Josip Klemene BEG PRED SMRTJO NA SEMPETRSKIH SPOMENIKIH Bogato, antično pokopališče v Šempetru v Savinjski dolini je zaradi svojih spomenikov in rekonstrukcije najvažnejše v prostoru med nek­ danjo severno mejo rimskega imperija, Donavo in Akvilejo. Posebno je važno zaradi velikega števila spomenikov, ki so razmeroma dobro ohra­ njeni in ki jih je bilo mogoče v celoti rekonstruirati.1 Postavili smo dve grobnici z baldahinom, ki sta tipični za šempetrsko grobišče, grobnico v obliki svetišča, več nagrobnih napisov in večje število manjših sarko­ fagov.» Od napisov je ostula neprebrana manjša marmorna, popolnoma izlizana plošča, dočim smo na malih sarkofagih iz peščenca vendar prečitali nekatera imena.» Nagrobni napisi so posebno važni za epigra- fiko in njen razvoj pri nas, saj je bilo pokopališče v porabi čez 200 let. Na nnjkasnejših spomenikih imamo že obliko vulgarne, provmcialne latinščine.4 Nagrobniki z napisi so pa tudi važen vir za poznavanje zgodovine, etnografije, tedanje rimske uprave in materialne kulture. Kakšen je bil gospodarski položaj v posameznih razdobjih nam pa posebno jasno pokažejo rekonstruirane grobnice: bogate, razkošne pred markoiminskiui vdorom in razmeroma zelo skromne po njem.6 Mogoče se nam bo posrečilo rekonstruirati tudi najstarejšo, najlepšo in tudi največjo grobnico z baldahinom. Njeni ohranjeni deli so sorazmerno največji in tudi najbolje izdelani, samo niso še vsi izkopani.7 Grobnice 1 Šrmipetrski spomeniki stoje rekonstruira« por korakov od mesta, kjer so bili izkopani njihovi deli. Jos. K lamane, llimske izkopanine v Šempetru. Ljubljana 1%1. Načrt razmestitve. „ »O sarkofagih i/. poMem-n glej o. c. str. 62, »1. 72-{6. Klemene, Novi iui|»is iz Šempetra v Savinjski dolini, Arheološki vestnmk XIII— AIV, Ljumjaua l%\ str. 479 ss. . , . c . . » J. Klemene, Grobne skrinje za pepel pokojrakov ,iz Šempetra v bavinj- aki dolini. Arh. vestniik VIL. Ljubljana 1956, str. 584 ss. 4 Idem, Die Familie Prisciwui uwl ihre Verwandten auf den Crratxlenk.- mUlern von St. Peter, Latomns XLIV. Bruxelles i960, str. 474 - opomba L , s Bpigrafskti podatki moraj« biti seveda v soglasju z drugima vira. V pra­ meni, tla niso, pridemo do neraziunljimih rezultatov, kakor smo ira datirali pred rekonstrukcijo spomenik Tu toltine v sredino 1Г. stol. Postavljen je pa bal im vsiik iwieiu po Murkotmenskih vtojnnh, zelo verjetno v pračetku 111. stol. 1'rejsino dataoijo ima Se tov. Sašel, Sitala V., Lj., 1963, št. 373. • Primerjaj, Klemene, Riunskc јикорадапе v bempetru, Lj. 1961, stoke št. 33, 34, 38, 39, 40 s slikami št. 42, 43, 45. .. ' Klemene, o. c., si. 51—54. Izkopani ©nifon (si. 60) na sprednja stram baldahina in rozete znotraj na njegovom oboku (si. 58 in 59) so prave umet­ nine iz najstarejšega šemipetrskega obdobja. 91 sante so pa že močan i zrn z tedanje državne umetnosti, (ločini so pn mnogoštevilni reliefi mitološke vsebine na njih dokaz helenistično-rimske umetniške koncepcije. Ta umetnost obdelava povsod poleg človeka s posebnim veseljem tudi živuli. Razne scene iz živalskega življenja se nninašajo zelo pogosto na človekovo usodo, njegov beg pred smrtjo, poto­ vanje v boljše življenje ild. Smrt. ki naj bi bila potovanje v boljše živ­ ljenje, nam predstavlja v Šempetru relief Evrope na biku.8 Ta relief se nanaša na smrt mlade Kalendine, ki je upodobljena v reliefu med drugimi člani rodbine Enijcev. Njihov pepel je bil shranjen v grobni skrinji s prednjo steno Evrope na biku. S potovanjem na