Št 19. V Gorici, dne 7. maja. 1897, ečaj XXVII. „Soča" izhaja vsak petek a poldne in velja s prilogo „Cli|i4&r!k! liti' wed po poŠti prejemana ali v Gorici na do« pošiljana: vse leto.....gld. 4-40, pol leta..... , 220, Četrt leta.....1*10. Za tuje dežele toliko veCs kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravniSlvu. »frlRircc" izhaja vsakih H clnij vsak drugi torek in vetja za telo leto 80 kr. „Qa*psdarslci Uftt" izhaja iu se prilaga vsak mesec v obsegu te sstranij. Kadar je v petek praznik, irideia lista že v velrlek. SOČA (Izdaja za deželo.) $L2B3&tQila in »rlSlAIIGE1 plačujejo se u pctslopno petit vrsto; 8 kr., ,v ,* tiskajo 1 krat, 7 » , 2 . C . . ". 3 , Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v lobakarnah v Nunski aliei in v Šolski ulici, v Trstu pri Lovrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr. Dopisi poSiljajo najise uredništvu, naročnina in reklamacijo pa upravnižlvu ,Sočo". —. Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. ~ Hokopisi se no vračajo. Uredništvo in upravniilvo je v (iosposki ulici 9. Isdajatalf In odgovorni uradnik Oragotin Strucolj. !fBog; in narod!" V Gorici, (5. maja. Pol i tiski položaj v Avstriji jortunes takti iieja«eii iu zavozlan, da ni mogoče reči nir Kotovi*Lii o najbližji prihodnosti; po jfdtii strani vidimo razdejanost na-fiejra državnega zbora, po ciniki pa neuspehe v podajanjih HVtftHJ&kc iu o<;or-ske kvotuc deputacije. V državnem zboru vladajo \m-čudni odtiosaji, ki m« morejo več dol-jo trajati, Ker jirof Bud o ni ni mojrol se staviti večine po svojem .situ, združila se ji> pa cehi l»ivša dimnica za njegovim hrbtom in sestavila večino, katero mora vlada vp«»;t»'Vati iu spremenili svoji' postopanje po njenih zahtevah, aH ju mora odstopiti. Toda jjnrf Hadeni se ni odločil do/dej ne za prvo ne za dru»o; on in vsi ministri so ustali stari in žive od dneva do dneva po starem Tuaffe-jeiu načinu . fortfretovanja ... Kolikor je mogoče doslej soditi, j profil H ude tii j ti ni ni«- kaj pri mvu taka večina; umevim je, da je ista jj-rofu tileispuehii in baronu tiauču se manj ljuba. Zato pa tudi doslej Še ni nikakili pravili t.iliiosajcv med \hulo iu j večino dr/avue^a zbora; ali je pa morda | tu vmes kako sporaziimljenje med »to-l fom It ud cui je lil in Poljaki ali vsaj s I prvaki - poljskemu kola-, se doslej m« i ne more govoriti, todit mogoče je! 1 Za take vrste zakulisovanje so Poljaki f sposobni, jjrof Hadeni pa tudi. * Iz te«a je jasno, da »rof Hadeni I še nima večine na svoji strani, nasprotno pa je 11 tii i večina brez zanesljive vlade .1 na čelu. To pa so odtiošitji, ki ne umrejo dol»D trajati! In od nove večine je /.a visim, aH pridemo vini prej na čisto jj ali liitini) se dalje tavali v temi! Ako 1 ta veeina v kratkem ne doseže ugodne ' rešitve iz teh ne^otovostij. dokaže že j pri rojstvu kaj čudno slabost, ki no |'1 moro nudijo uplivati na daljni razvitek [' itak dovolj zamotanih oduosajev. Kar se tiče nas Slovencev in Hrvatov, ne moremo biti nit" kaj zadovoljni z neodločnostjo nove večine! Ta veeina je izvolila, v zbornici svoj,- ptvdsed-L stvo, t. j, predsedniku in oba j.odpred-;: sednika, in v sejah iahl-.o določa v>e po svoji volji, vendar >d znali dru^i i-initelji zaprečiti. da nujna ptedlieja dr. pa napovedali tej vladi srdit boj z obstrukeijo v državnem zboru in $ predlogi, naj se postavi eelo ministei>tv> na zatožno klop radi znanih jezikovnih naredit na Oeškeni iu Moravskem. — obstrukcija od strani levičarjev in nemških naoijonaloov je -:' ustavila vsako pozitivno delovanje, tudi . tako, kakorsno je omenjal presudni govor. Kako dolgo So pojde tako ua-' pivj'^ (Jovori se žo, da vlada pretrga zborovanje do jeseni! Ako se to zgodi, ostane ta vlada v svoji celoti s«, dalje Ji a krmilu in mi Primorci bomo dalje , trpeli pod težo sedanjega vladnega sis-tema tržaškega! — Ako nova veeina i »te more doseči nikake premembe v tem ;, pogledu, s kakošnim zaupanjem naj H gledamo v bližnjo prihodnost?! j Pogajanja oheh fcvotnih dejmtacij "I o pogodbi k Ogersko so ae razbila; zadeni in Banfi sta bila že pri cesarju * v avdijenci in sta mu sporočila tak ko-"; J^ee dogovorov. i Kaj bo zdaj, ni, lahko uganiti! Ali naj se naša polovieajid.i ogerskiV l'parno, da tega ne stori, saj smo plačali v *.H) letih že ogromno milijonov za Ogre. llaje naj se napove ogerski polo\ici boj do skrajnosti! Ako bi imeli na Dunaiu le dovolj resne volje, bi že ukrotili madjarsko sopiruost! Vladnim krogom dela ta neuspeh veliko preglavico, ker so v teku let razbrzdali madjarsko šoviniste tako, da se jih zdaj boje. In v tem je vsa tež-koča tega perečega vprašanja! Naši vladni krogi Iti se menila najraje udali Ogrom na milost in nemilost, da bi le imeli nekaj miru pred njimi, toda po drugi strani so zopet nekoliko v skrbeli, ker >o v-.d narodi naše dr/.avtu« polovice že do grla siti dosedanjih kričečih od-nošajev 7. Ogersko, za katero plačujemo milijone, a dobivamo v zahvalo le ošabno vmešavanje ne le v zunanjo, marveč tudi v našo domačo politiko. Nočemo se- daljo spuščati v podrobnosti omenjenih dogovorov, ampak reči nam je le, da moremo /.vreči vso krivdo na ramo ogersko deputacije, ki je ostala neizprosna nasproti vsem dokazom od avstrijsko strani. In onitraii-ska vlada je VM-skozi odobrila tako postopanje ogersko kvotue deputacije; to je pa storila na tako odločen, osten-tativen iia<"in, na kakorši-u ni naša vlada še nikdar dala razumeti, kako misli o prihodnji pogodbi mod našo iu ogersko državno polovici*. Kaj stori naša vlad-i zdaj, ko je ogej-ska govorila tako jasno bevedov« Foscl Nj. Veličanstva cesarja v Petrogradu. Ves slovanski svet še jinvuri o pomembnem sestanku dveh mo^oCnih vladarjev v PirtropT.tdn; vsi listi raaiij nli vpC protresa-v:ijo hc.cedc in ljubeznivost, s katero je pozdravil slovanski c.ir, jj.^p-jd.tr najiiioriicjic države n,i hVctti, u:i>^.i > 'H-.ya »"''S.ir^i kol i:o>t.i v svo;i prestolnici. Ako bi ta pi.M-1 Miiatr; i te doVaiim otba\o!ti tu t.itiski po-et ril* i^a c.irja na Dunaju, ne hiiu bi tiai pripi-ov;iti posebiie v.;žuo.>ti. V tem Miii.-!u nekako pi-ejo neiiiški in iit;td;ar.-ki li>li, k.sli r-ni se \i.li, d.t n.i-r.!vnporaziiniljenjii. Da se lo vporaziuiiljeiije ni že prej doseglo, je najbrž krivo mešanje nafte notranje politike z naji.ičuo zunanjo. Mailjari so v slrahn /a svoj mtielni, edino lena šovinizmu sloneči obstanek, storili vse, da zapeljejo poliliko moiniihije na prolislovansko pot, in Nemci so jih prav minljivo podpirali; dobrodošel k vsemu temu je ftc slrah pred dozdevno vojno ¦/. Rusijo. Movanski listi so skoro brc/, izjeme vsiolNojculi l.iko poliliko in vedno priporočali Avslriji, da se'približuje Rusiji, in to no samo radi tega, ker so uvideli v takem bližatim boljšo bodočnost za avslr. Slovane, lem\eč tudi velike koristi za našo državo. Na ta način je razumljiva nejevolja nekega dela dunaj-kega iu pešlau-skega novinarstva, kakor tudi je razumljivo liaie veselje, s kojim smo spremljali Nj. Ve lič.iuslvo v 1'elrograd, kjer -e je govorilo in odločevalo v važnih vprašanjih. To zadnje sklepamo še po.sehuo iz lega, da je ludi sel s res-rjem v lVlrogr.ul halon lleck, poveljnik našega generalnega slaba, in lo na posebno željo ruskega carja. Kakor je znano, smo mi trpeli radi zunanje avstrijske politike ludi v notranji, kjer nas je nasilni duali/.t m tlačil v vsem svojetii si-temii samo za lo, ker smo Slovani; a.Slovanom se je metalo kamenje pod noge z Duii.ijii iu l'cš|e railt Rusije. Aii to sedaj poneha V Ako sta f,v, carja v IVlrogtadii glede iztoka dogovorila, upamr, da neba. Za to jia moramo Slovani sedaj v očigled morebitnega jiiililir-ucga preobrala se zilružili, zlasti Slovemi, 1 hvali iti Srbi na jugu monarhije v skupno organizacijo, da nas morebitni novi dogodki dobe pripravljene in da iste moremo o pravem času obrnili sebi v korist. Tl«ka in zalaga „Gor. Tiskarno" A. Oabričak (odgov. J. Krnipoliti). DOPISI. Iz Doriiberga. - Naš sosed .Zaluščun" je v pred/adnji ,Soči" govoril o župnijskih razuier.di iu o sv. iiii-jijoim, kateri se je vršit v naši -župniii od 1. do li. aprila. Iv.r pa v dotičm-m do]>isu ni vsa slv.n tako opisana kakor je v upnici, zdi se nam uiiiesluo, da jo nekoliko pojasnimo. Najpicj moramo izrazili svoje sočutje nad ubogimi Zaloščani iu Saksidovci, katere je srce bolelo še štirnajsl dni po tej dovršeni cerkveni slovesno-!i, ker smo imeli pri sv. uiisijon-kili opravilih Doruberžuiii prodno^. Radi te velikanske krivice vprašamo še danes žalo»lnr-ga g. dopisnika: »Kdo je sv. misijon preskrbe!'r Komu je bil namenjen? Kje se je vi Sil?" Da si ne boste po nepotrebnem glave lomili, odgovarjamo kar sami: Sv. inisijon nam je preskrbel po naši želji naš veleč. g. župnik, za kar se mu Se na tem mestu najsrčnejc zahvaljujemo. Namenjen je bil nam dortiberškim župljutiom, da lepše iu pohožuejse opravimo svoje cerkvene vt-likonočne dolžnosti, ne pa naravno-l vam Zaloščaiioin aii Saksidovcem, ker vi ste in skoraj golovo tudi še dalje bodete prvaški žiipljani. Sv. misijon se je vršil v naši dorn-herški župnijski cerkvi. Pri lakih razmerah je torej prav in pravično, da smo imeli mi Domberžani prednost v svoji cerkvi, katero so sezidali naši verni očetje, za katere se je ludi sv. misi^n opravljal. Vi Zalo.