83 Uvod Okrogle mize se je skupno udeležilo 18 udeležencev, in sicer poznavalca razširjenosti in pojavnih oblik ljubitelj- skega iskanja z detektorji kovin, arheologi, (vojaški) zgo- dovinarji, kustosi in konservatorji iz akademske in razi- skovalne sfere ter ustanov s področja varstva dediščine ter predstavnika Uprave za zaščito in reševanje. Dogodek je povezoval Andrej Gaspari. Udeležence je uvodoma nagovoril g. Silvester Gaber- šček, vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo. Izhodišča za razpravo je ponudila predstavitev rezul- tatov anonimne spletne ankete o ljubiteljskem iskanju arheoloških najdb ter njihova primerjava z aktualnimi študijami in analizami te dejavnosti v drugih evropskih državah. Glavni namen ankete je bil pridobiti reprezentativen vpogled v razširjenost, intenzivnost in organiziranost lju- biteljskega ukvarjanja z iskanjem arheoloških najdb na ozemlju Republike Slovenije, vključno z ostalinami I. in II. svetovne vojne, ne glede na to, ali se tako iskanje izva- ja z uporabo posebnih tehničnih sredstev (npr. detektorji kovin) za ta namen ali brez. Prispevek in pojavne oblike te dejavnosti s stališča ohra- njanja in promocije kulturne dediščine so bile predmet razprave v nadaljevanju dogodka s ciljem oblikovanja predlogov za nove oblike in spremembe oziroma nad- gradnjo obstoječih mehanizmov sodelovanja med iskalci ter raziskovalnimi ustanovami in institucijami varstva ter službami za zaščito in reševanje. Program in vsebina okrogle mize Uvodna predstavitev (doc. dr. Andrej Gaspari, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo): • seznanitev udeležencev z glavnimi poudarki rezul- tatov ankete o ljubiteljskem iskanju arheoloških ostalin; • predstavitev strategije in veljavne ureditve varstva arheološke dediščine v področnem zakonu (ZVKD-1 2008) (naključne najdbe – iskanje arheoloških osta- lin – arheološke raziskave) ter lastninske pravice na arheoloških najdbah (premičnih ostalinah); • predstavitev koncepta iskanja arheoloških ostalin, kot ga predvideva Pravilnik o iskanju arheoloških ostalin (Pravilnik 2014), in pričakovanih učinkov njegovega izvajanja. Poudarki rezultatov ankete Nagovor ankete z 58 vprašanji, namenjene arheologom, je odprlo 240 obiskovalcev. Od tega je 164 obiskovalcev nadaljevalo na anketo, ki jo je nato začelo izpolnjevati 154 respondentov. Od skupaj 123 respondentov jih je 83 anketo izpolnilo v celoti, 40 pa delno. Nagovor ankete z 58 vprašanji, namenjene ljubiteljskim iskalcem, je odprlo 330 obiskovalcev. Od tega je 187 obiskovalcev nadaljevalo na anketo, ki jo je nato začelo izpolnjevati 150 respondentov. Od skupaj 154 respon- dentov jih je 58 anketo izpolnilo v celoti, 96 pa delno (sliki 1 in 2). Organizator ocenjuje, da je odziv na anketo med arheo- logi dober in da odraža splošno zavedanje o potrebi po Ljubiteljska uporaba detektorjev kovin in njeno mesto v okviru varstva arheološke in zgodovinske dediščine. Poročilo z okrogle mize Slovenskega arheološkega društva © Andrej Gaspari Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Andrej.Gaspari@ff.uni-lj.si 1.25 Drugi sestavni deli Arheo 35, 2018, 83–88 Organizator: Slovensko arheološko društvo, zanj: Andrej Gaspari in Matija Črešnar Termin: 5. april 2018 med 13.00 in 16.00 Kraj: Narodni muzej Slovenije – ploščad Metelkova (Maistrova 1) Prisotni: Patricija Bratina (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica), Danijela Brišnik (ZVKDS, OE Celje), dr. Matija Črešnar (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta), Jani Ferjan (Nomadis, d. o. o.), dr. Teja Gerbec (Goriški muzej), Mihela Kajzer Cafnik (ZVKDS, OE Maribor), dr. Andrej Gaspari (UL FF), dr. Jana Horvat (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU), Bojan Kopač (sodelavec Uprave RS za zaščito in reševanje), dr. Uroš Košir (Avgusta, d. o. o.), Borut Križ (Dolenjski muzej), Stanislav Lotrič (URZSR), dr. Boštjan Laharnar (Narodni muzej Slovenije), dr. Alenka Miškec (NMS), Miha Mlinar (Tolminski muzej), Jaka Pavlovič (preizkuševalec detektorjev), dr. Martin Premk (V ojaški muzej Slovenske vojske) in Jože Šerbec (Kobariški muzej). Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 83 4. 07. 2019 19:33:28 84 aktivni nasloviti problematike. Število respondentov s strani ljubiteljskih iskalcev ocenjuje kot pričakovano in visoko, dobljen vpogled pa kot reprezentativen. Rezultati obeh anket, ki so bili udeležencem posredo- vani pred sestankom, so zgovorni sami sebi, zato se je organizator pri njihovi predstavitvi omejil na analizo in komentar intenzivnosti ljubiteljskega iskanja in oceno vpliva na arheološki zapis, v tem primeru zlasti števila odkritih najdb. Dobljene minimalne povprečne vrednosti so bile pri- merjane z rezultati raziskave spletnih virov (ang. ne- tnography) iz leta 2017 (glej Hardy 2017), ki je zajela omrežja izbranih evropskih držav (Anglija in Wales, Avstrija, Belgija, Danska, Irska, Nizozemska, Severna Irska, Škotska), ZDA, Kanade, Nove Zelandije in Av- stralije. Rezultati kažejo presenetljivo visoko stopnjo ujemanja z rezultati slovenske ankete in omogočajo in- terpoliranje oz. preslikavo faktorjev, ki jih iz ankete SAD ni bilo mogoče ugotoviti oz. pridobiti in se tičejo zlasti ocen števila iskalcev. Analiza spletnih omrežij je pokazala, da se v zaje- tih državah z iskanjem povprečno ukvarja 1 oseba na 2.251 prebivalcev. Minimalno povprečje iskalnih ur za uporabnika detektorja na leto znaša 286,02 ure, kar na podlagi statistike odkritih najdb omogoča zanesljivo sklepanje o 88 sporočanja vrednih najdb (ang. reporta- ble finds) od skupno 314,62 predmetov na leto po po- sameznem iskalcu (faktor vse najdbe/poročanja vredne najdbe = ca. 0,28). V sosednji Avstriji so glede na anketo (24 responden- tov), objavljeno leta 2011, iskalci z detektorji kovin to dejavnost opravljali povprečno najmanj 2,83 ure na dan in 29,58 dni na leto, skupno povprečno najmanj 83,71 ure iskanja na leto. Po drugi anketi (133 respondentov) so minimalne povprečne vrednosti večje in znašajo 3,9 ure na dan, 56 dni oziroma skupno 218,4 ure na leto. Glede na anketo SAD (66 respondentov) so slovenski is- kalci to dejavnost opravljali povprečno najmanj 2,19 ure na dan in 27,8 dni na leto, skupno povprečno 60,88 ure na leto na iskalca. Posamezen iskalec, zajet v anketi SAD, povprečno najde najmanj 7,02 najdbe na dan. V kolikor za izhodišče za približno določitev števila iskalcev v Sloveniji privzamemo vrednost 1 iskalec na 6.931 (svetovno povprečje – nelegalno iskanje)/4.106 (Avstrija)/2.251 (svetovno povprečje – skupaj) prebi- valcev (1. 1. 2017 = ca. 2.065.000), dobimo oceno o 297/503/917 iskalcih, ki skupno iskanju povprečno na- menijo 18.081/30.623/55.827 ur na leto. Slika 1. Primer rezultatov ankete oz. odgovorov na vprašanje »Katere vrste najdišč vas posebej zanimajo?« Ljubiteljska uporaba detektorjev kovin in njeno mesto v okviru varstva arheološke in zgodovinske dediščine ... Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 84 4. 07. 