PRIMORSKI DNEVNIK
PoStruna plačana v gotovini	r?I\ 1 •
M)b. postale 1 gruppo	LCI1U OU llT
Leto XXDI. St. 71 (6655)
TRST, sobota, 25. marca 1967
NOV FRANCOSKI UDAREC AMERIŠKI POLITIKI
Francija se ne bo udeležila seje SEATO ker bodo govorili tudi o vojni v Vietnamu
Johnson
o «Kenncdyj«vi rundi»
Kanadski zunanji minister pojde v London na posvetovanje - Posvetovanja v zvezi z U Tantovimi predlogi - Nadaljuje se bombardiranje Sev. Vietnama
PARIZ, 24. — Francija se ne bo udeležila prihodnjega zasedanja sveta SEATO, ki bo od 18. do 20. aprila v Washingto-hu. To je francoska vlada pred dnevi sporočila ameriški vladi. Danes popoldne so v pooblašče-
nih krogih v Parizu objavili noto, Iti pravi, da se opaža neko protislovje v zvezi s soglasnostjo sklepov, ki jo določa manilski pakt, in •raznimi pobudami, ki bi mogle odobriti tezo, češ da je neka povezava med dejavnostjo SEATO in nadaljevanjem sovražnosti v Vietnamu)'.
«Tako n. pr., dodaja nota, je »meriški državni tajnik Dean Rusk Izjavil 22. marca v Washingtonu, da Vojaško oporišče in olajšave ameriškim oboroženim silam na Tajskem upoštevajo dejstvo, da je Tajska članica SEATO. Na drugi strani, nadaljuje izjava, je bilo sporočeno, da bo prihodnjemu zasedanju sveta SEATO takoj sledil sestanek predstavnikov držav, ki ob strani ZDA sodelujejo pri vojaških operacijah v Vietnamu. Končno, na
podlagi sporočila, ki so ga objavili v Bangkoku, ki je sedež SEATO, je glavni tajnik organizacije general Vargas odšel v Vietnam in stopil v stik s predstavniki držav udeleženk v vojni v Vietnamu.«
Francoska nota se zaključuje: «Ker francoska vlada ne želi dati vtisa, da sodeluje pri teh pobudah, je sklenila, da letos ne bo navzoča na sestanku sveta SEATO. Sklep vlade je bil pred dnevi sporočen glavnemu tajniku organizacije.))
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da bi ZDA z veseljem sprejele udeležbo Francije na prihodnjem zasedanju sveta SEATO, ki bo od 18. do 20. aprila v Washingtonu, toda ((naravno« sprejemajo sklep Francije, da se zasedanja ne udeleži. Predstavnik je dodal, da je bila ameriška
vlada obveščena, da Francija poslati niti delegata niti
ne
opa-
misli
zovalca na zasedanje.
V diplomatskih krogih v New Yorku izjavljajo, da je sajgonska vlada zahtevala od U Tanta, naj pojasni, kakšni ukrepi so po njegovem mnenju potrebni za nadzorovanje spoštovanja ustavitve sovražnosti, ki jo je U Tant predlagal kot uvod v neposredna pogajanja med ZDA in Severnim Vietnamom. Zatrjuje se, da je sajgonska vlada sporočila U Tantu, da je na-
.......................Hlinili....II.......
SPREJETA V ČETRTEK NA VII. SEJI
Resolucija CK ZR Slovenije
Resolucija daje odgovor na najaktual-nejša vprašanja družbenega razvoja
LJUBLJANA, 24. — CK ZK Sl(> Venije je sprejel na svoji VII. seji resolucijo o vprašanjih nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov, o nalogah komunistov v izvajanju gospodarske reforme, o kadrovski Politiki, o volitvah, o nacionalnem Vprašanju, o mednacionalnih odnosih in nalogah organizacije zveze komunistov. V resoluciji se poudarja, da je poglobitev socialistične demokracije in uveljavitev sistema samoupravljanja na vseh področjih družbene dejavnosti edina mogoča pot jugoslovanske socialistične skupnosti in da se samo na osnovah samoupravljanja razvija slovenska družba. Samouprava pa hi samo demokratična pravica, tem. Več istočasno tudi odgovornost. V resoluciji se opozarja na poskuse zlorabljanja demokracije za politikantske intrige, za blatenje samoupravnega sistema in poziva na borbo proti ostankom buržoaznega klerikalizma in konservativizma, ki skuša politično zlorabiti verska čustva delovnih ljudi. Potrebno je naj-ostrejše zadušiti vsak poskus rehabilitacije belogardističnih zločincev in aktiviranja novega belogardizma. Pri zaostritvi politične borbe je potrebno upoštevati, da čeprav je ateizem osnova komunistične ideologije, da komunisti spoštujejo verska čustva državljanov in da loči; tev cerkve od države ne pomeni omejevanja verske svobode.
V razpravo o resoluciji, kot smo že včeraj poročali, je posegel tudi Edvard Kardelj, ki je resolucijo Ocenil kot zelo pomembno za sedanjo etapo politične in idejne akcije komunistov, ker daje odgovor na najaktualnejša vprašanja družbenega razvoja, ki postavlja Pred komuniste težke naloge. Prednost resolucije je po mišljenju Kardelja v tem, da ostro udarja po raznih iluzijah ter ponovno opozarja komuniste, da njihova naj-Večja vloga ni v slikanju ideala jutrišnjega dne, temveč v borbi za stvarni napredek socialističnih in demokratičnih odnosov med ljudmi
v borbi proti stalnim odporom in deformacijam. Kardelj se je ozrl
njimi 16 članov zveze od katerih je Isakovič član izvršnega komiteja CK ZK Srbije. Na seji je bila postavljena zahteva, da je potrebno odločno počistiti najprej pred lastnim pragom, to je obsoditi in poklicati na odgovornost književnike elane Zveze komunistov Srbije, ki so s svojim podpisom predloga resolucije javno pokazali svoje nacionalistično mišljenje. Mestni komite je predložil osnovnim organizacijam zveze, katerih člani so podpisniki predloga resolucije, da ocenijo politično odgovornost vsakega posameznika in ga ustrezno kaznujejo.
Mestni komite Zveze komunistov Zagreba je danes ponovno oceml objavo in tendence izražene v »Deklaraciji* kot politični izbruh usmerjen proti eni največjih pridobitev jugoslovanskih narodov bratstva in enotnosti in enakopravnih odnosov jugoslovanskih narodov. Na plenarni seji sta bila navzoča tudi tajnik izvršnega komiteja CK ZKH Mika Tripalo in predsednik mestnega komiteja Zagreba Pero Pirker, ki je poudaril, da so prebivalci Zagreba in ostale države odločno obsodili defektiven smisel in učinek «Dekla-racije*. Pirker je predložil, da plenum sprejme sklep o izključitvi iz mestnega komiteja in članstva Zveze komunistov Jugoslavije Vladka Pavletiča, predsednika Društva književnikov Hrvaške zaradi politične neodgovornosti in nebudnosti, ki jo je pokazal s sprejemom »Deklaracije*.
V odprtem pismu delovnega kolektiva časopisnega založniškega podjetja »Novi list» na Reki podpisnikom »Deklaracije* se ugotavlja, da je »Deklaracija* naletela na soglasno obsodbo vseh članov kolektiva, ki imajo »Deklaracijo* za nacionalistični izbruh in napad na bratstvo in enotnost	B. B.
De Gaulle
toda izreka
klonjena pogovorom, številne pridržke glede pogojev, ki jih postavlja U Tant. V Sajgonu pravijo, da dvomijo, da bo moč zadovoljivo nadzorovati ustavitev sovražnosti s sedanjimi sredstvi, kakor n. pr. z dejavnostjo mednarodne nadzorstvene komisije.
U Tant je baje poslal svoje predloge za začetek nepdsrednih pogajanj Hanoju, Washingtonu ter v vednost britanski in sovjetski vladi, ki sta sopredsednici ženevske konference, ter Indiji, Poljski in Kanadi, ki sestavljajo mednarodno nadzorstveno komisijo.
V Ottawi so danes sporočili, da bo kanadski zunanji minister Paul Martin odpotoval v London, kjer se bo od 29. marca do 2. aprila posvetoval s člani britanske vlade. Glavni predmet posvetovanj bo vietnamska vojna.
Ameriška letala so v štirih dneh že drugič bombardirala termoelek-trično centralo, ki dobavlja tok jeklarnam blizu Hanoja, ter vojašnice, ki so oddaljene 51 kilometrov od Hanoja. Strateški bombniki «B-52» pa so ponoči bombardirali ne-
Na področju delte reke Mekong 180 kilometrov jugovzhodno od Saj-gona so se sajgonske sile spopadle z osvobodilnimi četami. V bližini Dananga so se ameriški vojaki spopadli s skupino osvobodilne vojske. Nekaj kilometrov od tega kraja pa je skupina osvobodilne vojske napadla oddelek ameriških vojakov. Kljub nastopu ojačeni, letalstva in topništva, so- pripadniki osvobodilnih sil izstrelili 40 granat iz minometov na ameriške postojanke.
V Veroni je skupina mladih katoličanov organizirala skupno glado-vanje, da opozorijo javnost na voj no v Vietnamu V parku Valverde so postavili šotore ter začeli gladov. no stavko, ki bo trajala dva dni. Poleg tega delijo letake, v katerih opozarjajo na sfrašne posledice vojne v Vietnamu in na socialne krivice na svetu ter zbirajo podpise za poziv Johnsonu in Hošiminhu, naj ustavita sovražnosti v Vietnamu.
WASHINGTON, 24. — Predsednik Johnson je poudaril danes važnost ženevskih carinskih pogajanj, ki so dobila ime «Kennedyjeva runda«. V Beli hiši so objavili izjavo, v kateri Johnson pravi, da bo znižanje carin «odprlo pot svetovnemu gospodarstvu blaginje«. Zatem izraža zadovoljstvo, ker so se v Ženevi sporazumeli o koledarju pogajanj, in dodaja: «Svet je lahko gotov, da bodo ZDA pripravljene nastopati z enako naglico in z enako ustvarjalno vnemo kakor njihovi družabniki.«
Izjava pravi zatem, da uspeh. Kennedjrjeve runde ne bo pomenil konca dejavnosti za liberalizacijo trgovine. Posebni Johnsonov predstavnik na ženevskih pogajanjih William Roth bo začel v kratkem dolgo študijo ameriške trgovinske politike. Proučiti mora ((sredstva za izboljšanje trgovine držav v razvoju in o novem znižanju trgovskih pregrad med industrializiranimi državami«.
Zatem je Johnson sporočil, da bo v ZDA od 21. do 27. maja letos «teden svetovne trgovine«. Namen tega tedna bo obrazložiti Američanom važnost svetovne trgovine za ameriško gospodarstvo in za odnose ZDA z drugimi državami.
ISKANJI POTI II TCIAV
naj
Novi pozivi kitajskim delavcem sodelujejo z vojsko v tovarnah
Revizija uprave v vseh pekinških industrijskih podjetjih - Kitajski na-padi na Indijo ■ Moskovski tisk o kitajski propagandi v Latinski Ameriki
PEKING, 24. — Pekinški radio je javil, da je predsednik
vlade Cuenlaj pozval pekinške delavce na disciplino in na so-
delovanje s častniki vojske, da Cuenlaj je govoril na zborovanju deset tisoč delavcev in jih svaril pred zapuščanjem dela, pred razsipanjem in pred slabo kakovostjo proizvodnje. Poudaril je, da je treba «res izvajati osemurni delovni dan« in da so enote vojske prišle v tovarne samo da ((uredijo proizvodnjo«. Pozval je delavce, naj v celoti sodelujejo z vojaki.
še bolj povečajo proizvodnjo.
Še prej je govoril načelnik skupine kulturne revolucije Cen Po Ta in je izjavil, da še vedno obstaja «struja za vzpostavitev kapitalizma«, ter da je treba to strujo streti.
Cuenlaj je v svojem govoru izjavil, da je Lin Piao Maocetungov namestnik. Na zborovanju je bila navzoča tudi Maocetungova žena. Odobrili so resolucijo, ki napoveduje popolno revizijo uprave v vseh pekinških industrijskih podjetjih, da jih osvobodijo ((revizio-
nističnega in birokratskega poslovanja«, ki ga je uvedel bivši župan Peng Cen. Poleg tega so odobrili blokado mezd in sklenili obsoditi vsako obliko stavke ali sabotaže proizvodnje. Nadaljevala se bo borba proti ((reakcionarni buržoazni liniji in njenim posledicam«. Toda politične debate bodo vedno po delovnih urah.
Agencija Nova Kitajska poroča o ((navzočnosti in dejavnosti razred, nih sovražnikov/) v Harbinu v Mandžuriji in dodaja, da so nedavno aretirali nekaj ljudi, ki so sabo. tirali vlake.
Šanghajski radio je javil, da so nastala žarišča nalezljivih bolezni, ki se širijo na raznih področjih zaradi nemarnosti zdravstvenih oblasti«. Na področja, kjer se širijo te bolezni, so poslali tisoče zdravnikov in bolničark, zlasti pa na podeželska področja, na jugu in gosto naseljena.
članek, ki spominja na vstajo v Šanghaju leta 1927. «Nauk tega dogodka, piše list, so sedanji kitajski voditelji pozabili. Ti so točno pred štiridesetimi leti začeli ločevati partijo od njegove delavske baze n so naslonili organizacijo na kmete. Ta izključitev, na kateri je Mao-cetung gradil svojo oblast, je že od vsega začetka škodovala razvoju kitajskega socializma. Danes, zaključuje list, kulturna revolucija samo posvečuje politiko, ki se ja začela pred štiridesetimi leti: delavski razred, ki je prisiljen živeti ob robu političnega življenja, je ogrožen tudi v svojih gospodarskih pravicah.«
vzhodu, ki so „
..................................................im............... | panski dopisnik bolgarske tele-
OB NAVZOČNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI	era,,to ,genclie p'“ d‘ * “**
ki
Počastitev spomina na žrtve so padle v Ardeatinskih jamah
Komentarji o sklepu vodstva južnotirolske ljudske stranke glede paketa ■ Fan/ani o deseti obletnici rimske pogodbe
RIM, 24. — Danes so počastili spomin na žrtve, ki so jih na cisti pobili 24. marca 1944 v Ardeatinskih jamah pri Rimu; tedaj so pobili 335 italijanskih talcev. V vhodu v jame so stali na častni straži stražarji oddelkov grenadirjev, v jami sami pa so bili na častni straži oddelki	“
oficirjev vseh rodov vojske. Na
svečanosti so bili prisotni sen. Parri in posl. Villa, ki sta zastopala obe zbornici parlamenta, predsednik ustavnega sodišča Ambrosini, minister Andreotti, podtajnik Lupiš, rimski župan in druge osebnosti.
žalna svečanost se je pričela s cerkvenim obredom v počastitev spomina 194 tisoč padlih med ((drugim Italijanskim' preporodom«, ki jo je opravil najprej namestnik generalnega vojaškega kurata, nato pa prof. Tpaff, rabin in načelnik izraelske skupnosti v Rimu.
Krajše govore so imeli predsednik italijanskega združenja muče-niških družin Azzarita, rimski župan Petrucci in predsednik pokrajinske uorave Mechelli. Glavni govor pa le imel obrambni minister Tremelloni, ki je poudaril enotnost italijanskega ljudstva v odporu proti nacizmu. Ob zaključku svečanosti so postavili križ na mesto, kjer se je izvršil poboj in spominsko svetilko, ki jo je daroval papež Pavel VI., ko je 2. septembra 1965 obiskal to jamo.
Jutri bo deseta obletnica podpisa rimske pogodbe, s katero je bila ustanovljena evropska gospodarska skupnost. Zunanji minister Fanfani je v tej zvezi omenil različne italijanske pobude in pred vsem pobudo, da se srečajo načel-
katere položaje osvobodilne vojske | nikl držav, ki so podpisale pogodbo na področju «C» v Južnem Vietna-1 in da se tako na «najvišji ra.vni»
llcs	vuj U w\mjir v v uzuiviir v rv Ulil* ■	- - -    	— - , .
mu, kjer sodeluje 25.000 ameriških razpravlja o nadaljnjem sodelova-vojakov v tako imenovani operaciji n ju. Fanfani je tudi omenil spo-
začetku milanskega velesejma.
Včeraj sprejeto stališče izvršnega odbora Volkspartel glede ((paketa« je vzbudilo različne komentarje. Namestnik tajnika KD Pic-coli je dejal, da t,o stališče predstavlja «važen dogodek v dolgi in težavni zadevi Gornjega Poadižja«. Nato Je poudaril, da je KD enotno podpirala vlado glede določitve avtonomije ln da je priložnost utrditve miru, ki se ne sme zamuditi. Značilno je dejstvo, da Piccoli ni z ničemer omenil mednarodnih jamstev, ki oa so osnovni pogoj za nadaljevanje pogovorov, in da se med vrsticami lahko ocenjuje tudi določen polemičen ton, zlasti s socialisti, iti niso zadovoljni, ker so se vsa pogajanja odvijala v strogi tajnosti.
Avstrijski zunanji minister Ton-čič-Sorinj pa se v izjavi ukvarja predvsem s tesno večino, ki je odobrila resolucijo, in pravi, da je boljša «majhna večina z jasnimi stališči«, kot pa velika večina, ki ne sprejme ((jasnih sklepov«. Avstrijski zunanji minister nadaljuje. da je sedaj treba predvsem izvajati demokratično načelo, da mora tudi manjšina spoštovati sprejete sklepe, in da je treba ohraniti enotnost Volkspartel, ki je že v preteklosti privedla do pomembnih uspehov. Glede mednarodnih jamstev pa pravi, da so bili «v zadnjih mesecih izvršeni pomembni napori, ki jih je treba nadaljevati«, in da upa, da bo mogoče priti do ((srečnega zaključka«.
vino in strica pokojnega Svetlaninega moža. Ta je tudi finančno jamčil za Svetlano. Zadnja Svetlanina večerja v Novem Delhiju je bila na domu Kaula in od tu je Svetlana odšla pod zaščito ameriškega poslaništva in takoj nato v noči od 6. na 7. marca odpotovala z letalom.
«Rozmos 151»
I minsko znamko, ki bo izdana ob
tudi na poskuse raznih političnih špekulantov, ki skušajo prepričati slovensko ljudstvo, da je njegov obstoj v nevarnosti in dejal, da je potrebno ponovno ljudstvu povedati, da mednarodni položaj slovenskega ljudstva ni bil nikdar v zgodovini tako močan kot danes in to prav zaradi njegovega prispevka k splošnemu družbenemu napredku v revoluciji in po vojni. Slovensko ljudstvo, je poudaril Kardelj, se lahko obdrži in napreduje samo povezano z vsemi naprednimi silami človeštva in če bo uspelo upreti se tendencam lastnih reakcionarnih sil, da ga povežejo z vsem tistem, kar je reakcionarno v Jugoslaviji in na svetu.
«Junction City».
....Illlllllll...III...Illlllll..........................................IIIIIIIIMIII..........I...IIIIIHII"ll|ll"l""'""""""l""....
Nov vojaški udar v Sieni Leone General Lansana je bil aretiran
na-
Aretirali so tudi oba bivša predsednika vlade in imenovali «svet rodno reformo* . «Voditelj» tega sveta, ki je v New Yorku, pa o tem nič ne ve
V zvezi z «DekIaracijo»
Sklepi mestnih komitejev ZR Zagreba in Beograda
FREETOWN, 24. — Skupina častnikov v Sierri Leone je izvršila nov državni udar. Ustanovili so «svet za narodno reformo«, ki je prevzel oblast. Aretirali so poveljnika oboroženih sil
generala Lansano in dva bivša ministrska predsednika Margaia in Stevensa. Aretiran je tudi guverner. Ustavo so razveljavili,
razpustili so politične stranke in prepovedali vso politično dejavnost.
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Zvezni svet zvezne skupščine je sprejel danes med drugim poročilo komisije za pripravo ustavnih sprememb in predlog sklepov in ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. V razpravi o ustavnih spremembah je poslanec Jure Galic v imenu skupine poslancev hrvaške narodnosti in Bosne in Hercegovine odločno obsodil »Deklaracijo* o hrvaškem jeziku kot »mračnjaški napad na največjo pridobitev bratstva in enotnosti*. Galič je ugotovil, da so Srbi in Hrvati kljub različnim političnim, verskim in kul-
turnim vplivom skozi stoletja ohranili svoj enoten jezik, ki je bil v
najtežjih časih zgodovine često e-dina vez med njimi, edino jamstvo srečnejše bodočnosti. Podpisniki ((Deklaracije* niso _ nastopili kot znanstveniki, temveč kot navadni politikanti in špekulanti Tudi mestni komite Zveze komuni stov v Beogradu je nocoj odločno obsodil »Deklaracijo*, posebno pa o
To je sporočil sinoči po radiu major Charles Blate, ki je izjavil, da so visoki častniki odstavili svojega poveljnika Lansano, ker njegov nastop ni stremel po ustanovitvi narodne vlade, pač pa je hotel vsiliti Margaia kot ministrskega predsednika.
Major Blake je dalje Izjavil, da bo «svet za narodno reformo« izročil oblast politikom, takoj ko bo stanje ugodno. Dodal je, da bo svet spoštoval mednarodne obveznosti ter da priznava kraljico Elizabeto kot poglavarko Commonwealtha.
Major Blake je tudi izjavil, da skupino častnikov vodi polkovnik Ambrose Genda. Ta pa je sedaj v New Yorku kot član delegacije Sierre Leone v OZN. časnikarjem je v New Yorku izjavil, da je zvedel z velikim presenečenjem za poročila, da je bil imenovan za voditelja novega «sveta za narodno reformo«. Dodal je, da se bo moral posvetovati s svojimi predstojniki, preden kar koli komentira. Dalje Je izjavil, da njemu in njegovim tovarišem niso sporočili nič uradnega po zadnjih volitvah ter da je osebno sledil razvoju dogodkov v Sierri Leone po radiu.
Major Blake je izjavil, da so častniki nastopili «iz ljubezni do
domovine in enotnosti«, ker so ugo-
sjgSHSsSSt Bsras reuttae
ner protiustavno izbral za ministrskega predsednika, in Margaiem, ki ga je neupravičeno podpiral Lansana in ga spodbujal na nepopustljivost.
Sinoči so se razširile govorice, da so se vneli spopadi med vojaki v prestolnici. Danes pa so uradno sporočili, da sploh ni bilo neredov in nobenih žrtev. V pričakovanju izročitve oblasti civilistom so ustanovili tudi «narodni posvetovalni svet«, ki bo sodeloval z narodnim svetom za reformo.
Vojaki so izvršili državni udar po več dneh politične krize, ki je sledila nedeljskim splošnim volitvam, na katerih so izvolili 66 poslancev. V zbornici je 78 poslancev, toda 12 so jih Imenovali okrožni sveti. Spočetka so javili, da je opozicijska kongresna stranka ljudstva, ki ji predseduje Stevens, dobila 32 sedežev, medtem ko jih je ljudska stranka Sierre Leone, ki ji predseduje Margai, dobila 27; poleg tega je bilo izvoljenih sedem neodvisnih poslancev. Tedaj je guverner pozval Stevensa in Margaia, naj sestavita koalicijsko vlado. Toda Stevens je to odklonil, nakar mu je guverner dal nalogo, naj sestavi novo vlado. Tedaj je nastopil vrhovni poveljnik vojske general Lansana, ki je izjavil, da
Začasno je prevzel oblast v pričakovanju dokončnih rezultatov. Pozneje pa je radio sporočil, da ni bil še dodeljen eden od 66 sedežev ter da se je pet od sedem ne odvisnih poslancev pridružilo Mar-gaiu. S tem je Margai imel 32 se^ dežev. Stevens pa 31 in ostala sta še dva neodvisna. Naslednjega dne je radio javil, da se je 12 poslancev, ki so jih imenovali okrožni sveti, pridružilo Margaiu in mu s tem dalo večino. Sledile so demonstracije Stevensonovih pristašev, med katerimi so zgubile življenje štiri osebe.
Avtomobilska industrija na Poljskem
MOSKVA, 24. — V Sovjetski zvezi so izstrelili nov satelit vrste «Koz-mos», ki je 151. te vrste. Apogej satelita znaša 630 kilometrov, pe-rigej pa 97 kilometrov. To je že sedmi satelit te vrste, ki so ga izstrelili v tem mesecu. Tako zgoščen program «Kozmos» bi po mnenju opazovalcev utegnil biti uvod v važno vesoljsko potovanje. Sovjetska zveza ni poslala že dve leti ljudi v vesolje.
\
SEUL, 24. — Danes so uradno javili, da bodo 3. maja volitve za j užnoko rejskega predsednika. Glav ni nasprotnik sedanjega predsednika Park čunga He bo Jun Po Sun, ki je moral zapustiti predsedniško mesto kmalu po državnem udaru leta 1961. Poleg tega se je javilo še drugih pet kandidatov. Vsi kandidati morajo predložiti svojo kandidaturo do 3. aprila.
cetung na sestanku s kitajskimi zdravniki 20. junija 1965 izjavil med drugim: «V študiju medicine bi morali izvesti reformo. Tri leta študi-ranja bi morala zadostovati. Nikakor ni potrebno brati toliko knjig, kajti več knjig kdo bere, bolj postane neumen.* O teh izjavah prvikrat poroča zadnja številka glasila ((revolucionarnih* zdravnikov v Pekingu. Kakor piše revija, je Maoce-tung tudi izjavil: «Troši se ogromno denarja za raziskovanja o boleznih, ki jih je težko zdraviti; toda kako zdraviti zelo razširjene bolezni in kako se boriti proti njim? Nihče nič ne stori v ta namen. Je tudi čuden običaj privezovati si na usta obvezo, ko se pregleduje kak “acient, naj bo njegova bolezen ka-
ršna koli. Ali se morda zdravniki bojijo, da bi okužili druge s svojimi boleznimi? Mislim, da je prav nasprotno.*
Kitajski tisk vedno bolj zaostruje napade na Indijo. ((Ljudski dnevnik« govori danes o prehrambenem položaju v Indiji in pravi med dru. gim: «če hoče indijsko ljudstvo rešiti prehrambeno vprašanje, ni mu treba storiti drugega nego upreti se proti vladi in zrušiti sistem, ki ga izkorišča in mu srka kri.«
List dodaja, da je glad posledica «velike imperialistične plenitve, tatvin in izkoriščanja, ki jih izvajajo indijski kapitalisti, zemljiški lastniki, bogati kmetje in špekulanti«. List pravi nato, da revolucija lahko reši prehrambene probleme, in dodaja da so se na področjih Naga in Nizo «vnele iskre oborožene borbe« in da se sedaj «v Indiji dviga nova revolucionarna nevihta«.
Moskovske «Izvestija» govorijo o kitajski propagandni dejavnosti v Latinski Ameriki, kjer se Maoce-tungovi pristaši pri svojem izzivalnem delu povezujejo s CIA, FBI ter z drugimi ameriškimi prevratnimi organizacijami pri razplemte-vanju protisovjetskih čustev in povzročanju razkolov in borb v komunističnih strankah. List poudarja, da je vse to v škodo narodnoosvobodilnim gibanjem in borbi za osvoboditev narodov Južne Amerike.
Moskovska ((Pravda« pa objavlja
Avstrija zahteva izročitev Stangla
DUNAJ, 24. — Avstrijska tiskovna agencija javlja, da je pravosodno ministrstvo poslalo 22. marca avstrijskemu poslaništvu v Braziliji dokumente v zvezi z zahtevo za izročitev nacističnega zločinca Franza Stangla. Kakor je znano, je bil Stangl aretiran 28. februarja v Braziliji na podlagi zahteve avstrijskega pravosodnega ministrstva. Avstrijsko poslaništvo v Braziliji bo takoj izročilo brazilski vladi zahtevo za izročitev Stangla, proti kateremu je odprt kazenski postopek zaradi umora pred sodiščem na Dunaju in v Linzu.
