PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 53 Maribor, petek 29.11.2019
OBČINA DIVAČA
1213. Sklep o vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/14, 24/14, 9/15 in 55/17) in na podlagi 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017) je županja občine Divača sprejela naslednji
SKLEP 1.
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Divača za leto 2020 znaša 0,0047 EUR.
2.
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020.
Številka: 422-0013/2019-3 Datum: 25. 11. 2019
Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja
OBČINA DORNAVA
1214. Odlok o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Dornava
Na podlagi 109. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US,
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIV
40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava na 7. redni seji, dne 21.11.2019, sprejel
ODLOK
O DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE
RABE PROSTORA V OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE DORNAVA
1.	člen (vsebina odloka)
Odlok o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Dornava določa:
•	višino takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembe namenske rabe prostora,
•	način plačevanja takse in
•	posledice neplačila takse.
2.	člen (višina takse)
(1)	Višina takse za posamezno pobudo za spremembo namenske rabe prostora iz prejšnjega odstavka znaša:
•	za spremembo osnovne namenske rabe prostora v stavbna zemljišča: 300 evrov,
•	za spremembo podrobnejše namenske rabe prostora: 150 evrov.
(2)	Za pobudo za spremembo v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vodna) se taksa ne plača.
(3)	Takse se ne plača tudi, ko gre za spremembe, ki ne predstavljajo vsebinsko novega določanja ali spreminjanja namenske rabe prostora, načrtovanja novih prostorskih ureditev ali določanja novih prostorskih izvedbenih pogojev, so pa potrebne zaradi odprave očitnih pisnih, računskih in tehničnih napak v tekstualnem ali grafičnem delu OPN.
(4)	V kolikor se vloga nanaša na več parcel, se za posamezno pobudo šteje pobuda dana za spremembo
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30,2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaKs.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1882
namembnosti na zaokroženem območju v okviru ene enote urejanja prostora.
(5)	Vlagatelji pobud za spremembo namenske rabe prostora so dolžni financirati tudi izdelavo dodatnih gradiv, ki bodo na podlagi veljavne prostorske zakonodaje obvezna pri nadaljnji obravnavi posamezne pobude.
(6)	Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora v OPN, temveč zgolj obravnavo ustreznosti pobude na občini z vidika njene skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi v prostoru ter z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Plačilo takse je pogoj za obravnavo pobude.
3.	člen (način plačila takse)
(1)	Zavezanec za plačilo takse je vlagatelj pobude.
(2)	Taksna obveznost nastane takrat, ko je v vložišču občine vložena ali prejeta pobuda spremembe namenske rabe.
(3)	Taksa se plača v gotovini ali z drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti. Če taksni zavezanec plača takso pri ponudniku plačilnih storitev, jo plača na prehodni podračun in z uporabo reference, določene za plačilo takse organa, ki je pristojen za opravo dejanja oziroma vodenje postopka.
(4)	Če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme od zavezanca vlogo ali drug dokument, izroči oziroma pošlje zavezancu plačilni nalog, s katerim mu naloži plačilo takse v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. Plačilni nalog mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, višino takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco ter opozorilo o posledicah, če takse v roku ne plača.
(5)	V kolikor v danem roku taksa ni plačana, se pobuda ne obravnava.
4.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 350-16/2019 Datum: 21.11.2019
Občina Dornava Janko Merc, župan
1215. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Dornava
Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98--ZZLPP0, 127/06--ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list
RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16 in 15/17 - odl. US), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17), Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, 30/2014) je Občinski svet občine Dornava na svoji 7. redni seji, dne 21.11.2019, sprejel
ODLOK
O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE NA OBMOČJU OBČINE DORNAVA
I. Splošne določbe
1.	člen (uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen (javna služba)
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Dornava (v nadaljevanju: občina).
3.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1.	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev,
2.	vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,
3.	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
4.	pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalca javne službe,
5.	standarde komunalne opremljenosti, vrsto ter obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,
6.	vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
7.	nadzor nad izvajanjem javne službe,
8.	kazenske določbe.
4.	člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi s področja varstva okolja. Prav tako je potrebno upoštevati predpise Republike Slovenije, ki bodo stopili v veljavo po sprejemu tega odloka in bodo določene zadeve morebiti definirali drugače, kot je določeno s tem odlokom.
5.	člen (opredelitev izrazov)
(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: 1. komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalne odpadne vode so lahko tudi druge odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1883
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
2.	padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;
3.	industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijske odpadne vode so lahko tudi druge odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
4.	komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;
5.	mala komunalna čistilna naprava (MKČN) je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo manjšo od 2.000 PE;
6.	obstoječa mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava za katero velja da je:
•	bila zgrajena pred 18. 12. 2015 v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje in od takrat tudi obratuje,
•	bilo pred 18. 12. 2015 pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno ali gradbeno dovoljenje,
•	bilo pred 18. 12. 2015 pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za obratovanje male komunalne čistilne naprave ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
7.	nepretočna greznica je nepropusten zbiralnik, brez prekatov, namenjen zbiranju komunalne odpadne vode;
8.	obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica za katero velja da je:
•	bila zgrajena pred 18. 12. 2015 v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje in od takrat tudi obratuje,
•	bilo pred 18. 12. 2015 za objekt, ki je priključen na obstoječo nepretočno greznico, pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je vključevalo minimalno komunalno oskrbo objekta z zbiranjem komunalne odpadne vode v nepretočni greznici
•	bilo pred 18. 12. 2015 pridobljeno soglasje za priključitev prisojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
9.	pretočna greznica je objekt ali gradbeni proizvod za anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode;
10.	obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica, ki je bila zgrajena in je obratovala pred 18. 12. 2015 v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje;
11.	kemično stranišče je stranišče, ki deluje brez izpiranja z vodo in v katerem se uporabljajo kemična sredstva (sanitarni koncentrati) za preprečevanje nezaželenih vonjav;
12.	populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
13.	obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi ki urejajo ravnanje z odpadki;
14.	območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe;
15.	javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov;
16.	javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Sestavni del javne kanalizacije so tudi tisti deli kanalizacijskih priključkov, kjer trase potekajo pod javnimi površinami;
17.	interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška na javnem kanalizacijskem omrežju, vključno z omrežjem več stanovanjskih objektov na njihovem funkcionalnem zemljišču, ter opremo in napravami vgrajenimi na tem delu omrežja;
18.	kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti. Če je mesto priključitve na javno kanalizacijo pod javnimi površinami, se kanalizacijski priključek kot sestavni del interne kanalizacije, prične šele v točki ko ni več položen pod javnimi površinami;
19.	primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
20.	sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
21.	kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
22.	zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije;
23.	uporabnik javne kanalizacije in javne službe čiščenja odplak je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, priključenega na javno kanalizacijo, oziroma iz
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1884
katerega se odpadne vode odvažajo ali po kanalizaciji odvajajo na čistilno napravo odpadnih vod ali ki koristi storitve javne službe. (2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
II.	Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
6.	člen
(oblika zagotavljanja javne službe)
(1) Občina kot lastnica javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zagotavlja izvajanje javne službe brez javnega razpisa, z neposredno podelitvijo koncesije podjetju, ki je v 100 % javni lasti.
III.	Vrste in obseg storitev javne službe
7.	člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1)	Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi sobivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz streh in javnih površin.
(2)	Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe, ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Izvajalec javne službe, storitve iz tega odstavka, lahko izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture, a le v soglasju z lastnikom infrastrukture.
(3)	Obveznosti izvajalca javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, so:
•	upravljanje, vzdrževanje in čiščenje objektov in naprav javne kanalizacije za odvajanje komunalnih, mešanih in padavinskih odpadnih vod ter objektov čiščenja komunalnih odpadnih vod in padavinskih vod,
•	odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz streh in javnih površin,
•	prevzem blata iz malih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njegovo obdelavo enkrat na tri leta,
•	prevzem blata in gošč iz premičnih suhih stranišč,
•	izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za komunalne čistilne naprave.
(4)	Obveznosti izvajalca javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, so:
•	omogočiti redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
•	prevzem blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo enkrat na tri leta,
•	preglede malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
(5)	Obveznosti izvajalca javne službe so še:
•	izdelava programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode,
•	izdelava načrta ravnanja z blatom, ki nastaja na vsem območju izvajanja javne službe,
•	izdelava načrta ravnanja z odpadki iz peskolovov in lovilcev maščob,
•	izdelava, mnenj v skladu z veljavno zakonodajo,
•	vodenje vseh evidenc in evidenčnih listov v skladu z veljavno zakonodajo,
•	v sodelovanju z občino razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	v sodelovanju z občino investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(6) Prevzeto komunalno odpadno vodo in blato mora izvajalec javne službe obdelati na komunalni ali skupni čistilni napravi, ali zagotoviti prevzem pri za to pooblaščenem prevzemniku. Za obdelano blato iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe izdelati načrt ravnanja z blatom in zagotoviti predelavo in odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Če namerava izvajalec javne službe uporabiti blato iz čistilnih naprav za rastlinsko hranilo, mora ravnati kot povzročitelj obremenitve v skladu s predpisi, ki urejajo vnos rastlinskih hranil v tla.
8.	člen
(odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode)
(1)	V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
(2)	Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15), oziroma v skladu z uredbami za posamezne vrste virov onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno emitirano snov.
(3)	Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode, pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi in smernice, ki veljajo v Evropski uniji.
9.	člen (merilno mesto)
(1)	Na iztoku industrijske odpadne vode iz vira onesnaženja, ki je zavezan izvajati obratovalni monitoring in na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod in brez nevarnosti za izvajalca meritev.
(2)	Uporabnik mora upravljavcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.
(3)	Uporabnik mora upravljavcu v vsakem času brez predhodnega obvestila, dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled delovanja merilnih naprav, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode.
10.	člen (obratovalni monitoring)
(1)	Meritve obratovalnega monitoringa, ki so osnova za izračun kanalščine in čiščenja odplak, izvaja le s strani ARSO pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa odpadnih voda, ki določi način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode. Ostale potrebne meritve lahko izvaja upravljavec. Vse stroške meritev odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije.
(2)	O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih vod je uporabnik dolžan upravljavca sproti pisno obveščati. V ta namen mu mora redno dostavljajo poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih vod.
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1885
11.	člen
(spremembe kvalitete in količin industrijske odpadne vode)
(1)	Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
(2)	Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
(3)	Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
12.	člen
(odpadne vode iz kmetijske dejavnosti)
Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne more odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico.
13.	člen
(objekti ki prekomerno onesnažujejo okolje)
Za objekte, ki imajo neustrezne obstoječe greznice, se mora izvesti vodotesne nepretočne greznice na praznjenje, pretočne greznice v skladu z veljavnimi standardi, male čistilne naprave ali se priključiti na javno kanalizacijo v skladu s tem odlokom in veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji.
IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
1. Opremljenost z javno kanalizacijo zaradi izvajanja storitev javne službe
14.	člen
(odvajanje komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah)
(1)	Komunalna odpadna voda, ki nastaja v aglomeraciji, ki se mora opremiti z javno kanalizacijo, se mora praviloma v javno kanalizacijo tudi odvajati. Izjema so primeri kjer bi priključitev objektov na javno kanalizacijo povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja s MKČN ali bi dolžina kanalizacijskega priključka presegla dolžino 100 m. Na območjih kjer javne kanalizacije še ni, se komunalna odpadna voda odvaja neposredno v MKČN, izvedeno v skladu z veljavnimi standardi.
(2)	Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se komunalna odpadna voda, kjer še ni javne kanalizacije, lahko odvaja v vodotesno nepretočno greznico, če upravljavec nepretočne greznice zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje komunalne odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi.
(3)	Lastni objekti čiščenja odpadnih vod, kot so male čistilne naprave, ustrezne in nepretočne greznice, ki obratujejo v skladu s predpisi, imajo na območjih, kjer je po občinskih planih predvidena gradnja javne kanalizacije, samo začasen značaj. Po izgradnji javne kanalizacije mora uporabnik na lastne stroške greznico ali malo čistilno napravo odstraniti in izključiti iz sistema ter pod nadzorom upravljavca izvesti kanalizacijski priključek, v roku dveh let po izgradnji.
(4)	Odvajanje komunalne odpadne vode v obstoječe greznice je dovoljeno, če še ni pretekel rok za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določen v Uredbi o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17).
(5)	Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo.
(6)	V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja (aglomeracije), ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
15.	člen
(odvajanje komunalne odpadne vode na območju, kjer ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo)
Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah:
•	odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni napravi (izvedeni v skladu z ustreznimi standardi), ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali
•	se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe.
2. Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo
16.	člen
(priključitev javne kanalizacije na čistilno napravo)
Javna kanalizacija po kateri se odvajajo komunalne odpadne vode mora biti priključena na ustrezno čistilno napravo.
17.	člen
(priključitev na javno kanalizacijo)
(1)	Uporabnik, ki je lastnik stavbe v kateri nastajajo odpadne vode, se mora priključiti na javno kanalizacijo povsod, kjer je zgrajena, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
(2)	Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na
javno kanalizacijo se mora opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi pod nadzorom izvajalca javne službe.
(3)	Komunalne odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav ločeno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma ob soglasju izvajalca javne službe se odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne vode je po predhodnem čiščenju v peskolovih in po potrebi v koalescenčnih lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s soglasjem upravljavca vodotoka. Način odvajanja meteornih vod določi upravljavec v soglasju.
(4)	V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati tujih vod kot so drenažne vode, površinske vode, zaledne vode, podtalnico in vode uporabljene v toplotnih črpalkah.
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1886
18.	člen
(priključek na javno kanalizacijo)
(1)	Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi združijo izvesti revizijski jašek. Izjemoma se s soglasjem upravljavca dovoli izvedba več priključkov iz enega objekta.
(2)	Uporabnik je dolžan zgraditi priključek za kanalizacijo iz materialov, ki ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) in na način, ki zagotavlja popolno tesnost.
(3)	Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz kleti in prostorov objekta, ki so nižji od kote terena, se izvede z internim črpališčem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale v javno kanalizacijo. Tlačni cevovodi iz črpališč morajo biti opremljeni z elementom, ki preprečuje vračanje prečrpane odpadne vode iz kanalizacijskega priključka v interno črpališče.
19.	člen
(prijava gradnje priključka na javno kanalizacijo)
(1)	Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom gradnje priključka na kanalizacijo, prijaviti začetek gradnje ter si na podlagi pisne vloge izvajalcu javne službe, pridobiti njegove tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka.
(2)	K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti:
1.	pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967,
2.	potrjen izris iz katastrskega načrta za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo,
3.	grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna
velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo,
4.	dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko
katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe,
5.	dokazilo, da je uporabnik občini poravnal komunalni
prispevek, oziroma vse obveznosti do lastnika infrastrukture.
20.	člen
(izvedba kanalizacijskega priključka in navezave na javno kanalizacijo)
(1)	Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo se izvede le v revizijski jašek.
(2)	Stroški izgradnje priključka na kanalizacijo bremenijo uporabnika. Izveden kanalizacijski priključek je last uporabnika, ki pa mora izvajalcu javne službe v času obratovanja omogočiti dostop do priključka.
(3)	Pred pričetkom izvedbe predstavnik izvajalca javne službe, skupaj z uporabnikom dogovorita traso, materiale in način izvedbe kanalizacijskega priključka.
(4)	Izgradnjo priključka na kanalizacijo lahko uporabnik naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo zaračuna dejanske stroške izgradnje v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, ga lahko izvede za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del, njegovo gradnjo pa mora nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku občini na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe.
(5)	Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo ni dovoljena, če:
•	pisna vloga iz drugega odstavka 18. člena tega odloka ni popolna,
•	je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod,
•	odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi.
(6) Po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabnik o tem obvesti izvajalca javne službe, ki pregleda izveden priključek. Uporabnik podpiše izjavo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z tehničnimi standardi in zahtevami upravljavca. Če so ob pregledu ugotovljene pomanjkljivosti, jih je uporabnik dolžan odpraviti.
3. Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo
21.	člen
(praznjenje nepretočnih greznic)
(1)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem vsebine nepretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo.
(2)	Izvajalec javne službe mora odpadno komunalno vodo iz nepretočne greznice odvažati v čiščenje na čistilno napravo.
(3)	Stroške praznjenja, odvoza in prevzema vsebine nepretočnih greznic iz prvega odstavka tega člena in čiščenja komunalne odpadne vode iz drugega odstavka tega člena, zaračuna izvajalec javne službe uporabniku, vse dokler občinski svet ne naloži izvajalcu javne službe izvedbo rednega odvoza grezničnih gošč, blata iz MKČN ter pregledov NKČN in za izvajanje tega sprejme Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe.
22.	člen
(prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic)
(1)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem vsebine pretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje pretočnih greznic izvede v okviru dejavnosti javne službe, pogostejše praznjenje in odvozi se vršijo po naročilu.
(2)	Vsebino obstoječih pretočnih greznic izvajalec javne službe odvaža izključno na fekalno napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč.
(3)	Izvajalec javne službe lahko odda praznjenje greznic po pogodbi tudi drugim podizvajalcem, vendar se naročila za praznjenje zbirajo izključno pri izvajalcu javne službe.
(4)	Stroške praznjenja, odvoza in prevzema grezničnih gošč iz pretočnih greznic iz prvega odstavka tega člena in čiščenja vsebine greznic iz drugega odstavka tega člena, zaračuna izvajalec javne službe uporabniku, vse dokler občinski svet ne naloži izvajalcu javne službe izvedbo rednega odvoza grezničnih gošč, blata iz MKČN ter pregledov MKČN in za izvajanje tega sprejme Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe.
23.	člen
(prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav)
(1)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem presežnega blata iz malih čistilnih naprav v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo.
(2)	Za prevzeto blato iz malih komunalnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po predpisih o ravnanju z odpadki.
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1887
(3) Stroške prevzema in obdelave blata iz malih komunalnih čistilnih naprav zaračuna izvajalec javne službe uporabniku, vse dokler občinski svet ne naloži izvajalcu javne službe izvedbo rednega odvoza grezničnih gošč, blata iz MKČN ter pregledov MKČN in za izvajanje tega sprejme Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe.
24.	člen
(redni odvoz grezničnih gošč in blata iz MKČN v okviru javne službe)
(1)	Po sprejetju Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe prevzema in obdelave odpadnih vod iz nepretočnih greznic, gošč iz pretočnih greznic in blata iz MKČN, mora izvajalec javne službe na območju celotne občine pri objektih ki niso priključeni na javno kanalizacijo, zagotavljati reden prevzem in obdelavo celotne količine odpadnih vod iz nepretočnih greznic, grezničnih gošč iz pretočnih (obstoječih) greznic, ter blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) najmanj enkrat na tri leta. Prav tako mora za vse MKČN manjše od 50 PE, ki niso sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja, prvo koledarsko leto po izvedbi prvih meritev in po tem na vsake tri leta izvesti pregled MKČN in v okviru tega oceniti ali MKČN obratuje v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode.
(2)	Maksimalna količina vsebine greznice, ki se odpelje pri rednem odvozu greznic je 5 m3. Gošče se črpajo iz prvega najgostejšega prekata. V primeru želja uporabnikov po pogostejšem odvozu vsebine greznic in presežnega blata iz MKČN kot enkrat v tri letnem obdobju, se storitve izvedejo po veljavnem ceniku izvajanja javne službe na dan izvedbe, račun pa se stranki pošlje po izvedbi storitve.
(3)	Dela se morajo izvajati po naprej predvidenem planu odvozov na posameznih območjih. O planu odvoza bodo vse stranke obveščene vsaj dva tedna pred predvidenim dnem odvoza, na željo strank bo po predhodni uskladitvi možna sprememba termina odvoza. Če pri obveščeni stranki na dan predvidenega termina ne bo možno izprazniti greznice, se bo na licu mesta pustilo obvestilo, storitev pa se bo smatrala kot opravljena.
(4)	Objekti kmetijskega gospodarstva so izvzeti iz rednega odvoza grezničnih gošč, če gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata (tudi grezničnih gošč) v skladu z Uredbo o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. (Uradni list RS št 62/08). V njej je v zadnji alineji 8. člena navedeno, da se blata iz greznic, nepretočnih greznic in MKČN z zmogljivostjo do 50 PE, lahko uporabi v kmetijstvu kot gnojilo, če nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico, ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu.
(5)	V primeru, da se uporabnik želi priključiti na sistem javne kanalizacije, pa se praznjenje greznice ob njegovem objektu, po planu rednih odvozov v tri letnem obdobju še ni izvedlo, se mu praznjenje v okviru izvajanja redne storitve izvede takrat ko se uporabnik odloči za izvedbo kanalizacijskega priključka.
25.	člen
(prevzem in obdelava gošč iz kemičnih stranišč)
(1)	Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti praznjenje, odvoz, prevzem in obdelavo gošč iz kemičnih stranišč.
(2)	Stroške praznjenja, odvoza, prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku kemičnega stranišča oz. uporabniku, ki preda gošče v obdelavo na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe na dan opravljene storitve.
4.	Monitoring za male komunalne čistilne naprave
26.	člen
(monitoring za male komunalne čistilne naprave)
(1)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave, mora na iztoku iz naprave zagotoviti vzorčevalno mesto, ki omogoča odvzem reprezentativnih vzorcev za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izvedbo pregleda MKČN.
(2)	Izvajalec javne službe mora za vsako MKČN, ki je sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja na območju izvajanja javne službe, zagotoviti prve meritve in obratovalni monitoring. Izvajalec javne službe mora izvajati prve meritve in obratovalni monitoring v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.
(3)	Izvajalec javne službe mora vsako MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, ki ni sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja, pregledati enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, ter o vsakem pregledu izda poročilo.
(4)	Stroški izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa MKČN, ki so sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja so del izvajanja storitev obvezne javne gospodarske službe.
(5)	Stroške izvedbe rednih pregledov MKČN, ki niso sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja je strošek upravljavca naprave, vse dokler občinski svet ne sprejme Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe prevzema in obdelave odpadnih vod iz nepretočnih greznic, gošč iz pretočnih greznic in blata iz MKČN,
5.	Prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode
27.	člen
(odklop priključka z javne kanalizacije)
(1)	Odklop priključka z javno kanalizacijo je dovoljen na predlog uporabnika le v primeru rušenja priključnega objekta.
(2)	Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške uporabnika tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo.
(3)	Odjavo priključka mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v pisni obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka.
28.	člen
(trajna prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode)
(1)	Izvajalec javne službe ima pravico odklopiti priključek na javno kanalizacijo, če uporabnik ne spoštuje določil državnih predpisov in tega odloka.
(2)	Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode s fizično prekinitvijo odvajanja odpadne vode po kanalizacijskem priključku, po preteku roka za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 90 dni če:
•	z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
•	stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov,
•	odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
•	kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1888
•	če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo določeni s tem odlokom in državno zakonodajo oziroma če priključek ni izveden skladno z soglasjem upravljavca,
•	če uporabnik ne poravna računov za kanalščino tudi po prejemu opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik,
(3)	Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz drugega odstavka tega člena, prenehati uporabljati vodo iz javnega vodo oskrbnega sistema, črpati vodo iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije.
(4)	Odvajanje komunalne in padavinske vode iz drugega odstavka tega člena se prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev.
(5)	Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo, ter vse morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja.
(6)	Stroški prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo, se določijo na podlagi veljavnega cenika storitev izvajalca javne službe na dan nastalih stroškov. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi izvajalec javne službe.
29.	člen
(začasna prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode)
(1)	Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za
čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije.
(2)	O prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8 dni pred prekinitvijo.
(3)	V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno.
30.	člen
(prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode v primeru višje sile)
(1)	V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode. Zaradi teh primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljavca) odškodnino za škodo, ki bi nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja odpadne vode, če je le-ta nastala po krivdi upravljavca.
(2)	Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere.
(3)	Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prvega odstavka tega člena, uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
6.	Evidence
31.	člen (evidence)
Izvajalec javne službe mora voditi vse evidence, ki jih zahtevajo veljavni predpisi in državna zakonodaja.
7.	Javna obvestila in naznanila
32.	člen
(javna obvestila in naznanila)
(1)	Izvajalec mora najmanj enkrat letno obvestiti lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način o:
•	komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdelujeta komunalna odpadna voda in blato,
•	rokih in času praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in prevzemanju blata malih komunalnih čistilnih naprav,
•	načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe, predelave ali odstranjevanja obdelanega blata in
•	drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in prevzemu blata malih komunalnih čistilnih naprav.
(2)	V zvezi z opravljanjem javne službe mora izvajalec javne službe upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, redno obveščati in na druge načine seznanjati, da morajo:
•	na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in
•	čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode.
