Poštnina platana v gotovini. ŠTEV. 18. V LJUBLJANI, ponedeljek, 23. januarja 1928. Posamezna številka Din 1*—, LETO V. mOONI DNEVNIK Izhaja Ttak dan opoldne, izvzemi! nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 80’—. Neodvissn političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 23. U^RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON STEV. 2852, Rokopisi se ne vračajo* — Oglasi po tarifa Pismenim vprašanjem naj se priloži mn mi« za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Uradniške plače bodo znižane. Beograd, 23. jan. Včeraj dopoldne je večina finančnega odbora delala na proračunu. Ker se je sprožilo vprašanje pokritja deficita v proračunu, je bila diskusija zelo živahna. Podanih je bilo mnogo predlogov, a največ od Slavka Šečero-va. Ta je predlagal, da se vsem državnim uradnikom znižajo draginjske doklade za 5 do 20 odstotkov, ministrom za 20 odstotkov, narodnim poslancem za 15 odstotkov. Prepuščeno je vladi, da končno odloči v tej stvari. Razpravljalo se je tudi o subvencijah narodnim gledališčem in je bilo tudi to vprašanje prepuščeno vladi, da končno o njem odloči. Uradnikom in vpokojencem civilnega, vojaškega in prometnega reda se znižajo osebne in rodbinske doklade v glavnih skupinah prve kategorije od 1. do 4. skupine za 10 odstotkov, a v ostalih kategorijah in glavnih skupinah za 7 odstotkov, v pomožnih in pripravnih skupinah pa za 5 odstotkov. To se ne nanaša na vpokojence po si,arem zakonu. Prihranek bi znašal 264 milijonov in bi se na ta način pokril deficit v proračunu, ki znaša 210 milijonov dinarjev. Vlada mora ta predlog proučiti čim prej in o njem odločiti najkasneje do načelne razprave o proračunu v skupščini. Slovenija slavi svojega pesnika. Zborovanje seliačke demokracije v Zagrebu Zagreb, 23. jan. Včeraj je bilo v Zagrebu veliko zborovanje kmečke demokracije. Na zborovanje so prišli pristaši izven Zagreba z vlaki, a iz bližnje okolice v povorkah. Velika jahalnica je bila polna pristašev ie in one stranke. Sejo je otvoril inž. Košutič, ki je pozdravil Stjepana Radiča in Pribičeviča. Za predsednika je bil imenovan Ljuba Tomašič, ki je dal besedo Albertu Kramerju. Ko je ta stopil na tribuno, so se čuli vzkliki: Živeli bratje Slovenci' Živela napredna Slovenija! Df. Krame: pozdravlja, v imenu slovenskega dela naroda seljaško demokratsko koalicijo, ki bi brez sodelovanja naprednih Slovencev ne bila izraz one državne misli, ki jo ta koalicija predstavlja. Slovenci so predstraža proti severu, zapadu ln jugu, ker bi, ako bi njih ne bilo, tekla fronta blizu Zagreba. Brez Srbov in Hrvatov Slovenci nismo nič. Slovenci so imeli pred 60 leti v Ljubljani prvi jugoslovanski kongres. Slovenci se morajo hrvatskemu in si bskemu narodu oddolžiti za vse grehe, ki jih dan za dnem dela 'klerikalna stranka v Sloveniji, ki v usodnih trenutkih našega naroda igra ulogo janičarja in podpira reakcijo in hegemonijo v naši državi. In zato smo prišli, da dvignemo zastavo bratske enakosti in svobode za ves naš narod in zato pozdravlja v imenu napredne Ljubljane to zborovanje. Za njim je govoril Svetozar Pribičcvic. Današnji obalstniki se vedejo proti nam kakor da bi bili podjarmljen kraj. Mi pa smo šli v zajednico z Beogradom in s Srbijo po svoji svobodni volji in bi Francija in Anglija, ako te volje ne bi bilo, nikdar ne bili pristali na to ujedinjenje. Na solunski fronti je bilo 28.000 jugoslovanskih dobrovoljcev, torej prav toliko kakor je bilo srbijanske vojske in zato je kajmakčalan istotoliko naš kakor srbi-janski; samo da smo mi vedno spoštovali junake s kajihakCalana, medtem ko jih oni v Beogradu mečejo na ulico. Z nami se postopa hujše ko z narodnimi manjšinami. Mi smo takorekoč postavljeni izven zakona. To je režim, proti katerem se dviga upor iz globine naše duše. Današnji oblastniki v Beogradu se vedejo kakor barbari, pted katerimi moramo Varovati svojo kulturo in civilizacijo. Zavedamo se, da smo pred veliko borbo, a smo tudi sposobni, da to borbo vodimo. Prečanska fronta smo samo takrat, ako rte bo najti Sfbijancev, ki bi hoteli enakosti in ravnopravnosti. Zgubljam pa vero v sposobnost onih političnih faktorjev, ki danes vladiajo v Beogradu. Kar se tiče Ljube Davidovima, je on mogoče edini človek, ki ima pojmovanje! in razumevanje za to našo koncepcijo, a nima dovolj odločiiosti. Z onimi radikali, ki so prišli s policijo vparlament, nočemo sodelovati. Seljaško-demokratska koalicija zahteva koncentracijo in odklanja vsako odgovrnost za posledice, ako bodo v Beogradu nadaljevali s separatističnem vladanjem. Za njim govori Stjepan Radič zelo obširno. V svojem govoru a-postrofira Ljubo Davidoviča, da naj se podviza, ako hoče, da se z njim lepo pogodimo. Vlado, ki vara narod, mora narod razrušiti. Naše manifestacije ne morejo zrušiti vlade, ker ta ne da nič na javno mnenje. Lahko skličemo stotine zborovanj, pa ne ipomaga nič. Mi smo na slabšem, ka-koru smo bili v pokojni Avstro-orgrski. Ako bi bili mi tako složni in