MOSKVA, 24. — Glasilo sovjetskega ministrstva za obrambo ((Krasnaja zvezda« objavlja članek, posvečen vlogi varšavskega pakta in pomenu prijateljskih pogodb, ki so bile nedavno podpisana med tremi državami.
Članek poudarja, da se nobeno evropsko vprašanje ne more rešiti brez udeležbe CSSR, Poljske in Vzhodne Nemčije. Članek poudarja realnost obstoja Nemške demokratične republike, katere mednarodni ugled se je okrepil s sporazumi, ki jih je sklenila s Poljsko in s CSSR.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiMiimiiiiiuimmmiiiiiiiiittiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiMimiiiiiiiiiMiini
146 kandidatov pobija pravilnost volitev v Franciji
PARIZ, 24.	— Pred ustavnim
svetom je vložilo pritožbo proti izidu nedavnih političnih volitev 146 kandidatov, ki so bili na volitvah poraženi v svojih volilnih okrožjih. Kandidati poudarjajo, da v njihovih okrožjih niso volitve potekale v redu. Kakor Je znano, je najbolj sporen sedež v Bastii na Korziki, ki je dal golistom absolutno večino v narodni skupščini. Leta 1962 se je proti izidom pritožilo 108 kandidatov. Ustavni svet ho moral sedaj pregledati vsak primer posebej, toda njegovo delo se ne ho začelo pred petnajstimi dnevi.
Indijski list o Svetlani
VARŠAVA, 24. — V Varšavi bodo zgradili veliko servisno postajo za avtomobile, pri čemer bodo uporabili tehnične načrte, ki jih je dala na razpolago Fiat.
Postaja bo imela zmogljivost več sto avtomobilov na dan ter bo imela oddelke za revizijo, prodajanje in shranjevanje avtomobilov. Poleg tega bodo s postajo združene delavnice za revizijo in za splošna popravila. Ta postaja bo vzorec za celo vrsto podobnih postaj, ki jih nameravajo zgraditi na Poljskem v vseh večjih mestih v zvezi s predvidenim razvojem avtomobilske Industrije. V kratkem bodo namreč začeli izdelovati model avtomobila Fiat na podlagi licence in tehničnega sodelovanja.
NOVI DELHI, 24. — Indijski levičarski list «Mainstream» objavlja v svoji zadnji številki članek, v katerem pravi, da so že mesece pred odhodom Svetlane Stalin navezali v Moskvi stike med indijskimi in ameriškimi diplomati. Stiki so se začeli mnogo prej, preden je Svetlana Stalin odpotovala v Indijo.
List trdi zatem, da je Svetlana pred odhodom iz Indije v Rim bila na večerji, ki jo je priredil indijski državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Kaul. Navzoči so bili tudi nekateri ameriški funkcionarji. Kaul je bil do nedavnega indijski poslanik v Moskvi. List pravi nato, da je «v Novem Delhiju splošno znano, da so se stiki med predstavniki ameriškega poslaništva in Svetlano Stalin navezali, ko je ta bila v Indiji v gosteh Dineša Singa, indijskega ministra za trgo
Enotna fronta španskih delavcev
MADRID, 24. — V Madridu so ustanovili ((demokratično sindikalno fronto«. Kratko sporočilo, ki so ga objavili v četrtek zvečer, pravi, da fronto sestavljajo štiri tajne sindikalne organizacije: splošna zveza delavcev, socialistična delavska centrala, sindikalna zveza delavcev in delavska sindikalna zveza (ti dve sta katoliškega izvora) ter zveza sindikalnih delavcev.
Fronta ima nalogo ((koordinirati napore štirih organizacij v njihovi borbi, čeprav bo obdržala svoje programe in svoje metode dejavnosti«.
Pogajanja za ustanovitev te fronte so se začela pred petnajstimi dnevi. Z ustanovitvijo demokratične sindikalne fronte so španske tajne delavske sile sedaj združene v dveh blokih. Kakor je znano, so se prejšnji mesec ((delavske komisije« združile v sindikalno akcijo delavcev krščanskega izvora.
Ta koalicija je prvi poskus v Španiji za sodelovanje med komunistično stranko in katoličani.
kaj ljudi, kar pa uradno niso še potrdili.
V zvezi z odkritjem te mreže je ciprski zunanji minister Kiprianu imel pogovor s sovjetskim poslani kom v Nikoziji. Kmalu zatem sta sovjetska državljana Nikolaj Ra-nov, ki je delal v nikozijskem uradu letalske družbe Aeroflot, in diplomat v sovjetskem poslaništvu Boris Petrin odpotovala v Sovjetsko zvezo. Zatrjuje se, da je ciprski zunanji minister v svojem pogovoru s sovjetskim poslanikom priporočal, naj hi oba odpotovala, preden ju ciprska vlada razglasi za nezaželeni osebi. Zato je sovjetski poslanik odredil njun takojšnji odhod. S tem so se izognili objavi kakršnega koli uradnega sporočila.
Aretacije na Cipru in v Avstriji zaradi vohunstva
NIKOZIJA, 24. — Ciprski tisk piše, da so na Cipru aretirali pet oseh v zvezi z odkritjem mednarodne vohunske mreže. Obtožujejo jih, da so zbirali vohunske podatke v britanskih vojaških oporiščih in v ameriških radijskih postajah na otoku. Na Cipru sta dve bri-
DANES

V zvezi z aretacijo Rinaldija v Turinu so se razširile govorice, da je imel stike tudi v Švici, švicarski pravosodni departma je skupno s policijo danes sporočil, da nima za sedaj nič kaj izjaviti s tem v zvezi in da niso nikogar aretirali. Vendar pa se ne izključuje nadaljnji razvoj. Baje so uvedli preiskavo o dejavnosti Rinaldija v Švici.
Zagovornik Rinaldija In njegove žene advokat Giorgio Delgrosso, ki je danes pregledal zapisnike o njunem zaslišanju, je izjavil, da je Rlnaldi med zaslišanjem izjavil, da ko so ga zaprosili, naj bi sodeloval za sovjetsko vohunsko službo,
postavil kot prvi absoluten pogoj, da ga ne vprašajo nič takega, kar
ar
bi lahko bilo v škodo Italije, ter da je tedaj rekel, da bi z veseljem deloval proti Španiji kot odločen antifrankist.
tanski glavni oporišči, ena v De-keliji, druga pa v Akrotiru blizu Limasola na južnem delu otoka. Tu so stalno razmeščeni atomski bombniki. 2e preteklo noč so ciprske oblasti javile, da so aretirali več Ciprčanov. V Atenah pa se zatrjuje, da so tudi tam aretirali ne-
Z Dunaja poročajo, da je bil aretiran neki uradnik v podjetju pisarniškega materiala pod obtožbo vohunstva. List «Arbeiter Zeitung« piše, da je aretirani pripadal vohunski mreži, ki jo je vodil Rinal-di. List dodaja, da avstrijska policija nadaljuje preiskavo o ((dunajski vohunski centrali, ki je pošl-ljaja na vzhod podatke, ki jih je zbiral Rlnaldi«. Nocoj je uradna
agencija potrdila aretacijo, ne da bi obja’
bi objavila ime aretiranega.
ifc
Glavna novica včerajšnjega dneva je prišla iz Pariza, kjer so sporočili, da se Francija ne bo udeležila sestanka sveta SEATO, ki bo 18. aprila v ZDA. Znano je namreč, da se francoska vlada ne strinja z ameriško politiko v Vietnamu ter se hoče s svojo odsotnostjo izogniti nadaljnjemu sporu in kakršni koli diskusiji o Vietnamu, zlasti pa nasprotuje morebitni aktivni navzočnosti opazovalca sajgonske vlade.
Druga važna novica pa je ustanovitev Demokratične sindikalne fron. te v Madridu, ki jo sestavljajo štiri tajne sindikalne organizacije: Splošna zveza delavcev, Socialistična delavska centrala, Sindikalna zveza delavcev in Delavska sindikalna zveza, ki sta obe katoliški, ter Zveza sindikalnih delavcev. Sedaj so tajne delavske sile v Španiji združene v dveh blokih, ker so se prejšnji mesec «delavske komisije* združile v sindikalno akcijo delavcev krščanskega izvora. Ta koalicija je prvi poskus v Španiji za sodelovanje med komunistično stranko in katoličani.
V	Sierri Leone je skupina častnikov izvršila nov državni udar in ustanovila »svet za narodno reformo*, ki je prevzel oblast. Aretirali so poveljnika oboroženih sil, dva bivša ministrska predsednika in gu. vernerja, razveljavili ustavo, razpustili politične stranke in sploh prepovedali vso politično dejavnost. Izjavili so, da so nastopili zaradi spornega izida volitev, po katerem ni bil mogoč politični soprazum. Uradno so poudarili, da ni bilo nobenih neredov in žrtev.
Po dolgem presledku je prišla včeraj s Cipra vest, da so aretirali pet oseb na otoku v zvezi z odkritjem mednarodne vohunske mreže v britanskih vojaških oporiščih in ameriških radijskih postajah. Hkrati se je zvedelo, da sta dva sovjetska državljana morala odpotovati.
V	Vietnamu se nadaljuje ameriško bombardiranje termoelektrlčne centrale, ki dobavlja tok tovarnam blizu Hanoja, ter neke vojašnice. Bilo je tudi več spopadov v Južnem Vietnamu.
Johnson je včeraj poudaril važnost pogajanj v okviru «Kennedy-jeve runde*. V posebni izjavi se poudarja, da ta runda ne bo pomenila konca dejavnosti za liberalizacijo trgovine.
Kitajski tisk sedaj vedno bol) zaostruje napade na Indijo. Cuenlaj je včeraj izjavil, da je Lin Piao Maocetungov namestnik, delavce pa je svaril pred zapuščanjem dela, razsipanjem in slabo kakovostjo proizvodnje. Moskovski tisk pa piše, da se Kitajci pri svoji propagandi v Latinski Ameriki povezujejo s CIA in FBI ter drugimi ameriškimi prevratnimi organizacijami, ki spodbujajo protisovjetska čustva in (povzročajo razkol v komunističnih strankah*.
R >
4
j;:
j>!
k
— 2 —
25. marca
Pred petindvajsetimi leti
Objavljamo te drugi del odlomka iz knjige Crtomira Šinkovca ttUporni tvet pod Snežnikom#, kjer opisuje dogodke, ki so se odigravali prav pred 25 leti v Brkinih. (Prvi del smo objavili v četrtek.)
Pomoč v novih že prekaljenih partizanih je v obilni meri utrdila samozavest, hrabrost in bojevitost pivške čete. Že prvi dan po prihodu špacapanove čete je skupina iz pivške čete obračunala z davkarjem iz Postojne Enricom Mecozzijem. Ta jih je namreč zalotil pri umivanju pri potoku, potem pa bi se bil rad naskrivaj izmuznil. Kljub pozivu, naj stoji, je bežal. Ko so ga dohiteli in preiskali, so našli pri njem samokres. Ker je bil Mecozzi znan nasilen izterjevalec davkov, razen tega pa so ga partizani že prej opozorili, naj se ne prikaže več na brkinskih domačijah, je za izzivanje in vohljanje dobil obljubljeno plačilo.
Obračun z osovraženim davkarjem je naletel med brkinskimi kmeti na velik odmev. Po nasvetu aktivista Franca Žetka so naslednjega dne, 1. aprila, partizani odšli na državno posestvo na Turnu pri_ Bitnji, kjer so zaplenili lovske puške, nekaj živine in hrane, kolonistom pa pokazali pot, od koder so bili prišli. Istega dne so požgali tudi kmetijo kolonistov v Podgradu. Kajpak je bilo to dogajanje velikega političnega pomena, saj so ljudje polagoma doumeli, da imajo v partizanih svojega velikega zaveznika.
Vzporedno z ustanovitvijo pod-
Vzgoji
ukrep,
MILAN, 24. — Nekega študenta drugega razreda srednje Sole v Cinisello Balsamo je profesor telovadbe zasačil, da je v odmoru listal po neki francoski reviji. Profesor je list zaplenil ter takoj sklical vse profesorje tistega razreda. V reviji so bile namreč fotografije golih žensk in zbor razrednih profesorjev je stvar sporočil naprej zboru profesorjev vse šole. Ti so našli zelo vzgojen ukrep ter dijaka izključili iz šole za vse leto ter mu tudi odvzeli možnost, da polaga izpite oktobra meseca, in sicer zaradi »dejanja, ki moti moralo in čast šole«. Dečkovi starši se bodo obrnili na šolskega proveditorja v Milanu, da bi odlok profesorjev preklical ali vsaj omilil.
Res spodbudno spričevalo o mentaliteti učnega oziroma vzgojnega osebja na italijanskih srednjih iolah je ta primer iz tole v Cinisello Balsamo, za katerega bi sl pač zelo želeli, da bi bil ‘ kar najbolj osamljen. Žalostno je namreč, da se na vsej šoli ne najde profesor, ki bi znal 15-letnega dečka drugače poučiti, da ni ravnal najbolj prav, ko je tisto revijo prinesel v šolo. S pametnim poukom bi se gotovo pri dečku več doseglo, kot pa s tako neumno kaznijo, zaradi katere bo moral dijak izgubiti leto. Farizejski zaščitniki morale, ki so vrgli kamen na mladega fanta, so gotovo z velikim «zaniman)em» sami ogledovali zaplenjeni izvod revije....
bataljona z dvema četama sovražnik ni občutil le povečane partizanske dejavnosti, pač pa se je utrjevala tudi naša politična oblast. V ta namen so prve dni aprila zasnovali okrožni odbor OF, ki naj bi delal pod vodstvom Ervina Dolgana — Janeza. Za člane tega odbora so bili imenovani Anton Dolgan — Branko, Jože Zidar — Jadran in še dva aktivista, ki pa so ju bili fašisti medtem zaprli. Navzlic temu so aktivisti naprej delali s podvojeno močjo. Šli so od vasi do vasi in krepili že obstoječe ali pa komaj ustanovljene odbore, čeprav je italijanska policija povsod nastavljala pasti, vojaštvo pa prežalo v zasedah. Prve dni aprila sta Anton Dolgan — Branko in Gortan Simončič sklicala sestanek na Bitenčevem vrtu v Preložah. Sestavili so odbor, za intendanta pa so določili Miho Kovačiča — Bitenca. Oglasili so se tudi v Studenj gori, kjer so zaupali organizacijo OF Antonu Gr-lju — Lekaču. Ta pa je tesno sodeloval z Jožetom Hrvatinom. V vasi sta se večkrat oglasila tudi Anton Primc — Dušan in Franc Kladivar — Boro, poznejša člana okrožnega komiteja KPS za Brkine. V Fabcih so kmalu po odhodu teh aktivistov, karabinjerji iz Ilirske Bistrice, Klan in Jelšan obkolili vas, izgnali iz hiš vse ljudi ter jim grozili z orožjem, če ne bodo izdali partizanov.
V Podbeže so segli prvi glasovi o OF in partizanih spomladi 1942. Nekateri Podbežani so namreč obnavljali cesto iz Podgrada v Ilirsko Bistrico. To delo je vodil Anton Luin, ki je bil med drugim zaupnik OF. Luin je delavce, med katerimi so bili Jože Čuš, Anton Vičič, Anton Križman iz Podbež, navduševal za odporniško gibanje. Ti trije so začeli zbirati denar, hrano in druge reči ter vse skupaj izročali Luinu. Pozneje je policija bržkone nekaj zasumila, saj se je kakih 30 fašistov nastanilo v vasi. Vendar jim je kmalu postalo vroče in so odšli.
Zavoljo pogostnih partizanskih akcij v začetku aprila 1942 je zajela policijo in tudi vojaštvo vrtoglava panika. V Trstu, na Reki in v Ilirski Bistrici so brneli telefoni, vznemirile so se kvesture, prefektura in vojaško poveljstvo. Poročila pa so bila često različna in hudo pretirana. Razširjali so
novice, da je kar dvesto partizanov in venomer zahtevali okrepitev straže na stari meji, češ da partizani prihajajo čeznjo. Toda med ta poročila so se vmešavala tudi obvestila o odhodu partizanov s Tržaškega in Goriškega v tako imenovano Ljubljansko pokrajino.
Spričo vsega tega reškemu prefektu Testi (tega fašista omenja general Zanussi v knjigi »Guerra e catastrofe d’Italia», kot nasilneža in človeka brez morale) ni ostalo drugega, kakor preiti k ukrepom. Tako je izdal ukaz za «ra-strellamento« v Brkine, ki naj se začne v četrtek, 2. aprila 1942. Na noge so spravili številne policijske, karabinjerske in vojaške oddelke od blizu in daleč ter se pognali v brkinsko gričevje. Pri tem je seveda imela mnogo posla prav kvestura in njen komisar Zecchi-no, ki je s pretepanjem zasliševal ljudi, osumljene sodelovanja s partizani. Ustrahovanju ni bilo ne mere ne kraja, policisti so ravnali z ljudmi kot brezobzirni sadisti. Vojaki in karabinjerji pa so šli na lov od grma do grma. Iz italijanskih poročil izhaja, da so pri šmoguri naleteli na prazno partizansko taborišče in zaplenili dve kravi, osebno opremo, orožje in strelivo. Vse kaže, da so bili partizane malodane presenetili; naši borci so bržkone v zadnjem trenutku dobili z Ostrožnega brda obvestilo o nevarnosti. V zvezi s tem pa je lažno in napihnjeno italijansko poročilo, češ da se jim je posrečilo ujeti 12 partizanov, ki so bili v resnici le kmetje iz Šmogur. Karabinjerji so jih obtožili sodelovanja s partizani.
Naslednjega dne so se kvestu-rini in karabinjerji vrnili v Ostrož-brdo na Maslovo domačijo, pretaknili vse kote, naposled pa se zagnali v že priletnega očeta Fran-ga pretepli in odpeljali. Še so ga vodili po vasi, so ga suvali s puškinimi kopiti in zahtevali od njega, naj pove, kje je ““ Karlo. Oče tega ni mogel in t ni hotel povedati, pač pa je Karlu sporočila po partizanski po-njegova sestra Kristina, kaj je zgodilo z očetom na veliki petek.
Zelo verjetno je, da je prav to sporočilo gnalo Karla s skupino partizanov, v kateri so bili še njegov brat Franc, Dušan in Ivan Brozina — Slovan, da so se v soboto popoldne, 4. aprila, ko je po hišah dišalo po praznikih, odpra-na Ostrožno brdo. Nedvomno bili partizani pod vtisom italijanske strahovlade primerno razpoloženi in niso kdove kaj pomišljali, ko so pri prečkanju ceste Ilirska Bistrica—Divača, v bližini Ambrožičevega mlina okoli treh popoldne opazili skupino karabinjerjev. Že so odjeknili partizan-streli in pod njimi sta se zrušila karabinjerski poročnik Žani brigadir Giuseppe Londei. Vse se je zgodilo kakor strela z jasnega. Partizani so zaplenili orož-in odšli.
Ta napad je bil iskrica, ki je sprožila še brezobzirnejšo podivjanost nad nedolžnim ljudstvom.
Ilirske Bistrice sčm so zagrmeli motorji, kakor da prihaja orkan. Na kraj napada je s stotnijo vojakov pridrvel polkovnik Russo. Pobrali so mrtvece in se odpeljali. Toda iz vsega tega je vela slutnja, da najhuje šele prihaja. V tistem času je dajal povelje za najbolj kruto povračilo sam poveljnik tržaškega vojnega področja general Franco Navarra Viggiani. Ta je udarjal na veliki boben in od vseh strani so se zgrinjale okrepitve: vojaki, karabinjerji, skvadristi, ki so imeli vsa pooblastila za pobesnel obračun in povračilo.
Bržkone v Brkinih, v vaseh pod Vremščico dotlej še niso pričakovali nedelje z večjo tesnobo. In upravičeno, zakaj na vseh cestah na vznožju Brkinov je bila že ob zori zbrana siva in črna drhal, ki se je v strelcih pognala v bregove proti Ostrožnemu brdu in Suhorju. Policijske enote je vodil prosluli sadist Ettore Messana, ki je zaslovel po svojem zverstvu nad nedolžnim ljudstvom tudi v drugih krajih.
Vojaštvo je naskakovalo mline na veter, skvadristi so vdirali v hiše, pretepali vse skraja in ropali, kar jim je prišlo pod prste.
seboj so odgnali in zaprli 287 ljudi, 287 «partigianov» in «ribel-lov». Višek njihovega pijanega zmagoslavja je bil vdor v Ostrožno brdo, kjer so se podivjani spravili nad Maslovo mater, jo pretepali, suvali z bajoneti in ko obnemogla in pretepena ni mogla hoditi, so jo vrgli na voz ter jo odpeljali. Na srečo so pravočasno pobegnili njeni štirje otroci — sinova in hčeri, sicer bi se jim ne
godilo dobro. Preden so skvadristi odšli, so izropali in zažgali Maslovo domačijo, sad dela in truda mnogih Maslovih rodov.
Večer velikonočne nedelje 1942 je daleč naokoli razsvetljevalo pogorišče z Ostrožnega brda. Šele pozno v noč je pojenjalo rjovenje podivjanih volkov.
Toda divjanja in grozodejstev še ni bilo konec. Sedmega aprila so spet zatulili skvadristi, kakor sestradanim jastrebom se jim je zahotelo žrtev. Žejni so bili krvi. Zdajci je bil njihov srd naperjen na Ostrožno brdo in Suhorje. To pot so pripeljali s seboj tudi bencin in polili z njim kakih deset hiš in podtaknili ogenj. Zopet so zagoreli bridki kresovi, zopet so zginjali žulji stoletij v pepel... Med mnogimi aretiranimi na Suhorju in Ostrožnem brdu sta bila Leopold Krebelj — trije sinovi so jokali za njim — in Anton Trebeč. Jastrebje oči fašističnih podivjancev so se še posebej strupeno pasle nad njima. Maščevalna nakana črnih hudičev je dozorela. Ko so aretirane vodili mimo pokopališča, so Kreblja in Trebča izvlekli iz vrste. Odjeknili so streli, kri je zacurljala v brkinsko zemljo.
Fašisti so ob vsem tem grozodejstvu bili angeli; v svet so pošiljali vnebovpijoče laži, češ da so požigali, pretepali in morili neznanci...
To je bil prvi sodni dan, ki so ga doživeli Brkinci.
Nadaljnji procesi proti esesovskim morilcem
MAINZ, 24. — Dva bivša funkcionarja nemške civilne uprave na ruskem zasedenem ozemlju, obtožena umora, bosta morala jeseni pred sodišče v Mainzu. Gre za 53-letnega Leopolda Windischa iz Mainza in 59-letnega Rudolfa Wer-nerja iz Stadttallendorfa pri Mar-burgu.
Kot pravi obtožba sta Windisch in Werner maja meseca 1942 kot i funkcionarja nacistične uprave ruskega zasedenega ozemlja izbirala Žide v Lidi v Beli Ruteniji ter sodelovala pri njihovih usmrtit- j vah. Wemer je bil načelnik gospo-darske službe rajhovskega komi- j sariata v tistem mestu. Pobitih je bilo več kot 12.000 oseb. Zaslišali bodo 300 prič.
TEL AVI V, 24. — V Tel Avivu se je zvedelo, da bo 70 izraelskih državljanov pričalo na procesu proti bivšemu majorju SS Fritzu Hil-debrandu v Bremenu. Vendar so se številne priče odpovedale potovanju v Nemčijo in so svoje izjave podale trem funkcionarjem sodišča iz Bremena, ki so se že vrnili v Nemčijo.
Deseti otrok R. Kennedyja
WASHINGTON, 24. — žena senatorja Roberta Kennedyja je rodila dečka, že desetega otroka. Mati, ki ima 38 let, in otrok se dobro počutita. Zakonca Kennedy imata sedaj sedem sinov in tri hčere.
Obleka iz volnenega blaga v tobačno rjavi barvi, z dolgimi rokavi, vrhu katere je plašč brez rokavov, pravtako iz volnenega blaga v peščeni barvi. Plašč je rahlo zvončasto krojen. Model Forquet Čevlji izdelek tovarne čevljev Varese. (Foto Ente Moda Turin)
V POČITNIŠKIH DNEVIH
Prenasičenost na cestah Francije
PARIZ, 24. — Na tisoče in tisoče Francozov je pričelo velikonočne počitnice z velikim razočaranjem. O-tvoritev novega dela «avto ceste juga«, ki naj bi omogočal, da bi avtomobilisti prevozili 208 km od Pariza do Avallona z veliko povprečno hitrostjo, je navdala z navdušenjem večino avtomobilistov iz glavnega mesta. Vsi so torej čakali začetka velikonočnih počitnic, to se pravi včerajšnjega dneva, da bi se v tem navdušenju sprostili. Računali so, da bodo vozili «povprečno 100 na uro«, drugi, ki imajo močnejše avtomobile, pa so si obetali tudi po «150 na uro». Skoraj se ni govorilo o drugem v kavarnah, v metroju in povsod, kjer so govorili o počitnicah.
Resničnost pa je bile nekoliko drugačna in zelo kruta, kajti do desete ure včeraj dopoldne je bila avto cesta juga dobesedno »zadušena« s silnim prometom v ritmu čez 5000 avtomobilov na uro.
Medtem ko so ob vstopih in izstopih z avtomobilske ceste nastale hitro cele kolone avtomobilov, ki so bile včasih daljše od 15 km, so se morali na sami avto cesti izletniki sprijazniti s tem, da so več ur vozili po 5 km na uro; večkrat pa so se morali tudi ustaviti po pol, tri četrt ure ali pa kar celo uro. Nezgod — čeprav ni bilo kaj hudega — je bilo dosti in tako se je dogajalo, da je že v nekaj minutah nastala velikanska gneča.
Funkcionarji, ki pobirajo vstopnino, že niso vedeli, kaj početi, medtem ko so se morale policijske patrulje, ki naj bi urejale promet, zadovoljiti z vlogo navadnih gledalcev spričo kaosa, ki ga ni bilo mogoče kontrolirati.
Predvidevanja za prihodnje dneve niso optimistična. Zato so oblasti danes prepovedale tovornim vozilom vstop na avto cesto juga v smeri proti Avallonu. Pričakujejo pa še druge ukrepe, da bi kolikor mogoče zmanjšali dotok vozil na u-sodnih 208 km.
Še dva «lcpa» primera zdravniške požrtvovalnosti
CATANIA, 24. — Pretor v Pater-noju je predal sodišču dva šolska zdravnika, ker od 1961 nista obiskovala šolarjev iz okoliških in podeželskih šol. Ta zgledna doktorja sta Orazio Asero in Salvatore Fallica, ki se opravičujeta, da jima občina ni dala na razpolago prevoznega sredstva za oddaljene šole. Sedaj sta oba suspendirana.
MILAN, 24. — Ko se je neki 35-letni avtobusni sprevodnik stanu joč v San Maurizio Al Lambro, vračal zvečer domov,
stopnicah neki moški napadel ter mu strgal torbo z okrog 100.000 v gotovini ter še za 300.000 vozovnic.
Pred porodom še rop v banki
COLUMBUS (Georgia), 24. — Che-ster Upchurch, žena nekega narednika, ki je sedaj v Vietnamu, je bila aretirana, češ da je izvedla v neki banki oborožen rop, ki ji je prinesel 500 dolarjev. Le nekaj ur potem, ko je bila aretirana in zaprta v ječo, so jo morali iz celice prepeljati v porodnišnico v Co-lumbusu, kjer je rodila dečka. Mati in novorojenček se dobro počutita.
