Številka 29
Trst, v ponedeljek 29. januvarija 1906,
Tečaj XXXI.
Hf" Izhaja Tlaki dan
■ udi ob nedel'ah in praznikih ob '•*. uri. ob ponedeljkih
ob 9. uri zjutraj. Pv-amit-tte >t*vijke se prodajajo po 3 nvč (6 stotinki
r mnogih tobakarnah t Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, Kranju, ^t- Petru, Sežani. N&brežini, Sv Luciji. Tolminu,
Ajdovščini. Postojni. Dorni»ergu, Solkanu itd t eae «rbiM.»T ne računajo po vrstah (široke "t"i mm. visoke j1 mnr: za trgovinske in obrtne oglase po 2t stot. ; zm osmrtnice, zabvale, poslanice, oglase denarnih zavodov »» >tvt. Mala oznanila po 3 btot. beseda. niijmaaj pa «> 40 stot. — 4>g.aae sprejema inseratni oddelek uprave K/iinoaiti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*.
Edinost
Glasilo političnega drjstva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč l
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe bre/. doposlane naročnine se uprava ne ozira.
Vsi dopisi naj se p -Šiljajo na uredništvo lista. Nef ran kovana pisma se ue sprejemajo ia rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom. >
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODTNA. Lastnik
konsorcij lista „Edinost"'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti &t. 18.
xcccc Poštno-hrauilnični račun št. 841.6»..
- TELEFON štev. 1157. -
Brzojavne vesti.
Ogrska kriz«.
BUDIMPEŠTA 28 Grof Julij Andrassv s»- je sinoči ob 9 in pol uri v spremstvu grofa Ivana Hadika podal v narodni kazino, kjer je imel razgovor z Franom Ko-
šta pa izključno odvisna od stopinje omike. On bo srečen, ako se bo nekdaj ljudstvo spominjalo svojega vladarja, ki ni oviral narodnega blagostanja. Sprememba japonskih odposlanstev v poslaništva
izvoz Srbije, izlasti srbske živine, kakor tudi uvoz iz Avstro-Ogrske. Nasproti prepovedi uvažanja srbske živine, ki krši trgovinsko pogodbo, je shod pozval srbsko vlado naj izda enake odredbe proti Avstro-Ogrski. Konečno je shod apeliral na pa-
LONDON 28. Kakor poročajo „Reu- j trijotizem srbskih državljanov, naj vstra-
■jtom, Ignacijem Daranvi-jem, Kolomanom j terjevemu biro" iz Tokija je japonska vlada Jaj° v borbi. S/ellom, fgrotom Albertom Apponyi-jem sklenila spremeniti japonsko odposlanstvo!	predlog predsednika shoda Cir-
n grofom Aladarjem Zichy-jem. Posveto- v Kimu v poslaništvo. Japonski odposlanec i kovića so zborovalci izrek1i zahvalo onim vanje je trajalo do u. in četrt. .O posve-j v Pekingu, Uhida, postane najbrž poslanik j narodom Avstro-Ogrske, izlasti Madjarom, to vanj u s* ni objavilo ničesar. Volilni v Rimu. Govori se, da bo tudi japonsko katerih novine so v sedanji borbi na odbor združene koalicije ima v ponedeljek odposlanstvo na Dunaju povzdignjeno v strani Srbije. Med posameznimi J govori je ob 5 uri popoludne seio, na kateri bo | poslaništvo.	j bilo ponovno slišati klice : Živela vlada!
srof liUij Andrassv poročal o svoji avdij.-nci Pogodba med Japonsko in Kanado.! ^^»a carinska zveza ! Doli z Avstro-Ogr-
pri cesarju. '	LONDON 28 (Reuterjev biro). Iz fk_°! Shoda sei.^ Jdelfz,l° nad 6000 ^
BUDIMPEŠTA 28 Listi govore o Tokija poročajo: V kratkem bo med Ja- " .....
misiji grofa Andrassy-ja, in označajo po- ponsko in Kanado podpisana pogodba, loža j iako kritičnim.	podobna pogodbi, sklenjeni leta 1905. med
BUDIMPEŠTA 28. Govori se, da se japonsko in Indijo, poda grof Andrassy v torek zopet na Dunaj, da poroča cesarju o nazorih voditeljev koalicije glede kraljevega spoiočila.