organizirani, bi videli, kaj bi v nji dosegli. Davido-vič mora sedaj storiti svojo dolžnost, a ako je ne stori, potem vemo, kaj hočemo z njim. Govori o davčnem zakonu, o katerem pravi, da je slabši ko stari, ker je v novem zakonu črtanega še tisto malo dobrega, kar je bilo v starem. Vlado moramo zrušiti. Mislim, da bo do tega kmalu prišlo in mi bomo izjavili pred kraljem, da je najboljše in bi bila sreča za narod, državo in dinastijo, da se'poveri vlada seljaško-demokratski koaliciji ,ki bi izvedla koncentracijo. Ta vlada, ki jo imamo sedaj, je vlada nezakonitosti, je protiustavna, je vlada samo parlamentarne oblike in nima večine v narodu. Ta vlada je strahovlada. Ako ostane ta vlada v tem jubilarnem letu, se ne bomo oblastnikom nikjer pokazali. Kjerkoli se bodo pojavili, bodo naleteli na preziranje in gnjev naroda. S tem je bilo zborovanje končano in je potem prišlo do manifestacije na ulicah. Po zborovanju je bil banket v grajski kleti, kjer so govorili Radič, Pribiče-vi6 in Juriša. PRED DEMARŠO MALE ANTANtE. Ženeva, 23. jan. Naš delegat v Društvu narodov je dobil iz Beograda in-slrukcije, da v sporazumu z delegati Češkoslovaške in Rumunije izroči generalnemu tajniku Siru Drumondu noto z memorandumom, v katerem bo obrazložen slučaj vtihotapljanja orožja na Madjarsko, in se zahfeva, da se ta stvar predloži Društvu narodov. Ni znano, kdaj bo ta nota izročena. ŠPORTNE VESTI. SILBN PORAZ ZAGREBČANOV V BEOGRADU. Beograd, 23. jan. Včeraj je bijo tekma liied reprezentanco Beograda jn. Zagreba, ki se je končala z rezultatom tl : 2 v korist Beograda. Zagreb, 23. jan. Tekma Concordia : Hašk je dala ‘rezultat 5 : 3, Gradjan-ski : Croatia 1:1. »Slep je, kdor se s pelijem vkvarja,« je zapel že Prešeren in cela vrsta naših prvih umetnikov je za njim izpila isto kupo gorja, ker je spoznal slovenski narod njih veličino in njih zasluge šele tedaj, ko je trpljenje uničilo njih življenje. Najtežja, slovenska 'tjol je bila zato vedno, da so morali najboljši slovenski sinovi prerano legati v grob, ker jih je pomanjkanje strlo, ker jih je prepozno spoznal njih narod. i Včeraj je sle venski narod to svojo največje bol premagal in svojega pesnika je proslavil na način, ki je jasno dokazal, da zna ce niti delo svojih prvih mež in da je tudi te- ! ga dela vreden. Zato imajo včerajšnje proslave Župančiča po vsej Sloveniji več ko sa- ; me -oseben pcmen. Te proslave so dokaz, da je tudi sk venski nared dosegel ono kulturno i stopnje, da živi s svojimi prvimi sinovi in da ne bo treba biti našim umetnikom več razočaranim nad lastnim narodom. Ni pa slučaj, da je ravno z Župančičen bil . prebit led. Zakatj vsemu slovenskemu na*o- j du je vedno pel Zupančič in v jeziku takšne j lepote in moči, kakršne pred njim nismo niti slutili. In pri tem je >bil Župančič vedno vodnik naroda in to vodnik, ki vodi narod k najvišjemu, na vrhunec. Zato pa je tudi bilo Župančičevo ime že pred vojno zapisano v srcu vsakega Slovenca in zato se more Župan-| čič ponašali, da je našla vsaka njegova pes-i ni! e v odmev v hvaležnem narodu, j iZato fa .je bila tudi Župančičeva pelde-j se-tletuica praznik za slovenski narod. Kajti j ta petdesetletnica je jubilej slovenskega kul-! turnega dela, je nov dokaz, da je slovenstvo • živo in plodovito ter šele na pričetku svo-ijega razmaha. V 5e lepše zarje cd'kriva Župančičeva petdesetletnica pot in zato je s sclnŽnim veseljem napolnila slovenska srca, kakor so sclnčni vsi umotvori Župančiča. Po vsej Sloveniji je bil praznovan Župančičev jubilej, jiajlepše pa v Ljubljani, slovenski prestoli«. Vrsto svečanih prireditev 'je ©tvorila mladina, kateri je Zupančič* posvetil svoje najlepše pesmi in kateri je bil vedno prvi vodnik in učitelj. MLADINA PESNIKU. V sebeto ob 4. popoldne je priredila akademska omladina v proslavo Župančičeve ' petdesetletnice akademijo. Po navdušenih cvacijah pesniku in njegovi soprogi je govoril g. Kocbek »Pozdrav mladine pesniku.« Po njegovem govoru je prišel, obsut cd cvetja na oder pesnik in se zahvalil mladini z besedami: Dragi moji! Posebno me veseli, da govorim pred Vami, mladimi. Pri tem se spominjam tistih časov, ko sem bil še sam mlad. Vesel sem, da mi prireja mladina današnjo slavnost. Toda verjemite predvsem zato, ker smatram današnji dogodek za poklon slovenski besedi in slovenski umetnosti. Veseli me, da ste omenili tovariše, s katerim sem pred toliko leti stopil na plan. KeOle in Murn sia odšla od nas že v dijaških letih, Cankar kol mož, a prerano. Dal nam je zrele, zlaia vredne besede. Da bi ostali vsi trije, kako močnejše bi se oglasila slovenska beseda. Ti možje so boli soustvaritelji slovenske miselnosii. Pa še enega se moramo spomniti — Srečka Kosovela, ki je prišel iz Vaših vrst. Ko gledam Vas in se skupno spominjamo Ketteja, Murna, Cankarja in Kosovela, vemo, da je to usodna izguba, ki je pa ne moremo več izpremeniti. Lahko Vam rečem, da ni med Slovenci nikogar, ki bi belj želel kakor jaz novega pesnika, ki bi še krepkejše spregcvc ril narodu. In ta mora priti! Morda je še tu med vami? Bodočnost je mladine in v tem znaku vas iskreno pozdravljam. Ko so se polegle navdušene ovacije po teh pesnikovih besedah, so sledile vse ostale točke lepega programa, ki ga je zaključil akademski oktet z »Moravsko narodno pesnijo.