Čudno maščevanje sedemnajstletnika
BONN, 24. — Neki 17-letni fant je priznal umor 19-letne mladenke, katere truplo so našli v sredo v nekem gozdu pri Miihldorfu na Bavarskem. Fant je pripovedoval, da je srečal svojo žrtev, ki je prej nikoli ni videl, med sprehodom po gozdu in da jo je zadavil, da se je tako posredno maščeval nad neko drugo žensko, ki ga je pred nedavnim prijavila zaradi hudega nadlegovanja.
V ITALIJI IN DRUGOD
V dveh nesrečah štirinajst mrtvih
hnjige ~ gleriniSSce
MILAN, 24. — Na »Sončni avto cesti« se je med Lodijem in Casal-pusterlengom dogodila nesreča, pri kateri so bile štiri smrtne žrtve. Policija je nesrečo rekonstruirala približno takole;
Kmalu po eni uri ponoči je pri 33. km neki «1100», ki je vozil proti Milanu, iz še neugotovljenega vzroka od zadaj zadel neki drug avtomobil. Zaradi sunka je «1100» zletel čez razmejitev na drugo stran ceste, kjer je trčil v neki tovornjak in potem v neko «giulietto». Neki «opel» z evidenčno tablico Ziiricha se je ustavil zaradi zmede, v katero so bili zapleteni avtomobili pred njim. Vtem je privozil neki «au-stin», ki se ni mogel pravočasno u-staviti in se je silovito zaletel v «opel» in ga sunil naprej, tako da je ta trčil v neki drug avtomobil ter nato še odletel na drugo stran ceste, kjer se je vnel.
Ker so zgoreli tudi dokumenti,, ni bilo lahko identificirati žrtve. Končno se je ugotovilo, da so žrtve nesreče 44-letni Giovanni Perinl, ki je že trinajst let prebival v Švici, njegova žena ter njuna otroka: 17-letni sin in 20-!etna hči. Spoznal jih je ženin brat iz Piacenze, kamor so bili Perinijevi namenjeni, da pri sorodnikih prežive velikonočne počttnipe.
Pri nesreči je bilo tudi več oseb ranjenih; od teh jih je pet v boi-nlšnlci v Casalpusterlengu, dva pa v Lodiju.
Illllllllillliililllllllllllllllllllllllllll|||iillllilllllllllllllll,,lliiii|jilllllllllll,111,1111,lllll|l|||lll|llllHlll,,11,m,,1
Pii trs s v Taškentu
S. ANTON (Texas), 24. — Deset oseb, med katerimi je pet otrok, je izgubilo življenje pri trčenju dveh avtomobilov v S. Antonu v Texasu.
MOSKVA, 24. — Danes dopoldne je spet potres prizadel uzbekistansko mesto Taškent. Potres je imel moč sedme stopnje po Mercallijevi lestvici. Epicenter potresa je bil prav v središču mesta. Prvi sunek je bil ob 8,04; vsega skupaj je bilo v 44 minutah šest sunkov, ki pa so bili razen prvega vsi manj močni. Več oseb je bilo ranjenih in prepeljati so jih morali v bolnišnice. Nastalo je tudi precej škode, čeprav ni prišlo do prekinitev v prdmetu in drugih službah.
Današnji potres Je bil že 728. po hudem potresu 26. aprila 1966, ki je skoraj razdejal uzbekistansko prestolnico.
ŽENEVA, 24. — Po vsej Švici so danes občutili potresni sunek, ki je trajal nekaj sekund. NI vesti o kaki škodi.
Ukrepi za izboljšanje ozračja v ZDA
NEW YORK, 24. — Ministrstvo za zdravstvo, prosveto in javno po-
Maketa kaže, kako približno naj bi bilo, ko bodo na sedlu Neveja zgradili hotele in druge hiše. Namen te pobude je, napraviti tu pod Kaninom veliko turistično središče tako za poletje kot za zimo, ko bo še zlasti pomembno kot zimskošportno središče
moč je sporočilo, da bodo stopili v veljavo novi zakonski predpisi, da se zmanjša okuženje ozračja, ki ga povzročajo državni industrijski kompleksi v najbolj obljudenih mestnih centrih, kot so New York, Chicago in Filadelfija. Ti novi predpisi bodo na drastičen način zmanjšali odstotek žveplenega oksida, ki prihaja iz dimnikov vladnih industrijskih kompleksov v omenjenih treh mestih. Minister John Gardner je poudcril, da je žvepleni oksid — in tega mnenja so tudi zdravniki — zelo nevaren za pljučne bolezni.
REGENSBURG, 24. — V regens-burški karanteni, ki so jo uredili zaradi nevarnosti črnih koz, je zdaj 141 ljudi. Nekoliko se je izboljšalo zdravstveno stanje 58-letne trgovke Anne Schmaus, ki je prinesla črne koze z dopusta v Indiji, če ne bo prišlo do zapletljajev, bodo večino ljudi spustili iz karantene prihodnji torek.
Televizijski kuhar se predstavlja s knjigo
Ivan Ivačič, popularni gostinski delavec, učitelj na gostinski šoli, ki ga danes pozna menda vsa Slovenija po njegovih izredno priljubljenih kuharskih televizijskih oddajah, je napisal tudi kuharsko knjigo. Glede na popularnost avtorja bo njegova knjiga, ki nosi preprost pastov «Kuharska knjiga» (izdala jo je založba Obzorja), gotovo privlačna. V uvodu avtor kramljajoče, tako kot na televiziji, opozarja, da danes ni več časa za dolgotrajno kuhanje in da morajo danes v marsikateri družini kuhati tudi mož in nedorasli otroci. Na vse to je mislil avtor, ko je sestavljal kuharsko knjigo in vanjo u-vrstil nešteto preprostih pa tudi zahtevnejših receptov, u-porabnik za vsak dan in za vse prilike.
Zenske, možje, ki kuhate, pozor! Ivačičeva nova kuharska knjiga vas bo uvedla v skrivnosti kulinarične umetnosti. Nova originalna slovenska kuharska knjiga ni vsakdanji pojav.
Proslava 30-letnice umetniškega delovanja Demetrija Žebreta V četrtek dopoldne so se v ljubljanski Operi zbrali člani celotnega ansambla tega gledališča kakor tudi predstavniki drugih gledališč in glasbenih ustanov na proslavi za 30-letnico umetniškega delovanja dirigenta in ravnatelja Opere Demetrija Žebreta. Slavnostni govor za to priložnost je imel ravnatelj Drame SNG Bojan Štih, nakar so jubilantu čestitali predstavniki drugih ustanov m gledališč iz raznih mest Jugoslavije pa tudi iz Trsta. Prebranih je bilo tudi mnogo pismenih čestitk in brzojavk, nakar se je jubilant v kratkem govoru zahvalil za čestitke, poudarjajoč, da je njegovo delo vključeno v delo vsega kolektiva in je zato obljubil, da se bo še naprej trudil za ugled ustanove doma in po svetu. — Zvečer je jubilant dirigiral na premieri Puccinijeve opere *Tu-randoU.
..............■»»••»■m.. „,„»» ....
Mednarodno sporočilo za svetovni dan gledališča
V ponedeljek bodo po vsem svetu proslavili dan gledališča. Letošnjo poslanico za šesti svetovni dan gledališča je napisala nemška igralka Helene Weigel, voditeljica gledališča Berliner Ensam-ble in vdova Bertolda Brechta. Poslanica se glasi:
Gledališče in. njegove sorodne umetnosti inatjo veliko odgovornost do družbe. — Naš vpliv na družbo je velik in presega nacionalne meje. Mi vabimo ljudi v gledališče zato, da jim pokažemo podobo stvarnosti v pametni, prijetni in zabavni obliki, in da jim tako pomagamo spoznavati stvarnost. Mi, gledališki ljudje, poskušamo s svojim delom ustvariti na našem planetu vsaj prijetno življenje; to pa pomeni, da moramo ■ustvariti gledališče za mirno
sedanjost in bodočnost prijateljskega sodelovanja, v katerem bo človek človeku tovariš. V letu 1967 pošiljamo to sporočilo vsem gledališčem sveta. To sporočilo zahteva od umetnosti opredelitev, za katero je Brecht predvidel naslednje alternative.
«V tej dobi opredelitev se mora opredeliti tudi umetnost. — Le-ta lahko postane orodje manjšine, ki narekuje usodo in zahteva slepo verovanje; ali pa se tako poveže z večino in izroči usodo v njene roke. Umetnost lahko prinese človeku strup, iluzije in magično moč. Umetnost lahko poveča neznanje ali pa poveča znanje. U-metnost se lahko združi s silami, katerih moč se izraža v rušenju ali pa s tistimi silami, katerih dej-stvovanje je drugim v pomoč.*
*
qlahbu ^ blihrribiut* ^
KNJIGA NEMŠKEGA TRŽAČANA
Julius Kugy
Delo, glasba in gore
Že zrsto let kraljuje v Trenti z alpskim okoljem izredno harmonično zrasli spomenik Juliusu Ku-gyju, vendar o tem možu, Tržačanu, sinu ponemčenih slovenskih staršev vemo pravzaprav malo. Zlasti mlajši rod Gugyja skorajda pozna. In vendar je bil Kugy eden od pionirjev alpinizma v Julijskih Alpah, velik prijatelj gora in naših ljudi, planinski pisatelj, čigar dela so polna prave ljubezni do gorskega sveta in odpora do vsakega rekorderstva. Ko je zdaj založba Obzorja uvrstila v svoje izdaje novo knjižno zbirko Domače in tuje gore in kot prvo knjigo v njej izdala Kugy-jevo knjigo DELO, GLASBA IN GORE, bomo tega moža vsaj malo pobliže spoznali in zvedeli kaj več o njegovem življenju, delu in njegovem planinskem udejstvovanju.
Julius Kugy je bil sin ponemčenega Korošca, ki se je preselil v Trst in tu začel veliko trgovino. Mati pa je bila hčerka Jovana Vesela-Koseskega. Julius Ku-gy se je rodil že v Trstu tu je ostal vse svoje življenje in tu je tudi umrl. O delčku njegovega neumornega življenja bomo zvedeli iz njegove avtobiografske knjige, ki je posvečena spominom na mladost, na njegovo glasbeno u-dejstvovanje in na gore. V vsem Kugyjevem življenju se prepleta troje stvari: neumorno delo v očetovem trgovskem podjetju, ki ga je kasneje sam vodil, ljubezen do glasbe, zlasti orgel, in ljubezen do gora, katerim je posvetil skoraj ves svoj prosti čas. In tako kot je bilo njegovo življenje, taka je tudi Kugyjeva avtobiografska knjiga, ki jo imamo sedaj v prevodu Lilijane in Franceta Avčina, nadvse okusno opremljeno in obogateno z mnogimi posnetki našega gorskega sveta, pred seboj.
V Knjigi Delo, glasba in gore pisatelj preprosto, domače, skromno in nevsiljivo pripoveduje o spominih na svoja mlada letanji# mladost v domači tržaški hiši, na očeta, mater, brata in posle. Pripoveduje nam o svojih študentskih letih, nato pa o svdjerh' po: slovnem delu v očetovi trgovini.
Pripoveduje nam o svojem udejstvovanju v tržaškem nemškem kulturnem krožku, o svoji ljubezni do orgel, do Bacha. In kontno nam govori o gorah, čeprav so-razmeroma malo. Tako na P?1' mer o alpinetumu Juliana v Trenti, o svojem zadnjem prvenstvenem vzponu v Montažu, o dveh alpskih vodnikih, dodal pa !e sklepno besedo h knjigi o 9°~ rah. O vsem pripoveduje pisatelj preprosto, nepovezano in posa-meznim temam posveča samostojna poglavja, ki so med seboj P°' vezana le z okvirnim naslovom■ Kot rečeno, je pripoved avtobiografska. To so preprosto zapisani spomini, brez vsake literarne pretenzije, zato pa napisani odkrito, stvarno in z ljubeznijo do domačega mesta, do glasbe in Julijskih Alp, ki so mu bile drugi dom. Iz celotnega dela po veje tudi pisateljev optimistični poglej na svet in prepričanje, da najde človek v delu največ zadovoljstva. In v glasbi ter gorah.
Morda bo tisti, ki pozna Kugy-ja kot alpinista, nad to knjigo razočaran, kajti o gorah govori ta knjiga sorazmeroma najmanj-Vsem tem bo gotovo ljubša druga knjiga istega avtorja, ki j° bo pod naslovom iz življenja gornika letos izdala ista založba. " tej knjigi pa je Kugy največ prostora posvetil prav Julijskim Alpam, kakor je sicer vso knjigo posvetil izključno goram.
Knjiga Delo, glasba in gore je torej preprosta avtobiograjska knjiga zapisov znanega planinskega pisca in pionirja Julijskih AlP■ katerega življenje in udejstvovanje, pa tudi nekatere poglede na svet bomo po njej spoznali■ J* daja pomeni bolj oddolžitev pisateljevemu spominu.
Sl. Ru-
* * •
Kot poseben odtis iz Alpi Uin-lie št. 61, 1966, je izšel spis Marina Vianella tiLa Sezione Spela0' logiea del Corpo Soccorso Albino. Za izdajo je poskrbela komisija za jame «Eugenio Boegan» pri Societh Alpina delle Ginlie — tržaška sekcija C.A l. Poročilu so dodahi še trije krajši sestavki, ki se tičejo jamarstva.
Sfitifesa-cja-lk#
Skice ing. arch. Uroša Vagaje za inscenacijo Pirandellove komediji Saj ni zares v uprizoritvi Slovenskega gledališča. Delo je « premieri doživelo izredno topel sprejem in je zato pričakovati, dl si ga bo ogledalo kar največ občinstva. Danes bo ponovitev ot 21. uri, jutri in v ponedeljek pa bosta predstavi ob 16. uri
25. marca 19€F i
-i	m	' — |T
UGIBANJA PO ZADNJIH VOLITVAH
Kakšna bo de Gaullova nova 'dinamična’ ekipa?
Čeprav je dosedanji zunanji minister na volitvah pogorel, ga de Gaulle ne namerava odsloviti, ker bi s tem zanikal svojo dosedanjo zunanjo politiko
PARIZ, marca. — Ali bodo rezultati zadnjih francoskih volitev privedli do pomembnejših sprememb v vladi, parlamentu in političnih vodstvih? Na to vprašanje vsi trdijo, da bo do sprememb prišlo, nihče pa ne ve, kakšne bodo te spremembe in ali bo šlo za običajne, nepomembne, ali pa za velike menjave oseb, ki bodo pomenile še kaj več.
Najbolj zanimive in verjetno največje spremembe bodo spremembe, ki jih bo de Gaulle napravil v vladi. Da bo do teh prišlo, ne dvomi več nihče, pa čeprav premier Pompidou zatrjuje, da de Gaulle ne namerava zamenjati vlade. Dva Sta razloga, ki ju de Gaulle ne sme zanemariti: nezadovoljstvo volivcev z njegovo notranjo politiko in neuspeh nekaterih njegovih ministrov na volitvah. Kaj bo glede tega predsednik francoske republike storil, bomo videli šele v začetku prihodnjega meseca, ko se bo sestal novi parlament.
Povsem je gotovo, da bo Pom pidou ostal predsednik vlade. U-radno tega še nihče ni potrdil, toda neuradni znaki kažejo na to. Po prvem sestanku, ki ga je Pompidou imel z de Gaullom, so predsednika vlade vprašali, če namerava dati ostavko. Na to vprašanje je Pompidou odgovoril, da to ne pride v poštev, da on ostavke ne bo dal.
Računajo, da bo poleg Pompidou-ja ostalo v prihodnji francoski vladi še 7 dosedanjih ministrov Najbolj zanimivo, hkrati pa najbolj tvegano vprašanje pa je, kaj bo s Couve de Murvillom. Ali bo ponovno prevzel resor ministra za zunanje zadeve, pa čeprav je bil na volitvah premagan? To je zelo važno vprašanje, kajti Couve de Murville je na položaju zunanjega ministra že od leta 1958. General de Gaulle je baje že izjavil, da ne namerava zunanjega ministra zamenjati predvsem zato, ker hoče s tem poudariti, da ne namerava spremeniti svoje zunanje politike.
Zainteresirana oseba, Couve de Murville sam, pa s svoje strani meni, da bi se moral umakniti, kajti po porazu na volitvah je njegov ugled po svetu mnogo šibkejši kot je bil. Kljub temu večina francoskih političnih strokovnjakov meni, da bo Couve de Murville še ..adalje de Gaullov zunanji minister.
Med tistimi, ki so bolj ali manj gotovi, da ne bodo več sedeli v Pompidoujevi vladi, sta gotovo o-brambni minister Messmer in minister za bivše borce Sanguinetti.
Katere pa bi mogle biti nove osebnosti v prihodnji francoski vladi? Iz katerih političnih krogov in s kakšnimi političnim1 tendencami? Iz skopih izjav, ki jih je dal de Gaulle, se ne da veliko sklepati. Kljub temu je gotovo, ali vsaj tako se zdi, da bo nova vlada bolj levičarska od sedanje. De Gaulle je poudaril, da mora biti nova vlada dinamična ekipa, ki bo dovolj pogumna, da začne novo
smer v francoski notranji politiki.
Računajo, in t upravičeno, da bo de Gaulle zbral «ekipo», s katero bo mogel izvesti dokajšnje družbene preosnove, ki jih je najavil že proti koncu lanskega leta. Imena morebitnih članov nove ekipe se ne omenjajo. Le tu in tam se najde kdo, ki previdno napoveduje, da se v krogih okoli de Gaulia začenja govoriti o Eduardu Micheletu, Georgesu Gorseu, Ma-rie-Madeleine Dienesch in o Oli-vieru Guichardu, za katerega računajo. da bo ostal na sedanjem položaju, vendar pa z novo vlogo, in sicer kot državni tajnik za racionalizacijo. Ta imena ne povedo veliko. Edina, če smemo tako reči, zanimiva osebnost, bi mogel biti Georges Gorseu, ker je to bivši socialist. Francoski neodvisni republikanci tokrat zahtevajo, kot kaže, več ministrskih mest kot so jih imeli doslej. Ker so neodvisni republikanci de Gaullu danes bolj potrebni kot so mu bili doslej, ni izključeno, da jim bo privoščil en ministrski fotelj več.
Kdo bo predsednik parlamenta? Vprašanje se že danes lahko postavi bolj precizno: bo to Chaban-Delmas, dosedanji predsednik parlamenta, ali pa bo to Gastone Def-ferre, eden od socialističnih prvakov in dosedanji predsednik mar-seilske občine, ki je znan kot po-bornik propadle ideje o veliki nekomunistični zvezi levice? Povsem gotovo je, da bodo prvega predlagali golisti, drugega pa Mitteran-dova federacija skupno s komunisti,
To bo prva praska med oslabljeno večino in okrepljeno manjšino, odnosno opozicijo. Dvoboj bo oster in tudi pomemben. Predvsem zaradi tega, ker bo pokazal, kako se bo obnesla v obeh taborih disciplina, ki se je obnesla med volitvami. Če bo ta disciplina zdržala, ima Chaban-Delmas večje možnosti za zmago kot Gaston Def-ferre.
Toda niti večina niti opozicija nista povsem gotovi v uspeh. Premier Pompidou še ni prepričal Gis-carda d'Estainga da bodo poslanci pete republike enotna parlamentarna skupina. Večja neodvisnost republikancev pa še vedno vztraja na tem, da ostane neodvisen, hkrati pa obljublja, da bo »zvesto spoštoval družinske navade*.
Samo ob sebi se razume, da je opozicija v težjem položaju. Volilni sporazum med komunistično stranko in zvezo socialistične in demokratske levice je veljal le za volitve. Za skupne nastope v parlamentu pa so potrebni novi sporazumi. Dvogovor glede tega se je že začel. Komunistična stranka zahteva, da se je treba najprej pogajati o skupnem programu, zveza socialistične in demokratične levice pa predlaga, da je treba predvsem sestaviti odbo" z-i skupne akcije v skupščini. Na podoben način so se začela tud' pogajanja za volitve. Ali bo na enak način zaključen sporazum tudi tokrat?
M. BESLAČ
Dvajset let naporov zbora «S. Kosovel» iz
in uspehov Ajdovščine
Jeanne Moreau spet snema. Sedaj je na vrsti film z naslovom »Katarina Velika«, ki ga režira Gordon Fleming
Kako začeti z zapisom o nastanku in življenju kakega pevskega zbora, ki vztraja in uspešno deluje že dve desetletji, ki pa o svojih «veselih in žalostnih dneh« nima dosti pisanih sporočil! Ko je pred leti pogorelo poslopje lesnoindustrijskega podjetja v Ajdovščini, je izginilo v pepelu tudi mnogo pisanih pričevanj o delu moškega pevskega zbora «LIPA» (Lesno industrijsko podjetje Ajdovščina). Pa nič zato, saj bi v današnji naglici komaj imeli čas preleteti datume in imena krajev, koder je zbor skozi dvajset let nastopal. Važnejše je to, da je zbor ((Srečko Kosovel« iz Ajdovščine še zmeraj delaven in je od tistih 280 pevskih zborov, kolikor jih je menda bilo po osvoboditvi na Primorskem, eden redkih, ki mu je (predvsem zaradi neomah-ljivih in žrtvujočih se posameznikov) uspelo doživeti svoj 20-letni jubilej ob visokem priznanju, kot je prvo mesto v kategoriji obveznih pesmi na lanskem mednarodnem pevskem tekmovanju v Gorici, ki ga že več let prireja gori-ško pevsko društvo «Seghizzi.»
Ajdovski pevski zbor ob nastanku v februarju leta 1946 ni pognal
................................................................................................................iiiiiimiiiini..........................
USPEHI ITALIJANSKE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE
Velik izvoz je včasih tudi velika nevarnost
V minulem letu je Italija izvozila skoraj 400 tisoč avtomobilov Kaj vse je potrebno pri postavki — iz voz - Primer Zah. Nemčije
V nekaterih večjih razvitih državah, kjer je avtomobilska industrija močna, postaja ta pano ga tako pomembna, da predstavlja že nekakšno merilo gospodarskega razvoja ali stagnacije. V minulih letih smo imeli priložnost
ti tudi zelo tvegana postavka. Zadeva je zelo enostavna: avtomobilske družbe, ki hočejo imeti v tujini stalno odprta vrata, morajo razpolagati v tujini z razvito in solidno trgovsko mrežo in z odličnimi servisnimi služba-
to opazovati v več primerih, kot j mi, ki naj bodo na razpolago vo-
~	.............začem, ki so se opredelili za
njihova vozila. Nadalje pride tu
npr v Angliji, v Franciji in tudi j začem, v Italiji, sedaj pa v Zahodni Nem- ' niihovs
čiji. Kako je trenutno s tem v Italiji?
Celoten obračun bi se mogel oceniti kot pozitiven, vendar pa obstajajo določene nevarnosti.
Med velikimi državami, kjer je avtomobilska industrija močna, imajo samo ZDA to prednost, da je notranji trg dejansko glavni trg te industrijske panoge. Za Združene države, kjer znaša proizvodnja avtomobilov, tudi do 9 ali celo 10 milijonov vozil na leto, ni odločiln.9, če tuji trg absorbira ustrezno količino proizvodnje ali ne. Pri drugih, manjših državah, pa je izvoz avtomobilov izredno pomemben, ker domači trg ne sprejme vsega, kar domača avtomobilska industrija proizvede. Če nekatere industrijsko razvite države evropskega zahoda ne uspejo spraviti na svetovno tržišče določene količine svojih izdelkov, se sproži vrsta problemov: Predvsem ne morejo biti kompetitivne glede cen, poleg tega predstavlja izvoz izdelkov avtomobilske industrije v nekaterih državah tudi pomemben vir tuje valute. Vzemimo glede tega primer italijanske avtomobilske industrije v dobi tako imenovane konjunkture, iz katere se Italija še ni v celoti izvlekla.
Če vzamemo v poštev gornje elemente, nam to pove, da je izvoz izdelkov avtomobilske industrije za določene države zahodne Evrope izredno pomemben. In vendar je izvoz avtomobilov hkra-
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. nabožne 11-50 Telemann: Kvartet v g-duru - 12.10 Tržaške ulice in trgi: «Ulica Cattedrale* - 12.25 Opoldanski koncert - 13.30 Klavirske skladbe - 14.45 Boismortier: Trio, op. 50 - 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 »škofjeloški Pasijon* - 16.45 Tomadim: Responsoriji za jutranjice na veliki petek 17.20 »Dialog* • 17.30 Franck: «Rebeka, biblični prizor - 18.15 Umetnost in prireditve -18.30 Skladbe za kitaro - 18.50 Liturgična glasba - 19.00 Osterc:_ iz Orkestralne suite - 19.10 Družinski obzornik - 19.25 Ital. skladbe
20.00 Športna tribuna 20.45 Vokalni kvartet - 21.00 «Premišlje-
S0B0TA, 25. MARCA
morna glasba - 9.07 Resna glasba
_______	gl*
10.00 Stoletnica rojstva Artura
Toscaninija -	11.00 Chopinove
skladbe - 11.30 Pogovorimo se o glasbi - 12.05 Brucknerjeva simfonija št. 6 - 13.20 Deset let SET -
13.30	Sobotne radijske kronike -
14.30	Faurejev kvartet za klavir
mladna suita - 10.15 Iz Foerster-jeve opere «Gorenjski slavček* -10.40 Novost na knjižni polici -
-	12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Intermezzo z godali - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Koncert po željah - 15.20 Zabavni intermezzo
15.30 Komorni zbor - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino
-	17.35 Ritmi Latinske Amerike -17.45 Beat glasba 18.00 Aktual-
in godala - 15.10 Mozartova masa nosti 18 15 Sonata od baroka do za mrtve-16.10 Program za mla- danes . 18 50 s knjižnega trga -dino - 17 20 Bucchjjeve skladbe— ]g oo uhko noč otroci! . 19.15
Glasbene razglednice - 20.00 Ples-
ifl.OO Nabožna oddaja iz cerkve sv. Petra - 19.05 Osebnosti Pasijona - 19.30 Schultzove skladbe
20.30 Schubertov kvartet - 21.35 Bachove skladbe.
II. program
vanje o trpljenju Gospodovem* -22.00 Orgelska glasba - 22.30 Ko-
daly in Prokofjev.
Trst
12.05 Klavirske skladbe - 12.25 Tretja stran 19.30 P. Pezze: Uvertura za mali orkester.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila 7.15 Ju: tranja glasba - 10.15 Ritmi 10.35 Pesmi • 11.00 Orkester Lawrence - 11.15 Plošče - 11.30 Današnji pevci 11.45 Glasbena sporočila -12.00 in 13.00 Glasba po željah -
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 7.40 Klavirske skladbe - 8.40 Operni zbori - 9.12 Stara godala - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji 10.40 črnske duhovne pesmi - 11.42 Pizzettijeva sonata za violino in klavir - 12.20 Mendelssohn - 13.40 Vivaldijeve skladbe - 14.45 Tenorist B. Gigli
ni orkester - 20.20 »Spoznavajmo svet in domovino* - 21.30 Godala v ritmu 22.10 Oddaja za izseljence - 23.05 Zaplešite.
Ital. televizija
10.00 Stoletnica rojstva Artura Toscaninija - 14.30 Evropsko pr venstvo v moški telovadi)! - 17.00 Giocagio - 17.30 Dnevnik ■ 17.45 Program za mladino - 18.45 Plavalne tekme - 20.00 Športne vesti in kronike - 20.30 Dnevnik - 20.50 Mauriac - Fabbri: «Questi nostri figli* - 21.50 Velika sobota - 22.45
in sopranistka V. de Los Angeles Kristus je vstal - 23.00 Dnevnik.