-čani pa in Saksidovci hi se morali še lepo zahvalili našemu blagemu gosp. župniku, kateri vam jo dal v sporaziiraljcnju s svojim duhovnim sohrntom veleč, pi-va^kim g. župnikom lepo priliko, da opravite tudi vi na tako lep način svoje dolžnosti velikonočnega časa in vas zalo tudi uljudiio povabil k sv. misijonu. Bodite hvaležni pa tudi nam, da lahko hodile že toliko let vedno le v našo župnijsko cerkev opravljat svoje kaloličanskc dolžnosti, ko vas nismo nikdar izpodili iz dom-birške hiše božje, v kaleri sicer nimate pravic. Naša cerkev tudi ni tako zelo prostorna, kakor trdi dopisnik v predzadnji B"5oči". Samo za nos Dornberžnne je res dovolj prostorna, a bila bi golovo pretesna, ako bi se Se mi v nji tako oblastno šopirili, kakor se nekaleri Zaloščani. Kaj bi bilo Se-le, ako hi to imeli? To bi bil ravs iu kavs! Vsako drugo nedeljo ali vsaj večkrat v letu bi moral naš duhovnik maševiili v Zaloščiih in mi bili marsike-daj brez službe božje. Tudi popoldansko molitve hi boleli iitieli. Prav hvaležni smo višjim oblastim, da lega ne dovole. Tudi v gmolnem »/.iru bi bili le mi Domberžani na slabšem. Zalo pa povemo jasno iu javno, da ne želimo, da hi se Zalošče iu Haksid pridružilo naši župniji. Celo branili bi in lo jeditio le radi ljubega miru, kalerega uživamo sedaj. Sicer pa niso bili, niso iu ne bodo vsi Zaloščani iu Saksidovci s lo »družitvijo zadovoljni, radi česar je bila ludi odbila prošnja 1. iMkl. Tega ni liotel „Z,iloščaii" v uvojem dopisu omenili; monla revež ni vede). Mnogi Zaloš.čaiP in Saksidovci bi se celo politično radi ločili od Ooruherga, kar so že večkrat poskušali. Tudi lelos m vložili prošnjo uit deželni odbor v ta namen. Oudiio, da ni g, dopisnik lega bral v občinski pisavnici, uli da ui vsaj tega vedi l iu omenil v cenjeni „Soči*. Take ljudi, tla bi mi sprejeli z odprtimi rokami v uvojo župnijo? Ne iu ne I Potem bi pa res nikdar ne bilo uiti lega miru iu reda, katerega imamo sedaj. Pove* dali mimo jedeiiki'..l 'M vselej svoje muclijo iu (o dovolj jasno! Slednjič, moramo ludi povedati, da no maramo več trpeli lega, da nekaleri nafti trgovci podpirajo s svojimi naročil' muhi ho-vražne goriške vclelržce. Jedcu ce. ".'liuti-ja 1 To mora jedenkral jenjati, kajli Slovenci nismo in ne bodemo več pohlevne ovce, kale, e bodo vračale zaušnice naših presilih sosedov s lilapčevanjoni in plačevanjem. To rečemo vsiiu našim trgovcem v resen opomin, ker drugače objavimo vsa imena doličnikov v »Soči". Torej pamet! Domberžani. (D o s t a v e k u r e d n i S t v a. — Ta dopis smo priobčili Je radi loga, da se čuje mnenje ludi z drago strani; zanj pa prevzema na lastno željo vso odgovornost g. dopstiik sam.) I/, hribov, dne 27. aprila. — (Naši drvarji.) Zadnji »Primorski bisl" je prinesel dopis »Iz hribov", v kalerem g. dopisnik os! « šiba slovenske drvarje iu druge delavce, kateri hodijo vsako pomlad v ptu-jino. Da je lo jako žalostno, kdo tega ne bi verjel? In da v hribih ni človeka, kateri ljubi svoj narod, da ne bi obžaloval in po-miloval teh ubogih trpinov, kateri porabljajo v svetu (plujitii) telesne svoje moči, katero hi toli potrebovala naša uboga domovina, kdo lega ne ve? Meni sicer ni znano, kdo je pisal gori orni njeni (lepiš, vendar pa si dovoljujem pred vsem opomniti, da g. dopisnik ali razmer ne pozna, ali pa Se sam ui bil na jasnem, kaj hoče s svojim dopisom, v katerem deloma dejstva pretvarja, deloma — najinilejsc rečeno — pretirava in slednjič naše uboge, no večini poštene delavce ovaja. Da gosp. dopisnik v resnici ne ve, kaj hoče s svojim dopisom, je dokaz lo, da ni odgovoril na lastno vprašanje: .Kaj žene pa le vrste ptic selivk v svet?" — Branili ljudstvu do kruha ni nikaka težava, težje pa je ljudstvu pokazali pravo pot do kruha. Ker pa g. dopisnik v »Prim. Listu« ni vedel odgovora na svoje vprašanje, mi pač — upam — ne bo n.iiie zameril, če si dovoljujem na to vprašanje odgovoriti. Zgodovina nas uči, da je vshnilna Indija prastara domovina vseh evropskih narodov, kateri so se, zapuslivši svojo staro domovino, vedno bolj proli vshodu pomikali, potiskajoči pred seboj prejšnje prebivalce. In ko bi bil g. dopisnik imel tedaj, ko se je sklenilo v slovanskem starešinskem svetu, da se ima odrinili proti zahodu, ko bi bil imel ta g. v tistem svetu kako besedo, bi bil gotovo odločno ugovarjal, češ, na tako nevarno pot se ne more podali celi rod, to bi bilo za mladino nevarno ild. Vsokako je pametneje, da v stari domovini lakote umrjemo ter da izgine naš rod iz števila narodov. Že noši očaki so si torej poiskali novo domovino, ker jih shira ni mogla več preživljali in ker so vedeli, da so bodo morali na polu vojskovati z različnimi sovražniki, so ao vsi vzdignili na pot, ker takrat, ni bilo so »njzn-poua" no »Zibeiipirgnu", fiosp. dopisnik golovo poana zgodovino in hi loroj mogel vedeli, da so od pamllvoktt sem vrftl vedno preseljevanje, bodisi celih narodov, bodisi posameznih plemen ali posameznih ljudi, vedeti bi imel, da se jo vse lo vršilo in so fto vrši lo vslcd promlnja-jočih so gospodarskih razmer, vslcd ljudsko bede in vsled množečegu ho prohivaslvn, hnnl bi logično sklepali, tla so si Bluil lllinljnnl največ zalo skušali pridobiti, In ho liull pridobili vos ledaj ziitin! svol, tla hI, ker so videli, da morajo njih sinove pošiljali v tujino, ztigolovill jim latinsko narodnost, dobro vedoč, da gospodar nikdar no sprejme jezika svojih sužnjev, Vmidur čemu ml I roba kazali na hI uro Rimljane, ko vidimo Mo, kar so delali (I 100 let pred Kristusom, ilOOO lel pozneje pri Angležih, Runih, Krimeozlli. Nemcih, Italijanih ild. AII ne vidimo In jasno, M ko bili državniki vseh narodov In vseh časov mnenju, da postanejo narodu, kateri se množi, kmalu prelesne ml naravo določene meje, ter da je treba lo mejti umetnim načinom razširili? Nihče ne ho Irdil, da si zainorejo prebivalci Kvropo pridobili pri ho datljem načinu ob.lokvanja /.omljo lirer, /.vo/.o ¦/. drugimi deli uvela, potrebna sredstva ku •življenje? Vse evropske države dajejo lolo za letom obilo izseljencev in vso te države so s prebivalci pienapnlnjene, izvzemši vzhodne pokrajine Avstrije, Rusijo ler balkanske državice. Priznavam sicer, da je med izseljenci mnogo takih, katerih ne žene iz domovine sila, ampak mamilo po ugodnejšem življenju. Toda ua to so ne smemo ozirali. Cc je kdo zavzemal boljše socijalno Blališče, pa se je izselil, stopil je na njegovo mesto kdo drugi, kateri je bil morda, s lem ob enem rešen morebitne bede,- Naj stvar obračamo tako ali lako, vedno pridemo do istega zaključka: Izseljevanje je n a r a v n a posledica v s I e d m n o ž e č e g a se prebivalstva, nastalih gospodarskih i n p r i d o h n i n s k i h r a z m e r. Izseljevanje, katero se vrši leto za lulom, nima navidezno drugega pomena, nego da i-Čojo nckiiterniki zlatih gradov onstran morja; če pa pomislimo, da se je v zadnjih stoletjih izselilo v Ameriko in Avstralijo preko 100 milijonov ljudi, moramo se s strahom vprašali: kaj bi bilo s temi ljudmi, da ni bilo novih delov sveta, kam bi jih bila tljala Evropa, če ne bi bili našli poti na Merkur ali Saturn ? Gibanje ljudstva zatnoremo primerjati čebelnemu panja. Ko postane v panju prostor pretesen, izleti en del čebel iz panja, da si poišče novo stanovališče; kakor pa postanejo panji pretesni za čebele, lako postanejo meje posamičnih dežel pretesne za tam bivajoče narode. Zatorej si morajo posamični sinovi iz vseh narodov poiskali novo domovino, ue vslcd lastnega nagiba, ampak vsled naravnega nagona (instinkta), kateri je ne-ovrgljiva posledica naravnih zakonov. Tako ludi Slovenci. Kaj se ni že vse pisalo proti Aleksan-driji, Ameriki, Galiciji Ud. P In vendar se selijo še vedno in se bodo selili Slovenci iz domovine. Spominjam se, da sem čilal pred leti v nekom slovenskem časopisu, da. je stuno iz