8.	Pogoji izvajanja javne službe
33.	člen
(javna pooblastila, upravni postopki)
(1)	Izvajalec javne službe izdaja v upravnih postopkih sledeče dokumente:
•	smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve,
•	mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov,
•	projektne pogoje k idejni zasnovi,
•	soglasja k projektnim rešitvam,
•	soglasja za priključitev obstoječih objektov oziroma drugih objektov na javno kanalizacijo,
•	soglasja za ukinitev priključkov na javno kanalizacijo,
•	soglasja k spremembam priključkov
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3)	Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije.
34.	člen
(prevzem objektov javne kanalizacije in čistilnih naprav v upravljanje)
(1) Za vnos objektov in omrežij javne kanalizacije in čistilnih naprav v evidence osnovnih sredstev lastnika javne infrastrukture in za prevzem v upravljanje, mora biti predložena naslednja dokumentacija:
•	gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje, če ga je bilo v postopku potrebno pridobiti,
•	projekt izvedenih del,
•	elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1889
•	zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov,
•	poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov od znotraj s predloženim video posnetkom,
•	zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
•	uporabno dovoljenje,
•	garancijske izjave,
•	potrdila o vpisu stvarne pravice o dostopu do omrežja in objektov javne kanalizacije v zemljiško knjigo,
•	oceno vrednosti predanega objekta,
•	objekti odvajanja odpadnih vod z vgrajeno strojno in elektro opremo (črpališča, razbremenilniki, zadrževalniki ter dušilke, objekti vakuumske kanalizacije) ter objekti čiščenja odplak ki se predajajo, morajo imeti vso z zakonom predpisano dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, servisne listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti.
(2) Lastnik in upravljavec javne kanalizacije, lahko na podlagi skupnega soglasja, z namenom racionalizacije, po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjšata obseg potrebne dokumentacije iz prvega odstavka tega člena.
35. člen (izvedba javne kanalizacije)
(1)	Vsa nova javna kanalizacija in obnova obstoječega omrežja se mora graditi v ločenem sistemu kanalizacije, razen v sledečih primerih:
•	padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
•	zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
•	je padavinska voda tako močno onesnažena, da je klub čiščenju v peskolovih in lovilcih olj ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
Vse navedene izjeme se lahko izvajajo izključno s soglasjem upravljavca.
(2)	Najmanjši dovoljeni premer javne gravitacijske kanalizacije je 200 mm. Najmanjši dovoljeni padec gravitacijskega kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Največji dovoljeni padec gravitacijskega javnega kanala je 6 %, pri večjih padcih se uporabi umirjevalne ali kaskadne jaške.
(3)	Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno ali betonsko posteljico minimalne debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala do 2 % ali ko je kanal pod vplivom podtalnice pa obvezno na betonsko podlago in z upoštevanjem vzgonov.
(4)	Minimalni premer revizijskega jaška globine do 2 m je 80 cm, globlji pa mora biti minimalnega notranjega premera 100 cm. Na povoznih površinah mora biti jašek prekrit z lito železnim pokrovom nosilnosti minimalno 400 kN, na ostalih površinah pa najmanj 250 kN. Pokrov vgrajen v strnjenem naselju ali na poplavnem terenu ne sme imeti odprtin.
(5)	Za izvedbo gravitacijske, tlačne in vakuumske kanalizacije, črpališč, razbremenilno zadrževalnih bazenov, čistilnih naprav ter drugih javnih objektov in naprav dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih vod, upravljavec v fazi projektiranja poda pogoje, v katerih natančneje definira zahteve za vsako posamezno investicijo, ki sta jih investitor in izvajalec dolžna upoštevati.
36.	člen
(preizkus tesnosti kanalizacijskih cevovodov in jaškov)
(1)	Preizkus tesnosti odsekov ali objektov kanalizacijskega sistema opravi usposobljen izvajalec, kar dokaže z akreditacijsko listino.
(2)	Preizkus tesnosti se izvede skladno z ustreznimi normativi in standardi. Za gravitacijsko kanalizacijo (cevovodi, jaški, peskolovi) se upoštevajo določila standarda SIST eN 1610, za lovilce olja, usedalnike, zbiralnike, zadrževalnike, črpališča in objekte ČN pa OE NORM B 2503. Pri preizkusu tlačnih kanalizacijskih cevovodov se mora uporabljati smernice standarda SIST EN 805. V primeru vakuumske kanalizacije pa SIST EN 1091.
(3)	V primeru, da stopi v veljavo novejši standard kot je naveden v prejšnjem odstavku, se preizkusi izvedejo po standardu veljavnem na dan preizkušanja.
(4)	Preizkus tesnosti novozgrajenih kanalizacijskih sistemov se opravi po zasipu in utrditvi zasipa gradbene jame, oziroma pred položitvijo zaključne plasti cestišča.
37.	člen
(izvedba pregleda kanalizacije s TV kontrolnim sistemom)
(1)	Izveden pregled kanalizacij s TV kontrolnim sistemom je dokumentiran digitalni zapis na ustreznem mediju (CD, DVD) ter izpisanim poročilom, ki je sestavljeno iz osnovnega dela in posameznih protokolih za vsak pregledani del kanalizacije posebej.
(2)	V protokolih so podatki za vsak cevni odsek posebej z grafičnim prikazom pregledanega cevnega odseka, kjer se opišejo in označijo vse ugotovitve v zvezi s kvaliteto izvedbe ter stanjem objekta v skladu z standardom SIST EN 13508-2 del. Zapisanim pomanjkljivostim mora biti priložena tudi fotografija. Poleg omenjenega mora protokol vsebovati še:
•	ime naročnika, investitorja in izvajalca del,
•	datum opravljanja pregleda,
•	naziv objekta, ulica, naselje,
•	oznake jaškov, odsekov,
•	značilnosti pregleda, vreme, material, dimenzije, oblika,
•	ime in priimek operaterja pregleda,
•	identifikacijska številka protokola.
(3)	Na digitalnem mediju, ki je priloga poročila morajo biti vsi posnetki pregledane kanalizacije. Na vsakem posnetku morajo biti najmanj naslednji podatki:
•	ime pregledanega objekta,
•	oznake pregledanega odseka (J1 do J2),
•	datum opravljanja pregleda,
•	tekoči čas ob pregledu kanalizacije,
•	smer snemanja,
•	hitrost snemanja, ki naj ne presega cca 15 m/min,
•	trenutni padec (niveleta) dna kanalizacije.
V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi
38.	člen
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
39.	člen
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1890
•	zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
•	redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami ter voditi dnevnik obratovanja male čistilne naprave, če je sestavni del interne kanalizacije,
•	redno kontrolirati sestavo industrijske odpadne vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu javne službe. Če je uporabnik za svoje industrijske odpadne vode, zavezanec za izvedbo meritev obratovalnega monitoringa, je letno poročilo o izvedbi obratovalnega monitoringa odpadnih vod vsako leto dolžan poslati upravljavcu,
•	pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
•	redno plačevati odpadno vodo,
•	odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
•	odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi,
•	dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj ko ugotovijo spremembo,
•	dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in padavinske vode,
•	če naprava za pred čiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov pred čiščenja,
•	pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje odpadne vode in obračun stroškov,
•	dovoliti preglede in opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode (dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta), v vsakem času,
•	upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode,
•	pred zagonom male komunalne čistilne naprave omogočiti izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenje odpadnih vod pregled naprave in mu predati dokumentacijo o ustreznosti.
(2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
40.	člen
(obveznosti upravljavcev in lastnikov objektov, ki odvajajo v javno kanalizacijo padavinske vode)
Požiralnike in peskolove na javnih površinah, iz katerih se meteorna voda odvaja po javni kanalizacijski mreži, so dolžni upravljavci cest, ulic in trgov čistiti najmanj enkrat letno (ali pa to naročiti pri upravljavcu kanalskega omrežja). Prav tako so dolžni lastniki objektov, katerih padavinske vode iz streh se odvaja v javno kanalizacijo, najmanj enkrat letno čistiti peskolove odtokov iz streh.
41.	člen (prepovedi)
(1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki bi lahko:
•	povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
•	povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi,
•	povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
•	stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
•	povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini,
•	povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
•	zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
•	povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
•	vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
(2)	V javno kanalizacijo torej ne sodijo cunje, tekstilni izdelki, čistilne krpe, folije, vrečke in drugih plastični izdelki, papirnate brisače, tamponi, vložki, kondomi, plenice, bombažne vate, vlažilni robčki, palčke za ušesa, cigaretni ogorki, ostanki hrane, olja in maščobe iz gospodinjstev, odpadne vode iz kmetijstva (gnojevka, ostanki škropiv), ostanki zdravil, strupene snovi (kisline, lužine, razredčila, vnetljive snovi, pripravki za gnojenje in gojenje rastlin, motorna olja, barve, nafta ali bencin za čiščenje).
(3)	V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode.
42.	člen (obveznosti izvajalcev del)
(1)	Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(2)	Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje, med izvedbo pa odvajanje ne sme biti moteno.
(3)	Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje, itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.
(4)	Stroški sanacij morebitnih poškodb bremenijo izvajalca del. Način sanacije se dogovori z upravljavcem in izvaja pod njegovim nadzorom.
(5)	Pri novogradnjah vseh objektov, le te ni dovoljeno postavljati na trase cevovodov javne kanalizacije, upoštevati je potrebno odmike dogovorjene z upravljavcem javne kanalizacije.
VI. Pravice in obveznosti izvajalca javne službe
43.	člen
(obveznosti izvajalca javne službe)
Izvajalec javne službe oziroma upravljavec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti:
•	da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju in da pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka,
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1891
•	pregleduje in nadzira stanje kanalov, njihovo vodotesnost in stanje drugih objektov odvajanja in čiščenja odplak,
•	izvaja vse naloge navedene v 7. členu tega odloka,
•	pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za pred čiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
•	da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z načrti, na katere je bilo dano soglasje,
•	da pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji, navedenimi v tem odloku,
•	skrbi za kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak,
•	da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke, po položitvi pred zasipom,
•	da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in po izvedbi,
•	obvešča uporabnike o planu odvoza grezničnih gošč ter prekinitvah odvajanja in čiščenja odpadnih voda, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
•	skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov,
•	na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12, 98/15), izvaja vse naloge, ki mu jo za komunalne odpadne vode nalaga uredba.
VII. Standardi komunalne opremljenosti, vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajaje javne službe
44.	člen (objekti javne infrastrukture)
Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine so primarno omrežje in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
•	kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne in padavinske vode,
•	črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode,
•	razbremenilniki visokih vod,
•	zadrževalni in pretočni bazeni,
•	drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije,
•	čistilne naprave odpadnih komunalnih in padavinskih vod.
45.	člen
(objekti in naprave v lasti uporabnika)
(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika so:
•	interna kanalizacija s kanalizacijskim priključkom od hišne kanalizacije do vključno prvega priključnega jaška na javno kanalizacijo ali do meje z javno površino,
•	začasne naprave in objekti za čiščenje odpadnih voda (male komunalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame, gnojišča), za čas do priključitve na javno kanalizacijo,
•	interna kanalizacija v objektu,
•	naprave in objekti na interni kanalizaciji (črpališča odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj),
•	vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
•	merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav,
•	vodomeri, ki služijo za določitev količin porabljene vode, ki ne izteka v javno kanalizacijo.
(2)	Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na lastne stroške.
(3)	Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.
VIII.	Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja
46.	člen
(viri financiranja storitev)
(1)	Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe (kanalščina, čiščenje odplak, odvoz in čiščenje grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, storitve izdelave ocen in mnenj),
•	iz proračuna občine, iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
(2)	Reden odvoz in čiščenje grezničnih gošč ter blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki niso navezani na sistem javne kanalizacije po potrditvi Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe prevzema in obdelave odpadnih vod iz nepretočnih greznic, gošč iz pretočnih greznic in blata iz MKČN.
(3)	Kanalščino za odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod, so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na to ali se omrežje zaključi s čistilno napravo za odpadne vode.
(4)	Stroške čiščenja odpadnih in padavinskih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo vode do javnih naprav za čiščenje odpadnih voda in tisti katerih odpadna voda se v čiščenje pripelje s cisternami.
47.	člen
(viri financiranja infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine, iz dotacij, donacij in subvencij, prispevkov občanov,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine,
•	sredstva državnega proračuna in državnih skladov.
IX.	Cene storitev javne službe
48.	člen (oblikovanje cen)
(1)	Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavne metodologije ali predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2)	Izvajalec javne službe je dolžan cene storitev javne službe predhodno predložiti občinskemu svetu v potrditev.
49.	člen
(merjenje količin odpadnih voda)
(1) Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1892
ugotovi:
•	na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje;
•	na osnovi porabljene vode odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem omrežju ali lastnem črpališču uporabnika. Če v času popisov dostop do vodomera ni mogoč, je lastnik, upravljavec ali uporabnik objekta dolžan sporočiti izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod stanje na vodomeru;
•	uporabniki, za vodo, ki jo uporabljajo v proizvodnji (jo vgrajujejo v izdelke, uparjajo ali uporabljajo v kmetijski dejavnosti), niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode za v tej alineji navedene namene. Voda iz teh posebej vgrajenih vodomerov, po uporabi ne sme dodatno obremeniti okolja in ne sme odtekati v javno kanalizacijo;
•	uporabniki za vodo, ki jo uporabijo v kmetijski dejavnosti za napajanje živali (odpadne vode iz živinoreje ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo), plačajo kanalščino in čiščenje komunalnih odpadnih vod za enako količino porabljene vode kot plačajo okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
•	kjer ni meritve porabljene vode, na podlagi števila oseb, ki imajo stalno prebivališče v posameznem objektu, pri tem da je letna količina odvedene odpadne vode za eno osebo 50 m3.
(2)	Količino odpadnih voda ugotavlja upravljavec kanalizacijskega omrežja.
(3)	Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali imajo meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode, sklenejo z upravljavcem javne kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih vod in načinu meritev odvedenih količin vode.
(4)	Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna šest mesečna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. Obračun na podlagi prejšnjega odstavka tega člena se izvede če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev.
50. člen
(cena odvajanja odpadnih vod - kanalščina)
(1) Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega kanalskega omrežja. Osnova za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena količina odpadnih voda uporabnika, na način opisan v 48. členu tega odloka, ki se pomnoži z veljavno ceno odvajanja m3 odplak in pri industrijskih odpadnih vodah še s faktorjem onesnaženosti.
Formula (1) za določitev cene kanalščine je:
ck = QxFkx c
ki
(1)
ck - cena odvajanja odpadnih voda končnega uporabnika - kanalščina (EUR/mes); Q - količina odpadne vode (m3/mes);
Fk - faktor onesnaženosti industrijskih odpadnih vod za izračun kanalščine (brez dimenzij); ck1 - cena odvajanja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima do vključno 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh (BPK5) 300 mg O2/l in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi.
(2)	Faktor onesnaženosti industrijskih odpadnih vod za izračun kanalščine (Fk) ima vrednost 1,25 za tiste industrijske odpadne vode, ki imajo faktor onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode večji od 1,99 (F > 1,99).
(3)	Kanalščina se uporabnikom obračunava mesečno.
51. člen (cena čiščenja odpadnih vod)
(1) Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omrežju povezani s čistilno napravo, so zraven kanalščine dolžni plačevati tudi čiščenje odpadnih voda. Cena čiščenja odplak končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine odpadnih voda na način opisan v 48. členu tega odloka, faktorja onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode. Formula (2) za določitev cene je:
= Q x F x c£
(2)
cč - cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN (EUR/mes);
Q - količina odpadne vode (m3/mes); F - faktor onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode (brez dimenzij);
cč1 - cena čiščenja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima do vključno 5 ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh (BPK5) 300 mg O2/l in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi.
Faktor onesnaženosti za čiščenje industrijske odpadne vode (F) ima sledeče vrednosti faktorja f F = 1 pri 0 < f = 1 F = 2 pri 1 < f < 2 F = 5 pri 2 < f < 5 F =10 pri 5 < f < 10 F = f pri f > 10
Za določitev vrednosti faktorja f iz prejšnjega odstavka, velja enačba (3):
f = f + f2	(3)
f1 = faktor komunalne onesnaženosti v industrijski odpadni vodi se izračuna s pomočjo enačbe (4):
f = 0,15 x — +
5 2
A 0,85 (BPK< KPK„
300
+
500
(4)
Znaki v predhodnem obrazcu (formuli) pomenijo:
A - količina usedljivih snovi v Imhoffovem lij po 2 urah
(ml/l);
BPK5 - biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh (mgO2/l); KPKd - kemijska potreba po kisiku z dikromatno metodo (mg/l).
f2 = faktor dodatne onesnaženosti v industrijski odpadni vodi, se izračuna s pomočjo enačbe (5):
c
C
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1893

1 MVKi
(5)
ci = izmerjena koncentracija snovi i - onesnaževalca v reprezentativnem vzorcu odpadne vode (mg/l); MVKi - v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 64/12) predpisana mejna vrednost posameznega parametra v odpadni vodi, oziroma njegova mejna vrednost iz panožne Uredbe, če le-ta obstaja (mg/l). Pri izračunu f2 se upoštevajo le tisti parametri, pri katerih je koncentracija snovi ci večja od predpisane mejne vrednosti - MVKi .
(2)	Vrednosti, ki se vstavljajo v formulo za ugotavljanje faktorja onesnaženosti, se določa na osnovi rezultatov opravljenih analiz v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14, 98/15). Analize in vzorčenje izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa ali upravljavec čistilne naprave odpadnih vod. Stroške analiz plača uporabnik naprave.
(3)	Čiščenje odpadnih vod se uporabnikom obračunava mesečno. Na enak način se izračuna tudi cena čiščenja industrijske odpadne vode pripeljane na čiščenje v cisternah.
52.	člen
(obračun odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda)
(1)	Stroške odvajanja v javno kanalizacijo in čiščenja padavinske odpadne vode se zaračunava le za zasebne utrjene površine večje od 100 m2 tlorisne površine.
(2)	Količina padavinskih odpadnih voda se meri v m3 in se določi na podlagi velikosti strešnih in utrjenih površin iz katerih se vode odvajajo v javno kanalizacijo ter povprečne letne količine padavin na območju SV Slovenije izmerjene v preteklem letu. Velikost površin se ugotavlja na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, oziroma na podlagi meritve izvajalca.
(3)	Cena odvajanja in čiščenja m3 padavinske odpadne vode je enaka ceni odvajanja odpadnih voda uporabnika iz 50. člena in ceni čiščenja odpadne vode iz 51. člena tega odloka.
(4)	Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom obračunava mesečno.
53.	člen
(obračun drugih storitev izvajalca javne službe)
(1)	V ceni odvoza in čiščenja grezničnih gošč je vključeno redno praznjenje, odvoz in čiščenje grezničnih gošč pri objektih, ki niso navezani na javno kanalizacijo.
(2)	V ceni odvoza blata iz malih komunalnih čistilnih naprav je vključeno praznjenje, odvoz, obdelava, končna dispozicija blata in izdelava poročil o malih komunalnih čistilnih napravah, ki niso sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja.
(3)	Če cena odvoza blata iz malih čistilnih naprav še ni sprejeta, je izvajalec javne službe upravičen uporabnikom obračunati izdelavo poročil o malih komunalnih čistilnih napravah, ki niso sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja.
(4)	Obračuni se izvršijo z izstavitvijo računov, po opravljenih storitvah. Cene se oblikujejo v skladu z določili veljavne metodologije ali predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
54.	člen (plačila storitev)
(1) Porabniki so dolžni plačevati opravljene storitve javne
službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca javne službe. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je narejen na istih računih kot obračun porabe pitne vode le v primerih, ko je pri uporabniku izvajalec javnih služb vodo oskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod isti.
(2)	V primeru, da uporabnik ne poravna opravljenih storitev v določenem roku po prejemu računa, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka določenega v opominu, lahko izvajalec javne službe fizično zapre priključek na javno kanalizacijo ter dolg izterja po sodni poti.
(3)	V objektu z več uporabniki, se račun za odvedeno in očiščeno odpadno vodo izstavi upravniku (upravljavcu) objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne porabnike.
Uporabniki lahko sami določijo z medsebojnim sporazumom deleže po katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem pisno obvestijo izvajalca javne službe.
X. Nadzor nad izvajanjem javne službe
55. člen (nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
XI.
Kazenske določbe
56.	člen (prekrški)
(1)	Z globo 1.400 EUR se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:
•	se ne priključi na javno kanalizacijo,
•	uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe,
•	pred gradnjo priključka na kanalizacijo ne poravna komunalnega prispevka občini in ne prijavi gradnje priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe,
•	naveže priključek na javno kanalizacijo kjer to ni dovoljeno,
•	ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka,
•	ravna v nasprotju z določili 13., 39., 40 in 41. člena,
•	ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
(2)	Z globo 450 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3)	Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
XII. Prehodne in končne določbe
57.	člen
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire za potrebe gospodinjstva (nastajajo komunalne odpadne vode odvedene v javno kanalizacijo), na katerih nimajo vgrajenih vodomerov, jih
c
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1894
morajo vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. Dokler vodomera ne vgradijo, se za vsako osebo, ki prebiva v objektu, obračunava 4,16 m3 odvedene in očiščene komunalne odpadne vode na mesec. Enak način obračuna se uporablja tudi v primeru, ko je objekt priključen na javni sistem vodooskrbe in uporablja vodo delno iz lastnega vira in delno iz javnega sistema vodooskrbe, mesečna poraba vode iz javnega vodovoda pa je manjša od 2 m3 na mesec, na vsakega prebivalca s stalnim prebivališčem v takšnem objektu.
58.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda na območju občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/2008).
59.	člen (veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 354-55/2019-1 Datum: 21.11.2019
Občina Dornava Janko Merc, župan
1216. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Dornava
Na podlagi 132. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava na 7. redni seji, dne 21.11.2019, sprejel
ODLOK
O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI DORNAVA
1.	člen (vsebina odloka)
Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Dornava določa:
•	višino nadomestila stroškov postopka lokacijske preveritve,
•	način plačevanja nadomestila stroškov postopka lokacijske preveritve,
•	posledice neplačila nadomestila stroškov postopka lokacijske preveritve.
2.	člen
(višina nadomestila stroškov)
(1)	Stroški za posamezno lokacijsko preveritev znašajo:
•	za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi 500,00 evrov,
•	za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev 800,00 evrov,
•	za omogočanje začasne rabe prostora 650,00 evrov.
(2)	V kolikor dejanski stroški lokacijske preveritve
presežejo navedene zneske, občina obračuna investitorju celoten presežek stroškov.
(3)	Stroškov postopka lokacijske preveritve ni potrebno poravnati, ko je lokacijska preveritev potrebna zaradi očitnih pisnih, računskih in tehničnih napak v tekstualnem ali grafičnem delu občinskega prostorskega izvedbenega akta.
(4)	Zavezanec za plačilo nadomestila stroškov je pobudnik za izvedbo postopka lokacijske preveritve.
3.	člen
(način plačila nadomestila stroškov)
(1)	Vlagatelj poda vlogo za izvedbo postopka lokacijske preveritve na obrazcu Občine Dornava s priloženim elaboratom in plača takso po taksni tarifi za vloge. Občina preveri skladnost elaborata z določbami ZUreP-2 in v kolikor meni, da ustreza in se postopek lahko nadaljuje, izda sklep o plačilu stroškov. Obveznost plačila nadomestila stroškov lokacijske preveritve nastane takrat, ko zavezanec prejme sklep o plačilu.
(2)	Sklep mora vsebovati za fizično osebo osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, višino stroškov in pravno podlago za njihovo odmero, rok plačila nadomestila stroškov (v 15 dneh od vročitve sklepa), številko računa za nakazilo, referenco ter opozorilo o posledicah, če se nadomestila stroškov ne plača v predpisanem roku.
(3)	Plačilo nadomestila stroškov je pogoj za obravnavo elaborata in izdajo sklepa o lokacijski preveritvi.
4.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 350-15/2019 Datum: 21.11.2019
Občina Dornava Janko Merc, župan
1217. Pravilnik o nagrajevanju osnovnošolcev, dijakov in študentov Občine Dornava
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14) in 93. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14), je Občinski svet Občine Dornava na 7. redni seji, dne 21.11.2019 sprejel
PRAVILNIK
O NAGRAJEVANJU OSNOVNOŠOLCEV, DIJAKOV IN ŠTUDENTOV OBČINE DORNAVA
1.	člen
Ta pravilnik ureja merila in postopek za nagrajevanje osnovnošolcev, dijakov in študentov Občine Dornava
2.	člen
Nagrade Občine Dornava se podeljujejo osnovnošolcem, dijakom in rednim ter nezaposlenim izrednim študentom na višješolskem, visokošolskem ter na univerzitetnem študiju.
Vsi nagrajenci morajo biti državljani Republike Slovenije in imeti stalno prebivališče v občini Dornava.