« DOPOLDANSKA SVEČANOST V DRAMI. V lepo okrašenem foyerju dram. gledališča je priredila uprava Narodnega gledališča svojemu glavnemu tajniku in dramaturgu iskreno svečanost. Otvoril jo je kot hišni gospodar upravnik gledališča arhitekt Kregar. Čestita k petdesetletnici slovenskemu dramaturgu, ki je obogatil slovensko odersko književnost z najlepšimi deli in končal ono jezikovno zmedo, ki <.je preje vladala. V toplih besedah se> je opominjal g. arh. Kregar vseh Zupančičevih zaslug za slov, gledališče, in, se, mu zahvalil tudi za osebno podporo, s' katero mu je pomagal voditi gledališče, V znak te osebne hvaležnosti, mu poklanja umetnim* (Dolinarjev kip; Jakopičeva glava na-, marmornftem^ppdstavHu.) . .. ... ,Nato .je čestitaj pesniku Župančiču veliki župan dr. Vodopivec. <' Prod 25 leti sta se spoznala prvič v Gradcu pri veljakih in drugič pred 10 leti na Brionskih otokih. Že tedaj je Zupančič pokazal, da ne ljubi osebnih časti in zato bo tudi kratek. Cast mi je, da morem ob Vaši petdesetletnici izreči ti Vam odlikovanje, ki Vam ga je ponovno poklonil Nj. Vel. kralj Aleksander I., s tem, da Vas je odlikoval z visokim odlikovanjem' Belega Orla V. stopnje. Nato je pripel dr. Vodopivec pesniku odlikovanje, nakar se je pesnik Župančič v toplih besedah zahvalil prošnjo, da sporoči njegovo zahvalo na Najvišjpiu mestu. V imenu akcijskega odbora ter Slovenske Matice je nivle pozdravil pesnika k njogovemu jubileju dr. Lončar s .tem globokim in temperamentne podanim govorom: Dragi prijatelj, življenske prilike so Uiko nanesle, da Ti danes ob Tvoja 'petdesetletnici čestitam v trojnem oziru. NiVprej v lastnem imenu kot svojemu sošolcu in sodelavcu v nekdanjih »Naših Zapiskih;, ki imava nanje brezdvounno najlepše spomine. Čestitam Ti dalje v imenu »Slovenske Matice«, ki si ji odbornik dolgo vrsto let in ki prav ob Tvoji petdesetletnici pošilja v svet nov Tvoj prevod v svoji založbi. In končno — najbolj tehtno — Ti čestitam v imenu akcijskega odbora, ki predstavlja kulturno Slovenijo, ko se Tvojemu slavlju pridružuje slovenski narod, ki Ti po slovenskih občinah poklanja in po našem akcijskem odboru izroča jubilejni dar. K tej zbirki, ki še ni končana, je paispeval kot svetopisemska vdova po narodni zavesti naš najmlajši brat, dolgo časa zapuščeni, komaj se k slovenstvu' prebujajoči Prekmurce, spomnila se Te je Tvoja rojstna občina Vinica, a kraljevsko Te je nagradila — če smem tako reči — prestolica Ljubljana, kjer je sedež umetniškega ustvarjanja. Prvikrat v svoji zgodovini časti slovenski narod na ta način svojega pesnika, dokaz, da se zaveda samega sebe. Zato pa, dragi prijatelj, >ako bi Te kdaj ob uri izkušnjave obletavale temne sence pomislekov glede slovenstva, spomni sa takrat te narodne zavesti in s podvojeno nvočjo pojdeš na delo zanj, ki je vreden Tvoje in naše .ljubezni. Želim Ti še mnogo zdravih let v korist Tvoji rodbini in narodu, ki pričakuje, da mu še ni izrekel zadnje besede. Živel, prijatelj Zupančič! Globoko ginjen se je zahvalil pesnik Župančič, zlasti za čestitke in darove iz naroda, ker so dokaz, da žive široki sloji naroda s pesnikom in da padejo njegove besede na rodovitna tla. Pri tej priliki pa sa mora spominjati tudi vseh enih, ki so bili boljši od njega, a so morali umreti v bedi. V imenu ljubljanske univerze sla Častitala pesniku rektor Nahtigal in dekan 0»vahl: Go-?i od Oton Župančič! Ko vsi Slovenci praznujemo Vašo 50-letnieo kot svoj kulturen praznik, si univerza v Ljubljani, ki se Čuti s kulturo naroda in z vsemi dogodki njenega razvoja najtesneje spojeno, ker jo ima za vrelec in iztok svojega dela, Šteje v dolžnost, da Vam ob tem jubileju čestita. Vam je bilo dano, da ste v dobi generacije, ki je bila prepolna umetniških sil in uspehov, postali odličen Mtblikovatelj duha našega naroda. Vi ste livar-mejster naše besede. Iz slovenščine ste ustvarili krepko in jasno, a gibko in nežno pesniško izrazilo, ki razoeleva vso lepoto in umnost organizma naše govorice. S tenkim sluhom ste prisluhnili pristnemu glasu našega ljudstva in ste storili, da se nam nepokvarjen ohranja. Vi ste nam bili kot pevec in mislec modrosti globoke znanik. S samopozabno iskrenostjo razmišljevaje o sebi in narodu ste se trudili, da pridemo vsakdo in vsi do svoje podobe, do notranje svobode in mirne, srečne možnatesji. 0 Vi ste s kongenialnimi prevodi najtehnej-ših del svetovne literature dosegli, da se je mnogo velikih energij tujih književnosti prelile v naše lastno malo življenje, ki bo moglo, itako okrepljeno, poslej tudi samo širneje, sil-neje plati. - ^ j >Pcmen Vašega dela za celokupnost naše duševnosti je Je sedaj,, ko ste šele na višku svojega življenja in.