Kranjskega 100.000 ljudi v plujini. Ako računimo k temu številu 100.000 Slovencev iz drugih slov. pokrajin, smemo reči, da je najmanje 200.000 Slovencev v pUijiui. Iu vsi ti Slovenci so se deloma žo polujili, ali pa se bodo prej ali slej. Ce biva torej 200.000 Slovencev v ptujini, kjer pomagajo množili pluje narode, ter porabljajo svoje moči v korist lujinstva, vcndaF so solijo še v vedno večji meri Dolenjci v Ameriko, Tol-rntnei v Galicijo, Bukovim), Ogersko in Sed-mograSko. Tega izseljevanja pa ne bodo za-branile ne pridige, ne članki, ne dopisi, naj že bodo-ti v »Soči", »Prim. laslu« aH kje drugje objavljeni, in proti temu ni druge pomoči, kakor matematično urejena organi- zacija, katera naj bi podpirala izseljence ma- | terijalno in moralno, ter skrbela, da se ne potujčijo. Priznavam sicer, da ko bi imeli Slovenci sredstev, imelo bi velika veČina nagih delavcev zadosti dela in zaslužka v domovini, ker so naše dežele kakor nalašč ustvarjene za industrijo in so vsi pogoji la za njen razvoj, izv/.emši — denarja. Vendar imi M Mi» a™f>°*-'"^ '"""¦«« ""s,h iV™1 Se tako ugodne, ne bi ostalo veliko gibanje med drugimi narodi brez posledic na naš narod, in morali bi obračali svojo pozornost tudi na izseljence, katerih bi bilo vsekako vodno še precej. Pri sedanjih razmerah pa bi bila dolžnost našili narodnih vod:leljcv, obračati vso pozornost na izseljence ter izseljevanje organizovali. da se prepreči po-tujčevanje naših sinov, Icr snuje slovenske kolonijo (naselbine), katere bi bile mogočne podpornico našemu narodnemu gibanju v domovini. Ako se pa to ne zgodi, nima nas narod nikake bodočnosti. Ker je naša domovina neroi.ovila, bilo bi nemogoče, da so preživi v njej Se več ljudi in je toraj že s tem vsaka pomnožitov našega naroda v domovini izključena, Obdan okrog in okrog od (laično in muterij.ilno močnejših sovražnikov, s katerimi se ima boriti za življenje in smrt, podlegel bode nas narod prej ali slej v tem boju, ter izginil izmoj Števila narodov, ako ne bode poiskal pomoči v samem sebi. Za danes končujem. J.iko bi mi bilo ljubo, čo bi se kdo oglasil na moj dopis. Enkrat treba Indi za naše delavce kaj storiti. A. M. S Krasa, — Tomajsko pevsko društvo kaj lopo napreduje, bodi si v cerkvenem, kakor tudi v narodnem petju. Prvič je nastopil celi zbor (čez 50 pevcev) velikonočne praznike. Kadi petja je bila cerkev oba praznika natlačeno polna, ne le iz domače žu-pauije, ali ludi \t sosednjih županij je mnogo ljudstva doSlo. Pevci so i« vršili svojo nalogo prav dobro! Hea mnogo so se trudili, a ne zastonj! Posebna hvala gre taiuoSjnemu vrlemu nadiičilelju-vodilelju g. Ani. Ueniga;.;n, pa tudi drugemu gospodu učitelju Fajgeljnu, ki sta precej težavno maso v tako kratkem času cel zbor izvežbala. Prečistiti gospod dekan »lil. Sila — velik prijatelj polja — je podaril pevcem za njih vslrnjnost 10 gold. Hvalit mu! Nekoje druge ostbe tornoj&ke so k temu daru Se Idvo doložile, da je gospod Anion Sonc drus>vcn denarničar dne 25. aprila nakupil hektoliter izvrstnega »tomajca" in ludi gnjat, č. g. M. S. preskrbei je Se potičice in ju-žina pod milim ¦ !« i — pred šolo bila je gotova. Med j:..' <• ,>a jo gospod voditelj imel daljši govor o društvenih zadevah, navduševal je pevce k vstcajnosli, predlagal sa tekoče društveno mio marsikaj, kar je bilo tudi soglasno sprejete, meti dii:g:.n tudi domača veselica v Jeseni. — Pričele so se na- I pilnice, med kojimi bila je najlepša ona I č. g. dekana gospodu nadučitelju - voditelju, kateri je obhajal ta dan 52. rojslveni dan. pa tudi 28-Ielnico poroke. Pevci pa so prepevali lepe narodne pesmi. Gospod Turk spomni se še Ciril-Metodove družbe in koj se je nabrala svolica G kron 20 vinarjev. — Tako se je prvi nastop tomajskih pevcev veselo izvršil. Opazovalec. S Krasa, 12. aprila. (Naše ptice -pevke.) V »Slovenskem Narodu" sem čital te dni dopis, s katerim se dopisnik iz okolice ljubljanske pritožuje, da letos ni videli in slišati tamkaj ptic pevk. Ta pojav razmotri-vajoč, omenja različne uzroke, tla so ptice zapustile omenjeni okraj. Poleg tega je omenil dopisnik, da je treba preganjali vrane in kavke, češ, da tudi te lovijo ptice-pevke in jih ži 6. Drugi dopisnik iz Ljubljano odgovorjajoč na ta dopis, pravi, da ni res, da so vrane in kavke škodljive plicam. Vrane in kavke so cel6 koristne kmetu, ker pobirajo različne žuželke po polju in z mišmi pitajo cel6 svoje mladiče. To izjavo, je oprl t.i dopisnik na znanega prijatelja in prirodoznanca r. prof. Erjavca. (Prof. Josip Hubad piše: »Vrana od zore do mraka hodi za hrano; po senoželih in travnikih pobira polže in žužke, po njivi spremlja orjočega kmeta in za plugom zoblje črve in ogerce, zraven pa lovi poljske miši Po grmovju stikuje za ptičjimi gnezdi, izpija jajca, davi mladiče in napada stare. Tudi mladega zajca se loti. Zato imamo vrano za škodljivo ptico. Toda škoda, katero dela. ni v nobeni razmeri s koristjo, ker poje toliko miši, ogercev, hrošcev in drugega takega Škod. mrčesa. Pis.) Vsekako je tudi ta dopisnik prizval, da letos je malo-ptičev pevcev a lenm.uzrok je baje to, da jih ljudje love Zaradi prijetnega petja, a drugi, da jih love zavoljo dobrega in okusnega mesa. Jaz sem tudi mnenja drugega dopisnika, da ljudje ptico love in gnjezda razdirajo, akoprav je ostro prepovedano. Tudi pri nas na Krasu se letos opazuje, da je manj ptičev — pevcev, kakor minola leta. Se celo lastovk m slavcev smo še mnlo videli in slišali. Temu je krivo gotovo tudi to, da jih, kakor smo čilali v mnogih listih, v Italiji, Franciji in južnih deželah za časa selitve na milijone polove in pojedd, kar bi se moralo v bodoče ostro prepovedati, ako . hočemo obvarovati pogina naše njive, polja in pa gozdove. ¦;¦ r Pri nas na Primorskem imamo postavo z dne 30. aprila 1870., du-ž. zak. št. 37., katera ostro prepoveduje loviti ptiče, la postava veleva: »§ 1. Jemati jajci in razdirati gnjezda vseh divjih prosto živečih koristnih ptičev je prepovedano. § D. Prestopke zoper to postavo imajo župani z globo od I do 10 ffhl. in pri ponavljanju do 20 gld. ali če dotičnik ne more plnčoir, /. zaporom od 12 ur do 4 «nl kaznovati. § 13. Opuščanje o tej postavi županstvom naloženih dolžnosti kaznuje politična okrajna gosposka (glavarstvo) s kaznijo od 10 do 20 g Id. (Vsak, ki izve — ali sam vidi, da je kdo vzel ptičje gnezdo, naj dotičnega ovadi svojemu županstvu, katerega mora potem kaznovati. Ako županstvo ne stori svoje dolžnosti, naj se županstva ovadi glavarstvu, katero potem županstvo kaznuje zaradi zanikruosti in opuščenja. Pis.) g IG. Učitelji ljudskih šol so dolžni, poriučevati šcl.sko mladino o škodi, katera se dela s poškodovanjem gnjezd, z lovom in molitvijo koristnih pličev, in jih zlasti pred začetkom valjenja za v.;rstvo teh pličev dane določbe te postavo omenjali in prestopke, kolikor je v njih področju zavirati. (Kg. učitelji so na-pro.šcni, da gierie lega postavo »neizprosno" slrugo izvršujejo. Pis.) Tako govori postava, katero jo sam cesar potrdil. Vsak človek je tedaj obvezan delovati na to, da se označena postavil izvršuje Župani, duhovniki, učitelji, žandarji itd. naj ostro na io ljudstvo opozarjajo. Vodstvo ljudsko So!« v Komnu jejeta 181H-. celo SpiS; alo in tiskalo članek v »Šolskem poročilu* ob koncu šolskega leta z naslovom: »V varstvo živali". — V tem članku so tudi omenjene postavne določbe označene. Slučajno mi je prišlo to »šoNko poročilo" v roko. Iz njega posnemam siedeče, ker se mi zdi za sedanje čase, umestno. »šoluko poročilo" pravi: »Stariši in roditelji pazile doma, na polju in drugod, da se la postava izvrši, kajti gotovo je, d.i varstvo ptičev ne označuje samo omike, marveč je tudi velikega gospodarskega pomena. Znano je namreč, da vsak mladič v gnjezdu potrebuje na dan 50 gosenic in druge golazni, katero stara prinašala. Ako ima guje/.do pet mladičev, požro vsi skupaj na dan 250 škodljivcev, ker pa traja pitanje mladičev po A- do 5 tednov, tedaj potrebuje jedno gnezdo v 3 0 d n e h 7 500 teh škodljivcev. Vsaka gosenica jožrt na dan toliko, kolikor sama Idila. Vzemimo, da uniči gosenica vsak dan le e len sadni cvet, tedaj ukonča v 30 dneh 30 lakih cvetov, a onih 7500 gosenic požre ogromno število 225.000 jabolčnih, hruško vih ali drugih cvetov. ¦-- Kdor je tedaj vzel gnjezdo, imajoče pet mladičev, je (oliko slabega storil, kakor bi bil uničil 2-25.000 jabolk, hrušk in drugega sadja. Navadno pa obje požrešna gosenica na dan po 10, 20 in še več cvetov; škoda je polom še večja. — Taki in enaki izgledi naj učijo, v kolik basen so^ nam