3.	člen
Nagrada osnovnošolcem se podeljuje tistim učencem
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1895
osnovne šole, ki so vseh devet razredov osnovne šole oziroma tistih razredov, ki se ocenjujejo, zaključili z odličnim uspehom.
O podeljevanju nagrad osnovnošolcem odloča župan s sklepom o izplačilu nagrade za vsako leto posebej.
4.	člen
O podeljevanju nagrad dijakom, študentom in diplomantom odloča občinska uprava z odločbo v skladu z zakonom, ki urej splošni upravni postopek.
Zoper odločbo je možno podati ugovor pri županu Občine Dornava, v roku 15 dni od prejema odločbe. O ugovoru odloči župan v roku 30 dni od prejema ugovora. Odločitev župana je dokončna.
5.	člen
Občina Dornava nagrajuje dijake, ki so v vseh letnikih katerekoli srednje šole dosegli odličen uspeh z denarno nagrado v vrednosti 200,00 EUR.
6.	člen
Dijaki, ki so v tekočem šolskem letu, na državnih tekmovanjih zasedli 1. mesto ali mednarodnih tekmovanjih najmanj 3. mesto, so upravičeni do denarne nagrade v vrednosti 150,00 EUR.
7.	člen
Dijaka, ki je zlati maturant se nagradi z denarno nagrado v višini 500,00 EUR.
Dijak, ki je zlati maturant in obenem odličnjak v vseh letnikih srednje šole ne prejme nagrade za odličen uspeh.
8.	člen
Študentom, ki so redno vpisani kot redni ali izredni študenti in so v uspešno opravili letnik s povprečno oceno 8 ali več, se podeli nagrada v višini 150,00 EUR. Nagrade se ne podeli za zadnji letnik. Namesto tega se podeli nagrada za pridobitev diplome.
9.	člen
Nagrade se podeljujejo diplomantom višješolskega strokovnega programa, dodiplomskega in podiplomskega študija. Dodiplomski študijski programi so programi prve stopnje, podiplomski študijski programi so programi druge in tretje stopnje:
1.	za višješolsko strokovno izobrazbo
200,00 EUR
2.	za 1. bolonjsko stopnjo: visokošolski strokovni programi ter univerzitetni programi - raven izobrazbe VI/2.
250,00 EUR
3.	za 2. bolonjsko stopnjo: magisterij stroke - raven izobrazbe VII.
300,00 EUR
4.	za 3. bolonjsko stopnjo: doktorat znanosti - raven izobrazbe VIII.
1.000,00 EUR
10.	člen
Pravico do denarne nagrade uveljavlja upravičenec na podlagi pisne vloge na obrazcu, ki ga prejme pri Občinski upravi Občine Dornava ali na spletni strani Občine Dornava.
K vlogi je potrebno priložiti potrdilo o stalnem prebivališču upravičenca ter kopijo transakcijskega računa, na katerega želi prejeti denarno nagrado.
Dijaki, ki so dosegli rezultate iz 6. člena tega pravilnika, podajo vlogo najkasneje v treh mesecih od podelitve spričevala. K vlogi je potrebno priložiti ustrezno priznanje.
Dijaki - odličnjaki, morajo vlogo podati najkasneje do konca istega koledarskega leta po podelitvi spričevala zadnjega letnika. K vlogi je potrebno priložiti tudi spričevala vseh letnikov srednje šole.
Dijak, ki je zlati maturant vlogo poda najkasneje v treh mesecih od datuma podelitve maturitetnega spričevala oziroma pridobitve naziva zlati maturant. K vlogi je potrebno priložiti tudi kopijo maturitetnega spričevala s pohvalo zlati maturant.
Študentom iz 8. člena tega pravilnika se denarna nagrada dodeli na podlagi vloge, ki jo podajo do konca tekočega koledarskega leta in predloženega potrdila o opravljenih izpitih z ocenami, iz katerega se izračuna povprečna ocena ter potrdila o izpolnjevanju pogojev oz. vpisu v naslednji letnik.
Redni in izredni, višješolski, študenti 1. in 2. bolonjske stopnje, ki so diplomirali oziroma magistrirali, podajo vlogo v roku treh mesecev odkar so zaključili z vsemi študijskimi obveznostmi oziroma so pridobili potrdilo o diplomiranju oz. magistriranju. Potrdilo je potrebno priložiti k vlogi.
Študenti, ki so zaključili 2. bolonjsko stopnjo študija, k vlogi priložijo tudi izvod magistrskega dela, razen, v kolikor na posamični fakulteti ni potrebna za zaključek študija.
Podiplomskim študentom 3. bolonjske stopnje, ki so dosegli akademski naziv morajo podati vlogo v roku dvanajstih mesecev od pridobljenega akademskega naziva. K vlogi predložijo listino o pridobljenem akademskem nazivu in izvod doktorske disertacije.
10.	člen
Občina Dornava nakaže znesek denarne nagrade iz 5., 6., 7. in 8. člena tega pravilnika na transakcijski račun upravičenca v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe.
11.	člen
Sredstva za nagrade se zagotavljajo v vsakoletnem proračunu Občine Dornava.
12.	člen
Dobitniki nagrad bodo vabljeni in predstavljeni na osrednji proslavi ob občinskem prazniku Občine Dornave ali ob drugi primerni svečani priložnosti.
13.	člen
V primeru, da se ugotovi, da je prejemnik prejel denarno nagrado na podlagi neresničnih podatkov oziroma v nasprotju z določbami tega pravilnika, je prejeto denarno nagrado dolžan vrniti v celoti z zakonitimi zamudnimi obrestmi v roku enega leta od dneva, ko je bilo ugotovljeno, da je pridobil denarno nagrado neupravičeno.
14.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik nagrajevanju odličnjakov v srednji šoli ter uspešnih študentov (UPB-1)( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2016).
15.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-23/2019 Datum: 21.11.2019
Občina Dornava
Janko Merc, župan
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1896
OBČINA GORIŠNICA
1218. Ugotovitveni sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Gorišnica za leto 2020
Na podlagi 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Občini Gorišnica (UGSO, št. 57/17) je župan sprejel naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2020
1.	člen
Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v Občini Gorišnica za leto 2020 znaša 0,0046 EUR.
2.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO), uporabljati pa se začne s 1. 1. 2020.
Številka: 007-16/2019 Datum: 26. 11. 2019
Občina Gorišnica Jože Kokot, župan
OBČINA LOVRENC NA POHORJU
1219. Odlok o spremembah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena za občino Lovrenc na Pohorju
Na podlagi 23. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 - ZNOrg), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 6. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/2017) in 83. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 63/2017) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 5. redni seji dne 3. 9. sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA ZA OBČINO LOVRENC NA POHORJU
1.	člen
S tem odlokom se spremeni Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena za občino Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: odlok), ki je bil sprejet na 20. redni seji občinskega sveta dne 21. 5. 2009 (MUV, št. 18/09).
2.	člen
Spremeni se besedilo 3. člena odloka v naslednji točki: • pod točko 1. LOVRENC NA POHORJU - Trško jedro, EŠD 14678 se v alineji a) izbriše parcelna številka 53/11 k.o. Lovrenc na Pohorju.
3. člen
Ta sprememba se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 15 dan po objavi.
Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan
1220. Odlok o ustanovitvi skupne Občinske uprave Maribor
Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na podlagi 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18), na podlagi 14. člena Statuta občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/2017) in 82. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO št. 63/2017), sprejel naslednji
ODLOK
O USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE MARIBOR
I. Splošne določbe
1.	člen
(1)	S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, naloge, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo.
(2)	S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih.
(3)	V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen
Mestna občina Maribor, Občina Benedikt, Občina Cerkvenjak, Občina Duplek, Občina Hoče-Slivnica, Občina Kungota, Občina Lenart, Občina Lovrenc na Pohorju, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Pesnica, Občina Rače-Fram, Občina Ruše, Občina Selnica ob Dravi, Občina Starše, Občina Sveta Ana, Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah ter Občina Šentilj (v nadaljevanju: občine ustanoviteljice) ustanovijo skupno občinsko upravo z imenom »Skupna občinska uprava Maribor«, za skupno opravljanje sledečih nalog:
•	občinskega inšpekcijskega nadzorstva;
•	občinskega redarstva;
•	pravne službe;
•	občinskega odvetništva;
•	notranje revizije;
•	proračunskega računovodstva;
•	varstva okolja;
•	urejanja prostora;
•	civilne zaščite;
•	požarnega varstva in
•	urejanja prometa.
3.	člen
(1)	Skupna uprava bo pričela z delom, dne 01.01.2020.
(2)	Posamezne naloge iz 2. člena tega odloka se lahko opravljajo v obliki notranjih organizacijskih enot (NOE) skupne uprave, kot jih opredeljuje 6. člen tega odloka.
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1897
(3)	Sedež skupne uprave je v Mestni občini Maribor na naslovu Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor.
(4)	NOE imajo sedež v Mestni občini Maribor na naslovu Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor ali v posamezni občini ustanoviteljici, in sicer na lokacijah, ki jih določijo župani občin ustanoviteljic, ki so pristopile k opravljanju posameznih nalog. O sedežu in uradnih urah posamezne NOE sedežna občina izda javno obvestilo na svoji spletni strani, lahko pa tudi preko sredstev javnega obveščanja.
(5)	Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je napis: Skupna občinska uprava Maribor, v notranjem krogu naslov Ulica heroja Staneta
I,	v sredini pa napis Maribor.
(6)	Posamezna NOE ima svoj žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je napis: Skupna občinska uprava Maribor, naziv posamezne NOE, v notranjem krogu naslov NOE, v sredini pa napis Maribor.
(7)	Skupna uprava lahko uporablja tudi kratico SOU Maribor.
4.	člen
(1)	Ustanoviteljske pravice občin izvršujejo župani občin ustanoviteljic, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave v svojih proračunih, za kar so pristojni mestni svet in občinski sveti.
(2)	Župani dajejo predhodno soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje skupne uprave, ki ga imenuje in razreši župan sedežne občine. Šteje se, da je zadostno soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje skupne uprave podano, ko k slednjemu poda soglasje 2/3 županov občin ustanoviteljic.
(3)	Župani sprejmejo letni program dela, finančni načrt in kadrovski načrt skupne uprave, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave.
(4)	Dokumente in pristojnosti iz prejšnjega odstavka tega člena sprejmejo in izvršujejo župani občin ustanoviteljic, ki so pristopile k opravljanju posameznih nalog.
II.	Naloge in organizacija dela
5.	člen
(1)	Skupna uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih občine ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo na skupno upravo.
(2)	Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic.
(3)	Vrsta in obseg delovanja ter višina potrebnih sredstev za posamezno nalogo je za občine ustanoviteljice, ki so pristopile k izvajanju posamezne naloge, določena z letnim programom dela in s finančnim načrtom ter s kadrovskim načrtom ter z delitvijo stroškov po posameznih občinah ustanoviteljicah.
6.	člen
Skupna uprava je lahko sestavljena iz naslednjih NOE:
•	Medobčinska inšpekcija,
•	Medobčinsko redarstvo,
•	Skupna pravna služba,
•	Medobčinsko odvetništvo,
•	Skupna notranja revizijska služba,
•	Skupno proračunsko računovodstvo,
•	Skupna služba varstva okolja,
•	Skupna služba urejanja prostora,
•	Skupna služba civilne zaščite,
•	Skupna služba požarnega varstva,
•	Skupna služba urejanja prometa.
7.	člen Medobčinska inšpekcija
(1)	Medobčinska inšpekcija je nadzorni in prekrškovni organ občin ustanoviteljic, ki so vključene v skupno upravo na področju izvajanja nalog občinske inšpekcije.
(2)	Inšpekcijski nadzor izvajajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
(3)	Inšpektorji izvajajo nadzor in vodijo prekrškovne postopke in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, določene z državnimi in občinskimi predpisi posamezne občine ustanoviteljice.
(4)	Plačane globe za prekrške, ki jih izreče občinski inšpektor, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.
(5)	Medobčinsko inšpekcijo vodi vodja medobčinske inšpekcije.
(6)	Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinska inšpekcija izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
8.	člen Medobčinsko redarstvo
(1)	Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju občinskega redarstva.
(2)	Delovno področje in naloge medobčinskega redarstva določajo zakoni ali na podlagi zakonov izdani občinski predpisi.
(3)	Medobčinsko redarstvo vodi vodja medobčinskega redarstva.
(4)	Vodja medobčinskega redarstva in občinski redarji so pooblaščene uradne osebe.
(5)	Pri opravljanju nalog občinski redarji izrekajo opozorila in globe ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki so preneseni nanje z zakoni in občinskimi predpisi.
(6)	Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo občinski redarji, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.
(7)	Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko redarstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
9.	člen Skupna pravna služba
(1)	Skupna pravna služba opravlja naloge pravne službe za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju pravne službe.
(2)	Naloge pravne službe so:
•	priprava in pomoč pri pripravi osnutkov predpisov in drugih najzahtevnejših gradiv,
•	zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših gradiv,
•	vodenje in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih ter vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov,
•	samostojna priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacij, poročil in drugih zahtevnih gradiv,
•	priprava gradiva in sodelovanje na sejah mestnega sveta in občinskih svetov, odborov in komisij,
•	vlaganje e-zemljiškoknjižnih predlogov,
•	priprava in pregled različnih vrst pogodb,
•	varstvo osebnih podatkov,
•	opravljanje nalog z delovnih področij, ki so v pristojnosti lokalne samouprave,
•	druge naloge s pravnega področja v skladu z veljavnimi predpisi.
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1898
(3)	Skupno pravno službo vodi vodja skupne pravne službe.
(4)	Vrsta in obseg nalog, ki jih pravna služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
10.	člen Medobčinsko odvetništvo
(1)	Medobčinsko odvetništvo pred sodišči ter drugimi državnimi organi zastopa občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za opravljanje nalog medobčinskega odvetništva. Po pooblastilu lahko medobčinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina ustanoviteljica.
(2)	Medobčinsko odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov občin prek pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter opravlja naloge pravnega svetovanja in druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
(3)	Naloge medobčinskega odvetništva so:
•	vodenje vseh postopkov občine, ki tečejo pred sodnimi organi (priprava tožb, odgovorov na tožbo, pritožb, zahtev za varstvo zakonitosti, vlog, vlaganje predlogov za izvršbo, prijava terjatev v stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, likvidacije, zapuščinski postopek itd.),
•	zastopanje občine pred sodnimi organi na vseh stopnjah in v mediacijskih postopkih,
•	izvajanje pravnomočno končanih sodnih in upravnih postopkov,
•	zastopanje občine pred upravnimi organi,
•	sodelovanje pri sporazumnem reševanju nesoglasij ter reševanju sporov vezanih na pogodbena določila,
•	sodelovanje v postopkih doseganja sporazumov s strankami o odškodninah in nadomestilih,
•	vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov oziroma izvajanje nalog, ki jih za občine oziroma občinske odvetnike določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo,
•	pravno svetovanje znotraj skupne uprave in po potrebi drugim organom občin ustanoviteljic,
•	druge naloge s področja občinskega odvetništva v skladu z veljavnimi predpisi.
(4)	Medobčinsko odvetništvo vodi vodja medobčinskega odvetništva. Za vodjo medobčinskega odvetništva je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za občinskega odvetnika.
(5)	Glede položaja in statusa medobčinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo.
(6)	Občinski odvetnik se v sodnih, upravnih in drugih postopkih identificira z županovim pisnim pooblastilom za posamezen primer, v katerem je določen tudi obseg pooblastila.
(7)	Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko odvetništvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
11.	člen
Skupna notranja revizijska služba
(1)	Skupna notranja revizijska služba opravlja naloge notranjega revidiranja za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju notranjega revidiranja.
(2)	Skupna notranja revizijska služba deluje samostojno in neodvisno, kot NOE, ki je neposredno podrejena županom občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi in katerim tudi neposredno poroča.
(3)	Skupno notranjo revizijsko službo vodi vodja, ki v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost dela skupne notranje revizijske službe. Za izvrševanje nalog, ki spadajo v pristojnost posamezne občine, odgovarja županu te občine, za delo skupne notranje revizijske službe v celoti pa skupaj vsem županom občin, vključenih v skupno notranjo revizijsko službo.
(4)	Naloge skupne notranje revizijske službe so:
•	priprava dolgoročnega in letnega načrta dela,
•	izvajanje rednih in izrednih revizij,
•	svetovanje,
•	izdelava letnih poročil o delovanju službe,
•	sodelovanje z zunanjimi revizorji ter
•	druge naloge v zvezi z notranjim revidiranjem v skladu z veljavnimi predpisi.
(5)	Župani občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi, izdajo pravilnik o delovanju skupne notranje revizijske službe.
(6)	Vrsta in obseg nalog, ki jih skupna notranja revizijska služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka in v skladu z dolgoročnim in letnim načrtom dela skupne notranje revizijske službe.
12. člen
Skupno proračunsko računovodstvo
(1)	Skupno proračunsko računovodstvo izvaja naloge proračunskega računovodstva neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju proračunskega računovodstva.
(2)	Naloge proračunskega računovodstva so:
•	sodelovanje in potrebno svetovanje pri pripravi predloga proračuna in realizaciji proračuna ter opravljanje najzahtevnejših del in nalog s finančnega področja proračunskega uporabnika,
•	izvajanje nalog v zvezi s pripravo proračuna in spremljanje porabe proračunskih sredstev ter pripravo poročil za župana in mestni/občinski svet,
•	pripravljanje pisnih pojasnil povezanih z delovanjem proračunskega uporabnika upoštevaje vse ustrezne predpise,
•	pripravljanje predlogov potrebnih prerazporeditev med proračunskimi postavkami in znotraj njih ter pisno utemeljevanje,
•	priprave polletnih in letnih poročil ter priprava podatkov za zaključni račun proračuna ter premoženjske bilance občine,
•	samostojno celovito vodenje poslovnih knjig in drugih analitičnih evidenc,
•	samostojno izvajanje nalog v zvezi s pripravo in obračunom plač in drugih stroškov dela ter usklajevanje podatkov s kadrovskimi podatki,
•	usklajevanje analitične in sintetične evidence,
•	pripravljanje in sodelovanje pri izdelavi vseh navodil, povezanih s finančnim poslovanjem proračunskega uporabnika (za računovodstvo, finance in izvedbo inventur),
•	sodelovanje z nadzornimi institucijami,
•	preverjanje skladnosti dokumentov (računov, pogodb, naročilnic, sklepov, odločb, odredb, potnih nalogov) z zakonskimi določili, ki urejajo to področje,
•	sodelovanje pri pripravi analiz, statističnih pregledov, informacij in drugih pregledov za odločanje,
•	izdelovanje likvidnostnih načrtov in spremljanje realizacije/odstopanj realiziranega od načrtovanega in analiz ter predlogov, kadar so le ti potrebni ter
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1899
pripravo vseh gradiv, pojasnil in utemeljitev za potrebe računskega sodišča in notranje revizije,
•	shranjevanje plačilnih instrumentov in vrednostnih papirjev,
•	izvajanje plačilnega prometa,
•	mesečna poročila skladno s področno zakonodajo,
•	izstavljanje računov ter zahtevkov,
•	obračun in vodenje evidenc DDV,
•	obračun davkov in prispevkov,
•	obračuni sejnin, pogodbena dela, avtorski honorarjev ter prijava podatkov o obračunani in plačani dohodnini,
•	druge naloge s področja proračunskega računovodstva v skladu z veljavnimi predpisi.
(3)	Skupno proračunsko računovodstvo vodi vodja skupnega proračunskega računovodstva.
(4)	Vrsta in obseg nalog, ki jih proračunsko računovodstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
13.	člen Skupna služba varstva okolja
(1)	Skupna služba varstva okolja opravlja strokovne, upravne in pospeševalne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju varstva okolja.
(2)	Naloge varstva okolja so:
•	upravne in strokovne naloge v zvezi z zagotavljanjem varstva okolja,
•	zagotavljanje izvajanja podrobnejšega ali posebnega monitoringa stanja okolja ter vodenje informacijskega sistema varstva okolja,
•	pripravljanje ukrepov, smernic in priporočil s področja varstva okolja,
•	zagotavljanje strokovne pomoči pravnim in fizičnim osebam pri urejanju vprašanj s področja varstva okolja,
•	izvajanje drugih strokovno tehničnih in upravnih nalog s področja varstva okolja.
(3)	Skupno službo varstva okolja vodi vodja skupne službe varstva okolja.
(4)	Vrsta in obseg, ki jih skupna služba varstva okolja izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(5)	Stroške izdelave vse potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
14.	člen
Skupna služba urejanja prostora
(1)	Skupna služba urejanja prostora izvaja naloge urejanja prostora za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju urejanja prostora.
(2)	Naloge urejanja prostora so:
•	vodenje postopkov priprave občinskih prostorskih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev,
•	sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov,
•	sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države,
•	priprava manj zahtevnih strokovnih podlag za prostorske akte,
•	podaja mnenja glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi akti,
•	vodenje postopkov lokacijske preveritve,
•	izvajanje nalog občinskega urbanista,
•	izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema,
•	priprava začasnih ukrepov za zavarovanje prostorskega razvoja,
•	priprava in izvajanje ukrepov zemljiške politike na lokalni ravni,
•	sodelovanje v postopkih legalizacije objektov,
•	priprava poročila o prostorskem razvoju na območju občin,
•	priprava aktov o predkupni pravici,
•	priprava aktov o urejanju podobe naselij in krajine,
•	priprava aktov o taksi za neizkoriščena stavbna zemljišča,
•	strokovna pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora,
•	izdajanje informacij iz uradnih evidenc,
•	naloge v zvezi z javnim naročanjem na področju urejanja prostora,
•	druge naloge s področja urejanja prostora v skladu z veljavnimi predpisi.
(3)	Skupno službo urejanja prostora vodi vodja skupne službe urejanja prostora.
(4)	Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prostora izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(5)	Stroške priprave občinskih prostorskih aktov, prostorskih izvedbenih aktov, zahtevnih strokovnih podlag, programov opremljanja stavbnih zemljišč, urbanističnih delavnic in podobnega nosijo občine naročnice.
15.	člen Skupna služba civilne zaščite
(1)	Skupna služba civilne zaščite izvaja naloge civilne zaščite za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju civilne zaščite.
(2)	Naloge civilne zaščite so:
•	urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu z zakonodajo,
•	zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom,
•	načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
•	izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,
•	organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,
•	organiziranje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
•	določanje in organiziranje enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
•	določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena,
•	usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo,
•	določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
•	mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonodajo,
•	druge naloge s področja civilne zaščite v skladu z veljavnimi predpisi.
(3)	Skupno službo civilne zaščite vodi vodja skupne službe civilne zaščite.
(4)	Vrsta in obseg, ki jih civilna zaščita izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(5)	Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
16.	člen
Skupna služba požarnega varstva
(1) Skupna služba požarnega varstva izvaja naloge
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1900
požarnega varstva za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju požarnega varstva.
(2)	Naloge požarnega varstva so sprejemanje predpisov, raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred požarom, nadziranje in druge naloge s področja požarnega varstva v skladu z veljavnimi predpisi.
(3)	Skupno službo požarnega varstva vodi vodja skupne službe požarnega varstva.
(4)	Vrsta in obseg nalog, ki jih požarno varstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(5)	Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
17.	člen
Skupna služba urejanja prometa
(1)	Skupna služba urejanja prometa izvaja naloge urejanja prometa za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju urejanja prometa.
(2)	Naloge urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na njihovi podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih priključkih na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme na cestah.
(3)	Naloge urejanja prometa so:
•	določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij,
•	določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa,
•	določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa,
•	določitev omejitev hitrosti vozil,
•	ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav,
•	ureditev parkiranja in ustavljanja vozil,
•	določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce,
•	določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu,
•	določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa,
•	načrtovanje cestnih priključkov na občinske ceste,
•	načrtovanje prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah,
•	načrtovanje ukrepov umirjanja prometa,
•	druge naloge s področja urejanja prometa v skladu z veljavnimi predpisi.
(4)	Skupno službo urejanja prometa vodi vodja skupne službe urejanja prometa.
(5)	Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prometa izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(6)	Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
III. Način dela, pooblastila in odgovornosti
18.	člen
(1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna uprava kot organ tiste občine
ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada.
(2)	Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe skupne uprave, imajo v glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine ustanoviteljice.
(3)	Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe NOE imajo v glavi naziv skupne uprave in NOE ter sedež NOE.
(3)	Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogih direktorja mestne uprave oziroma občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada oziroma za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic.
(4)	Skupna uprava je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi ter subjekti za tiste naloge, ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na skupno upravo.
19.	člen
Občina, v kateri ima skupna uprava sedež, ima za javne uslužbence skupne uprave status delodajalca.