2019 19:33:28 85 Ocenjenih 297/503/917 iskalcev glede na rezultate ankete odkrije povprečno najmanj 57.961/98.163/178.958 najdb na leto, od tega 15.109/25.589/50.108 vrednih poročanja. Povprečen iskalec se s tem ukvarja že najmanj 6,15 let. Zgornje minimalne ocene lahko poljubno nižamo, pa bodo še vedno ostale neprijetno visoke. Analiza je po- trdila pričakovano razmerje med razmeroma omejenim krogom iskalcev predmetov iz časa kovinskih obdobij prazgodovine, antike in (zgodnjega) srednjega veka ter poudarjeno zanimanje za ostaline I. in II. svetovne vojne (slika 2). Analiza spleta bi zelo verjetno ta trend še poglo- bila, saj že nesistematičen pregled forumov izdaja izrazi- to prevlado komunikacije ostalin vojn preteklega stoletja. Ob presoji, o kolikšnem deležu dejansko odtujenih osta- lin smemo domnevati pri ocenjenem številu odkritih najdb, ne smemo spregledati, da določen krog iskalcev vendarle ostaja in bo ostal v senci. Organizator ocenjuje, da se z iskanjem predmetov iz »klasičnih« arheoloških obdobij pri nas bolj ali manj intenzivno ukvarja nekje med 50 in 100 iskalcev, ki na letni ravni odkrijejo nekje med 2.000 in 4.000 kakovostih kovinskih najdb. Projek- cija takega tempa izgubljanja dragocenih sestavnih delov arheološkega zapisa je za javni interes varstva dediščine fundamentalno nevzdržna, ne glede na obseg gradiva, ki se preproda na mednarodnem trgu oziroma ostane na ozemlju RS v javnosti nedostopnih zbirkah. Izhodišča za diskusijo • Predlogi za načine promocije in nadgraditev meha- nizmov sodelovanja z iskalci, ki si tega želijo, ter na- čine pritegnitve tistih iskalcev, ki se za tako sodelova- nje doslej niso mogli odločiti. • Predlogi za nadgradnjo mehanizmov pregona pravih »črnih« detektorašev, ki najdbe preprodajajo, in oseb, ki pri tem sodelujejo (ustrezne spremembe Kazenske- ga zakonika v skladu s konvencijo Sveta Evrope (ang. Convention on Offences relating to Cultural Property) (Council of Europe 1985), ki države podpisnice med drugim spodbuja h kvalificiranju nedovoljenega prido- bivanja arheoloških najdb, sodelovanja pri njihovem transportu, pošiljanju in preprodaji za kazniva dejanja. • Problematika senzacionalističnega in nereflektirane- ga poročanja medijev o dejavnostih, ki so v očitnem nasprotju z javnim interesom varstva ostalin, in pri- meri odkritega promoviranja nezakonitega izkopa- vanja; vloga stanovskih društev in nacionalne veje združenja ICOMOS? Slika 2. Primer rezultatov ankete oz. odgovorov na vprašanje »Katera obdobja vas posebej zanimajo?« Arheo 35, 2018, 83–88 Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 85 4. 07. 2019 19:33:29 86 Predstavitev Arheologija modernih konfliktov: kaj lahko k razumevanju modernih konfliktov doprinese arheologija (dr. Uroš Košir) Problematika varstva arheološke dediščine I. in II. sve- tovne vojne. Izhodišča za diskusijo: • razširjena definicija arheoloških ostalin iz ZVKD-1 glede na predhodno zakonodajo s področja varstva kulturne dediščine; • arheološke dimenzije območij zgodovinske in memo- rialne dediščine ter vizija sodelovanja med disciplina- mi pri opredelitvi območij posebnega pomena (boji- šča, bitke, infrastruktura, bolnice, tehnike, razbitine letal in ladij, grobišča in pokopi, varstvo kompleksnih ostalin v prostoru: npr. fronta z zaledjem) kot prosto- rov rezervatnega varstva s posebnim režimom (me- rila in kriteriji vrednotenja in mehanizmi za njihovo vzpostavitev); • dodana vrednost arheološke metodologije terenskih raziskav na ravni mikrotopografskega dokumentira- nja sledov dogajanj kot dopolnitve ostalim zgodovin- skim virom ter koncept varovanja/ohranjanja materi- alnih ostankov v povezavi z naravnim ali antropoge- no preoblikovanim okoljem; • regulacija dolgoročne hrambe premičnih najdb s stro- kovno identificiranimi lastnostmi dediščine kot eno osnovnih