DUNAJ 28. Ministerski predsednik baron Fejervarv se je popoludne vrnil v Budimpešto.

Dogodki na Ruskem.
RIGA 28. Aretovanih je bilo trideset členov Ietiških revolucijonarskih čet, med temi dva voditelja. V Livoniji je red vzpo-
trgovcev in poljedelcev.
Razmere v tukajšnjem škofijskem konviktu/)
Bili so nekdaj v tem zavodu zares lepi časi. Bili so časi, ko se je poleg" ver skih vaj posebna važnost polagala tudi na narodnjaštvo vsakega gojenca. Tedaj je bil ta zavod takorekoč steber narodnja-
najbolj nav-vseh slovanskih
Maroška konferenca.
RIM 28 Giornale d' Italia" poroča stavljen. I amkaj je bilo vstreljemh pet, v (štva. Gojenci so bili skoraj iz \lgecirasaČim verojetneje postaja, Kurlandiji pa šest ustaše v.	dušeni Slovani izmed- vse
da poveri konferenca organizacijo policije i RIGA "8' Protl guvernerju v Minsku gimnazijskih dijakov. Marsikdo, kolikor iz v Maroku Italiji Nemčija je za ta načrt, Je vr*ena bomba, ne da bi bila eks- mesta toliko z dežele, se ima zahvaliti temu
Francija se vede mrzlo.
Napitnica nemškega poslanika v Parizu.
PARIZ 28. Povodom rojstnega dne nemškega cesarja je nemška kolonija pri-
plodirala. Glavni del mesta Homol je konviktu, da ni izgubil svoje narodnosti, uničil požar. Oplenjene so bile najznanie- da ni ostal mlačen v narodnem pogledu,
niteje prodajalnice in bazarji.
Sklicanje cerkvenega zbora
PETROGRAD 28. Kakor javlja „No-
redila svečan obed. Poslanik Radolin je voje Vremja", ne bo ruski cerkveni zbor el slavnosten govor, v katerem je izvajal sklican pred jesenijo.
nastopno: Mi se nadejamo od maroške j Ruska armada na skrajnem vztoku.
konference povoljne rešitve vprašanj, ki
da je ostal zvest onemu svetemu , eziku ki ga je bil slišal prvikrat od svoje slovenske matere. Tedaj so se gojenci tudi sami pripravljali za svoje bodoče delovanje v poznejšem življenju. Vadili so se med seboj v predavanju, v govorih, v de-
so bile predmetom dolgotrajnih pogajanj med Nemčijo in Francijo. Trajno zbližanje med obema državama je najgotoveje jamstvo svetovnega miru. Nemški cesar je pripravljen ponuditi roko za sporazumlje-nje ter pričakuje, da vsprejme Francija to ponudbo. Nemčija kakor velevlast ne po-menja nikake grožnje, tako tudi ne razvoj nemškega brodovja. Poslanik se je nato
PETROGRAD 28. „Novoje Vremja"!klamiranju' izdajali so ^i medsebojno be-
poroča, da ostane na skrajnem vztoku S letristični list> 1,1 marsikdo je zastavljal
m - ,	j -t- -	j- svoje mlado pero za take poskuse, raar-
250 000 moz ruske armade. Tej armadi J	r	r	*
.	11	iTT. 1	sikdo je skušal, da-li ima v sebi kako
bo poveljeval general Unterberger.	|	J	1
pesniško žilo, ki bi jo mogel vpotrebljati
tudi pozneje. Marljivo se je gojila slovan

Carinski boj uied Avslro-Ogrsko in Srbijo.
V soboto predpoludne so beligrajski
. .. n n.	, trgovci,' kakor poročajo iz Belegagrada
spominja predsednika Fallieresa, cegar ». .. ... , , 0 p J . F .	. .	!	. imeli velik shod. Radi ogromne množice
osebnost jamči za to, da bo nasproti nemški
koloniji gojil isto prijaznost, kakor jo je
gojil njegov prednik.
Ministerska kriza v Norvegiji.
KRISTIJANI J A 38. Demisija ministra za bogočastje Knudsena je bila vsprejeta, njegovim naslednikom je imenovan dr. theol. Jensen.