13.40 Za prijetno razpoloženje 14.20 Plošče 15.
14.00 Popevke 14.20 Plošče 15.00 Zabavna glasba 15.45 N. Robič in T. Kesovija 16.20 Izbrali ste - 17.00 Operna glasba - 17.40 Jazz 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Poje Catherine Spaak 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13 0o. 15 00, 20.00 -Poročila 8.30 Schumannova ko-
16.38 Konjske dirke 17.05 Mozart in Sibelius - 18.35 Respighi-jeva simfonija - 19.30 R. Folchi: «La supplica* - 20.55 Tri sonate za flavto in klavičembalo - 21.40 Dvorakov requiem opus 9.
III. program
18.30 Nabožna glasba - 18-45 Filmske in gledališke novosti -19.15 Koncert - 20.30 Obrechtov Pasijon po sv. Mateju in De Ma-chaultova maša - 22.30 Mozartove in Schubertove skladbe.
Slovenija
6.00, 8.00,	10.00.	13 00, 15.00,
19.30 — Poročila 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola: Rudnik pomladi 9.25 Ansambel J. Kampiča - 9.40 B. Lesjak: Po-
II. kanal
18.00 Francoščina 21.00 Stoletnica rojstva Artura Toscaninija * 21.35 Slavnostni koncert.
Jug. televizija
9.40 TV v Soli - 13 00 Veslaška regata Oxlord-Cambridge 13.35 Tampere: Evropsko telovadno prvenstvo • 16.00 Prenos športnega dogodka 17.55 Obzornik - 18.15 Vsako soboto - 18.30 Glasbeni magazin • 19.16 Ipavec-Cipci: MožiCek — balet - 20.00 Dnevnik 20.25 S svetovnega hokejskega prvenstva . 20.30 Veseli večer radia Beograd ■ 21.30 Glavno dejanje milosti — film - 22.20 Veseli klatež — za bavno-giasbena komedija 23.50 Dunaj- Svetovno hokejsko prvenstvo 23.35 Poročila.
v poštev izredno pomemben »mrtev kapital*, ki ga predstavljajo ustrezne, vendar pa dokaj velike količine nadomestnih delov, ki jih mora določena avtomobilska industrija imeti vedno na razpolago, da more koristnikom njenih vozil v vsakem trenutku priskočiti na pomoč. Kakor vidimo, podjetje, ki se spušča na svetovni trg, ne opravi svoje naloge le s tem, da izvozi določeno količino svojih vozil, ampak je ta izvoz povezan s celo vrsto drugih ne majhnih stroškov: 1; ■
Ta problem postane še bolj izrazit, če upoštevamo popolnost konkurenčnih servisnih služb; nadalje tehnično osebje konkurenčnih družb in končno samo konkurenčnost vozil. Nekateri poslovni ljudje celo menijo, da zunanje tržišče prinese podjetju bore malo, včasih celo izgubo.
če upoštevamo vse gornje težave, smemo reči. da se je italijanska avtomobilska industrija v tujini dobro obnesla. To pride še bolj do izraza, če upoštevamo dolgoleten neprestan vzpon izvoza izdelkov italijanske avtomobilske industrije. Italijanska avtomobilska industrija je začela izvažati že v samem začetku svojega obratovanja, saj je že leta 1907 prodala v tftjino 1.283 vozil, 1928. lev ta pa kar polovico vse svoje proizvodnje. V letu 1957 je izvoz italijanske avtomobilske industrije prvič dosegel zavidljivo količino 109.000 avtomobilov. Če pogledamo nadaljnji razvoj izvoza, bomo ugotovili, da je ta izvoz šel postopoma navzgor po količini, vendar pa v primerjavi s celotno proizvodnjo zabeležil tudi kak padec, kot na primer v letu 1960, 1963 in pred dvema letoma.
Količinsko je največji uspeh italijanska avtomobilska industrija zabeležila lansko leto, ko je izvozila že malo manj kot 400.000 avtomobilov. Toda to je daleč od tega, kar je dosegla zahodnonem-ška, ki je v lanskem letu izvozila kar 53 odst. vse svoje proizvodnje, medtem ko je italijanska avtomobilska industrija v lanskem letu izvozila le 29 odst. svoje proizvodnje. Za primerjavo bomo dodali, da je angleška avtomobilska industrija v istem letu izvozila 35 odst. Francija pa 39 odst. svoje proizvodnje.
In vendar je v tej navidezno šibki točki tudi neka prednost. Zahodnonemška avtomobilska industrija preživlja sedaj dokaj hudo krizo prav zaradi tega, ker tuja tržišča ne absorbirajo več toliko njenih izdelkov kot so doslej, ker pa je bila njena proizvodnja za 50 odst. odvisna od tujega tržišča, se manjši izvoz logično odraža na njenem trenutnem stanju.
In kam italijanska avtomobilska industrija največ izvozi? Glavna dva trga izdelkov ital. avtomobilske industrije sta dve državi, ki imata močno avtomobilsko indu-
strijo: to sta Zahodna Nemčija in Francija. V Zahodno Nemčijo je lansko leto šlo skoraj 110.000 italijanskih avtomobilov, v Francijo pa obilnih 56.000. Samo ob sebi se razume, da ima levji delež v tem izvozu turinski velikan, toda tudi druge italijanske avtomobilske industrije se vedno bolj uveljavljajo na teh dveh trgih.
Ker smo že prej rekli, da je velik izvoz hkrati tudi velika nevarnost, nam bo prav primer Zahodne Nemčije to pojasnil: Zahodna Nemčija, ki večino svojih tovrstnih izdelkov izvaža, je trenutno v težavah. To pa bi se znalo odražati tudi na nadaljnjem izvozu italijanskih avtomobilov v Nemčijo, kjer je avtomobilska industrija že sama v težavah.
Ko smo tako na kratko prikazali stanje v tej panogi italijanske industrije, bomo za zaključek zabeležili še nekaj drugih u-spehov, ki jih je italijanska avtomobilska industrija zabeležila v zadnjih dveh letih. Predvsem je treba tu poudariti izreden uspeh turinskega podjetja, ki je sklenilo sporazum s Sovjetsko zvezo, da bo tam postavilo veliko tovarno avtomobilov. Turinsko podjetje je glede tega že stopilo v pogajanja z mednarodnimi denarnimi zavodi za začasno kritje stroškov.
Poleg tega pa je turinsko podjetje sklenilo podobne pa čeprav manjše pogodbe tudi s Poljsko, Bolgarijo in Španijo. Ti uspehi vsekakor kažejo, da se italijanska avtomobilska industrija more kosati tudi na tako zahtevnem področju, kakršno je tuji trg.
iz nepripravljene zemlje. Dehteča prst je bila polna novih sokov in je samo čakala novih sejalcev. Primorska dežela, zlasti pa Goriška, je bila pred prvo svetovno vojno v ljudski prosveti na prvem mestu. Vipavska dolina, kjer sta se v zgornjem koncu stikali Kranj, ska in Primorska, je še posebno kazala pisano dejavnost. Tudi manjši kraji, kot na primer štu-rije, so uspešno tekmovali z večjimi središči. Vsa ta zares ljudska kultura, ki se je najvidneje razcvetela v številnih pevskih zborih, se je zaradi pritiska fašistične strahovlade med obema vojnama morala počasi popolnoma umakniti iz dejavnosti, deloma je smela ostati le še v cerkvi. V deželi, ki je pokupila tretjino slovenskih knjig, ki je v narodovo kulturo prispevala sorazmerno izredno veliko skladateljev, naj bi po trdem ukazu iz Rima utihnila slovenska pesem, tista spremljevalka naših srečnih in nesrečnih trenutkov, ki je najzgovornejša poteza našega narodnesa bistva.
česar pokazati. Zbor, ki je nastal iz široke zavetosti za razvijanje je znašel v precepu med lastnim zborovske glasbene umetnosti, se
hotenjem in dnevnimi potrebami javnega življenja. Na takšno delo
Primorsko ljudstvo te obsodbe ni hotelo sprejeti. Tudi zločinski umor skladatelja in pevovodje Lojzeta Bratuša iz Gorice ni mogel prestrašiti slovenskih fantov in deklet ter starejših ljudi, da ne bi na skrivaj prirejali prave pevske »festivale«, kot so bili znameniti pevski shodi nad Vitovljami pod sivim Čavnom, kamor so hodili nastopat zbori iz Vipavske doline, pa tudi iz drugih primorskih krajev. Ce se je narodna zavest primorskega ljudstva ohranila in utrdila v taki meri, je to gotovo tudi zasluga neštetih pospeševalcev pevstva, skladateljev in pevovodij, petja željnih in sploh vseh ljubiteljev lepe slovenske pesmi. Vse to so sicer znana dejstva, vendar je vredno, da si jih ob takih jubilejih spet prikličemo v spomin.
Pevski zbor »Lipa« je uradno nastal 6. februarja 1946. Član zbora nam takole opisuje začtek:
so se pevci pač morali privaditi, težko pa so sprejemali ozkosrčno gledanje nekaterih ljudi, ki niso razumeli, iz kakšnega hotenja in navdušenja je moral zbor z veliko potrpežljivostjo in jasnim čutom za resnične koristi kulture požreti to ali ono in vedno znova dokazovati, da «kdor poje, zlo ne misli*.
Pod vodstvom priljubljenega dirigenta Doreta Krtelja je zbor nastopil na neštetih proslavah in akademijah. Prirejal je samostoj ne koncerte, nastopal na radiu in se udeležil tekmovanj. Pri tem si je nabral mnoga visoka priznanja. Vsekakor pa bodo pevcem ostali živi spomini na najlepše uspehe. Dore Krtelj, ki je zbor vodil mnoga leta, je z njim zadnjič nastopil na velikem ljudskem slavju v
riimiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiia
Italijanski «kandidati» za festival v Cannesu
Goriških Brdih septembra leta 1961. Nato je leta 1962 zbor prevzel mladi Klavdij Kololni, ki ga še zmeraj vodi. V zadnjih letih se je zbor nekoliko pomladil in organizacijsko utrdil. Se naprej je nastopal v Ajdovščini in bližnjih krajih ter na vseh velikih slavnostih na Primorskem in pa tudi v Ljubljani, začel pa je sodelovati tudi na mednarodnih tekmovanjih. 2e trikrat je nastopil na tekmovanju «Seghizzi» v Gorici lani pa je tudi zasluženo prejel prvo nagrado. Tega priznanja so bili ajdovski pevci nadvse veseli, saj so letos predstavljali edini primorski zbor iz Jugoslavije. Zanje ni bilo to le plačilo za trud, ampak tudi izpolnitev tistih želja pevcev iz starejšega rodu, ki so jih gojili pod težko italijansko fašistično diktaturo, da namreč svobodno in ponosno iz polnega srca zapojejo to, kar je ustvaril naš genij, da zapojejo v veliki dvorani sredi naše Gorice, ki je sicer danes itali- i jansko mesto, a je prav po zaslugi goriških pevcev odprlo svoje srce za novo bratstvo med narodi. Le mimogrede naj omenimo zelo uspelo sodelovanje ajdovskih pevcev na festivalu odporniških pesmi leta 1965 v Bologni in pa lanski nastop v Trebčah pri Trstu. Pozabiti pa seveda ne smemo na slovesni koncert ob 20-letnlci zbora v Ajdovščini na letošnji sloven ski kulturni prireditvi in pozneje na koncert v Vipavi in Idriji, kjer je zbor zelo uspel.
i
((Delavci lesnega podjetja Ajdovščina, ki je bilo leta 1946 še pod jugoslovansko vojaško upravo, so prejemali takrat plačo vsakih štirinajst dni. Tako materialno podloženi se niso mogli kar tako raziti .ampak so stopili po stari navadi na kozarček vipavca. Tak sestanek ni mogel miniti brez petja, k čemer je najbolj vzpodbujal u-pravnik te lesne industrije, kapetan Franc Lozej-Marko... Med delavci podjetja so bili tudi člani slavnega zbora NOV »Srečko Kosovel«, ki je med vojno in po njej ponesel slovensko pesem po širnem svetu... Zelja po ubranem petju je bila tako močna, da so do tedaj priložnostni pevci ustanovili zbor. Pevci iz šturij, zborček iz Ajdovščine («Vinski odsek«) in člani kolektiva podjetja «LIPA» iz okolice so se združili v sindikalni pevski zbor LIPA. Ta zbor je od začetka pa do leta 1960 vodil zaslužni pevovodja Dore Krtelj...«
In nato je minilo 20 let... Nekateri starejši pevci se še dobro spominjajo prvih pevskih »sezon«, ki so trajale vse leto. Prvi nastop je novoustanovljeni zbor imel pod vodstvom Doreta Krtelja na Erze-lju poleti 1946. Tedaj so v tej vasi dobili električno luč. Zanimivo je naključje, da je prav v tem kraju med narodnoosvobodilnim bojem delovala partizanska tehnika, kjer so pod vodstvom Maksa Pimika razmnoževali notne liste za partizanske pesmi. Zbor «Lipa» je še isto poletje imel uspel nastop na Vojskem ob odprtju tiskarne ((Slovenija« za javni obisk. V prvih dveh letih, zlasti ob pričakovanju zavezniške razmejitvene komisije, je zbor nastopal tako rekoč na tekočem traku. Nevarno je že bilo, da zbor ne bo mogel razvijati nobenega pravega umetniškega načrta in da razen tisočkrat prepetih pesmi, pretežno primernih za razne akademije, ne bo imel ni-
RIM, 24. — Čeprav je do filmskega festivala v Cannesu še več kot mesec dni, so priprave nanj že v polnem teku. Z njim se ne ukvarjajo le francoski organizatorji te tako pomembne mednarodne filmske prireditve, pač pa tudi filmski ljudje, ki na njem nameravajo sodelovati, se potegovati za kako nagrado, ali tudi ljudje, ki jim je film kakor koli na skrbi. Zato so se te dni zbrali v Rim predstavniki producentov, filmskih kritikov, lastnikov kinematografskih dvoran, filmski avtorji in še nekateri drugi strokovnjaki, ki pregledujejo italijanske filme zadnjega leta, da bi med njimi izbrali ožje število filmov, izmed katerih bo nato ministrstvo za prireditve in turizem izbralo tisti film, ki naj zastopa v Cannesu italijansko filmsko proizvodnjo.
Med filmi, ki pridejo v poštev za širšo izbiro, se omenjajo naslednji:
Lattuadov film «Don Oiovanni in Sicilia», Germinijev film «L'Im-morale«, Tognazzijev film «Fischio al naso», Rossijev film «Non fac-cio la guerra, faccio l'amore». Petrijev film «A ciascuno il suo», Risijev film «1 tigre«, Rondijev «Domani nem siamo piti«, film «L'Estate« režiserja Spinole, Per-ronijev film «Vietnam: guerra sen-za fronte«, film «11 Nero« režiserja Venta, Scottesejev film «11 pa-ne amaro» in končno Sordijev film «Scusi, lei i favorevole o contrario«.
Tako imenovani povabljeni film pa bo izbral sam direktor francoskega filmskega festivala Robert Favre Le Bret, ki bo v ta namen prišel zadnje dni tega meseca v Rim, da bi si tu ogledal neka) filmov in med njimi izbral najprimernejšega.
Filmski festival v Cannesu se bo začel 27. aprila in se bo zaključil 12. maja.
Zgodovinsko najpomembnejši na-, stop, globoko povezan z najlepši- J' mi izročili, pa je gotovo sodelova-l.i nje na veliki proslavi prekomorcev i, v Ilirski Bistrici 4. julija 1965. Na tej proslavi so sodelovali vsi primorski zbori, nekateri celo z onstran meje. Za ajdovske pevce je bil to dan velikega praznika. Člani nekdanjega partizanskega pevskega zbora ((Srečko Kosovel« sa že dolgo imeli namen prenesti svo-je ime na kakega vrednega naslednika. Izbrali so prav zbor »Lipa« iz Ajdovščine. Kakorkoli Je bile morda nekaterim žal za imenom »Lipa«, pa so bili vsi zelo poča ščeni, ko so jim kosovelovci po-
'i
t;
delili svoje ime. Tako je zdaj zbor ' ' ‘ ' 11
«Srečko Kosovel« dobil svoj sedež na Primorskem, kar je edino prav saj so bili člani tega slavnega zbora v večini Primorci, kakor tudi njegov dirigent. Zbor «Lipa», sedaj pod imenom «Srečko Kosovel« stopa v tretje desetletje. Želimo mu velikega uspeha tudi vnaprej.
TONE PAVS1C
Dve novi znamki
Uprava pošt sporoča, da bode z današnjim dnem prišle v pro ‘f met tri nove znamke in sicer eni -1,
znamka z vrednostjo 40 lir ob sto ;'< letnici rojstva velikega dirigenti
Artura Toscaninija in majhna se','. rija dveh znamk in sicer ena oc 40 in ena od 90 lir ob desetletnic rimskih pogodb. Znamka, ki ko 1 memorira 100-letnico rojstva Ar P1.' tura Toscaninija prinaša predelan '
no sliko glasbenika, ki jo" Ji pravil ameriški fotograf R. Hi
>ka||
. . Pa ~	’	,
rini. Znamka bo v veljavi do 311
risbo po njej pa napravil
Hupk R. Fe
decembra 1968. Izšla bo v naklad 20 milijonov. Glavni barvi sta vijoličasto sinja in toplo rumena ’ j Drugi dve znamki, ki bosta pri;' šli danes v promet, se nanašati prva na 10-letnico ustanovitve Ev ropske gospodarske skupnosti1 '■
rvN netonrv
druga pa na 10. obletnico ustano vitve evropske skupnosti za jedr sko energijo. Znamki nosita slike rimskega Campidoglia, kjer s ti bili pogodbi podpisani. Prva j« rjavočme barve, druga pa vijoliča stočma. Naklada 20 odnosno Ufi milijonov.	A
!>
tiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniMiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiHiiiuaiiiiiiiitiHiiiuiimfiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
ZANIMIVA ANKETA MED JUŽNJAKINJAMI, KI ŽIVE V GENOVI
Razlike med italijanskim Severom in Jugom res niso nepremostljive
f
Med velikimi industrijskimi centri italijanskega Severa, v katerih živi razmeroma veliko naseljencev z Juga, je tudi Genova. Ker je znano, da obstaja med razvitim italijanskim Severom in zaostalim Jugom precejšnja razlika z vsemi ustreznimi posledicami, so v Genovi izvedli zanimivo anketo, s katero so hoteli zvedeti, kako se je nad 20.000 južnjakinj, žen težakov in delavcev z Juga, znašlo v življenju v razviti Genovi, v vsakdanjem stiku med seboj in z ženami domačinov. Anketa je ugotovila, da se večina žensk, ki so se preselile z Juga v zadnjih dveh desetletjih, ne mara več vrniti v svoje južne kraje.
šestdeset odstotkov anketiranih žensk je odgovorilo, da hočejo ostati v Genovi, ker so se lepo vključile v novo življenje, druge (20 odst.) so se opredelile za življenje v Genovi zato, ker to terja bodočnost njihovih otrok, ali ker je tukaj življenje bolj bogato. Dvajset odstotkov žensk pa bi se vrnilo raje v svoje južne kraje, in sicer 10 odst. zaradi tega, ker jih tja vleče domotožje, 5 odst. zato, ker
da je življenje v Genovi predrago, le manjši odstotek pa bi se rad vrnil na Jug, ker se pač niso mogle vživeti v novo okolje.
To anketo je izvedlo 10 deklet, k' ob'sknipi'i \ Genovi več«-->0
šolo za socialno službo. Anketo je
VOUllil L-iii id itDN.u.
Podrobnejši podatki govorijo še naslednje: anketo so izvedli med ženskami v starosti med 35. in 50. letom starosti, ki so se naselile v Genovi in v njeni okolici v dobi od 1946 do 1964. V glavnem gre za ženske, ki so se doselile v Genovo iz provinc Reggio Calabria, Caltanisetta, Cagliari, Matera, Bari, Sassari in nekaterih drugih krajev s Sicilije, Sardinije in iz Basi-licate. V pretežni večini gre za ženske, ki imajo kvečjemu osnovno šolo, medtem ko jih je kakih 16 odst. celo nepismenih. Toda vsi njihovi otroci obiskujejo šolo, nekateri tudi vseučilišče, medtem ko so se nekateri ustavili pri srednji, po navadi tehnični šoli in se že vključujejo v normalno življenje.
Večina teh družin, ki so po poreklu z italijanskega Juga, živi v Genovi v razmeroma dobrih stano-
iiiiiiiiiiimiiiiiiiimnimiiimMiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiimiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiimiiinmiiiiiilmiiiiMnmiiMiiiiiiiriiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
vaš. Prijetna harmonija v družini.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Čeprav se vam mudi, ne prehitevajte časa. Tudi ko gre za domače zadeve naj se vam ne mudi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.)
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nekoliko zapletene razmere vas bodo spravile v slabo voljo. Svoja občutja poslušajte, vendar ne preveč.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ko se lo-
tevate tekmecev, bodite previdni.
Prepogosto odhajate z doma.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne zanemarjajte upravnih dolžnosti. Računate, da vam je vse dovoljeno, pa ni.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Dobro premislit
Pomirite se, tudi če kaj ni prav LEV (od 23.7. do 22.8.) Imate na sprotnika, ki se ga ne izplača pod
cenjevati. Zelo dobro se boste znašli v novi družbi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uspeh vam je sicer zagotovljen, ne bo pa popoln. V družinskem okolju se čuti utrujenost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
remislite, preden kaj ukrepate. I Resno se lotite dela, pa ne bo te-
žav. V družini le navidezen mir.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Se ukvarjate z umetnostjo? Dan je
Dan bo pozitiven, kar zadeva poslovno življenje. Ne bo pa tako, kar zadeva čustva.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če hočete, da bo vse teklo prav, bodite diskretni. Tudi čustvenih zadev ne razglašajte.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zdelo se vam je, da ste že na konju, pa niste. Drugič več pozornosti.
vanjskih razmerah, saj jih kar 35 odst. razpolaga z dvo in trisobnimi stanovanji in le poldrugi odstotek jih živi le v enem samem stanovanjskem prostoru.
Družine z Juga so znane po tem, da so zelo številne. Življenje v Genovi pa je na te družine že vplivalo tudi c tega vidika. Le 0.38 odstotka družin je zelo številnih, z 9 otroki, medtem ko jih 24 odst. ima po tri, 27 odst. pa le po dva ali celo enega samega otroka.
Za tiste ženske z italijanskega Juga. ki bi se rade spet vrnile v svoje rojstne kraje, je problem obstanka v Genovi tudi problem visokih stanarin. Kar 38 odst. anketiranih žensk je našlo izgovor (verjetno zelo upravičen) za pomanjkljivo vključitev v novi ambient v zelo visokih stanarinah. To še tembolj drži, če upoštevamo, da je kar 00 odst. mož, ki so se doselili z Juga, zaposlenih v Genovi pri preprostem težaškem delu, 20 odst. jih je kvalificiranih, 20 odst. pa že specializiranih.
V primerjavi z življenjem na Jugu in tudi z življenjem staršev v Genovi je mlajša generacija v celoti napravila krepak korak naprej, in to ne le kar zadeva šolsko izobrazbo, pač pa tudi, kar zadeva zaposlitev. Pretežen odstotek mladih sinov doseljencev z Juga že niso več težaki. Nekateri so se vključili tudi v zelo iskane poklice. Izučili so se za električarje, mehanike, mizarje. Med njimi so seveda tudi nekateri učitelji in geometri. Kar se pa tiče deklet, jih polovica ostaja na domu, v smislu pač starih tradicij italijanskega Juga, kjer naj bi bila ženska izključno gospodinja in mati. Od ostalih 50 odst. pa so se nekatere povzpele že nad učitelji-
ce, druge pa so se izučile raznih obrti, kot na primer krojaške, tret- i i je pa delajo kot vajenke ali kot : j trgovske pomočnice	J
Različna je tudi miselnost med ' ; Severom in Jugom. Kaže pa, da so se južnjakinje v dokajšnji meri 1 vživele v način mišljenja severnja- likov. Kar 70 odst. anketiranih južnjakinj nima nič proti temu, da !>; gre mož zvečer v družbo med to- ! variše. Prijateljski stiki med nji- ji. mi in domačini, torej med južnja- i: ki in severnjaki, se jim zdijo ; mnogo bolj preprosti, kot so si jih zamišljali. To velja tako med moškimi kot med ženskami. Isto velja i tudi o starem predsodku sovraštva 1 med severom in jugom. 65 odst. anketiranih južnjakinj je mnenja, da jih domačinke, torej Genovežan-ke, ne odklanjajo. 20 odst. južnjakinj veliko ceni domačinke, ker da so bolj emancipirane, bolj samostojne in ker da imajo višjo življenjsko raven. In vendar se najde tudi 12 odst. južnjakinj, za katere so domačinke »zaprte vase in egoistične*.
Dva odstotka anketiranih pa je odločno proti načinu življenja severnjakinj.
Ko smo tako prikazali v številkah način življenja, mišljenja in tudi določene življenjske razmere, poglejmo, kaj anketirane ženske menijo glede bodočnosti. Večina anketiranih žensk ne mara delati prognoz za bodočnost. Kljub temu so povečini optimistično razpoložene in računajo s tem, da se jim bo tu, na Severu, v bližnji bodočnosti stanje še izboljšalo. Kolikor pa ne bodo same doživele tega izboljšanja, ga bodo za gotovo njihovi otroci in zaradi tega niti ne mislijo na to, da bi se vrnile na Jug.
Vreme včeraj: najvišja temperatu-'a 16.2, najnižja 9.9, ob 19. uri 11.4 itopinje, zračni tlak 1021.9 raste, Vlaja 67 odst., nebo 3 desetinke poob-lačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8.9 stopinje.
Tržaški dnevnik
marca
Danes, SOBOTA, 25. marca
Ozn. M. D.
Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 18,23. Dolžina dneva 12.23. Luna vzide ob 17.38 in zatone ob 5.57.
Jutri, NEDELJA, 26. marca
Velika noč
ZAKONSKI OSNUTEK DEŽELNEEA ODBORA
Deželni prispevki za pospeševanje gradnje cenenih ljudskih stanovanj
Ure za uveljavljenje zakona št. 167 za nakup in ureditev zemljišč po nizki ceni, za kar skrbe občine
. V okviru akcije, ki jo vodi de-lielna uprava, da bi pospešila gospodarski in družbeni razvoj v Furlaniji — Julijski krajini, Je bii nu-len tudi ukrep za podpiranje urbanistične dejavnosti krajevnih u-Itanov, zlasti pa občin in njlho-|Hh konzorcijev.
Na predlog odbornika za urbanistiko Leschiutte je deželni od->r na svoji zadnji seji cdobrli |iakonski osnutek, ki predvideva podeljevanje prispevkov za kritje ob-Ifestd od posojil in v kapitalu ob-inam in občinskim konzorcijem, Ija bi pospeševali nakupe površin. |iamenjeni'h za stavbišča za grad Ijo ljudskih in cenenih stanovanj. Fi prispevki naj bi služili tudi za Ustavljanje urbanističnih načrtov ta podlagi državnega zakona štev. 167 iz leta 1962, ki teži za tem, ||a se pospeši gradnja ljudskih sta-uvanj tako, da kupijo zemljišča libčine.
URNIK TRGOVIN za danes, jutri in v ponedeljek
DANES, SOBOTA, 25.: vse trgovine lahko podaljšajo svoj urnik do 21. ure. Trgovine prehrambene stroke lahko tudi popoldne odprejo eno uro prej kot običajno. Mesnice so odprte od 7. do 13. in od 16. do 19.30, lahko pa podaljšajo urnik do 21. ure.
JUTRI, NEDELJA, 26.: vse trgovine bodo zaprte z naslednjimi izjemami:	cvetličarne,
(odprte od 8. do 13. ure), slaščičarne in prodajalne pečenih jedil (odprte. JHi 8. do 21.30).