> svojih stvarniških zmožnosti, tolik, da Vam moramo zagotoviti svojo globoko in vdpo hvaležnost. V knenu ljubljanske občine in vseh slovenskih občin je častital Župančiču župan dr. Dink« Puc.. Nikogar ni,.Id bi bil tako ljubljen od vseh ,slojev prebivalstva, kakor naš peanik Župančič. Premajhen je naš narod, da bi mogel na tak način pokazati *vojo hvaležnost, kakor veliki narodi. Toda nato ipa je njegova hvaleS-jncat tem bolj, prisrčna in iskrena. Nato je izročil dr. Puc pesniku darilo slovenskih občin -kot viden doka*, d» slovenski nared zna ceniti delo svojih prvih sinov. •Z<» narodno ženstvo je čestitala v kratkih in toplih besedah dvorna dama ga Franja Tavčarjeva ter izročila pesniku srebrn ivenec. Nato so se vršile ostale čestitke. Za Udružerije gledaliških igralcev je govoril g. Betteto in ’ za Društvo slov. knjževnikov g. Fr. Kobler. Iskrena in topla je bila tudi čestitka generala Kalafatoviea ter je ta pozornost naše •vojske do -našega pesnika zlasti globoko učinkovala. V imenu Tiskovne zadruge je čestital pesniku dr. Fettich-Frankheim in mu izročil pri lom krasni /-Jubilejni zbornik za 50-letnico Otona Župančiča.« V impinu drž. »konservatorija je čestital Matej Iltiliad, za Jugoslovenako Novinarsko Udruženje g. R. Pustoslemšek,, za Šentjakobski oder g. Binder, za tehniško osobje drame g. Matejek, za tehniško osebje opere g. Leben, -za Dramatčno društvo g: Govekar in za upodabljajoče umetnike g- Vavpotič. Vsakemu posebej se je zahvalil pesnik Župančič s krajšim govorom. Ko so bile izrečene vse čestitke, je vse še enkrat priredilo burne ovacije pesniku ter čestitalo tudi navzoči .pesnikovi materi in ravno taiko tudi njegovi soprogi. 'Nato je povabil ravnaitelj drame Golja goste na zakusko. SLAVNOSTNA AKADEMIJA V OPERI. Operno gledališiče je napolnila izbrana publika v izredni množini, navzoči so bili tudi hrvatski in srbski gostje. ČJpored tega pestrega večera, ki je bil ves posvečen pomniku in njegovi tvorbi, je otvo- in pisatelj F. S. FINŽGAR z uvodnim " vorom, katerega je govoril trdno in jasi' ■ posegajoč v zgodovino slovenskega geni. ki se je rodil iz trpljenja in •vastet v bridk slih. Od klica, ki je v težkih dnevih družil ubogo gmajno« do n"ašega prvega vrha* Prešerna, je dolga pot. Za njim, ki je segel preko naših meja in ostal naš genij za bodočnost, so prišli dobri delavci, a šele koncem prejšnjega stoletja je iz našega naroda pognalo z novimi sokovi napolnjeno steblo in razvilo štiri liste: na njih so imena Ketteja, Murna, Ivana Cankarja in Otona Župančiča. Prvi trije so legli v grob, predno so dosegli peto desetletnico svojega življenja. Ivan Cankar se je razvil v drugi naš literarni vrh in tretji je današnji petdesetletnik Oton Župančič. Govornik je zaključil svoj govor s konstatacijo, da je on edini živ na ■praznik strnjenih duš, ko je okrog čiste zastave slovenske besede in kulture prvič ob živem pesniku tfbran ves narc-d. In nam je dal misel za bodočnost: Lepo je biti Slovenec! KOMERS. Višek vseh prireditev je bil komers v veliki dvorani hotela »Union«. Vsi sloji prebivalstva, vse naše kulturne organizacije so bile zastopane na večeru, vsa Slovenija je bila zbrana, da »p;*:asti( svojega prvega pesnika. Večer je otvoril v imenu »Akcijskega odbora za proslavo 501etnice pesnika Otona Zupančiča predsednik dr. Dragotin Lončar. Po pozdravu slavljenca, tujih gostov in vseh navzočih je dr. Lončar imel ta govor: Govor dr. Dragotino Lončarja. Današnje slavje velja Otonu Župančiču ob njegovi petdesetletnici — zadnjemu pesniku iz one velike četvorice, od kateri so Cankar, Kette in Murn legli v prezgodnji grob. Vsak pravi pesnik ali pisatelj izpolnjuje dvojno nalogo: splošno človeško in narodno. Njegova velikost je v tem, da z elementarno silo odgrinja zaveso življenja in sveta ter nam s proroško bistro-vidnostjo in dalekovidnostjo daje slutiti, kar ostaja prikrito povprečnemu očesu. Zato je glasnik splošnega človeštva in svojega naroda, katerih slasti in strasti, pričakovanja in razočaranja, porazi in zmage, boji in vzori mu dajejo snov, ki jo suverensko oblikuje z izbrano besedo, da stoji pred nami v vsej jasnosti: grozi ali veličastju. Župančič je tak splošno človeški pesnik, ki mu je grob prijatelja Murna odkril skrivnosti smrti in življenja: bolest, samoto in pogum. Šel je pesniško tudi on skozi bolest, šel skozi samoto, dokler ni dozorel do onega poguma, ki mu je narekoval njegovo življensko geslo: Kuj me, življenje, kuj! Če sem kremen, se raziskrim, če jeklo, bom pel, če steklo — naj se zdrobim. (Geslo.) Moško je zaklical svojemu srcu: Stoj, kot drevo brez zavetja! Višji si, bolj te pretresa vihar, višji si, bližji nebeški ti žar, dalj gre oko. (Sebi.) Župančič je pesnik bratstva, zakaj »duh bo silo strl« (Tuji nož.), on je pesnik svobode: Na nebu je dan, nad gorami je dan, a zarjo zakriva nam jata vran... o, rada bi orle prevarila, za solnce jih osleparila — zaman: sokoli in orli vedo, da je dani (Pesem mladine.) Globok čut za odkritost in resnico mu je