsem, ki ob imenovanih onesnažujejo okolje. V mislih imajo predvsem nenadzorovano odvažanje gramoza iz Savinje, goloseke, onesnaževanje podtalnice z gnojnico in podobne nepravilnosti. Kljub ekonomskim interesom in delovnim mestom v podjetjih nekdanjega Glina, ne bi smelo biti nikomur vseeno, v kakšen okolju živi in dela, vse bolj na dlani je tudi dejstvo, da se z zamenjavo lastnikov podjetja Glin Pohištvo razmere ne izboljšujejo. Člani civilne pobude so že ioni oktobra seznanili javnostz neodvisnimi študijami škodljivih vplivov z Glina, ki Nazarje najbolj obremenjuje s hrupom in prahom. Ta se dejansko poseda po celotnem naselju in škoduje zdravju ob "ugodnem" vetru pa je njegov vpliv zaznati tudi v Mozirju. Korak k ustanovilvi društva je bil več kot potreben, tembolj, ker se po besedah njegovega predsednika Zvoneta Jelena na njihove pobude požvižgajo tudi župan Ivan Purnat in celoten občinski svet. Od župana, ki so ga povabili na sestanek, so želeli slišati odgovore na vprašanja o prostorskem načrtovanju in onesnaženju, vendar se najbolj odgovoren mož nazorske občine vabilu ni odzval. Kot da je vse v najlepšem redu, se obnašajo tudi svetniki, ki so tako kotžupan izvoljeni od ljudi, torej je tudi odgovornost konkretna in nedvoumna. Številna vprašanja tako ostajajo brez odgovora, enako tudi napovedane aktivnosti župana neuresničene. Takoj po lanskih lokalnih volitvah naj bi na zboru krajanov odkrito spregovorili o nazorskih ekoloških problemih, kar se seveda iz okoljevarstvenikom neznanih razlogov ni zgodilo. Očit-noje sanacija deveta briga tudi lastnikom Brest Pohištvu iz Cerknice, ki zaradi ekonomske nezmožnosti zavlačuje. V Nazarjah jim je jasno, da bodo sami težko premaknili kaotične razmere z mrtve točke, zato so se povezali s stranko Slovenskih ekoloških gibanj (SEG). Generalni sekretar stranke Karel Lipič jim je obljubil vso potrebno pomoč in, v kolikor ne bo potrebnega dialoga in konkretnega sodelovanja, se bodo zavzeli za zaprtje onesnaževalca. Savinjčan NOVA STIETA Izpolnjen pogoj V Novi Štifti so se nekaj let soočali s problemom posedanjatako imenovane "senčne" ceste, kije nekakšna bližnjica od farne cerkve proti Črnivcu. Premikanje cestišča je povzročalo neurejeno plazišče, sanacijski poseg pa je med drugim terjal delno ureditev občinske ceste v dolžini nekaj deset metrov, kar je občinsko blagajno stalo 2,5 milijona tolarjev. "Dosegli smo tudi soglasje z lastniki zemljišč, kljub temeljitemu posegu pa ni zagotovila, da bo sanacija tudi dolgoročno uspešna," realno ocenjuje tajnik občine Gornji Grad Jože Poznič. Obnovo ceste je zahteval prevoz šolskih otrok in še bolj mleka, saj zaradi večjega vozila za prevoz mleka vožnja po stari trasi ni bila več mogoča in še manj varna. Savinjčan Sanacija “senčne” ceste je bila izvedena, vprašanje pa je, ali bo tudi dolgoročno uspešna (foto: EMS) LOVSKA DRUŽINA DRETA NAZARJE Kon □ © ® JL Naša anketa nori. Ja, če bi tak zajec izgledal nevaren, bi se mu že rajši umaknil, kdo pa se ne bi?! Vem, da ni zajcev, ki bi imeli takšno bolezen, a kot sem že rekel, lahko bi bili nori na kakšen drug način, a ne? Magda Cevzar, Ljubija Kolikor sem jaz informirana, se ta bolezen tiče bolj goveda, ne pa zajcev, zato bi kar težko verjela takšni novici. Nisem še niti slišala, da bi se bolezen prenašala na druge živali, tako da mislim, daje to bolj trač, kot kaj drugega! Če bi že srečala kakšnega zajca, ki se čudno obnaša, bi pomislila prej na kakšno steklino kot pa na BSE! Mojca Poličnik, Spodnja Rečica Za nore zajce še pa nisem slišala in mislim, da ne morejo biti preveč nevarni. Tudi če bi kakšnega srečala, se ga verjetno ne bi ustrašila. A če bi me kakšen začel gristi?! Ja, potem bi pa že postala malce živčna, ha ha...! Pa vam tudi ne verjamem preveč, a če bi že bili tudi zajci nori, si pa tudi ne bi mogli nič pomagati. Andrej Dolšak, Mozirje A, da imamo nore zajce? Ne, za to pa ne vem! Lahko bi že bili nevarni, če bi se ta bolezen res prenesla na druge živali. Sicer pa jaz zajcev ne jem, zato se ne bi preveč »sekiral«, pa tudi, če bi srečal kakšnega norega, se ga ne bi ustrašil. Toni Acman, Šmihel No, za nore zajce še pa nisem slišal! Je pa tako, da pri teh stvareh človek res že ne veš več, kaj je res in kaj ne. Ha, ha, zajcev se pa že ne bi ustrašil, je še veliko drugih stvari, ki se jih moramo bolj bati kot pa norih zajcev! Tatiana Golob, fotografije: Ciril M. Sem Nori zajci v Zgornji Savinjski dolini!? Ljudje, ki se radi pošalijo na račun drugih, so se seveda razveselili 1. aprila, dneva, ki ga od drugih dni ločuje to, da so laži, seveda neškodljive, celo dobrodošle. Tudi mi smo se odločili, da preizkusimo, kakšen smisel za humor imamo Zgornjesavinjčani, in se z njimi pošalili na račun norih, ne krav, ampak zajcev. Alojz Klosternik, Ljubija Vem, da imamo spet eno noro kravo, za nore zajce pa še nisem slišal! Bolezen sama po sebi je že resna, a da bi nas sedaj ogrožali že zajci pa kar težko verjamem. Je pa dandanes že marsikaj mogoče.... Damjan Krstnik, Pobrežje Ne, za nore zajce pa ne vem! V prenesenem pomenu bi se pa že dalo reči, da so tudi kakšni zajci SKUPINA KRAJANOV SE NE STRINJA Z ODLOČITVIJO LASTNIKA IN ŽELI ŠE NAPREJ VASOVATI POD LOČANOVO LIPO V VARPOUU Ogroženi interesi Prejšnji ponedeljek so na celjski enoti Zavoda RS za varstvo narave prejeli telefonsko sporočilo, da potekajo določene dejavnosti, ki bodo ogrozile oziroma uničile lipo sredi vasi v Varpoljah. Pobudnik teh dejavnosti naj bi bila Agrarna skupnost Spodnja Rečica-Nizka-Varpolje oziroma v njenem imenu predsednik Stane Levar. Lipa, pod katero je zbirališče okoliških ljudi, je bila v procesu denacionalizacije vrnjena omenjeni Agrarni skupnosti, zaradi svojih lastnosti (oblika, pričevalna pomembnost) pa je bila uvrščena v evidenco naravnih vrednot območne enote zavoda. V preteklem letu je bila lipa po mnenju strokovnjakov še povsem vitalna, na njej ni bilo opaziti suhih vej, ki bi ogrožale lastnino v neposredni bližini. Zaradi lepe in zdrave rasti se na celjski enoti zavoda za varstvo narave nikakor ne strinjajo z njeno odstranitvijo. Problem pa seveda ni v tem, da bi člani Agrarne skupnosti želeli lipo odstraniti, saj se dobro zavedajo njene vrednosti, težave bi lahko nastale v primeru, d^drevo poškoduje katero od okoliških hiš. Konkretno gre za hišo najbližjega Janeza Peka, ki je sklenil z Agrarno skupnostjo zakupno pogodbo z možnostjo odkupa za 262 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem stoji tudi omenjena lipa. Stane Levarje prepričan, da skupina krajanov nima nobene pravice do prostora pod lipo, ki so ga v resnici uporabljali v letih, koje bil status zemljišča še nedoločen oziroma v denacionalizacijskem postopku. Pravtako ne gre za vaško, ampak Ločanovo lipo, saj so ti vsadili lipo na agrarni zemlji. Čeje lipa spomeniško zaščitena in kot lastniki niso plačniki morebitne zaradi lipe nastale škode, potem ni prav nobenega vzroka, da se lipa odstrani. To je mnenje upravnega odbora Agrarne skupnosti, o vsem drugem pa odloča kot dober gospodar najemnik zemljišča Janez Pek. Sokrajani mu namreč očitajo, da jih hoče pregnati izpod lipe, pod katero so v preteklosti prirejali velike "fešte" in dve desetletji dolgo druženje leta 1999 okronali s postavitvijo mize in klopi, kjer vsako nedeljo pijejo jutranjo kavico. Za ohranitev utečenih družabnosti so po vasi zbirali tudi podpise podpore in pravijo, da se bodo za ohranitev lipe, ki jo očitno nihče ne ogroža, in družabnega prostora borili z vsemi, tudi pravnimi sredstvi. Pričakovali smo, da se Janez in Marta Peks stališči sosedov ne bosta strinjala, kar sta nam tudi odločno potrdila. Storila nista nič slabega, trditev, da se pod lipo shajajo že dvajset let, pa je po njunem povsem iz trte izvita, saj večine hiš takrat še ni bilo. Predvsem pa sta lipa in prostor pod njo na zemljišču, ki ga ima Pek v zakupu, in dokler bo plačeval zakupnino, bo sam odločal, kaj se bo tam dogajalo. Sosedi mu preko odvetnika sporočajo, da bodo zavarovali svojo posestno pravico, za Peka pa je bistven odnos, saj nihče ni pomislil, da bi ga vprašal, če lahko zakupni prostor še naprej koristijo. "Pustil bi jim," zagotavlja sogovornik, tako pa ostajajo vsak na svojem bregu in ni videti, da bodo pod 20 metrov visoko lipo sedeli za skupno mizo. Savinjčan BREZ ŠPORTNIH OBJEKTOV Sl JE TEŽKO OBETATI TURISTIČNI RAZCVET Primerljivost s tremi kralji Boštjan Rihter iz Nove Štifte je predvsem kmet. Ker so na hribovski kmetiji idealni smučarski tereni, je izkoristil 15 let staro zamisel in postavil vlečnico, ki je po velikosti in kapacitetah primerljiva s tisto Pri treh kraljih na Pohorju. Minula zima je bila bogata s snegom, zato se je zvrstilo na smučišču v povprečju od 200 do 300 ljudi dnevno, ki so okušali smučarsko slast brez pretiranega čakanja pred vlečnico. Obstoječa proga se razprostira na 2,5 ha površine in je namenjena predvsem začetnikom in otrokom. Rihter načrtuje za letošnje leto postavitev še ene vlečnice dolge 400 metrov na 6,5 ha površine z 100 metri višinske razlike. Po propadli sezoni na Golteh so ljudje iz celotne doline izkoristili smučišče na Slapnem vrhu, precej zanimanja so pokazali tudi smučarji s kamniškega konca. Smučarska bodočnost je torej otipljiva in nič novega ni povedano, da so glavne težave povezane s financami. Smučarija je registrirana kot dopolnilna dejavnost in če bo Rihter hotel pridobivati dodatna državna sredstva, se bo morala registracija nanašati na izletniški turizem. Zaradi precej zapletene pro-cedurejih ni malo, ki že vfazi razmišljanja ne ugriznejo v kislo jabolko, ki se imenuje dopolnilne dejavnosti, poleg tega je potrebno dodatno izobraževanje, karterja dodatno voljo in čas. Rihterje opravil tečaj za nosilca turistične dejavnosti, in ker ponudi smučarjem tudi prigrizek, je obiskoval tudi tečaj za predelavo mesa. "Če nisi zraven ni papirjev," pravi Rihter, kije s svojim projektom v desetletnem načrtu občine Gornji Grad. Kljub temu je zaradi skrbi za kmetijsko proizvodnjo njegovo vlogo kmetijsko ministrstvo prvič zavrnilo. Predvsem pa je treba vedeti, da je doslej vse opravil z lastnimi sredstvi. Lastnik kmetije na Slapnem vrhu razmišlja