20.	člen
(1)	Skupno upravo vodi vodja, ki ga imenuje in razreši župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic v skladu s tem odlokom in s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev.
(2)	Vodja skupne uprave ima status uradnika na položaju.
(3)	Vodja skupne uprave mora imeti naslednjo zahtevano stopnjo izobrazbe in smeri: visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje) / visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje) / specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) / magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) in najmanj sedem let delovnih izkušenj.
21.	člen
(1)	Vodja skupne uprave zastopa skupno upravo, organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti uprave ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega, strokovnega in učinkovitega dela skupne uprave.
(2)	Vodja skupne uprave odgovarja v skladu s tem odlokom za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju mestne uprave oziroma občinske uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic.
22.	člen
Župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic izda akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi.
IV. Sredstva za delo
23.	člen
(1)	Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine oziroma dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, če tako zahteva narava dela oziroma, če so se župani občin ustanoviteljic tako dogovorili skladno s četrtim odstavkom 3. člena tega odloka.
(2)	Za nemoteno delo skupne uprave zagotavlja storitve na področju sprejemne pisarne, kadrovskih in finančnih
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1901
zadev ter informacijskega sistema občinska uprava sedežne občine oziroma občinska uprava posamezne občine ustanoviteljice znotraj NOE. (3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za nabavo opreme, obratovalne stroške in stroške vzdrževanja na način, določen v 24. členu tega odloka v višini, določeni z letnim programom dela, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom. Lahko pa se občine v bodoče skupaj odločijo za pokrivanje še kakšnih drugih skupnih stroškov, ki bodo nastali pri delovanju skupne uprave in te stroške prav tako sofinancirajo na način, določen v 24. členu tega odloka.
24.	člen
(1)	Sredstva za delovanje skupne uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice praviloma v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Kadar vsebina dela to narekuje se lahko stroški delijo tudi drugače, in sicer glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino ali glede na vrednost programov, ki se izvajajo na območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov.
(2)	Sredstva za delovanje in druge materialne pogoje se izračunajo vezano na naloge, posamezno delovno mesto in zaposlenega ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo.
(3)	Način delitve potrebnih sredstev občine ustanoviteljice za vsako proračunsko leto posebej določijo v letnem programu dela, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah, v finančnem načrtu in kadrovskem načrtu.
(4)	Letni program dela, finančni načrt, kadrovski načrt za posamezno proračunsko leto sprejmejo župani občin ustanoviteljic na predlog vodje skupne uprave.
25.	člen
(1)	Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež.
(2)	Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog vodje skupne uprave sprejmejo župani občin ustanoviteljic, je vključen v posebnem delu proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež.
(3)	Finančno poslovanje skupne uprave se vodi kot podračun sistema enotnega zakladniškega računa občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež, odprtega pri Banki Slovenije.
(4)	Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno upravo v svojih proračunih. Finančni načrt skupne uprave je del proračuna sedežne občine.
(5)	Tekočo dvanajstino sredstev za delovanje skupne uprave, izračunano skladno s 24. členom tega odloka, morajo občine ustanoviteljice nakazati sedežni občini do 25. dne v mesecu za tekoči mesec.
(6)	Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen vodja, ki je tudi skrbnik prihodkov.
(7)	Vodja skupne uprave letno poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji programa dela in finančnega načrta.
(8)	Vodja skupne uprave pripravi predlog programa dela, finančni načrt in kadrovski načrt in jih posreduje županom občin ustanoviteljic, ki so pristopile k opravljanju posamezne naloge, najpozneje do 30. novembra tekočega leta za naslednje leto.
V. Medsebojne pravice in obveznosti občin ustanoviteljic
26.	člen
(1) Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo ustanovitvenega akta.
(2) Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi vodja skupne uprave.
27.	člen
Pristop občine k skupni upravi
(1)	Nova občina lahko pristopi k skupni upravi, če sklep o tem sprejme na pristojnem organu občine in se s pristopom strinjajo vse občine ustanoviteljice. Šteje se, da se občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine, ko o tem na mestnem svetu oziroma na občinskih svetih sprejmejo sklep o pristopu nove občine.
(2)	Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka.
28.	člen
Izstop občine iz skupne uprave
1) V kolikor občina izrazi interes za izstop iz skupne uprave, mora pisno najaviti izstop vodji skupne uprave in županom občin ustanoviteljic najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta.
(2)	Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka.
(3)	Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna zagotavljati sredstva za delovanje skupne uprave v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, in v enakem deležu pokriti stroške morebitnih presežnih delavcev.
(4)	Če ena občina izstopi in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki izstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala pisni izstop, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev.
(5)	Če ena občina izstopi in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki izstopa skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka.
(6)	V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, se ravna v skladu z delovno zakonodajo, in sicer posamezna občina zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.
(7)	Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih delavcev.
29.	člen
Pristop občine k opravljanju posamezne naloge
(1) Občina ustanoviteljica lahko do konca septembra tekočega leta za naslednje leto izrazi interes za prenos katere izmed nalog v skladu s tem odlokom na skupno upravo. Svoj interes pisno napove vodji skupne uprave, ta pa nato s pristopom seznani ostale občine ustanoviteljice, za katere se naloga že opravlja. Šteje se, da se ostale občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine k opravljanju posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi župani občin ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo.
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1902
(2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka.
30.	člen
Odstop občine od opravljanja posamezne naloge
1) V kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za prenehanje opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, mora vodji skupne uprave pisno najaviti odstop od opravljanja naloge najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. Vodja skupne uprave je nato o odstopu od opravljanja naloge dolžan nemudoma obvestiti župane občin ustanoviteljic, s katerimi je občina ustanoviteljica, ki odstopa, skupaj prenesla opravljanje naloge na skupno upravo.
(2)	Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka.
(3)	Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki odstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena ter po poravnavi vseh obveznosti, ki nastanejo do konca proračunskega leta, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev.
(4)	Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka.
(5)	V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, posamezna občina zagotovi pravice za vsakega presežnega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.
(6)	Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz četrtega odstavka tega člena, in v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih presežnih delavcev.
31.	člen Prenehanje skupne uprave
(1)	O prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic ugotovitveni sklep na podlagi katerega se pristopi k pripravi odloka o ukinitvi organa skupne uprave, v katerem se določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja ter morebitna druga razmerja in določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Odlok o ukinitvi organa skupne uprave morajo sprejeti vse občine ustanoviteljice v istem besedilu najkasneje v roku enega leta od sprejema zadnjega ugotovitvenega sklepa na mestnem svetu in občinskih svetih.
(2)	V primeru prenehanja delovanja skupne uprave, vsaka občina ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti njeni javni uslužbenci, prevzame
premeščene javne uslužbence nazaj po sistemizaciji, ki je veljala v skupni upravi na dan pred prenehanjem delovanja.
(3)	Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga imeli v skupni upravi.
(4)	Za javne uslužbence, ki so se zaposlili po začetku delovanja skupne uprave, se medsebojno dogovorijo župani občin ustanoviteljic o njihovi nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici.
(5)	Če nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja skupne uprave ne prevzame javnih uslužbencev, se ravna v skladu z delovno zakonodajo.
(6)	Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.
VI. Prehodne in končne določbe
32.	člen
(1)	Do pričetka dela skupne uprave se naloge v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Maribor in Medobčinskem uradu za varstvo okolja in ohranjanje narave nemoteno opravljajo ter tekoče naloge zaključijo v skladu s predpisi, ki veljajo do uveljavitve tega odloka.
(2)	Do pričetka dela skupne uprave se naloge iz prejšnjega odstavka tega člena nemoteno opravljajo pod zapisanimi nazivi obeh organov skupne občinske uprave.
33.	člen
Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah.
34.	člen
(1)	Skupna uprava prevzame javne uslužbence zaposlene v:
•	Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Maribor in
•	Medobčinskem uradu za varstvo okolja in ohranjanje narave.
(2)	V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka sprejme župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi z veljavnostjo od 01.01.2020, v kolikor je akt o sistemizaciji delovnih mest sprejet v letu pred začetkom delovanja skupne uprave.
(3)	V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka župani občin ustanoviteljic na predlog vodje skupne uprave sprejmejo kadrovski načrt z veljavnostjo od 01.01.2020, v kolikor je kadrovski načrt sprejet v letu pred začetkom delovanja skupne uprave.
(4)	Javnim uslužbencem iz prvega odstavka tega člena se izdajo sklepi o razporeditvi na delovna mesta v skladu s sistemizacijo delovnih mest v skupni upravi ter se jim v podpis predložijo aneksi oziroma pogodbe o zaposlitvi. Javnim uslužbencem se z razporeditvijo na delovna mesta v skupni upravi ne more poslabšati njihov dotedanji delovnopravni položaj.
(5)	Za javne uslužbence zaposlene v organih skupne občinske uprave iz prvega odstavka tega člena velja, da se v skupni upravi razporedijo na delovna mesta na način, da javni uslužbenci iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor zasedejo delovna mesta v NOE skupne uprave Medobčinska inšpekcija in NOE skupne uprave Medobčinsko redarstvo ter da javni uslužbenci iz v Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave zasedejo delovna mesta v NOE skupne uprave Skupna služba varstva okolja.
35.	člen
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1903
Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 28/2011 in13/2014) in Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave (Medobčinski uradni vestnik, št. 23/2010, 7/2017 in 12/2018), uporabljata pa se do pričetka delovanja skupne uprave.
(2) Z dnem pričetka delovanja skupne uprave se prenehata uporabljati Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij občin ustanoviteljic za izvajanje nalog skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor«, št. 01003-68/2011, z dne 19.01.2012 in Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij občin ustanoviteljic za izvajanje nalog skupne občinske uprave »Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave«, št. 35900-80/2008 030202, z dne 06.10.2010.
36. člen
Odlok začne veljati naslednji dan po zadnji objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic, uporabljati pa se začne s 01.01.2020.
Številka: 0074-0004/2019 Datum: 25. 11. 2019
Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan
1221. Sklep o sprejemu odloka o spremembi odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Lovrenc na Pohorju (MUV 18/2009)
Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju je na svoji 5. redni seji, dne: 3.SEPTEMBRA 2019, sprejel naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na podlagi 65. člena Zakona o lokalni samoupravi(Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), na podlagi 14. člena Statuta občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/2017) in in 83.člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Lovrenc na pohorju(UGSO št. 63/2017), je občinski svet občine Lovrenc na Pohorju, na svoji 5. redni seji, 3. oktobra 2019 po skrajšanem postopku sprejel:
ODLOK
O PREMEMBI ODLOKA O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA ZA OBČINO LOVRENC NA POHORJU (MUV 18/2009)
Številka: 0325-0001/2019-023 Datum: 24. 09. 2019
Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan
1222. Sklep o sprejemu Odloka o ustanovitvi skupne Občinske uprave
Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju je na svoji 5. redni seji, dne: 3.SEPTEMBRA 2019, sprejel naslednji
SKLEP
Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na podlagi 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18), na podlagi 14. člena Statuta občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/2017) in 82. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO št. 63/2017), sprejel
ODLOK
O USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE MARIBOR
Številka: 0325-0001/2019-023 Datum: 24. 09. 2019
Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan
OBČINA MIRNA PEČ
1223. Sklep o spremembi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2020
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07, 14/08 in 40/10), 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 87/2016) je Občinski svet Občine Mirna Peč na svoji 6. redni seji, dne 21.11.2019 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA LETO 2020
1.	člen
Vrednost točke za izračun višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Mirna Peč za leto 2020 znaša 0,00289266834 EUR/m2.
2.	člen
Ta Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2020 dalje.
Številka: 422-4/2019- 2 Datum: 22.11.2019
Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan
1224. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi -uradno prečiščeno besedilo (ZLS-UPB2, Uradni listi RS, št. 94/2007, 27/2008 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl. US: U-I-427/06-9) ter 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/2007, 14/2008 in 40/2010), je Občinski svet Občine Mirna Peč na 6. redni seji dne 21.11.2019 sprejel
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1904
SKLEP
O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
S tem sklepom se ukine status javnega dobra na zemljišču parc. št. 2229/14, zemljišče v izmeri 52 m2, 1449 - GLOBODOL, parc. št. 2229/10, zemljišče v izmeri 67 m2, 1449 - GLOBODOL, parc. št. 2954/6, zemljišče v izmeri 52 m2, 1451 - MIRNA PEČ, parc. št. 2900/2, zemljišče v izmeri 41 m2, 1451- MIRNA PEČ, parc. št. 2508, zemljišče v izmeri 989 m2, k.o. 1450-GOLOBINJEK, parc. št. 3467/30, zemljišče v izmeri 1515 m2, k.o. 1452- HMELJČIČ, parc. št. 3473, zemljišče v izmeri 2435 m2, k.o. 1452- HMELJČIČ, parc. št. 3467/31, zemljišče v izmeri 208 m2, k.o. 1452- HMELJČIČ, parc. št. 3467/32, zemljišče v izmeri 83 m2, k.o. 1452-HMELJČIČ, parc. št. 3533/10, zemljišče v izmeri 483 m2, k.o. 1452- HMELJČIČ.
II.
Zemljišče iz I. točke tega sklepa preneha imeti status javnega dobra in postane last Občine Mirna Peč.
III.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-7/2019- 4 Datum: 22.11.2019
Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan
OBČINA PESNICA
1225. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Pesnica
Na podlagi VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 - odl. US, 44/97 - ZSZ in 101/13 -ZdavNepr in 22/14 - odl. US), 218. člena in 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - UPB, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 -ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - Zrud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZdavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17 - odl. US) in 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 - ZJF-
H,	83/18 in 19/19) ter 18. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19 in 28/19 -popr.), je Občinski svet Občine Pesnica na 9. redni seji dne, 26.11.2019 sprejel
ODLOK
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI PESNICA
I.	Splošne določbe
1.	člen
S tem odlokom se ureja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) v Občini Pesnica.
2.	člen
(1) Nadomestilo se plačuje za zazidana in za nezazidana stavbna zemljišča.
(2)	Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na katerem stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
(3)	Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ali da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Zemljiška parcela, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče, mora imeti najmanj površino, kot jo za gradnjo določa izvedbeni prostorski akt.
(4)	Zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka tega člena se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča po tem odloku in se zanje plačuje nadomestilo, če imajo urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
(5)	Za nezazidano stavbno zemljišče se štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:
•	če je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;
•	če je za izkoriščanje mineralnih surovin na njih že podeljena koncesija, z izkoriščanjem pa se še ni pričelo;
•	če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo, z izvedbenim prostorskim načrtom določena sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje, uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, pa še ni izvedena.
3. člen
(1)	Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.
(2)	Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile.
(3)	Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
(4)	Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, manipulativne površine, na katerih se opravlja gospodarska dejavnost, gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, površine za obratovanje bencinskih servisov, odprte športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti.
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1905
(5) Čiste tlorisne površine iz drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se upoštevajo uradni podatki o neto tlorisni površini iz registra nepremičnin, zmanjšani za odprte površine, kot so terase, balkoni ipd. oziroma se jih opredeli na podlagi prijave zavezanca.
4.	člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljiških parcel, na katerih je skladno z izvedbenim prostorskim aktom dopustna gradnja objektov iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka oz. izkoriščanje mineralnih surovin v skladu s petim odstavkom 2. člena tega odloka. Površine zemljiških parcel se pridobi iz uradnih evidenc in iz lastnih evidenc, ki jih vzpostavi občina.
2.	Območje, na katerem se plačuje nadomestilo
5.	člen
(1)	Nadomestilo za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se plačuje na celotnem območju občine Pesnica.
(2)	Območje občine je razdeljeno na naslednja tri območja:
•	1. območje: ureditveno območje naselja Pesnica pri Mariboru, ureditveno območje naselja Pernica ter območje za industrijske in poslovne dejavnosti v dolini Dobrenjskega potoka;
•	2. območje: ureditvena območja naselij Dolnja Počehova, Jakob in Jarenina;
•	3. območje: ostali prostor občine, ki ni vključen v 1. ali 2. območje.
(3)	Meje območij iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka tega člena so prikazane na kartah, ki so sestavni del tega odloka.
(4)	Na območju iz prvega odstavka tega člena se nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča, na katerih so zgrajene stavbe, ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z javnim vodovodnim in javnim elektroenergetskim omrežjem.
3.	Merila za določanje nadomestila za zazidana stavbna zemljišča
6.	člen
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1.	lega stavbnega zemljišča;
2.	opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave;
3.	vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča;
4.	izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih.
7.	člen
Pri legi stavbnega zemljišča se upošteva razporeditev stavbnega zemljišča v območja iz drugega odstavka 5. člena tega odloka.
8.	člen
(1) Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1.	cesta: 30 točk
2.	javno vodovodno omrežje: 20 točk
3.	javno kanalizacijsko omrežje: 20 točk
4.	javno elektroenergetsko omrežje: 10 točk
(2)	Šteje se, da so vsa zazidana stavbna zemljišča opremljena s cesto oz. da imajo možnost priključitve na cesto.
(3)	Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, javno vodovodno omrežje in javno elektroenergetsko omrežje, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 metrov in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh objektov in naprav.
(4)	Razdalje po tem členu se merijo kot najkrajše zračne razdalje med osjo komunalnega oziroma drugega infrastrukturnega objekta in skrajno točko objekta, za katerega se odmerja nadomestilo.
9.	člen
Glede na namen uporabe oziroma vrsto dejavnosti so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena v naslednje skupine:
•	A: stavbna zemljišča za stanovanjske namene;
•	B: stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti;
•	C: stavbna zemljišča za poslovne namene obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti, trgovine na drobno in kmetijstva;
•	D: stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnih in telekomunikacijskih storitev, upravnih dejavnosti;
•	E: stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti;
•	F: stavbna zemljišča za objekte družbenih dejavnosti.
10.	člen
Glede na namen uporabe oziroma vrsto dejavnosti ter lego se za zazidano stavbno zemljišče število točk za m2 površine določi po naslednji tabeli:
v številu točk/m2
Lega stavbnega zemljišča	Namen uporabe					
Območja	A	B	C	D	E	F
1. območje	50	800	500	800	500	50
2. območje	40	600	300	600	400	40
3. območje	20	200	200	200	300	20
11. člen
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upošteva izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih. Glede na izjemne ugodnosti se določijo točke po naslednji tabeli:
Šifra dejavnosti po SKD	Točk/m2
oskrba z električno energijo, plinom in paro	800
trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil	800
informacijske in komunikacijske dejavnosti	800
finančne in zavarovalniške dejavnosti	800
poslovanje z nepremičninami	200
druge raznovrstne poslovne dejavnosti	200
4. Merila za druga zazidana stavbna zemljišča 12. člen
(1) Poslovne površine iz četrtega odstavka 3. člena tega odloka se točkujejo po naslednji tabeli:
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1906
v številu točk/m2
Lega stavbnega zemljišča	Vrsta poslovnih površin	
Območja	Bencinski servisi	Ostale poslovne površine iz četrtega odstavka 3. člena
1. območje	2000	500
2. območje	2000	400
3. območje	2000	300
(2)	Za površino bencinskega servisa se šteje površina celotnega zemljišča, na katerem je zgrajen bencinski servis oz. se uporablja za potrebe bencinskega servisa ne glede na to, ali so na bencinskem servisu zgrajene tudi stavbe.
(3)	Za odprte športno rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti, se štejejo vse površine, namenjene tej dejavnosti, kot so npr. igralne površine (površine igrišč) ne glede na to, ali so na njih zgrajene tudi stavbe.
(4)	Za poslovne površine iz tega člena se ne upoštevajo točke za opremljenost stavbnega zemljišča iz 8. člena tega odloka.
5. Merila za nezazidana stavbna zemljišča 13. člen
(1)	Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka se odmeri, če ima zemljiška parcela ali njen del urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanjo možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje ter javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
(2)	Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na lego in podrobnejšo namensko rabo prostora, določeno s prostorskimi akti občine, po naslednji tabeli:
v številu točk za m2
lega	Območja stanovanj	Območja za
zemljišča	in površine	ostale
	razpršene poselitve	namene
1. območje	40	80
2. območje	30	60
3. območje	20	40
(3)	Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih po tem členu se ne točkuje opremljenost stavbnega zemljišča po 8. členu tega odloka.
(4)	Pri izračunu nadomestila se upošteva površina parcele, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku.
(5)	Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča oz. uporabnik zemljišča, če lastnik sporoči občinski upravi podatke o uporabniku.
14. člen
(1)	Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče iz petega odstavka 2. člena tega odloka se točkuje s 100 točk/m2.
(2)	Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih po tem členu se ne točkuje opremljenost stavbnega zemljišča po 8. členu tega odloka.
(3)	Za površino nezazidanega stavbnega zemljišča po tem členu se šteje površina, ki je določena z izvedbenim
prostorskim načrtom in ustreza pogojem iz petega odstavka 2. člena tega odloka.
(4) Če so na območju, namenjenem za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, tudi poslovni objekti, se ti štejejo za zazidano stavbno zemljišče.
6.	Zavezanci, podatki in odmera nadomestila
15.	člen
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik ali neposredni uporabnik (najemnik) zemljišča, objekta oziroma stavbe ali dela stavbe.
16.	člen
(1)	Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov o stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih posreduje Občinska uprava Občine Pesnica (v nadaljevanju: občinska uprava).
(2)	Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva občinska uprava iz uradnih evidenc, od upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenj za posege v prostor, iz občinskih prostorskih aktov, na podlagi prijave lastnika ali neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča in iz evidenc, ki jih vzpostavi sama.
(3)	S podatki, ki jih ne pridobi iz uradnih evidenc, občina seznani lastnike na način, kot določajo predpisi o evidentiranju nepremičnin in graditvi objektov.
(4)	Zavezanci so dolžni prijaviti občinski upravi vse podatke, vezane na nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 15 dneh od nastanka obveznosti oz. spremembe.
(5)	Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku iz prejšnjega odstavka, občinska uprava sama pridobi podatke iz uradnih evidenc in prične postopek po uradni dolžnosti.
(6)	Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v mesecu, v katerem je sprememba nastala.
17.	člen
Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračilom, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davke.
18.	člen
(1)	Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v skladu z določili zakona, ki ureja davčni postopek.
(2)	Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu na podlagi in v skladu s tem odlokom pristojni finančni organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti.
7.	Oprostitev plačila nadomestila
19.	člen
Nadomestilo se ne plačuje:
•	za stavbno zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe,
•	za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
•	za objekte mednarodnih ali meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1907
• za sakralne objekte in druge objekte, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
20.	člen
(1)	Plačila nadomestila so oproščeni občani, ki so kupili novo stanovanje ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni ali neposredno plačali komunalni prispevek ali izvedli opremljanje po pogodbi o opremljanju po določbah zakona, ki ureja prostor. Oprostitev traja pet let. Oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje oz. v stanovanjsko hišo.
(2)	Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki so ob vložitvi vloge prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.
21.	člen
Občina Pesnica lahko tudi v drugih primerih, kot so elementarne ali druge nezgode, oprosti zavezanca plačila nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrozilo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Oprostitev velja za eno leto od oddaje vloge.
22.	člen
(1)	Oprostitev plačila nadomestila se uvede na zahtevo občana.
(2)	Pisno zahtevo za oprostitev plačila nadomestila ter ustrezna dokazila (pogodba o nakupu, potrdilo socialne službe in drugo) mora zavezanec predložiti občinski upravi.
(3)	O oprostitvi plačila odloči občinska uprava z odločbo.
(4)	Vse oprostitve, razen oprostitve iz prvega odstavka 20. člena, veljajo za odmerno leto in jih lahko zavezanci v naslednjem odmernem letu ponovno zahtevajo, če izpolnjujejo pogoje za oprostitev iz tega odloka.
8.	Določanje višine nadomestila
23.	člen
Letna višina nadomestila se določi tako, da se stavbno zemljišče točkuje po posameznih merilih tega odloka in se ugotovi skupno število točk. Skupno število točk se pomnoži z ustrezno površino zavezančevega objekta oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
24.	člen
(1)	Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2020 znaša 0,0042 EUR/m2.
(2)	Vrednost točke se revalorizira vsako leto z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, v kolikor je ta večji od 1. O revalorizaciji župan sprejme ugotovitveni sklep in ga objavi v uradnem glasilu občine.
(3)	V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je navedena v prvem in drugem odstavku tega člena, vrednost točke določi občinski svet na predlog župana. Sklep se objavi v uradnem glasilu občine.
9.	Kazenske določbe
25.	člen
(1) Z denarno kaznijo 1.500 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki: 1. je zavezanec za plačilo nadomestila, če ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 15 dneh po nastanku obveznosti oz. nastali spremembi ali če v prijavi navede neresnične podatke;
2. na poziv pristojnega organa občinske uprave v roku 15 dni od prejema poziva ne posreduje verodostojnih podatkov, ki omogočajo odmero.