narekoval besede: t Si mož, da misliš naravnost? Veš — brez ovinkov: če nosiš krinko, ne boš moj gost. (Gostu.) Župančič je pesnik pravice do silnega, smelega, brezbrežnega razmaha; zato je zapel: Predaj se vetrom — naj gre, kamor hoče! Naj srce se navriska in izjoče! (Motto.) Toda njegova brezbrežnost se ne izgublja v nejasnost, ker ji je takoj dodal svarilo: Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran... (Motto.) In Župančič je šel merit daljo — svoje domovine. Zato pa ima tudi njegova pesem za nas poseben pomen, ker je ozko zvezana z ono zemljo, ki ga je rodila, in z onim narodom, s katerim je delil svojo življensko usodo. Osebna pesniška bolest se mu pretvarja v skupno narodno bolest, od katere mu je bolno srce. Ko zapušča domovino, tedaj se zavč, kako je njen sin. Domovina, daj mi roko, ne beži, ostani pri meni, lešno, tesno, me okleni, in pel ti bom pesem visoko, pel materi češčeni, kot ni ti še nihče pel... (Z vlakom.) In res je zapel v »Dumi« visoko pesem domovinske ljubezni/ o kateri je dejal zgodovinar novejše slovenske književnosti prof. dr. Ivan Prijatelj, da takšne dotlej še ni poznala slovenska umetnost (Naši zapiski 1909.). »Duma« pa ni samo veličastna hvalnica slovenski domovini, njeni lepoti in dobroti, ampak tudi pretresljiva žalostinka o trpljenju in uničevanju našega rodu. Kje, domovina si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko morja? In ni ti meja? Boš jih kot lastavke k sebi priklicala? Kakor golobe piizvala pod krov? Ali jih tuja bo slava premamila in jih nikoli več k tebi ne bo? (Duma.) Kakor je vrgla slovenska zemlja iz svojega osrčja po intelektualcih, meščanstvu, kmetstvu in delavstvu mnogo pametnega in lepega, koristnega in potrebnega, tako nam je dala tudi Župančiča, ki je pesnik slovenstva, iz katerega zajemamo vsi svojo rast in moč; zakaj — dasi majhna in morebiti prav zato — domovina je kakor zdravje, da govorim z Mickievviczem, »ker mačeha je tujina«, da ponavljam Župančiča (V teh težkih dneh.). Časih nam je morebiti pri srcu, kakor nekako težko, da nismo podobni ali : celo enaki velikanom Angliji ali Nemčiji, Franciji ali Rusiji. Bili bi udarjeni s slepoto, ako bi se sramovali najdražjega, kar imamo: svojega bistva, ki ni šele od danes, ampak »moj narod star je težkih tisoč let«, kakor poje Župančič (Vprašanje.). Bili bi zločinci, ako bi ubijali v sebi nebeško iskro človečnosti, umetnosti in znanosti, ki je vsajena v velike in male narode zato, da jo goje, a ne, da jo taje ali celo more. Naš zgled in vzor bi morali biti Danci, Finci, Norvežani — mali narodi z veliko omiko. V svetopisemski stari zavezi bi bil Bog v pogovoru z Abrahamom prizanesel Sodomi in Gomori, ako bi bil dobil deset pravičnih. Slovenski narod bo našel priznanje pred svetom, ako se bo vedno boril za pravičnost zunaj nasproti tujcu in znotraj nasproti domačinu v duhu in resnici tako, kakor nam je v književnosti poleg drugih sijljen dokaz tudi Župančič. Verujem v slovenstvo, o katerem pra- vi Župančič: »in — morda — treh najmlajši brat pojde za vse usod iskat« i (Naša beseda.), ker verujem kljub tre- i nutni človeški nasilnosti v moč duha, ki je božji in zato večen. Kljub žalostni usodi na križ razpetega naroda verujem v zdravo jedro slovenskega kmet-sko-delavskega ljudstva, ki naj bi si v svojem narodnem in socialnem trpljenju očistilo in zjeklilo značaj. Cankar pravi v »Kovaču Damjanu«, da ostane otrok in ni videl življenja, kdor ni trpel do krvi. Slovenski narod je bil zlasti ob svetovni vojni v marsičem otrok, a sedaj trpi do krvi. Upam, da bo spoznal življenje! Župančič je gledal v bodočnost, da je s strahom vpraševal: Ko drugi grabijo vse dalje, širje, boš rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst? O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trsi? (Zemljevid.) Pesnikov slrah se je uresničil: po lu-ji in lastni krivdi smo izgubili tri izmed štirih svojih mejnikov! Župančič pa ni samo glasnik sedanjega ponižanega slovenstva, ampak ob enem klicar bodočega poveličanega slovenstva. Kakor se je iz osebne pesniške bolesti povzpel do neustrašenega poguma, tako je tudi narodu iz njegove neizmerne bolesti pokazal pol do zmage s tem, da mu je, ko je videl njegovo mehkost in plahost, odločno zaklical, da »v krepkih dušah je usoda« (Jadra.). Ne zanašajmo se na druge, ampak na sebe in pravico si izsilimo z gospodarskim, umskim in s socialnim delom — mi vsi: intelektualci, meščani, kmetje in delavci. K temu nas opominja Župančič z besedami: Otresite zaduhlih se sanj! Po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil, ves klic zaman, doživi ga le, kdor je pripravljen nanj! (Vseh živih dan.) Pripravljajmo se za ta »vseh živih dan«, da se uresniči kdaj Gregorčičev blagoslov: Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene! ki si jo potem uredimo po svoje v enakopravni zvezi z drugimi južnimi Slovani. Za dosego te velike narodne bodočnosti, ki bi morala biti življenski namen nas vseh, bodimo kovači v