Svoboda tiska v Perziji.
došlih zborovalcev se ni shod vršil v zaprtem prostoru, kakor je bilo določeno, marveč na trgu kneza ' Mihaila. Govorilo je več govornikov in vsprejeta je bila tudi resolucija, v kateri zborovalci odobrujejo vedenje vlade nasproti zahtevam Avstro-Ogrske ter vsprejmejo carinsko zvezo kakor sredstvo gospodarskega odpora. V reseluciji se izraža želja, naj bi se ohranili
TEHERAN 28 Neki tukajšnji list po- prijateljski odnošaji z avstro-ogrsko sosedno
ska narodna in umetna pesem, tamburanje je vedno cvetelo, in povsodi na vseh teh poskusih so imeli povspeševate ja v r a v-nateljstvu zavoda. Tako nekdaj !
Toda — tempora mutantur et convic tus in ilis. Namesto takega ravnateljstva vlada sedaj ravnateljstvo, ki je, dasi narodno, vendar mlačno. Nemški jezik je oficijelni jezik in večkrat tudi občevalni jezik, med v o d-svom in gojenci. Kje so oni krasni časi, ko se je ćula iz ravnateljevih ust slovanska beseda ? ! Kje so oni časi, ko je sveta jeza vnetega narodnega srca rav-nateljevega v svojem zgražanju nad neka
j - - 1	i	1	.	j	*) Ta dopis smo prejeli od enega bivših go-
roca, da se je sah na nekem zborovanju	monarhijo ,n naj bi se vtrdile ž n,o trgo-|jencev ioavlkt&\n 8edanji£ Jakademikovgin mu t®di
izjavil za -vobodo tiska, ces da tisk po-	vinske razmere na podlagi medsebojne prepuščamo moralno odgovornoat za vsebino tega
spešuje omiko. Razvoj in napredek dežele	lojalitete, ki bi v enaki meri zavarovale dopisa.
PODLISTEK.
Prokletstvo.
tof-u	Š^aos - X*'.il>fv->
is dovršil I. K. Toa&ii
----.,c.el M. O -6. -,
Hrvoja ni mogel nikakor verjeti žalostnim besedam, s katerimi je modri Ba-doer izjavil globoko žalost beneških kramarjev, ker so Benečani pokojnega Tvrdka ljubili, nekako tako kakor vrag kadilo. Gospod Hrvoja si je govoril v duši : „Malopridneži kramarski, plakate samo pred svetom, da nam je kralj junak pal v grob ; ali jaz vem in vidim, da vam pod kosmato kožo ska<'e srce od radosti, m da bi v ta hip raje zgali kres, nego pa voščenico ža-lovalko, ker vam je usoda potegnila velik trn iz pete4*. Tak ) je govoril satn pri sebi gospod Hrvoja, v t doći predobro, da Badoer nikakor ni prijel jokat v Sutjesko. Bosanski vojvoda je napravil svoj obraz resnim, ter rekel položivši si r»>ko na srce : — Hvala preja>ni republi!:; beneški
in njeni glavi, svetlemu doždu, hvala tebi. gospod Badoer, da si nam v tem grenkem času žalosti donesel preko morja toli lepe ! tolažbe. Vedel je slavni pokojnik, in to vemo vsi, da Bosna nima boljših prijateljev od beneške gospode. Tako vsaj se nam je izjavilo vaše svetovalstvo že nekolikrati, i in mi smo mu seveda verovali vsakikrat. Velika nesreča nas je dosegla, ker smo v hudih časih izgubili najvrednejega kralja. Xu, Bog je dober in milostljiv, pa nam gotovo zopet da vredno glavo, da nam bo domovina srečna in slavna.
To nam želiš, mislim, tudi ti, gospod Badoer, a s tabo vsa beneška občina.
— Želimo od srca, vojvoda slavni, je odgovoril Badoer. puklonivši se globoko. Xo, poleg prijateljske sožalnice po pokojnem prijatelju naše primorske države, do nesel sem po zapovedi svetovalstva še drugih glasov. Rekli so mi tla stopim pred tvoj slavni obraz in da se ti poklonim da te pozdravim v imenu vsega svetovalstva.