(2)	Z denarno kaznijo 450 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3)	Z denarno kaznijo 225 EUR se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
10. Prehodne in končne določbe
26.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava.
27.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Pesnica (Medobčinski uradni vestnik, št. 15/96, 2/98, 27/98 - popravek in 31/03 ter Uradni list RS, št. 37/04 -odločba US in 62/04 - odločba US).
28.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 35403-0017/2019 Datum: 26.11.2019
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan
1226. Sklep o imenovanju
Na podlagi 23. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2019 in 28/2019) ter 11. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Pesnica (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 26/2019) Občinski svet Občine Pesnica na svoji 9. redni seji dne 26.11.2019 sprejel
SKLEP
Občinski svet Občine Pesnica
imenuje Bračko Boštjana
za nadomestnega člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Nadomestnemu članu izteče mandat hkrati z iztekom mandata Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Številka: 032-0005/2019 Datum: 27.11.2019
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan
1227. Sklep o imenovanju
Na podlagi 30. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/1993 s spremembami in dopolnitvami) in 18. člena Statuta občine Pesnica (Uradno glasilo
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1908
slovenskih občin, št. 26/2019 in 28/2019) je Občinski svet Občine Pesnica na svoji 9. redni seji dne 26.11.2019 sprejel
SKLEP
Občinski svet Občine Pesnica
za opravljanje funkcije člana občinskega sveta
potrdi
mandat nadomestnemu članu občinskega sveta Bračko Boštjanu iz Liste Gregor Žmak in lista 4x4 za preostanek mandatne dobe Občinskega sveta Občine Pesnica.
Številka: 900-0002/2019 Datum: 27.11.2019
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan
OBČINA POLJČANE
1228. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Poljčane
Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 - ZJF-
H,	83/18 in 19/19), prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 - odl. US, 44/97 - ZSZ, 101/13 -ZDavNepr in 22/14 - odl. US ;), 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 -uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 -ZDavNepr, 110/13, 19/15 in 61/17 - GZ) in Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) je občinski svet Občine Poljčane na 8. redni seji, dne 20. 11. 2019 sprejel
ODLOK
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI POLJČANE
I.	Splošna določba
1. člen (predmet odloka)
S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo:
•	lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča,
•	opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave,
•	izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih,
•	merila za oprostitev plačevanja nadomestila.
II. Določitev zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč
2.	člen
(zazidana in nezazidana stavbna zemljišča)
Za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, kot jih določajo predpisi o gradnji objektov in vsakokratni prostorski akti občine.
3.	člen
(določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča)
(1)	Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena, od katere se odšteje površina odprte terase, odprtega balkona, odprte lože in kot neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.
(2)	Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.
(3)	V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se štejejo tudi zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti. To so predvsem nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno.
4.	člen
(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)
Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 2. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega prostorskega akta.
5.	člen
(podatki, ki so osnova za odmero nadomestila)
(1)	Podatke za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča občina pridobiva iz Registra nepremičnin, Katastra stavb in Zemljiškega katastra. Osnovo za določitev poslovnih subjektov predstavlja tudi Poslovni register Slovenije.
(2)	Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata Zemljiški kataster in Kataster stavb ter vsakokratni občinski prostorski akti. Občina vzpostavil lastno evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč.
III.	Določitev območij odmere nadomestila
6.	člen
(območja odmere nadomestila)
(1)	Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine.
(2)	Območje občine je razdeljeno na tri območja:
•	1. območje: Ureditvena območja naselij Poljčane, Zgornje Poljčane, in Spodnje Poljčane.
•	2. območje: Ureditvena območja naselij Čadramska vas, Globoko ob Dravinji, Krasna, Križeča vas, Lušečka vas, Novake, Spodnja Brežnica in Studenice.
•	3. območje: druga območja Občine Poljčane, ki niso vključena v 1. ali 2. območje.
(3)	Meje območij iz prejšnjega odstavka so prikazane na pregledni karti v merilu 1:40000, ki je kot Priloga 1 sestavni del odloka in je na vpogled tudi na občini.
IV.	Merila za določitev višine nadomestila
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1909
7.	člen (splošna merila)
(1)	Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:
•	opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb,
•	lega (območje) in namen zazidanega stavbnega zemljišča,
•	izjemne ugodnosti zazidanega stavbnega zemljišča v zvezi s pridobivanjem dohodka,
•	smotrnost uporabe stavbnega zemljišča.
(2)	Za določitev višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:
•	opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb in
•	lega (območje) nezazidanega stavbnega zemljišča.
8.	člen
(opremljenost stavbnega zemljišča)
(1) Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Opremljenost	Število točk
a1.) cesta v makadamski izvedbi	10
a2.) cesta v asfaltni izvedbi	15
b.) javna razsvetljava	10
c.) vodovodno omrežje	15
d.) električno omrežje	10
e.) kanalizacijsko omrežje	15
f.) omrežje elektronskih komunikacij	10
g.) javni potniški promet	10
(2) Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča do vključno 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
9. člen
(lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča, oziroma dela stavbe na tem stavbnem zemljišču, se določi na podlagi evidenc o nepremičninah. Glede na vrsto dejanske rabe dela stavbe se zazidana stavbna zemljišča razdelijo v spodaj navedene skupine. Določitev delov stavb, ki so vključene v določeni skupini, je razvidna iz Priloge 2 tega odloka.
1.	Stanovanjski namen:
stavbe za stanovanjsko rabo.
2.	Poslovni namen:
a.	stavbe za poslovno rabo,
b.	stavbe, ki so splošnega družbenega pomena,
c.	industrijske stavbe in skladišča,
d.	stavbe za kmetijsko rabo, če se uporabljajo za kmetijsko poslovno dejavnost.
(2) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se glede na lego ovrednoti s točkami po naslednji tabeli:
Namen	Območje		
	1.	2.	3.
1. Stanovanjski	120	80	60
2. Poslovni			
a. poslovni namen	540	440	340
b. družbeni namen	280	180	80
c. industrijski namen in skladišča	470	370	270
d. kmetijska dejavnost	220	120	70
(3) Stanovanjski in poslovni namen se odmerita tudi za druge stavbe, ki niso uvrščene drugje in stavbne dele v skupni rabi, v kolikor se ugotovi, da se del stavbe uporablja za stanovanjski ali poslovni namen. V tem primeru se določijo točke glede na ugotovljen namen uporabe iz zgornje tabele.
10.	člen
(izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka)
(1)	Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, kar je posledica ugodne lokacije stavbnega zemljišča glede na možnost ustvarjanja dohodka ter obremenitve gospodarske javne infrastrukture.
(2)	Izjemna ugodnost se upošteva za dele stavb, ki se uporabljajo za poslovni namen na območju ulic Bistriška cesta, Dravinjska cesta in Rogaška cesta. Delom stavb, ki so na območju teh ulic se seštevku točk iz 8. in 9. člena tega odloka prišteje 200 dodatnih točk.
11.	člen (smotrnost uporabe)
Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se določa za stanovanjski namen glede na tip gradnje:
Vrsta zazidave	Območje/število točk		
	1.	2.	3.
Individualne	60	40	25
stavbe			
Stavbe z 2-4	50	35	20
stanovanji			
Stavbe s 5 ali	40	25	10
več stanovanji			
12. člen
(namen nezazidanega stavbnega zemljišča)
Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na namensko rabo območja, kot jo določa veljavni prostorski akt in se vrednoti na naslednji način:
Namembnost zemljišča			
	1. območje	2. območje	3. obmo čje
Območja za izgradnjo stanovanjskih stavb	300	225	150
Območja za izgradnjo poslovnih stavb	1000	800	600
V. Odmera nadomestila
13. člen
(določitev višine nadomestila)
(1)	Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča je vsota točk, dobljenih iz 8., 9., 10. in 11. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino zazidanega stavbnega zemljišča kot izhaja iz 3. člena tega odloka, ter z letno višino točke za odmero nadomestila.
(2)	Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je vsota točk, dobljenih iz 8. in 12. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, kot izhaja iz 4. člena tega odloka, z
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1910
letno višino točke za odmero nadomestila ter faktorjem 0,2.
(3) Letna višina nadomestila za zunanje površine iz 4. odstavka 3. člena tega odloka se določi kot število točk dobljenih iz 8., 9. in 10. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino, ki se uporablja za ta namen, z letno višino točke za odmero nadomestila ter faktorjem 0,4.
14.	člen (vrednost točke)
(1)	Vrednost letne točke za leto 2020 je 0,002245 EUR.
(2)	Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega povprečnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, v kolikor je količnik večji od ena.
(3)	V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prejšnjem odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine Poljčane, na predlog župana.
15.	člen (zavezanec)
(1)	Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik.
(2)	Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški parceli.
16.	člen (prijava nadomestila)
Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan občinski upravi sporočiti vse spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na odmero nadomestila v roku petnajstih dni po nastanku spremembe. V kolikor zavezanec tega ne sporoči, si občinska uprava pridobi sama podatke iz ustreznih evidenc.
17.	člen (pobiranje nadomestila)
Nadomestilo se plačuje za tekoče leto v skladu z določili zakona o davčnem postopku.
VI. Oprostitve plačila nadomestila
18.	člen
(oprostitve plačila nadomestila)
(1)	Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:
•	za stavbna zemljišča, ki se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe in zaščite RS,
•	za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
•	za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
•	za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
(2)	Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za:
a) zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko
stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. 5-letna oprostitev prične teči z dnem prijave stalnega bivališča, upošteva pa se od dneva pravnomočnosti odločbe o priznanju oprostitve, ki se izda na podlagi vloge zavezanca, b) zavezanca, ki je prejemnik denarne socialne pomoči na podlagi zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Odločbo o enoletni oprostitvi izda pristojni organ Občine Poljčane na podlagi vloge zavezanca. Če je bila odločba pristojnega organa Občine Poljčane o enoletni oprostitvi izdana najkasneje do izdaje odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se oprostitev upošteva za odmerno leto, v katerem je bila odločba izdana. V nasprotnem primeru se oprostitev upošteva za naslednje odmerno leto.
VII.	Kazenske določbe
19.	člen (kazenske določbe)
(1)	Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,če:
a)	ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila skladno s tem odlokom ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 15 dneh po nastanku obveznosti oziroma sprememb,
b)	na poziv pristojnega občinskega organa v roku 15 dni od poziva ne posreduje točnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila ali
c)	prijavi lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila.
(2)	Z globo 200 EUR se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka.
(3)	Nadzor nad izvajanjem tistih določb tega odloka, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana sankcija, opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole.
VIII.	Prehodna in končna določba
20.	člen
(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka)
(1)	Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Ul. RS, št. 115/07 in 68/15).
(2)	Do začetka uporabe tega odloka se uporabljajo določbe veljati Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Ul. RS, št. 115/07 in 68/15).
(3)	Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila za pretekla odmerna leta, se obravnavajo na podlagi takrat veljavnega odloka.
21.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020.
Številka: 9000-0001/2018-15-403 Datum: 20.11. 2019
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
Priloge:
•	Priloga 1 - namen zazidanega stavbnega zemljišča
•	Priloga 2
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1911
Priloga 1 - namen zazidanega stavbnega zemljišča
1.	Stanovanjski namen:
Stavbe za stanovanjsko rabo, kot jo določajo predpisi, ki urejajo vrste dejanskih rab delov stavbe. Sem spadajo zlasti:
•	stanovanje v enostanovanjski stavbi,
•	stanovanje v dvostanovanjski stavbi,
•	stanovanje
•	oskrbovano stanovanje,
•	bivalna enota
•	garažne stavbe, garaže v garažni hiši in pokrita parkirišča, ki se ne uporabljajo v povezavi s poslovno dejavnostjo.
2.	Poslovni namen:
a.	Stavbe za poslovno rabo, z rabo, kot jo določajo predpisi, ki urejajo vrste dejanskih rab delov stavbe, kot so:
•	poslovni del stavbe,
•	nastanitveni gostinski obrat,
•	prehrambni gostinski obrat,
•	koča, dom,
•	trgovski del stavbe,
•	sejemska dvorana, razstavišče,
•	bencinski servis,
•	trgovski del stavbe na bencinskih servisih,
•	del stavbe za opravljanje storitev
•	garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.
b.	Stavbe, ki so splošnega družbenega pomena, z rabo, kot jo določajo predpisi, ki urejajo vrste dejanskih rab delov stavbe, kot so:
•	del stavbe za kulturo in razvedrilo,
•	del stavbe za živali ali rastline v živalskem ali botaničnem vrtu,
•	muzej in knjižnica,
•	arhiv,
•	poslovni prostor javne uprave,
•	šola, vrtec,
•	del stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo,
•	bolnica, zdravstveni dom,
•	zdravilišče,
•	del stavbe za zdravstveno oskrbo,
•	športna dvorana,
•	garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.
c.	Industrijske stavbe, z rabo, kot jo določajo predpisi, ki urejajo vrste dejanskih rab delov stavbe, kot so:
•	del stavbe za industrijsko rabo,
•	elektrarna,
•	del stavbe za težko industrijo,
•	del stavbe z rezervoarjem, silos,
•	del stavb za potniški promet
•	hangarji, remize, tovorni terminali
•	garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.
d.	Stavbe za kmetijsko rabo, če se uporabljajo za kmetijsko poslovno dejavnost z rabo, kot jo določajo predpisi, ki urejajo vrste dejanskih rab delov stavbe, kot so:
•	hlev,
•	del stavbe za spravilo pridelka,
•	del stavbe za rastlinsko pridelavo,
•	pomožni kmetijski del stavbe,
•	zavetišče in hotel za živali,
•	garažne stavbe in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1912
1229. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih Občine Poljčane
Na podlagi 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 8. redni seji dne 20. 11. 2019 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRIZNANJIH OBČINE POLJČANE
1.	člen
V	4. členu se »in« nadomesti z vejico in se doda nova alineja »Grb Občine Poljčane,«
2.	člen
V	2. odstavku 6. člena se za besedilom »Spominsko plaketo z grbom Občine Poljčane« doda vejica in novo besedilo »Grb Občine Poljčane«
3.	člen
V	7. členu se doda 4. odstavek, ki se glasi: »Evidenca podeljenih priznanj je objavljena na spletni strani Občine Poljčane.«
4.	člen
V	9. členu se v 2. odstavku beseda »največ« nadomesti s »praviloma«.
V	9. členu se doda 3. odstavek, ki se glasi:
»Več zahvalnih listin se lahko podeli v letu, ko več društev praznuje okrogle obletnice delovanja (več kot 50 let delovanja).«
V	4. odstavku 9. člena se vejica nadomesti s piko in se črta besedilo »skupine občanov in pravne osebe oziroma organizacije.«
5.	člen
3. odstavek 10. člena se spremeni in se po novem glasi: »Priznanje Občine Poljčane lahko prejmejo posamezniki, društva, sekcije društev, skupine občanov.«
6.	člen
Doda se 4. določba posameznega priznanja »Grb Občine Poljčane«.
7.	člen
Doda se 11. člen, katerega besedilo se glasi: »"Bronasti, Srebrni ali Zlati" grb Občine Poljčane se podeljujejo delovnim organizacijam in javnim zavodom za dosežke na gospodarskem in negospodarskem področju. Zlati grb se podeljuje za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke na gospodarskem ali negospodarskem področju.
Srebni grb se podeljuje za večletne vrhunske uspehe in dosežke na gospodarskem ali negospodarskem področju.
Bronasti grb se podeljuje za enkraten uspeh/dosežek kot vzpodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo. "Bronasti, (Srebrni ali Zlati)" grb Občine Poljčane je reliefni odtis grba Občine Poljčane, velikosti 80 x 70 mm, bronasti (srebrn, zlat) odlitek je pritrjen na ustrezno podlago. Na podlago je pritrjena tudi ploščica iz bakra (posrebrena kovinska ploščica, pozlačena kovinska ploščica) z napisom "Bronasti (srebni, zlati) grb Občine Poljčane.«
8.	člen
Vsi nadaljnji členi se ustrezno preštevilčijo.
9.	člen
1. odstavek 19. člena se spremeni in se po novem glasi: »Priznanja po tem odloku se lahko prejemniku podelijo enkrat v obdobju 20-tih let, vendar se med seboj ne izključujejo.«
10.	člen
Vsa ostala določila ostanejo nespremenjena.
Številka: 900-0005/2019 Datum: 20. 11. 2019
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
1230. Uradno prečiščeno besedilo Odloka o priznanjih Občine Poljčane
Na podlagi 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 8. redni seji dne 20. 11. 2019 sprejel
URADNO PREČIŠČENO BESEDILO
ODLOKA O PRIZNANJIH OBČINE POLJČANE
I. Splošne določbe
1.	člen
Ta odlok določa vrste priznanj Občine Poljčane, pogoje, postopek, način podeljevanja, njihovo obliko, višino nagrad ter način vodenja evidence podeljenih priznanj.
2.	člen
Občina Poljčane podeljuje priznanja zaslužnim občanom, podjetjem in drugim organizacijam ter skupnostim, zavodom in društvom, ki imajo bivališče in sedež v Občini Poljčane, za njihove dosežke, ki prispevajo k boljšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskem, kulturnem, turističnem, ekološkem, humanitarnem, znanstvenem, vzgojno - izobraževalnem, športnem in drugih področjih.
Občina Poljčane lahko izjemoma podeljuje priznanja tudi drugim državljanom Slovenije in tujim državljanom.
3.	člen
Priznanja občine Poljčane so posebne listine in drugi predmeti, ki so opremljeni z občinskim simbolom - grbom Občine Poljčane.
Priznanja vsebujejo splošne podatke o podelitvi in prejemniku, simbol - grb ter podpis župana Občine Poljčane.
4.	člen
Priznanja Občine Poljčane so:
•	Častni občan Občine Poljčane,
•	Zahvalna listina Občine Poljčane,
•	Priznanje Občine Poljčane,
•	Grb Občine Poljčane
•	Spominska plaketa z grbom Občine Poljčane in
•	Županova petica.
Priznanja po tem odloku so enkratna, vendar se med seboj ne izključujejo in se praviloma podeljujejo ob občinskem prazniku, razen Županove petice, ki jo podeli župan ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja.
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1913
5.	člen
Višina denarne nagrade je določena za vsako vrsto priznanja posebej.
Sredstva za priznanja Občine Poljčane se zagotovijo v občinskem proračunu.
6.	člen
O podelitvi priznanja Častni občan Občine Poljčane, Zahvalne listine Občine Poljčane in Priznanja Občine Poljčane odloča občinski svet s sklepom na predlog Komisije za priznanja in odlikovanja (v nadaljevanju: komisija).
Spominsko plaketo z grbom Občine Poljčane, Grb Občine Poljčane in Županovo petico podeljuje župan na podlagi svoje odločitve. Prejem priznanja župana ne izključuje morebitnega prejema kateregakoli drugega priznanja občine.
7.	člen
Strokovna in administrativno tehnična dela v zvezi s podeljevanjem priznanj opravlja občinska uprava.
Gradivo v zvezi s podelitvijo priznanj občine je javno in je na vpogled v prostorih občinske uprave.
Vsa priznanja se vpisujejo v posebno evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
•	zaporedno številko vpisa,
•	vrsta priznanja,
•	podatke o predlagatelju,
•	podatke o prejemniku,
•	številko sklepa in datum seje občinskega sveta, na kateri je bil sklep o podelitvi priznanja sprejet,
•	kraj in datum vročitve priznanja.
Evidenca podeljenih priznanj je objavljena na spletni strani Občine Poljčane
II. Določbe o posameznih priznanjih
1.	Častni občan Občine Poljčane
8.	člen
Priznanje Častni občan Občine Poljčane se podeljuje posamezniku za izredno pomembne trajne dosežke na ekonomskem, znanstvenem, kulturnem, razvojnem, vzgojno - izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali drugem področju, ki je s svojim delovanjem izjemno prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi Občine Poljčane v državi ali na mednarodnem področju.
Priznanje Častni občan Občine Poljčane se lahko podeli tudi drugemu občanu ali tujcu.
Priznanje Častni občan Občine Poljčane obsega posebno umetniško izdelano listino, na kateri je besedilo sklepa, s katerim je priznanje podeljeno in umetniško delo v vrednosti do maksimalno 3-kratne zadnje objavljene minimalne neto plače v RS.
Priznanje Častni občan Občine Poljčane se podeli izjemoma.
2.	Zahvalna listina Občine Poljčane
9.	člen
Zahvalna listina se podeljuje kot znak priznanja in zahvale za dolgoletno izjemno uspešno delo, ki ima poseben pomen za razvoj, napredek in ugled Občine Poljčane.
Vsako leto se lahko podeli praviloma ena zahvalna listina Občine Poljčane.
Več zahvalnih listin se lahko podeli v letu ko več društev praznuje okrogle obletnice delovanja (več kot 50 let delovanja).
Zahvalno listino Občine Poljčane lahko prejmejo posamezniki, društva.
Zahvalna listina Občine Poljčane obsega umetniško izdelano listino, na kateri je besedilo sklepa, s katerim je priznanje podeljeno in denarno nagrado.
Denarna nagrada je v višini 2-kratne zadnje objavljene minimalne neto plače v RS.
3.	Priznanje Občine Poljčane
10.	člen
Priznanje Občine Poljčane se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke v zadnjem obdobju ali za enkratno izjemno dejanje.
Vsako leto se lahko podelita največ dve Priznanji Občine Poljčane.
Priznanje Občine Poljčane lahko prejmejo posamezniki, društva, sekcije društev, skupine občanov.
Priznanje Občine Poljčane obsega umetniško izdelano listino, na kateri je besedilo sklepa, s katerim je priznanje podeljeno in denarno nagrado.
Denarna nagrada je v višini zadnje objavljene minimalne neto plače v RS.
4.	Grb Občine Poljčane
11.	člen
"Bronasti, Srebrni ali Zlati" grb Občine Poljčane se podeljujejo delovnim organizacijam in javnim zavodom za dosežke na gospodarskem in negospodarskem področju.
Zlati grb se podeljuje za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke na gospodarskem ali negospodarskem področju.
Srebni grb se podeljuje za večletne vrhunske uspehe in dosežke na gospodarskem ali negospodarskem področju.
Bronasti grb se podeljuje za enkraten uspeh/dosežek kot vzpodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo.
"Bronasti, (Srebrni ali Zlati)" grb Občine Poljčane je reliefni odtis grba Občine Poljčane, velikosti 80 x 70 mm, bronasti (srebrn, zlat) odlitek je pritrjen na ustrezno podlago. Na podlago je pritrjena tudi ploščica iz bakra (posrebrena kovinska ploščica, pozlačena kovinska ploščica) z napisom "Bronasti (srebni, zlati) grb Občine Poljčane.
5.	Spominska plaketa z grbom Občine Poljčane
12.	člen
Spominska plaketa z grbom se podeljuje za pomembne enkratne dosežke in požrtvovalna ter humana dejanja.
Odločitev o dodelitvi tega priznanja sprejme župan in jih podeljuje med letom.
Število priznanj v letu ni omejeno.
Spominsko plaketo z grbom Občine Poljčane lahko prejmejo posamezniki, skupine občanov, društva, pravne osebe in organizacije.
Spominska plaketa z grbom Občine Poljčane obsega umetniško izdelano listino, na kateri je besedilo sklepa, s katerim je priznanje podeljeno in plaketo z grbom Občine Poljčane.
6.	Županova petica
13.	člen
Županova petica je priznanje, ki se podeli učencem Osnovne šole Poljčane, ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja in ob zaključku osnovnega glasbenega izobraževanja.
Priznanje ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja se podeli učencem, ki so imeli povprečno oceno
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1914
zaključnih ocen pri vseh predmetih, v vsakem razredu zadnje triade 4,60 ali več.
Priznanje ob zaključku osnovnega izobraževanja se podeli učencem, ki so osnovno glasbeno šolo zaključili z odličnim uspehom.
Priznanje obsega spominsko listino in stilizirano Petico.
Priznanje Županova petica se podeljuje brez razpisa na osnovi pridobljenih podatkov Osnovne šole Poljčane in glasbene šole.
14.	člen
Komisija praviloma 60 dni pred podelitvijo priznanj objavi javni razpis v ustreznem javnem glasilu. Razpis vsebuje:
•	navedbo predlagatelja,
•	kriterije za podelitev priznanj,
•	vrste in število priznanj,
•	podatke, ki jih mora vsebovati predlog,
•	rok za vložitev predlogov,
•	naslov, na katerega se predlogi naslavljajo.
15.	člen
Predloge za priznanja lahko podajo občani, politične stranke, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti.
Predlagatelj za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje.
Predlagatelj ne more predlagati podelitve posmrtnega priznanja, razen izjemoma na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Dobitniki občinskih priznanj ne morejo biti občinski funkcionarji v času opravljanja funkcije.