smislu Župančičeve pesmi: Zato, bomo mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nespoznan, ko pride čas, ko sine dan, da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas... (Kovaška.) i .Nato so govorili in pozdravili slavljenca: ; Za Akademijo znanosti v Zagrebu in hr-vaitski PEN-klub dr. Dragotin Domjanič; za Matico Hrvatsko in Društvo hrv. književnikov dr. Albert Bazala; za Srpsko književno zadrugo rektor pedagoške visoke šole in predsednik profesorskega društva Jeremija Živanovič; za oblastni odbor predsednik dr. Natlačen; za Ljubljano žu.pan dr. Puc; za francoski konzulat g. Martel. za narodno ženstvo Marica Bartolova ter cela vrsta drugih govornikov. ■ Globoko ginjen se je vsem zalrvalil pesnik Oton Župančič. I Nisem hotel, da bi se vršile vse te prireditve, toda v prepričanju, da velja vse to le slovenski besedi, slovenskemu duhu in slovenski umetnosti, sem pristal na vse te prireditve. Bili so ljudje, ki so dali vse za s.voj narod, življenje in vse svoje zmožnosti in vendar niso doživeli nobenega priznanja. Usoda je hotela, da dobim jaz za vse te ljudi priznani in njim velja tudi v prvi vrsti današnji večer in vaše priznanje. In ko vidim, kako narod te ljudi Čisla, rečem samo eno: Prav je tako! Velikanske ovacije so bile nato prirejene pesniku Zupančiču, z galerije pa se je vsulo cvetje na -pesnika. Ko so bile prečitane še številne poedravne brzojavke, je bil zaključen Zupančičev večer. Slovenija je dokazala, da zna ceniti svoje .prve .ljudi. Ivan Hribar: MOJI SPOMINI. Od 1853. do 1910. leta. Bože moj! Ko sem l^rakal čez most izpred trnovske cerkve, bil sem blaženejši in srečnejši, ko kak maratonski zmagovalec. In trije goldinarji v žepu! Kakšna magična toplota je prihajala od njih mrzle kovine! Toda v življenju je že tako. .Prevzetnost se Dr. Luka Jeran. me poloti. Ko pridem mimo tralike na Frtici me potegne nekaj z magično silo k okencu. Pet »navad* nih« si kupim in trafikantka mi vrne iz goldinarja devetdeset krajcarjev. Ker nam je kajenje bilo strogo nahranjeno, pospešim korake, da pridem preje domov. Pri branjevki pred vhodom v Študentovsko ulico si kupim še »krokodila« — tako smo imenovali trokraj-carske štruce — in za sedem krajcarjev sadja. Težko si je misliti, kašne prešerne misli so me obhajale, ko sem svoje sostanovalce pogoščal s sadjem, katero som kupil s prvim svojim zaslužkom. In še le utis, ki sem ga napravil pri njih, ko sem jim povedal, da sem za prevod, katerega so me videli delati, dobil tri goldinarje. Noben rimski triumfator se ni tako zavedal svojih zmag, ko jaz takrat. Zato sem si pa tudi privoščil dvokrajcarko, katere dim sem ponosno puhal pred-se. Prevod pesmi tudi ni bil brezhiben; a dobrega Luke Jerana to ni motilo. Prevzel jo je, popravil in priobčil potem v »Zgodnji Danici«; meni pa je zanjo dal zopet tri goldinarje. Na ta način sem od njega dobil večkrat kako podporo; a vselej le za kak prevod, s čemer me je modri podpiratelj upeljaval v pisateljevanje. Videč, da so se mi posrečevali pesniški prevodi, žalnem zlagati izvirne pesmice. Prvo; »Domovini«, nesem Andreju Praprotniku na Stari trg, kjer je stanoval v Plavčevi hiši in ga prosim, naj jo priobči v '-Učiteljskem Tovarišu«. Možu je pesem ugajala. V naslednji številki imenovanega lista je izšla pod psevdonimom »Trzinski«. Ko sem mu kmalu na to prinesel nek sestavek v prozi, ga je tudi priobčil in ml dal dva goldinarja, opravičujoč se, da mi zaradi pičlega števila naročnikov ne more plačati večje na-, grade. — Da sem se z dotičnima številkama'»Učiteljskega Tovariša« med svojimi součenci in pri znanih dijakih iz Študentovske ulice postavljal, je lahko umevno. Všeč mi je bilo, ko sem videl, da se mi je ugled, .med součenci tako povzdignil, da sem naenkrat — dasi telesen slabič — veljal več, ko oni tovariši, ki so se postavljali s svojo fizično premočjo. Ko sem leta 1864 koncem prvega poluletja izstopil in se poslavljal od součencev, izreklo jih je 19 želji, da se v znamenje prijateljstva skupaj, slikamo in se je to tudi res zgodilo. V Novo mesto sem šel takoj po končanem šolskem letu 1868 s tremi goldinarji v žepu peš, da se vpišem. Odšel sem iz Ljubljane ob štirih zjutraj in prišel v Novo mesto ob treh popoldne. Vpisal sem se še tistega dne. Prenočili in z večerjo preskrbeli so me v gostilnici pri Skabernetovih, ne da so zato kaj zahtevali. Drugo jutro sem ob sedmih zjutraj krenil iz mesta. Silno utrujen sem ob desetih zvečer omagal pod Rudnikom. Nek voznik me je vzel na voz in pripeljal v Ljubljano. V Novem mestu sem našel čisto nove razmere. Bil sem priporočen patru Metodu Poljanšku, ki je bil doma v Tuhinjski dolini in res se mi je posrečilo dobiti koj, ko sem tjekaj prišel z njegovim posredovanjem inštrukcijo, ki mi je donašala štiri goldinarje na mesec. Za stanovanje in hrano skupaj sem plačeval šest goldinarjev, to vsoto mi je pošiljala mati, ki si jo je s težavo pritrgavala. Četvero goldinarjev, ki sem si jih zaslužil s poučevanjem, mi mi je