- Mene? se je začudil Hrvoja, umakni vsi se za dva tri korake, res ne bi ve-
del, po čem bi bil zaslužil toliko čast od dičnega vašega sveto valstva ?
— Tvoja slava je razširjena po svetu, in kako ne bi bila prodrla do nas, do naših lagun, ki so te nekdaj vsprejele kakor svojega gosta ter šteješ mnogo naših slavnih prvakov med svoje prijatelje. Dobro vemo, da si prijatelj Benečanom, da si tudi prvi človek v Bosni, zato ni smela jadranska republika poleg mrtvega Tvrdka pozabiti živega Hrvojo. Se nimate novega kralja, a sedaj stojiš na čelu kraljevine samo ti. Oči vsakogar so uprte v tvoj obraz, ušesa vsakogar prežijo na tvoja usta, ker ti imaš vreči kocko, tvoja beseda velja toliko kolikor volja naroda. Vse to ve prav dobro veliko svetovalstvo beneško, ni smelo drugače, nego da te pozdravi, da te počasti. Tu ti prinašam pismu doždevo pod visečim svincem, Po njem se tvojemu gospodstvu daje na znaj nje, da te je veliko svetovalstvo zapisalo v zlato knjigo svojih velikašev. Tu ti je zlata verižica, a na njej visi denar s krilatim levom. Venecija nima lepšega daru, a ta
terimi momentannimi nevspehi gojencev v šoli, našla svoj odjek v besedah: Tužna Istra ! ? Minoli so, in minoli so za vedno. Sedaj gre tam le za to, da bi si gojenca kolikor možno pridržali za duhovniški stan, in da se mu daje v dosego tega namena le enostranska izobrazba, ako se to more sploh imenovati izobrazba. Ne glede na to, da nimajo tamošnji dijaki niti sled svobode, da ne morejo v svojih najlepših in najbolj akceptivnih letih posluževati se različnih prilik za daljno izobrazbo, prepoveduje se jim marsikaj, čemur posledice si bo ravnateljstvo lahko enkrat sebi pripisovalo. Iz velike zavodove knjižnice n. pr. dobivajo samo knjige družbe sv. Mohorja in sv. Jeronima, ali pa kake misijonske in druge svete glasnike. Od ostalih dobivajo le take, ki so vodstvu všeč, ali pa (dogodilo se je !) se tržejo ven strani, ki imajo v sebi kaj vodstvu nevšečega. Dalje — gojenci kakor Slovenci prepevajo seveda radi lepe slovenske narodne pesmi, ali takih ne smejo, katerih vsebina je erotična ! In vendar so te poslednje one pristne nežne nedolžne krasne narodne ! Najbolj gorostasno je pa to, da se na eni strani ne dovoljuje čitanje ..Edinosti", češ, da dijak se ne sme baviti s politiko, še manje z liberalno in protuduhovniško. na drugi strani pa se ponujajo gojencem taki politični listi, o katerih bi človek niti ne mislil.
Ne, gospoda, „Edinost" ni protuduhov-niška, pač pa je proti onemu krogu duhovnikov, ki so nasprotniki vsakega krepkega narodnega poleta, ali pa so celo direktno sovražni Slovanom. Da je nasprotovanje Edinosti" škofu Naglu popolnoma opravičeno, to vidimo že, ako obrnemo oko v konvikt. Če v konviktu ni dovoljena „Edinost", zakaj pa so iz vestni kranjski listi ? Hočete-li kranjsko gorje prenesti tudi v naše kraje ? S politiko se gojenci ne smejo baviti, pač pa — z ono drugo politiko ?! „Omladina" .se jim ne pušča v rokah, zakaj pa dobivajo zastonj od vas n Zoro" ?! Zakaj „Hrvatstvo", „Naše sloge" pa ne ? ! Pa to še ne bi bilo tako hudo, ker s tem je gojencem vsaj nekako dovoljeno, da se bavijo s političnim življenjem našega naroda, da-si le enostransko. To ni nič proti dejstvu, da daja škof Nagi svojim gojencem čitat take liste, ki so žive priče o oni smeri delovanja ljubega škofa, o kateri je „Edinost" že večkrat pisala, naslanjaje se na zadnji pastirski list : da gre Nagi na škodo Slovanov njegove škofije kolikor možno vladi na roko pod plaščem vere!!