dolgoročno, njegove ideje je zaradi smelosti, s katero se jih loteva, treba spoštovati. Postaviti želi še eno brunarico in urediti parkirišče Boštjan Rihter (foto: EMS) za 300 avtomobilov. Precej je zanimanja za prenočišča in suhomesnate izdelke. S teptalcem za sneg in veleslalomsko progo, s katero se bo potrebno spopadati 40 do 50 sekund, postaja Rihterjeva kmetija smučarsko središče tudi za zahtevnejše smučarje. "Če bo velik interes, bom v prihodnji sezoni angažiral tudi smučarske vaditelje," razmišlja Rihter, zadovoljen, da so na gornjegrajski občini začeli razmišljati, da bo brez športnih objek-tovtežko razvijati kvaliteten turizem. Na smučarskih tečajih in šoli v naravi seje letos naučilo smučati okoli sto otrok in tudi starejših. Čeprav zadovoljen z minulo sezono, ostaja Rihter na realnih tleh. Brez truda in odrekanja ni nič, 14 molznic v hlevu bo še naprej opravljalo redno dejavnost kmetije. Savinjčan DOBRODELNI KONi KRONIČNO LEDVIC Kristjan Kaker je pri sedmih mesecih zbolel za redko ledvično boleznijo Vrhovnik so se brez pomislekov odzvali vabilu Jožeta Pančurja in v živo pripravili s pozitivno energijo doživet program. Spontano in prisrčno, brez nepotrebne izumetničenosti, kije sic-ervelikokratspremljevalkaglasbene Jože Pančur, vodja skupine Habrovi fantje, se je z ljubenskim kulturnim društvom odločil organizirati dobrodelni koncert za zdravljenje malega Kristjana estrade. Ljudje za človeka, vsi za malega Kristjana in njegove starše, ki se z velikim upanjem trudijo in pri tem velikokrat ostajajo brez moči. Ob dobrih ljudeh, ki so se odzvali klicu prirediteljev, so za Kristjana darovali še nekateri posamezniki in podjetniki. Habrov Jože, ki mu gre največja zahvala za uspešno prireditev je družini obljubil vso pomoč tudi pri nakupu računalnika, Gamsi pa so se kar med koncertom odločili, da bodo celoten izkupiček od jubilejnega koncerta, ki ga bodo ob desetletnici delovanja pripravili v bližnji prihodnosti, namenili za zdravljenje malega Kristjana. Savinjčan, foto: Franjo Atelšek Pesem za srečo v očeh Triletni Kristjan Kaker se v soboto zvečer v varnem naročju mame Nataše pred navdušenimi obiskovalci v dvorani ljubenskega kulturnega doma še ni v celoti zavedal pomena prireditve, kije pritegnila plemenite ljudi, ki se še znajo ozreti na sočloveka v težavah in pomagati po najboljših močeh. Skupaj z njimi je Kristjan zaploskal z drobcenimi rokami, kot bi se hotel ob mami Nataši in očetu Andreju zahvaliti vsem, ki so stopili na oder, zapeli in zaigrali ter spregovorili zato, da bo prihodnost malega fantiča, kije pri sedmih mesecih kot prvi v Sloveniji zbolel za redko kronično ledvično boleznijo, znosnejša in tegobe, ki so posledice (pre)dragega zdravljenja, manj občutene. jo prinese domov oče Andrej in ki komaj zadostuje za normalno življenje zdravih. Za zdravila, od katerih je odvisno življenje malega Kristjana, mora družina mesečno Čeprav se pomena dogajanja v dvorani ljubenskega kulturnega doma še ni zavedal, je triletni deček z zanimanjem objel paket z izkupičkom dobrodelnega koncerta Dečku, kije danes dopolnil tri leta, usoda ni namenila brezskrbnega otroštva, kije večini med nami v najbolj živem spominu. Njegovo mlado življenje je kalvarija, razpeta med bolnišnico in negotovostjo, kaj bo prinesel naslednji dan. Po operacijskem posegu, se je zdravljenje zapletlo do te mere, da je Kristjan komaj preživel. Sedaj zaostaja v rasti inje popolnoma odvisen od sedmih vrst zdravil in injekcij. Mali nebogljenecje popolnoma odvisen od ljubezni in nege, zato je mama Nataša pustila službo in se popolnoma posvetila sinu. Družina tako ostaja pri eni plači, ki odšteti vsoto, ki nekajkrat presega očetovo plačo. Stisko mlade družine je videl družinski sorodnik Jože Pančur, vodja glasbene skupine Habrovi fantje, in se skupaj z ljubenskim kulturnim društvom odločil organizirati dobrodelni koncert, izkupiček pa v celoti nameniti za zdravljenje otroka, ki si tako kot njegovi vrstniki želi po otroško zarajati po ljubenskih cvetočih poljanah. Ljubenski dekliški nonet, ansambli Zvončki, Savinjski muzikantje, Dan in noč, Vrhovec, Presenečenje, Stil 5, skupina Gamsi, Tine Stare, Habrovi fantje, pevka Tina, humorist Žiki Bojs ter scenaristka in povezovalka Darja r---------------------------------------------------------------------— TEKMOVANJE V PODROČNI LIGI SMREKOVEC Odločali so znanje, sreča in spretnost Zadnjo marčevsko soboto so rečiški planinci organizirali drugo planinsko orientacijsko tekmovanje v področni ligi Smrekovec v sezoni 2002/2003. Prvo tovrstno tekmovanje v sezoni je bilo jeseni v Gornjem Gradu, zadnje, tretje, pa bo aprila v Zavodnjah nad Šoštanjem. Tekmovanja, katerega start in cilj sta bila pri gostišču Atelšek v Dol Suhi, so se udeležili člani planinskih društev Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Šoštanj, Vinska Gora in Velenje ter domačini v kategoriji družin. Organizatorji, pod budnim očesom vodje tekmovanja Darka Giušiča, so za 30 ekip oziroma skoraj 120 tekmovalcev pripravili tri različno težke proge, ki so vodile do naravnih znamenitosti v neposredni bližini Dol Suhe in Rečice. Pot, kjer so tekmovalci lahko preizkušali znanje iz orientacije, prve pomoči, teoretičnega in praktičnega poznavanja snovi Planinske šole ter telesne pripravljenosti, so organizatorji dodatno otežili z lažnimi kontrolnimi točkami, ki so tekmovalcem, seveda če sojih registrirali, prinesle negativne točke. Znanje, malo sreče in spretnosti je največ točk ter seveda prvo mesto prineslo Velenjčanom v kategorijah osnovnošolci do vključno šestega razreda in osnovnošolci 7. in 8. razredov, med mladinci od 1. letnika do 25. leta so blesteli Šoštanjčani, med mlajšimi člani od 26. do 39. leta planinci iz Vinske Gore, v kategoriji starejši člani nad 40 let ljubenski planinci in Nazarčani v kategoriji družine. Marija Sukalo Piše: Igor Pečnik Če govorimo o osnovi od fieste, pa gre v resnici za popolnoma nov kon-ceptvozila.Ssvojoodaljenostjoodtal spominja na manjšega terenca, s prostornostjo pa na mini vana. Sprednji del je prilagojen novemu modernemu designu, kjer izstopajo oglate luči, seveda prekrite z modernimi prozornimi stekli, ki skrivajo tudi smerokaze. Meglenke so ostale vgrajene v spodnji del odbijača in izžarevajo lahen pridih športnosti. Preko kratkega motornega pokrova se prične potniški prostor, kije potegnjen v ravni liniji do zadnjih vrat oziroma prtljažnika, ki se zaključi odsekanozmodernimi lučmi vzadnjih stebrih. No, seveda na račun oblike ponuja potniški prostor razkošje za udobno primestno skakanje ali celo daljša potovanja tudi večjim VOZILI SMO Ford Fusion 1.4 TDCi Nova generacija vozil se je dotaknila tudi forda. Avtomobilski proizvajalci se trudijo povečati zadovoljstvo kupca in s tem seveda prodajo, vsak na svoj izviren način. Renault je na tem področju pravi umetnik, spomnimo se le twinga in scenica, ki sta postali pravi uspešnici in osnova za razvoj ostalih proizvajalcev. Pri fordu so se poigrali z novo fiesto in naredili popolnoma nov avtomobil. Fusion! Pri Ford Krbavec so nam ga posodili za kratek test, da nas prepriča o svoji kvaliteti! družinam. Skupna dolžina sicer z 4020 mm ne obljublja veliko, vendar pana račun oblike ostaja velik prtljažni prostor, ki meri 337-734 litrov, kar je za ta razred več kot dovolj. Notranjost preseneča s svojo urejenostjo in prostornostjo. Enostavno diha. Velika oddaljenost do stro- hvaležna. Armaturna plošča je urejena in pregledna, le volanski obroč bi lahko bil nastavljiv po globini. Za varnost je poskrbljeno, vendar so ABS in stranske zračne vreče za doplačilo. Oprema je razdeljena na Ambiente, Comfort in najbogatejšo Ghia, ki že od nekdaj razvaja kupce. Motorna paleta je omejena na dva bencinska motorja in enega dizla. Bencinska motorja sta 1.416V in 80 KS in 1.616V in 100 KS, za varčne pa 1.4 TDCi in 68 KS. pa in velike steklene površine nudijo ugoden občutek,da se vozimo v resnično večjem avtomobilu. Sedeži so postavljeni visoko, kar je posledica večje odaljenosti od tal in hrbtenica bo Testni fusion je bil opremljen z malim 1.4 TDCi, ki sicer res deluje malo, vendar skrbi za nemoteno in hitro skakanje po mestni gneči, zahvali pa se z ugodno porabo goriva. Visoka sedalna pozicija daje občutek ugodja in preglednosti nad dogajanjem v prometu. Natančen volanski mehanizem pa skrbi za natančno vodenje vozila in kljub višjem težišču je fusion prijetno vozilo, ki s svojo okretnostjo pusti za sabo marsikaterega večjega tekmeca. Motor ne razočara. Prožen in z veseljem do vrtljajev zadostuje osnovnim potrebam, seveda pa se oddolži na bencinski črpalki. Osnovni model je na voljo od 2.6 milijonov tolarjev dalje, za Ghia opremo in 1.6 16 V motor pa bo potrebno iz žepa potegniti 3.3 milijonovtolarjev. Malo ali veliko? Prostornost in vodljivost govorijo fusionu v prid! S4M— Podjede za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAA1NAZA R/E Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/8394190, 839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 47 72 APRILSKA POMLADANSKA1 AKCIJA!!! ZNIŽANE CENE ŠTEVILNIM ARTIKLOM - STREŠNIK BRAMAC.1.699 SIT/m2 ■ LAMINATI LOC......... 1.799 SIT/m2 -GREŠ KERAMIKA ZA ZUNANJO UPORABO................1.623 SIT/m2 - PARKET LAMELNI HRAST.1590 SIT/m2 ...........