PONEDELJEK, 27.: vse trgo-vine bodo zaprte z naslednjimi izjemami: pekarne (odprte od 7.30 do 12.), mlekarne (odprte od 7. do 12.), cvetličarne (odprte od 8. do 13.), slaščičarne in prodajalne pečenih jedil (odprte od 8. do 21.30). Mesnice bodo zaprte vse dan.
nje posojil za uveljavljanje zakona štev. 167, a ti rezultati niso bili docela zadovoljivi.
Ravno zato predvideva zakonski osnutek, da bi dosegel dejansko uveljavljanje omenjenih državnih zakonov v naši deželi ter zagotovil reden urbanistični razvoj in pospeševal gradnjo ljudskih hiš, da bodo za nakup zemljišč podeljevali obči nam in občinskim konzorcijem petnajstletne prispevke za kritje obresti v višini pet odstotka najetega posojila. S te plati je treba poudariti, da se primarna urbanizacija nanaša na poti v naseljih, na parkirišča, greznice, vodovodno mrežo, električno napeljavo, javno razsvetljavo in na primerne zasajene prostore.
Kar se tiče načrtovanja, bo da jala dežela prispevke na račun kapitala v višini 60 odstotkov izdatkov. TI prispevki se nanašajo samo na področne načrte na podlagi zakona 167 in kvečjemu še na načrte gradenj, ki Jih omenla štev. 3 omenjenega zakona. Na vsak način bodo mnogo pomagali, da se olajša finančno breme občin, ki ne pripravljajo načrtov samo zato, ker nimajo na razpolago denarja.
Furlanija — Julijska krajina je glede urbanističnega načrtovanja precej zaostala za povprečjem v severni Italiji. Zakonski osnutek bo omogočil, da se naša dežela na tem torišču končno približa drugim deželam, kar je zelo važno za napredek družbenega življenja. K temu je treba dodati važni de javnlk, da bo kmalu pripravljen tudi deželni urbanistični načrt ter so že močno napredovale raziskave glede gospodarskega načrtovanja. Zato najbrž ni daleč trenutek, ko bodo lahko občinske uprave vključile v urbanistično ureditev svojih površin osnovne smernice deželnega načrta. Zato je tudi nujno, da se ustvari zlasti v manj ših občinah tako imenovana «ur banistična zavest«, t.j. da bodo upravniki in vodje tehničnih uradov prevzeli miselnost, ki je potrebna za reševanje vprašanj teritorialnega razvoja. Le s tem pogojem bodo smernice deželnega urbanističnega načrta učinkovite, saj jih bodo uveljavljali na kraju samem. V tem okviru se zakonski osnutek zelo prikladno uvršča v širši okvir deželnega . načrtovanja.
Dežela bo izdala v ta namen iz letošnjega proračuna 80 milijonov lir in enako postavko bodo vključili v proračune od prihodnjega leta do leta 1981. Kar Še tiče samega prispevka v kapitalu v najvišji meri 60 odst., bodo izdali po 20 milijonov vsako leto do leta 1970. S prispevki za kritje obresti bodo lahko opravili vsako leto za 1 milijardo in 600 milijonov lir del.
barkovljanskem pokopališču zaradi pomanjkanja prostora za pokope.
Odbornik za javna dela je na njeno vprašanje odgovoril sledeče: 1. na pokopališču v Barkovljah je sedaj prostih samo še sedem mest. U-poštevajoč, da umrejo povprečno po tri osebe na mesec je na pokopališču prostora za pokope samo še do konca aprila. Zato bodo z mesecem majem začeli s prekopom 28 grobov umrlih v letu 1957. Tako bodo na barkovljanskem pokopališču lahko pokopavali mrliče do konca leta. Če bo potrebno, pravi odbornik, bo občinska uprava zaprosila za dovoljenje, da se prekopajo grobovi pred zapadlostjo desetih let. Poleg tega pa bo lahko izkoriščan prostor, kjer so pokopani otroci in kjer se lahko odpre nekaj grobov za odrasle. Odbornik Mocchi pravi, da nov regulacijski načrt predvideva ukinitev barkovljanskega pokopališča; 2. občinska uprava ne daje več dovoljenj za pokop mrličev, ki niso domačini; 3. občinska uprava ne prodaja več zemljišč na barkovljanskem pokopališču za trajne grobove.
Obvestilo Slovenskega gospodarskega združenja
Slovensko gospodarsko združenje vabi svoje člane in tudi druge, ki so zainteresirani, naj se nemudoma zglasijo v uradih Združenja za izpolnitev davčne prijave.
Letos davčna uprava ne pošilja tiskovin na dom, zato naj jih prizadeti ne čakajo, ker so tiskovine na razpolago v naših uradih.
S seboj naj prinesejo:
1. Izvleček poslovnih stroškov za leto 1966:
znesek nakupljenega blaga, ki je razviden iz računov in faktur;
plače uslužbencem (uradniki, delavci, vajenci); prispevki za socialno zavarovanje;
prispevki za zavarovanje proti nezgodam;
redna popravila, najemnina prostorov;
pisarniške potrebščine, telefon,
luč, ipd.;
prevozni stroški;
odpis in raba inventarja;
splošni upravni stroški.
3. Izkupiček iz poslovanja preteklega leta.
VAŽNO ZA LASTNIKE NEPREMIČNIN
Lastniki zgradb morajo letos prijaviti poleg morebitne najemnine, ki jo Drejemajo za zgradbe, tudi KATASTRSKI DOHODEK (RED-DITO CATASTALE AGGIORNA-TO), po zakonu 23.2.1960 čl. 2, št. 131.
Ti podatki so na razpolago na Okrajnem davčnem uradu, Trg E-vangelica, III. nadstropje, soba 124 ali pa na Tehničnem uradu (Uffi-cio Tecnico Erariale), Corso Cavour, 1 III. nadstropje. Prizadeti naj se izkažejo z davčnimi karte-lami.
NA ZADNJI SEJI TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Sklep o sprejetju vseh ukrepov za zgraditev nove sejne dvorane
Preuredili bodo gledališko dvorano umobolnice pri Sv. Ivanu - Vrsta javnih del z deželnimi prispevki za odplačevanje obresti na posojila
Pokrajinski svet je na svoji zadnji seji sprejel nekaj važnih sklepov. Med temi je sklep, s katerim se pokrajinska uprava obvezuje, da bo storila vse upravne in druge ukrepe za gradnjo nove dvorane pokrajinskega sveta. Dvorano bodo zgradili v palači pokrajinske uprave na isti strani, kjer je sedanja sejna dvorana, samo da jo bodo razširili ter dvignili, tako da bo lahko ustrezala tudi morebitnemu povečanju števila pokrajinskih svetovalcev od 24 na 36, v primeru povečanja števila prebivalstva v pokrajini. Poleg tega so z istim sklepom sklenili, da bodo preuredili sodobno in povečali psihiatrično bolnišnico pri Sv. Ivanu, že letos preuredili in popravili gledališko dvorano, ki jo sedaj uporabljajo za skladišče živil. Ta dela bodo lahko izvršili, ker so sedaj v teku dela za preureditev kuhinje ter raznih paviljonov za ženske in moške.
Zadevne osnovne načrte za omenjena dela je že pripravil pokrajinski oddelek za javna dela. Za splošne stroške ln za kolavdacijo dvorane bodo porabili 60 milijonov lir; 21 milijonov lir bodo porabili za ureditev in popravilo gledališča
■iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
PRIHODNJI TEDEN V LADJEDELNICAH
Nove stavke po obratih za ohranitev zaposlitve
V torek bodo stavkali v Sv. Marku, v sredo v Tovarni strojev, v četrtek pa v Tržaškem arzenalu
Zakonski osnutek upošteva dve Isnovni plati urbanistične dejavno iti, t.j. nakup in pripravljanje jitavbišč po krajevnih ustanovah gradnjo ljudskih hiš ter pripravljanje urbanističnih načrtov, za itere morajo poskrbeti vprav kra-evne ustanove.
Ža obojni poseg se zakonski osnu-ek, ki ga je pripravil odbornik chlutta, naslanja- na omenjeni |,a-kon štev. 167, katerega namen pospeševati nakup zemljišč, ta-Ro da dobe ustanove, ki gradijo genena stanovanja, površine po niz-ceni. Toda že od začetka uveljavljanja zakona štev. 167 so ugo-bvili, da imajo občine omejene fi bančne možnosti, ker so preveč iadolžene. Zato so nastale ovire Jri uveljavljanju zakona, pri sestavljanju urbanističnih načrtov er nakupu zemljišč. Nekaj rezul-iatov so sicer dosegli z zakonom ev. 847 iz leta 1964, katerega Ramen je bil spodbujati najema-
| iiiiiiiiiiiiuifiiuiiiimiHimiiimiiifiiiiiiiuiiiiiiuiimmiitminiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHimiiHiiiiiiiiin
SKUPŠČINA IN RESOLUCIJA UPOKOJENIH POMORŠČAKOV
Na vprašanje svetovalke KPI
Odgovor odbornika gl«de pokopališča v Barkovljah
Komunistična občinska svetovalka Jelka Gerbec je svoj čas predložila odborniku za javna dela vprašanje v zvezi s težavami, ki nastajajo na
’rotestna povorka upokojenih pomorščakov po mestnih ulicah
Njihovo delegacijo sta sprejela podprefekt in poveljnik pristanišča
Včeraj ob 10. uri so se sestali na ledežu CGIL upokojeni pomorščaki, katerim so sindikalni predstavniki oročali o zakonskem osnutku za breureditev pokojninskega zavarovanja pomorščakov, ki ga je predložil minister Bosco sporazumno z ministri Realejem, Colombom, Tremel-lonijem, Scalfarom in Natalijem ter k sindikalnimi organizacijami. Na testa nku so po razpravi sprejeli resolucijo, v kateri izražajo obžalova hje, da po toliko obljubah še niso sprejeli zakona, medtem ko niso zvišali pokojnin že vse od leta 1958. V njej opozarjajo ministra Natalija na obljube, ki jih je dal ob svojem obisku v Trstu, kar se tiče zakona, »n zahtevajo od predsedstva senata ln poslanske zbornice ter od vodij Parlamentarnih skupin delavskih Ifitrank, naj tolmačijo upravičena pričakovanja upokojenih pomorščakov, da bi v pristojnih komisijah takoj odobrili zakon in se tako vsaj nekoliko zvišale pičle pokojnine. Na-alje so sklenili, da se bodo strnjeno udeležili manifestacije vseh kategorij upokojencev, ki bo 14. apri-pa ob 10. uri na Trgu Garibaldi.
Po zborovanju so šli upokojeni omorščaki v povorki po mestu ter se ustavili pred prefekturo; tu je sprejel njihovo odposlanstvo podprefekt. Zatem so šli v povorki pred Ipristaniško poveljstvo, kjer je dru-Igo delegacijo sprejel poveljnik pri-Istanišča general Manfredo Savare-Ise.
Zastrupila se je s plinom
Agenti letečega oddelka in bolni-I čar ji RK so včeraj popoldne na te-llefonski poziv prihiteli v Ul. Giulia-|ni 9, kjer so v stanovanju že mrtvo I našli 66-letno upokojenko Eugenio Mervič vd. Passioni, ki se je za-Istrupila s plinom. Po pregledu tru-fpla dežurnemu zdravniku RK dr. IPincettiju ni preostalo drugega, kot lizpolniti potrdilo o smrti, ki ga je | potrdil tudi sodni zdravnik dr. IReich.
j Merviceva je stanovala v podna-jjemu pri gospe Crecich vd. Zara-[tin in včeraj zjutraj okrog 10. ure |se je iz neznanih razlogov odločila [za usodni korak, odprla plinske pi-Ipice gorilnika v kuhinji in tako po
čakala na smrt. Šele okrog 14. ure je Crecicheva, ki je bila v svoji sobi, zavohala značilni vonj po plinu in prestrašena odšla na hodnik. Opazila je, da vonj prihaja iz kuhinje, zato je odprla vrata in v od plina nasičeni kuhinji našlo Mervi-čevo, ki je ležala na tleh pri gorilniku. Hitro je telefonsko poklicala nekega Mervičinega sorodnika in mu povedala, kaj se je pripetilo. Ta je poklical bolničarje RK in policiste, toda ob njihovem prihodu je bilo že prepozno. Truplo nesrečne Mervičeve so prepeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Pri preiskavi agenti niso mogli ugotoviti kakšni so vzroki, ki so Mervičevo privedli do usodnega koraka.
Ob reorganizaciji ladjedelnic na podlagi sklepa CIPE so zagotovili, da ne bo nobenih odpustov ter da bo vsem delavcem zagotovljena zaposlitev. Tukajšnji delavci in sindikalne organizacije niso sicer nikoli verjeli v ta zagotovila ter niso tudi nikoli pristali na sedanjo obliko preosnove ladjedelnic in na ukinitev ladjedelnice Sv. Marka v razliko z osrednjimi sindikalnimi organizacijami, ki so se nekako sprijaznile s preosnovo ter zahtevale zagotovila le glede ohranitve zaposlitvene ravni. Tukajšnje sindikalne organizacije so skupno z osrednjimi tudi zahtevale, naj bi pristojni minister sklical s sindikati sestanek, na katerem bi se tudi formalno sporazumeli o ohranitvi zaposlitve za delavce vseh podjetij, ker se ni pač mogoče zadovoljiti le s splošnimi zagotovili CIPE. Zato naj bi sindikalne organizacije razpravljale z ministrom za državne udeležbe o ohranitvi delovnih mest v vsakem podjetju posebej.
Dosedanje izkušnje kažejo, da so zahteve sindikatov popolnoma utemeljene. V posameznih obratih IRI postavljajo namreč delavce in sindikate pred izvršena dejstva s premestitvami in podobnim, tako da so delavci v skrbeh glede svoje zaposlitve in bodočnosti. Sploh primanjkuje dela po raznih obratih in velika zmeda vlada zlasti v Tovarni strojev, kjer so v hudih skrbeh posebno delavci, ki jih ne bodo premestili v tovarno «Grandi Mo-torl». Tudi v Tržaškem arzenalu niso mirni in se vprašujejo, kaj bo, ko bodo premestili tjakaj okrog 400 delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka.
Sindikalne organizacije v Trstu niso nikoli načelno priznale preosnove ladjedelnic ter so seveda s stvarne plati mislile tudi na ohranitev zaposlitvene ravni v -primeru, da se ne bodo dali sklepi CIPE nič spremeniti, kot kažejo stvarna dejstva. Zato so spričo zmede in negotovosti zaposlitve v posameznih obratih sklenile, da začnejo delavci prihodnji teden zopet stavkovno borbo predvsem za ohranitev zaposlitve in z zahtevo, da minister končno skliče obljubljeni sestanek, na katerem bi bile sprejete točne obveznosti, da ne bo odpustov. Za sedaj sta se o stavkah sporazumela FIOM-CGIL in sindikat CCdL, računajo pa, da se bo stavki pridružila tudi CISL. Na podlagi tega sklepa bo prva stavka v ladjedelnici Sv. Marka v torek in bo trajala dve uri. Delavci se bodo zbrali na enotnem zborovanju v Ul. Pondares. V sredo bo dveurna stavka v Tovarni strojev, medtem
IIUIIIIIIIIMIItllMMIIIIIIHIIIHIIIUIIlIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllinilMMIIIIIIIIIMIHIIIIIIIimmiMllllliJUIIIIIIIIIim
ko bo enotno zborovanje na sedežu CCdL v bivši Ulici Duca d’Aosta, v četrtek pa bodo stavkali dve uri v Tržaškem arzenalu in bo enotno zborovanje stavkajočih na sedežu FIOM v Ul. Pondares.
Tudi včeraj popolna stavka v avtobusnih podjetjih
Stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij, ki imajo koncesijo na mestnih in medkrajevnih progah, se je tudi včeraj nadaljevala in bila popolnk z izjemo avtobusa na progi Trst-Bocen-Meran podjetja USA, kot je bil do sedaj ze običaj pri vseh stavkah. Stavka se nadaljuje še danes in jutri, tako da se bodo morali ljudje, ki so nameravali v nedeljo z avtobusi na izlete v okolico ali dalje, odreči svojemu načrtu. Vozijo pa avtobusi v Milje in Miljske hribe, ker je podjetje ACNA občinsko. Seveda vozijo tudi avtobusi jugoslovanskih podjetij iz Jugoslavije v Trst in nazaj.
Deželni prispevki za razvoj zadrug
Predsednik deželnega odbora Berzanti je podpisal 38 plačilnih nalogov za prispevke zadrugam in zadružnim ustanovam v deželi na podlagi zakona št. 23 iz oktobra 1965. Naloge mu je predložil odbornik za delo in socialno skrbstvo Dal Mas. Gre za prvi poseg dežele za razvoj zadružništva v skupnem znesku 40 milijonov lir.
Odbornik Dal Mas je pri tem poudaril, da bo dežela podpirala zadruge tudi v letošnjem finančnem letu. Medtem pa pripravljajo zakonski osnutek o nadzorstvu nad zadrugami, ki ga bodo kmalu predložili v razpravo deželnemu svetu. * * *
Deželni odbornik za šport in razvedrilne dejavnosti Cumbat se je v Pozzuolo del Friuli sestal z župani in predsedniki športnih društev tamkajšnjega področja, s katerimi je razpravljal o možnosti, jih daje zakon o prispevkih športno dejavnost.
ko delo, se je 87-letna upokojenka Ivana Kobau vd. Sancin spotaknila in tako nerodno padla, da si je zlomila desno stegnenico. Materi je priskočil na pomoč 52-letni sin Milan in poklical rešilni avto RK, katerim so ponesrečenko odpeljali v bolnišnico. Kobauovo so sprejeli na ortopedski oddelek in zdravniki so si pridržali prognozo.
HUDA NESREČA V STAREM PRISTANIŠČU
Kolo težkega tovornjaka zdrobilo šoferju komolec
Nesrečni šofer je padel s stopničke tovornjaka, ki ga je upravljal gospodar, in zašel z roko pod kolesa
V Starem pristanišču je včeraj popoldne 35-letni šofer Llvio Giar-dini iz Villanove di Bagnacavallo pri Ravenni, Ul. Chiesa 26 postal žrtev hude prometne nesreče. Giar-dini je pred skladiščem štev. 18 čakal, da so pristaniški delavci raztovorili nekaj blaga s kasona tovornjaka OM super orione RA 79600. Ko so delavci končali z delom, je za volan tovornjaka sedel lastnik vozila 29-letni Elio Cappelli iz Villanove di Bagnacavallo, Ul. Cocchi 11, da bi težko vozilo zapeljal pred nasprotno skladišče, kjer Je bilo treba raztovoriti ostali del tovora.
Cappelli Je spravil v pogon tovornjak in začel obračati proti levi, Giardini pa je stopil na stopničko zunaj kabine in se tako peljal v polkrogu. Toda nenadoma mu je spodrsnilo, padel je s stopničke, se zvrnil na tla in z levo roko prišel pod prednja kolesa tovor-
njaka, ki so mu poškodovala in zlomila levi komolec ter ga ranila po levi strani obraza. Cappelli je nemudoma ustavil tovornjak, medtem ko so prisotni nesrečniku priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo.
AVTOMOBILISTI!
— Brzlna vozil mora biti vedno prilagojena časovnim in krajevnim razmeram.
- Čeprav ni brzina na splošno neposredni vzrok nesreč, pa vedno poslabša njihove posledice.
Z zračno pištolo se je obstrelil
Včeraj okrog poldne so v bolnišnici dali prvo pomoč 27-letnemu uradniku Virgiliu Perezu iz Istrske ulice 19, ki se bo moral zdraviti od 7 do 14 dni zaradi rane po levem podlaktu, ki jo je povzročil zadetek iz zračne pištole. Perez je povedal da je malo prej bil na vrtu stavbe štev. 89 v Ul. Romagna, kjer stanuje njegov 21-letni prijatelj Gian-paolo Lanzavecchia. Ta poseduje zračno pištolo za streljanje v tarče in jo je posodil Perezu, da bi se vadil v streljanju. Perez je položil cev pištole na levi podlakt, in začel meriti, nenadoma je sprožil, toda namesto v tarčo se je ustrelil v podlaket. Ponesrečenec je v bolnišnico prišel sam.
Nesreča na delu v tovarni Vetrobel
Z rešilnim avtom so včeraj popoldne prepeljali v bolnišnico 24 letnega delavca Marina Hovina Padrič štev. 60, ki je uslužben tovarni «Vetrobel» v Industrijskem pristanišču. Hovin je imel udarec po levem stopalu in izdrt noht na palcu. Povedal je, da je malo prej v tovarni nadzoroval natovarjanje velikega zaboja s steklom, ki so ga s pomočjo žerjava dvigali na voziček. Naenkrat se je ta premaknil, pri čemer je kolesce zapeljalo na delavčevo nogo in mu poškodovalo palec. Hovinu so v bolnišnici dali prvo pomoč in se bo moral zdraviti 10 dni.
Zaradi dirke zaprte ceste
Ob priliki avtomobilske dirke, imenovane «VI. pokal Biancospi no«, ki bo 2. aprila 1967, bodo za radi varnosti cestnega prometa naslednji odseki cest zaprti za promet vseh vozil razen za tekmovalne avtomobile:
1.	od 8. do 13. ure odsek ceste (drevored na Lovcu) od Rotonde del Boschetto do Ul. Marchesetti:
2.	od 8. do 13. ure odsek ceste, ki od odcepa Bazoviške ceste (Dado) vodi k igrišču golfa pri Padri-čah do same vasi.
bolnišnice; 64,5 milijona lir za dela v paviljonu «P»; 64,5 milijona za dela v paviljonu «C» in 80 milijonov lir za dela v paviljonu «M». Za omenjene stroško bo pokrajinska uprava najela posojila pri raznih kreditnih zavodih.
Ker se navedena dela vključujejo v deželni zakon štev. 23, bo pokrajinska uprava zaprosila deželno u-pravo za prispevek na obresti v višini 6 odstotkov letno za dvajset let na najeta posojila.
Nadalje je pokrajinski svet sprejel sklep, na osnovi katerega pokrajinska uprava -potrjuje za leto 1967 prošnje za deželne prispevke, ki so bile poslane lansko leto deželnemu odborništvu za javna dela na osnovi zakona štev. 23. Te prošnje je lani poslala deželni upravi pokrajinska komisarska uprava. Januarja letos pa je komisarska uprava sprejela vrsto sklepov, s katerimi so bili načeti postopki za prvi o-brok del za gradnjo zdravstveno-pedagoškega centra, za katerega bodo porabili 975 milijonov lir; za gradnjo zgradbe za razne javne ustanove na državnem zemljišču, kjer je sedaj državni arhiv, za katero bodo skupno z nakupom zemljišča porabili 535 milijonov; za razširitev pokrajinske ceste skozi Prosek za skupne stroške 100 milijonov lir in za razširitev pokrajinske ceste skozi Nabrežino za 95 miljonov lir. Za vsa ta dela bo pokrajinska uprava najela posojila, za katera je zaprosila deželno upravo za prispevek za plačevanje obresti v višini 6 odst. letno za dvajset let.
Poleg tega je pokrajinski svet sklenil ustanoviti tudi štiri stalne svetovalske komisije in sicer; komisijo za splošne zadeve in za osebje; komisijo za zdravstvo in socialno skrbstvo; komisijo za finance in komisijo za javna dela. Stalne posvetovalne komisije so sestavljene iz štirinajstih svetovalcev, od katerih jih sedem pripada strankam odbora in sedem strankam opozicije. V omenjenih komisijah bodo svetovalske skupine v pokrajinskem svetu takole zastopane: KD 4 člane, PSU 2, SS 1, KPI 3, PLI 2, MSI 1 in Gibanje za neodvisnost 1.
Na osnovi čl. 78 pravilnika pokrajinskega sveta bo lahko pokrajinski predsednik, sporazumno z odborom, predložil v proučitev o-menjenim posvetovalnim komisijam razne sklepe, ki bodo nato predloženi v odobritev na javni seji pokrajinskemu svetu, ali pa jih bo odobril odbor na pooblastilo sveta.
Prejšnji pokrajinski svet je izvolil tri stalne komisije, med katerimi je bila tudi komisija za proučevanje kmetijskih vprašanj. Iz omenjenega sklepa pokrajinskega sveta, ki izrecno poudarja, da se
v okviru pokrajinskega sveta ustanovijo štiri stalne komisije, ki smo jih zgoraj omenili, je razvidno, da je odpadla komisija za proučevanje kmetijskih vprašanj. Pred glasovanjem o tem sklepu ni nihče vprašal, zakaj ni med stalnimi posvetovalnimi komisijami tudi komisija za kmetijstvo. Prav tako ni predsednik pri obrazložitvi sklepa omenil tega vprašanja. Sicer pa deluje v okviru pokrajinske u-prave tudi odborništvo za kmetijstvo, za katerega odgovarja odbornik Saša Rudolf. Zato bi bilo zanimivo vedeti, zakaj je ta komisija, vsaj tako je razvidno iz omenjenega sklepa, odpadla.
Posebne znamke za otvoritev tržaške cvetlične razstave
Na osebno intervencijo ministra za pošte in telekomunikacije posl. Spagnollija, je poštna uprava sklenila izdati novo serijo znamk, posvečeno pafkom, prav na dan otvoritve 12. mednarodne cvetlične razstave v Trstu, ki bo 22. aprila t. 1. Gre vsekakor za zgodovinski dogodek v italijanski filateliji, saj bo prirodna tematika tokrat prvič vključena v poštne vrednotnice, še posebej pomembno pa je dejstvo, da je Ustanova za prerod kmetijstva, ki organizira razstavo, posvetila datum 22. aprila «Dnevu parkov«.
Na razstavišču bo tega dne posloval poseben začasni poštni urad s pečatom, opremljenim z napisom «Trieste C.P. - PTT - Servizi Distac-cati - Piazzale De Gasperi 1».
Uprava cvetlične razstave bo ob tej priložnosti razdelila tudi posebne dopisnice z besedilom «F.D.C. (First Day Cover), ki bodo skupno z znamkami nove emisije in s posebnim pečatom imele izredno filatelistično vrednost. Znamke bodo imele nominalno vrednost 20, 40, 90 in 170 lir.
POČASNA VOZILA!
— Biti moraj‘o vedno opremljena z napravami za dajanje znakov, ki so predpisani po cestnem za’ ji.iku.
iiiimiiiiiiiiiiiimimiiitmiiiimiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiifiliiimiiiHiiiHMiiiiiiiiitiitiiiiriiiiiiiiiiiuiiiii
NA POBUDO MINISTRSTVA ZA JAVNA DELA
Včeraj se je začela kampanja za varnost prometa na cestah
V naši pokrajini natisnjenih 170 tisoč letakov v italijanščini in 30.000 v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini - Naloge policijskih patrulj
Od včeraj da-lje je tudi v naši i metnih žilah, ki vodijo iz mesta tn pokrajini v polnem teku spomla- v mesto. Policisti so zadolženi opo-
bo izkoristil proste dneve, da se pelje na krajši ali daljši izlet. Pi
Na vrtu je padla in si zlomila stegnenico
Ko je včeraj zjutraj okrog 10. u-re na vrtu pred hišo opravljala ne-
danska kampanja za varnost na cestah, ki jo je za velikonočne praznike napovedal minister za javna dela Mancini, in za njeno izvedbo dal nalog vsem prefekturam.
Prazniki so tu in skoraj vsakdo
od-Prav
zaradi tega odgovorne oblasti pričakujejo, da bo promet na vseh cestah nasičen. Ministrstvo za javna dela je torej organiziralo kampanjo za varnost prometa, katere prvenstveni namen je opozarjati vse uporabnike ceste na previdnost in zmerno vožnjo po najbolj prometnih žilah, žal je v Italiji še vedno veliko cestnih nesreč, od katerih mnoge s smrtnimi posledicami. Izkazalo se je, da so podobne kampanje zelo koristne in če že ne preprečijo nesreč, vsaj pripomorejo k cestni vzgoji avtomobilistov in pešcev.