vodil javnega interesa in logika/mehaniz- mi identifikacije predmeta kot dediščine na primeru ostalin I. in II. vojne (do izdaje odločbe kot dokazila o izvoru in ne dokazila o lastninski pravici); kriteriji vrednotenja tovrstne premične dediščine; • dokazano pozitivni učinki ljubiteljskega iskanja in zbiranja ostalin vojn (prepoznavnost regije in zbirke/ zasebni muzeji kot obogatitev turistične ponudbe kra- jev, kjer je le-ta pičla, ter učinki ohranjanja dedišči- ne v bližini mesta, od koder izhaja; tradicija zbiranja kot etnološki fenomen/živa dediščina) v nasprotju z nezdružljivostjo povsem nereguliranega, neavtorizi- ranega in nenadzorovanega odnašanja vojnih osta- lin s predlogi nominacij za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine (tudi z vidika delovanja režimov varstva in drugih področij skrbnega pregleda s strani ICOMOS-ovih strokovnjakov); • konkretni razlogi posameznikov ali skupin iskalcev/ zbiralcev proti uvrstitvi gradiva iz I. in II. svetovne vojne med arheološke ostaline ter razlogi za naspro- tovanje veljavni regulaciji področja; • razlogi za neuspeh veljavnih odlokov za zavarovanje materialnih ostalin I. svetovne vojne (npr. na obmo- čju občine Tolmin od leta 1993) (Splet 1). Problematika varstva dediščine v okviru varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) (Stanislav Lotrič in Bojan Kopač) Izhodišča za diskusijo: • NUS kot evidentna, realna in prežeča nevarnost v primeru iskanja z detektorji kovin in naključnega od- krivanja ob posegih v prostor/prevlada enega javnega interesa nad drugim; • predstavitev relevantnih določil področne zakonodaje in obveznih ravnanj ob najdbah; • protokoli in pravila rokovanja pristojnih služb (nev- traliziranje na mestu/premik, dokumentiranje mesta najdbe in evidentiranje ter hramba v izobraževalne namene); • možnosti in omejitve za sodelovanje in izmenjavo podatkov med institucijami varstva dediščine in služ- bami zaščite in reševanja; • predpogoji za hrambo v muzejskih zbirkah in proble- matika legalnega posedovanja: pregled s strani pri- stojne službe in certificiranje. Povzetek razprave V ospredju zanimanja organizatorjev so bili recepcija pri- zadevanj za izboljšanje in nadgradnjo sodelovanja med institucionalno stroko in ljubiteljskimi iskalci, ki sta jo komentirala gospoda Jani Ferjan in Jaka Pavlovič, ter po- gledi na arheološko obravnavo in vrednotenje ostalin I. in II. svetovne vojne, ki sta jih prispevala g. Jože Šerbec in dr. Martin Premk. Glavni poudarki njihovih razmis lekov vključujejo: • JF: kot pooblaščeni prodajalec detektorjev kovin ima dober pregled nad kupci tovrstnih naprav, kot eden od moderatorjev spletnega foruma pa nad razmišlja- njem vsaj dela skupnosti iskalcev. Prepričan je, da je ocena o 900 ljubiteljskih iskalcih previsoka. Sam meni, da se skupno število občasnih iskalcev giblje okoli 500, bolj aktivnih pa naj bi bilo le nekje med 50 in 100 iskalcev. Sorazmerno s številom iskalcev je Ljubiteljska uporaba detektorjev kovin in njeno mesto v okviru varstva arheološke in zgodovinske dediščine ... Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 86 4. 07. 