ljube ptice pevke; zalo menim, (pravi »šolsko poročilo" komensko) da je prav, ako ludi vi (stariši in roditelji) zastopate postavne določbe sebi in kmetijstvu v prid in basen". Omenjeno poročilo pravi dalje: „Nemci se ponašajo s svojimi »Tliierschulzverehii*. Tudi v Slovanih se je začel vzbujali čut o varstvu pličev in živali, kajti lelos nam je zagtvbško »društvo za zaSlitu životinja" javilo, da predloži niejnarodnemu shodu v varstvo živali v Brnu razpravo z naslovom »Varstvo živa> pri južnih Sjovanih* itd. itd. — »Umestno je", pravi »Šolsko poročilo" komensko", »skrbeti za ptičice, ako naprav-Ijamo krilatim pevkam zavetišča, da se škodljivi mrčes še bolj ne pomnoži. Za to so primerna mesta domači vrsti. V vrte vabite ptičke, ako jim po zimi postavite mizice, na katere se po zimi trosi pticam zrnje, na pomlad jim lahko postavimo vališča itd." — »Tako si bodo sčasoma našle ptičice stanovanja pri vas. Ne pozabite, da se vam vse delo, katero ste imeli v varstvo naših ptičic, poplača stoterno". Tako čitamo v »Šolskem poročilu". Spis končuje z besedami: »Povsod pa pustite gnjezda in mladiče v miru in ne pozabile izreka, ki pravi: »Kdor vboge ptičice lovi, Ta v srcu svojem dober ni". Ob koncu toga spisa naj bode še sledeče omenjeno. Po vsi Evropi se ptičoljubi pritožujejo, da je vsako leto manj ptičev. Xrivo je temu — tako čitam v »Gartenlaube* 1807, št. 15, — da se preveč pustošijo gozdi, poljski nasadi, grmi itd. ter se les uporablja za različnosti. Prej so bila polja polna takih nasadov, v katerih so ptičice gnjezdile. (»Zu den Ursachen, vvetehe diese Vcrodung der heimisehen Plur hcrbeifuhren, zabit vor allem dje Ausroltung der Feldgeholze und Hecken, die fiiiher auf den Ackern haufig vorkamen und den Vogeln Avillkonunene Nistplatzc und Schnlzvvinkel boten".) Že pred 20 leti je Dr. Dieck v »Monatsschrift des sachsisch-tlturingischen Vereines tur Vogelkunde und Vogelschutz" opozarjal na te nedostatnosti ter priporočal omenjene nasade. V poslednjem času je »Leipziger Thierschulz-Verein" izdal brošuro z naslovom »Vogelschutz durch Anpflanzung.*". To knjigo je pisal dr. Karol Hennickc, kateri podane nasvete utemeljuje. — Pislelj priporočuje, naj se lake goščave (les, »boršl") nasade, ki bodo zbog svoje sence in sadja zavetišče ptičem. — Take gošče (les) se lahko povsod nasaja. Najbolj so za to primerni vrti, polja, gozdi. Slavna vlada nam v tem gre že več let na roko s pogozdovanjem Krasa. Koliko milijonov sadik se je že o teku 20 let tukaj nasadilo. Taki nasadi niso samo v korist in olepšanje kraja, ampak so tudi pravo zavetje koristnih pličev. »Gartenlaube" pravi: »Baumgruppen mit Ileckengebusch verieihen der Landschaft einen besonderen Reiz, und wenn sie dem Publicum niclit zugangig gemacht \verden, konnen sie wahre Asy!c ffir die gefiedorten Sdnger, wirkiiche Vogefc»iiic biJden*. — Ptičji prijatelji najdejo v omenjeni knjigi, katero je spisal tajnik »Leipziger - Thier-schutz-Vereines" Maks Rabe, Leipzig, Hospi-talstrasse 31, potrebna pojasnila in navodila. Ako se horiemo teh'navodil držili, n<» bo lo uspehi izostali, kajti: »Sadite lil ptiči pridejo*. Naše slav. okrajno glavarstvo j« z dopisom 7 15. dan marca 1802. L, št. 2017, zaukazalo županstvom našega okraja, d.i naj županstva poljskim in gozdnim čuvajem na-roče, da i3ti pazijo na uničevalce koristnih ptičev. Te postavne določbe je morale vsakt> županstvo tudi javno razglasiti. Vsi javni organi naj tedaj pazijo, da se postava glede varstva koristnih ptičev dejansko izvršuje ter da se prestopniki oslro kaznuje]'.* Potem se ijube naše koristne ptičice ne bodo izogibale našili krajev. Vedeant cousules! M o n t a n h s. Domače in razne novice. Bolezen prvvzvišene!?;! :?. kneza in nadškofa s?i»rKkei?a. Državni po-l.mec vi-sokorodni gospod A'lreri grof C tir onim je poslal dunajskim listom, ki so p »natisnili izjavo škofijskega tajnika gospod.. Aleksandra Z a in p ar,i o bolezni kue/.oškofi goriškega, sledeči popravek Popolnoma res je, da prevv.viš»-ni gospod knez in nadškof goriški je Se le nI I. aprila t. L. kakor je rečeno v moji interpelaciji dne 2S. aprila t. I., nevarno bolan in v takem duševni-.n položaju, kidaj«1 povod rednim skrhtMi; na.-proluo pa ni res, da bi se lil kii'-/.o.škof že v dneh pred 1. aprilom torej prod splošno znanim pogovorom namestnika viteza Itiii.ilriinija s cerkvenim dostojanstvenikom na večer 31. marca -- nahaja! v t ikem stanu, ker, kako hi bil knezo-nadškuf vs.ik dan, razven one srede, svilo mašo bral in (\d za blaginjo prevzvišega gospoda kne/.ouadšknfa tako vneti tajnik in n.egovi prijatelji ne bi bili spozudi potrebe, tla se za brani dolgo trajajoč razgovor na večer tlne 31. marca. Da se je bolezen gospoda kue/oškofa pripravljala in nje ra/.vilek posneševai. povedano je izrecno v tretjem odstavku moje interpelaciji', kjer j navedena ceia vrsta dogodkov in primerljajev, !:i so lo u/roe.ii, (J bližnjem povodu k razvitku bolezni, o predmetu in namenu pogovora po.služil sem se v drugem delu svoje interpelacije, ker sem navajal ljudsko mnenje, nedoločnega načina; vkljub temu sem siljen, da smatram nasprotne trditve pisatelja one i/.jave glede ua le točke tako dolgo kot neresnične, dokler se mu ne posreči dokazali njih resničnost, in lo leni bolj, ker se no vjemajo 7. njim trditve goriški« diiliovAčiiie in drugih dobro-poiičeiiih mož. Ni res. di .sem slavil uvojo interpelacijo ua podlagi govoric, hudobnih izmišljav, liberalnih italijanskih li-lov ter lahkomiselno, res jo nasprotno, da sem jo dobro premislil in pretehtal, da sem poizvedoval in dal poizvedovati ne sicer pri sestavljalcii izjave, pač pa pri resnih možeh in zdravnikih, katerim je bolezen kne'.o.škofa le predobro znana. Lahkomiselno pa se mi zdi postopanje gospoda izjavilelja, ki lisic dni pred 1. aprilom, posebno 31. marca, ni poklical zdrav< nika in ni znprečil dolgo trajajočega pogovora, ako je bila bolezen prevzvhenega gospoda knozoSkofa taka, kakor jo opisuje tajnik; lehkomiselua je tudi njegova trdiiov, di bližnji povod bolezni je dogodek, ki nima I nič opraviti s političnimi in narodnimi vprašanji, ne da bi bil navedel ta povod, kakor ' tudi njegova odiočna trditev, da pri onem j razgovoru se ni nili najmanj spominjalo narodnih bojev onih dnij, potem, ko ni bil pričujoč pri razgovoru in ni misliti, da bi bil poslušal pri vratih. Na Dunaju, 5. maja IH«.)7. Alfred grof Coronini, drž. |ii)slnn»'c. In zopet zaplemba. — Kajpada, tudi današnja prva izdaja ,S o č e" je bila zaplenjena, in sicer radi dveh sestavkov: „Neki laški z d r a v n i k" in „U e š i t e v". Da gre reč bolj hitro, je uvedlo državno pravduistvti že tiskane obrazce odlokov o zaplembi, redarstvo pa se poslužuje - - b i -c i kij a. da lovi »Sočino* raznašalee. Goriški mestni »vet je sklenil v svoji zadnji seji, d.i odpošlje na ininisterstvo iti deželno vlado nekako spomenico, v kateri bodo opisane vse krivice (! ?), katere se gode gon. m L .bom od strani Slovencev! — Kakšne uzroke in krivice navedejo v svoj; spomenici, smo ros radovedni! Spomenico so naročili drugi kro;'i, da ložje operejo svoje grehe na Dunaju. Enake spomenice ^o odposlala istrska laška županstva in tudi tržaški mestni svet. Vse skup jim le začasno pomore iz zadrege,, kajti prej ali slej pride vendar resnica na dan! Iriv.dentc »i?! — Goriško redarstvo je zaprlo lepo število goriške nadepolne mladine, katera je prišla v nasprotje s kazenskim zakonom o priliki izleta v Visinalc v Kali.i na velikonočne praznike. Uprav tisti mladeniči so zakrivili, da so jih pretepli kor-minski avstrijsko misleči Italijani, ko so jih slišali zabavljati proti Avstriji in njenemu vladarju. — Radovedni smo na izid te kazenske zadeve. — In Verzegnassi še intertpeluje vlado?! Vpokojiilkl. — Pou tem naslovom smo prinesli v zadnji številki vest, da zapustijo Gorico nekateri vpokojniki, ker ne morejo prenašati izzivanja od laške strani. Eden teh gospodov, namreč Sch —r, c. kr. finančni nadzornik, kateri je Udi odlikovan s Franc Jo-žefuvhn vitežkim redom, nam je poslal pismo, v katerem navaja kot glavni uzrok, ki ga sili iz Gorice, naslednja dejstva: »die Ur-sache, dass vvir Gorž verlassen,liegl haupt-sachlieh darin, dass die Iletze-reien und Gehassigkeiten des hie-sigen italienisehen Piibels gegen uns Sla ven uberhaupt, uns sclion bis z um Eekel anvvider n!* — Gospodje iz nasprotnega taborja, kateri obdolžujejo vedno le Slovence kot izzivalce — naj še primejo za nos! „ .... dt quel piecolo mondo ignorante di ser ve, di fiteehini et siuillia"... imenuje Slovenci; »Corriere" v štev. od torka. lit ta list hoče Se doseči spravo mej Lahi in Slovenci! S takim pisanjem je gotovo ne do-st.