16.	člen
Predlog za občinska priznanja mora vsebovati:
•	podatke o predlagatelju,
•	vrsto predlaganega priznanja občine,
•	podatke o kandidatu za priznanje, za katerega mora predlagatelj pridobiti pisno privolitev posameznika, na katerega se predlog nanaša,
•	obrazložitev k predlogu ter dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi,
•	datum predloga.
17.	člen
Komisija obravnava le v roku prispele ter v skladu z razpisom opremljene vloge. Neustrezne vloge komisija s sklepom in utemeljitvijo zavrže.
Če je potrebno, lahko komisija v postopku:
•	od predlagatelja zahteva dopolnitev vloge,
•	zaprosi za dodatno mnenje ustrezne institucije, občinske organe ali druge ustrezne organizacije,
•	povabi predlagatelja, da lahko v vlogi spremeni vrsto predlaganega priznanja.
18.	člen
Po obravnavi predlogov komisija sprejme sklep o predlogu za podelitev priznanj, ki vsebuje podatke o kandidatih z utemeljitvami in ga posreduje občinskemu svetu.
O predlogu sklepa komisije odloča Občinski svet Občine Poljčane, ki sprejme sklep o dobitnikih priznanj.
19.	člen
Priznanja po tem odloku se lahko prejemniku podelijo
enkrat v obdobju 20-tih let, vendar se med seboj ne izključujejo.
Praviloma se priznanja podeljujejo na svečanosti ob praznovanju občinskega praznika. Priznanja se lahko podelijo tudi ob drugih posebnih slovesnostih, ob svečanem sprejemu, ob dogodkih ali datumih, pomembnih za občino ali dobitnike priznanj.
Priznanja podeli - izroči prejemniku župan ali od njega pooblaščena oseba.
IV. Prehodne in končne določbe
20.	člen
Višina denarne nagrade, ki pripada posamezni vrsti priznanja, se določi v neto znesku tako, da se kot osnova upošteva zadnja objavljena minimalna neto plača v RS.
21.	člen
Podeljena priznanja občine, ki niso bila vročena v času prejemnikovega življenja, se lahko izročijo posmrtno družinskemu članu po vrstnem redu: zakonec, potomci, posvojenci in njihovi potomci, starši oziroma posvojitelji, bratje oziroma sestre.
22.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o priznanjih Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 28/2009 in 96/2009).
23.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Datum: 20. 11. 2019 Številka: 900-0005/2019
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
1231. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o podeljevanju priznanj športnikom in športnim delavcem Občine Poljčane
Na podlagi 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS št. 93/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 8. redni seji, dne 20. 11. 2019 sprejel
PRAVILNIK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O
PODELJEVANJU PRIZNANJ ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM OBČINE POLJČANE
1.	člen
V 3. členu se črtata alineji:
•	uvrstitev do tretjega mesta na regijskem (področnem) tekmovanju,
•	športni dosežek bistveno odstopa od dosežkov konkurence na organiziranem nivoju tekmovanja.
2.	člen
Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se po novem glasi: »Kandidate za priznanja lahko predlagajo športna društva in klubi, ter zveze športnih društev.«
3.	člen
Drugi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se po novem glasi: »Priznanje za naziv najboljši športnik,
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1915
najboljša športnica in zaslužni športni delavec obsega zraven umetniško oblikovane spominske plakete tudi denarno nagrado v višini 1/2 zadnje objavljene minimalne neto plače v RS.«
4.	člen
V 11. členu se v zadnjem odstavku črta pika in se doda: »in je objavljena na spletni strani Občine Poljčane.«
5.	člen
Vsa ostala določila ostanejo nespremenjena.
Številka: 900-0005/2019 Datum: 20. 11. 2019
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
1232. Uradno prečiščeno besedilo Pravilnika o podeljevanju priznanj športnikom in športnim delavcem Občine Poljčane
Na podlagi 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS št. 93/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 8. redni seji, dne 20. 11. 2019 sprejel
URADNO PREČIŠČENO BESEDILO PRAVILNIKA O PODELJEVANJU PRIZNANJ ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM OBČINE POLJČANE
1.	člen
Občina Poljčane s tem pravilnikom določa pogoje za podeljevanje priznanj športnikom, ekipam in športnim delavcem, za športne dosežke, ki so jih dosegli v letu, za katerega se priznanja podeljujejo in so s tem pomembno prispevali k razvoju in ugledu športa v občini.
V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
2.	člen
Za dosežene športne rezultate, uspehe in delo se lahko podelijo naslednja priznanja:
•	naziv perspektivni športnik do 16. leta starosti,
•	naziv najboljši športnik in najboljša športnica,
•	naziv najboljša ekipa,
•	zaslužni športni delavec.
Naziv perspektivni športnik se podeli posamezniku do 16. leta starosti, ki je v letu za katerega se podeljuje priznanje, še posebej izstopal in s svojim rezultatom in delom pripomogel k dvigu ravni športa v občini.
Naziv najboljši športnik in najboljša športnica se podeli posamezniku, ki je v letu za katerega se podeljuje priznanje dosegel večje in vidnejše športne rezultate in uspehe.
Naziv najboljše ekipe se podeli ekipi, ki je v letu za katerega se podeljuje priznanje dosegla večje in vidnejše športne rezultate in uspehe.
Priznanje zaslužnim delavcem v športu občine Poljčane se podeljuje športnim delavcem za izjemno uspešno življenjsko, strokovno, trenersko oziroma organizacijsko delo v športu.
Posamezen kandidat, lahko za posamezno leto za katero se podeljuje priznanje prejme le eno priznanje.
Komisija iz prejetih predlogov predlaga po enega kandidata za naziv najboljši športnik, najboljša športnica
in najboljša ekipa. Ostali predlagani kandidati prejmejo priznanje za nominacijo za pridobitev naziva.
Naziv perspektivni športnik in naziv zaslužni športni delavec se podeli predlaganim kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika.
3.	člen
Kandidati za priznanja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka predhodnega člena tega pravilnika morajo izpolnjevati vsaj enega izmed naslednjih kriterijev:
•	uvrstitev na olimpijske igre, svetovno prvenstvo ali evropsko prvenstvo,
•	uvrstitev na drugo mednarodno tekmovanje,
•	nastop v državni reprezentanci,
•	uvrstitev do desetega mesta na državnem tekmovanju.
4.	člen
Praviloma se priznanja podeljujejo na svečanosti ob praznovanju občinskega praznika.
Priznanja se lahko podelijo tudi ob drugih posebnih slovesnostih, ob svečanem sprejemu, ob dogodkih ali datumih, pomembnih za občino ali dobitnike priznanj.
Priznanja podeli - izroči prejemniku župan ali od njega pooblaščena oseba.
5.	člen
Kandidirajo lahko posamezniki, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Poljčane. Priznanje se lahko podeli tudi športniku, ki nima stalnega prebivališča na območju občine Poljčane in je član športnega društva/kluba s sedežem na območju občine Poljčane, za katerega nastopa.
6.	člen
Komisije za priznanja in odlikovanja Občine Poljčane (v nadaljevanju: komisija) objavi javni razpis za podelitev priznanj za športne dosežke posameznega leta praviloma 60 dni pred podelitvijo priznanj na spletni strani Občine Poljčane. Obvestilo o javnem razpisu se objavi v enem lokalnem mediju.
7.	člen
Kandidate za priznanja lahko predlagajo športna društva in klubi, ter zveze športnih društev.
Predlagatelj lahko predlaga več kandidatov za posamezno priznanje.
Pisni predlogi morajo vsebovati naslednje podatke:
osnovne podatke predlagatelja,
•	predlagano priznanje,
•	osnovne podatke posameznega kandidata, za katerega mora predlagatelj pridobiti pisno privolitev posameznika, na katerega se predlog nanaša. Pisna privolitev ni potrebna pri kandidatih za naziv perspektivnega športnika in pri ekipah.
•	utemeljitev in ustrezno dokumentacijo o doseženih športnih rezultatih.
Predlogi se morajo nanašati na rezultate, dosežene v letu, za katerega se podeljuje priznanje.
Predloge kandidatov za priznanja je treba poslati v zaprti kuverti na naslov: Občina Poljčane, Bistriška cesta 65, 2319 Poljčane, s pripisom: »Ne odpiraj, razpis za podelitev priznanj za športne dosežke«.
8.	člen
Komisija obravnava le v roku prispele in v skladu z razpisom opremljene vloge.
Če je potrebno, lahko komisija v postopku:
•	od predlagatelja zahteva dopolnitev vloge,
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1916
•	zaprosi za dodatno mnenje ustrezne institucije, občinske organe ali druge ustrezne organizacije,
•	povabi športna društva, ki imajo v svojih vrstah zelo uspešne člane, da podajo predlog za pridobitev priznanja iz 2. člena tega Pravilnika.
9.	člen
Po obravnavi predlogov komisija sprejme sklep o predlogu za podelitev priznanj, ki vsebuje podatke o kandidatih z utemeljitvami in ga posreduje občinskemu svetu.
O predlogu sklepa komisije odloča Občinski svet Občine Poljčane, ki sprejme sklep o dobitnikih priznanj.
Če komisija ugotovi, da v posameznem letu ni ustreznih kandidatov za podelitev posameznih priznanj, lahko sklene, da se priznanje ne podeli.
10.	člen
Priznanje je umetniško oblikovana spominska plaketa z občinskim grbom v sredini. Priznanje podpiše župan Občine Poljčane.
Priznanje za naziv najboljši športnik, najboljša športnica in zaslužni športni delavec obsega zraven umetniško oblikovane spominske plakete tudi denarno nagrado v višini 1/2 zadnje objavljene minimalne neto plače v RS.
Za nominacijo za pridobitev naziva najboljši športnik, najboljša športnica in najboljša ekipa se podeli priznanje v obliki listine.
11.	člen
Vsa priznanja se vpisujejo v posebno evidenco, ki vsebuje naslednje podatke:
•	zaporedna številka vpisa,
•	vrsta priznanja,
•	podatke o predlagatelju,
•	podatke o prejemniku,
•	številka sklepa in datum seje občinskega sveta, na kateri je bil sklep o podelitvi priznanja sprejet,
•	kraj in datum vročitve priznanja.
Evidenco o športnih priznanjih vodi občinska uprava in je objavljena na spletni strani Občine Poljčane.
12.	člen
Sredstva za priznanja, nagrade in stroške prireditve zagotovi Občina v svojem proračunu.
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-0005/2019 Datum: 20. 11. 2019
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
1233. Pravilnik o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Poljčane
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS št. 93/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 8. redni seji, dne 20. 11. 2019 sprejel
PRAVILNIK
O SOFINANCIRANJU LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI POLJČANE
I.	Splošne določbe
1.	člen (vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa postopek dodeljevanja finančnih sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov s področja ljubiteljske kulture, upravičence, pogoje, merila in kriterije za izbiro in vrednotenje javnih kulturnih programov ter opredeljuje pogoje za sodelovanje v postopku javnega razpisa za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Poljčane.
2.	člen
(program ljubiteljske kulture)
Občinski svet Občine Poljčane po sprejemu vsakoletnega proračuna sprejme letni program ljubiteljske kulture občine Poljčane, v katerem se določi razdelitev proračunskih sredstev, namenjenih ljubiteljski kulturi.
Program ljubiteljske kulture natančno določa obseg sredstev za:
•	sofinanciranje programov ljubiteljske kulture in delovanje društev;
•	sofinanciranje drugih materialnih stroškov programov ljubiteljske kulture.
3.	člen
Za kulturne ljubiteljske dejavnosti se štejejo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju književne, glasbene, plesne, folklorne, gledališke, likovne, filmske in video dejavnosti, varstva kulturne in naravne dediščine, razstavne in knjižnične dejavnosti ter založništva, kinematografije, radia in televizije in na druga področja, ki se izvajajo neprofesionalno in neprofitno.
II.	Postopek dodeljevanja finančnih sredstev za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti
4.	člen
Postopek dodeljevanja finančnih sredstev s področja ljubiteljske kulture, po sprejemu aktualnega programa ljubiteljske kulture občine Poljčane, poteka po naslednjem zaporedju:
•	priprava in objava javnega razpisa za izvajanje programov s področja ljubiteljske kulture na območju občine Poljčane (v nadaljevanju: javni razpis);
•	zbiranje prijav prijaviteljev programov s področja ljubiteljske kulture;
•	vrednotenje programov/projektov s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti skladno z merili;
•	priprava predloga razdelitve sredstev med prijavitelje, ki so oddali popolne prijave,
•	izdaja odločb;
•	obravnava pritožb prijaviteljev;
•	sklepanje pogodb;
•	spremljanje izvajanja pogodb in namenskega koriščenja sredstev iz proračuna;
•	obravnava poročil o izvedenih programih s področja ljubiteljske kulture.
III.	Upravičenci in pogoji sofinanciranja
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1917
5.	člen
(upravičenci sofinanciranja)
Na javni razpis za pridobitev sredstev iz občinskega proračuna, namenjenih za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti lahko kandidirajo kulturna društva in zveze kulturnih društev, ki so registrirana v skladu z določili Zakona o društvih.
6.	člen (pogoji sofinanciranja)
Pravico do sofinanciranja programov ljubiteljske kulture imajo prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	prijaviti se morajo na javni razpis na predpisanih obrazcih in v določenih rokih,
•	imeti morajo sedež v občini Poljčane ali opravljajo ključno funkcijo na področju povezovanja kulturnih društev v občini
•	dejavnost opravljajo pretežno na neprofitni osnovi;
•	imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini ter ostalo dokumentacijo, ki jo določa zakon o društvih;
•	kandidati, ki se prijavljajo na razpis ne smejo imeti na dan prijave odprtih obveznosti do Občine Poljčane;
•	imeti morajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske in kadrovske pogoje;
•	imeti morajo organizacijske zmožnosti za izvedbo kulturnega programa oziroma dejavnosti;
•	delujejo na področju ljubiteljske kulture najmanj dvanajst mesecev;
•	vsako leto morajo v pogodbeno določenih rokih občinski upravi dostaviti poročilo o realizaciji programov in namenski porabi sredstev, ki so jih prejeli iz občinskega proračuna, sicer v prihodnjem letu kandidat prijavljen na razpis ni upravičen do sredstev;
•	kandidat, ki se prijavi na razpis za sredstva za sofinanciranje programov ljubiteljske kulture, mora minimalno enkrat letno sodelovati pri izvedbi prireditve v organizaciji Občine Poljčane in na primeren način izkazati sodelovanje;
•	da kulturni program ali njegov posamezen del, s katerim predlagatelj kandidira za sofinanciranje po tem pravilniku ni financiran ali sofinanciran iz katerekoli druge postavke proračuna Občine Poljčane in
•	da izpolnjujejo druge pogoje iz tega pravilnika.
Društvo, ki je pridobilo sredstva za prijavljene aktivnosti
iz drugih proračunskih virov, ne more uveljavljati te pravice ponovno preko tega razpisa. Ravno tako ne sme društvo, ki so mu bila odobrena sredstva iz naslova tega razpisa, kandidirati z istimi aktivnostmi za druga sredstva proračuna občine.
Dodatni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, se določijo v javnem razpisu za posamično proračunsko leto.
Izvajalci so dolžni v svojih promocijskih gradivih na primeren način predstavljati občino Poljčane.
IV. Postopek javnega razpisa
7.	člen (javni razpis)
Sredstva za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti se upravičencem dodelijo po sprejemu proračuna Občine Poljčane, na podlagi sprejetega letnega programa ljubiteljske kulture Občine Poljčane in na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis se objavi na spletni strani Občine Poljčane. Obvestilo o javnem razpisu se objavi v enem javnem mediju. Rok za prijavo na javni razpis, ne sme biti krajši od 30 dni.
8.	člen
(besedilo javnega razpisa)
Besedilo objave javnega razpisa mora vsebovati:
•	naziv organizacije, ki objavlja javni razpis;
•	predmet javnega razpisa;
•	jasno navedbo, da gre za javni razpis za izbiro kulturnih programov ali projektov, pri katerem bodo financirani v okviru sredstev, ki so na razpolago, tisti programi, ki bodo prispeli pravočasno;
•	navedbo pogojev, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci in njihovi programi/projekti;
•	navedbo okvirne višine razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet javnega razpisa;
•	rok, do katerega morajo biti predložene vloge na javni razpis;
•	navedbo javnega uslužbenca občinske uprave, pristojnega za dajanje informacij v zvezi z javnim razpisom;
•	rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa;
•	način pošiljanja in vsebina vlog;
•	informacijo o morebitni razpisni dokumentaciji, ki je vlagateljem na razpolago.
V besedilu javnega razpisa se določijo podrobnejši pogoji za prijavo programov in delovanja društev.
Razpisna dokumentacija mora biti pripravljena na način, ki bo omogočil zbiranje vseh potrebnih podatkov za vrednotenje programov in razdelitev sredstev.
9.	člen (strokovna komisija)
Župan ob objavi razpisa s sklepom imenuje tričlansko strokovno komisijo za odpiranje, ocenjevanje in vrednotenje prispelih vlog na javni razpis. Komisijo sestavljajo zaposleni v občinski upravi Občine Poljčane ter ostali strokovnjaki iz področja ljubiteljske kulture. Člani komisije ne smejo biti člani društev, ki sodelujejo na razpisu. Komisija je po ZUJIK edina pristojna za strokovno presojo in ocenjevanje vlog. Komisija obravnava pravilne, formalno popolne, čitljive in pravočasno prispele vloge.
Naloge komisije so:
•	odpiranje in pregled prispelih vlog na javni razpis;
•	ugotavljanje izpolnjevanja formalnih pogojev vlog in vlagateljev;
•	ocenjevanje in vrednotenje programov in projektov v skladu z merili iz tega pravilnika;
•	sestava zapisnika o delu;
•	obravnava pritožbe prijaviteljev;
•	poročilo o ocenjevanju in vrednotenju vlog, skupaj s obrazložitvijo;
•	izvedba ostalih nalog, ki jih določi župan.
10.	člen (nepopolne vloge)
Po preteku razpisnega roka komisija odpre dostavljene in pravilno označene prijave po vrstnem redu, kot so bile predložene ter ugotovi njihovo popolnost. Vloga, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, občinska uprava s sklepom zavrže. Prijavitelji, ki v predpisanem roku oddajo formalno nepopolne prijave, lahko le-te dopolnijo v roku petih delovnih dni od prejema pisnega poziva na dopolnitev prijave. Nepopolnih in prepozno prispelih prijav komisija po tem roku ne obravnava in jih občinska uprava zavrže s sklepom. Zoper sklep o
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1918
zavrženju prijave je v roku osmih dni od vročitve sklepa možna pritožba na župana Občine Poljčane. Zoper odločitev župana ni pritožbe. Možno je sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem.
11.	člen (vrednotenje vlog)
Komisija opravi pregled popolnih prijav in jih vrednoti na podlagi pogojev, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji in v skladu z merili in kriteriji za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.
Programe ljubiteljske kulture in delovanje društva komisija ovrednoti s točkami. Vrednost točke se določi v sorazmernem deležu glede na skupno število točk in glede na višino namenskih sredstev za sofinanciranje programov ljubiteljske kulture po sprejetem Odloku o proračunu za tekoče leto.
Na podlagi ovrednotenja prijav, komisija pripravi poročilo, ki vsebuje ovrednotenje posameznih programov s področja ljubiteljske kulture v skladu z določbami meril. To poročilo podpišejo predsednik in člani komisije.
12.	člen (odločba)
Na podlagi zapisnika strokovne komisije občinska uprava izda ustrezno odločbo. Zoper odločbo je v roku petnajst dni od vročitve odločbe možna pritožba na župana Občine Poljčane. Zoper odločbo župana ni pritožbe. Možno je sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem.
13.	člen (pogodba o sofinanciranju)
Z vsakim izvajalcem, ki mu je bilo priznano sofinanciranje, sklene občina pogodbo o sofinanciranju, s katero se uredijo vsa medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem in koriščenjem proračunskih sredstev.
Pogodba mora vsebovati naslednje sestavine:
•	pogodbene stranke (naziv oziroma ime, naslov, davčna številka, številka transakcijskega računa in naziv zakonitega zastopnika),
•	vrste, vsebine in obseg kulturnih dejavnosti,
•	trajanje pogodbe,
•	višino dodeljenih sredstev,
•	obseg, roke in način zagotavljanja sredstev občine,
•	rok in način predložitve poročil in dokazil o izvajanju programov in namenski porabi sredstev,
•	določbo, da mora izvajalec sproti obveščati občino o spremembah, ki lahko vplivajo na izpolnitev pogodbenih obveznosti,
•	določbo o dolžnosti sodelovanja izvajalca (izvajalec se je dolžan odzivati na poziv občine po posredovanju dokumentacije in pojasnilih, vezanih na programa),
•	pravico občine, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo proračunskih sredstev,
•	določbo, da mora izvajalec ob nenamenski porabi dodeljenih sredstev ali ob neizpolnitvi predmeta pogodbe že izplačana sredstva vrniti občini, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi,
•	določbe o sankcijah zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti,
•	podpis in datum podpisa pogodbenih strank ter
•	druge pravice in obveznosti izhajajoč iz tega pravilnika.
Če izbrani izvajalec pogodbe ne podpiše ali ne vrne občinski upravi v roku 15 dni od izdaje pisnega poziva za podpis, se zadevo obravnava, kot da je odstopil od zahteve po sofinanciranju.
Izvajalec, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu občine.
14.	člen
(sofinanciranje in nadzor nad porabo sredstev)
Pri sofinanciranju programov ljubiteljske kulture se upoštevajo le kandidature, ki so v celoti izpolnile pogoje, določene z razpisno dokumentacijo. Osnova za obseg sofinanciranja ljubiteljske kulture so merila, ki so opredeljena kot priloga k temu pravilniku.
Občinska uprava lahko kadarkoli preveri namensko porabo sredstev za tekoče in preteklo leto.
15.	člen
(izvedba programov, prireditev, projektov)
O izvedbi sofinanciranih programov morajo izvajalci do datuma, ki je določen v pogodbi, predložiti naslednja dokazila:
•	pisno poročilo o izvedbi programov, prireditev za preteklo leto,
•	dokazila o namenski porabi sredstev pridobljenih na podlagi javnega razpisa Občine Poljčane za preteklo leto.
Načrt aktivnosti oz. plan dela za naslednje leto, ki je podlaga za pripravo letnega programa in javnega razpisa, se pošlje na Občino Poljčane vsako leto najkasneje do 31.12..
V. Končne določbe
16.	člen (veljavnost predpisa)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju programov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Poljčane (Uradni glasilo slovenskih občin št. 38/2012, 13/2017).
17.	člen (uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2020.
Številka: 900-0005/2019 Datum: 20. 11. 2019
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
Priloge:
•	Priloga 1: Merila za sofinanciranje programov in delovanja društev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Poljčane
•	Priloga 2: Vsebina meril in kriterijev
Priloga 1: Merila za sofinanciranje programov in delovanja društev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Poljčane
PROGRAM Pevski zbor, komorna skupina, vokalno instrumentalna skupina	št. točk; ČLANA	Materialni stroš		ki*									
		Nakup in izposoja rekvizitov	Nakup, popravilo in izposoja inštrumenta v X	Nakup in izposoja obleke, maske X	Nasi razsl sodelc Na območju občine Poljčane 5	tOpi: tave, ivanja Izven območja občine Poljčane 4	Bud niče, koledova nja in delavnice	Območn a revija 10	Regijska revija 20	Državna revija 30	Med na rod n a revija 40	Samostojn organ prireditve Na območju občine Poljčane 20	koncerti ali izacija razstave Izven območja občine Poljčane 10
Godbe na pihala brass skupina, tamburaška skupina			X	X	5	4	Budnice 1	10	20	30	40	20	10
Pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž			X	X	3	2		10	20	30	40	20	10
Folklorna skupina Koledniška skupina		X	X	X	5	4	Koledovan ja1	10	20	30	40	20	10
Mažoretke in druge plesne skupine		X		X	3	2		10	20	30	40	20	10
Gledališke skupine. Lutkovne skupine		X		X	5	4		10	20	30	40	20	10
Recitatorske skupine; Literarne skupine					3	2						20	10
Keramičarske skupine		X			3	2	Izvedba delavnic 3	10	20	30	40	20	10
Likovne skupine		X			3	2		10	20	30	40	20	10
Fotografske skupine		X			3	2						20	10
Delovanje društev -članstvo	3												
Častni člani	1 rtrrrt												
OPOMBE:
"Financira se 30% plačanih računov preteklega leta pri programu označenem z X
""Prireditve, ki so organizirane na območju občine Poljčane in pritegnejo več kot "00 obiskovalcev (dokazilo s foto gradivom, upoštevajoč, da se ne prištevajo nastopajoči) prejmejo dodatnih 10 točk. Število upoštevanih častnih članov je lahko niax. do 5% vseh članov
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1920
Priloga 2: Vsebina meril in kriterijev
1. Programi ljubiteljske kulture:
Komisija točkuje prijavljene programe skladno z merili in izpolnjenimi vsebinami meril in kriterijev. Sodelovanje posameznih sekcij na dogodku, ki je v organizaciji lastnega društva se ne točkuje, ter tako izključuje možnost dvojnega financiranja.