Ćemu dobivajo gojenci zastonj „R e i c h s-p o s t", čemu slovanofobski „V a t e 1-1 a n d", čemu slovanožrski „G r a z e r V o 1 k s b 1 a 11", čemu „Osservatore
1	~
j dar pošilja prejasna republika slavnemu , vojvodi Hrvoji. Tvoje ime se blesti v šte-! vilu naših prvakov, po tem si naš. Ta verižica naj še močneje priveze tvoje srce k nam. Podoba krilatega leva pak naj te spominja, da je za sinjim morjem močna država, ki prileti se svojo silo preko valov jadranskih in bo branila z močnimi krili, ako bo treba, Hrvoja Vukiča, meščana beneškega. Badoer je izročil vojvodi j po teh besedah škatljo, ki jo je doslej držal pod roko.	-
Čudno ga je gledal vojvoda, še bolj čudno poslušal njegove besede. Ko pa je Benečan omenjal, da Bosna za sedaj nima kralja, da on, Hrvoja, stoji na čelu kraljevine, zasijalo je vojvodi oko in bilo mu je, kakor da pogaja cilj beneškega laskanja. Se bolj sta mu zaigrala srce in oko, ko je čul, kako ga je republika počastila. Umel je prav dobro tudi brez laskavih besed Badoerovih. da ga beneška gospoda snubijo trdnega zaveznika in prijatelja, a Venecija da mu bo v velikem slučaju zanesljiva pomočnica.	(Pride še.)
R o m a no*, čemu celo L amico, ki nima Ivana odkrit spomenik italijanskemu veli-sovraštvu nasproti tu- kemu glasbeniku Josipu Verdiju. Mtuolo
>keraj niti para v kajšnjim Slovencem, čemu vse tiste različne „Katholische Blatter, ,Christliche Hausblatter1", „Katholische Kirchenzei-tungen". „Brixner Ctaroriiken*, „Seraphi sebe Kindertreunde-, in slične ? ! Zato, da čitajo le iste ene struje in se nikdar ne morejo prepričati vi« krat o nasprotnem. Čemu vse te »emške časnike ? Zato, da se gojenci tudi privatno navživajo nemškega duha, kar niso prenapolnjeni z nemštvom na gimnaziji, kaj ? Vse se dela, da le veje
soboto je bilo namreč ravno 5 let odkar je Verdi umrl in to priliko je prirejcvalni odbor porabil za odkritje spomenika Spomenik je res lep kiparski umotvor in kipar Aleksander Laforet sme biti ponosen na svoje delo.
Sicer smo pa pričakovali, da prire-jevalni odbor odkrije ta spomenik na bolj slovesen način. Res, način, kakor sc je to odkritje izvršilo, se nam zdi — za veleuma, kakoršen je bil Verdi — preskromen.
nemški duh v narodnem konviktu. Ali me-j Ljudi se je bilo nabralo še precej. Neka-rete sedaj vspričo teh neovrživh dejstev tera okna — kakih >5o — so bila okrašena, tajiti, da vaše delovanje ne gre vladi v
prilog ! ! Menda ni treba zato komentarja, pač pa moramo radi teh razmer ogorčeni do skrajnosti spominjati se blagop^kojnega
Ob 11. uri je predsednik prirejeval-nega odbora g. Burgstaller predal spomenik mestnemu županu dru. Sandrintlliju ter pri tem držal daljši govor, na katerega
-kofa Dobri le in njegovih naslednikov, iz- je župan odgovoril. Mej govorom g. Burgs-
vzemši — sedanjega. Ali je Dobrila res imel to v mislih ? A 1 ni on vstanovil ta konvikt le iz prevelike požrtvovalne ljubezni do svojega naroda, do tužne Is're, ki toliko trpi pod italijanskim jarmom A 1 i si je on kdaj mislil, da bo njegov tretji naslednik deloval proti njegovemu namenu in dodajal! vrhu tega še nemške primesi? Tu govorite gospoda, o krščanski ljubezni, ki na; objema vse narode od vzhoda do zahoda ! Obstoji-1i krščanska ljubezt-n v tem, da se mladi neizskušeni sinovi, ka-koršni so tukajšnji gojenci, odtujejo svo-jumu narodu, ali da se jih mlačne napravi v narodnem oziru, da se jim jemlje vsestranska izobrazba, da se občuduje le nemška megalomanija in da se jim jemlje vsaki pojm o kakem delovanju med našim, tako siromašnim in zapuščenim narodom ?