otok blaženih na spomenikih so odvzeli predstavi smrti njeno bridkost in grenkobo. Vendar se v antiki večkrat nanaša na grenko ločitev relief, ki pred­ stavlja kako Had ugrabi Koro in jo vozi v podzemlje.9 Smrt ni bila nikdar zaželena pa si je vsakdo poskušal podaljšati življenje z begom pred njo. Tak beg so v antični plastiki največkrat upodabljali z begom preganjane živali, ki beži pred zasledovalcem in bi mu tudi ubežala, če je ne bi čakalu v zasedi še druga, krvoločnejša zver. Eden prvih spomenikov, ki so jih našli 13. januarja 1952 v Šempetru, ko so še kopali gramoz, je bila marmorna greda z dvema prizoroma, kako živali beže pred zasledovalci (Lnv št. 10). Tu preklada je ozek del prednje stene Priscijunove grobnice, ki omejuje pod njo stoječe reliefne plošče s prizorom (Tigonije no Tauridi pred žrtvenikom in z Dioskurima na vsaki strani. Nn gornji strani je imela preklada več vdolbin za železne kline, ki so jo spajali z napisno ploščo. Klini so bili zaliti s svincem. Greda je dolga 270 cm a visoka 28,5 cm in se kon­ čuje na zunanji strani z reliefom hipokampa, ki je pa že del stranske stene. Razmeroma dolga in nizka preklada je zelo pripravna za upo­ dabljanje prizorov, ki segujo v širino. Gornji in dolnji rob je trikrat proli Uran. Gela površina je razdeljena s tremi medaljoni na dvoje polj. V sredini je v štirikrat profilirnnem medaljonu glava kuštravega silena z vinsko trto in grozdjem v laseh. Napet obraz, širok nos in debele ustnice so značilni tudi za ostala dva medaljona na koncu preklade. Samo ta dva nista silena ampak meduzi, ki imata namesto grozdja kače v laseh. Na desni polovici preklade beži pred zasledujočim levom v silnem gnlop4i konj z vihrajoČo grivo in razmeroma kratkim repom. Mogoče bi konj še utegnil pobegnili zasledujoči zverini, če ga ne bi na koncu preklade čakal že drug, proti njemu obrnjen, razkoračen lev s široko odprtim gobcem, da bi ga požrl. Konjev beg je zaman. Na levi polovici preklade pa vidimo dva zajcu, kako bežita na vso moč pred zasledujočim psom, ki bo skoro zadnjega ulovil. Omenjena lovska prizoru iz živalskega sveta nam jasno pokažeta v prenesenem smislu, da je človekov beg pred smrtjo brezuspešen. Ce- * J. Klemene, Evnopu i/. Šempetra, Tkaloičov zbornik, Zagreb 1958, str. 17—22. 4 tuble. " Jos. rininšiiukl. Nagrobni spoimeiimk M. Valenija Sperata iz Vimmiacija, VHAD NS. I., Zagrob 1895/0, str. 1 ss. 92 prav človek misli, da ji je že ušel, ga čaka še bolj grozeče na drugem mostu. Grobnica Priscianov10 je precej visoka (8,28 m) in ima kipe pokoj­ nikov pod baldahinom in dvoje ločenih napisov. Kot podnožje baldahinu služi prekladu (inv. št. 58) z napisom, ki omenja Justo, ženo oziroma muter Priscianov. Desno in levo od tegu napisa stu upodobljeni dve v skoku zasledujoči zverini, ki zasledujeta živali, ki niso več upodobljene. Na vsuk način je ta prizor bil sličen prej omenjenemu. Zgodnejša, lepša a sicer nekoliko manjša (viš. 6,60 m) kakor grob­ nica Priscianov jo grobnica rodbine Enijcev.11 Reliefne portrete pokoj­ nikov čuva pred padavinami dvokapna baldahinova streha (inv. št. 265), ki jo spredaj nosita dva stebra, zadaj pa stena s portreti Enijcev. Strop baldahina je izpolnjen s prekrasnimi peterokotniki in pasom hipokam- pov, ki se nadaljuje tudi na zunanji strani. Desna in leva navpična baldahinova stena pa predstavljala dva reliefa z živalmi, ki jih pre­ ganjata pes in lev. Levo zunanje polje (dolž. 117 cm, viš. 40 cm) je izpolnjeno s prizo­ rom, kako lev