—---- ' I UGODNE CENE: - Bakra in žlebov - Keramičnih ploščic - Pohištvenih cevi - Vodovodne pipe od 5.398 SIT dalje - Električno orodje EINHELL od 4.605 SIT dalje Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! Za dobo 6 mesecev zaposlimo kuharja/ico -natakarja/ico. Zaželene nekajletne delovne izkušnje. Interesenti/ke pokličite na telefon 041 210 017 ali 03 838 90 04. Logarska dolina d.o.o. Planšarija Logarski kot Piše: Tatjana Kunej NASTANEK ALERGIJE Alergije delimo na več vrst in sicer glede na vzrok, prizadeti del telesa ali kakšno drugo značilnost. Za skupino dedno pogojenih bolezni, kot je npr. alergijski rinitis ali astma, se uporablja tudi izraz atopija. Potek alergijske reakcije vtelesu pa je vedno enak. Pri prvem stiku z alergenom, telo začne proizvajati specifična protitelesa, ki se vežejo na mastocite (obdobje sen-zibilizacije). To so posebne celice, ki se nahajajo v sluznicah (očesne veznice, nosne, bronhialne in črevesne sluznice), in vsebujejo histamin, glavni mediator vnetja. Imenujemo jih tudi celice pitanke, ki so odgovorne za alergijsko reakcijo. Pri ponovnem vstopu istega alergena v telo, se alergen veže s protitelesi pritrjenimi na mastocit, kar sproži sproščanje velikih količin histamina in s tem vnetno reakcijo, ki se lahko odraža v različnih oblikah (draženje nosne in očesne sluznice, kožni ek- Pomlad in alergije Pričel se je čudoviti letni čas, pomlad, in narava se že prebuja. Kljub vsej lepoti pa mnogim cvetoče rastline in sonce povzročajo težave. Vzrok je v alergiji. Beseda "alergija" izhaja iz grščine. Prvotno je pomenila "reagirati drugače". Alergija je preobčufljivostna reakcija za telesu tuje snovi, ki so sicer neškodljive snovi, prisotne v zraku (inhalacijski alergeni), hrani ali npr. v prsti, čistilih ali v kozmetičnih pripravkih, ko alergija nastopi ob direktnem stiku s snovjo (kontaktni alergeni). Tudi mraz je lahko močan alergen. Nekateri ljudje, posebno občutljivi za mraz, lahko razvijejo urtike, kožne izpuščaje, astmo ali zamašen nos z vodenim izcedkom, kadar so izpostavljneni mrazu. čemi, pordelost in srbenje kože, otekline, kašelj) in različno močno.- tančno samoopazovanje in po potrebi obiskati zdravnika. Po ugoto- nizka koncentracija cvetnega prahu visoka koncntracija cvetnega prahu UKREPI Zdravljenje alergijske reakcije je velikokrat težje kot izogniti se alergenu. Zato je zelo pomembno ugotoviti vzrok za alergijo, kar je včasih velik problem. Potrebno je zelo na- vitvi alergena je najučinkovitejše zdravilo izogniti se le-temu, ali pa vsaj zmanjšati izpostavljenost alergenu. To pomeni, da ne uživamo hrane, na katero smo alergični, da se prenehamo zdraviti z določenim zdravilom, da v stanovanje namestimo klimatsko napravo z ustreznimi filtri, da se odrečemo domači živali, zamenjamo delovno mesto ali celo poklic. Bolnikom s hudimi sezonskimi alergijami včasih koristi, če se preselijo v okolje, kjer alergen ni prisoten. Pri alergiji na hišni prah je potrebno odstraniti vso opremo, kjer se nabira prah (tapiserije, žimnice, preproge), posteljnino obleči v protialergijske prevleke, pogosto odstranjevati prah z vlažno krpo in s klimatskimi napravami filtrirati zrak in zmanjšati njegovo vlažnost, ker se pršice bolj razmnožujejo ob povečani zračni vlagi- Nekaterim alergenom pa seje zelo težko izogniti, zlasti inhalacijskim alergenom. V tem primeru se z ustrezno terapijo zavira alergijske reakcije in blaži simptome alergije. Nujno pa je v času visokih koncentracij specifičnega peloda ostati v zaprtih prostorih, ali pa, če je možno, začasno spremeniti okolje (morje, visoki hribi, puščava). Urejanje seiiš« Star pregovor pravi:" Preden posekaš drevo sedemkrat premisli".V tem smislu ga tudi nadaljujem." Ko ga sekaš in spravljaš, vseskozi misli, nato pa za sabo počisti!" Urejeno sečišče je eden od pogojev za normalno delovanje gospodarskega gozda in njegove infrastrukture. Rad bi vas opozoril na nekatera najvažnejša opravila pri sečnji, spravilu in skladiščenju gozdno lesnih sortimentov. Piše: Tone Kladnik Pri sečnji in spravilu moramo paziti, da čim manj poškodujemo sosednja drevesa, mladovje, gozdne poti, vlake, ceste ter obrežja in struge vodotokov. Vsa drevesa, ki so bila kljub temu močneje poškodovana, je potrebno posekati. V predelih, posebej pomembnih za živalski svet, naj se čas sečnje in drugih del prilagodi življenjskemu ritmu živalskega sveta. Pri sečnji ni dovoljeno puščati obviselih ali na pol podrtih dreves. Takšna drevesa so smrtno nevarna. Panje iglavcev in bresta moramo olupiti. To naredimo tako, da z motorno žago ali s sekiro odstranimo tri do pet pasov lubja. Predvsem v spremenjenih sestojih, pri pomladitvenih sečnjah in pri končnem poseku morajo biti sečni ostanki zloženi tako, da ne ovirajo razvoja mladja. Veje in vrhače iglavcev moramo razžagati in zložiti na kupe, tako da so njihovi debelejši konci pokriti. Vsi sečni ostanki morajo biti odstranjeni iz gozdnih poti in prometnic, iz kaluž in vodnih izvirov, iz strug potokov in hudournikov ter iz kmetijskih zemljišč in zunanjih gozdnih robov. Zelo zaželjeno je, da pri sečnji uporabljamo razgradljivo bio olje ter seveda osebna zaščitna sredstva kot so čelada z glušniki in zaščitno mrežo, rokavice, primerna obleka in obutev. Pri spravilu moramo paziti na lastno in drugo varnost, da čim manj poškodujemo gozd in gozdne prometnice. S traktorji lahko vozimo in vlačimo le po gozdnih vlakah oziroma poteh. Po končanem spravilu popravimo vlake, da ne pride do erozije. Po gozdnih cestah je dovoljeno vlačiti samo zaradi zlaganja ali sortiranja gozdnih lesnih sortimentov. Poškodbe na cestišču moramo odpraviti takoj po končanem delu. Gozdne lesne Sortimente zložimo tako, da ne ogrožajo prometa, da ne ovirajo normalnega odtoka vode in da ni nevarnosti njihovega proženja. Iz gozda odstranimo vse nelesne odpadke, ki so nastali pri opravljanju del. Sedaj je pravi čas, da pregledate svoj gozd. Če se boste odločili za sečnjo, se dogovorite z revirnim gozdarjem na vaši krajevni enoti ZGS. Skupaj bosta izbrala drevesa za posek, izdal vam bo Odločbo o poseku in se konkretno dogovorila o najboljši urejenosti sečišča. Zavedati se moramo, da tudi gozd odraža kulturo lastnika. naše ljudsko izročilo Piše: Aleksander Videčnik nosirudamus in njegova prerokovanja Med obema vojnama, posebno pa v poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja, je v naših krajih močno buril duhove zvezdogled in prerok Nostradamus. Preroško branje je seveda vedno slvar bralca - verjame ali pa ne! Vendar pa so zapisi tega Francoza izredno zanimivi, saj so nekateri pisci tolmačili posamezna poglavja izredno pestro in dokazovali, da so se napovedi v preteklosti uresničevale. Nostradamus (zdravnik, astronom, astrolog in pesnik) je živel od 1503 do 1566 leta v francoski pokrajini Provance. Študiral je humanistične vede in filozofijo v Avignonu ter medicino v Montpellieru, kjer je v 25. letu starosti doktoriral iz medicine. Še bolj kot zdravnik pa je zaslovel kot eden najslavnejših jasnovidcev in prerokov vseh časov. Imel je nenavaden dar, daje ob izračunih o gibanju zvezd in ozvezdij dobival navdih, v katerem so se mu prikazovali prividi važnih dogodkov v bodočnosti. Napovedal je tudi življenje pomembnih osebnosti. Svoja obsežna prerokovanja je napisal v tako imenovanih centurijah. To so serije preroških epigramov, ki so sestavljeni iz štirih vrstic. Napisal je 12 centurij (vsaka pa je obsegala precejšnje število epigramov), od katerih so tri nepopolne. Podobno kot pri vseh prerokih je tudi Nostradamusovjezik prilično nejasen. Verzi so zaviti v skrivnostnost, kar močno otežuje razlago pravega pomena in smisla njegovih prerokovanj. V starofrancoski jezik je mešal grške, latinske, hebrejske in tudi besede drugih jezikov. Rabil je razne primerjave in prispodobe, veliko besed je krajšal, besedni red v njegovih preroških verzih pa je čestokrat nenaraven. Sam je nekje zapisal, da bodo njegova prerokovanja raz-vozljali šele tedaj, ko se bodo uresničila. Naj navedemo nekaj njegovih prerokovanj v nadaljevanju v prihodnji številki časopisa. V prejšnji številki Savinjskih novic je bil v podpisu pod sliko nazorskega kulturnega društva iz leta 1951 izpuščen naslov igre "V goliških plazovih". Za napako se lastnici fotografije opravičujemo. Nadaljujemo članek iz prejšnje številke našega časopisa. V Prvačini, kjer so mlatili juda, so ljudje zvečer že obiskovali božji grob v cerkvi, v starih časih pa so se prav na ta dan vile po naših mestih in trgih pasijonske procesije, ki so gledališko uprizarjale dogodke ob Kristusovi smrti. Najznamenitejša med njim je bila škofjeloška, za katero je pripravil besedilo kapucin oče Romuaid. Na veliko soboto, praznik vstajenja, je v cerkvi blagoslov ognja, ki ga fantje nato brž ponesejo domov, da se na njem skuha velikonočni žegen. Kdor je h kaki hiši prinesel ogenj, je lahko prišel na veliko nedeljo po pirhe. Poleg ognja blagoslovi duhovnik na veliko soboto tudi vodo, s katero so ljudje na deželi poškropili hišo in polje. Pravo praznovanje se nato prične po kosilu, ko je konec posta. V cerkvi takrat odvežejo zvonove, dekleta in gospodinje pa odidejo k popoldanskemu blagoslovu, kamor v velikih jerbaših prineso potico, gnjat, hren in pirhe. Po mnogih krajih je v teh dneh v navadi tudi pokanje z možnjarjem, ki je po izvoru predkrščanska, saj so s truščem nekdaj preganjali zle sile narave. Za velikonočno nedeljo, ki jo naše ljudstvo še vedno šteje za najslovesnejši praznik leta, pa so predvsem značilne vstajenske procesije in praznična jed, zraven pa seveda žegen, ki ga po prastari na- vadi šele to jutro razdeli gospodar med zbrane domače, pri tem pa ne pozabi niti na živali v hlevu. Celo berač, ki takrat pride k hiši, je povabljen k mizi in ostane v gosteh do konca praznikov. Stara navada, ki so seje še do nedavna povsod držali, je ta dan tudi prepovedovala vse obiske. Dovoljeno je bilo iti samo v cerkev, gospodar in gospodinja pa sta lahko odšla blagoslavljat pridelke. Na veliki ponedeljek, ko gredo prazniki h koncu, so v navadi razne igre, ki so deloma še ostanek prastarih verovanj in šeg, kotna primer črnomaljsko kolo in most, pred vojno pa so ljudje tudi radi hodili v bližnjo okolico, kar so imenovali »hoja v Emavs.