2019 19:33:29 87 posledično tudi manjše število najdb. Drug dejavnik, za katerega meni, da prav tako vpliva na nekoliko nižje število najdb v primerjavi z vrednostmi iz razi- skave spletnih virov (Hardy 2017), je slabša tehnična opremljenost iskalcev. Velika večina iskalcev pri nas uporablja detektorje kovin nižjega cenovnega razre- da, medtem ko v državah, ki so zajete v prej omenje- ni raziskavi, iskalci večinoma uporabljajo zmoglji- vejše detektorje. Pobude in poskusi za organizacijo druženj – relijev iskalcev so se izjalovili; interes deklarativno obsta- ja, zagotovitev prisotnosti pa izostane, podobno kot v primeru pričujoče okrogle mize. • JP: kot poznavalec področja in eden od moderatorjev spletnega foruma meni, da ustrezna ureditev podro- čja zahteva predvsem sodelovanje med uporabniki detektorjev kovin, arheološko stroko in državnimi in- stitucijami za varstvo dediščine, saj drugačen pristop potiska iskalce v ilegalne aktivnosti, ki so nato naj- boljše zagotovilo, da se bo kulturna dediščina obrav- navala nenadzorovano, nestrokovno in posledično na škodljiv način. Kot uspešen način sodelovanja prepo- znava ureditev v drugih državah, npr. v Angliji. Podpira prepoved namenske uporabe detektorjev kovin za iskanje kulturno-zgodovinskih ostalin brez dovoljenja pristojnih institucij. Ob tem opozarja, da ZVKD-1 ne prepoveduje, da bi ljubitelji uporabljali detektorje v dejavnostih, ki ne predstavljajo iskanja arheoloških ostalin (iskanje meteoritov, sodobnih iz- gubljenih predmetov, sekundarnih surovin, instalacij, zakladov po 53 čl. SPZ-A, feromagnetnih in drugih mineralov, tehnično testiranje detektorjev ipd.) na območjih izven registriranih arheoloških najdišč, pri čemer je močno povečana možnost naključnih najdb kulturno-zgodovinskega pomena, s tem pa tudi po- tencialno nestrokovnega ravnanja z najdbo ter posle- dičnim poškodovanjem najdbe in najdišča. Prepričan je, da lahko morebitne poškodbe na tovr- stnih naključnih najdbah preprečijo le usposobljeni najditelji s temeljnim znanjem iz osnov arheologije, zato predlaga, da bi morala biti kakršna koli upora- ba detektorja kovin, torej tudi tista, ki jo ZVKD-1 ne prepoveduje, pogojena z opravljenim tovrstnim teča- jem. Na podoben način, z izpitom iz usposobljenosti, rešujejo problematiko nestrokovnega povzročanja škode kot obstranske posledice določene dejavno- sti tudi na nekaterih drugih področjih, kot so npr. lovstvo, radioamaterstvo, jadralstvo ipd. Izkušnje iz omenjenih področij kažejo, da so prav člani, ki imajo opravljen izpit, najboljši varuhi reda in upoštevanja pravil na svojem področju, zato ni posebnega razloga, da ne bi bilo tako tudi pri uporabi detektorjev kovin. Predlaga, da naj se poleg obveznega enkratnega izpita vzpodbuja tudi k stalnemu dopolnilnemu usposablja- nju z javnimi vabili lastnikom detektorjev kovin za sodelovanje v arheoloških raziskavah. V zvezi nagradami za naključno odkrite najdbe opo- zori na pomanjkljivost dikcije 26a. člena ZVKD-1, ki z besedico »lahko« najditelja napeljuje na misel, da bo »lahko« tudi prikrajšan za nagrado. Zato predla- ga, da se sporna besedica v naslednjih spremembah ZKVD-1 črta, zaščito proračunskih sredstev (kar je verjetno bil eden od namenov vnosa besedice »lah- ko« v besedilo) pa doseže z alternativnim pristopom. Kot mogočo alternativo finančni nagradi, ki bi bila na izbiro poštenemu najditelju, predlaga možnost, da bo muzejska interpretacija najdbe na primeren način opremljena z njegovim imenom. Meni, da je samo- ljubje močno gonilo v ravnanju človeka in bi se zato marsikdo, v zameno za počastilni pripis ob ekspona- tu, odrekel denarnemu nadomestilu. Tako bi presegli potencial nezaupanja, ki ga vzbuja besedica »lahko« in prispevali k zmanjšanju potrebnih sredstev za mo- rebitne denarne nagrade najditeljem. • JŠ: opiše, kako so po uveljavitvi odloka o zavarova- nju materialnih ostalin I. svetovne vojne vzpostavljen sistem izkaznic za nadzornike nekateri med njimi zlo- rabljali za nezakonito izkopavanje ostalin. Opozori na dogajanje na sejmih militarij, ki se jih udeležuje več tisoč