preganja konju. Ozadje tega prizora je izpolnjeno s štirimi dvo- ali trovejnatimi drevesi. Konj z dolgim repom in dvignje­ nima sprednjima nogama v zraku beži proti 1. robu. Za njim drvi lev z nekoliko dvignjenima šapama, mogočno grivo na glavi in navzgor zavi­ tim repom. Zdi se, da bo lev vsak trenutek zgrabil bežečega konja. Na zunanji desni strani baldahina je upodobljen prizor, kako pes goni srni podobno žival. Gozdna pokrajina je naznačenu s troje dvo- uli trovejnalih dreves. Srna beži proti zunanjemu robu tako, da se z zadnjima nogama dotika tal, sprednji ima pa visoko v zraku. Jezik ji vsled napora visi iz gobca. Na glavi ima mali rog, rep pa je zelo kratek. Srno goni očividno lovski pes, saj nosi okrog vratu jermen. Pes zelo hiti in ima sprednji šapi skoro vodoravno, le z zadnjima se dotika tal. Ušesi ima položeni čieio ob glavi. Hep jo precej dolg in vodoravno položen. Med večjimi nagrobniki v Sloveniji ima sličen prizor tudi poznani Orfejev spomenik iz Ptuja.12 Vmesno polje med reliefom z Orfejem, ki svira na liro in napisom predstavlja v levem vogalu gazelo, ki beži. V sredini nupada medved bika, a na desni lev zasleduje divjega osla. V cerkvi sv. Martina v Šmartnem na Pohorju je v južni cerkveni steni vzidana reliefna plošča s približno isto vsebino kot že omenjeni Orfejev spomenik v Ptuju. Pod sceno z Orfejem je precej ozek pas s prizorom, kako pes goni zajca, ki ga pa napade še en pes.13 Poleg omenjenega Orfejevega spomenika je iz Petovije še nagrobnik nekega Raviusa Restitute, ki je danes v muzeju v Mariboru. Polje med 10 Cele, rekonstruirane grohniiec so uipodoblionc le v Klemene, Riimske à'zkupanme v šttmipetru: Grobnicu Prisuiauov je si. 11, grobnica Enijcev si. 53 im 34, grobnica Sekundlijauov si. 42, 44, 43. 11 Glej opombo 10. 18 Al. Abranwé, Poetovm (SI.) str. 1% ss, si. 9Г. lloffiller-Saria, Antike Insclvriftem aus Jugoslavie^, Zagreb. 1(>3(), str. 175 ss, št. lij*) z literaturo. 1S A. Abrami«, o. e. str. 1ЗД, si. <>8., Hoffiillor-Sania, 1. c. 93 napisom in timpanonora izpolnjuje prizor, kako goni pes srno na levo. Na desni strani se mirno pase govedo.14 Nagrobnik nekega Vibenusa iz Ptujske okolice (Gornje Lendave), ki je danes v muzeju v Budimpešti, ima nad napisom v polju sceno na levi, kako pes zaustavlja vepra, a desno, kako pes lovi zajca." Zelo mnogo reliefov, ki se nanašajo na beg pred smrtjo m na po­ smrtno življenje ima nagrobnik Valerija Sperata iz Viminacija (vis. 2 m, šir. 75 cm). Zgornjo tretjino spomenika zavzema relief, ki predstavlja, kako bog podzemlja Had vleče na voz Proserpino. Konje vodi Hermes, v ozadju je pa še Atena. Izpod tega prizora a nad napisom je mnogo ožji friz, ki ima na levi polovici prizor, kako lovec teče k živali, ki jo je podrl a na desni polovici vidimo, kako ogromen lev zasleduje bežecega jelena, ki ga bo gotovo dohitel. Spodnji del spomenika pod napisom pa predstavlja Evropo na biku, ki hiti na levo. Desno in levo od tega pri­ zora pa stojita oba Dioskura s svojimi konji.18 Iz gornjega opisa vidimo, da nosi ta spomenik vse tri elemente untične smrti. Lovska prizora se nanašata na beg pred smrtjo. Rop Proserpine — bridka ločitev, ko mora zapustiti svojo mater Demetro. Evropa na biku potovanje na otok blaženih. Figuralni lovski motivi bega pred smrtjo so najpogostejši ravno v dunavskih pokrajinah rimskega imperija. Schober jih našteje v Solvi 3, v Petoviju 3, v Savariji 5, v Scarabantiji 3, v Arrabom 2, v Vinkovcih 1, v Sirmi umu 1. » Hoffiller-Sa