« Posebni pomladanski običaji se vežejo pri nas tudi še na nekatere svetnike, tako Florjana in Marka, zlasti pa na Jurija - jurjevanje. Nekdajje bilo jurjevanje razširjeno po vsej Sloveniji, danes pa je živo le še V beli Krajini in na Koroškem, pa še tam le boren ostanek nekdanjega bogatega obreda, kije ponazarjal boj pomladi (Jurij)zzimo, (zmaj). Jurij je od nekdaj nastopal bodisi kot človek ali v podobi drevesa. V Beli Krajini je fant ves ovit v zelenje, na Koroškem, kjer ta čas še ni prave pomladi, pa nastopa ovit v slamo. Povsod pa so jurjevski obhodi povezani s pobiranjem darov, kotje pri takih običajih že navada. Marsikje koledujejo s petjem pred hišami. opozorila IlasDeii in V reviji Kmečka žena iz leta 1940 so med drugim tudi zapisali: "Kajenje vpliva slabo na razum, je rekel profesor na bruselski univerzi. Od 4000, ki so obiskovali osnovne šole v različnih krajih Belgije, jih je kadilo 40%, od teh jih je kadilo nekaj vsakdan, drugi le včasih. Dečki, ki so kadili vsak dan, so bili slabši v učenju od onih, ki so kadili le včasih, najboljši učenci so bili tisti, ki sploh niso kadili. Hladilna pijača za zdrave in bolne. Listke vrtnice zalij zdobrim vinskim kisom in odcedi, koje stalo 8 dni. Kani žlico v kupico vode in imaš odlično pijačo, ki te osveži. Prav dobro se boš počutil, češe boš umil po vsem životu s tem kisom. Tobak in otočji zločini so v tesni zvezi,je povedal časnikarju sodnik vNewyorku. Od 100 hudodelcev med dečki jih ima 90 prste rumene od tobaka... Majhen narod smo in v veliki gospodarski stiski, pa mečemo letno milijone za tobak, alkohol, mazila, barvila in lepoti la. Če potrosiš krompir s praprotnim, šotinim ali bukovim pepelom, ne bo gnil.' Kaša - otroška sladka paša Kaše spadajo v temeljno skupino živil. V naših krajih običajno pomislimo pod besedo kaša le na proseno kašo. Jedi iz nje so bile pri naših prednikih zelo čislane. Poleg že omenjene mlečne kaše so gospodinje pripravljale še krompirjevo kašo, češpljavo kašo, kašne žgance, dodajali so jo krvavicam, godlji in podobno. Posebno priljubljena je bila " luknja" in pečena kaša z jabolki. Piše: Marija Bezovšek Poznamo pa tudi ječmenovo kašo ali ješprenj in ajdovo kašo. V Solčavi so mi povedali, da so včasih phali tudi pšenico, da so dobili pšenično kašo, ki soji rekli "drukung" in sojo uporabljali predvsem za pripravo krvavic. Vse vrste kaš so cenjene tudi v sodobni zdravi prehrani. Kaše radi uporabljamo za pripravo različnih enolončnic. Z dodatkom zelenjave, in po želji tudi malo mesa, dobimo polnovredni obrok, ki mu mogoče manjka le še pika na i v obliki lahke sadne sladice ali svežega sadja. Tokrat vam ne bom predlagala jedilnika ampak le nekaj receptov za dobre jedi iz kaše. Jedilnike pa si boste naredili sami. Ker je zdaj povsod okrog nas polno regrata, vas moram spomniti tudi nanj. Nabirajte ga stran od glavnih cest v neokrnjeni naravi. Najejte se ga do Piše: Štefka Goltnik Zagotavljati je potrebno ohranjanje oziroma izboljševanje rodovitnosti tal z ustreznim načinom rabe. Dober gospodar ne povzroča degradacije zemljišč (erozija, zbitost, onesnaževanje) z neustrezno tehnologijo, zgledno in stalno vzdržuje zemljišča, ki so bila izboljšana z agromelioracijami in hidromelioracijami, obdeluje zemljišče tako, daje ob uporabi ustrezne agrotehnike omogočena optimalna in ekonomična obdelava. Dober gospodar upošteva strokovna priporočila o gnojenju z mineralnimi in organskimi gnojili. To pomeni, da je treba gnojiti vskladuspotrebami rastlin po hranilih glede na pričakovano kakovost in količino pridelka, hkrati pa upoštevati tudi založenost tal s hranili in reakcijo (kislost) tal. Za ugotavljanje založenosti tal s hranili je priporočljiva analiza zemlje na vsakih pet let. Za strokovno utemeljeno gnojenjeje treba izdelati gnojilni načrt, kjer izračunamo količino doma pridelanih hranil v organskih gnojilih, določimo odmerke in čas gnojenja. Nadalje mora dober gospodar upoštevati časovne omejilve in prepove- sitega in ne pozabite, da z obilo krompirja, maščobe in jajc tudi regrat redi! "LUKNJA" Ta jed je bila obvezna ob mencanju prosa. Pri tem opravilu seje zbralo mlado in staro. Mencali so v glavnem zvečer. Po končanem delu okoli polnoči je po dobri malici morala priti na mizo še "luknja". Za gospodinjo je bila velika sramota, če je mancači niso dobili. Zato so nagajivi fantje na vse načine poskušali "luknjo" okrasti. Za pripravo"luknje"potrebujemo 30 - 40 dkg prosenekaše, 1.5/mleka, malo vode, sol, lOdkg surovega ali kuhanega masla, 3 jajca in maščobo za cvrčo. V vrelo mleko zakuhamo oprano proseno kašo, posolimo in kuhamo, da se jed popolnoma zgosti. Kuhano zvrnemo v skledo in na sredino vlijemo raztopljeno kuhano ali surovo maslo. Po želji kašo okrog masla obložimo s pečeno cvrčo. ČEŠPLJEVA KAŠA II vode, 30 dkg suhih sliv, 40 dkg kaše, sol, cimet, žlica moke, 5 dkg masla ali margarine. di pri uporabi gnojevke. Na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje je prepovedano uporabljati gnojevko ali gnojnico od 15. novembra do 15. februarja. Gnojenje z gnojevko in gnojnico je prepovedano, ko so tla nasičena z vodo, prekrita s snežno odejo, na zmrznjenih tleh, vodnih zemljiščih in strminah. Pri gnojenju je treba upoštevati tudi Zakon o vodah, ki prepoveduje uporabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 m od meje brega voda 1. reda (kamor spada tudi območje Zgornje Savinjske doline). Dober gospodar mora zagotoviti zadostne skladiščne kapacitete za gnojevko in druga živinska gnojila. Jame za gnojevko in gnojnico ter skladišča morajo biti tako velika, da zagotavljajo 6-mesečno skladiščenje, biti morajo vodotesno zgrajena in izdelana iz betona, odpornega proti kislinam. Za en GVŽ je treba zagotoviti najmanj 2 m3 gnojiščne plošče za skladiščenje hlevskega gnoja, 3,5 m3 gnojnične jame za skladiščenje gnojnice in 8 m3 lagune za skladiščenje gnojevke. Dober gospodar mora zagotavljati varovanje domačih živali in upoštevati etološke zahteve živali. V vodi nekaj minut kuhamo oprane suhe slive, nato dodamo oprano kašo in solimo. Iz moke naredimo podmet in ga zakuhamo vanjo. Ko je kaša dovolj mehka in gosta, jo posladkamo in zabelimo. PEČENA KAŠA Skuhamo gosto mlečno kašo, dodamo ji sol, sladkor, malo smetane, lahko tudi jajca. Polovico kaše vlijemo v pomaščen pekač in jo potrosimo z naribanimi jabolkami, kijih malo posladkamo in potresemo s cimetom. Jabolka pokrijemo z drugo polovico kaše in v pečici spečemo. ENOLONČNICA Z AJDOVO KAŠO 10 dkg svežih gob (jurčki, šampinjoni,lisičke ali mešano), 10 dkg stročjega fižola, 15 dkg krompirja, 10 dkg cvetače, 10 dkg korenja, 5 dkg ajdove kaše, peteršilj žlica paradižnikove mezge, 2 žlici kisle smetane, sol, poper, timijan in majaron. Zelenjavo in gobe očistimo in narežemo na koščke. Vse sestavine razen smetane stresemo v slan krop in kuhamo do mehkega. Nato damo še smetano in ko prevre, postrežemo. Oskrba in prostori morajo biti prilagojeni zahtevam posamezne vrste živali. Dober gospodar upošteva vso zakonodajo s področij, ki se navezujejo na kmetovanje (varstvo rastlin, živali in okolja itd.). Za uporabo fitofarmacevtskih sredstev morajo biti uporabniki ustfezno usposobljeni. Upoštevati je treba ustrezne vzdrževalne standarde za vse kmetijske stroje in naprave, zlasti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev. Naprave morajo biti pregledane in testirane vsaki dve leti. Dober gospodar poleg vsega naštetega vzdržuje varovalne pasove (kot npr. obvodna vegetacija pro-tivetrni pasovi, obmejki), skrbi za zaokroževanje kmetijskih zemljišč in upravlja z vsemi zemljišči, ki pripadajo kmetijskemu gospodarstvu, tako da ni ogrožena vitalnost gospodarstva. V primeru svoje nezmožnosti za delo ali daljše odsotnosti poskrbi za ustrezno obdelavo zemljišč. Pojem dobrega gospodarja je torej zelo širok. Lastniki oziroma zakupniki kmetijskih zemljišč, ki vlagajo zahtevke za neposredna plačila, se s svojim podpisom zavežejo, da kmetujejo kot dobri gospodarji. Kdo je dober gospodar kmetijske zemlje? Na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih je vlada lansko jesen sprejela Uredbo o podrobnejših merilih za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar. Uredba določa podrobnejša merila za presojo, ali obdelovalec obdeluje kmetijsko zemljišče kot dober gospodar. Dober gospodar mora zemljišča redno obdelovati in vzdrževati. Ljudje in dogodki, Oglasi msssr ■ - -totiiiii mn i iiiinnimiiiiiili i i smmm JANEZ ŠTRUCLJ - REŠEVALEC Trepetam za ljudi v živi jenski stiski Trezno presojanje, strokovnost, upoštevanje prometnega reda, zavestno povečano tveganje terja zrele ljudi, odlično usposobljene strokovnjake in za delo reševalcev tudi srčne ljudi z močnimi živci. Eden takšnih je Janez Štruclj, doma iz Prihove pri Nazarjah. Janez Štruclj je tudi član Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline, član njihovega Upravnega odbora in prisoten na številnih preventivno prometnih dogodkih, sodeluje z gasilskimi društvi, policisti in sploh je pravi zdravstveni »reševalko«. Kot vodja reševalne postaje v Zdravstvenem domu Mozirje je zadolžen za različne strokovne naloge, redne prevoze za potrebe zdravstvenih zavarovancev in bolnikov ter ponesrečenih pri delu, na cesti ter ob akutnih obolenjih. Kot skrben vodja je priljubljen tudi pri sodelavcih. O svoji vozniški zgodovini je povedal: »Vozniksem postal leta 1968, kot poklicni voznik pa sem zaposlen od leta 1972, ko sem za podjetje Gorenje pričel voziti tovornjak po evropskih deželah celih 14 let. Po usposabljanju za reševalca sem se zaposlil v Zdravstvenem domu Mozirje, kjer opravljam delo in vodim reševalno postajo še danes. Dobrih šestnajst let že vozim ljudi, paciente in trepetam za njihova življenja, saj je pogostokrat zelo kritično.« Bislveno pri vsakem poklicu oziroma deluje, da ga človek rad opravlja. S tem je pol uspeha že zagotovljenega. "Ko sem spoznal posebnost dela voznika »reševalca«, ko sem začutil vsebinsko razliko med prevozom tovorov in prevozi ljudi v stiski, sem vedel, da je to moja življenjska usmeritev. Ne, ni lahko, ko je potrebno izvajati dežurstva v vseh časih in opraviti delo v razmerah, ko so prisotne nevarnosti, tveganje za življenja, čustva ob prizadetih bolnikih in ponesrečenih ter svojcih. Nekaj postopoma opravi rutina, nekaj strokovni pristop, nekaj energije pa gre prav gotovo za vedno, koje potrebno z »glavo in rokami« iztrgati človeško življenje cesti, požaru, delovni nesreči ali hudi akutni bolezni." pripoveduje Janez. Ob sodelovanju zdravnikov in drugega bolniškega osebja so v primerih različnih intervencij eno »reševalno telo«, ki ima en sam cilj: rešiti življenje, lajšati bolečine in vplivati na hitro okrevanje prizadetih. "Kar zadeva pogoje dela, pa v zdravstvu še vedno niso vzpostavljeni takšni ekonomski pogoji, da bi lahko reševalne postaje delovale brez motenj ter na ravni evropskega standarda tovrstnih storitev. Lokalna skupnost s svojimi svetniki ter župani občin na področju Zgornje Savinjske doline ne razume, da je stvar zdravja in varnosti tudi njihova, torej naša skupna skrb in ne le zdravstvenih lobijev in zdravstvene zavarovalnice. Tako je za območje šestih občin in zelo zahtevnega terena hribovite Zgornje Savinjske in Zadrečke doline po mojem mnenju zagotavljanje tehničnih sredstev (opremljenih vozil) ter zdravstvenih standardov odločno preskromno." je prepričan reševalec. Kljubtemu iz tega sam ne dela težav, skupaj z vodstvom Zdravstvenega doma pa si prizadevajo, da prevoze in inter- vencije izvajajo čim hitreje, strokovno in v zadovoljstvo pomoči potrebnih. Želimo jim veliko uspešnih intervencij, rešenih življenj ter sreče na cesti. Jože Miklavc Janez Štruclj vodja reševalcev Zdravstvenega doma Mozirje ob intervencijskem vozilu (foto: Jože Miklavc) SAVINJSKO-ZADREČKA Veterinarska postaja Mozirje d.o.o. Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje, tel.: 839-02-20 RAZPORED CEPLJENJ PSOV PROTI STEKLINI: torek, 8.4.2003 ob 8.00 Ljubno na Forštu 10.00 Rečica pri Zadrugi 11.00 Varpolje - Žunterjev mlin 11.30 Šentjanž - Majerhold 11.45 Grušovlje - Kolenc 12.00 Okonina - gasilski dom 13.00 Radmirje - Gmajna 14.00 Lovski dom sreda, 9.4..2003 ob 7.30 Primož - Jeraj 8.30 Struge pri gostilni 9.30 Luče pri Zadružnem domu 10.30 Solčava pri Zadružnem d. 11.30 Podvolovljek - Podpečnik četrtek, 10.4.2003 ob 6.30 Otok 7.30 Nova Štifta-Pavel 8.00 Nova Štifta pri Zadrugi 9.00 G. Grad pri Zadružnem d. 10.00 Kropa - Fricelj 10.45 Bočna pri Zadrugi 11.30 Devce- Rihter 12.30 Šmartno pri Zadrugi petek, 11.4.2003 ob 7.30 Žlabor - Mlinar 8.00 Kokarje - Flere 8.30 Lačja vas - gasilski dom 9.00 Pusto Polje - Cajner 9.30 Sp. Pobrežje - Flere 10.30 Prihova - pri Unovtu sobota, 12.4.2003 ob 7.00 Ljubija - vet. postaja 9.00 Loke - pri Levcu 10.00 Lepa njiva - pri Jožu 10.30 Gneč - športno igrišče 11.00 Trnavče pri Pečniku 11.30 Jazbine 12.00 Šmihel pri gostilni S seboj obvezno prinesite knjižico o cepljenjih in značko, ker brez tega cepljenje ne bo mogoče! Za vse zamudnike bo cepljenje vsak dan od 7. do 8.30 ure na veterinarski postaji v Ljubiji. Pse rojene od 1.1.2003 dalje bomo cepili samo na veterinarski postaji - zaradi označitve z mikročipi. (foto: Franjo Atelšek) RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO Čistejši bregovi Savinje Člani Ribiške družine Ljubno so kot že vrsto let tudi letošnje leto izvedli očiščevalno akcijo ob bregovih reke Savinje, ob katerih se skozi vse leto nabere veliko raznovrstnih odpadkov, ki kažejo na človekov brezbrižen odnos do narave. Po mnenju udeležencev očiščevalne akcije se je stanje, odkar je zbiranje komunalnih odpadkov v dolini bolj organizirano, bistveno izboljšalo, vseeno pa bi se lahko ljudje, ki kljub temu še vedno brezvestno odmetavajo odpadke v naravo, nad svojim ravnanjem pošteno zamislili, saj polne vreče odpadkov nabranih ob reki še vedno kličejo k boljši ozaveščenosti ljudi na temo varovanja okolja in narave. Franjo Atelšek KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLIN Veliki uspehi psurne Golding Člani Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline so v preteklem letu svojo dejavnost usmerili predvsem v urejanje in vzdrževanje objektov na svojem vadišču ter v delo komisij. Tako je komisija za šolanje pripravila nadaljevalni tečaj, kjer so tečajniki poskušali naučiti svoje štirinožce poslušnosti, v septembrskem času V okviru občinskega praznika občine Mozirje so organizirali regijsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo več kot trideset parov slovenskih kinoloških društev. Enota reševalnih psov seje udeležila zimske vadbe in tekmovanja reševalnih psov ter mednarodne delavnice za reševalne pse na Slovaškem. Sodelovali pa so tudi pri akciji iskanja pogrešanih oseb. Uspešni so bili pa še malo šolo. tudi na preizkušnji za uvrstitev v SIP 2003, katere so se udeležili aktivni vodniki reševalnih psov vSIoveniji in dosegli prvo, tretje in sedemnajsto mesto. Velike uspehe v vzreji beležijo v društvu v psarni Golding v Malih Braslovčah. Poleg večine mednarodnih razstav so se udeležili tudi svetovne razstave v Amsterdamu in dosegli prvo, dve tretji in četrto mes- to. Na evropski razstavi v Franciji so si priborili naslov evropskega podprvaka za leto 2002 in eno četrto mesto. Prisotni so bili tudi na razstavi v Kanadi in dosegli izjemen uspeh, v Franciji pa osvojili naslov šampiona Francije. Po besedah predsednika Ivana Škofleka se v društvu srečujejo z upadom članstva in zmanjšanim številom tečajnikov, manj je tudi kvalitetnih psov. Za to naj bi bila kriva Kinološka zveza, ki neprestano spreminja pravilnike, s tem pa ovira delo regij. Kljub številnim problemom pa je po prepričanju Škofleka delo Savinjsko-zasavske regije, katere člani so tudi sami, uspešno prav zaradi zgornjesavinjskih kinologov, ki se redno udeležujejo sestankov in srečanj na nivoju regije. Marija Sukalo REČICA OB SAVINJI, LEPA NJIVA Materam prisrčni hvala Na Rečici in v Lepi Njivi so pripravili prireditve namenjene vsem mamam in tudi očetom, ki s svojo milino napolnjujejo življenja svojih otrok. »Draga mama, hvala ti za življenje in skrbi, za radosti in solze, hvala, oče, ti za vse. Prosim oprostita za žalitve izrečene nehote...« so si bili enotni vsi nastopajoči zadnjo marčevsko nedeljo na Rečici, na prireditvi, ki so jo podarili staršem. Da bi starši in stari starši za trenutek pozabili vsakdanje skrbi in se sprostili, so se trudili recitatorka, pevci, osnovnošolci ter instrumentalisti. S prijetnimi melodijami, skeči, recitacijami in zanimivim pismom otroka, ki bo vsak čas privekal na svet, so pripravili urico prijetnega druženja. Prvega dela prireditve v večnamenskem prostoru osnovne šole v Lepi Njivi so se lotili kar šolarji, ki s pomočjo učiteljic Petre in Tatjane polnijo svoje glavice z osnovnim znanjem. O svojih starših so povedali tisto, kar jih pri njih najbolj veseli. Besede so povezali v pomladni venček, ki so ga mame odnesle domov še za kanček ponosnejše na njihovo delo in čas, ki ga preživijo za šolskimi zidovi. Prireditev so nadaljevali člani moškega pevskega zbora in mladinci, člani dramske skupine domačega kulturnega društva. Mamam in vsem ostalim obiskovalcem so odigrali kratko igro z naslovom Ne kliči hudiča. Z domačim narečjem dodobra popoprana zadeva je zadela bistvo, kije narekovalo vesel zaključek nedeljskega popoldneva. Na Lepi Njivi so otroci z nastopi osrečili starše (foto: Benjamin Kanjir) Benjamin Kanjir KVIZ Mladi so se pomerili v poznavanju kmetijstva Društvo podeželske mladine Zgornje Savinjske doline že več let združuje prijetno s koristnim in prireja kvize, na katerih se mladi iz različnih krajev pomerijo v znanju iz kmetijstva. Pri tem jim pomaga Kmetijska svetovalna služba Mozirje. Pri kvizu, ki so ga mladi pripravili prejšnji petek v prostorih župnišča v Šmartnem ob Dreti, sodelujejo ekipe iz krajevnih odborov društva, vsako leto pa tekmujejo iz aktualne tematike iz kmetijstva. Letos so obravnavali predvsem približevanje Evropski uniji, poznavanje dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu, varstvo pri delu in podobno. Marija Mikek iz Kmetijske svetovalne službe Mozirje letos pri kvizu sodeluje prvič,je pa s prireditvijo zelo zadovoljna: »Mladi so celo prireditev zasnovali sami, mi jih pri tem le usmerjamo in jim pomagamo, če je potrebno. Vidim, (foto: Tatiana Golob) «f , y (t JL da so mladi izredno zainteresirani, kar je razveseljivo glede na dejstvo, da je kmetijstvo vedno bolj zapostavljeno.« Na tokratnem kvizu seje pomerilo pet ekip iz naše doline, najbolje pa so se odrezali mladi iz Solčave, ki so se tako uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo letos v Gaberkah pri Šoštanju. Da pa ne bi bilo tekmovanje preveč resno, so ga popestrili s kratkim kulturnim programom, sam kviz pa si je ogledalo tudi precej navijačev iz celotne doline. Tatiana Golob OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠČ Zanimive predstave z velikim številom talentiranih mladih igralcev Pretekli petek je na Rečici potekalo območno srečanje otroških gledališč. Vrstnikom so se predstavili dramski krožki osnovnih šol Nazarje, Luče in Rečica ter dramska skupina iz Rovta pod Menino. Nazarski igralci so se predstavili z Dedkom Mrazom v snežnem metežu... Predstava nazorskih igralcev Dedek Mraz v snežnem metežu, avtorice Bojane Levinger v režiji Vesne Lešnik,je bila zastavljena kotgledal-iško delo, povezano s plesnimi in pevskimi točkami. Kljubtemu, daje že pomlad, so otroci v rečiški osnovni šoli radi prisluhnili zimski zgodbi. V kulturnem domu so se z delom, ki temelji na legendi, avtorice in režiserke ter kostumografinje Mojce Semprimožnik, predstavili predstavo uspeli prepričati občin-sh/o, da ljubezen dela čudeže in premaga zlo. Domačini z Rečice pa so se ob režiserki Sonji Špegel spoprijeli z delom Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo in z njo predstavili sanje fanta, ki jih sanjajo mnogi najstniki. Zanimive predstave z velikim številom talentiranih mladih igralcev si je ogledal strokovni spremljevalec za gledališko dejavnost Matjaž Šmalc iz Ljubljane. Predstave je ocenil kot dobre in zanimive z dobro organizacijo, kjer je vključeno veliko število igralcev. Zgodbe so bile napete z dobrimi poduki, obenem pa so zabavale občinstvo. Vendar je prepričan, da je tekst le pomagalo igralcem, da zgodbo odigrajo na gledalcem zanimiv način. Zato se morajo v vlogo vživeti in preko nje pokazati vsa čustva, ki jo vloga terja. Srečanje je nastalo pod okriljem mozirske izpostave Javne-ga sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Marija Sukalo ...Rečičani pa so zaigrali Košarkar naj bo (foto: Ciril M. Sem) mladi igralci iz Rovta pod Menino. Nauk zgodbe Na preizkušnji: kdor se na poti pogumno loti vseh težav, bo na kocu vedno nagrajen, so mladi gledalci z zanimanjem sprejeli. Tudi zgodba O žalostnem klovnu in zaljubljeni princeski, avtorice Bojane Levinger v režiji Helene Lekše z igralci lučke gledališke skupine Cirkus, ni imela nič manj pomen-saj so skozi KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE 2.SLMN - ZAHOD - ZADNJI KROG Prepričljiva vrnitev v prvo ligo Samo en poraz, enajst