zbiralcev in na katerih se povsem nenadzorova- no kupuje, prodaja in menja nezakonito pridobljeno gradivo. Še vedno se dogajajo pravi pohodi skupin iskalcev iz tujine (zlasti Avstrije), ki na široko plenijo po odročnejših delih bojišč (pred časom je bil na uda- ru zlasti Kolovrat), in proti katerim je ob trenutnih ka- pacitetah in volji organov pregona težko kaj ukreniti. • MP: v okviru razprave o potrebi po razglasitvi ob- močij posebnega pomena kot prostorov rezervatne- ga varstva opozori na le dokumentarno izpričane in še neodkrite predmete velike zgodovinske vrednosti (npr. zakopani top 9. korpusa NOVJ, morebitna vozi- la pod vodami, razbitine letal ipd.), ki niso na zavaro- vanih območjih in pri katerih smo soočeni z latentno možnostjo, da si jih kdo protipravno prilasti. Arheo 35, 2018, 83–88 Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 87 4. 07. 2019 19:33:29 88 Sklepi 1. Navzoči se strinjajo, da so med načrtovanimi kora- ki k boljšemu sodelovanju, vključno z izkoriščanjem možnosti, ki jih odpira Pravilnik o iskanju arheo- loških ostalin in bi pripomogle k doseganju ciljev, zastavljenih ob sprejetju predpisa leta 2014, ključni zagotovitev ciklične in regijsko zasnovane izvedbe usposabljanj ter pritegnitev ljubiteljskih iskalcev v strokovno načrtovane in vodene arheološke raziska- ve. Izhodišče bi lahko bilo predhodno neformalno spodbujanje iskalcev, za katere je mogoče na podlagi preteklih izkušenj domnevati, da sprejemajo načela varstva javnega interesa in bi lahko z zgledom prispe- vali k promociji odgovornega iskanja med ostalimi. 2. Slovenskemu arheološkemu društvu se predlaga iz- delava zasnove, organizacija in izvedba kampanj osveščanja lokalnih skupnosti o pomenu varstva ar- heološke dediščine kot skupne vrednote v obliki pre- davanj, okroglih miz in priložnostnih razstav, ki naj naglasijo problematiko plenjenja arheoloških najdišč in nezakonitega prilaščanja skupnega dobrega ter mo- žnosti sodelovanja in povezovanja različnih ustanov in organizacij (šole, lovci, ribiči, organi pregona ...) pri preprečevanju oziroma omejevanju tovrstnih ne- legalnih dejavnosti. 3. Ministrstvu se predlaga, da se v naslednji spremembi ZVKD-1 na smiseln način prepove (in sankcionira) kakršno koli neavtorizirano uporabo iskalnikov kovin na območju registriranih arheoloških najdišč. Na ta način bi se povečala učinkovitost varstva arheološke dediščine, trenutno omejenega zaradi pomanjkljivo- sti veljavnega določila, ki prepoved uporabe detek- torjev brez ustreznega dovoljenja zožuje le na iskanje arheo loških ostalin in tako odpira možnosti za zlora- bo, obenem pa preprečuje učinkovit pregon plenjenja. Literatura / References Council of Europe 1985, European Convention on Of- fences relating to Cultural Property. – European Treaty Series 119. Hardy, S. A. 2017, Quantitative analysis of open-source data on metal detecting for cultural property: Estimation of the scale and intensity of metal detecting and the quan- tity of metal-detected cultural goods. – Cogent Social Sciences 3(1), 1–49. Pravilnik 2014, Pravilnik o iskanju arheoloških ostalin in uporabi tehničnih sredstev za te namene. – Uradni list RS 49/2014, 5489–5490. ZVKD 2008, Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1). – Uradni list RS 16/2008, 1121–1145. Spletni vir / Web source Splet 1 / Web 1: http://www2.eheritage.si/eheritage/MK_ Dokumenti/p0590_1.pdf (dostop 22. 3. 2019). Ljubiteljska uporaba detektorjev kovin in njeno mesto v okviru varstva arheološke in zgodovinske dediščine ... Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 88 4. 07. 2019 19:33:29