Ali ni vnebopijoče to ravnanje v ško tijskem — narodnem konviktu ? Ali ne kaže škof Nagi s tem dovolj jasno svojega namena?! Naj zakrije in zavije kolikor hoče, to dejstvo v konviktu govori — vse
Domače vesti«
Z našega brzojavnega urada. Pišejo nam : Dne 19. t. m. sem oddal na tukajšnji glavni pošti brzojavko glasečo se: »Kovač, slikar, Konjice. Primoran osem dni pozneje, natančneje ustmeno. Ogrizek «-
Naslovljenec pa je prejel brzojavko sledeče vsebine: »Kovač slikar Konjice primorani s a e d dan pozneje natančneie n o t m e n o Og«. Pripominjam, da je ta spakedrana provzročila veliko zmešnjavo in troškov, ker je bila stvar zelo važna. Sedaj vprašam, kdo je odgovoren in kdo povrne te stroške ? Slavno poštno in brzojavno ravnateljstvo naj nam enkrat jasno pove, je li ali ni institucija brzojava tudi Slovencem na razpolago, oziroma, je-li slovenski jezik dopuščen ali je izključen iz brzojavne službe? Aut — aut! Ali ta jezik ni dopuščen in je izključen, potem naj se nam to enkrat naravnost pove ! Ce pa je dopuščen in ni izključen, potem pa zahtevamo z vso odločnostjo, da se po vseh krajih, kjer ima brzojavni urad posla s slovenskimi strankami, nastavljajo uradniki, popolnoma vešči našemu jeziku.
Sinočna repriza Legijonarjev. na kateri sta gostovala g£. Verovšek in Nučič iz Ljubljane, je privabila mnogo-1 številno občinstva v gledališčno dvorano .Narodnega doma". Igra se je proizvajala še bolje nego zadnji krat in je vspela
tallerja so sneli se spomenika zagrinjalo, na kar so ljudje na trgu začeli ploskati in vsklikati „Hvviva Verdi".
Ob vznožju spomenika je bilo položenh veliko število vencev, ki so jih poklon !a razna društva in korporacije. In s tem --smemo reči — je bila slavnost končana.
Zvečer je bila pa v gledališču Giu-seppe Verdi svečana predstava, na kateri so se igrali in peli izključno komadi iz Verdijevih oper.
To ni reklama, to je kri!
Pa čvrsta, lepa, mlada kri ! (Dalje.) IV. del.
„To so stare že ideje: Ljubav, ples človeka greje'1.
Godba take bo igrala, Da ti noga bo skakljala Nehote tja po dvorani Še čvrstejše nego lani: Vsi komadi bodo novi, Lepi, kakor da bogovi Svirali bi jih v nebesih. Si že bil na tacih plesih ? Menda ne, — in tud' ne boš ! To zapomni si ti mož In ti žena poročena, Ter mladenič in dekle, Ki sta plesala marskje : To naprav jo le Slovenke Vrle ženke in mladenke.
.Tak je sladka tak je mila Kakor «ora jutranja".
Razven godbe — lepostasne Na obraz' v obleki krasne Bodo odboru gospe In vse druge, to se ve ; Dalje mične gospodične Brzonoge, rdečelične, Lahkoskoke, črnooke : Nerazdružne tovaršice Revnemu zemljanu so Bog povrni jim vse to — Ljubko, nežno zro z očesa — Vsem zaljubljenim nebesa ; Klepetajo, ščebetajo In sladko se ti smehljajo, Dokler v zakon te speljajo. (Nič ne smeji se mi ti ! Tam se ti tako godi, Kakor sam postelješ si :) Ali rataš cel «filister«, Al v družini si »minister« ; Sam voliš si svoj »register«.
Forte: tepež, vrisk, prepir; Piano: Ljubav, sladki mir.