zaporednih zmag in dvanajst točk naskoka pred najbližjim zasledovalcem pove vse o uspešnem nastopu kluba malega nogometa Nazarje v 2. slovenski ligi in prepričljivi vrnitvi v elitno konkurenco. Delameini varovanci, na čelu z najučinkovitejšim strelcem prvenstva Dragom Adamičem, so se zahodnemu delu Slovenije predstavili s sodobno igro malega nogometa, kar je plod odličnega treninga in konstantne forme skozi celotno sezono, obenem pa so poskrbeli za izredno promocijo zgornjesavinjskega športa. KMN Moker« Ig : KMN Nazarje 3:6 (0:4) Ig pri Ljubljani. Športni park. Gledalcev: 70. Glavni sodnik: Srečko Resner (Loke pri Zidanem Mostu). Sadnik asistent: Ladislav Audič (Hrastnik). Delegat: Andrej Jelinčič (Tolmin). Strelci: 0:1 Vres (16), 0:2 Adamič (18), 0:3 Metulj (20), 0:4 Metulj (20), 1:4 Kurič (26), 1:5 Metulj (27), 2:5 Goranovič (28), 2:6 Delamea (31), 3:6 Kurič (34). Igralec tekme: Blaž Metulj (Nazarje) Lestvica po končani sezoni 2002/2003: 1. Nazarje 12 11 0 1 93:35 33 2. Poni Okrep.OK Corral 12 7 0 5 65:46 21 3. Oplast Kobarid 12 5 2 5 48:45 17 4. Mokerc Ig 12 5 1 6 47:47 16 5. Tomi Press Bronx 12 5 0 7 44:57 15 6. Dornberk 12 4 1 7 39:61 13 7. Zalog Eko stil 12 2 2 8 51:83 8 Zadnja tekma sezone v Ljubljani ni bila nič posebnega, saj Nazarčani v svojem zmagovalnem ritmu ne popuščajo. Čeprav je bila to ena njihovih slabših predstav, pa se gostitelji vseeno niso mogli izogniti porazu, za kar sta poskrbela predvsem odlični vratar Skok in razpoloženi Blaž Metulj s svojimi natančnimi projektili. So se pa Ižanci izkazali z gostoljubnostjo in pozornostjo, saj so našim novim prvoligašem, v obliki plakata, zaželeli dobrodošlico in jim čestitali za dosežen uspeh. Kako naprej in s kakšnimi ambicijami v najmočnejšo slovensko ligo malega nogometa bo znano po sestanku vodstva kluba z igralci in sponzorji, o vsem tem pa bomo gotovo še pisali. Franjo Pukart Drago Adamič -najučinkovitejši strelec ekipe KMN Nazarje in prvenstva (foto: Franjo Pukart) Zmagovalna ekipa bara Tribuč iz Mozirja Tikado Tribuč tretjič zapored Za pikaderji je še ena zanimiva sezona, kjer je ekipa Tribuč iz Mozirja ponovno dokazala, da nima prave konkurence. Brez izgubljene tekme je prepričljivo osvojila tretji zaporedni naslov, najbolj pa sta se ji približali ekipi Moto Bara Vovk in Gostilne pri Urški. Bar Tribuč, s svojo neumorno kapetanko Magdo Rosenstein, je tokrat dokaj lahko opravil s svojo konkurenco in tako potrdil primat najbolj precizne ekipe medobčinske lige. V njej sta v tej sezoni prvič sodelovali gostilni Semprimožnik in Urška, želja vodstva lige pa je, da se jim pridruži še kdo. Če je bila ekipa Tribuč razred zase, pa je o drugem mestu odločal pravzadnji krog med Moto Barom Vovk in Gostilno pri Urški. Domač teren in predvsem izkušnje so bile tokrat le na strani Var-poljčanov, tretje mesto pa je za Bočane, kot novince v ligi, tudi lep uspeh. Končne uvrstitve metalcev čudežnih puščic v sezoni 2002 / 2003: 1. Tribuč Mozirje (165 - 59,28), 2. Moto Bar Vovk Varpolje (138 -86,22), 3. Gostilna pri Urški (139 -85,20), 4. Gostilna Semprimožnik (111 - 112,15), 5. Bar Žrelo (95-129,12), 6. Okrepčevalnica Coplan (108 - 116,9), 7. Trsat Prihova (77 - 147,5), 8. Rdeča armada (61 -163,1) Franjo Pukart SMUČARSKO-SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC Preizkusili tudi "velikanko" Na poletih v Planici so letos nastopili tudi skakalci Smučarsko-skakalnega kluba Ljubno BTC. Kot predskakalca sta skakala Primož Piki in Gašper Juvan, ki sta pred tem v enaki funkciji nastopila tudi na svetovnem prvenstvu v Predacu in na Univerzijadi. Oba sta na naši velikanki skakala prvič in sta zato toliko bolj ponosna, saj sta dosegla svoji največji daljavi. Primož je poletel kar 175 metrov, Gašper pa 141 metrov. Korajžno sta priznala, da so se jima na vrhu pošteno tresla kolena, a sta na ta strah hitro pozabila, saj so bili občutki po odrivu z odskočne mize fantastični. Skakalnica je po njunih besedah nanju naredila veličasten vtis, ki ga ne bosta nikoli pozabila. Skakalca sta dosegala dobre rezultate na tekmah državnega prvenstva, alpskem pokalu, Univerzijadi, Cocta pokalu in drugih, na katerih sta sodelovala. Primož Piki je v Velenju dosegel celo 1. mesto in ob zvenečih imenih naših najboljših klubov je to odličen, uspeh. A sezona je končana in treba bo misliti že na prihodnjo. Trener Janez Debelak je sicer priznal, da letošnja sezo- Državni prvak Matevž Slatinšek - v kategoriji dečkov do 10 let prvič zmagal na tekmovanju v Velenju na ni bila čisto po pričakovanjih in da jim je malo zmanjkalo za kakšno boljšo uvrstitev, a se LK Indiana Znova odlični 1. marca seje v Dolenjskih Toplicah pri Novem mestu odvijala že 2. letošnja tekma za CAMO pokal v 3-D lokostrelstvu. Organizatorji so se izjemno potrudili in pripravili res izvrsten turnir, na katerem je tekmovalo 127 tekmov-alceviz 17 klubov. Člani kluba Indiana ■ so se spet lepo odrezali, v ospredju pa je zagotovo rezultataktualnega evropskega prvaka vsamostrelu Janka Pin-terja, ki je v rednem delu od 280 možnih nastreljal kar neverjetnih 270 krogov. Rezultati »Indiancev« so bili naslednji: CRB (samostrel), člani (9 tekmoval- cev v konkurenci): 1. Janko Pinter (270+62), 2. Tomaž Praprotnik (265+62), 3. Toni Vambergar (246+62), 4. Gorazd Grosek (239+60), 6. Sandi Huič (233+46), 7. Edo Leben (231 ),8. Drago Blas (189), CRB veterani (3 tekmovalci): 1. Stane Saksida (247), 3. Maks Janežič (223). TR-RB (ukrivljeni lok), člani (5 tekmovalcev): 2. Boris Šafner (145+38). TR-RB veterani (1 tekmovalec): 1. Lojze Zobavnik (85). Grega Preprotnik bodo v prihodnje prav tako ali pa še bolj trudili s treniranjem. Po njegovih besedah so dobro in kvalitetno trenirali, a na žalost največ v tujini (na Poljskem). Kon- dicijske treninge pa so opravljali doma in sicer v Logarski dolini. Premor med eno in drugo sezono je torej želo kratek, saj bodo fantje in dekleta počivali samo meseca aprila, nato pa sledijo že treningi za novo prihajajočo sezono in poletne tekme na plastičnih skakalnicah. Klub se lahko letos pohvali tudi z državnim prvakom Matevžem Slatinškom, ki je v kategoriji dečkov do 10 let prvič zmagal na tekmi v Velenju, konec februarja letos. Komaj dobro leto je član skakalcev, pa seje povzpel kar na sam vrh. "O tem fantu bomo gotovo še velikokrat slišali," menijo v klubu. Ob njem dosega odlične rezultate še Gabi Robnik, ki marsikdaj preskoči kar lepo število dečkov skakalcev. Hajdeja Brglez IZGUBIL SE JE PIKO Kdor gaje mogoče videl naj javi na tel: 031 843 938 TRGOVINA ZA KOLESARJE © HELI 03/5841 055 otroška, bmx, mestna, potovalna, cestna, gorska kolesa SCOTT, SCHWINN, MARIN, GT, FELT, FAMILY BIKE... oprema od pet do glave SIDI, CASTELLI, POLAR, MET... PREDNOST KAKOVOSTI IN IZKUŠENJ! Andrej MAROVT HELESlČ s.p.. Plac 20, Ljubno ob Savinji DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE organizira PREDAVANJE Pravilno zdravljenje krvnega pritiska v četrtek, 10. aprila 2003, ob 17. uri v dvorani kulturnega doma Nazarje. Predaval bo doc.dr. Rok Accetto Iz bolnice dr. Petra Držaja v Ljubljani. Vabljeni vsi člani društva diabetikov in drugi zainteresirani občani. KINO MOZIRJE Sobota, 5.4. ob 20.00 in nedelja, 6.4. ob 17.00: JAZ VOHUN-komedija Režija: Betty Thomas Vloge: Eddie Murphy, Owen Wilson, Malcolm Me KINO NAZARJE Sobota, 5.4. ob 20.00 in nedelja, 6.4. ob 17.00: MELANIE SE POROČI - romantična kome Režija: Andy Tennant Vloge: Reese Witherspoon, Josh Lucas, Patrick Dem (-------------------------------------- OSNOVNA ŠOLA FRAN KOCBEK GORNJI GRAD "ENOTA VRTEC GORNJI GRAD" "ENOTA VRTEC BOČNA" RAZPISUJE VPIS OTROK V VRTEC GORNJI GRAD in VRTEC BOČNA, za šolsko leto 2003/2004. Prošnje pošljite na naslov: OSNOVNA ŠOLA FRAN KOCBEK GORNJI GRAD, Kocbekova cesta 21, 3342 GORNJI GRAD, najkasneje do 31.05.2003. Vpisnice in vse dodatne informacije dobite v tajništvu OŠ FRAN KOCBEK Gornji Grad (tel. št.: 839-04-40 ali 839-04-41), v vrtcu Gornji Grad (tel. št.: 584-31-15) in v vrtcu Bočna (tel. št.: 584-51-19). v_______________________________________________y ATTACK se je v velikem slogu vrnila na slovensko glasbeno prizorišče. Da sta Špela Buda in Simon Šurev uspešna v tujini, je že nekaj časa znano, tokrat pa sta vse svoje adute pokazala tudi slovenski publiki na veliki promociji novega albuma 24/7 v ljubljanskem klubu Bachus. Nabito poln klubje navdušil tako njihovo založbo Dallas Records kot tudi številne novinarje, goste in 9-člansko glasbeno ekipo, ki je pesmi iz albuma predstavila v živo. Založba Dallas Records in SiOL sta pripravila posebno, multimedijsko spletno stran za promocijo novega albuma Tinkare Kovač. Obiskovalci strani http:// tinkara.siol.net/ lahko preko spleta do 6. aprila 30% ceneje kupite njen novi album. Pravtako boste lahko za isto znižano ceno dobili posebno verzijo albuma z dodatnim CD-jem z neobjavljenimi in drugačnimi verzijami pesmi. Kanček magije 60-tih, ki jo je skozi objektiv za večno ujela imenitna fotografinja LINDA McCARTNEV, si do 4. maja lahko ogledate v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, Ljubljana. Linda predstavlja 95 fotografij znanih glasbenikov in skupin. Razstava kaže neponovljivost magije 60- tih kot jih je videla umetnica, ki je to sceno več kot samo živela. K temu je dodanih še nekaj fotografij iz družinskega življenja s Paulom McCart-neyjem. Posnetki so nastali v letih 1966 do 1968, tisti iz zasebnega življenja pa nekoliko kasneje. Britanski pop zvezdnik ROBBIE WILLIAMS je še eden od glasbenikov, ki se z glasbo protestirajo proti vojni. Robbiejeva protivojna pesem bo izdana na b-stra-ni novega singla Come Undone, nosila pa bo naslov Happy Easter (War is Corning), kot pa je uganiti že iz naslova, je bila inspiracija za novo Robbiejevo pesem Lennonova Happy Xmas (War is Over). Alenka OBMOČNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje Od torka, 8. aprila, do četrtka, 10 aprila 2003, od 10. do 16. ure bomo imeli za vse tiste, ki potrebujete oblačila »DNEVE ODPRTIH VRAT« v skladišču oblačil. Med letom pa so uradne ure za Skladišče oblačil: torek od 9. do 11. ure in sreda od 14. do 15. ure. Vljudno vabljeni V. Kot kažejo posledice prehoda iz socializ-ma v