*ž.«. Tu naj si zapomnijo tudi oni laški trgovci, ki tožijo po slovenskih groših. Spre-hiuaje na znanje odkritosrčnost »f lorrierovo* opozarjamo vse Slovence, naj se strogo ravnajo po teh besedah ter izbegavajo vse pro-dajalnice laških trgovcev, kajti kdor nas zaničuje, ta ni vreden, da bi ga podpirali. — Svoji k svo;im! — Ali ,C." ni pomislil, da zadene taka sodba iudi sina karnjelskega hlapca in solkanske dekle V! Zopet SioTcnei! — Slavni »Corriere" in njegovi zagrizeni poročevalci nas kar na mini pustiti ne morejo! Kamor se obrnejo — povsorii vidijo le Slovence, kako izzivajo, fcamnajo, razsajajo in celo — beračijo. Kmalu nfr fcomo smeli več na ulico! Tako >v. i»tit'»žiijr nekdo v ,('.* radi Slovencev, če*, tU ber.u-ijo v ljudskem vrtu in tla radi t<-g.t bolniki ne morejo mimo uživati ta goriški „pa'.idiž". - - Seveda, Slovenci »o pri goriških Lalnli zabiti ljudje menda le radi te/a, fc< r iiomjo svoje groše prerarii v njih iirod.ij.ihun-. Slovenci, zapomnite si: dokler vas bodo r iiatrali za zabila stvorjenja, V;Ud-dvo z živilskimi nagoni, katero je stv.tr-jenti !*¦ z.t rub-lvo, riotle ne preklopite prai»'a 11,-diovih prodajalni*. Na vsa taka izzivanja odgov.irj!i!i'j Slovn-i !<•: Svoji k sviijim! K»ko sto — iitmiljetii! - ,L' K« o" in po nji »(lomer«;*, je sporočila o milo-?rtni:in činu Podturnčanov o priliki pone-srečeiija nekega zidar.-keg.i učenca iz Iteiir. Pripovedujeta ua debelo in široko, kako so prihiteli na pomoč ponesrečencu in mu pomagali brez ozira na to, tU je bil SUivi.ner. Jt-imije na znanje to njihovo «an>aritan^ko dolžnost, .^e jim zahvaljujemo n:i i/.knzani dobroti ; pristavimo pa ob em-tit, tla v enakem slučaju —- ko bi so poueari-Oil kak Lah v slovenskem okraju -- bi Slovenci storili ludi svojo krši\m>ko dolžno-.t, kater,: jim je /e itak prirojena. Toliko na znanje onim, ki se preveč poua-ijo s svojo dobro.siriin-l;o! Xe verujte zvijačam goriških tr-poverr! — Ako goriške Irgovce r.izkriultamo v svojdi t"i(Si?pirtih, se pridejo opravičeval, češ,' jaz sem takšen tu takš.-n, nisem nasproJ-nik Slovencev, ker nem rojen mej njimi, oziroma sta mi bila roditelja Slovenca in nas nadlegujejo (oliko časa, dokler ne popravimo svoje vesti vtem smislu. K»lo*loiimo, b-iiaj zopet zlorabljajo naš popravek v svoje-vrhe, češ. „Soč.i" nas priporoča itd. Ker nismo škodo* željni, not trmo za sedaj objavili riotifnih imen, dostavljamo pa in opozarjamo naše IjutKtvo zopel, naj ne veruje nili pit-c • takim trgovcem, ki lit jim hoteli obesiti kako laž, kot se je zgodilo nekemu um/ii iz Šmarja pri nekem trgovcu z jedilnim blagom, kojega smo svoj č.is razkrinkali. Isli mož je dal tiskali pri nas trgovske račune iu ker je ua njih tiskana tudi naša tvrdka, uporablja ju kot dokaz nasproti Slovencem, tla je naš mož, ozirou.il se je sklical na »Sočo", katera ga je baje zopet priporočala. Hodoljubni mož iz Šmarja je kupil blagu pri na'ib trgovcih, ker se ni pre"ričal o re.siiiftio.-di trgovčeve trditve. Nekatere Slovenke, katere kupujejo blago na pokritem trgu, so n.is opozorile ua dejstvo, tla nefcoji zavedni Slovenci kupujejo zeienjavo in druge pufrebe pri takih prodajalkah, katere so nam Slovencem sovražne. Povedale so nam tudi imena iu nas prosile, da (o gospodo opozorimo, d.i se morajo držati narodnega gesla „Svoji k svojim!* tudi ua sadnem trgu. — Jli smo s leni storili našo dolžnost — imena pa zamolčali — upaj«?, tla se bo vpošt-val opomin: ..Svoji k svojim!" tudi na pokritem trgu. Nekateri .slovenski težaki so šli presit za tlelo k nekemu laškemu trgovcu z vinom, a ta jih j" odslovil z besedami: .Za Slovence nimam dela". Mož je doma baje iz Kanala. — Slovenski go-lilničarj: v Norici iu /. rit-ž;'Ie, zapomnile si pn.-dop-iuje tega laškega trgovca z vinom in ne no-ate svojih grošev v nijedno laško vinsko zalogo, kajti, kdor na la način odslavlja Slovence, ni vreden slovenskih grošov. Priporočamo naše trgovce z vinom gg. De k le v o iu Pe-č etika ter našo vinarsko z a d r u g o. Vedno in povsod le: »Svoji k svojim!" iu tedaj bo ludi za Slovence boljše! ,.Ako bi jaz ukazovala t (»orlci**. 1^ rekl.i hči nekega Slovenca, ki prodaja blag;) za obleke na ribjem trgu, .bi tial.i odsekati vsem Slovencem glave!* Dobro, da nima koza daljšega ropa. kajti___! Tudi lo s; ,:a- pomnite, Slovenci! Poroeilo o n»orskeni ztlntrKen v Oritdezn. — Sprejeli smo od ravnateljstva tega zdravišča poročilo za I. Ič'.H'>., iz katerega posnemamo, tla društvo ima pr moMij.i gld. »1.817-71. — V lanskem letu se je zdravilo v istem lt»(> otr. k, in sicer: OJ iz naše dežele, -2) iz Kranjske, i iz Koroške, 15 z Dunaja, i{) iz Tridenta, 32 i/. Štajerske in 1 iz Ogerske. Od teh je ozdravilo 115. a zboljšalo zdravje 01. — Letos je uprav 2." let, odkar je ustanovljeno lo zriraviSČe največ po priza >vanju veterana goriških odvetnikov, g. d- pl. Bizzara in nekaterih drugih človekoljube. To prevažno društvo je vsak« podpore vredno! Tot nt**'it eez Soeo pri Barki. — V krr. .-<¦ - se začne graditi na državne stroške nov te »t čez Sočo pri Barki. Most bo ka-menit in 300 m dolg. Podjetje sla dobila inženirja Dreossi in Antonelli. Zadnja veselica »(lorišfcefa Sokola*, dne 2. t. m. se je v vsakem oziru dobro obnesla. Pevski in lamburaški zbor je izvršil svojo nalogo prav pohvalno, več točk, zlasti tiste, v katerih imajo solisti precejšnjo ulogo, se je moralo na burno ploskanje ponavljati. Najbolj se je posrečila pa igra: »Kteri bo?" Reči moramo, da se nismo nadejali taki do-vrsnosti naših diletantov; posebno pa se odlikovali v svojih ulogah gospdč. Jajac, gg. Mušič, Slokar, Vogrič, Kavčič in drugi. Po igri je odšlo veliko gospode k Su.li, kjer so se pri časi vina še nekoliko zabavtli. — To veseiico imamo prištevati med najboljše in najbolj obiskovane, kar jih je doslej »Sokol" priredil, s zadoščenjem smo opazili, da se je naša intelignncija začela zopel bolj zanimati za razvitek našega društva, kar se je pokazalo po obilni udeležbi. — Ker ni nihče ho*el pokositi pijače od Mar-zinija (vsled gesla »Svoji k svojim 2) podaril je g. Kavčič, »rgovac na Kornu, celo baterijo steklenic piva na korist društva. — Hvala mu! Lažuikl po poklicu. — Laški goriški časopisi in po njih drugi iz Trsta, so prinesli svoječasno vest, da so napadli šempa-ski naborniki u-.dco tujo gospo, itatera se je sprehajala do židovskega pokopališča, ter tla so jo kamr.iali. Na stvari je le toliko resnice, di so jo fanti pozdravih ;; .živio" in ona jim je tako odzdravila, na kar so jo vsi popi ek uajuljiiducjc pozdravili -¦- in ji mahali z klobuki. Tako je t« gospa nekje pripovedovala. In vendar vlada verjame poročilom teh listov : ¦'•jiitrržljlvoit na inaghtratu. -Neka goriška ženica S—i je hotela pisali svojemu sorodniku in ga prositi tnale podpore, razlozivši mu svojo stanje. Zdravnik tir. Murpiirgo ji je dal malo potrdilo o bo-lebuosti, a šla je še na magistr.d, tla bi ji thiii potnMo iibnšl.a. Toda g. Le Lievn« jo je dviikr.d nagnal brez potrdil i, ker uboga ženica ni veih-hi, da nektlaiiji Lepre je dandanes Le l.ievre in ga je le za Lepre klicala. Morda bi tra klittala še praviiifv, ako bi mu rekla g. Zajec! Železniška postaja v Derlnu. •— Prometno nadzorstvo južne železnice v Tr.-(u javlja, da se ž< ie/.niška postaja v Devinu otvori tlutr l. junija t. I. Slovenski Izvo.stVk. i/.vnščeka št. Hi, ker je Slot terim so se nekateri Ldii že mi malo časten način: vozili so m v vozu, a mu niso plačali določi niso ga ."poznali za Slovenca! »Aff.irlstl del uilniiscolo organu delle serte' iu .', nas imenuje „Li takimi priimki nas rog in titili ne o priporočali Priporočamo ari ka- , ker i o r n ;i 11 s I i Seiiliueli.i del Krilili*. S gotovo ne vžene v kozji Ivine od tega, da ne bi ivoje trgovce, likljilb obje laški kateri so .storili razni trgovci, ko so uvideli, da jim trgovina peša. Nam je pred očmi najprej iiarndna korist iu potem Se-le zasebna. |)a je (ako, morejo pričati razni trgovci, katere smo zavrnili z oglasi iu ž njimi ludi njihov denar. To si naj /.tp-imuijo gospodje okoli uredništva I iških časopisov! Hudo Jim prede ! - Na naše priporočilo so se oklenili Slovenci Aovu iAhueno le Irgovine g. Jurija M o s e t a, kar »eved.i m; ugaja našim nasprotnikom, ki /avidajo Mu-eto, da iir,a obilo odjemalce*, oziroma, tla je dobro tio.