Torej le zaljubi se In ta pust oženi se ! Saj ni treba, mislim pač, Da je ona j komandant«. Ti vbogljivi »elefant« ; Da pobotnico in kolek Vzame ti, k" si »božji volek*, Ti ostani korenjak In potem-le stopi v frak. Ter zasnubi tam pri mami Njo. ki tak sladko te mami.
(Pride še zadnji kos.) Ženika podružnica dražbe sv.
vzvišenega cilja znal se je veliki posve-titelj vešče posluževati dvoje najjačih sil : vere in kulture. Zaključno je proslavljal govornik svitli in krepki značaj velikega rodoljuba in ga postavil v vzor vsem onim, ki hočejo koristiti svojemu narodu tudi v današnji dobi.
Nato so zapeli učenci lepo hitnno sv. Save Vskliknimo" in v posnemanja vrednem redu vrstil se je daljši vspored pesmi, nabožne in rodoljubne ter primarne deklamacije. Vse je občudovalo in hvalilo pogumni nastop olrok in njih ču/stveno izražanje v recitaciji. Veselilo nas je čuti tudi slovenski napev ter pravilni srbski izgovor malega Vladka Kravosa.
Društvo »Ar imate j« v Barko vijak naznanja svojim členom, da bo imel svoj redni letni občni zbor dne 1 1 svečana t. 1. ob 1l(t uri popoludne v dvorani »Obrtniškega društva*.
Za možko podružnica družbe sv. Cirila in Metodija so nabrali veseli > ohcetarji« o priliki poroke dražestne go-spice Maričke Skerlove z g. Št. Skok v Tomaju 21 Kron. Pojdi in stori tudi ti ; tako !
Ta denar se nahaja pri upravi »Edinosti '.
Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1905. do 25, jan. 1906. je prišlo v Opatijo 8062 oseb. Od 19 jan. do 25 jan. 1906. je priraslo 351 oseb. Dne 25. jan. 1906. je bilo navzočih 1175 oseb.
„Škrata' je izišla 4. letošnja številka z mnogimi lepimi izvirnimi ilustracijami in raznovrstnim čtivom. „Škrat" se dobiva v tobakarnah in stane le 10 stot.
Loterijske Številke izžrebane dne 27. januarija :
Dunaj	73 17 43	41
Gradec 58 75 40 42 24
Koledar in vreme. Danes: Frančišek Šaleški, škof; Branimir; Gorislava. — Jutri: Martina, devica in mučenica; Desisla ; Gordijana. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -f- 4.5° Cels. — Vreme včeraj : lepo.
Prodajalca jestvin in kolonijalnega blat
Mateja Kocjan
ulica Pi:carJi vogal ulice 1'etronio.
I/.ber svinjine, sira, moke, riža, sočirja, krivo, sladkorja, olj«, kisa. mila sreč; vse blago prve vrste po eeuali, da ni bati tekmovanja.
.

O ■ O • O ' O t" O I ■ O • • O I
Tovnrna pohištva "sss
filzhaMhr f evi pnzi
ulica Tesa štv. 52. A (lastna hiša).
ZALOGA:
Pinzzn ROSnRIO (Šolsko poslopje) |°I
01
Cene. da so nt bati nobene konkurcnco. , Sprejemajo >«	rr>in;i	tu li j>o ,
scl>< >->i'h:iih načrtih. Uustrovan cenik brezplačno In franko I?1
S_________l?|
I0)<0i>0>i0ii0n0>'()' O O »1 o CJ •
'—s
^cn*;/ -
Razne vesti.
Koliko petroleja izvozijo ameriške Združene države? Statistični urad v trgovinskem oldelku Združenih oržvv je izdal nedavno zanimivo statistiko o svetovnem prometu petroleja v minolein letu Iz te statistike je posneti nastopne podatke : Združene države so producirale v minolem letu 4196 milijonov galon (1 galona = 3 kgr ), Rusija 3650 mil. galon: Java in Sumatra SOG1/^ mil , Avsttija i20\1js mil., Romunska 135 mil., Indija 1051/* mil., Japonska 4y mil., Kana la 20 mil. in Nemška 18 mil. galon. V minolem letu se je na svem svetu produciralo 9303 mil. galon. Države so izvažale svoj petrolej na vse strani sveta.
Stroje
za sveže testenine proda se po nizki ceni. Naslov »Edinost*.