papirnato demokracijo, smo Slovenci pošteni toliko, kolikor nam za lastne žepe ne uspe zlorabljati položajev in farizejsko molčati ob vsem znanih nečednostih onih, na katere se jezimo. ______________________________SavinjčanJ Karel Natek Ni dolgo tega, ko je smrt iz naše srede iztrgala Karla Nateka iz Mozirja. Poznali smo ga kot marljivega človeka, ki je bil vsakomur v pomoč, če je le lahko kako pomagal, je to storil. Tildi kot dolgoleten gasilec si je pridobil med ljudmi velik ugled. Med sosedi je bil priljubljen in do vsakogar prijazen. Tak je bil Karel Natek, ki mu je zibelka stekla pred 86 leti v Zgornjem Pobrežju. za vse, zato je takoj po končani osnovni šoli iskal zaposlitve pri kovaču Pukartu v Nazarjah. Pridno je delal in postal kmalu dober kovač. Med tedanjimi furmani, ki so množično vodili konje v podkovanje prav h graščinskemu kovaču, kot so ljudje rekli Pukartu, je kmalu pridobil sloves uslužnega človeka. Pri mojstru ni bilo zaposlitve, pa je delal kot kurjač v lesnem obratu veleposestva Marijingrad. Toda nihče si ne piše usode sam, tako je tudi mladi Natek sredi najhujše vojne začutil, kje mu je mesto. Že leta 1943 je vstopil v osvobodilno vojsko in bil v bojih tudi težko ranjen. Čeprav v tistih hudih časih za borce ni bilo ravno na voljo dobrih bolnišnic, je prebolel rane in se spet vrnil v vrste svojih sotovarišev. Po drugi svetovni vojni se je vrnil domov in se zaposlil na okraju Šoštanj, pozneje pa kotvoznik tovornjaka v Tovarni barv v Ljubiji, kjer se je tudi upokojil. Toda zelo bogato družbeno delovanje je nadaljeval vse do poznih let. Izgubili smo uglednega in spoštovanega človeka, ki je do zadnjega ohranil pokončnost in kot tak dajal drugim zgled. Spomin nanj bo časten. OBVESTILO Od torka, 1. aprila, je ponovno odprt meddržavni mejni prehod Pavličevo sedlo. Prestop meje na tem prehodu je mogoč med osmo uro zjutraj in devetnajsto uro zvečer. ČRNA KRONIKA • NEOSVEŠČENI POŽIGALEC Rečica ob Savinji: 24. marca popoldan je občanka iz Varpolj obvestila dežurnega policista, da sosed nekontrolirano požiga v bližini njenega gospodarskega poslopja. Ker je prišlo do kršitve v času absolutne prepovedi uporabe odprtega ognja v naravnem okolju in do ogrožanja tuje lastnine, so policisti ustrezno ukrepali. Dejanje namreč spremljajo indici kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. • POGIN GOVEDA Luče: Policisti so 27. marca v dopoldanskem času prejeli obvestilo, da so v Krnici poginila štiri goveda. Z ogledom kraja in z zbiranjem obvestil so ugotovili, da so živali poginile zaradi neprimerne oskrbe s hrano in prevelike količine plina amoniaka v hlevu. Le-ta očitno že več dni ni bil očiščen. Zoper osumljenega so policisti podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali. • TATVINA VREČKE Nazarje: Oškodovanec iz Nazarij seje na poti iz trgovine, kjer je nakupil več delov za motorno kolo in pijačo, ustavil v gostinskem lokalu. Vrečko s kupljenimi stvarmi pa je pustil pred vrati. Seveda je »dobila noge« in novega, nepoštenega lastnika. Aleš, tako na hitro si odšel od nas, ne da bi lahko še kdaj zaslišali tvoj glas. Srce tvoje prehitro je ugasnilo, a bolečine v naših srcih nam ne bo še dolgo zacelilo. Vse bolj prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. ZAHVALA Aleš HREN (8.7.1977-20.3.2003) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Posebna zahvala sosedom, pevcem za odpete pesmi, govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku. Hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči ati, mami, stara mama in ata ter sestra Sonja z družino Aleksander Videčnik ■■■■■■■ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše Ane REMIC (1942-2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, njenim prijateljem, sosedom, znancem in vsem za pomoč, izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala, da ste bili z nami v teh neizrekljivo težkih trenutkih. Žalujoči mož Nande ter sinova Robert in Bogo z družinama Je čas, kida, je čas, ki vzame, je čas, ki lajša bolečine, inje čas, ki nikoli ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame Terezije JAKOP rojene Ročnik (1913 - 2003) se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali in ji lepšali dneve med boleznijo, vsem, ki ste se udeležili zadnjega slovesa, sodelovali pri njem in pomagali, nam izrekli ali napisali izraze sožalja, darovali za maše, cerkev in rosuljske zvonove, darovali cvetje in sveče. Hvala pa tudi vsem tistim, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Njeni žalujoči otroci: Ljudmila Nareks, Maksimiljan Jakop in Zdenka Seliškar z družinami Ljubno ob Savinji, 25. marca 2003 Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, m '| skromno si živel, še posloviti se nisi uspel, a v naših srcih vedno boš živel. *.-1 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija in tasta Ivana YERSNIKA (24.8.1927-193.2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali sveče, ikebane, za maše in cerkev. Zahvala tudi gospodu župniku Lojzetu Ternarju za tako lepo opravljen obred, govorniku Rafkotu, gasilcem, pevcem in praporščakom. Žalujoči vsi njegovi Bolečina, ki jo občutimo ob izgubi ljubljenega, je samo pokazatelj, kako zelo smo ga imeli radi. ZAHVALA ob izgubi dragega Danijela TRBOVŠKA Mostnikčevega ata iz Bočne (12.3.1921 -19.3.2003) Naš dragi mož, oče in stari ata je dotrpel zaslužen počitek. Zato se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste prišli pokropit in ste se udeležili pogreba v tako velikem številu. Posebna zahvala pa patru Evgenu za lepo opravljen cerkveni pogreb, cerkvenim pevcem, govorniku Marku Potočniku, sorodnikom, dobrim sosedom, praporščakom, gasilcem, Viktorju za nošenje luči in Damjanu za lepo odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi za svete maše, cvetje in sveče. Vsi njegovi Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica - IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in Gs''S8-9 DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA 6e°^6 Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Občina Mozirjel203 OBČINA MOZIRJE Savinjska cesta 7,3330 Mozirje Za ra. ZVEDRILO Natakar, dokler ne pride divja raca, mi prinesite nekaj drugega... Janez je v dvomih glede navad, ki jih ima njegova žena, zato vpraša župnika pri spovedi: "Gospod župnik, ali je greh ali ni, če seksam v nedeljo?" "Glede na to, kar slišim pri spovedi od tvoje žene, je za vaju to greh vsak dan..." "Doktor mi je predpisal kilometrsko dieto," potoži Joco sosedi. "Kakšna dieta pa je to?" "Jem lahko šele na vsakih 1000 prevoženih kilometrov!" "Kaj pa to tebi naredi, saj si poklicni šofer!" "To mi nič več ne pomaga. Vedno bolj trpim. Mislil sem, da bo z marcem šlo na bolje, tako pa še kar naprej goljufam pri tafometru glede prevoženih kilometrov, čeprav sem že en mesec v penziji." Prodajate jih. Dobro, vzamem vse štiri! Vedno ko sem v svetli srajci ali majci, se pri jedi umažem. Nikdar pa se mi to ne zgodi, če sem oblečen v kaj temnega. Ali ima to kaj zveze z nadnaravnim? Ne, povsem naravno je, da slabše vidni mislite, da se v temnih oblekah ne umažete. Skoraj sem že pozabil, kaj sem mislil, da se moram spomniti, da vas vprašam, potem sem pa zares. Ali mi lahko zaupate, kaj je dobro za slab spomin? Dobra pozaba pomaga. Jošt se trošta pri Micki. Pa se trošta prvič, pa se trošta drugič in se trošta tretjič. Potem omaga, Micka ga spodbuja in drega, a nič ne pomaga, Joštu je trošt pošel. Micka ne ve več, kaj bi, zato mu zbuja ljubosumje: "Čile bi se pr' men'troštou do jutra, če bi bil tu!" Jošt zagodrnja: "In zakaj ga ni?" "Plaščkov mu je zmanjkalo," si zmisli Micka. "I, če bi nama zdajle plaščkov zmanjkalo, bi ti tudi jaz lahk' obljubil, da b' se troštov pr' teb' tri dni!" Pomlad je čas prehladov, ko se moški ne more izgovoriti pred žensko, kot poleti, daje prevroče, in kot pozimi, da je premrzlo, da bi tisto ne počela zunaj. objavlja na podlagi sklepa občinskega sveta JAVNO DRAŽBO nepremičnin v lasti občine Mozirje I. PREDMET PRODAJE 1. Stanovanjska hiša in zemljišče, Nove Trate 44, Mozirje (center Mozirja), pare. št. 230 - stavbišče dvorišče v skupni izmeri 413 m2 in pare. št. 531 /5 -nezazidano stavbno zemljišče v skupni izmeri 892 m2, vse k.o. Mozirje, last 1 /1 celote. Izklicna cena: 20.016.100,00 SIT 2. Stara OŠ šola v Rečici ob Savinji št. 55, parc.št. 9s - stavbišče v skupni izmeri 2.151 m2, k.o. Rečica ob Savinji, last 1/1 celote. Posest dveh prostorov, katere uporablja vrtec, preide na kupca v roku 18 mesecev po podpisu pogodbe. Izklicna cena: 65.000.000,00 SIT 3. Objekt (strelišče) s funkcionalnim zemljiščem v Brezju pri Mozirju, parc.št. 305/3 - dvorišče v izmeri 291 m2 in poslovna stavba v izmeri 84 m2, k.o. Brezje, last 1/1 celote. Izklicna cena: 7.298.894,00 SIT 4. Objekt vodno črpališče in zemljišče v Lokah pri Mozirju, parc.št. 211/2-travnik v skupni izmeri 1217 m2, parc.št. 103s -funkcionalni objektvskupni izmeri 62 m2, parc.št. 104s - funkcionalni objekt v skupni izmeri 5 m2., vse k.o. Loke, last 1 /,1 celote. Izklicna cena: 4.159.749,00 SIT 5. Trisobno (3) stanovanje v mansardi v stanovanjskem bloku na Rečici ob Savinji 107a, velikost 68,33 m2, Izklicna cena: 6.713.470,00 SIT 6. Proda se solastniški delež na stanovanjski hiši in gosp. objektu, parc.št. 7s - stanovanjska stavba v skupni izmeri 181 m2, parc.št. 8s - stavbišče v skupni izmeri 59 m2, vse k.o. Spodnja Rečica, last 1 /2 celote. Izklicna cena: 502.013,00 SIT II. POD POGOJI Na javni dražbi lahko sodelujejo, fizične osebe, ki bodo pred začetkom dražbe predložile potrdilo o državljanstvu R Slovenije ali osebno izkaznico (izdano po 20.6.1998), pravne osebe, pa sklep o registraciji v R Sloveniji ter pooblastilo osebi, ki draži za zastopanje na javni dražbi. Dražitelj mora vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Varščino dražitelj vplača na transakcijski račun št. 01279-0100018729, pri UJP Urad Žalec, s pripisom "varščina za nepremičnino pod zaporedno številko_". Dražitelju, ki na javni dražbi ne bodo uspel, bo varščina vrnjena brez obresti v treh dneh po končani javni dražbi, uspelemu dražitelju pa bo vračunana v kupnino. Na javni dražbi lahko sodelujejo tiste pravne in fizične osebe, ki bodo v začetku javne dražbe predložile potrjen virmanski nalog ali potrjeno položnico o plačilu varščine. Izklicna cena se bo na javni dražbi povečevala za 1% izklicne cene za nepremičnine vpisane pod zaporedno št. 1 in 2, za nepremičnine pod zaporedno št. 3,4,5, se bo povečevala za 2% za nepremičnine pod zaporedno št. 6 pa se bo povečevala za 5%. Javna dražba bo potekala v zaporedju kot si sledijo nepremičnine. Kupec mora skleniti pogodbov8 dneh pojavni dražbi; čevtem času pogodbe ne podpiše, se varščina zadrži. Kupec mora plačati kupnino v 30 dneh po sklenitvi pogodbe, pri čemer se varščina všteva v kupnino. Če preostanka kupnine ne plača v tem roku, velja, daje odstopil od nakupa in se varščina zadrži. Stroške sestave pogodbe in davek na promet nepremičnin plača prodajalec.Stroške overitve pogodbe pri notarju in stroške zemljiškoknjižnega prepisa poravna kupec. Lastninska pravica preide na kupca po plačilu celotne kupnine razen za nepremičnino pod zaporedno št. 2, kjer je zgoraj naveden pogoj. Nepremičnine so naprodaj po sistemu "videno-kupljeno". JAVNA DRAŽBA BO: 16.4.2003 ob 10°° uri v sejni sobi Občine Mozirje, Savinjska cesta 7, Mozirje. Vse informacije (ogled nepremičnin) so na voljo v podjetju HABIT d.o.o., Velenje pri g. Tomažu Pungartniku ali na telefon (03)898 16 00 ali 041 665-223. VALJAST, MESNI IZDELEK, KLOBASA ŠPANSKI SMRTNI VRATNI QgRQC ILUSTRIRAN KMEČKI KOLEDAR NEMŠKA IGRALKA- KARIN KAVBOJSKA VRV Z ZANKO KDOR IMA MoČ IN OBLAST, VLADAR PRIJETEN VONJ AMERIŠKI FOTOGRAF (ADAMS) ŠKOTSKA RODOVNA SKUPNOST PIERRE ABELARD POPOLNO UJEMANJE. ISTOST TROBENTA Z GLOBOKIM GLASOM SKUPINA ŽUŽELK PRISTANIŠKA ČETRT CARIGRADA NESOGLAS- JE SPODNJI DEL PROSTORA LASTNOST, ZNAČILN. TVEGANEGA SLOVENSKI PEVEC (PESTNER)_ FLAMSKI SKLADATEU- HEINRICH RAZLIČNA SAMOGLAS- NIKA PROCESI PRESNAVLJANJA V ORGANIZMIH IME VeČ DANSKIH VLADARJEV FORDOV MALČEK «sr^p SILA VLEČENJA UGODEN POLOŽAJ YJQGI____ PERZIJSKI KRALJ FINA, MOČNO ŽGANA GLINA ŽOGA IZVEN IGRIŠČA TOGNAZZI UGO LEV OBORIN GRŠKI PESNIK- ODISEAS ALDEHID OCETNE KISLINE MAJHEN TEKMOVALNI AVTO BREZ KAROSERIJE FIATOV MODEL TRANSPORT VOZILA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Izobara, kabaret, estrada, Tobin, Darko, IK, Aida, Nuša, arbitraža, str, Moore, Kedrova, BD, Ukan, Adon, Aon, šalotka, Sepe, Esa, ps, alpaka, trasat, Tomc, MO, odeva, ivak, avokado, Lenardič, Mann, AC, čreda, snet MINI SLOVARČEK: IRIGATOR- izpiralnik za rane (med.) GAROTA- španski smrtni vratni obroč ARNOVO SELO - vas pri Brežicah TERAKOTA- fina, močno žgana glina GALATA- pristaniška četrt Carigrada POTENTAT - kdor ima oblast in moč, vladar OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 11. številke SN smo izžrebali deset dobitnikov nagrad, kijih prispeva uredništvo Savinjskih novic: Nagrade prejmejo: *Nada Rihter, Šmiklavž 68, G. Grad, *Marija Prodnik, Solčava 10, Solčava, *Amalija Žvipelj, Lesarska 35, Nazarje, *Štefka Špeh, Prešernova 9, Mozirje, *Fanika Križnik, Pod Slatino 16, Nazarje, *Danica Bezovšek, Radmirje 44, Ljubno, *Urška Štiglic, Praprotnikova 7, Mozirje, *Marta Velam, Rečica 132, Rečica, *Tadej Pečnik, Goličnikova 1, Mozirje in *lrena Drobež, Florjan 23, Gornji Grad. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno na uredništvu Savinjskih novic Savinjska cesta 4, Nazarje (Grad Vrbovec) do 18. aprila 2003. Čestitamo! ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 „ GSM: 031/695-208 ZAVAROVANJE ŽIVALI - zavarovanje živali za primer zdravljenja - zavarovanje živali za primer pogina ekonomskega zakola in zakola v sili • zavarovanje živali za primer izgube teleta ali žrebeta _ • zavarovanje govedi - konj na planinski paši Napovednik • Petek (4. april), ob 19,00. Župnijska dvorana v Šmartnem ob Dreti (poleg cerkve) »Na preizkušnji« - predstava otroške dramske skupine iz Rovta pod Menino ÜU CINKARNA K J metalurško kemična industrija Celje, d.d. 3001 Celje,Kidričeva 26, Slovenila tel.: - 03 541 96 10 Objavlja prosto delovno mesto TEHNIK v proizvodnji praškastih lakov Pogoji za zasedbo so: ■ tehnik kemijske ali druge ustrezne smeri - 2 leti delovnih izkušenj ■ delo v treh izmenah Nudimo stimulativno plačo. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovsko splošna služba Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva 26, Celje, 8 dni od objave v časopisu. ŽIVALI-PRODAM Prodam sivo rjavega bikca starega 1 teden. Gsm: 041 783 489 Prodam telico, rjavo, A kontrola, breja 8 mesecev, težka cca. 700 kg. Tel: 5 833 070 Prodam teličko mesnate pasme, težko 120 kg. Tel: 5 843 230 Prodam teličko simentalko, staro 14 dni. Tel: 5 841 390 Teličko sivo, staro 10 dni, prodam. Tel: 5 841 659 Prodam kravo sivko. Tel: 5 844 504 Prodam brejo kozo, dobro molznico. Tel: 5 843 175 ŽIVALI-KUPIM Kupim 1 teden staro teličko simentalko. Tel: 5 845 283 DRUGO-PRODAM___________________ Ugodno prodam žensko rogovo kolo, zelo dobro ohranjeno. Gsm: 041 793 063____________________________ Zelo ugodno prodam belo spalnico. Gsm: 041 676 911 Ugodno prodam bele lamelne zavese, širina 210 cm, dolžina 245 cm. Gsm: 041 793 063 Prodam kombiniran otroški voziček hauck, modre barve z motivi medvedka Puja. Gsm: 031 776 374 Prodam kenguru za nošenje dojenčka in copate nike št. 16-19. Gsm: 031 676 921 Ugodno prodam gorenjski sušilni stroj WT 610. Gsm: 041 793 063 Ugodno prodam gorenjsko zamrzovalno omaro na šest predalov. Tel: 891 53 56 ali Gsm: 041 311 992 Za simbolično ceno prodam arm-alove pipe za kad, umivalnik in kuhinjsko korito (stenske). Gsm: 041 793 063 Prodam semenski krompir dezire. Gsm: 041 783 489 Prodam silažne bale, na voljo vse štiri košnje. Gsm: 041 403195 Prodam okrogle silažne bale in hlevski gnoj. Gsm: 051 207 273 Prodam bale in seno. Gsm: 041 793 278 Prodam hlevski gnoj. Gsm: 041 298 608 Ugodno prodam rabljeno strešno opeko trajanko. Gsm: 031 396 089 Prodam puhalnik Tajfun brez motorja. Tel: 5 832 470 Rotacijsko kosilnico BCS, ohranjeno prodam. Tel: 5 844 637 ali Gsm: 031 798 113 Prodam igrico play station 2, novo, z dvema ročkama + igrice zraven. Gsm: 031 792 588 Prodam gsm nokia 5110 in motorola D520. Gsm: 041 840 771 DRUGO - KUPIM Kupimo domače orehe. Gsm: 041 867 400 Kupim otroško posteljico z jogijem in posteljnino. Gsm: 041 200 521 Kupim samonakladalko 10-15 m3. Gsm: 041 512 215 AVTOMOBILI-PRODAM Mitsubishi pajero 2,5 TDI, GLX, i. 94, veliko opreme, dolga izvedba, ohranjen, prodam. Gsm: 031 344 791 Lada samara, letnik 1994, KM 80, registrirana do 11.9.03, rdeče barve prodam. Gsm: 031 743 955 Osebno vozilo od letnika 1992 dalje, lahko karambolirano, gotovinsko odkupim. Gsm: 041 794 906 STANOVANJA IN HIŠE - KUPIM Kupim bivalni vikend ali manjšo hišo. Gsm: 031 327 612 STANOVANJA IN HIŠE - PRODAM Prodam 52 m2veliko stanovanje na Rečici ob Savinji. Gsm: 031 676 921 Zazidljivo parcelo 1214 m2 na Rečici ob Savinji ugodno prodam. Plačani vsi prispevki, voda, elektrika na parceli. Tel: 01 561 1613 V Nazarjah prodamo stanovanjsko hišo in manjši gostinski lokal bistro. Gsm: 040 398 252 ODDAM Oddajam apartma na Krku. Tel: 00385 51 851 064 po 15. uri KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 12. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. JTT~D OBVESTILO Naročnike Savinjskih novic obveščamo, da si kot imetniki tekočih računov pri NLB in SKB banki lahko odprete trajni nalog za brezgotovinsko poravnavanje naročnine za Savinjske novice. Več informacij boste dobili na svoji matični banki ali na telefonski številki 03/83-90-790. V našem debatnem kotičku smo brez dlake na jezičku. Pridruži se nam! MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakobs.p.-Avtoprevozništvo, storitvezgradbeno mehanizacijo,splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulico 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. MORDA STE ISKALI PRAV TO GflFMNrTel:!™-™’ 03/703-71-31 VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA do 30. APRILA 2003 IZJEMNO UGODNO: * Izvozni model - samska soba HAGA v sestav: 2.D omara, postelja in nočna omarica 34.776,00 SIT * Program VEGA ADRIA v barvi oreh /boige in REGALI G-2000 v barvi oreh - 30% popust * Znižane cene omar z drsnimi vrati ZENA OB KONCU AKCIJE ŽREBANJE - 50 BOGATIH NAGRAD Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, kuhinj, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, računalniške in pisalne mize, ter vzmetnice. Ugodni plačilni pogoji: čeki, krediti Informacije na telefon: 03/70 37 130 03/ 70 37 131 Delovni čas prodajalne: pon - pet od 8. do 18. ure sob od 8. do 12. ure E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Celje - skladišče D-Per 7/2003 d.o.o. 5000012489,13 Računalniška trgovina v centru Mozirja (lokacija - bivša prodajalna Peko, nasproti gostilne Majerhold) Otvoritveni dan Največja izbira praznih CDjev ze od 57 SIT, Monitorjev, prenosnikov, računalnikov, tiskalnikov HP, kartuš.... informacije: trgovina tel. 839-4444, faks 839-4445, e-pošta: top@2bit.si GSM: 031-302-282, SERVIS: 031-366-162, internet: www.2bit.si ODPRTO: VSAK DAN OD 9. DO 17. URE , sobota, prazniki zaprto Vse cene so z DDV na gotovino COBISS s 5', GeForce 4, MX-440SE 64MB, Miditower ATX, 300W, Tipkovnica mulitmedijska, miška optična 3D, Podloga, zvočniki 200W, Navodila, 2 leti garancije, BREZ MONITORJA Benq (skupina Acer) LCD monitor FP557 Ferrarijev pokrovitelj otvoritvena super akcija DVD rom Liteon 16x48 Leasing Če posodabljate svojo dejavnost, obiščite nas. Čaka opremo, pričakuje nove stroje. S čim boste razširili svojo dejavnost, morate vedeti sami. Kako boste zanjo zagotovili potrebno opremo in stroje, pa zaupajte nam. Če je vaš posel obsojen na uspeh, vam lahko zagotovimo daljši rok odplačevanja. Dogovorili se bomo za pogoje, ki bodo v skladu z vašimi možnostmi. Na podlagi bogatih izkušenj vam bomo svetovali, kako izpeljati vaše načrte varneje in učinkoviteje. Velja za vse dolgoročne dobrine! Poslovalnice HYPO LEASING d.o.o. Ljubljana - 01 300 45 00, Novo mesto - 07 393 3620, Celje - 03 425 73 10, Maribor - 02 450 39 00 Koper - 05 630 14 20, Nova Gorica - 05 330 24 94, Velenje - 03 898 20 80 www.hypo-alpe-adria.si HYPO ALPE-ADRIA-BANK OSREDNJO KNJ. CELJE