V naši pokrajini so si avtomobilski klub, pokrajinska turistična u-stanova in avtonomna turistična in letoviščarska ustanova po sestanku na prefekturi, kateremu je predsedoval prefekt Cappellini, prevzele nalogo, da bodo dale kampanji za varnost na cestah največji poudarek in z vsemi sredstvi opozarjale avtomobiliste na previdnost in spoštovanje cestnih predpisov. V ta namen so omenjene ustanove dale natisniti 170.000 letakov z gesli in parolami, ki opozarjajo avtomobiliste naj vozijo previdno in z zmerno hitrostjo. Poleg letakov v italijanščini, so dali natisniti tudi 30.000 letakov v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini. Ta propagandni material bodo med potekom varnostne kampanje razdeljevali na mejnih prehodih vsem turistom, ki so še pred prazniki začeli prihajati v naše kraje.
Razne poklicne ustanove in sami mestni stražniki so zadolženi, da dajejo opozorilne letake na vse avtomobile. široka akcija za varnost prometa je torej v polnem teku, upati je le, da se bodo avtomobilisti in pešci držali cestnih pravil in upoštevali svarila, da bodo prazniki brez hujših prometnih nesreč.
Razumljivo je, da bodo za varnost prometa na cestah skrbele tudi policijske oblasti, ki so že ukrenile vse potrebno za namestitev policijskih patrulj na najbolj pro-
Nagrajene fotografije
s cvetlično tematiko
Za fotografski natečaj v okviru 12. mednarodne cvetlične razstave v Trstu je bilo predloženih 226 fotografij s cvetlično tematiko. Nemogoče je v podrobnostih opisati vsako izmed predloženih fotografij v barvni in v čmo-beli tehniki, ki se oslanjajo na razne struje v slikarski umetnosti. Zaradi zelo izenačene kvalitete je imela žirija zelo težko delo pri izbiri 100 slik in med njimi tistih, ki naj bi bile nagrajene. Komisijo so sestavljali: dr. Andrea Pollitzer, predsednik Tržaškega fotografskega krožka, dr. Ful-via Costantinides, predsednica cvetličnega kluba, prof. Bruno Natti, predsednik tržaškega Garden-cluba, glavni konzul Turing cluba Marcel-lo Marovelli in tajnica Wally Gero-lami.
Od sto izbranih fotografij jih 60 v barvah in 40 v črno-belem. Prvo nagrado (zlato kolajno) za fotografije v črno-belem je prejel Bruno Pazzoli (Genova) za fotografijo «Cvetlice na klobuku», dru go nagrado j srebrno kolajno) pa Tržačan Vittorio Buzzi za fotografijo «Kompozicija št. 4», devet drugih avtorjev pa je prejelo častne diplome. Za fotografije v barvah je dobil zlato kolajno Turinčan Candido Miglietti za fotografiji «Margerite», srebrno kolajno Gior-gio Saporiti iz Gallarate za fotografijo «Cebulni cveti«, častne diplome pa je prejelo 15 avtorjev.
Vse nagrajene fotografije bodo razstavljene na 12. mednarodni cvetlični razstavi, ki bo od 22. aprila do 7. maja na Montebellu.
zarjatl in opominjati nedisciplinirane avtomobiliste in Jih tudi kaznovati v primeru hujših prekrškov.
Trčenje avtov
Na vogalu Ul. Annunziata in Ul. Diaz je včeraj popoldne prišlo do trčenja dveh avtov. Pri nesreči se je ranil 23-letni študent Mario Bruni iz Istrske ulice 64. Peljal se je v fiatu 850 coupe, TS 91493, ki ga je proti obrežjem vozil njegov 20-letni prijatelj Giampaolo Puccelli iz Ul. dei Giaggioli 28. Na omenjenem vogalu je Puccelli trčil v avto «nsu prinz« TS 92841, ki ga je z leve privozil 26-letni Bruno Grassi iz Milj, Trg Amelia 3. Zaradi sunka je Bruni v notranjosti avta z glavo udaril v vetrobran, se pobil po čelu in sencih ter zadobil lažji pretres. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 7 dneh.
Nesreča grškega pomorščaka
Na grški ladji «Mangana», zasidrani v starem pristanišču pri skladišču št. 21, se je sinoči ponesrečli 18-letni grški pomorščak Vasiliof Tsolas. Pomorščak je opravljal neko delo v podpalubju ladje in ko je stal na železnih stopničkah, se je tako nerodno spotaknil, da je pa del na dno podpalubja z višine štirih metrov. Pri padcu se je Tsolas hudo ranil in pobil po obeh nogah ter si povzročil verjetne kostne poškodbe. Tsolasa so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga s prognozo okrevanja od 8 do 30 dni sprejeli na ortopedski oddelek.
PEŠCI!
— Hodite čez cesto po zebra-,c»ih prehodih!
Hodite čez cesto po možnosti v skupinah!
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
LUIGI PIRANDELLO
SAJ NI ZARES
(Ma non e una cosa seria)
komedija v treh dejanjih
Prevod: SMILJAN SAMEC
Scenograf: UROŠ VAGAJA
Kostumograf; ANJA DOLENČEVA
Režija:	JOŽE BABIC
DANES, 25. t. m. ob 21. uri (abonma prva ponovitev in invalidski)
V	nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri
V	ponedeljek, 27. t.m. ob 16. uri (abonma nedeljski popold. in okoliški)
V	sredo, 29. t. m. ob 20. uri (študentovski abonma)
V	četrtek, 30. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma)
V	nedeljo, 2. aprila ob 16. uri
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po telefonu 734265.
Vozni red avtobusov za pone-deljski okoliški abonma:
I.	avtobus: Prečnik 15.05, Mav-hinje 15.10, Cerovlje 15.15, Vi-žovlje 15.20, Sesljan 15.25, Nabrežina 15.30.
II.	avtobus: Križ 15.25, Prosek 15.30, Kontovel 15.30.
III.	avtobus:	šempolaj 14.50,
Praprot 14.50, Trnovca 14.55, Samatorca 15.00, Salež 15.05, Koludrovca 15.10, Zgonik 15.10, Mali Repen 15.15, Brdščiki 15.20, Veliki Repen 15.25, Col 15.30, Tabor 15.30.
Gledališča
Verdi
Labodje jezero
V četrtek bo v gledališču prva predstava baleta «Labodje jezero« Čajkovskega v izvedbi London’s festival Ba-Meta, ki bo s svojimi štirimi nastopi zaključil operno sezono gledališča Verdi.
Pri blagajni gledališča, ki je odprta danes do 13. ure, se nadaljuje prodaja vstopnic za vse štiri predstave. Prva predstava je za red A v parterju in ložah ter za red B n* galerijah in balkonih. Koreografija Jack Carter, Petipa in Ivanov. Orkester gledališča Verdi dirigira Michael Moores.
Jutri in v ponedeljek bo blagajna gledališča zaprta.
Simfonična sezona
Blagajna gledališča Verdi sprejema do 31. t.m, nove abonmaje za spomladansko simfonično sezono, ki se bo pričela 6. aprila in se zaključila 1. junija. Vseh koncertov bo 14. Za študente so predvideni posebni bolj ugodni abonmaji. Blagajna gledališča, ki je danes odprta do 13. ure, je na razpolago za vsa pojasnila. Teatro Stabile
Danes ob 20.30 v Avditoriju uprizori »igralska skupina Glullo Bosetti-Giulia Lazzarini igro «Tista čudna žival«, ki jo je po novelah Čehova priredil Gabriel Arout,
Tečaji angleščine
V ponedeljek, 3. aprila se bodo začele lekcije angleškega jezika okviru tretjega cikla, ki ga prireja italijansko-ameriško združenje v Trstu. Tečaji bodo v različnih razredih od osnovnih do nadaljevalnih in bodo štirikrat na teden (ponedeljek, torek, četrtek, pUek) od 19. do 20. in od 20. do 21. ure. Kdor že dobro obvlada jezik, pa bi se želel še izpopolnjevati, ima na razpolago dvakrat na teden tečaje za konverzacijo, ki jih vodijo angleški učitelji. Tečaji za otroke osnovnih in srednjih šol se bodo redno nadaljevali z enakim urnikom kot v prejšnjih trimesečjih.
Tajništvo združenja je na razpolago za informacije in vpisovanje od 9. do 12.30 in od 15. do 18.30 vsak delavnik.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. marca se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 9 oseb.
UMRLI SO: 65-letni Natale Žaro, 74-letna Giusepplna luretich vd. Cian, 86-letni Fortunato Prodi, 74-letna Giu-seppina Starec vd. Fontana, 55-letni Vittorio Tomič, 28-Ietni Lorenzo Luc-chlni, 80-letna Ernesta Sala, 81-letni Egidio Baldini, 68-letna Argia Tede. schi.
Nazionaie 15.30 «Grand Prix» Metro-color. James Garner, Eva Man« Saint, Yves Montand, Francoise Hardy, Antonio Sabato, Toshiro Mifune.
Excelslor 15.00 «La blsbetlca doma-ta» Technicolor. Richard Burton, Elizabeth Taylor.
Fenice 16.00 «11 ritorno del Magntn-ci Sette« Technicolor. Yul Bryn-ner, Robert Fuller.
Eden 16D0 «Come rubare la corona dTnghilterra« Technicolor. Domini. que Boscnero.
Grattacielo 16.00 «La Bibbia« TecbnL color. Michael Parks, Ulla Bergrjdi John Huston, Stephen Boyd,
Hiti i Ulica Sari Krancesco 1U)
15.30 «Non stuzzucate la zanzara* Technicolor. Rita Pavone, Teddy Reno, Glulietta Mašina.
Alabarda 15.30 «La contessa di Hong Kong« Technicolo . Zadnji Chaplinov film, Sophia Loren, Marlon Brando.
Filodrammatico 15.30 «Come rubare un milione di dollari e vivere telici« Technicolor. Audrey Hepburn. Peter 0’Toole.
Moderno 16.00 «Batman» Technicolor. Adam Wtst, Cesar Romero. Burges Meredith.
Cristallo 16.45 «Due assi nella «»*ini-ca» Technicolor. Virna Lisi, Tony Curtis.
Garibaldi 16.30 «1 pirati di Tortuga« Fied Rlchardson. Technicolor.
Aurora 16.30 «Tre uominl in fuga«.
Capitol 16.30 »The Eddye Chaprnan story» Technicolor. Cristopher Pium mer. Komy Schnayder, Yu! Bryb-ner.
Impero 16.30 «L’arcidiavolo».
Vittorio Veneto 15.15 «Khartoum» — Technicolor. Richard Johnson.
Ideale 16.00 «Le spie vengono dal se-mifreCVMr "Vvhs-.tcolor. Franco Fran chi, Ciccio Ingrassia.
Astoria (Ulica /.uruin, rilobus št U-16.00 «1 giovani leoni« Technicolor. Marlon Brando. Montgomery CWt-
Astra 16.00 «FBI operazione gatto«.
Abbazia 15.00 «1 combattenti deli* notte« Technicolor. Kirk Douglas, Yul Brynner, Senta Berger, Frank Sinatra, John Wayne.
Razna obvestila
Carlo de Incontrera vabi prijatelje Arte Viva k poslušanju «Passio et mors domini nostri Jesu Christl secundom Lučam« Krzysztofa Pendereckega.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina, A117GEA, Ul, Glnnastica 6; Al Lloyd, Ul. Oroiogio 6 — Ul. Diaz 2; Spon-za. Ul. Montorslno 9 (Rojan).
nucna	služba	lekarn
(od	19.36 do	636)
Blasoletto,	Ul. Roma	16; Centauro,
Ul.	Rossetti	33; Alla	Madonna	del
Mare, Largo Plave 2; SanFAnna, Er-ta di S. Anna 10.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV-NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, je treba telefonirati na štev, 90-235.
Fotografije sprejema slovenskih šolnikov na konzulatu SFRJ in 20-letnice Slovenske trgovske akademije so na o-gled v Tržaški knjigami. Ul-sv. Frančiška 20.	.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pokojni Antonije Fabris darujejo Emil Gom bač in družina Puri-nani 5000 Ilir a Dijaško matico.
Mali oglasi
ORIGINALNI nadomestni deli za gospodinjske stroje. Via Mantegna It, 3 — tel. 734221, skladišče.
25. marca 1967
ZAKLJUČENO RAZDELJEVANJE ANKETNIH POL ACEGAT
Na 110.000 razdeljenih anketnih pol le okrog 18.000 odgovorov porabnikov
Mnogo koristnih predlogov, pa tudi precej neresnosti ■ Osrednje vprašanje: kako razbremeniti promet v središču mesta
Podjetje Acegat končuje v teh dneh z razdeljevanjem 110.000 anketnih pol o splošnem mestnem Prometu ln o javnih mestnih prevozih. Podjetje, ki je začelo razdeljevati anketne pole 4. januarja letos, je odposlalo koristnikom po 1500 pol dnevno, doslej pa je dobilo od njih le po 250 izpolnjenih pol dnevno. Iz tega sledi, da je odgovorilo na postavljena vprašanja okrog 17 odstotkov ljudi, ki so dobili anketno polo. Upoštevajoč odgovore, ki so prišli v zadnjih dneh, zlasti iz Grljana, Miramara in čedaza, se domneva, da je podjetje Acegat doslej dobilo okrog 18.000 odgovorov.
Sedaj bo začelo podjetje z najvažnejšim delom ankete: z urejevanjem in analizo posameznih odgovorov. Posebno pozornost bo podjetje posvetilo odgovorom, ki se nanašajo na vprašanje prometa in javnih prometnih zvez krajevnega značaja, se pravi v krajih, kjer prebivajo ljudje, ki so odgovorili na zastavljena jim vprašanja. Za ureditev in analizo vseh podatkov bodo potrebovali nekaj mesecev, nakar bo podjetje gotovo sporočilo javnosti dokončen izid ankete.
Analiza «prostih odgovorov« odnosno pripomb in predlogov, ki jih prizadeti 'napišejo na za to določenem prostoru na anketni poli, gre hitreje od rok, ker vsebuje le 45 odstotkov odgovorov tudi pripombe ln predloge. Mnogo teh pripomb in predlogov se nanaša predvsem na Ureditev prometa v mestu. Tako so mnogi predlagali, da bi morali bolj smotrno urediti promet po ulicah, ki se stakajo v Ul. Battisti, kjer pride mnogokrat zaradi neupoštevanja prednosti ali pa zaradi trme nekaterih šoferjev, brez potrebe do Prekinitve prometa. Mnogi predlagalo tudi. da bi morali uvesti enosmerno vožn jo v reber po Ul. M i-l'no a Vento, da bi s tem prepre-č'li priliv prometa iz te ulice na Trg Garibaldi, ki je že itak nasičen z vozili v 'vseh dnevnih urah N°kt pomorščak, ki je mnogo po toval po svetu in videl mnogo ve-likih liiest, opozarja občinske upravitelje. da so ulice prometne žile in ne brezplačen parkirni prostor«
Med pripombami, ki se nanašajo na javna prevozna sredstva, se mnogi spodtikajo ob openski tramvaj, č;š da je že postal ((mestni spomenik«, čeprav pozabljajo, da na svetu velika in sodobna mesta, ki so ohranila podobne tradicionalne in stare proge prav zaradi njihovih Posebnih značilnosti. Največ pa je pripomb in predlogov glede javnih prevozov podjetja Acegat. Eni predlagajo združitev prog ((dvojčkov«; drugi odpravo kroženja avtobusa štev. «25», ki vozi na Katinaro, o-krog kioska pri Sv. AlAjzlju; uved bo vozovnice za 150 lir, ki naj bi veljala za vse mestne proge v dnevnih urah, ko ni mnogo prometa'; Postavitev v vozilih seznama posameznih prog z navedbo, kam vozijo in kje se ustavljajo; nekateri pa zahtevajo, da bi moral biti proračun Aoegata bolj javen.
So ljudje, ki uporabljajo pri odgovorih tudi značilne in ironične izraze: ((Prilagodite se ali boste iz-
ginili«; neki drug se huduje nad voznim redom in vozniki, ki hočejo biti za vsako silo točni na sekundo; neki dijak je predlagal, naj bi zraven avtomatske naprave za izdajanje vozovnic namestiti! tudi avtomatsko napravo za brezalkoholne pijače. Najbolj originalen pa je morda predlog, naj bi zraven sprevodnika dali tudi lepo mlado dekle, ki naj mu bi pomagalo pri delu.
Anketa, ki jo Acegat dela med porabniki svojih storitev, bo gotovo pripeljala do zanimivih ugotovitev želja prebivalstva. Toda med vsemi vprašanji, ki jih in Jih še bodo
KOLESARJI!
— Ne vozite vzporedno!
obravnavali tudi porabniki, je zdaleč najvažnejše vprašanje prilagoditve mestnega cestnega omrežja naraščajočemu avtomobilskemu prometu. Spričo sedanjih ulic in trgov Trstu, lahko pristojne oblasti lahko ukrenejo le toliko, da z najboljšimi in najbolj premišljenimi posegi le začasno omilijo prometno prenatrpanost v enem ali drugem delu mesta. S stalnim naraščanjem števila zasebnih vozil pa se bodo tudi tl ukrepi v kratkem pokazali povsem neučinkoviti.
našem mestu, so razni znanstveniki in strokovnjaki vedno prišli do enega samega konkretnega zaključka: Ali prilagoditi mesta, se pravi ulice in ceste, naraščajočemu prometu, ali pa prepustiti, da se bo promet tako zasičil, da se bodo vozniki sami izognili mestu, kar seveda nihče ne priporoča kot «resno in koristno rešitev«.
Obilen plen tatov v trgovini «11 Caffe«
Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči kradli v prostorih trgovske ga podjetja «11 Caffe» na Trgu stare mitnice 16. Iznajdljivi in drzni tatovi so se povzpeli po rebrači, ki jim je služila kot lestva in odprli polkrožno okno nad vhodom, ki je bilo na pol odprto. Ko so se znašli v notranjosti, so iz dveh škatel, ki sta bili položeni na prodajni mizi, pobrali približno 200.000 lir drobiža in bankovcev po 500 in 1000 lir. Po opravljeni tatvini so se oddaljili po isti poti, po kateri so prišli in ponovno stopali po rebrači, ki ima vodoravne železne drogove, ki so bili za tatove kot klini pri lestvi.
Tatvine se je predvčerajšnjim zjutraj zavedel 27-letni trgovec in družabnik podjetja Franco Gaggianelli iz Ul. Belli 5, ko je prišel odpirat trgovino. Poklical je agente s komisariata Stare mitnice in ti so u-
Goriško-bcncški dnevnik
ZA BOLJŠI RAZVOJ NA PODEŽELJU
OBVESTILO TRGOVINSKE ZBORNICE
Tudi v naših krajih je ustanoviti turistična društva
tr^tifl' Razdeljevanje bencinskih bonov ki so ostali od prejšnjih let
Po njih bi lahko dobili od oblasti več podpore za izboljšanje turističnih pogojev po naših občinah
Na zasedanjih o mestnem prome- vedli preiskavo, da bi izsledili drz-tu, ki so bila v zadnjih letih v ne tatove
iiiuitiiiuiimmmHiiHHiiMiiiimHiiiHiHiiiiiiiiiiiimiimtiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiitmtiiiiiiiiiiimimiiiiMMiiiiit
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Slabo je ravnala s tastom ki je moral spati v svinjaku
Za zadevo je zvedel njegov sin v Franciji, prišel domov in jo prijavil sodišču - Proti obtoženki uveljavljena amnestija
Tržaško prizivno sodišče (pred sednik Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Sali-mbeni) je sodil 42-letno Lidio Paol-ino Fllippig iz vasi Kr-nahta pri Tripani. Gre za gorsko naselje v Beneški Sloveniji, severno od Tripane. Obtožnica je dolžila Filippigevo, da je slabo ravnala s svojim tastom Gluseppom Tomasi-nom, ki ie star sedaj že 81 let.
Na sodišču prve stopnje v Vidmu so se morali zagovarjati za isti prekršek tudi Fi-lippln mož Ettore Tomasino, star 52 let, njegov 37-letni brat Adolfo ter dva Toma-sinova sina. Vse moške pa je prvostopno sodišče oprostilo vsake obtožbe.	..........
Obtožnica je trdila, da je obtoženka grdo ravnala z že priletnim
GiUSgppom z moževi:
Tomasinom, pravi očetom. Stari Tomasi-
z moževim no je bil sicer lastnik hiše in zem ljišč, ki sta jdh obdelovala sinova, toda žal je bil nekoliko zmešan. Snaha je baje izkoristila njegovo
KINO «1K1S» PROSEK
predvaja danes, 25. t. m. ob 19.3» Technicolor film:
MARY POPPINS
Film je prejel 5 nagrad «OSCAR»
Igrajo: JULIE ANDREWS, DICK VAN DYKE, DAVID TOM-LINSON in GLYNIS JOHNS
duševno zmedenost ter sploh ni skrbela zanj. Priletni moški Je baje hodil bos tudi v najslabših vremenskih pogojih in pozimi ni bil primerno oblečen. Obtožba Je zadevala tudi vprašanje hrane. Zdi se, da mu je snaha dajala na dan štiri litre mleka in nič drugega. Ta okoliščina pa je precej čudna, ker je splošno znano, da je mleko popolna hrana, ker vsebuje vse snovi, ki so potrebne človeškemu telesu. Sploh pa 4 litri mleka predstavljajo količino, ki je absolutno zadovoljiva za ohranitev življenjskih sposobnosti, posebno priletnega človeka. Baje pa Je, da je ženska prisilila Tomastna, da je spal svinjaku. Menda je tudi res, da so moškega pretepali tudi vnuki.
Hudi pogojev, katerih je živel Tomasino, so ' ofli znani prebivalstvu vasi. Tako se je zgodilo, da je neki neznanec poslal Tomasino-vemu sinu, ki živi v Franciji, brzojavko ter mu sporočil, da se njegovemu očetu slabo godi. Sin je nemudoma prišel domov, da bi se osebno prepričal o dejanskem stanju. Takoj nato Je prijavil zadevo karabinjerjem, ki so uvedli pre iskavo.
Videmsko kazensko sodišče Je 29. aprila lani spoznalo Lidio Fillppig za krivo ter jo je obsodilo pogojno na 1 leto zapora. Oprostilo pa Je ostale obtožence.	(
ženska se je pritožila proti tej razsodbi. Prizivni sodniki pa niso spremenili v bistvu prvostopne raz sodbe. Heni-li so le, da je treba v tem primeru uveljaviti odlok predsednika republike o amnestiji.
Kine m
7777377777/1-
predvaja danes, 25. t. m. ob 18. uri film:
Mi vedrai tornare
(VRNIL SE BOM)
Igra in poje: G. MORANDI,
DO in S. MONDAINI
E. WU, N. TARANTO, VIANEL-
UFIFiFlINIE
ssohviipk
TRST v,Ble XX Settembi^ l«
NABREŽINA (center)
SESUAN (center)
ZLATI IIV SREHRNI OKRASNI PR KOMET!
Tržaško kazensko sodišče Je ob sodilo na 6.000 lir globe 46-letnega Rocca Susina, ki je bil obtožen tihotapstva. Moškega so financarj-i zasačili 30. Julija 1. 1964 v Ul. Machiavelli z osmimi urami in dvema računskima strojema.
Susino je sicer dokazal, da Je bil zakoniti lastnik ur, toda znašel se je v precepu zaradi posesti računskih strojev. Res Je, da je stroja zakonito odkupil v goriškl zastavljalnici, toda žal sta bila tujega izvora. V resnici je šlo za majhna strojčka, ki sta bila bolj podobna igračkam kot strojem, ki se uporabljajo v uradih in podjetjih Zaplenjene ure so financarji že naslednji dan vrnili zakonitemu lastniku.
Na obravnavi Je javni tožilec zahteval, naj sodniki obsodijo Susina na 10 mesecev zapora.
Slovenske vasi na Goriškem ima jo že danes vse pogoje za splošen turistični razvoj. Te možnosti bodo še večje čez nekaj let, ko bodo ceste na Krasu in v Brdih asfaltirane in ko bodo torej vsi naši kraji lahko dosegljivi motoriziranim turistom, zlasti nedeljskim, ki so danes osnova turističnega razvoja.
Števerjan je postal v nekaj letih znan širom naokoli po zaslugi nekaterih posameznikov in društev, ki so znali s privlačno propagando privabiti v vas tisoče in tisoče nedeljskih izletnikov, ki so šli v Brda bodisi na razne poletne prireditve ali pa na skromen nedeljski izlet. Vse to ima seveda tudi precejšnje gospodarske posledice, kajti kmetje kar doma prodajo po boljši ceni svoje pridelke, med katerimi ima prvo mesto žlahtna briška kapljica. Doslej slabo urejene cestne zveze niso dovolile večjega navala a mor da že to jesen bo Števerjan pove zan z Gorico z lepo asfaltno cesto. Čez nekaj let pa bo Števerjan povezan z moderno cesto tudi s Kr-minom mimo Plešivega in Jazbin.
Boljši položaj je v sovodenjski občini, kjer so zelo dobro obiskane gostilne vzdolž državne ceste Go-rica-Trst. Skozi Sovodnje pa je sedaj speljana lepa asfaltna cesta Gorica-Zagraj, ki bo brez dvoma pripomogla, ko bo turistom znana, večjemu turističnemu dohodu v Sovodnje. Prav tako je nedeljskim izletnikom omogočen obisk Vrha, odkar se vije asfaltni trak od Gabrij do Vrha.
Najbolj zapuščena pa je kraška planota. Tod je s cestami zelo slabo in to je zavrlo vsak turističen razvoj. Predvideva se v kratkem izboljšanje tudi na tem področju.
Kaj je našim vasem potrebno za turistični razvoj, ki ima za vse tudi gospodarski pomen? Vprašanje modernih cest je prvo; tu je sedaj stvar pravilno stekla in čez nekaj let bomo lahko ugotovili, da smo postali enakopravni z drugimi vasmi na Goriškem. Drugo vprašanje je modernizacija gostinskih obratov: pravkar je v teku natečaj, ki so ga razpisale turistična ustanova, pokrajinska uprava in trgovinska zbornica. Rok za vlaganje prošenj 31. marec in prav bi bilo, da se slovenski gostilničarji poslu-žili te možnosti. Le na tak način bi lahko zadovoljili goste, ki so iz dneva v dan bolj zahtevni.
Še boij važna pa je urejena turistična propaganda. V celotni državi obstajajo krajevne turistične ustanove (Pro loco), ki pod nekakim okriljem domač' občine uskla-jajo domače praznike, šagre, prireditve kulturnega, zabavnega in športnega značaja. V te Pro loco včlanjene občine, domača prosvetna in športna društva, gostilničarji in drugi zasebniki, ki jim je pri srcu gospodarski razvoj lastne vasi. Te Pro loco imajo pravico do raznih državnih in občinskih podpor. V naših vaseh teh organizacij sploh ni. Prosvetna ali športna društva prirejajo svoje prireditve samostojno, včasih s podporo včasih pa celo z nasprotovanjem občine. Na Goriškem imamo razne Pro loco (v Gorici, Tržiču, Krminu, Zagraju, Romansu, Villessah), ki pravzaprav delajo na območju občine to, kar delajo v naših vaseh razna prosvetna društva raznih
barv in odtenkov. Razlika je le v tem, da člani naših društev delajo brez podpore, razne Pro loco pa imajo pravico do podpor iz javnih sredstev. Pravilno in potrebno bi bilo torej, da se tudi v naših vaseh na Goriškem ustanovijo turistične ustanove Pro loco, v katere naj pridejo vsi ljudje, brez politične razlike. To sicer velja tudi za slovenske vasi na Tržaškem.