•	pevski zbori, komorne skupine in vokalno instrumentalne skupine, ki delujejo kot samostojna sekcija društva ali samostojno društvo in izvajajo program z najmanj 40 ur vaj letno (predložiti je potrebno datumsko listo vaj, podpisano s strani predsednika sekcije), ter so v preteklem letu izvedli najmanj en samostojni koncert ali vsaj tri krat javno nastopili. Sofinancirajo se:
•	nastopi na javnih prireditvah, kjer je sodelovalo najmanj 50% članov sekcije,
•	nastopi na območnih, regijskih, državnih in mednarodnih revijah iz programskega področja,
•	izvedba samostojnih koncertov ali celovečernih prireditev,
•	nakup, popravilo in izposoja inštrumentov ter nakup oblek (30% plačanih računov).
•	godbe na pihala, brass skupine in tamburaške skupine, ki delujejo kot samostojna sekcija društva ali samostojno društvo in izvajajo program z najmanj 40 ur vaj letno (predložiti je potrebno datumsko listo vaj, podpisano s strani predsednika sekcije), ter so v preteklem letu izvedli najmanj en samostojni koncert ali vsaj tri krat javno nastopili. Sofinancirajo se:
•	nastopi na javnih prireditvah, kjer je sodelovalo najmanj 50% članov sekcije,
•	nastopi na območnih, regijskih, državnih in mednarodnih revijah iz programskega področja,
•	izvedba samostojnih koncertov ali celovečernih prireditev,
•	nakup, popravilo in izposoja inštrumentov ter nakup oblek (30% plačanih računov),
•	obujanje starih običajev kot je igranje budnice in temu podobni običaji (točka se dodeli za vsak posamezen nastop na drugi lokaciji).
•	pevci ljudskih pesmi, godci ljudskih viž, ki delujejo kot samostojna sekcija društva ali samostojno društvo in izvajajo program z najmanj 20 ur vaj letno (predložiti je potrebno datumsko listo vaj, podpisano s strani predsednika sekcije), ter so v preteklem letu izvedli najmanj en samostojni koncert ali vsaj tri krat javno nastopili. Sofinancirajo se:
•	nastopi na javnih prireditvah, kjer je sodelovalo najmanj 50% članov sekcije,
•	nastopi na območnih, regijskih, državnih in mednarodnih revijah iz programskega področja,
•	izvedba samostojnih koncertov ali celovečernih prireditev,
•	nakup, popravilo in izposoja inštrumentov ter nakup oblek (30% plačanih računov).
•	folklorne skupine, ki delujejo kot samostojna sekcija društva ali samostojno društvo in izvajajo program z najmanj 40 ur vaj letno (predložiti je potrebno datumsko listo vaj, podpisano s strani predsednika sekcije), ter so v preteklem letu izvedli najmanj en samostojni koncert ali vsaj tri krat javno nastopili. Sofinancirajo se:
•	nastopi na javnih prireditvah, kjer je sodelovalo najmanj 50% članov sekcije,
•	nastopi na območnih, regijskih, državnih in mednarodnih revijah iz programskega področja,
•	izvedba samostojnih koncertov ali celovečernih prireditev,
•	nakup, popravilo in izposoja inštrumentov, nakup in izposoja oblek ali mask ter nakup in izposoja rekvizitov (30% plačanih računov),
•	obujanje starih običajev kot je koledovanje, jurjevanje in temu podobni običaji (točka se dodeli za vsak posamezen nastop na drugi lokaciji).
•	mažoretke in druge plesne skupine, ki delujejo kot samostojna sekcija društva ali samostojno društvo in izvajajo program z najmanj 40 ur vaj letno (predložiti je potrebno datumsko listo vaj, podpisano s strani predsednika sekcije) ter so v preteklem letu izvedli najmanj eno celovečerno prireditev ali najmanj tri krat javno nastopili. Sofinancirajo se:
•	nastopi na javnih prireditvah, kjer je sodelovalo najmanj 50% članov sekcije,
•	nastopi na območnih, regijskih, državnih in mednarodnih revijah iz programskega področja,
•	izvedba celovečernih predstav,
•	nakup in izposoja oblek ter nakup in izposoja rekvizitov (30% plačanih računov).
•	gledališke in lutkovne skupine, ki delujejo kot samostojna sekcija društva ali samostojno društvo in izvajajo program z najmanj 40 ur vaj letno (predložiti je potrebno datumsko listo vaj, podpisano s strani predsednika sekcije) ter so v preteklem letu izvedli vsaj eno samostojno predstavo ali vsaj tri krat javno nastopili.
•	Sofinancirajo se:
•	nastopi na javnih prireditvah, kjer je sodelovalo najmanj 50% članov sekcije,
•	nastopi na območnih, regijskih, državnih in mednarodnih revijah iz programskega področja,
•	izvedba samostojnih celovečernih predstav,
•	nakup in izposoja oblek ter nakup in izposoja rekvizitov za gledališke skupine (30% plačanih računov) ter nakup in izposoja rekvizitov za lutkovne skupine (30% plačanih računov).
•	recitatorske skupine in literarne skupine, ki jih sestavlja najmanj 5 članov in delujejo kot samostojna sekcija društva ali samostojno društvo in izvajajo program z najmanj 20 ur vaj letno (predložiti je potrebno datumsko listo vaj, podpisano s strani predsednika sekcije) ter so v preteklem letu izvedli vsaj eno samostojno literarno predstavo ali najmanj tri krat javno nastopili. Sofinancirajo se:
•	nastopi na javnih prireditvah, kjer je sodelovalo najmanj 50% članov sekcije,
•	izvedba samostojne literarne predstave.
•	likovna, keramičarska, fotografska in video dejavnost, ki se izvaja v okviru samostojne sekcije društva ali samostojnega društva in vključuje najmanj 5 članov. Člani izvedejo vsaj 10 srečanj letno (predložiti je potrebno datumsko listo srečanj, podpisano s strani predsednika sekcije) ter so v preteklem letu izvedli vsaj eno samostojno razstavo izdelkov oziroma del ali vsaj trikrat javno razstavljali. Sofinancira se:
•	izvedba samostojne razstave izdelkov,
•	sodelovanje na drugih javnih razstavah, javnih prireditvah ali tekmovanjih, kjer je sodelovalo najmanj 50% članov sekcije,
•	izvedba likovnih, keramičarskih in foto delavnic, ki so javno objavljene in na kateri lahko sodelujejo vsi zainteresirani,
•	udeležba na območnih, regijskih, državnih in mednarodnih razstavah iz programskega področja (zadošča sodelovanje enega člana)
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1921
• nakup rekvizitov (30% plačanih računov).
2.	Delovanje društev
Delovanje društev (članstvo) se financira glede na število aktivnih članov društva na podlagi podpisanega seznama članov in ustreznega dokazila o plačilu članarine za preteklo koledarsko leto (fotokopija blagajniških prejemkov).
3.	Mednarodno delovanje
Program ljubiteljske kulture lahko določi, da se s sredstvi lokalne skupnosti sofinancirajo tudi sodelovanja z društvi ali tekmovanja na področju ljubiteljske kulture v tujini. Podrobnejši pogoji financiranja mednarodnega delovanja se določilo v razpisni dokumentaciji.
4.	Obletnice društev
Lokalna skupnost posebej zagotavlja sredstva za sofinanciranje izvedbe prireditev ob obletnicah društev za 10, 20, 30 ... let delovanja.
Vsebine, določene v 3. in 4. točki se sofinancirajo v obsegu in na način, določen v vsakoletnem programu ljubiteljske kulture. Sredstva se društvom odobrijo na osnovi dokazil o nastanku obveznosti.
Za sofinanciranje vsebin točk 3 in 4 se upoštevajo podatki za tekoče koledarsko leto.
Za sofinanciranje programov in delovanja društev, točka 1 in 2, se upoštevajo podatki za preteklo koledarsko leto.
OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM
1234. Sklep o popravi Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Ravne na Koroškem št. 2
Na podlagi 110. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17), 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-NPB11) in 32. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/2016) je župan Občine Ravne na Koroškem dne 28. 11. 2019 sprejel
SKLEP O POPRAVI SKLEPA O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM ŠT. 2
1.	člen
S tem Sklepom o popravi sklepa se popravi Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Ravne na Koroškem št. 2, objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 52/2019.
2.	člen
Sklep o popravi sklepa se nanaša na (1)točko 7. člena sklepa. Tekst pod zaporednima številkama 14. in 15. se popravi in se po novem glasi:
14. Za področje lokalne gospodarske javne infrastrukture: JAVNO KOMUNALNO PODJETJE RAVNE NA KOROŠKEM, D.O.O. , Gačnikova pot 5, 2390 Ravne na Koroškem;
15. Za področje lokalnih cest: OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM, Gačnikova pot 5, 2390 Ravne na Koroškem.
3. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 3501-0017/2019 - 14 Datum: 28. 11. 2019
Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan
OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
1235. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o trgovini ((Uradni list RS, št. 24/08 in 47/15)), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi ((Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18)) ter 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 in 12/14, UGSO, št. 57/17 in 3/19) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 9. redni seji, dne 27.11.2019, sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ODLOKA O PRODAJI BLAGA ZUNAJ PRODAJALN NA OBMOČJU OBČINE SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
1.	člen
V	prvem členu prvega poglavja Splošna določba Odloka o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju občine Sv. Trojica v Slov. Goricah (MUV, št. 10/2009), v nadaljevanju odlok, se črta besedilo v celoti in se na novo glasi:
»S tem odlokom se določajo prodajna mesta, način in pogoji za prodajo blaga ter nadzor nad prodajo blaga zunaj prodajaln na območju občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah.«
2.	člen
V	drugem členu Odloka se doda peti odstavek, ki glasi:
Prodaja blaga zunaj prodajaln se opravlja v skladu z
določili tega odloka, z določili Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo prodajo blaga zunaj prodajaln.
3.	člen
V	tretjem členu odloka se za besedno zvezo »ob raznih prireditvah« dodata besedi »shodih, festivalih«, tako da se besedilo 3. člena na novo glasi:
Določbe tega odloka se uporabljajo za prodajo blaga ob raznih prireditvah, shodih, festivalih in sejmih, ki so lahko v kraju Sveta Trojica v Slovenskih goricah ob »kvaternih sejmih« oziroma ob drugih priložnostnih sejmih ter prireditvah.
4.	člen
V	odloku se v drugem odstavku 4. člena iz drugega
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1922
poglavja Pravice in dolžnosti upravljalca črtajo vse alineje in se nadomestijo z novimi alinejami, tako da drugi odstavek 4. člena odloka glasi:
Upravljavec ima naslednje pravice in dolžnosti:
•	izdaja soglasje za prodajo blaga izven prodajaln,
•	razporeja in oddaja v zakup prodajna mesta prodajalcem,
•	skrbi za urejenost prodajnih mest,
•	zaračunava izposojo stojnice,
•	zaračunava in pobira nadomestilo za uporabo prodajnega mesta.
5.	člen
V	odloku se v šestem členu tretjega poglavja Prodaja blaga zunaj prodajaln v celoti črta besedilo in se nadomesti z novim, tako da besedilo 6. člena odloka na novo glasi:
Prodajalci so dolžni vzdrževati red in čistočo na svojih prodajnih mestih. Po poteku prodajnega časa ali ko je blago prodano, so dolžni zapustiti prodajno mesto ter odstraniti embalažo in neprodano blago.
V	odloku se za šestim členom doda 6.a člen, ki glasi:
6.a	člen
Obveznosti prodajalca so:
•	plačati nadomestilo za uporabo prodajnega mesta,
•	plačati izposojo stojnice, če jo najame
•	varovati v najem vzeto prodajno mesto oz. premično stojnico, ter jo po prenehanju najem vrniti v takem stanju, kot jo je prejel,
•	z opravljanjem svoje dejavnosti ne sme ogrožati in motiti drugih prodajalcev in obiskovalcev,
•	prodajnega mesta in premične stojnice ne sme dati v uporabo oziroma v podnajem drugemu.
6.	člen
V	odloku se v tretjem odstavku osmega člena za besedo »prostor« izbriše pika in doda besedna zveza »vendar največ za eno leto.« Tako, da se novi odstavek glasi:
Soglasje se izda za določeno obdobje in za določen prostor, vendar največ za eno leto.
7.	člen
V	odloku se v drugem odstavku dvanajstega člena iz četrtega poglavja Nadomestilo za uporabo javne površine za vejico briše besedilo v celoti ter se nadomesti z novim, in sicer: »ki ga na predlog občinske uprave potrdi župan«. Tako, da se novi stavek glasi:
Nadomestilo se zaračunava na podlagi cenika, ki ga na predlog občinske uprave potrdi župan.
Prav tako se v drugem odstavku dvanajstega člena odloka doda novi stavek, ki glasi:
Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah se seznani z novim cenikom nadomestila za uporabo javne površine enkrat na leto oziroma ob vsaki spremembi cenika.
V	odloku se tudi doda peti odstavek v dvanajstem členu četrtega poglavja Nadomestilo za uporabo javne površine, ki glasi:
Če je izkazan javni interes, se prav tako lahko društva in humanitarne organizacije, ki imajo sedež v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah, oprosti plačila nadomestila za uporabo javne površine.
8.	člen
V	odloku se doda novi 14.a člen za štirinajstim členom v osmem poglavju Kazenska določba, ki glasi:
14.a člen
Prodajalec stori prekršek, če:
•	ne pospravi in počisti za seboj svojega prodajnega mesta po končani prodaji,
•	ne vzdržuje reda in čistoče na svojem prodajnem mestu in ne odstranjuje odpadkov,
•	samovoljno širi ali prestavlja svoje prodajno mesto,
•	postavlja svoje prodajno blago ali embalažo na prehode med prodajnimi mesti,
•	ne varuje v najem vzetega prodajnega mesta oz. premične stojnice, ali le-te po prenehanju najema ne vrne v stanju, v kakršnem jo je prejel,
•	z opravljanjem svoje dejavnosti ogroža in moti druge trgovce in obiskovalce.
Z globo 200,00EUR se kaznuje prodajalca - pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 100,00 EUR se kaznuje odgovorno osebo pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali fizično osebo, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člen.
9. člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prodaji blaga zunaj prodajln na območju občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 0341-1/2009-13 Datum: 27.11.2019
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, župan
1236. Pravilnik o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta, članov drugih občinskih organov ter o povračilu stroškov v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Na podlagi 34.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10 in 12/14, UGSO, št. 57/17 in 3/19) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na svoji 9. redni seji dne, 27.11.2019 sprejel
PRAVILNIK
O PLAČAH, SEJNINAH IN DRUGIH PREJEMKIH OBČINSKIH FUNKCIONARJEV, ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA, ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV TER O POVRAČILU STROŠKOV V OBČINI SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
I Splošne določbe
1.	člen
Ta pravilnik ureja višino, merila in način določanja plač oziroma plačil za opravljanje funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles občinskega sveta in prejemkov drugih organov Občine Sveta Trojica v Slov. Goricah ter povračila stroškov.
2.	člen
Občinski funkcionarji so: župan, podžupan in člani
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1923
občinskega sveta.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Župan in podžupan opravljata svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno. V soglasju z županom, se lahko tudi podžupan odloči, da opravljal svojo funkcijo poklicno.
Za opravljanje funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če opravljajo funkcijo poklicno oziroma do plačila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravlja nepoklicno.
Osnovna plača za poklicne občinske funkcionarje je določena s plačnim razredom, v katerega je umeščena posamezna funkcija v skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju.
3.	člen
Župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah se v skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju, za poklicno opravljanje funkcije uvrsti v skupino VI (od 2001 do 5000 prebivalcev) in s tem v 49. plačni razred. Županu pripada dodatek na delovno dobo.
Županu, ki opravlja funkcijo nepoklicno, pripada plačilo za opravljanje funkcije v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Za nepoklicno opravljanje funkcije županu ne pripada dodatek na delovno dobo.
4.	člen
V skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju, se podžupan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, ki opravlja funkcijo poklicno, uvrsti v skupino VI (2001 do 5000 prebivalcev) za katero je določen plačni razred v razponu od 34. do 41. plačnega razreda. Plačni razred podžupana določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Pri predčasnem prenehanju mandata župana, lahko podžupanu določi plačni razred občinski svet.
Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo največ v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Višino plačila določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Za nepoklicno opravljanje funkcije podžupanu ne pripada dodatek na delovno dobo.
5.	člen
Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta je sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta oziroma na seji delovnega telesa občinskega sveta. Sejnine se izplačujejo na osnovi evidence opravljenega dela, ki jih vodi občinska uprava.
Sredstva za plačilo plač, sejnin, nagrad, povračil in drugih prejemkov, ki jih imajo občinski funkcionarji, člani odborov in komisij, se zagotovijo v proračunu občine.
II Višina in način določanja plačila za opravljanje funkcije
6.	člen
Članu občinskega sveta, razen podžupanu, pripada sejnina za udeležbo na redni ali izredni seji občinskega telesa ali seji delovnega telesa, komisije. Stroški prihoda na sejo so vključeni v sejnini.
7.	člen
Članu občinskega sveta in nadzornega odbora pripada sejnina za udeležbo na redni seji v neto višini 60,00€ in 21,00€ za udeležbo na izredni seji. Članom delovnih teles občinskega sveta in komisij pripada sejnina v neto višini 25€ za udeležbo na seji. Članom občinskega sveta, nadzornega odbora, predsednikom komisij in odborov
pripada za vodenje seje dodatek v višini 10,00€ neto za vsako sejo, ki so jo vodili.
Letni bruto znesek sejnin, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati zakonsko določenega zneska. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo.
Za svečane in dopisne seje občinskega sveta ter nadaljevanje prekinjene seje, ki traja manj kot dve uri, se sejnina ne izplačuje.
V kolikor je član občinskega sveta, nadzornega odbora, delovnih teles občinskega sveta ali komisij na seji prisoten manj kot polovico časa seje, ni upravičen do sejnine.
Izplačilo sejnine se opravi na podlagi evidence o udeležbi na seji in opravljenem delu. Evidenco vodi občinska uprava.
8.	člen
Za izvedbo lokalnih volitev ali referendumov imajo volilni organi za opravljanje tega dela pravico do enkratnega nadomestila v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve. Nadomestilo se izplača na podlagi akta o imenovanju volilnega organa.
9.	člen
Odločbo oziroma sklep o plači oziroma plačilu za opravljanje funkcije izda za posameznega funkcionarja komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Odločbo oziroma sklep za podžupana izda župan.
Funkcionar, ki ne sklene delovnega razmerja, prejema plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije na podlagi ugotovitvenega sklepa o potrditvi mandata oziroma sklepa o imenovanju.
III	Povračila , nadomestila in drugi prejemki
10.	člen
Občinski funkcionarji, člani nadzornega odbora in člani delovnih teles občinskega sveta ter drugih komisij, odborov in svetov, ki niso člani občinskega sveta, imajo pravico do povračila dnevnic, kilometrine, parkirnine, prenočevanja ipd..
Povračilo stroškov za službena potovanja se izvaja ob izplačilu plače za pretekli mesec. Sejnine in ostala plačila se izplačujejo za obdobje šestih mesecev, in sicer ob izteku šestmesečnega obdobja.
Stroški se poravnajo na podlagi predloženih računov v skladu s predpisi.
11.	člen
Sejnine, plačila in povračila, ki pripadajo občinskim funkcionarjem in članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta ter članom drugih organov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali župan, predsedniku ali članom nadzornega odbora, poveljniku in članom civilne zaščite, se izplačajo od dneva potrditve mandata oziroma imenovanja.
IV	Prehodne in končne določbe
12.	člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah članov nadzornega odbora, delovnih teles občinskega sveta in drugih komisij, odborov in svetov, ki niso člani občinskega sveta ter o povračilih stroškov (MUV, št. 3/2010).
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1924
glasilu slovenskih občin. Uporabljati pa se začne s 01.01.2020.
Številka: 0340-1/2010-7 Datum: 27.11.2019
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, župan
1237. Sklep o soglasju k organizaciji oddelkov v enoti vrtca pri Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica za šolsko leto 2019/2020
Na podlagi 17. člena Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 55/17), prvega odstavka 24. člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/2017 in 43/18) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Medobčinski uradni vestnik, št. 22/10, 12/14 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17 in 3/19) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, na 9. redni seji, dne 27.11.2019, sprejel
SKLEP
O SOGLASJU K ORGANIZACIJI ODDELKOV V ENOTI VRTCA PRI OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC SVETA TROJICA ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020
1.	člen
Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah daje soglasje k predlogu oddelkov v enoti vrtca pri OŠ in vrtec Sveta Trojica za šolsko leto 2019/2020.
2.	člen
Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah daje soglasje k predlogu povečanja števila otrok za 2 v vseh oddelkih vrtca, razen v oddelku Zvezdice, skladno s Pravilnikom o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje:
•	homogen oddelek enoletnih otrok, prvo starostno obdobje - Zvezdice: 12 otrok;
•	homogen oddelek dve letnih otrok, prvo starostno obdobje - Sončki: 12 otrok, s povečanjem za 2 otroka;
•	homogen oddelek, tri do štiri letnih otrok, drugo starostno obdobje - Oblački: 17 otrok; s povečanjem za 2 otroka;
•	homogen oddelek štiri do pet letnih otrok, drugo starostno obdobje - Mavrice: 22 otrok; s povečanjem za 2 otroka;
•	homogen oddelek pet do šest letnih otrok, drugo starostno obdobje - Kapljice: 22 otrok, s povečanjem za 2 otroka.
3.	člen
Vrtec je dolžan začeti poslovni čas vrtca, ko je v vrtcu najmanj 6 otrok.
4.	člen
Obratovalni čas vrtca ob delovnih dneh je od 5.00 ure zjutraj do 17.00 ure popoldan.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o soglasju k organizaciji oddelkov v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica, številka 602-1/2019, z dne 20.6.2019.
6.	člen
Ta sklep začne veljati s sprejemom, uporablja pa se od 1.12.2019 dalje.
Številka: 602-1/2019-11 Datum: 27.11.2019
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, župan
1238. Sklep o potrditvi cen izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17), 16. člena Statuta Občine Sv. Trojica v Slov. goricah (MUV, št. 22/10, in 12/14 in UGSO, št. 57/17 in 3/19) in 39. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah (UGSO št. 68/15) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 9. redni seji dne 27.11.2019 sprejel
SKLEP
O POTRDITVI CEN IZVAJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA Z ODPADKI V OBČINI SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH.
1.	člen
Občinski svet se seznani in sprejme Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki na območju občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slov. goricah, Sveta Trojica v Slov. goricah za leto 2019 in leto 2020 , št. ELAB-UELEN-03/19-20 z dne 24.10.2019 (v nadaljevanju: Elaborat), ki ga je izdelal izvajalec javnih služb v občini Sveta Trojica v Slov. goricah podjetje Saubermacher Slovenija d.o.o. in CEROP d.o.o.
2.	člen
Občinski svet potrjuje predračunske cene izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki v občini Sveta Trojica v Slov. goricah za leto 2019, kot jih določa Elaborat iz prve točke tega sklepa, in sicer:
a.	predračunsko ceno Zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki znaša 0,22870 EUR/kg, od tega:
i.	cena javne infrastrukture: 0,00000 EUR/kg
ii.	cena storitve: 0,22870 EUR/kg
b.	predračunsko ceno Zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ki znaša 0,07339 EUR/kg, od tega:
i.	cena javne infrastrukture: 0,00000 EUR/kg
ii.	cena storitve: 0,07339 EUR/kg
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1925
c.	predračunsko ceno Obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, ki znaša 0,09945 EUR/kg, od tega:
i.	cena javne infrastrukture: 0,00000 EUR/kg
ii.	cena storitve: 0,09945 EUR/kg
d.	predračunsko ceno Odlaganja ostankov obdelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki znaša
0.14903	EUR/kg, od tega:
1.	cena javne infrastrukture: 0,00000 EUR/kg ii. cena storitve: 0,14903 EUR/kg
3.	člen
Občinski svet potrjuje predračunske cene izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki v občini Sveta Trojica v Slov. goricah za leto 2020, kot jih določa Elaborat iz prve točke tega sklepa, in sicer:
a.	predračunsko ceno Zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ki znaša 0,23034 EUR/kg, od tega:
i.	cena javne infrastrukture: 0,00000 EUR/kg
ii.	cena storitve: 0,23034 EUR/kg
b.	predračunsko ceno Zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ki znaša 0,07937 EUR/kg, od tega:
i.	cena javne infrastrukture: 0,00000 EUR/kg
ii.	cena storitve: 0,07937 EUR/kg
c.	predračunsko ceno Obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, ki znaša 0,11496 EUR/kg, od tega:
i.	cena javne infrastrukture: 0,00000 EUR/kg
ii.	cena storitve: 0,11496 EUR/kg
d.	predračunsko ceno Odlaganja ostankov obdelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki znaša
0.15115	EUR/kg, od tega:
1.	cena javne infrastrukture: 0,00000 EUR/kg ii. cena storitve: 0,15115 EUR/kg
4.	člen
Predračunske cene iz 2. in 3. člena tega sklepa ne vsebujejo DDV.