šel tudi na deželi ua razne sejme. K.uii lega so ga začeli napadati po laških ca.sopis.il, češ, mož je l;,k iu lak. Najprej ga je napadla »Sentiiiella*, potem .Corriere* iu .slednjič ceiti »La Patria del Fnuli". Ti napadi bi škodovali g. Mosetu le tedaj, ko bi imel kaj odjemalcev mej Lihi, kar pa v tem .slučaju ni res, in radi tega mu delajo le reklamo še med onimi, katerim slučajno pridejo v roke ti časopisi. Gospod Mose je poslal .Sentinelli" popravek, — ker ga je b.ht ista napadla, da t\,>. semnjib ra/o-beSa rusko zastavo, — v katerem je na-glasil, da je bila razobešena v stanoviten! kraju zastava le v slovenskih narodnih barvah, ki niso prepovedane v Avstriji. Tako je tudi on zamašil usta onim obrekovalcem, ki vidijo povsod le rusko zastavo. Gospod Mu«e je obljubil. {U po-davi ludi slovenski napis nad svojo prodaj.riiiico ter tla bo odprt Slovenec na vse kraje, in ker upamo, d.< svojo obljubo izpolni — ktdikor se tlo^taja napisa čim preje, priporočana) ga vnovič Slovencem. V kratkem odpre zalogo moricr-tieg-i iiiauiif.ikturuega bi iga v prvem nadstropju svoje hiš- v \\ ištelu. Laška predrznost naslov, zemlji. -»Itaje lučmi Ltli.mi po IU kr. nego tem surovim solkanskim fautaliuom po 21" je rekla zagrizena L-riunja, lastnica neke z.-isebne krčme v Solkanu; a dajala jim ie še mnogo drugih razžaljivih primkov. Soikauci! Pozor ua deseto narodno zapoved! Upravnlštvo »»Fratikore** kare — menda, d.t nas potolaži ali podkupi — nam je ponudilo dva oglasa za »Sočo* skozi vse leto. (Doiiodek je bti proračunjen iu 100 gld.) — Mi smo se izjavili pripravnimi, sprejeti oglase le pod pogojem, ako seustreže želji, katero so izrazili v »Soči* št. 15. nekteri odjemalci. — Na m;5 pogoj smo dobili negativen odgovor. Počakamo Se nekaj časa it; tedaj naznanimo, kaj nam bo storili, \U se našim zahtevan! tudi s te strani ugodi! Z tvedne slovenske gospodinje naj se mej tem pripravljajo, kajti le one bodo poklicane v boj. Kalhreinerjeva kava lahko nadomesti Frankovo. ,,G ranil Hotel Sudu" postaja sedaj zbirališče goriških Slovencev. To strašno jezi dopisune laških časopisov in so vsled tega napadli g. Suda v »Patria del Friuli" pripo-ročaje laškim popotnikom, da se ga izogibajo. Onega, katerega Lahi napadajo le zato, ker riaja zavetišče Slovencem, morajo Slovenci poa pirati in radi tega zopet priporočamo Slovencem — posebno onim, kateri potujejo — v Gorici le S ud o v »G ran d Hotel* nasproti glavni pošti. Razun plzenskega piva toči odslej tudi vrhniško pivo po 2i kr. liter. To pivo pa je iz goriške zaloge rodoljubnega gospoda Rovana. »Svoji k svojim!" Iz Pevntc nam poročajo, da je neka deklica kupila pri Lahu v Gorici blago za predpasnik, katero je tudi plačala. V svoji hitrici ha dom — je pozabila blago v pro-dajalnici, na kar se je spomnila še-le, ko je bila skoraj pred durmi doma. Povrnila se je nagloma v prodajalnico in prosila za že plačano blago. Prodajalničar ji ni hotel verjeti, da je blago pozabila in jo je de zmerjal z navadnimi goriškimi, Slovence žalecimi psovkami. Le vsled dekličinega rotcnja in jokanja je dobila blago. Zapustiia je prodajalnico z obljubo, da nikoli več ne prestopi praga iste. Neka druga srčna žena iz Pevme pa je kar odganjala od te prodajalniee domačinke in jih pošiljala k .Zorzelu" (Moselu). To vse pa ie radi tega, ker je bila ckklica s ,ščava" zuierjana. — Slovenke, držite se gesla .Svoji k svojim !* pa gotovo ne boste razžaljene! Pozor, Slovenci z dežele! — Naši goriški laški tovariši nas imenujejo »zabito ljudstvo, ki je vstvarjeno I e za lil ipcestvo in siičua dela". Takšna dela niso nečastna In ako ne bi bilo Slovencev s dežele, kateri opravljajo vsa taka dela, ki prinašajo sadove, s katerimi se hranijo goriški gospodje, bi naši Lahi drugače sopihali. Dokler pa Slovenci obdelujejo polja, katerih ne znajo Lalii, dotlej jim mora biti v ponos, da-živijo vso Gorico s svojimi žul,i, Mudi bi bili sami hlapci; kar pa niso. Opozarjajo Slovence z dežele n.i nanovo, s katerimi nas pitajo Lahi, jih rotimo, da vztrajajo pri začetem bojkotu. — Svoji k avojim ! VeseMea r Podgcrl. — .Katolisko-polilično bralio društvo* v Podg.iri priredi v i;e;>li dohodrk v• iiauiMi;<-n .Siogimni zavodom" .v (Joriei. -- (ioriskim Slovi-m-em m* ponudi torej lopa priložnost, d.t :*•„• isd.-h-že vi ^lnv v bratskem kolu oko ic.in-kih Saivi-iii^v*. »" **!"L' i«' •»0 ,.<•-»hhio aii /a domačo rabo p:; n.iy«iv »vla« si.» čtttti ~tt\.*»\t gu-t;;;ii v Povrni 1 gM, HO kr. - Dc.plou vina pri f-o-kniovi v^.'ii.i vivi p<> g. Sult 1 gM. \\\ kr. • • Netiaro.lii.« Ž!'pN'iiHi> pii nuji tu Ju kr. Nahranit «. m-'Sini n» Umit '.{•.} kr. • Z.l mt.si-r iii.i, mi it.sit: gg. Ivaiinč Ju-.p, priilr-iur, ."> gld, ¦ S.ubl .Vt'.uii, pi"ot.\MM', 1 gld. • - lt,H,ll.i- Nm.iu. l^-.n.r. I V\,\. ¦ -r.i.-ži k Viktor. prutV -.or, l gM. Kun r. Aulon, Irgovii-, I gl.L - Kavi-ii'- Jnsip. r, kr. notar. 1 gld. — ICižDii 1'Vaii.', iiratnik, t gM. • hr.v.-k P.-tr-r, trg., i „»: I. Ur. K-T-i-vaiii Mirlin :» ghl. V M-lmi .•¦ mhr.d Kan Uuminlj. trgovski,; Kuriiuna v N-nfiiVvigii-stsltn v'spomin <»rfg.irttč-v»-g.» «>lu).la 2 gM. JO kr, k t"j .-»vuti ji> d'»;«iž:i «=a.u g. Domu «-Ei m; su kr.. t->v*-j skupno /• gid. - - Vs-ok«>-ludiia gn-pi gniH':i Mdiiii A tlom s i,', j 1'oilgort', je darovali 'M kr. kui pn-s-t.nu-k , guMinirja, s kati-ruu ji* p'i-!aia po zatiirk ; cJigals«' driiAlM' sv. f. rila ui MU* ta. — Na- \ br.ilu se je v paAiUu pri ll-ji gM. I.«il v j :tiwv. — V gonilni j narodnim nasprotnikom, ki šole v izkoriščenju naroda nedosegljivi. Slovenski gospodar zavedali se mora svojega slovenskega imena in mora imeti vsekakor toliko slovenskega čuta, da bode pri oddaji svojega imetja v zavarovanje upošteval le zavod, ki ž njim živi in čuti in ki mu daje zagotovilo kakor vsaki drugi prvih zavarovalnih zavodov. Slovenski zavedni gospodarji! Zavod, katerega imamo v mislili je banka »Slavija*. banka, ki nam je neslevilnokrat dejanski pokazala, da nima na svojem praporu samo zapisano geslo .Svoji k svojim", ampak da tudi dolžnosti, ki jo na to geslo vežejo, vestno izvršuje. Dražba lova. — V ponedeljek je bila pri okrajnem glavarstvu dražba lova. Udeležba je bila živahna. Lov se ju oddal za precej visoke svote, tako n. pr. šcni^aski tov, kateri j» bil cenjen TA gld., je oddan za 100 gld. it-i. Sbvciiri / dežele so nam tožili, da se je proti njim postopalo od neke strani zares rudno. Ker pri tem [. idjelju niso inti1-resovane druge kol osebni« 'športne koristi, n«« moremo ustreči njihovi ž«'lji, da bi nastopili proti dotif-nikoiii, to naj storijo tožitelji na drug način in na svujo odgovornost. Pri dražbi mirnskega lova je položil ••: Tosi kot varščino J."i laških lir, katere Bronasto vojno svetinjo z letflico 1873. je nekdo našel in jo oddal v naSr trskami. Kdor jo je zgubil, naj se ogfasi istotam. V Srečke .Glasbene Matice". — Kakor znano, je priredil;* . .Glasbena Matica* v Ljubljani efektno lolerijc v korist poprave glasbenega doma. Srečke se dobivajo v .Goriški Tiskarni" (Gabršček) po 50 kr. — Srečka nje bo 15. oktobra 1897. — Vabimo vse rodoljube na Goriškem , da pripomorejo s kupovanjem srečk temu edinemu slov. glasbenemu zavodu do svojega umetnosti dostojnega doma. Prosimo dolične gospode, ki so pri .Sokolovi" veselici v naglici zamenjali dežnike, da jih priucso v primeno v našo tiskarno. Opozarjamo na oglase načelrli strani. il> l iniiisarP. t ud: š^fi^Pl. ¦ l!|i7. kome ilar|.i. Novinci in konji. V (i »rici u .so pili ih *k:,zi n estu mlad ničev, ki so *ll 11.1 iii|; ški n;ih>r, ali konj«« so pa pit. i!>, ko so >ih vodili k n. boru. Tor j-' Jjtitlj e go- ni-i k \oiašk iii.u jialmi i po ŽIV iu skem trg, , živina p. po lepil. mestnih ulic: h. To sn fliU časi! Iu. - Po ipisano ra ¦na elilvo hn - Liu- did din;..', kil* r..« se >..!,¦ | oihleči p; 'skuiiij.iiii /.1 itrnške vr e aii ročn. dela, im ,;o vlnždi S Vil «• pill4|IJl Z V-Clill dotičiiiiui pi- iogami pri (.-ui ravn. Hj-lvu n ipo/aie.e lili kiiii'«a ixu inaiin ka. Na ti.- e proinji", ki se po teli fhroku \ Ws, se m |i.i.l«> »/ ir i-nialo. ll.iwi;,U«lj«.lwit«.kr. i/olražev.ilii ravnatelj In taki itaj bodo ii*'!» •{hirati«« ki; S...I«- mini i-ii v. kr. »lost o, m« U-i-iiik.i se (tuli plipl, vlja za c. kr. ura luika Ta : bi«/ •i vi Mllkll j" d.«;a [ni neki l pur ¦ le. lil to «-i« je g ihlo duklei ni 1110 začel J" s odgova lesimro L' P. l-jah .'. elt pil-lih« il.i -einsviijoi tki bes -U ro n oro.i iliijo, lo Ta pesi •H je posta >a ,u oriška uro lua |M«M«l i", ka! .«lii poji) že J o vseli ki ijib kol * se ji s-IIHl i/r, i;.. l.:ik«« ra^ž 0 še bol« 1 •>J»J« če bes 1111'j Ijl de. .I.Iv Da jo n.iiis lil 1 arotluimi /a po- ve.ii VI« d v več !i-ti!:ii g. Gl-.-Sčiča. Hvala rudf.I.ulr.ii gospii i ha njenem pri/.adevjnju v prid nakitu Soisijim zavodom! — Po vesel tj .(loriskega Sokola* m« ,i« rtahnlii v .Sipi.nei-. lmti«!n i g!«l. — Kura! An lre[ nn v Šnar.ah .it.ai kot k.;*i«u /a i.-govorj.«iii« lii^ke g.d. * $K Za rDdhhio zut.i ti h Tržačanov je d.unval g. V. P., v t! l gM. Najdm mrtvee - l) :e ;». I n\. «•-- je u.iiio mrtvo trup=u okoa -.»O let st.m ga. do->!i«j -^ ne7.1t m.y.i mla-li-u";č i v podg.iri li!-zn točni-ski" meje ob Sne'. V v.).h "r maral b:li se il-P časa, ker .«.; že inor-io di-.i». • ItlHlllIjU le hit r.u i,en, r«dki r'«rog!ega Orne barve. ?-p'.o'ii p. obraza, kr-^ik«; po-tavi, srednji« viakosii. rnkir j>« imel bol; go->polo, z.itn ne morimo skoro ven Si, da ga mar-ikab-ri se ii!i n n* -vednosti ali pa »ai.!^ pnvarajo. Evo p:r sUica.i-v; An Irej Kumar \r. Vilojbe je prišel k vinskemu trgovcu g. lV.enko-lu j.sfc«s.«i vino. p-vajal se j« za teno, n:. to pj ;<• S-l k B-jmiTi.n in tam kupil vino Maufivda od Sv, L«u i;e Je na .-krhaj po.-.'..;] podobi za vino IJoijfii.u. 6-prav v«j za sloveiHk*« vinr»tr.Ve v (iofi.-i. Vo.-mk M:k,-r u Tolmina ie r.a!i.ž:l .>voj voz pri i,.ni:t>ligit. m> postregli. Ako se ta malomarnost ponovi, bomo primor.ini drtigate po-dopati, Zararovanje. - Cit.ili smo nedavno v nekem slovenskem listu, da se bod-e v prihodnjem zasedanju državnega zbora stavil predlog, da mora imeti vsak posestnik zavarovana svoja poslopja proti ognju pri kakem vzajemnem zavaroviinem društvu. Ideja ta 1« pae vredna vsega uvaževanja. Ko bode namreč ta ideja zadobila neizogibno zakonito veljavnost, treba se bode tedaj vsakemu Še ne zavarovanemu zavarovali ter skrbeli tudi na la način za obstanek svojega imetja. Tu pa naj vsaki slovenski gospodar modro ukrene morda tudi še predno ideja zakon postane — da zavaruje svoje imetje le pri ka-jrc»n domaČem, narodu naklonjenem druMvu, »J' Trsov«' z Jedilnim blagom v Gorici I iu 7. dežele opozarjamo, da bodo v kratkem j tudi oni ri'š,«ui laike kuge, kajti v najkraj-; sem C-asu •- gotovo do I. junija — dobimo i potrebno zalogo sladko r j a. I: a m e n o -; oi j n, ka v e, r i ža in drugih koloni. " j al na deli.Ni, kar činu ilii-loj p..gie;.,li. V , kratkem ve"! potlej: v>lr.i;,iju«! [ Jubilejno delo. Med mno/obrnj- ; niitii kiiji/s vnimi deli, k' i/.idejo povodom i |M-b!i's-lii-tuii e vi.idai.ja nas«Va c e s a r j a, /..»v-.m ina par prvo mi-.lv> v zalogi r. kr. v-eufi-; IsMiP.' knjigarne J. Szeiin ski na Dunaju :.'.-;•> lo: .N.^a Moiiuhi:.!* s podobami iz ' \mIi dežel in opiv.valniiu tekstom. To delo 1 ;e lorc prvo po vsebini kakor tudi po zuna-\ ii>iii okrasu. V i\ zvezkih lega dela prika-•¦ 7.i.\»li- bodo krasu« sike (izdelane potom fo-: ti,':p! i-l. in s;ei-r po najnovejšem iu najbolj-1 sem likanju zgodovinske in druge zanimive ; zgradbe glavnih nn.»t. dalje najlepše in sli-; kovilV po'.r.r,:ne, prizorišča in kraje jn.sa- m<.-zirli «b:>-„-:: ? Vsak Avstrijce lahko najde v toni kras- f nem litlu najiiiienitiHJse predmete svoje do-| movine, slikam; natatsfno po naravi; v njeni ; dobi iiajkrasiiejSc poglede, ki ga napolnijo s ' (udom in zadovoljstvom. Prav iz teh zvtz-| kov, ki pokazujejo kakor rečeno — po-; samezne dežele z njihovitui znamenilnosimi, i spo/na lahko vsakdo, koliko obilico, kako ¦ bogastvo kr,i«ot in čudežev ima na^a moiiar-! liija, naia draga dor:;oviua, kako veliko je j Meviio starodavnih zgradb, spomenikov, ka-1 tedral, gradov in tniujav v naSib krajih in ! kako bogato je obdarila t:anva nase dežele s prirodnimi krasotami. Prvi zvezek .Nase Monarhije", ki je te dni izšel, pokazujc na prvi sliki veliki porUd cesarskega dvora na Dunaju s krasnouinet-nimi kuplam«, po naertili slavnega mojstra Fischer pl. Krlach-a, za to sliko s« vrste imenitno izdelani pogledi na glavna mesta -posameznih pokrajin kot: Praga, Ceruovice. Lvov, Celovec, Ljubljana, Trst, Urno, Linz, Solnograd, Gradec in Iuomost. Vsaki sliki pa je pridjano razjasnilo v štirih jezikih (nemški, eeski, poljski, italijanski). Celo delo postane gotovo kras vsakega salona, vsake knjižnice, kakor tudi zaklad priprosle narodne hiše. Priporočamo to delo .Naša Monarhija" najlopieje našim Cilateljcir., naj bo dobrodošlo vsakemu Avstrijcu bodisi katerekoli narodnosti. — Opomniti moramo, da je to prvo velikansko delo, ki izide v domačem založništvu ter ua je hvalevredno 4o to, da ima avstrijski založnik toliko srčnosti, da izda tako velikansko delo, — Glavni urednik in izda- ne zateče li kakim zidom ali drugim I jatelj tega dela je Slotenec J. LavrenCiC. Društvene vesti. U. Primorsko vojaško veteransko društvo za Uorico in ttradlsko pod Najvišjim pokroviteljstvom Nj. e. iu kr. apostolskega Veličanstva cesarja Krama Joii-la 1. vabi k rednemu občnemu zboru v nedeljo IU. maja IS',17,, ob 11. uri dopoldne, v liruilveno pisarno (Via Tealro štev. iS.) ~-Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja. ± lli-lanje iu odobritev zapisnika zadnjega občnega /.boru dne 17. maja lsi)t>, '}, Poročilo o dru-lvi'iu'111 razvoju in poslovanju, i. Poročilo društvenega blagajnika. .">. Drugi nasveti in predlogi. C>. Dopolnitev društvenega pred« stnjiiMva. V Gorici, dne i!|. aprila 1M»7. Drnšlveni odbor. Vabilo k občnemu /boru gospiujske podporne družbe indečega križa za Goriško in Graditko, ki ho v retrtek dne IU. t. m. ob 5. tiri popoldne v dvorani deželne hiše v Gorici, v ta namen blagohotno dovoljeni. Dnevni red: I. Poročilo o družbenem delovanju leta lS'.Mi. -2. Družbeni obračun za ielo' |N«Mi. :). Volitev družbi nega ravnateljstvu iu odposlank k ziivezneinii zboru avstrijskega društva ru.lečega križa, V Gorici dne I. maja IV.I7. -Predsednica: Grolinja Sclma Co-roiiini-Grnnbrrg. Vabilo k obeiieinu zboru ženske pod rti ž nie ¦' sv. C. in M. v Prva čin i, ki bo dne !». maja KS1I7. ob 'A. uri popoldne z sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor prvoiiiesliiice, i!, poročilo tajnice, '.], poročilo blagajnice, |, razni piedlogi, 5. volitev novih odboriiic. K obilni udeležbi vljudno vabi .NiitThdvo lira n 11 nI«' In poNojllnlee v Kobaridu' naznanja slavnemu občinstvu, da se bo od »sedaj naprej posluževalo g. Dr. Ivana Prc mersteiiia, c. kr. notarja v Tolminu, v posojilničnili poslih ter da se je uradni dan mesto v torek premestil na če-t rt«k od 10 do I;.' prcdpoldue. Izplačevalo se bo |e ob nedeljah od i! do 1- popoldne. Hranilne uloge se obrestujejo po l'.»'/,i. l'o-sojtije se ua poroštvo po (i, proti vknjižbi po Nameravana vrsellea na Gorjanhlirm bode dne «.i. maja t. I. ob vsakem vremenu. Odbor. 1'odp. driihtro xa slov. Tisokosolce ua Dunaju je prejelo zadnji čas iz domovine ii> od drugod raznih večih in matijih daril, katere bode tekom t. m. priobčilo. Več« darila so poslali: Slavni deželni zbor kranjski, i!00 g'd., g. France Dolenc, trgovec v Mariboru je poslal 10S gid. 50 kr., k tej svoti darovala je slavna posojilnica v Marino! u :>0 gld., drugo so darovali vrli Slo-vemi v Mariboru, i.: Lahkega trga je poslal gosp. odvetnik dr. .los. Kolšek H- gld. 50 kr., kal-iv je nabral mej rodoljubi v Laškem trgu. Dalje so darovali: Gosp. I. Perdan, piedsedmk trg. in obrt. zbornice v Ljubljani, :>pešno de- a ne le pri množili mojib iupljanih, katerim sem is:n priporo.'il, temveč tudi mene rešila zelo mučnih žolndernib bolečin, katere sem trpel skoro celili !> let. Zuamevam se spoštovanjem L11 dll ',\ A ton Nikoli eli. ž:ipni upravitelj Sv. Lucija (Sehialarra) pri Alhoni, S. nov. JSiJ«. (iospndu lekarju (!. Ticcoli-ju v Ljubljani. lSlajrovolile mi takoj poslati po pošlnem povzetju štiri iliK-ale Vaše žaloJocna tinktur«, kaiera mi je il(is,:d.ij vedno pomagala. Odličnim spoštovanjem udani .1 o ^ i p It o 11 e (? a r o, župn. in dekan lijemont pri H ijali (Istra), 21». maja 18!Hi. Žslodočna tinktura lekarj.i 1'ieroli-ja „nri iiiureljii* v Ljubljani se razpošilja ločno po poštnem povzetju. Cena 1*2 slrkleničie v škaliilji t >r'ld. :iii kr.; pošiui zavitek z 70 steklenicami velja ti (.'Id. "ift lir. 1'iiilUiiuo plača naročnik. Deloljubne osebe —¦ povsod katere trajni denarni zaslužek isfojn, naj pismeno povpraftnjo pod „Zukiml'lsvorM>i,L«u (iriiilec, posl. resi. y Jakob Grli, ^ t trgovec v. mešanim blagom in pek i 89-2 T GORICI :«-i I ulica Sv. Klare štev. 4. I priporoča slavnemu slovenskemu S občinstvu, posebno onemu iz I5rd, s r svojo bogato založeno prodajalni«) J A raznega jcdiln. blaga, n. pr. kavo, k sladkor, moko, otrobe, olje ter ^ Električno mm~izdelane kotle'«! ljudstvo railo kupuje, ker so po ceni. lepši in ^iaJkejai kol so kovani, ne smodijo, in se dajo laže in leušc stiažit'. Ker so v pravem kraju z-lo in enakomerno debeli in nikoder prelenjeni ali prebiti, bodo jjotovo dvakrat trajnejši. Vabim torej gospode kotlarje in trgovce, ila si oskrbe (»voje zaloge z mojimi kotli. ltt :i 1 Avgust NtlSSMuiU v Ajdovščini. A. Casagrande v Ajdovščini frgsvinaz mešanim blagom na debelo In drobno priporoča izvrstna sredstva za zboljšanje in ohranjanje vina, najRnejii vinski špr it, modro galteo In žveplo. Preiskuje se vina kemičnim potom. — Poduk w± 3 i brezplačno. »tolminska posojilnica in. hranilnica" re?istrovan?. zadruga z neomejeno zavezo. VABILO k občnemu zboru, ki bode v torek 1». nji 107. ib S. »i ftpiM« »iti. dtirul t Tulil n. Dnevni red: im 1. Poročilo ravnateljevo, polaganje ra-6una in bilance xa loto 1896. 