Če bo do tega prišlo, bomo lahko čez nekaj let napravili pozitiven obračun za turistični in gospodarski procvit naših vasi in vseh tistih ljudi in društev, ki se s temi stvarmi ukvarjajo.
MARKO WALTRITSCH
ski svetovalec Rambaldo Zuccalli, ki priporoča, naj bi storili vse, da se čimprej zgradi avto cesta Gorica-Ljubljana, ki bi bila tako velikega pomena za goriško gospodarstvo.
Razdeljevala jih bo trgovinska zbornica - Zapadejo 31. maja letos
Skoro 10 milijonov lir za prizadete po neurju
Urnik trgovin za veliko noč
Goriška federacija PSU sporoča: Pred časom je poslanec Lanfran-co Zuccalli opozoril državnega podtajnika Guida Ceccherinija na potrebo, da bi bilo treba dodeliti nekaj izrednih podpor za nakup potrebnega materiala in plačilo specializirane delovne sile, ki so potrebni za dobro obratovanje delovišč, katere je odprlo ministrstvo za delo in socialno skrbstvo, v zvezi s poplavami v nekaterih občinah na Goriškem.
Sedaj je prišel odgovor podtajnika Ceccherinija, ki sporoča, da je notranje ministrstvo dodelilo v ta namen Skoro 10 milijonov lir, ki so takole porazdeljeni:
Gradež 2,102.000; Gorica 2,170.400; Krmin 589.600; Gradiška 210.300; Zagraj 383.400; Škocjan ob Soči 1,200.000; Starancan 1,520.900; Ro-mans 350.500; Ronke 432.000 in Turjak 862.100 lir.
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča urnik trgovin za velikonoč-ne praznike:
Danes, 25. marca se bodo vse trgovine zaprle ob 20. uri, pekarne in mlekarne bodo prodajale kruh in mleko tudi za naslednji dan.
Jutri, velika noč: vse trgovine v pokrajini bodo zaprte ves dan.
Ponedeljek, 27. marca: vse trgovine bodo zaprte ves dan, vštevšl mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo. Odprte bodo samo pekarne in mlekarne, in sicer od 8. do 13. ure.
Trgovinska zbornica sporoča, da bodo v torek, 28. marca pričeli razdeljevati bencinske bone proste cone lastnikom avtomobilov in motorjev stalno bivajočim v občinah Gorica in Sovodnje (opozarjamo, da gre v Sovodnjah za celotno občinsko ozemlje, op. ur.), ki razpolagajo z rekviziti, predvidenimi v pravilniku, in ki so že vključeni v letošnji razdeljevalni načrt. Bone bo zaenkrat razdeljevala trgovinska zbornica, Ul. Crispi 10 med 9. in 12. ter 16. in 18. uro, ob sobotah od 9. do 12. ure.
Avtomobili 6-11 HP prejmejo po 90 litrov, 12-13 HP po 120 litrov, nad 13 HP pa 130 litrov. Motocikli 50-125 kub. cm po 15, 2-4 HP po 15, nad 4 HP po 25 litrov; za motorčke na kolesih bodo dali po 10 litrov.
S prihodnjim obvestilom bo trgovinska zbornica seznanila lastnike tovornjakov vseh vrst, kdaj bodo pričeli razdeljevati bencinske bone v uradu EAM v Gorici.
Ker trgovinska zbornica ni organizirana za razdeljevanje bonov in to ne spada v njeno neposredno pristojnost (k temu se je zatekla, ker še ni bil sklenjen dogovor
avtomobilskim klubom, op. ur.) naj upravičenci ne povečujejo vrst pred okenci, ampak naj se raje vrnejo, ko bo manj ljudi. Služba bo delovala toliko časa, dokler ne bodo prejeli bonov vsi upravičenci. Last. mki vozil bodo pri okencu pokazali avtomobilsko knjižico, lastniki ci-klomotorjev pa potrdilo. Bencinski boni, ki bodo tokrat razdeljeni, so po 5 in 10 litrov ter predstavljajo ostanke poprejšnjih razdeljenih (leta 1963, 1965 in 1966).) Njihova veljavnost zapade 31. maja letos.

SINDIKALNE VESTI
Sporazum za proizvodno nagrado pri podjetju INTES
Na račun po 5000 lir bodo izplačali še pred veliko nočjo
Med hojo po ulici padla in se pobila
Bolničarji RK so včeraj morali odhiteti v Ul. Fortunio, kjer je pred vežo stavbe št. 8 na tleh ranjena ležala 86-letna gospodinja Vittoria Urban iz Ul. Settefontane. Priletna ženska se je zelo verjetno med hojo po Ul. Fortunio počutila slabo, se zgrudila na tla in se pri padcu ranila in pobila po čelu in levi obrvi, zadobila pretres možgan in izgubila spomin.
Ranjenko so odpeljali v bolnišnico in sprejeli na nevrokirurški od delek, kjer se bo morala zdraviti od 10 do 20 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
3 MARKET
BOGATO
IZBIRO
SPECIALITET
PRAZNIČNE
DNI
VAM
NUDIJO
• KOPER
• SEŽAN A
• NOVA GORICA
Sestanek Kmečke zveze v torek v Doberdobu
V torek, 28. t. m. z začetkom ob 20. uri bo v društvenih prostorih v Doberdobu sestanek Kmečke zveze, na katerem se bodo pogovorili o pripravah na volitve v kmečko bolniško blagajno. Pogovorili se bodo tudi o pokrajinskem natečaju za izboljšanje hlevov. Sestanka se bo udeležil tudi pokrajinski odbornik Marko Walt.rit.sch.
Dve interpelaciji o cesti Villesse-Gorica-Ljubljana
Občinski svetovalec v Gorici Majo je poslal županu Martini interpelacijo, v kateri omenja razgovore o urbanističnih načrtih, ki so jih pred kratkim imeli v Celovcu. Prisoten je bil tudi predsednik zavoda za urbanistiko iz Slovenije. Neki časopis iz naše dežele je s tem v zvezi prinesel vest, da so na tem sestanku govorili o gradnji avto ceste Ljubljana-Trst, ki naj bi jo zgradili namesto ceste Gorica-Ljubljana. Ker bi to bilo v škodo Gorice in njenega gospodarstva, interpelant vprašuje župana, kaj namerava u-kreniti, in to čimprej, da se prepreči tako zapostavljanje goriških interesov.
Podobno interpelacijo je predsedniku pokrajine tudi pokrajin-1
Na pokrajinskem uradu za delo v Gorici so včeraj sklenili sporazum za izplačilo proizvodne nagrade delavcem tekstilnega podjetja INTES iz Zdravščine. Na sestanku so bili prisotni predstavniki vodstva podjetja, Zveze industrijcev in predstavniki treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL.
Sporazum je bil dosežen na naslednji osnovi: proizvodna nagrada za leto 1966 se obračunava za vsako delovno uro, bodisi redno kot izredno; specializirani delavci bodo prejeli po 10 lir na uro, kvalificirani po 9 In navadni delavci pa po 8 Ur.
Nagrado bodo izplačali vsakemu upravičencu posebej z izplačilom aprilske mezde. Vodstvo podjetja je tudi zagotovilo, da bodo za velikonočne praznike, se pravi danes, izplačali predujem na proizvodno nagrado in sicer do 5000 lir.
Sprejet je bil tudi sklep, da se bo vodstvo sestalo s prestavniki delavcev ponovno dne 31. julija letos, če med tem ne bo že podpi sana nova delovna pogodba, da bi proučili izplačilo predujma na račun, eventualne proizvodne nagrade leto 1967.
VESTI IZ TRŽIČA
Obsojen, ker ni prijavil vinskega pridelka
slovenskih vernikov in duhovščine. V cerkvi sv. Ignacija je po maši in pozdravnem nagovoru msgr. Rudija Klinca najprej spregovoril slovenščini, se opravičil, da ne pozna našega jezika. Pripomnil je, da si je prizadeval, dasiravno ne docela uspešno, okrepiti prisotnost slovenskih vernikov v središču mesta ter je priznal nesporazume glede delovanja nekaterih slovenskih ustanov.
Vlogo goriške nadškofije je nadškof opisal tudi na shodu 29. oktobra 1966. Njegove takratne izjave so prejšnji dan objavili v manjši brošuri. Nadškof je tudi ob tisti priliki naglasil nujnost sožitja, življenja v novi resničnosti. Sodelovanje dveh narodnih skupnosti v u-pravnem življenju je lahko tudi zapleteno, toda dobro delo, ki bo privedlo k zrelosti in plodnosti.
Pred okrajnim sodnikom v Tržiču dr. Fina/zerjem se je moral včeraj zagovarjati 71-letni Emil Peric iz Devetakov. V obtožnici je rečeno, da so našli pri njem 20 hi vina lanske proizvodnje, ki ga ni prijavil, kot je po zakonu predpisano. Obsojen je bil na plačilo 133.333 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je odv. Sardo.
Na delu v CRDA se je včeraj popoldne ponesrečil 54-letni Luigi De an. Okrog 15. ure je padel nanj težak kos pločevine, ki mu je pritisnil prsni koš ter mu tudi zlomil kakšno rebro. V tržiški bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Pri delu v pristanišču pa se je ponesrečil 48-letni Marco Vitt iz Ronk. Okrog 150 kg težak kos železa mu je padel aa desno nogo ter mu jo verjetno tudi nalomil. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju.
Prvo pomoč s prognozo okrevanja v treh dneh so nudili 50 letnemu Antonu Lorenzutu iz Doberdoba, ki se je zbodel z ostrim predmetom v desno roko.
Nadškofove izjave ob njegovem odhodu
Zahvala predsednika republike Saragata
Predsednik republike Giuseppe Sa ragat se je zahvalil goriškemu prefektu za čestitke, izražene ob priliki njegovega godu. V zahvali izraža čestitke prefektu in vsemu goriškemu prebivalstvu.
Goriški nadškof Pangrazio, ki poslavlja od svoje nadškofije, je v sredo zvečer sprejel predstavnike oblasti. «Ko sem pred pet'mi leti — je dejal nadškof — prišel semkaj... sem se prepričal, da sta za Gorico nujno in neodložljivo potrebni dve odločitvi: vzpostaviti dialog in sodelovanje med etničnima sku pinama; ozreti se čez mejo ter za-poslal' četi in utrditi stik med ljudstvi.* Nadškof se je poslovil tudi od
IIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIimiHlllllllllllllllllllllllllMllllllinillMIIIIIIIIIIIII
IZPRED OKRAJNEGA S0DISCA V GORICI
Mlada žena iz Grojne ni mogla živeti skupaj s taščo v Versi
Vrnila se je domov, vložila tožbo za ločitev in za preživnino * Tudi mož vložil tožbo za ločitev
• KRANJSKA GORA
Večji del dopoldanskega zasedanja okrajnega sodišča v Gorici Je pretekli petek zavzela razprava pro. ti 32-letnemu obtožencu Giuseppu Screminu iz Verse, Ul. Oberdan 40. V obtožnici je navedeno, da Je v nasprotju z družinskimi predpisi in z družinsko moralo, ustavil prispevke za preživljanje svoje žene Ane Kovačič ln 19 mesecev stare hčerke Mirjam. Obtožnica se nanaša na obdobje od marca do julija 1966.
Iz sodnih zapisnikov Je razvidno, da se je Obtoženec spoznal s svojo bodočo ženo, ki je živela s starši v Grojni št. 7 pri Gorici že leta 1964 ln sta se v Jeseni tistega leta poročila. Ženo je pripeljal na očetov dom v Versi, kjer je vodil očetovo trgovino z mešanim blagom. Meseca julija 1965 se je zakoncema rodila hčerka Mirjam. 2e takoj od samega začetka pa so se začeli prepiri med nevesto in tastom, zlasti pa s taščo in proti koncu leta 1965 se je žena odločila, da ne bo več živela s taščo pod isto streho, ter se je vrnila k materi v Grojno, skupaj s hčerko. Mož se je v začetku strinjal z njo in jo je celo spremil k materi ter jo pozneje še večkrat obiskal in ostal tam tudi čez noč. V prvih mesecih sta se sporazumela, da ji je dajal po 10 tisoč lir tedensko zanjo in za hčerko. Pozneje pa je prenehal prihajati in tudi plačevati.
2ena je nato vložila tožbo za ločitev in ker ni hotela nazaj v Ver-so, je vložil protitožbo za ločitev tudi mož. Takrat je sodišče odredilo, da mora mož plačevati za ženo ln hčerko po 45 tisoč lir preživnine mesečno.
Bilo Je to maja lani. Takrat je posegel vmes obtožencev oče, ki je dejal, da toliko ne morejo plačevati, ker so dohodki iz trgovine pičli ter je odredil, naj ji sin plačuje po 15 tisoč lir mesečno. Zadeva je prišla do odvetnika in nato pred sodnika. Pri razpravi je žena izjavila, da se ne mara vrniti v Verso k možu. ter Je zahtevala določeno preživnino zase in za hčerko. Sodnik dr. Basso Je zaslišal vrsto prič. med katerimi sta bila tudi župan in župnik iz Verse, ki so med drugim navedle, da so v tem kraju s kakimi 500 prebivalci kar tri trgovine in da so dohodki skromni, ter zato ne more obtoženec plačati več od 15 tisoč lir.
Zastopnik žene odv. Pedroni Je zahteval točno plačevanje predpisane preživnine ter 345 tisoč lir na račun zapadlih obrokov In sodnih stroškov.
Obtoženca je branil odv. Devetag, ki je navedel, da Je žena vedno delala v tekstilni tovarni v Podgori ter se je vozila na delo z avtom
teri ter zato ni Jasno, kdo ima večje dohodke, ona ali njen mož. Predlagal je naj spremenijo prvoten sklep o preživnini in naj isto znižajo na vsoto, ki Jo bo obtoženec lahko plačeval, njega pa naj oprostijo ker ni zakrivil kaznivega dejanja.
Sodnik Je spoznal obtoženca za krivega ter ga obsodil na 20 dni zapora, 30 tisoč lir globe ln plačilo sodnih stroškov. Plačati bo moral tudi sodne stroške žene, za kar Je določil 65 tisoč lir.
Drž. tožilec: odv. dr! Sancin; sodnik dr. Bassi; zapis. Smet.
Vespist je podrl pešca
Včeraj ob 11.30 se je pripetila blizu nadškofije v Gorici prometna nesreča, pri kateri je bil ranjen 11-letni dijak Francesco Binello iz Gorice, Ul. Buffolini 22. Binello je prečkal cesto na koncu Ul. Carduc-cl po črtkastem prehodu. Da bi se izognil avtu fiat 1100 je napravil korak nazaj in tako prišel pod lam-bretto, ki Jo je vozil lz Ul. Carduc-ci proti Travniku 18-letni Massimo Kraner iz Gorice, Ul. Rafut 1. Pešca so odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na glavo, bulo na lasišču in odrgnjenje
na desnem komolcu. Pridržali so med tem ko Je moral mož okrog' ga za 10 dni na zdravljenju. Cest-
po opravkih s kolesom. Tudi sedaj na policija je ugotovila nekaj Skodela v tovarni ln na polju pri ma-1 de tudi na vozilu.
V četrtek, 30. t. m. seja pokrajinskega sveta
Nova številka revije «Iniciativa isontina»
Pravkar je v Gorici izšla nova številka krajevne revije slniziativa isontina». To je prva številka t> letošnjem letu (31) ter obsega 130 strani.
Od člankov na) omenimo predvsem oceno prvih treh let delovanja deielne uprave Furlanija-Ju-lijska krajina, s posebnim ozirom na goriško pokrajino. Zanimiv je tudi sestavek Sergia Tavana o Krminu, njegovi umetnosti in okolju, ki je opremljen tudi s številnimi slikami. Dr. Luigi Granelli je objo vil daljši članek o De Gasperiju, Camillo Medeot pa začetek svoje študije o goriških duhovnikih, ki so bili internirani v Avstriji med prvo svetovno vojno.
Maurizio Calligaris piše o bivanju v Gorici znanega sicilskega pisatelja Elia Vittorinija, ki je bil zaposlen nekaj časa kot delavec v cementarni v Anhovem. Pro). Mo-nai pa poroča o umetniški dejavnosti na področju deiele v lanskem letu.
Revija ima številne foto posnetke) med njimi nekaj v barvah. Kot običajno ima tudi ta številka na koncu kratek pregled vsebine v slovenščini in nemščini.
V četrtek, 30. marca zvečer ob 20.30 bo seja pokrajinskega sveta Gorici. Na dnevnem redu je 20 točk, med katerimi sta tudi dve re. soluciji opozicijskih svetovalcev, imenovanje pokrajinskih zastopnikov v razne odbore in ustanove ter najem posojila 333,5 milijona lir pri državni blagajni v Rimu za kritje pokrajinskega primanjkljaja v letu 1966.
Darovi in prispevki
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza sporoča vsem lastnikom kmetijskih strojev, da zapade 31. marca t. 1. rok za prijavo lanskoletne potrošnje goriva ln za letošnjo zaprosite v.
Isto tako morajo do 31. marca vložiti prošnje na pokrajino vsi oni, ki se želijo udeležiti nagradnega natečaja za izboljšavo živinskih hle. vov in kurnikov.
Zainteresirani kmetje naj se obr. nejo na sedež Kmečke zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1/1, kjer Jim bodo v uradnih urah nudili vso potrebno pomoč.
Za podporno društvo je darovala Kmečka banka v Gorici 30 tisoč lir. Vodstvo se ji najlepše zahvaljuje tudi v imenu tistih, ki bodo iz tega prispevka deležni pomoči.


'c
■ >
Za veliko noč skrčen promet mestnih avtobusov v Gorici
Avtobusi na mestnih avtobusnih progah ATG bodo jutri, za veliko noč, obratovali v skrčenem obsegu.
Na progi št. 1 bodo začeli voziti ob 5.10 in v presledkih vsakih 20 minut ckj 12. ure in vsakih 14 minut od 12. do 21.30. Avtobusi ne bodo vozili na zunanji in notranji rdeči krožni progi, pač pa bodo nor malno obratovali na obeh črnih krožnih progah.
Vožnje na progah za glavno po kopališče in Sovodnje bodo začele ob 15. in se zaključile ob 22.50.
Včeraj popoldne ob 14.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 44-letno Marijo Jannarone iz Moše. Zdravnik ji je ugotovil udarec na glavo, rano na tilniku ter lažji pretres možganov. Pridržali so jo za 10 dni na zdravljenju. Sin, ki Je spremljal mater, je povedal, da je malo prej padla doma z lestve, ko je imela opravka s čiščenjem pred prazniki.
(lorlca
VERDI. 17.00: «La notte del generali«, Peter OToole in Omar She-rif. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 14.30, 18, 21.30: «11 dr. 21-vago«, Omar Sharif, Julie Cristie, v kinemaskopu in barvah, ameriški film.
MODERNISSIMO. 16—22:	«Vinny
Puh«, Walt Disneyeva dokumentarna risanica v barvah. Ameriški film,
CENTRALE. 17.15: »Riderai«, L. To. ny, M. Solina in R. Vianello.
VITTORIA. 17.00:	«Pochi dollari
per Jango«, A. Steffen ln Gloria Osima. Kinemaskope v barvah.
/ riič
AZZURRO. 17—22:	«La resa dei
conti«, L. Van Kleist in T Mil-liam; kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22: «The Chap-man storyj, J. Brynner
EXCELSH)K. 16-22: «Parigi bru-cia», K. Douglas in G. Ford ter An Delon.
K nn k*
EXCELSIOK. 19—22: «La caduta delle aquile», G. Peppard, R. Schneider in J. Mason.
RIO. 19—21.30: «Da un momento airaltro«, J. Seberg in H. Black-man; barvni film.
Bi
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoCl Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italija 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V KONKAH
Danes ves dan ln ponoči Je v Ronkah odprta lekarna «Alla staži o. ne« dr. Matittl — Vermegliano — Viale Garibaldi 3 - tel. 75046.
LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «Alla salute«, dr. Fab-bris — Panzano, Ul. Cosulich 103, tal. 72-480.
HOKEJ NA LEDU
1969. leta
V Jugoslaviji I svetovno prvenstvo A in B skupine
DUNAJ, 24. — Danes odmor na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu, kjer ho Sovjetska zveza verjetno ponovno osvojila naslov. Sicer imajo to možnost poleg Kanade še Švedska, ki je izgubila z ZDA in ČSSR, ki je morala prepustiti obe točki presenetljivim Fincem. Pripomniti pa je treba, da so sovjetski hokejisti dosegli 17 golov več kot trenutno drugouvrščena Kanada.
Med kongresom mednarodne zveze za hokej na ledu (LIGH) so določili da bo svetovno prvenstvo 1969. leta v CSSR (Praga), 1970. leta pa v Kanadi. Mesta še niso določili.
V Pragi b6 prvenstvo samo A skupine, kjer bo nastopilo 6 najboljših reprezentanc sveta. Prvenst vo za B in C skupini pa bo v Jugoslaviji, medtem ko bo naslednje leto v Kanadi prvenstvo za vse tri skupine.
)
ODBOJKA
V	ponedeljek, 27. marca
že,nska B liga Ob 10. url v Gorici
AGI — BOR
* * *
Ob 11. uri v Trstu
FARI TRST — BREG
...
Ženska promocijska liga Ob 9. uri v Trstu
FARI — BREG • • »
Ob 10. uri na stadionu »Prvi maj«
ZARJA — SOKOL * * *
Odložena tekma Corridoni - Sokol bo v soboto 1. aprila ob 16.30.
...
Moška C liga
V	ponedeljek, 27. marca Ob 10.30 v Turjaku
TURRIACO — KRAS
• * *
Ob 10.30 v Gorici
OLIMPIJA — ACEGAT
MEDNARODNI NOGOIM
dar je treba pripomniti, da so ti prišli v prvem letošnjem spopadu z Gretto do zmage šele v zadnji minuti igre.
Proseško Primorje pa bo moralo v goste k enajsterici Gipo Vdani. Po nedeljskem neuspešnem nastopu v derbiju z Vesno, so Prosečani prav gotovo precej potrti. Brez dvoma pa bodo Zužlč in tovariši skušali jutri z zmago zbrisati nedeljski neugodni nastop. Trener Fragiacomo je optimistično razpoložen, ker je prepričan, da bodo tokrat Prosečani dali vse iz sebe. Izvedel bo nekaj sprememb in prav gotovo bo Bartole ponovno prevzel
|IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIflllllUlllllltlltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||iv„„|||l|||l„n|,„|„|||„|||m|||||mm||||||||||||||
DOMAČI ŠPORT
NOGOMET
III. kategorija Jutri, 26. marca Ob 10.30 v Boljuncu
UNION — S. ANNA * • *
Ob 10.30 v S. Sergiu
S. SERGIO — ROSANDRA Z.
* * »
Ob 11. uri v Ul. Flavia
VI ANI — PRIMORJE
* * *
Ob 15. uri v Nabrežini	,
VESNA — GRETTA * * *
Ob 15. uri v Boljuncu
BREG — MUGGESANA * * *
V ponedeljek, 27. marca Ob 15. url ori Sv. Alojziju
PRIMOREC — LIB. PROSEK
V III. AMATERSKI KATEGORIJI
Nedelja brez presenečenj?
Vesna, ki je prejšnjo nedeljo ponovno prevzela vodilno vlogo v L skupini bo imela jutri lahko nalogo z zadnjo uvrščeno enasterico Grette. Predvidevanja so torej popolnoma na strani Križanov, ven-
27. t.m. prijateljska tekma Italija - Portugalska
Res ne poznamo reprezentance, ki bi Istočasno uvrstila kar nekaj organizatorjev igre. Italija pa se jih je poslužila kar pet proti Cipru in sicer Lodattija, Juliana, Domenghinija (krila namreč ne Igra več), Rivere (ki pravi napadalec ni) in seveda Corsa. Pretiranega števila igralcev, ki delujejo pretež-
no na sredini igrišča, Herrera se ni hotel zavedati. Pustil je doma Ri-vo, ki bi bil v Nlkoslji kot prava mana, in tako smo lahko bili priča kopičenja igralcev na sredini igri-ščk (igrišče je bilo poleg tega ozko, kratko, peščeno), kar gotovo ni bilo primemo za obilno žetev golov, Ki so se je nadejali italijanski “igralci. Herrera je po tekmi izjavil, da bi «azzurri» lahko zmagali s 5:0. Gotovo bi lahko, če bi imeli dve pravi krili ali vsaj enega strelca. Zmanjkal je Mazzola, Riva je bil tako neobhodno potreben. Ne. Herrera se je raje poslužil Juliana, ki sicer ni razočaral, kot strelec pa pomeni zelo malo. Realizatorska naloga je tako ostala Cappelllniju, ki je bi! preosamljen in je zato v 90' igro videl le dvakrat ali trikrat žogo. Zares premalo! Pravi napadalec naj bi bil tudi Rivera, toda kapetan Milana ne ljubi »gorečega kazenskega prostora«, kjer so gležnji in kolena v stalni nevarnosti. Domen-ghini ne odvija več igre pravega krila, torej si lahko predstavljamo taktično razporeditev italijanske reprezentance, nekaka 4-4-1-1. Toda: ali niso pričakovali italijanski ljubitelji nogometa z vključitvijo Herrere v tehnično vodstvo hitrejše, učinkovitejše napadalne igre, kjer bi bil protinapad najnevarnejše orožje? Na Cipru pa so bili v protinapadu nevarni le domačini!
Po tem delnem spodrsljaju, kajti 2:0 je preskromen rezultat (Romu-
MiiiiiiitiiiiminiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMuiMiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiii
S TROFEJAMI IZ BERGAMA
Namiznoteniški igralci Bora so se na državnem turnirju v Bergamu odlično izkazali. Ekipno so zasedli tretje mesto, vsi pa so se vrnili domov s kako trofejo. Na sliki Edi Bole, Adrijan Tavčar, Boris Košuta in Edi Košuta z nagradami
ni ja Je zmagala v Nikosiji s 5:1), bo morala Italija v ponedeljek sprejeti v goste močno državno reprezentanco Portugalske, ki je na lanskem svetovnem prvenstvu zasedla tretje mesto. Za to prijateljsko tekmo je Valcareggi namignil na nekaj sprememb v Italijanski reprezentanci (Bulgarelli...). Portugalska namreč ni Ciper in vsaka napaka bi lahko bila usodna proti Eusebiu in drugim. Kajti Eusebio je prav v tem času v odlični formi, medtem ko je začel prvenstvo Portugalske precej slabo. V zadnji tekmi proti Braga je dal 4 gole. Fac-chettl (?) bo imel torej precej dela in gotovo bo prav dvoboj med tema dvema igralcema ena najzanimivejših točk tekme. Velika novost v luzitanski reprezentanci pa je srednji napadalec Artur Jorge, 21 let. standardni član Accademico iz Coimbre, ki je v 20 prvenstvenih tekmah dosegel 18 golol! Trenutno je na prvem mestu lestvice najboljših strelcev pred »nedosegljivim« Eusebiom. Ostali novosti Portugalcev sta še vratar Americo Lo-pes, ki je zamenjal ne preveč gotovega reprezentanta Carvalha, da ne govorimo o Costi Pereiri; in stopper Raul, član Benfice, trenutno v izredni formi. Postava Luzl-tancev bo po vsej verjetnosti naslednja: Americo Lopes; Morais, Raul: Jose Carlos, Hilario, Jaime Graca; Jose Augusto, Eusebio, Artur Jorge in Simoens. Reprezentanca svetovnega prvenstva pa je bila: Carvalho, Morais (Festa), Vicente, Baptista, Hilario, Graca, Coluna, Jose Augusto. Eusebio, Torres in Si-moes. Torej le nekaj novosti. V bistvu pa je reprezentanca ohranila nespremenjeno podlago. Tudi tokrat je največ igralcev članov najmočnejše portugalske enajsterice Benfice. Ti so: Raul, Jaime Graca, Coluna, Jose Augusto, Eusebio in Simoes. Tudi «starega» načina igre (4-2-4) Portugalci niso opustili, pa čeprav je tehnično vodstvo ekipe prevzel Gomez Da Silva, ki je zamenjal brazilskega mojstra Otto Glo-rio.