ostajalo in tako sem se gibal nekoliko svobodneje, kajti z obleko me je zalagal oče; izprosil si je bil namreč pri graščaku Mihi Staretu v Mengšu obnošene obleke njegovih sinov Nandeta in Josipa. — Moje ime kot inštruktor pa je po mestu kmalu zaslovelo in že v drugem poluletjn se mi je ponudila najboljša novomeška inštrukcija in sicer v hlši: graščaka Germa-, kjer sem poučeval njegova dva dečka in poleg tega še tri druge dijake. Poučevati sem moral vsak dan po dve uri, a donašalo mi je to deset goldinarjev na mesec, torej vsoto, katera je v takratnem dijaškem življenju pomenila že velik kapital. Kaj čuda, da me je to napravilo malo prevzetnega in da sem marsikdaj izdal kak denar, katerega bi ne bilo potreba izdati. Tudi sem začel zahajati v gostilnice s 'tovariši, ki so od doma bili premožni in ni trajalo dolgo; pa je vsa višja gimnazija stala nekako ipod mojim vplivom. (Dalje prihodnjič.) Štev. 18. »NARODNI DNEVNIK* 23. januarja 1928. Stran b. Dnevne vesti. — Odlikovanja v vojski. Povedem rojstva kraljeviča Andreja je podpisal kralj velik ukaz o odlikovanju oficirjev. Odlikovanih bo okoli 2C00 oficirjev. — Novinarska Mala antanta Nacionalni odbor novinarske Male antante je konstituiran. Za predsednika je bil izvoljen Andra Milosavljevič, za podpredsednika pa Radivoje Markovič. V nedeljo, dne 29. t. m. se vrši sestanek širšega odbora iz vse države, na katerem se določi program konference novinarske Male antante, ki se bo vršila obenem s konferenco Male antante v Bukarešti. — Geometerska zbornica. NaSurt zakona o ustanovitvi geometrskih zbornic bo te dni definitivno redigiran, nakar se predloži z obširno motivacijo finančnemu ministrstvu. — Nov vozni red. V prometnem ministrstvu se izdeluje nov vozni red za državne železnice. Vozni red stopi v veljavo dne 15. maja. — Uredba o delovnem času. Skupna konferenca zastopnikov ministrstva za socialno politiko in ministrstva za trgovino je načrt uredbe o delovnem času in o zapiranju in odpiranju trgovin in obratov absolvirala. Načrt se pošlje te dni trgovskim in delavskim zbornicam, da se o njem izjavijo. — Petdinarske novčanice niso bile vzete iz prometa. Ker so se v zadnjem času nekatere blagajne branile sprejemati petdinarske novčanice, češ da niso več veljavne, razglaša finančni minister, da petdinarske novčanice niso bile vzete iz prometa ter da jih mora vsakdo sprejeti. — Prometna konferenca v Budimpešti. Tekom tega tedna se otvori v Budimpešti konferenca naših in madjarskih delegatov železniških uprav. Na konferenci se bo pretresalo vprašanje otvoritve obmejnih železniških postaj. — Inozemski dijaki v naši državi. Sekre- tarijat mednarodne organizacije za pomirje-nje narodov v Londonu pripravlja ekskurzijo treh velikih skupin dijakov iz Anglije, Afrike in Avstralije v našo državo. Dijaki bodo prepotovali naše 'kraje, kot piše »Vreme«, v svrho spoznanja in zbližanja z našim narodom. — Imenovanje učiteljev. — Ker je ostalo, kljub temu, da so vsi absolventi učiteljišč že razvrščeni po osnovnih šolah, še vedno precejšnje število učiteljskih mest nezasedenih, je sklenilo ministrstvo prosvete, da bo imenovalo v bodoče še za učitelje osnovnih šol vse absolvente učiteljišč, ki še nimajo mature. — Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani priporoča vsem trgovcem-točilcem alkoholnih pijač, da v lastnem interesu vlagajo pritožbe na upravno sodišče proti negativnim rešitvam njihovih prizivov cd strani velikega župana. Kdor v prepisanem roku enega meseca, potem ko je prejel odlok velikega županstva, ne bi vložil tožbe na upravno sodišče, zanj postane odločba pravomočna. Za nadaljnje informacije naj se obračajo interesenti na pristojne gremije, ki jim bo Zveza nudila potrebna navodila. — Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na prvo ofertno licitacijo za napravo tlaka iz tolčenega asfalta na cesti od železniške postaje do carinarnice na Brodu ob Savi, ki se vrši dne 25. februarja 1928 ob 11. uri pri gradbeni direkciji v Zagrebu. — Predračunska vsota znaša 1,992.316 Din. — Natančnejši pogoji o tej licitaciji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg 1/1. — Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, VVolfova ulica 12 so darovali za Božič: po 10 Din: Drolc Martin, Bohinjska Bela; Košir Josip, Novo mesto; Karbaš I., Gornja Radgona; Simon iMayer, Maribor, Vospernik Jakob, Ljubljana; Ivan Globočnik, Škocjan, Zupančič Fran, Mirna peč; Lazar, Ljubljana; Ivan Selak, Dobrava; Podvičarski Anton, Za vrče; Dolničar Fran, Ljubljana; Bogataj Ivan, Ljubljana; Rok Peselj Selo; Borušak Marko, Trbovlje. Marija Rozina, Novomesto, Košir Anton, Bistrica; Andrej Murnik, Cerklje; Planinc, Zreče; Šturm 0., Metlika; Kralj Frančiška, Vel. Mengeš; Leskovec Ana, Škofja Loka; Rajčevič Franc, Voglje; Caser-man M, Ljubljana; Majdič M., Kranj; Jamšek, Srna rje-Sap; Štele Jernej, Šiška; Josip Demšar, Češnjica; Škofič, Zelena jama. — Vsem darovalcem iskrena hvala. — Odbor. _— Imenik glavnih ter nadomestnih