Prodajalnica jestvin
proda radi dedščine. — Naslov »Edinost«.
popolnoma. G. Verovšek v ulogi Ježa si j	Cirila in Matodija V Ljubljani priredi
je 2e na premijeri „Legijonarjev4* pridobil	svoj letošnji redni občni zbor dne 2. sve-
vse simpatije občinstva. In tudi včeraj mu	čana ob tretji uri popoludne. je občinstvo burno ploskal.) ob njegovih Bv Baveko slavje. Naši pravoslavni
nastopih. Istotako zamoremo reči, da si je ;	bratje Srbi so slavili v soboto svoj veliki
tudi g. Nučič (v ulogi Basaja>, na včeraj- !	narodni praznik svetega Save. Po slovesni
šnjem svojem nastopu osvojil srca poslu-	liturgiji v pravoslavni cerkvi zbrala se je
šalcev. žel je tudi on obilno pohvale, iz	odlična družba gospa in gospodov iz
lasti na zvršetku igre. Izborno so igrali	srbskih in slovenskih krogov v odičeni
tudi naši domači igralci diletantje. g.	dvorani tukajšnje srbske šole. Po obrednem
">toka v ulogi Hrnjača, gospa Zofka Štu	vodosvečenju slavil je vlč. otec Leontije
larjeva (Lavra , gospa Ponikvarjeva (Barba)	Kurtović svetega Savo v vznešenem go-
gospica CMinalova (Ana), g. Ponikvar	voru, orisal nam njegovo delovanje v
(Rak Boleslavski (krčmar Medved) in	prospeh pravoslavne vere in srbskega na-
drugi igralci in igralke v manjših ulogah.	roda sploh. Bili so tedaj napočili težki
Prav dobro je izvajal pevske komade tudi	dnevi za ves narod, od zapada i it vshoda
zbor leeijonarjev. Sploh se zamore sinočno	preganjali so ga hudo nasprotniki in so-
predstavo prištevati med najbolje, kar jih	vražniki, a od nikoder rešitve — dokier
je dosedai priredilo „Dramatično društvo4*,	ni stopil Sava Njemanič vsemu srbskemu
Odkritje spomenika Verdiju,	narodu na čelo in je kakor državnik, bla-
Kakor smo že včeraj na kratko omenili, je	govestnik in književnik dovel srbsko ime
bil v soboto predpoludne na trgu sv.	zopet do moči in slave. V dosego svojega
Nsi nrnHai hiša s trerai i)roi,ton> v
|fi UtldJ najboljšem redu in zraven 12 sežnjev zemlje, blizu Bošketa, se proda. Podrobnosti se izve v gostiln" „Alle tre corone" ulica Giotto.
Čudo v ceno!
500 komadov samo za gold.
Ena krasna, zajamčeno dobro idoča precizijska ura na 36 i-rni tek a pozlaćeno verižico 1 krasna Spila s ponar. biseri, kravato, 1 pozlačen prstan s ponar. kamnom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura gumbov iz 3°/0 double zlata za manšete, ovratnik in prsa, 6 platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pi--talna oprava. 1 krasno žepno ogledalo v Skatljici z glavnikom, 1 lepo diSeče toaletno milo. 1 yez. be-fežnica. 12 razglednic slavnih umetnikov zadnjega stoletja, 72 angl. pisalnih peres in 395 raznih reči. ki so v hi>i neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro, ki je sama toliko vredna, stane le gold. 1*85. Pošilja na povzetje ali predplačilu.
H. SPINGARN, Krakov št. 43.
Kdor naroči 2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni uožič na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih se priloži vsakemu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se denar takoj povrne.
Podpiraj lil o Dijaško kuhinjo v Trstu!
Rujavi premog je najLcij ekonomična kurjava za peči in štedilna ognjišča
Prodaja se v zalogi
Josipa pillin
ulica Gatterf št. 16
po 2-20 Kron 100 klg. prosto na dom.
Izvršuje se tudi naročbe po poštni ' dopisnici. =====
Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom svojo v ul. G10ACHIN0 R0SSINI št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega), na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno
krojacnico.
Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spa-dajočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. Delo precizno, cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom.
Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago.
Z odličnim spoštovanjem	AVGUST ŠTULAR.