2. Poročilo nadzorstva o računu in bilanci za leto 1896. S. Predlog ravnateljstva in nadzorstva o porabi čistega dobička. 4. Volitev ravnateljstva in nadzorstva. 5. Morebitni predlogi. V Tolminu, dne 26. aprila 1897. Ravnateljstvo, jeslvine, kakor tudi vedno A sveži kruh in drugo pecivo. Pro- ~ daja se na drobno in na debelo. Ceno so zmerne, da so ne boji konkurence nikake druge prodajalnice. Kot Slovenec in podpira tel j vsega, i kar je slovenskega v Gorici, se . ^toplo priporoča svojim sorojakom J| R na deželi! Svoji k svojim! ^ Zahvala in priporočilo. Smatram za svojo rodoljubno in litovsko oolžnost, se zahvaliti onim p. n. slovenskim rodbinam in posamičnim rodoljuhoin v Gorici in z dežele, posebno pa onim iz Št. Ar.dreža. kateri so poslali novi odjemalci moje trgovine z jedilnim blagom v Stolni ulici ter se oklenili narodnega gesla »Svoji k svojim 1* PriporoCaje se jim za dosledno njihovo naklonjenost, obljubijo.jem vedno toCno, solidno in pošteno postrežbo ter zagotavljam jih mojo udane hvaležnosti. V Gorici, dne 28. aprila 1897. Peter Drašcek, trgovec z jedilnim blagom. Podpisani, kol edini slovenski ključavničar ter tehtničar v Gopiei, oznanjam, da sprejmem vsakovrstno popravilo, kakor tudi cimentiranje vag in stavljenje strelovodov po najniži ceni. Delavnici se nahaja v ulici Aacali St. M. PriporoCaje za obilno naročevanje beleži z odličnim spoštovanjem Jakob Oblak. Teodor Slalianja irohrar v 6or:ei, uliea Morolli št. 17, Jio\s.ini nUcnib p vjem i vijenjc .,„.!« p.. iirilž,( Monštrulic, kelibov, svečnikov, \'A. is.l Siiin« n'i popravlja ter j.U v ognju p«»-Krebreui in pozlati, ii.t m zi-rnoiejo tudi meiij p eiiiožm-i-eikve onii-iiti razi..- cerkvene stvaii. se po želji pn-č. ,,. n. i:»,|.<..l..v naročnikov stav.jo p:av vbodni pla'ili>i poniji. Strelov ode iz bakra t (>)?»>j n pozlafem- ti:i;bfi!j*e a~ najdbe, kakor tudi vsakovr-lno inako popr.no in pozlačenje pr.prroča tudi po naj- nižjili o-nab. Pošilja vmiko blas« dobro spravljena in poštnine Trmikd! Iti (CI) lUMVlicnbuisko sukno in snovi za obleke! i razpsoibja mej zasebnike! ffUr** Naj !ic zaiilevajo lutirei naših krasnili novost'j. Najele^aiilnej« obleke za spomlad -- cela old«-kn (;I«k «•«<>, Kl«k V » Wl iz dobre 1 :M0 nt. ilolir, /n. . nu , dosten /:i jed no mo/ko obleko . « ^ i/, boljše 1 (1Vl.||(, J stilne samo \ . 10r.ll iz tiajlnieji .feden »ilrcsek / i črno salonsko obleko ?\. 11». lila-o za vrlino suknjo, Joilen. 1'eruvieun Idnjfi; za državne uradnike, lini Umum-; ; vioL ild. razpošilja po tovarniških ceni sf Kiesel-Ambof v Brnu, Ii poznan.!, j •V, Ki BrOnR. 1 1'zorci zastotii ir rW.r! 1'. n. obči ; bla<:i) diva n.ni ICinn (Itrlinn) i tovarniških ccnali f.anko. Pošitjatve p.i uznrcib ; lsivo opozarje. se posebno, da se ; /o ceiieii-. ako se direktno naroči 1 )valeili.*Kiriiiii Kiesel-Amlior v j zpošilji. vse bla«»>Uvi,a ba dom in razpošilja po železnici na i kiaje av-tro-o^t-r.-ke monaiinje v »oilib od 51» ov naprej. Na 7abtev<> poi.l^a tudi uzoice. Cena zin*ra«. P«slr«ih» jioMuna. •—f aaooooofoo Anker l.inineRf. Capsisi conpoi. || i/. Uichterjeve lekarne v 1'rasri pripon c-a no kof izvrstno bol ubla- [S žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 jsld. ši: dobi po vseh Mtaruah. Naj se z.diteva tosploino priljubljeno domačo zdravilno sredstvo vedno !•• Bjckter.ev \Mm\ s wsim kiarn ,|fi zlatem levi" v Pra|i. aasoaaasooaiaaaaoaaaeas^oioii Na dež. J!ib:i. r Na |vov*li raz: Tovarna uzaraib telovadnih priprav J0S. YINDYS-A, v Pragi na Smlhovu (Pialia-Siiiicliov) Vinohladsk.i ulice čisto 81«. se priporoča k popolnemu tizoriiemu prirejevanju sokolskili in šolskih telovadnic po najnovejših piipozriaiiih in praktičnih .sestavih. V ta dokaz je na r.izpoiaffo mnogo pili.fiioču-očih spričal ilicinačib in inozemskih. Zaroki vlj.i jedno leto. t.Vne zei6 zmerne, plačuje se pa na mesečno obroke po volji in zmožnosti. jVavadns priprave so vedno v zalogi. Cen ki, proračuni in na.'rti z.i p.ip>;lne telo vadiiict! pošilja na zahtevo brezplačno in pošln.til' Poprave iztrSnjc po najnižjih ceimli. || Anton Potatzky ž * v Raste!ju itv. 7 v Gorici |; prodajalniea drobnega i f in nurnberškega blaga \ *; na drobno lu uiv debelo. «;-------------------------------------¦ __________________________' *! .IcdillO 51, 26-7 Ji m najcenejše kupovališče. •i ¦----------------------------------------------------- ^ Posebna zaloga Ji za kupovalce in razprodajalce na deželi,; Ji za krošnjfirje in cunjarje. S|i Največja zaloga t; Čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo- *|; lovalnih in kadilnih potrebščin. J Zimska obuvala. Vozički in stoli na kolesiii za otroke. Struno za godala. Posebnost r Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov: Klepar Artur Makutz Ozka ulica 1. -- GOBICA - Via Sirova 1. Škropilnice proti poronospori (ponnv1ji.-ne po V-r-morelovi sisluvil. ItaU-rJe lul in sv.id. Z;di»tke .v;«h,.l,.-, v more lahko plemeniti. Škropilnica je sestavljena ptijinislo in tako. .U Jku.pi lahko na tri načine po volji Upnika. '.mov. Sprejemlji' v popinvl.,ai)je vsak»vr<'.ne drti/e Škropilnice, kakor tudi prevzema vsa drU!:ii v klepar,ko obrt sp.id.ije "a .i-l.i Vse Stroje Za poljedelstvo. Vnovif znižane cenof Trijeri (čistilni • .» žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za .sadje iti z peronospori. poboljšani sestav Vermnrelo Mlalllnico, mlini za žito, stiskalnic* (preš-) za vino in sadja različnih sestav. >Te stiskalnice imajo skoro ono tlačimo moč- kakor hi- •Iravličiu« voilovodne pleš--). Slamoreznic« |abo lahko za gonili in po zelo zmernih conah. Stiskalnico, za seno in slamo, ter vsv potrt Ime, v.-.ikovtstri'-poljtdelske stroje, prodaja v najbinjsi izvišitvi lir. Holler na Duiisijii II/a Praterstrasse 49. •ienjam. Škropilnice proti rejanji je posebno treba Zastopniki se iščrjo. .•J^- Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 4876. J. Pipan & C. v Trstu (Via tfella Zonta št. 1) ima veliko zalogo in prodaja le na debelo f kavo, riž. južno sadje, olje vseh vrst za jedilo^ za stroje, ribjo mast za Na sredi Raštelja štv. 7. Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe. jMihael JVlalik trgovec v Ajdovščini (Pri Putrihih) naznanja p. n. občinstvu, da ima zalogo kotlov Izdelanih elektrolitienim potoni od občespostovanega nasoga rojaka g. Avg. Mussbauma iz Fužine pri Ajdovščini. Ti kotli so boljši in cenejši od vseh drugih. (O teh kotlih glej dopis v 16. št. *Soee») Edina slovenska spedicijska poslovnica v Gorici za uvoz in izvoz blasra v ulici Morelll Štev. 12. pri tleh. Ob ("'asu kupr-ije s .sadjem bodo urudo-val spedicijski uradnik 1111 kolodvoru, na kar se opozarja si. obr-inmtvo, da hm obruo ziinpno do njega. Sliiviieum nlieitislvu se priporoma za bla-goiinliin iiarniSla v smislu ^esia M8vojl k svojim" ijt; iidatti < 111.spnr Hvalh', lastnik. Zagotovljen in pošten zaslužek, morejo si pridobiti osebe vsakega sta m in v vs-b krojih s stavno dovolj.- lih < rzavmh papirjev m srci s. Ponudbe sprejema I.udt vik U.stvrrflrhi>r, llndlinj»e5tA VIII. l))*ntsrh« jra* KP S 1 10 10 -2 U $b Vinarsko in sadjarsko društvo; 'U W *» Brda H s sedežem v Girici, ulica jparzeKuu it.20. kd priporoča 43 po nizki «eni -lavnemu občinstvu M v in a v vekto, modto : p \xaxvfe\t\\o \& &tu^a ua-M vadt\a cttva v\tva, ptl-1 M detlte ^« o \vli etano^. L» HazpošIjU na \se kraje od 5ti litrov naprej. $Ž 1'zoree \in pošilja n.t zahtevo. Peter Moretti oskrbnik Let Mi\m zaloge liaira v Gorici v uliei CaseFma št. 3. priporoča bakrene, medene in druge izdelke. Zaloga is* delsnega In surovega bakra, kotlov xm žganje, Irtn h škropilnic, navadnih kotlov in bakrenih škafov, bakrenih plošč, ftttrlvoglatlh bakrenih kock, medenih In cinjastlh naklepov In drugega raznovrstnega blaga.