Nedvomno, bo to prijetno srečanje, ki bo realno pokazalo moč italijanske reprezentance, ki naj bi bila naslednja:	Sarti (Anzolin);
Nardin (Landini), Facchetti: Lo-detti, Guarneri. Picchi; Domenghi-ni, Rivera (Mazzola), Riva, Bulgarelli, Corso.
—edson—
* * *
MILAN, 24. — Sandro Mazzola, se je danes pridružil reprezentantom. Zvezni zdravnik mu je nemudoma pregledal poškodbo na nogi, vendar bo šele po jutrišnjem treningu ugotovil, če bo Mazzola lahko v ponedeljek nastopil proti Por tugalski.
vlogo stoperja, s čimer se bo obramba prav gotovo okrepila, čeprav tudi Viani napoveduje nastop s popolno postavo in upa na točko, so naša predvidevanja popolnoma v korist Prosečanov.
Enajsterica Primorca pa bo nastopila v ponedeljek in bo sprejela v goste proseško Libertas. Po treh zaporednih negativnih nastopih, bodo skušali Trebenci priti do zmage. Libertas ni v najboljši formi, vendar je dovolj močna, da lahko predvidevamo kvečjemu le delitev točk
V skupini M bodo Brežani Igrali na domačih tleh. V gosteh bodo imeli miljsko enajsterico Mugge-sane. Boljunčani bodo imeli jutri priložnost, da zmanjšajo razliko med Miljčani in njimi. Borba na igrišču bo precej težka, ker bodo skušali gostje oditi domov vsaj s polovičnim izkupičkom.
Po nedeljskem odmoru bo enajsterica Uniona ponovno nastopila na igrišču. Podlonjerci že od konca decembra niso prišli do točke in verjetno tudi jutri ne bodo, saj bodo imeli v gosteh Sv. Ano, k: se resno poteguje za drugo mesto v lestvici. Prav zaradi tega bi bil neodločen izid že lep uspeh za pod-lonjerske nogometaše.
B. R.
_ ODBOJKA
Dve zmagi Sokola in en uspeh Brega
V četrtek je bil na stadionu «Frvi maj« > odbojkarski troboj z udeležbo šesterk nabrežinskega Sokola, bazoviške Zarje in Brega iz dolinske občine. Medtem ko je Sokol zabeležil dve zmagi in Breg eno, je Zarja v obeh spopadih klonila boljšim tekmecem. Rezultati pravzaprav nimajo posebne velja-vč, ker so se Nabrežinci ojačili, medtem ko je ekipa Zarje nastopila v nepopolni postavi.
Izidi
Sokol — Zarja (15:2, 15:6)
Breg — Zarja (15:6, 15:5)
Sokol — Breg	3:2
(15:10, 6:15, 15:11, 12:15, 15:7) Postave
Sokol — A. Pertpt, J3. pertot, Radovič, Ušaj, Franco,' Veljak, Svetlič in Petelin.
Breg — Škrinjar, Lavriha, B. Žerjal, E. Žerjal, V. Žerjal, Pangerc, Glavina, Gerli, Lovriha in Prašelj. Zarja — B. Grgič, D. Grgič, Komar, Križmančič, Furlani in Pečar.
VATERPOLO
NEAPELJ, 24. — Od 25. do '27. t. m. bo v pokritem bazenu «F. Scandone« mednarodni mladinski juniorski turnir v vaterpolu. Poleg italijanske reprezentance bodo nastopili še vaterpolisti Francije, Španije in Holandske, medtem ko je morala Jugoslavija, ki je spadala med favorite, v zadnjem trenutku odpovedati udeležbo.
Predvidevajo, da imata Španija, ki jo pripravlja bivši trener italijanske reprezentance Bandy Zolyo-mi, in Holandska najmočnejši reprezentanci. Posebno Nizozemci so nevarni, ker je njihova moč prav v zelo h.itrem premikanju po vodi.
Srečanje bodo sodili po novih pravilih, ki jih je določila mednarodna plavalna zveza,
imUKAFUt
GORIŠKI NOGOMET
Jutri ob 15. v Štandrežu Juventina-Sevegliano
Medtem ko so v štandrežu preteklo nedeljo igrali le juniorji in je ekipa odraslih počivala, ali bolje, igrala prijateljsko tekmo proti Mossi, se na Veliko noč stanje izpremeni. Mali bodo imeli premor, Juventina pa se bo pomerila s Seveglianom.
V prvem srečanju v Furlaniji sta obe ekipi zaigrali nedločeno 0:0, sedaj pa bi bil čas, da Juventina nekoliko popravi svoj položaj, saj
JACKSON HOLE, 24. — Francoz J. C. Killy je zmagal v veleslalomu tekmovanja «Wild West Classic« pred Avstrijcem Bleinerjem in domačinom Jimom Huego.
■iMmiiiHiMmiiiiiiiiimiiimMiMmiHMimiimiiiiiiimiiiiMiiHlmMimiiiiiiimiMimiiiiiMiMmiiiiiiiiiiiimil
je predpredzadnja v lestvici. Ekipa Sevegliana ima dve točki več in tako bi se stanje štandreške enajsterice prijetno izboljšalo, če bi v nedeljo utegnila zmagati.
Postava ekipe bo skoraj nespremenjena: še vedno bo odsoten Fer-
SMUČARSKI SKOKI
DANES IN JUTRI
vidnejše predstavnike. Avstrija bo prisotna s svetovnim rekorderjem Bachlerjem, Vzhodno Nemčijo pa bo predstavljal med drugimi tudi bivši rekorder Peter Lesser. Jiri Raška bo zastopal skupno z drugimi mlajšimi tekmovalci CSSR, medtem ko bo Francija prisotna s svojim najboljšim tekmovalcem Poirotom.
še nepopolni . seznam nastopajočih v Planici je naslednji: Jugoslavija — Eržen, Pečar, Stefančič, Mesec, Smolej, Jurman, Štrucelj, Oman, Giacomelli, Zonta, Dolžan, Bogataj, Gorjanc in Nahtigal. Zelo verjetno bodo nastopili tudi mladinci Dolhar, Demšar, Pre-lovšek in D. Pudgar.
Avstrija — Bachler, Brinzinger, Preiml, Haim, Kroll, Zeihoffer, Jol-ly, Zwitter, Schwabl, Granger, Wimmer.
ČSSR —. J. Raška.
Vzhodna Nemčija — Lesser, D. Miller, Queck, Scharf.
Francija — Poirot, Abez.
Italija —• Giacomo Aimoni in ver. jetno še dva skakalca.
Madžarska — Lazslo Geller, Mi-haly Geller, Csavas, Toth..
Poljska — Walla, Bachleda, Na-dakiewiz, Trupzek.
iiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiim!ifiiiiiill|imiitiiiiiiiiiiiii|||||||,,l|||„|,,|,umili,t
Nad 60 tekmovalcev iz 11 držav v Planici
Nastopil bo tudi svetovni rekorder Avstrijec Bachler
PLANICA, 23. — V dolini Tamarja bo danes in jutri skakalna prireditev za drugi memorial Janeza Polde z mednarodno udeležbo. Nad 60 tekmovalcev iz 11 držav bo nastopilo na 90-metrski skakalnici okoli katere se bo verjetno zbralo po pričakovanju prirediteljev, približno 20.000 gledalčev. Najštevilnejšo reprezentanco bo imela Jugoslavija, medtem ko bodo ostale države poslale v Planico svoje naj-
Ivanikov, Tju-
2:0
2:0
KOŠARKA
MOŠKA A LIGA
Danes zadnja priložnost za goriško Spliigen Bran
Zadnji upi za goriško Spliigen Brau. Vse kaže, da bo morala Zorzijeva ekipa izpasti iz najvišje košarkarske lige. Danes namreč čaka Greena in druge izredno težka naloga: morali 6e bodo pomeriti s peterko Petrarce, ki prav tako ni ravno v najvarnejših vodah in
ima najresnejši namen zagotoviti si zmago prav na račun Goričanov. Prejšnjo nedeljo je namreč ameriški «as» Douglas Moe počival (obenem je izgubil prvo mesto v lestvici najboljših strelcev) samo zato, da bi bil danes v najboljšem razpoloženju proti SplUgen Braua. Z Moejem v formi je za Goričane usoda praktično zapečatena.
Upajmo v nemogoče... Za današnjo tekmo naj bi Goričani igrali z naslednjo postavo: Green, Medeot, Ponton, Comelti, Krainer, Tomasi, Turra, Rossi, Pozzecco in Bosinl.
Tudi borba za prvo mesto se je
znatno poostrila po spodrsljaju Simmenthala v Vareseju. Rubinije-vo moštvo se bo danes pomerilo v derbiju z močno peterko AirOnesta. ki resno misli na končno osvojitev tretjega mesta v lestvici in seveda na današnjo zmago — prestižnega značaja.
Današnji spored tekem moške A lige:
Simmenthal — All’OnestA Oransoda —- Candy Aramis — Fargas Petrarca — Spliigen Brau Cassera — Noalex Butangas — Ignis
folja, ki proti vsakemu pričakovanju še vedno ni dosegel forme za nastop. Novost bo v tem, da bo tokrat za pomožnega vratarja prvič postavljen J. Pelicon, ki po navadi brani vrata juniorjev. Srečanje bo v nedeljo ob 15. uri na štandreškem igrišču, pol ure prej pa so pozvani sledeči igralci: To-masin, Pelicon, Paškulin, Ožbot, Rosolen, Tabaj E., Montico, Tabaj M., Batistič, Nanut, Petejan, Colli-ni, Klaučič.
Vodstvo ekipe vabi vse igralce in rezerve juniorjev na trening, ki bo v ponedeljek ob 9.30 zjutraj.
D. R.

RIM, 24. — Tiskovni urad FIGC javlja, da je bil Italijan Francesco Francescon določen za sodnika tekme za Mitropa Cup 1967 Ujpest Dozsa - Sarajevo, ki bo 29. t. m. v Budimpešti.
SAN FRANCISCO, 24. — V prvi tekmi ameriške turneje je Roma premagala brazilsko enajsterico Flamenga z 2:1 (1:0). Tekma je bila pred 12.000 gledalci v večernih urah.
Gole so dosegli: v 36’ p.p. Peiro (R), v 2’ d.p. Walter (F), v 30’ Ba-rison (R).
MILAN, 24. — Tajništvo Milana je zanikalo vest, da je v pogajanjih za najem trenerja brazilske reprezentance Aymareja Moreiro.
TURIN, 24. — Jutri se bo začel turnir za pokal turinskega mesta z udeležbo mladinskih reprezentanc Avstrije, Bolgarije, Jugoslavije in Italije.
V otvoritvenem dnevu sta na sporedu tekmi Italija . Jugoslavija in Bolgarija - Avstrija. Vse štiri reprezentance so že prispele v Turin, kjer jih bo iutri zjutraj sprejel župan prof. Grosso.
Alessandria — Messina I X Catania — Sampdoria 1X2 Catanzaro — Livorno 1 Genoa — Potenza Modena — Arezzo Padova — Savona Piša — Palermo Reggina — Varese Salernitana — Novara X I Verona — Reggiana 1 Piacenza — Treviso 2 X Empoli — Maceratese 1 Trani — Bari	2
Sovjetska zveza nov.
Zahodna Nemčija — Ohlmayer,
Hoelner, Lampe, Schueller.
Švica — Zender, Schmid, Phiff-ner Schoeni, Wolfsberger.
llllllllllltllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllIUlliiiiilllllIllIllIllIllillllIllllllilIllIllllHiJMIIIIIIIII
GORENJSKA
Na Bledu je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. V Kranjski gori bo danes zaseden 'hotel Prisank, v drugih hotelih in pri zasebnikih je dovolj prostora. V Gozd Martuljku je prostor v hotelu Franc Rozman, v hotelu špik, v gostilni pri Jožici in pri zasebnikih. Prostor je tudi v Podkorenu in v planinskih kočah na Vršiču to je v Tičarjevem domu, Erjavčevi koči in Koči na Gozdu. Mihov dom je odprt samo ob sobotah in nedeljah. Sedežnici na Vitranc obratujeta. Smuka je ugodna z vrha Vitranca do srednje postaje sedežnice. V Ratečah je prostor v obeh gostiščih in pri zasebnikih. V dolini Planice so montirali dve vlečnici, tako da imajo sedaj skupno tri. Na Jesenicah je prostor v obeh hotelih. Prostor je tudi v Domu pod Golico, v smučarskem domu na črnem vrhu in Domu na Planini pod Golico. Dovolj prostora je pri zasebnikih v okolici Jesenic.
V	Radovljici je prostor v hotelu Grajski dvor, v šlandrovem domu in v gostilni Kunstelj. V Tržiču, Podljubelju in na Ljubelju je povsod dovolj prostora. Prostor je tudi v planinskih domovih na Zelenici, pod Storžičem in na Kofcah.
V	Kranju je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v hotelu na šmarjetni gori in v Domu na Krvavcu. Na Jezerskem in v Preddvoru je dovolj prostora, žičnica in vlečnica na Krvavcu obratujeta. V Škofji Loki je dovolj prsotora v gostišču Krona in pri zasebnikih. V planinskem domu na Lubniku je 20 prostih postelj. Tudi zasebniki v Ratečah imajo dovolj prostora. Na Javorjah je prostor v gostilni Blegoš, medtem ko je Loška koča na Starem vrhu zaprta.
V	vseh krajih v Poljanski dolini je dovolj prostora pri zasebnikih. Prostor ima tudi hotel Dom pod Planino v Trebiji. V Selški dolini imajo prostor zasebniki v Selcah in Železnikih. Na Soriški planini je dovolj prostora v I.itostrojskem domu. Tudi zasebniki v Sorici imajo prostor.
Prireditve: V Planici bodo danes in jutri priredili tekmovanje v skokih na 90-metrski skakalnici z mednarodno udeležbo. Tekmovali bodo za memorial Janeza Polda. Na Loškem gradu v Škofji Loki je odprta razstava 20 let grafike na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. ure. Obiski, ki so javljeni vnaprej so možni tudi izven tega časa. V hotelu Pošta na Jesenicah bodo imeli v soboto in nedeljo plesno zabavo.
PRIMORSKA IN GORIŠKA
V	Kopru je prostor v vseh hotelih in pri zašebniklh. V Novi Gorici je prostor v Park hotelu in v hotelu Sabotin. Hotel Poldanovec na Lokvah ima dovolj prostora. Prostor je tudi v Bovcu, Mostu na Soči in Ajdovščini. V črnem vrhu nad Idrijo je dovolj prostora v gostilni Pagon, v gostlini Pri Metki in pri zasebnikih. Snega ni. V Postojni je prostor v hotelu Kras in v Motelu Proteus. Hotel Javornik bodo odprli 25. marca.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V	Ljubljani je prostor v hotelih Lev, Union in Bellevue. Hotel Slon bo zaseden 27. marca, hotel Turist bo zaseden 25. in 27. marca, hotel Ilirija pa 25. in 26. marca. Dovolj prostora je v Zveznem centru za gradbene inštruktorje in pri zasebnikih. V Kamniku je prostor v Koči na Starem gradu in pri zasebnikih. Dovolj prostora je v hotelu Šimnovec na Veliki planini in v gostišču Zeleni rob. Tudi v Kamniški Bistrici je dovolj prostora, žičnica in sedežnica na Veliki planini obratujeta. Dovolj prostora Je v Domžalah. V Trbovljah, Hrastniku in Zagorju je še dovolj prostora. Prostor je v planinskih domovih na Mrzlici, Kumu, Vrheh, Partizanskem vrhu, Koči Dol, Koči Kal in na čemšeniški planini. (Odprta soboto in nedeljo.) V Tzlakah je prostor v Medijskih Toplicah in pri zasebnikih. V Litiji in okolic! je dovolj prostora. Na Vrhniki le prostor v hotelu Mantova in pri zasebnikih. V Logatcu je prostor
v hotelu Martin Krpan in pri z&‘ sebnlkih. Prostor je v Rovtah, v 2i-reh in domu na Goropekah. V Rakovem Škocjanu je dovolj prostora. Prostor je tudi v Cerknici, planinskem domu na Slivnici in v vseh krajih v okolici Cerknice. Pri zasebnikih na Rakitni je dovolj prostora. Prostor je v turističnih domovih na Kureščku, Polževem m Trav«) gori. Pri zasebnikih v Ribnici, Grosupljem in Kočevju je se prostor. Dovolj prostora je tudi v Motelu Medno.
Prireditve: V Narodni galeriji v Ljubljani je odprta razstava del slikarja Jožeta Tominca. V Etnografskem muzeju v Ljubljani je odprta občasna razstava slovenske kmečke noše. V Mestnem muzeju v Ljubljani je odprta razstava, ki prikazuje I. mednarodni slikarski teden 1966 na gradu Retzhof. Na razstavi sodelujejo likovni umetniki Iz Avstrije, Italije in Jugoslavije-Zavod Magistrat v Ljubljani sporoča, da je odprt razgledni stolp na ljubljanskem gradu.
DOLENJSKA
Dovolj prostora Je v obeh hotelih v Novem mestu. Prostor je tuai na Otočcu, v Metliki in Črnomlju-V planinskih postojankah na Lisci. Bohorju in Gospodični na Gorjancih je dovolj prostora.
ŠTAJERSKA
Dovolj prostora je v obeh hotelih v Celju, v hotelu Savinja v Laškem, Paka v Velenju in v planin* skem domu v Logarski dolini. v zdraviliščih Dobrna in Rogaška Slatina je dovolj prostora. Prostor j® tudi v drugih turističnih krajih na štajerskem. V Mariboru je zaseden hotel Zamorc, medtem k° imajo drugi hoteli še nekaj prostih postelj. Na Mariborskem Pohorju je prostor v vseh domovih in v hotelu Bellevue. Hotel Poetovio v Ptuju Je zaseden. Dovolj prostora je V Lovrencu na Pohorju, letovišču grad Štatenberg, v Slovenski Bistrici in v Lenartu v Slovenskih goricah. Z Mozirske planine sporočajo, da ,ie v tem predelu še dovolj snega za smučanje, žičnica obratuje.


CARLO LEVI
38
! BESEDE SO UWI
Francesca je pripovedovala: «K mojemu mrtvemu sinu je prišel sodnik, da bi napravil preiskavo in zdel se mi je j žaljiv. «Mar ne vidiš, da so delavci tisti, ki te zelo pozorno j opazujejo.	Stori	vsaj tako kot	običajno, po	zakonu,	saj ne
! zahtevamo, da se ravnaš po čustvu, kajti bil je človeško meso I in bil je	kakor	ti. Toda ti se	imaš za bolj	vzvišeno	osebo,
ta tu pa	se ti	zdi nič«. Tedaj	je prezirljivo	zmajal z glavo
in rekel: «Ah, ni bil pravi trenutek za to!« Ko sem ga slišala, da tako govori, sem se obrnila in mu rekla: O, ti strahopetec, prav imaš, ko praviš, da ni bil pravi trenutek, kajti misliš samo na volitve in izgubljaš tako svoje področje. Ker pa si zdaj na oblasti, pridi sem noter in me ubij? Ali je to tisti red,	ki ga	prinašaš? Zakaj delaš to preiskavo,	da bi
nas zavaral? Zakaj se ne pobereš domov? Gotovo, ni bil trenutek«
Nasproti krivici, ki je v stvari, stoji torej pravica, ki je enaka gotovosti. Toda Francescin odgovor ni bil oni anarhični in osebni odgovor, ki oboroži roko briganta in ga pripelje v bando, v gozd in do izključitve iz človeške družbe: to je bil politični odgovor, povezan z mislijo nekakšnega skupnega zakona, ki je oblast, na katero se lahko sleherni opre, oblast, sovražna oblasti: stranka. Zakon, ki daje gotovost Francesci, niso ne oblast niti ne njeno orodje: ti že po naravi stvari sodijo k sovražnemu svetu.
Pripovedovala je o prvem mirnem zasedanju zemlje leta
1951., ko je njen sin prvič vodil kmete in so ga potem zaprli: «šli smo na hrib in bilo nas je več kakor tristo; medtem ko smo bili tam, smo malo jedli, nekateri so sedeli, drugi so se sprehajali in nikogar ni bilo, ki bi kaj razdejal, je prišel brigadir iz Sciare s karabinjerjem in nam rekel: «Prosim vas, prosim vas, odstranite zastave«. Kajti imeli smo zastave, ki so bile razvite. Kmetje so rekli: «Ne, zakaj moramo odstraniti zastave, kje je vzrok? Saj vendar zastave ne povzročajo nič hudega. Med nami ni nikogar, ki bi kaj razdejal.« Toda brigadir je rekel: «Torej pojdimo v vas, pojdimo!« In z njim smo se odpravili proti vasi. Ko smo prispeli malo naprej, smo videli spodaj policijo s komisarjem in ti so nas ustavili: «Roke kvišku!« Mi nismo imeli ne pušk, niti metlic, sploh nič. Ustavili so nas in zapisali imena in priimke mojega sinu, Polizza, Tirrusa, Cerutija in Lentinija, ki smo ga imenovali župan iz Favare. Tudi mene so povprašali za ime. Rekel je:
«Kako se pišete?«
«Saj ste me že zapisali.«
«Brzdaj se!« je rekel. Bilo je pet ali šest karabinjerjev in šli smo eni po tej poti, drugi pa po drugi. Eden od karabinjerjev je rekel:
»Dobro si boste zapomnili prav ta dan. Vse čevlje smo si umazali z blatom in tudi hlače imamo polne prsti.«
«Toda za nas,« sem odgovorila, «toda za nas je ta dan eden najlepših dni na svetu: lep, miren in sončen. To je za nas dan veselja, ki ga še nikoli nismo doživeli. Če nam boste dali po zakonu neobdelano zemljo (zakaj bi naj propadala?), ne počenjajte tako, kot ste počenjali danes. Prvič je, da tako počenjate.« In tako smo se odpravili proti vasi. Komaj smo prišli v vas, so pozvali mojega sina in še štiri druge na občino, da bi razpravljali in razčistili dejstva. In moj sin se je vrnil domov, se preoblekel, ker je mislil, da mora tako storiti, kajti mi smo bili pripravljeni na dokaze. Medtem ko so na občini razpravljali, je prispela policija z majhnim
tovornim avtomobilčkom, strpali so jih nanj in jih odpeljali v ječo v Termini.
Zakon je ena stvar, oblast pa povsem druga. Rekla je, da je njen sin hotel spoštovati zakon, zakon o deležu šestdeset proti štirideset, o osemurnem delavniku, toda oblasti so se postavile na stran tistih, ki onečaščajo zakone. Ko je Salva-tore nekaj dni pred svojo smrtjo pričel gibanje za osemurni delavnik v kamnolomu in so ga pričeli nadzorniki izzivati, je odšel k brigadirju v Sciari in mu povedal o dogodku; brigadir mu je odgovoril: «To ne sodi v mojo pristojnost,« in ni hotel posredovati. Naslednjega dne je izbruhnila stavka, tvrdka je obljubila, da bo upoštevala osemurni delavnik in da bo plačala zakasnele mezde. Francesca je pripovedovala, da je med delom prišel marešalo iz Terminija v spremstvu Antonina Mangiafridda, ki je za kneginjo opravljal kontrolo kamionov.
«Marešalo je med vsemi dal poklicati mojega sina Car-nevala. Carnevale, pridi sem! Varuj se dobro, kajti ti si strup za delavce«. Medtem ko mu je moj sin odgovarjal, da nikoli nj bil strup za delavce, temveč da je samo branil zakon, se je Mangiafridda obrnil in mu rekel:
«Nehaj nas že dražiti s tem tolovajstvom! Kaj malo časa bo trajala ta tvoja nesramna predrznost.«
Marešalo ni pričal proti Mangiafriddi. Če bi te besede izgovoril moj sin, tedaj bi ga marešalo aretiral in odpeljal s seboj, toda, ker jih je izgovoril Mangiafridda, ki je zločinec in hudodelec iz Sciare, in ker je kneginjin skladiščnik, ga ni aretiral in odšla sta. To se je pripetilo v petek, trinajstega.«
Neskončno Francescino razpravljanje je bilo o teh dogodkih in o teh prezirljivih sodbah o oblasti v vsakem trenutku zgoščeno. Vsa je bila polna sovražnosti in silovitosti, njen prelom je bil popoln in brez izgovorov in je koreninil na neomajni gotovosti. To je bil prelom s stoletnim položajem, s pasivnim spoznanjem, da se proti tej resničnosti nič ne da
storiti. Brez te gotovosti bi bil mogoč samo obup, preloma pa bi se drugače sploh ne mogel misliti kot samo v poetski obliki posmrtne tožbe ali pa v mitološkem pribežališču, v upanje na neki drug svet, v istovetenju mrtveca s Kristusom-Tudi za njo je bil sin Kristus, toda popolnoma realističen Kristus, (z brigadirjem, ki je kot Pilat rekel: «To ne sodi v mojo pristojnost«) povezan z zemljo in ki ne zahteva lju-bežni, temveč pravico. Od tod to mrzlo trpljenje, ta vzgib k dejanju, ta zagon, ki je v malem podoben pritisku, ki je zganil kmečke Žide iz San Nicandra Garganica, da so, po drugih poteh in z drugimi usodami, šli na pot iskat pravico na tej zemlji. Toda za Francesco svet ni kje drugje, svet zanjo je tukaj, v Sciari, na Siciliji in vodi vojno z besedami, na sodišču v tej sobi.
«Kdor ubije mene, ubije Jezusa Kristusa,« je bil rekel Salvatore članu mafije, ki so ga poslali k njemu z grožnjami pet ali šest dni pred njegovo smrtjo. «Bila je noč, moj sin se je vrnil z dela, ko je iz temine zaslišal, da ga je nekdo poklical po imenu in šepetanje: »Ps, ps». Ni se obrnil in tudi odgovoril ni. Potem se je tisti iztrgal iz sence in se mu približal. Položil mu je roko na rame. «Oh, je rekel, Toti), postal si ošaben.« Ime imam, ki mi ga je dal bog.«
«Dobro,» je rekel oni, »dobro ti želim in če bi ti ne želel dobro, bi se ne izpostavljal tem neprijetnostim. Daj, izstopi iz stranke in raztrgaj vse papirje in ne misli več na to. Prejel boš tako lepo vsotico, da se ti med polji ne bo treba več ubadati.«
Moj sin pa je rekel: «Jaz nisem meso, ki je naprodaj, pa tudi oportunist nisem.«	|
((Razmisli, kajti drugače boš storil zlo smrt.«
In tedaj mu je Salvatore odgovoril: «Pridi in me ubij, toda povej tistim, ki te pošiljajo sem, da, kadar bodo ubili mene, bodo hkrati ubili Jezusa Kristusa.«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEČCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94-63B	- Poštni predal	559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica	24 Maggio	1/1. Telefon 33-82 — UPRAVA:	TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnaprej,
četrtletna 2.250 lir, polletna 4.40C lir. celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna	številka v tednu	ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev),	mesečno 10	din (1.000 starih dinarjev), letno	100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za
SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri	Nr--’ni banki v	Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena	oglasov: Za	vsak mm v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno-upravnt 250, osmrtnice 150 lir. — Mali (.glas 40 lir beseda - Oglasi -.rtaške in
gorlške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst