Za 5lovens]ko snansiveno afRademlfo In ^lovensRo narodno galerijo
L. 1693. se je ustanovila v Ljubljani pod predsedstvom prosta Janeza Prešerna »Academia operosoruin« (Akademija delavnih mož), ki je združevala najvišje tedanje naše izobražence in ki je imela dalekosežen vpliv na tedanje kulturno lice naše dežele, le žal, da je z ustanovitelji vred zamrla. Vsak njen član je imel v akademiji svoj grb in zgorajšuja naša slika kaže grb predsednika Prešerna, spodnja pa enega njenih najodličnejših članov, Gregorja Dolničarja, ki si je stekel največ zaslug za ljubljansko stolnico. Misel po obnovitvi akademije se je pojavila potem tekom preteklega stoletja še parkrat, a sedaj, po vojni, stojimo pa tik pred njenim uresničenjem. Prepričani smo, da bo slovenski narod znal ceniti uedogledni pomen te ustanove in da bo zbral tudi
denarna sredstva, ki so predpogoj njenega udejstvovanja.
34
K podRupovalnemu ŠRanilalu v JimerOcl
Ameriški časopisni niagnat Ilearst je prod kratkim obtožil nekatere člane senata Združenih držav, da so podkupljeni od n)eliiškega predsednika Callesu. Slika nam kaže Hearstovo zasliševanje pred posebno senatno preiskovalno komisijo
Dr. Ju0o Suinlla
voditelj tinske kmetskc stranke, ki je pred kratkim sestavil novo finsko vlado.
Carigrad.
v snegu
Pogled na vseučiliško četrt, pokrito s snegom. Carigrad v normalnih razmerah ne pozna snega, toda letošnja zima je prinesla povsod največja presenečenja. Sredi decembra smo dobili nenavadno oster mraz, prva polovica januarja je pa skoro pomladanska. Na Angleškem so divjali orkani in povodnji, v Srednji Evropi so zamrznile celo največje reke, po mnogih krajih so divjali najhujši snežni zameti in celo presenečene Carigrajčane je iznenadil »neg, katerega so doslej komaj poznali vsi.
Si, Morlis
t piičfega pogleda
St. Moritz le/i v dolini reke luna v zapatlni Švici in jc poleg Uavosn pno najznamenitej.ših evropskih zimskih /dravili.^č ter zimskosport-nih srodBč. Zrak je tam brez vsakega pnihti iu tam izvira več jako učinkovitih slatin, nijiou tega je pa podjetni Švicar poskrbel za vse udobnosti in razkošje, ki vabijo be. jrate sloje iz vse Evrope, da si okre-pe svoje zdravje. Zadnja leta so se v St. Moritzu jako razvili tudi razni zimski športi in tozadevne velike vsakoletne mednarodne prireditve privabljajo žtevilpe posctnikc iz vseh držav. — Tujski promet, ki do-naša .Švicarjem tako ogromne dohodke, bi moral vzpodbuditi tudi nekatere naše gorenjske občine, da posvete tej velevažni gospodarski panogi čim največ pozornosti.
35
OtlvetnOc dr. M. Juvan
novoizvoljeni mariborski župan, odličen član kluba .SL.S v mariborskem občinskem svetu.
Pogled na SKoplfe, glavno mes/o MaKedonlfe
ki je bilo pred kratkim zopet pozoriščc atentata bolgarske propagande. To pot je patlel kot žrtev pravni referent skopljanske oblasti. Velimir Prelič, katerega je ustrelila Mara Buljev, rodom iz Tetova v Makedoniji.
Jurčičeva
rofsžna J^iša
ni. Muljavi (jugovzhodno od Višnje gore). Pod to preprosto slamnato streho (h. št. 19) je bil 1.1844. rojen eden naših največjih pripovednikov, ki ga pač pozna vsak Slovenec. Hiša je še danes prav taka, kakršna je bila v Jurčičevih časih, ker je njegov brat, ki je na njej gospodaril, zaradi revščine ni mogel prezida-vati. Zadnja leta se jc začela rušiti in je nevarnost, da se podere. Da se to prepreči, so začeli zbirati denar, toda dosedanji prispevki za ohranitev Jurčičevega rojstnega doma še nikakor ne zadostujejo, zaradi česar bi bilo želeti, da imovi-tejši sloji podpro to plemenito narodno akcijo. (Ob tej priliki opozarjamo javnost, da je Jurčičeve Zbrane spise dobiti v Jugoslovanski knjigarni v Lju iljani.)
SlUce R SlovensRemu hiografsRemu leKsiRonu
Hubad Josip 11850—1906). prirodoslovet-.
Hnbad Fraor (1849—I9l6), narodopisni pisatelj in šolnik.
Hnbad Matej (*1866), glasbenik.
36
37
Slovenski umetnoobrtni muzej
vitrina s Reramlčudml Isdellci.- Mafoltka in porcelan
v umetnoobrtnem oddelku našega ljubljanskega Narodnega niiizeja.
I   sDoji novoletni   itenilki je Slooenec- opozoril nu alfualna ljubljanska mu/.ejtka r>prutianju in posebno poudaril tudi pomen umetnosinefia muzeja, ki bi ga bilo poleg prav tako absolutno nezadostne   etnografske   zbirke treba sistematično izgraditi n samostojno, modernim pedagoškim, znanstvenim in razstavnim načelom odgovarjajočo zbirko. I  današnji številki našega  lista podajamo v slikah pregled čez stanje   umetnoobrtnega   oddelka   v Narodnem  muzeju   z  namenom, da javnost opozorimo nu 1o važno vprašanje. Vprašanje je tem bolj pereče, ker sp potrebe take institucije zaveda tudi <ma kor-poracija. ki je na takem muzeju poleg znanstvenih krogov v prvi vrsti inleresirana. namreč Zbornica za TOI. in storila principie-len sklep za ustanovitev obrtnega muzeja. Tudi prostor je že določen, in sicer ob Bleinwisovi cesti na levem oglu. kjer jo križa prehod z Aleksandrove ceste v Tivolski drevored. Prostor je gotovo srečno izbran, ker je v bližini \ arodnega muzeja in  \arodtie galerije. Ako bi se akcija Zbornice za TOI združila z akcijo za etnografski muzej in bi jo podprl tudi Oblastni odbor, jo lahko .smatramo v doglednem času za izvedljivo. -   i metnoobrtne zbirke .\ arodnega muzeja obstoje v glavnem iz munj.ie sobe med etnografsko zbirko in dvorano, kjer se končuje rimska zbirka. I   tej sobi. katere v.sebino predstavlja pet naših slik. je v sredi vitrina s keramičnimi izdelki, ob stenah pa zbirka domačih kovaških izdelkov, zbirka cehovskih starin, cinastih posod, svetilnih priprav in obsežna zbirka cerkvenih predmetov, med katerimi prednjači zbirka starih plaščev. u.snjatih blazinic za knjige in antepen-dijev ier kovinskega cerkvenega posodja. I   (mem delu dvorane z rimskimi starinami, ki meji na to sobo. je skromna zbirka starega orožja in zbirka pohištva večinoma iz XJ IU. stoletja, ki jo je mecen Smole podaril muzeju. .\u hodniku ob zoološki   zbirki je raz.<it avl jena pre-
cejšnja zbirka cerkvenih starin, ki je glede zgodovinsko razvojne mnogolikosti razstavljenih predmetov .še najpopolnejša med vsemi naštetimi, a tudi ona, posebno s kvalitativne strani, ne daje zadostne slike o stanju cerkvene umetne obrti pri nas. — Vsi ostali oddelki pa so več ko nezadostni v znanstvenem kakor tudi prosto informativnem zmislu. Ko je lansko zimo Umetnostno zgodovinsko društvo priredilo ciklus  predavanj o umetni obrti, se je to tako jarko pokazalo, da so udeleženci odšli s predavanj s prepričanjem, da naš muzej, ki na videz izgleda bogat, za ie panoge niti za silo ne zadostuje. Če bi .Smole ne bil poklonil   muzeju   že   omenjene zbirke pohištva, bi sploh ne imeli ničesar pokazati: kje pa so primeri umetnoobrtno bogate zgodnje baročne in za naš domači milje važne biedermeierske dohe'^ Kje je vsaj par značilnih primerov gotskega in renesan.<kega pohištva ? kje je n. pr. celotna serija, ki bi slikala oblikovni razvoj cerkvenega posod ja od srednjega veka do danes? Kako zanimiva bi bila dalje sistematično urejena izbrana zbirka stare in nove keramike. Sistematično bi bih) treba osvetliti razvoj lakih  umetnoobrtnih  predmetov, ki so nerazdru7.no zvezani z vsakdanjim človeškim življenjem, kakor je jedilna posoda in orodje, ključ in ključavnica, luč. časoslov (ura), kelih. monširanca itd. Končno pa hi bilo z vzgojne strani stremiti za tem. da se razstavijo tudi zgledni izdelki sodobne umetne obrti. — O tesnobi prostora, o nepregledni razvrstitvi predmetov pa je sploh odveč govoriti, ker se z enim obiskom laliko vsakdo prepriča o nezadostnosti imenovanih prostorov celo za sedanjo zbirko, ki jo v večini smereh morem nazvati komaj skromen začetek. Za mesto s srednjo tehnično -šolo in tehnično fakulteto ter za narod, ki želi globlje spoznati samega  sebe.  sla  umetnoobrtni in etnografski muzej, ki bi morala ostati v ozkem kontaktu in se vzajemno dopolnjevati, ena prvifi potreb.
Zltlrka ur ter KovašRlO In KlpičavnlčarsKl^ lxaellcov
v umetnoobrtnem oddelku našega ljubljanskega Narodnega muzeja.
Na levi: Ibtrka cinaanfi poaoa in aveiilaiJ^
orOfUf v umetnoobrtnem oddelku našega muzeja.
.Spodaj: ZblTlca Starega po^l&tva iz tako zvane Smoletove sobe v ljubljanskem muzeju.
Vitrina s s/arlmJ masnimi plaičl
Zgoraj usnjat antependij in usnjate blazine za masne knjige.
Desno: Ce^ovslce akrinfice in druge atarine
iz dobe nekdanjih ljubljanskih eehovskih organizacij.
Spodaj: Ix xbirlce cerRvenifi umetnoot>rt-ni6 iSl&ellCOV, ki so zaradi pomanjkanja prostora nameščeni po hodnikih našega muzeja.
3S
Tipična ribiiRa vas na IslanMfi.
islanasHa KmetišKa naselbina.
Najsevernejši Kulturni narod
sveta so Islandci. Čeprav štejejo komaj kakih 100.000 duš, so vendar živ samostojen narod z izrazito narodno individualnostjo, kulturo, politično samostojnostjo, narodno zavestjo itd. Otok Islandija (v severnem delu Atlantskega oceana) je gorat, reven na drevju, z mnogimi toplimi vrelci, vulkani, močvirji in meri 103.000 km', od katerih je pa obljudenih le dobrih 45.000 km'. Preživljajo se Islandci največ z ov-čarstvom in ribištvom. Obljudili so otok v 9. in 10. stoletju norveški Normani, leta 1380. je prišel pod Dance, a od 1. decembra 1918 je samostojno kraljestvo, ki ga veže z Dansko le še oseba kralja in nekaj drugih ustanov. — Mlado in majhno kraljestvece ima svoj parlament, ki gtt volijo vsaki dve leti iu šteje 36 poslancev. Glavno mesto je Rev-kjavik, kjer imajo celo lastno islandsko univerzo, čeprav jo poseča komaj po 50 dijakov (Slovencev nas je skoro dva milijona, a nam še odrekajo pravico do lastne univerze, ki ima vedno nad lOOtJ dijakov). V veliko srečo jim je to, ker jim ni treba vzdrževati nobene armade, za
red in mir v kraljestvu skrbi okroglo 20 stražnikov. Tudi železnic ni na otoku nobenih, pač pa ima skoro vsaka hiša telefon in nikjer na svetu se ne telefonira toliko, kot tu. Če prispe parnik, telefonira veletrgovec iz svoje pisarne na vse svoje odjemalec, sporoči ceno in ponudi blago. Tudi avtomo-bilni promet je jako razvit. — Islandci govore svoj staronor-
dijski jezik, ki je soroden ostalim germanskim jezikom. V njem so razvili prav lepo lastno književnost. Največji njih sedaj živeči književnik je Bjarnie Jonssou fra Vogi. (Opozarjamo ob tej priliki na zanimivo delo dr. .\ndr. Mohra jWas ich in Island sah«, ki je izšlo v založništvu O. Uhlmanna v Berlinu in ki popisuje današnjo Islandsko.)
Na levi: »
laatfora
v severnozapadni Islandiji, važno ribiško pristanišče na ozkem polotoku sredi velikega fjorda.
SiOlna cericev in anfver«o v uevKiavOcu   Šefa ialanasUega parlamenta (Mi-T6tng)
glavnem mestu Islandije. ki zboruje v univerzitetnem poslopju.
39
Krisem Sloveiufe
Xanlmiv spoMnln
iz voine dobe
Dne 15. januarja 191" se je zrušil
na zeieznisKi tir med /.agorjem in irhovijami aei hriDa, Ki je poKopal del brzovlaka. Buo je mnogo mrtvih in promet je bil za nekaj dni ustavljen. Tedaj se o tem ni smelo poročati, še manj pa slikati.
Stara OlCOlišHa šola v CelfU, ki jo je pred kratkim kupila Delavska zbornica za Slovenijo, da dobe v njej streho razne delavske organizacije in institucije.
Z slate jforoUe Joieta tn Helene Kaplja
z Vira pri Domžalah, ki sta jo obhajala pred kratkim, oba še zdrava in trdna.
SHupina Slovencev v šoli xa rexervne
OttCirJe v Sarajevu: večino mlajšega slov. izobraženstva veže na to šolo mnogo prijetnih in neprijetnih spominov.
Frančiška Rojš
teta umrlega župnika Menkarta pri Veliki Nedelji, ki v svojem 90. letu še z lahkoto vdeue šivanko.
OrlovaJki odseR v Slovenjgradcu
eden najmlajših v Sloveniji, ki je pa pod vodstvom predsednika Vostnerja hitro premagal vse začetne težave ter jako lepo napreduje.
40
Slttce k xemlfevldu slovensKega osemlfa
Vas. občina in župnija /lOleiiti (okraj Črnomelj).
Mfaiev stolp vrh Triglava (2863 m); Julijske Alpe.
VremensJkl preroK.
(Uganka št. 8.)
1. nagrada:  Beg, NAŠE GOBE (vezano);
2. nagrada: Reinmichl. SKRIVNOST
NAJDENKE (broširano).
Slike k zemljevidu slovenskega ozemlja.
Pod tem naslovom pričenjamo z današnjo številko lansko jesen napovedano priobčevanje vseh slovenskih krajev po abecednem redu, kakor so zaznamovani v Svetličevem »Kazalu krajev«. Na naša dva poziva smo dobili izredno mnogo prispevkov, toda od črke A še skoro nobenih, tako da na redno priobčevanje trenutno še ne moremo misliti. Objavljali bomo zato to serijo zaenkrat šele od časa do časa. vse bodo pa v obliki, v kakršni sta zgorajšnji dve, tako da je ljubiteljem pokrajinskih slik dana možnost, da jih izrezujejo in sestavijo iz njih enoten album. Ob tej priliki ponovno prosimo za pomoč vso našo javnost, zaenkrat zlasti za kraje z začetno črko A: opozarjamo pa občinstvo na to, da moremo rabiti le      fotografije, ne pa tiskanih slik.
T^filarottslc JugoalovanaJce tialcame v Lfublf€UMl