5.	člen
Cene iz 2. člena tega sklepa pričnejo veljati in se uporabljati dne 1.12.2019.
6.	člen
Cene iz 3. člena tega sklepa pričnejo veljati in se uporabljati dne 1.1.2020.
7.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 354-17/2019-1 Datum: 27.9.2019
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, župan
1239. Sklep o določitvi ekonomske cene v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica za šolsko leto 2019/2020
Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS,
40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 55/17) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Medobčinski uradni vestnik, št. 22/10, 12/14 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17 in 3/19) ter v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 9. redni seji , dne 27.11.2019, sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI EKONOMSKE CENE V VRTCU OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC SVETA TROJICA ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020
1. člen
Cene vzgojno-varstvenih programov v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica po posameznih programih znašajo mesečno na otroka:
SKUPINA	CELODNEVNI PROGRAM	POLDNEVNI PROGRAM	SKRAJSAN PROGRAM
Prvo starostno obdobje	411,36	370,22	349,66
Drugo starostno obdobje	338,45	304,61	287,68
2.	člen
Cene programov se uporabljajo za izračun plačila staršev in za občino za otroka, vključenega v izbran program predšolske vzgoje od veljavnosti tega sklepa. Višina plačila staršev se določi na podlagi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09, 62/10 - ZUPJS in 40/11) in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15).
3.	člen
Vrednost živil za pripravo obrokov za otroke, upoštevan v cenah celodnevnega programa, znaša 23,00 EUR mesečno. V tem znesku je vključen zajtrk, kosilo in popoldanska malica. Vrednost živil v cenah poldnevnega programa 20,07 EUR mesečno in v cenah skrajšanega programa znaša 19,55 EUR mesečno.
Vrtec pri izstavitvi računa staršem za pretekli mesec odšteje neporabljena živila za odsotnost otrok od naslednjega napovedanega dne dalje, v sorazmerni višini plačila za program vrtca. Starši so dolžni napovedati odsotnost otroka iz vrtca najkasneje dva dni pred prvim dnem odsotnosti.
Dnevni odbitek za živila znaša:
•	Celodnevni program 1,06 EUR
•	Poldnevni program 0,95 EUR
•	Skrajšan program 0,90 EUR.
4.	člen
Starši otrok, za katere je Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo enkrat letno. Rezervacijo lahko uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en in največ dva meseca, v koledarskem letu. Starši so jo dolžni vrtcu pisno napovedati najpozneje 5 delovnih dni pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. Starši plačajo rezervacijo v višini 35% njim določenega zneska.
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1926
5.	člen
Ne glede na ostale določbe, v primeru odsotnosti otroka več kot 14 delovnih dni zaradi bolezni ali drugih opravičljivih, objektivnih in nepredvidljivih razlogov, ki morajo biti izkazani z ustreznim zdravniškim potrdilom, plačajo starši 35% njim določene cene oz. plačilnega razreda. Za prvi mesec odsotnosti, za odsotnost daljšo od enega meseca pa se starše plačila vrtca oprosti, vendar najkasneje do konca šolskega leta.
6.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi ekonomske cene v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica, številka 602-4/2012-47, z dne 20.6.2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/19).
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1.12.2019.
Številka: 602-4/2012-49 Datum: 27.11.2019
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, župan
1240. Sklep o imenovanju predstavnika ustanovitelja v Svet zavoda Knjižnice Lenart
Na podlagi 26. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Lenart (MUV, št. 22/07) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/2010, 12/2014, UGSO 57/2017, 3/2019) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na svoji 9. redni seji, dne 27.11.2019 sprejel naslednji
SKLEP
O IMENOVANJU PREDSTAVNIKA USTANOVITELJA V SVET ZAVODA KNJIŽNICE LENART
V Svet zavoda Knjižnice Lenart se kot predstavnik ustanovitelja imenuje: • Darja TAVŽELJ, Ulica Rajka Slapernika 35, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
Predstavnik ustanovitelja se v Svet zavoda imenuje za dobo štirih let.
Sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 612-3/2007-31 Datum: 27.9.2019
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, župan
1241. Sklep o imenovanju
Na podlagi 11.člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/2010, 12/2014, UGSO 57/2017, 3/2019) in 34.člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Visti Trojica- zavod za turizem Sv. Trojica v Slov. goricah (UGSO, št. 5/2019) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na svoji 9. redni seji, dne 27.11.2019 sprejel naslednji
SKLEP
Veronika Rodman, rojena 02.05.1981, Prečna ulica 27, 2212 Šentilj, se za čas do imenovanja direktorja zavoda imenuje za v.d. direktorico Javnega zavoda Visit Trojica -zavod za turizem Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
Sklep prične veljati naslednji dan od potrditve Občinskega sveta.
Številka: 0341-1/2019-2 Datum: 27.11.2019
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, župan
OBČINA VERŽEJ
1242. Odlok o rebalansu proračuna Občine Veržej za leto 2019
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 100/05-UPB1), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B), ter 63. člena Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2016), je Občinski svet Občine Veržej na seji dne 21.11.2019 sprejel
ODLOK
O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE VERŽEJ ZA LETO 2019
1. člen
Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Veržej za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018) tako, da se glasi:
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	1.276.362
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.171.652
70	DAVČNI PRIHODKI	963.629
700	Davki na dohodek in dobiček	751.153
703	Davki na premoženje	97.676
704	Domači davki na blago in storitve	114.800
706	Drugi davki	0
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1927
71	NEDAVČNI PRIHODKI	208.023
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	131.655
711	Takse in pristojbine	1.500
712	Globe in druge denarne kazni	33.200
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	0
714	Drugi nedavčni prihodki	41.668
72	KAPITALSKI PRIHODKI	43.056
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	56
721	Prihodki od prodaje zalog	0
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	43.000
73	PREJETE DONACIJE	0
730	Prejete donacije iz domačih virov	0
731	Prejete donacije iz tujine	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	61.654
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	61.654
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU	0
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	1.269.024
40	TEKOČI ODHODKI	381.484
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	101.652
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	16.685
402	Izdatki za blago in storitve	245.731
403	Plačila domačih obresti	3.216
409	Rezerve	14.200
41	TEKOČI TRANSFERI	533.750
410	Subvencije	23.150
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	295.250
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	60.177
413	Drugi tekoči domači transferi	155.173
414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	238.348
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	238.348
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	115.442
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	94.218
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	21.224
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	7.338
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
751	Prodaja kapitalskih deležev	0
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440	Dana posojila	0
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	18.750
50	ZADOLŽEVANJE	18.750
500	Domače zadolževanje	18.750
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	96.494
55	ODPLAČILA DOLGA	96.494
550	Odplačila domačega dolga	96.494
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-70.407
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-77.745
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	-7.338
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	122.534
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram
je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim planom.
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1928
Posebni del proračuna na ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Veržej. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
2. člen
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-4/2019-29 Datum: 21.11.2019
Občina Veržej Slavko Petovar, župan
OBČINA ŽIRI
1243. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Žiri
Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17 in 13/18 - ZJF-H in 83/18), VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 -popr. in 33/89 ter Ur.l.RS, št. 24/92 - odl. US, 44/97 -ZSZ in 101/13 - ZDavNepr), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 -popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17 - odl. US) in 7. člena Statuta Občine Žiri, (Uradni list RS, št.:68/2017 ) je Občinski svet Občine Žiri na 7. redni seji dne 10.10.2019 sprejel
ODLOK
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI ŽIRI
1.	Splošna določba
1.	člen (predmet odloka)
S tem odlokom se sprejmejo naslednje podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo):
•	podlage, ki določajo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,
•	podlage, ki določajo območja, katera so predmet odmere nadomestila,
•	podlage, ki določajo merila za določitev višine nadomestila,
•	podlage, ki določajo zavezanca za plačilo nadomestila in način odmere nadomestila,
•	podlage, ki določajo oprostitve plačila nadomestila.
2.	Določitev zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč
2.	člen
(zazidana stavbna zemljišča)
Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in/ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja pričelo z gradnjo stavb in/ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Če določena stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, za zazidano stavbno zemljišče šteje del zemljiške parcele, na katerem stoji stavba (fundus) ali gradbeni inženirski objekt, pomnožen s faktorjem 1,5.
3.	člen
(nezazidana stavbna zemljišča)
Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Če na posameznem od zgoraj navedenih zemljišč stoji objekt, se kot nezazidano stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na kateri stoji takšen objekt, od katere se odšteje površino gradbene parcele objekta ali površino stavbišča s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem takega objekta.
Če gradbena parcela objekta ali površina stavbišča s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem objekta ni določena, kot nezazidano stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5.
Ne glede na prejšnji odstavek se individualnim stanovanjskim objektom, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo Odloka o Občinskem prostorskem načrtu občine Žiri ( Ur. l. RS št. 1/2011) pri določitvi nezazidanega stavbnega zemljišča upošteva gradbena parcela po pogojih do tedaj veljavnega Odloka o PUP -Občine Žiri, to je 500 m2
Kot nezazidana stavbna zemljišča s tem členom štejejo zemljišča, na katerih je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo iz javnega omrežja, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, ter je na njih mogoča gradnja samostojnega objekta v gabaritih in z odmiki, ki jih določajo veljavni prostorsko izvedbeni akti občine Žiri. Merila za določila nezazidanega stavbnega zemljišča so priloga odloka.
4.	člen
(določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča)
Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, katere vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.
Če podatek o površini zazidanega stavbnega zemljišča v navedenih uradnih evidencah ne obstaja ali je očitno napačen, ali v primeru novogradnje na zemljišču, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja pričelo z gradnjo stavb in/ali gradbenih inženirskih objektov le-tega na podlagi terenskega ogleda in podatkov iz projektne dokumentacije objekta določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila. V skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, se ti podatki javno razgrnejo.
Občina pristojni geodetski upravi predlaga vpis novih podatkov, oziroma vpis sprememb ali uskladitev podatkov v ustrezne evidence v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
Podatki, ki jih občina v skladu s prejšnjim odstavkom ne more vpisati v ustrezne evidence, zavezanci pa v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov sami niso
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1929
predlagali vpisa novih ali spremenjenih podatkov, se štejejo za pravilne, dokler v ugotovitvenem postopku, začetem na podlagi pritožbe zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ni ugotovljeno dejansko stanje, ki predstavlja osnovo za odmero površine za tekoče leto in prihodnja odmerna leta.
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen - zunanje poslovne površine, se določi kot tlorisna projekcija površine zemljišč na gradbeni parceli objekta, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem, skladišča, športna igrišča ipd.
Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele objekta, se nadomestilo zanje odmeri na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele objekta.
5.	člen
(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)
Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata Zemljiški kataster in Kataster stavb, iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.
Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 3. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta.
3. Določitev območij odmere nadomestila
6.	člen
(območja odmere nadomestila)
Območja, ki so predmet odmere nadomestila, so določena na podlagi naslednjih kriterijev:
•	kvaliteta dostopnosti območja do javnih funkcij
•	kvaliteta dostopnosti do območja
•	reliefne značilnosti območja.
Območja iz prvega odstavka tega člena so praviloma določena na mejo naselij po Registru prostorskih enot natančno in se delijo na:
A.	1. kakovostno skupino območij, katero predstavlja naselje:
Žiri.
B.	2. kakovostno skupino območij, katero predstavljajo naslednja naselja:
Selo, Račeva, Ledinica, Breznica, Brekovice, Goropeke, Osojnica.
C. 3. kakovostno skupino območij, katero predstavljajo naslednja naselja:
Jarčja Dolina, Mrzli vrh, Koprivnik, Ravne, Opale, Izgorje, Zabrežnik, Žirovski vrh, Podklanec Območja iz drugega odstavka tega člena so prikazana na pregledni karti »Pregledna karta območij odmere nadomestila«, ki je sestavni del tega odloka in je na vpogled na sedežu Občine Žiri.
4. Merila za določitev višine nadomestila
7.	člen (splošna merila)
Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:
•	opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture,
•	lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča,
•	ekonomičnost izrabe zazidanega stavbnega zemljišča.
Za določitev višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva naslednje merilo:
•	lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča.
8.	člen
(opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo)
Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture se vrednoti z naslednjimi točkami:
Infrastruktura	Opremljenost stavbnega zemljišča	Število točk
Prometno omrežje	Zemljišča, katera je mogoče priključiti	
makadamska cesta	Vsa zemljišča, ki niso priključena na asfaltirano cesto	5
asfaltirana cesta	Zemljišča, katera je mogoče priključiti	10
sodobno urejena cesta z robnikom in najmanj enim hodnikom za pešce	Zemljišča, katera je mogoče priključiti	15
Električno omrežje	Zemljišča, katera je mogoče priključiti	10
Vodovodno omrežje	Zemljišča, katera je mogoče priključiti	10
Kanalizacijsko omrežje	Zemljišča, katera je mogoče priključiti	10
Omrežje javne razsvetljave	Vsa zemljišča v naselju, ki ima vzpostavljen sistem javne razsvetljave	10
9. člen
(lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča)
Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od njegove geografske lege ter namena uporabe na naslednji način:
Namen stavbnega zemljišča	1. Kakovostna skupina območja	2 Kakovostna skupina območja	3 Kakovostna skupina območja
12303 - Trgovska dejavnost (poslovni namen: bencinski servis)	1300	1200	1100
12202 Pisarniška raba (poslovni namen:finančno oslovanje)	1800	1700	1600
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1930
1251 Industrijska raba (poslovni namen: industrija)	180	150	100
121 -raba (poslovni namen gostinstvo	300	200	100
12203 Pisarniška raba (poslovni namen: pisarna)	270	100	80
12301, 12302 Trgovska (poslovni namen: trgovina)	270	200	100
12304 - Trgovska (poslovni namen: storitvena dejavnost)	270	200	100
1252 -(poslovni namen: skladišče)	180	150	100
1241 -prometa (poslovni namen: promet	300	200	100
127 - Druga nestanovanjska raba (poslovni |namen: druga raba)	300	200	100
12201 - Upravna raba (poslovni namen: javna funkcija)	120	100	80
126 - Raba splošnega družbenega pomena (poslovni namen: družbeni namen)	120	100	80
11 - Stanovanjske stavbe (stanovanjski namen)	35	20	5
1242 - Raba garaže (poslovni ali stanovanjski namen: garaža)	35	20	5
13 - Skupna raba (poslovni namen: |skupna raba)	35	20	5
2 - Gradbeni inženirski objekti (poslovni namen: zunanje poslovne površine)	120	100	80
1271 - stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za izvajanje poslovne kmetijske dejavnosti	20	10	5
Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se določi na podlagi podatka Registra nepremičnin -dejanska raba, kot jo določa CC-SI klasifikacija, vzpostavljena na podlagi veljavne nepremičninske zakonodaje.
Če podatek o vrsti posameznega stavbnega dela v Registru nepremičnin ne obstaja, ni dovolj natančen ali je očitno napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne dokumentacije objekta določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila. V skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, se ti podatki javno razgrnejo.
Občina pristojni geodetski upravi predlaga vpis novih podatkov, oziroma vpis sprememb ali uskladitev podatkov v ustrezne evidence v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
Podatki, ki jih občina v skladu s prejšnjim odstavkom ne more vpisati v ustrezne evidence, zavezanci pa v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov sami niso predlagali vpisa novih ali spremenjenih podatkov, se štejejo za pravilne, dokler v ugotovitvenem postopku, začetem na podlagi pritožbe zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ni ugotovljeno dejansko stanje, ki predstavlja osnovo za odmero površine za tekoče leto in prihodnja odmerna leta.
10. člen
(ekonomičnost izrabe zazidanega stavbnega zemljišča)
Ekonomičnost izrabe zazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti na naslednji način:
Etažnost objekta	1. Kakovostna skupina območja	2 Kakovostna skupina območja	3 Kakovostna skupina območja
Do vključno 3 etaže	15	10	5
Štiri ali pet etaž	10	5	3
Sest ali več etaž	5	3	1
V primeru odmere nadomestila za zazidano stavbno zemljišče za poslovni namen - zunanje poslovne površine se upošteva etažnost objekta: »do vključno tri etaže«.
11. člen
(lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča)
Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od njegove geografske lege ter namena uporabe na naslednji način:
Namembnost zemljišča	1. Kakovostna skupina območja	2 Kakovostna skupina območja	3 Kakovostna skupina območja
S - območja stanovanj (SSm, SSo, SK)	20	10	5
C - Območja centralnih dejavnosti ( CU, CD)	35	20	10
IG - Območja proizvodnih dejavnosti	90	60	30
B - Območja turizma in športa ( BT, BC)	20	10	5
Ostala območja, kjer je dovoljena gradnja objektov	20	10	5
5. Odmera nadomestila
12.	člen
(določitev višine nadomestila)
Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 8., 9. in 10. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča.
Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot število točk, dobljenih iz 11. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.
13.	člen (vrednost točke)
Letna vrednost točke za odmero nadomestila za posamezno odmerno leto se določi tako, da se vrednost točke iz predhodnega leta revalorizira z letnim indeksom
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1931
rasti cen življenjskih potrebščin, kot ga za predhodno leto izračunava Statistični urad Republike Slovenije. Ugotovitveni sklep o revalorizaciji sprejme občinski svet na predlog župan in ga objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Vrednost točke za leto 2020 znaša 0,00525 €.
14.	člen
(zavezanec za plačilo nadomestila)
Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je njegov uporabnik. Če le-ta ni zaveden v uradnih evidencah, je zavezanec za plačilo lastnik.
Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le ta vzpostavljena na zemljiški parceli.
15.	člen (odmera nadomestila)
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsak stavbni del in vzpostavljeno zunanjo poslovno površino posebej.
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsako zemljiško parcelo posebej.
Če se poleg stanovanjskega namena posameznega stavbnega dela le-ta uporablja tudi za poslovni namen, se površina posameznega poslovnega dela določi kot desetina (1/10) površine stavbnega dela, če v uradnih evidencah Geodetske uprave RS ni vpisana dejanska površina, ki ne more biti manjša od 5m2.
Poslovni namen se določi samo za organizacijske oblike, ki jih določa veljavna zakonodaja o gospodarskih družbah.
Vrsto namena uporabe na podlagi podatkov iz uradnih evidenc določi občinski organ, pristojen za odmero nadomestila.
Odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na poziv Občine Žiri izvede pristojni davčni organ.
6.	Oprostitve plačila nadomestila
16.	člen
(oprostitve plačila nadomestila)
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča ter objekte in stavbe, ki jih določa 59. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popr. in 33/89 ter Ur. l. RS, št. 24/92 - odl. US, 44/97 - ZSZ in 101/13 - ZDavNepr).
7.	Prehodna določba in končni določbi
17.	člen
(obravnava pritožb v prehodnem obdobju)
Pritožbe zavezancev, oddane na Davčni urad pred uveljavitvijo tega odloka, se obravnavajo v skladu s takrat veljavno zakonodajo.
18.	člen
(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Žiri (Uradni list RS, št. 102/2012).
19.	člen (začetek veljave in uporabe)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020.
Občina Žiri mag. Janez Žakelj, župan
1244. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Žiri
Na podlagi drugega odstavka 132. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17) in 7. člena Statuta Občine Žiri ( Ur. l. RS. št.: 68/2017) je Občinski svet Občine Žiri na svoji 6. redni seji dne 6.6.2019 sprejel
ODLOK
O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI ŽIRI
1.	člen
Ta Odlok določa višino stroškov, ki jih Občina Žiri zaračuna investitorju oziroma pobudniku, kot nadomestilo stroškov, ki nastanejo v postopku lokacijske preveritve, razen, če je investitor oziroma pobudnik Občina Žiri.
2.	člen
Višina nadomestila stroškov za izvedbo postopka lokacijske preveritve se določi v pavšalnem znesku:
•	Za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi 1.500,00 EUR
•	Za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev 2.000,00 EUR
•	Za omogočanje začasne rabe prostora 2.000,00 EUR
za podajo posamezne pobude investitorja. Zavezanec za plačilo nadomestila stroškov je vlagatelj pobude oziroma elaborata za izvedbo postopka lokacijske preveritve. Plačilo nadomestila stroškov je pogoj za obravnavo elaborata in izdajo sklepa o lokacijski preveritvi.
3.	člen
Sklep mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno in matično številko in sedež, višino stroškov in pravno podlago za njihovo odmero, rok plačila nadomestila stroškov (v 15 dneh od vročitve sklepa), številko računa za nakazilo, referenco.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin RS.
Številka:007-0014/2019-1 Datum: 6.6.2019
Občina Žiri mag. Janez Žakelj, župan
Številka: 007-0013/2019-1 Datum: 10.10.2019
Št. 52/22.11.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1932
OBČINA DIVAČA	Stran
1213.	Sklep o vrednost točke za izračun 1881 nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
OBČINA DORNAVA	Stran
1214.	Odlok o določitvi takse za obravnavanje 1881 zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Dornava
1215.	Odlok o odvajanju in čiščenju 1882 komunalne in padavinske odpadne
vode na območju Občine Dornava
1216.	Odlok o določitvi stroškov lokacijske 1894 preveritve v Občini Dornava
1217.	Pravilnik	o	nagrajevanju 1894 osnovnošolcev, dijakov in študentov Občine Dornava
OBČINA GORIŠNICA	Stran
1218.	Ugotovitveni sklep o določitvi vrednosti 1896 točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Gorišnica za leto 2020
OBČINA LOVRENC NA POHORJU Stran
1219.	Odlok o spremembah Odloka o 1896 razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena za občino Lovrenc
na Pohorju
1220.	Odlok o ustanovitvi skupne Občinske 1896 uprave maribor
1221.	Sklep o sprejemu odloka o spremembi 1903 odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Lovrenc na Pohorju (MUV 18/2009)
1222.	Sklep o sprejemu Odloka o ustanovitvi 1903 skupne Občinske uprave
OBČINA MIRNA PEČ	Stran
1223.	Sklep o spremembi vrednosti točke za	1903 izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2020
1224.	Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra	1903
OBČINA PESNICA	Stran
1225.	Odlok o nadomestilu za uporabo	1904 stavbnega zemljišča v Občini Pesnica
1226.	Sklep o imenovanju	1907
1227.	Sklep o imenovanju	1907
OBČINA POLJČANE	Stran
1228.	Odlok o nadomestilu za uporabo 1908 stavbnega zemljišča v Občini Poljčane
1229.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 1912 Odloka o priznanjih Občine poljčane
1230.	Uradno prečiščeno besedilo Odloka o 1912 priznanjih Občine Poljčane
1231.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah 1914 Pravilnika o podeljevanju priznanj športnikom in športnim delavcem Občine Poljčane
1232.	Uradno prečiščeno besedilo Pravilnika 1915 o podeljevanju priznanj športnikom in športnim delavcem Občine Poljčane
1233.	Pravilnik o sofinanciranju ljubiteljske 1916 kulturne dejavnosti v Občini Poljčane
OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Stran
1234.	Sklep o popravi Sklepa o začetku 1921 priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Ravne na Koroškem št. 2
OBČINA SVETA TROJICA V	Stran
SLOVENSKIH GORICAH
1235.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 1921 Odloka o prodaji blaga zunaj prodajaln
na območju Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah
1236.	Pravilnik o plačah, sejninah in drugih 1922 prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta, članov drugih občinskih organov ter o povračilu stroškov v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah
1237.	Sklep o soglasju k organizaciji oddelkov 1924 v enoti vrtca pri Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica za šolsko leto 2019/2020
1238.	Sklep o potrditvi cen izvajanja obveznih 1924 občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
1239.	Sklep o določitvi ekonomske cene v 1925 vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica za šolsko leto 2019/2020
1240.	Sklep o imenovanju predstavnika 1926 ustanovitelja v Svet zavoda Knjižnice Lenart
1241.	Sklep o imenovanju	1926
OBČINA VERŽEJ	Stran
1242.	Odlok o rebalansu proračuna Občine 1926 Veržej za leto 2019
OBČINA ŽIRI	Stran
1243.	Odlok o nadomestilu za uporabo 1928 stavbnega zemljišča v Občini Žiri
1244.	Odlok o določitvi stroškov lokacijske 1931 preveritve v Občini Žiri