porotnikov, ki so poklicani sodelovati pri glavnih razpravah prvega porotnega zasedanja v Ljubljani v letu 1928, ki prične dne 6. februarja. A. Glavni porotniki: Ahčin Anton, posestnik, Zg. Bernik, Kranj 63; Stražišar An*on, posestnik in trgovec, Borovnica, Ljubljana okolica 35; Požar Ciril, posestnik dn gostilničar; Zalog, Ljubljana okolica 42; Gabrijel Franc, poBestnik, Javornik, Radovljica Iti; Demšar Janez, posestnik, Slape, Ljubljana okolica 18; Rant Ivan, posestnik in trgovec, D. M. v Polju, Ljubljana okolica 15; Goršič Josip, posestnik in lesni trgovec, Grosuplje, Ljubljana okolica 4; Motoz Ivan, posestnik, Kot, Litija 24; Bahovec Anton, po. se st n uk in gostilničar, Mala Račna, Ljubljana okolica 28; Ogrinec Avgust, kmetovalec, Mekinje, Kamnik 30; Cerk Anton, posestnik, Borovnica, Ljubljana okolica 36; Janežič Anton. čevljarski mojster, Kamnik, Kamnik 52; Mrhar Jožef, posestnik in gostilničar, Poljane, Ljubljana okolica 15; Zavašnik Jvan, .posestnik, Holmce, Ljuhljana, okolica 13; Vajt Ciril, trgovec, Kranj, Kranj 109; Lovše Anton, posestnik, Sp, Hotič, Litija 5; Knific Ivan, posestnik, Zg. Besnica, Kranj 26; Adamič Anton, posestnik in trgovec, Kranj, Kranj 49; Frlic Ivan, posestnik in lesni trgovec, Gosteče, Škofja Loka 2; Mehle Josip, posestnik, Penovavas, Ljubljana, okolica 12; Koselj Matevž, posestnik in kovač, Sp. Lipnica, Radovljica 30; Potek Alojzij, kmetovalec, Križ, Kamnik 50; Bitenc Ivan, posestnik, Tacen, Ljubljana okolica 14; Ambrožič Alojzij, posestnik im trgovec, Gabrje, Ljub- ljana okolica 14;, Babnik Janez, posestnik, Stanežiče, Ljubljana okolica 31; Perko Andrej, kmetovalec, Zg. šiška, Ljubljana okolica 29; Glavič Franc, kmetovalec, Rožnik, Ljubljana okolica 7; Dominco Albert, nadučitelj v p., Zg. šiška, Ljubljana okolica 86; Cengle Andrej, posestnik, Radovljica, Radovljica 3; Jerman Anton, posestnik, Kapi ja vas, Kamnik 13; lilebš Franc, mlinar, Sp. Zadro-bova, Ljubljana okolica 31; Černe Avgust, posestnik in mizarski mojster, Zgornja ^šiška — Ljubljana okolica 122; Jeglič Jožef, posestnik in gostilničar, Begunje, Radovljica 23; Rožnik Franc, posestnik, Plešivica, Ljub-Pana okolica 42; Jan Alojzij, posestnik, Vi-šelnica, Radovljica 11; Erman Franc, posestnik, Zg. Lipnica, Radovljica 9. B. Nadomestni porotniki: Roškar Franc, trgovec, Ljubljana, Streliška ulica 10; Goričar Franc, posestnik in trgovec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29; Dobeic Ovsald, posestnik in trgovec, Ljubljana, Stiška ulica 1; Koser Jaroslav, major v p., Ljubljana, Ljubljana, Resljeva cesta 9; Andlovič Josip, posestnik in mizar, Ljubljana, Domobranska cesta; Vršič Srečko, posestnik in trgovec Ljubljana, Gledališka ulica 4; Olup Josip, posestnik in trgovec, Ljubljana, Stari trg 1; Genusi Ivan, pleskarski mojster, Hradeckega vas 63; Bizjak Filip, krznar, Ljubljana, Šelemburgova ulica 6. — Naši rojaki v Ameriki. Umrli so: V Clevelandu Josip Gerič iz vasi Močile; v Pittsburghu Jakob Mohorič; v Leadville-u Fran Stibernik; v Pueblu Katarina Gaše iz Suniča na Štajarskem; v Chicagu Frančiška Krošel iz Artič pri Brežicah; v Darverju (Colorado) Agata Pavlakovič iz Zamosteca pri Ribnici; v Fousu City Marija Cerar; v Rock Springsu Janez Ougar. 561etna Elizabeta Smrekar v Ely-u (Mincsolta) je izvršila samomor; zakaj, ni znano. Desetletno hčer Josipa Cente v Clevelandu je povozil in usmrtil avtomobil. — Scotus Viator obišče Prago. Na povabilo praške univerze pride Scotus Viator v kratkem v Prago, kjer bo priredil več predavanj. — Nobenih plesov pod fašistično devizo. Fašistični komisar Giarratana v Bozenu je poslal vsem strankinim organizacijam okrožnico, v kateri grozi, da bo vsakega strankinega tajnika, ki bo dovolil, da se vrše plesi pod fašistično devizo, odslovil. Naj pleše, kdor hoče, pravi Giarratana v svoji okrožnici, treba pa je manifestirati, da ima fašizem druge bolj važne dolžnosti. — Telefonska zveza Bruselj—Newyork. Te dni se je vršil na telefonski .progi Bruselj— Ne\vyork prvi telefonski razgovor. Za tri minute trajajoč razgovor je plačati 2730 belgijskih frankov. — V razbeljeno peč je šel spat. 171etnega dninarja Jožeta Burkeljc v Zagorju pri Savi je spodil očim od doma. Ker torej ni smel spati doma, je šel spat v neko apnenico. Ker je bila peč še prevroča, se mu je vnela obleka, pri čemer je dobil težke opekline po hrbtu. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. — S pilo v oko. Ključavničarja France Knific in Jenko v Kranju sta se te dni skregala ter si skočila v lase.Pri tem je dregnil Jenko Knifica s pilo v levo oko. Težkopoškodovani Knific se zdravi sedaj v ljubljanski bolnici, Jenko pa čepi v zaporu. — Atentat na belgijskega prestolonaslednika? Te dni se je pripetila v stanovanju belgijskega prestolonaslednika močna eksplozija. Vse šipe v sobi so se razletele na kose. Prestolonaslednik je ostal nepoškodovan. Govori se, da je bila vržena proti enemu od oken prestolonaslednikovega stanovanja majhna ročna 'bomba, ki pa je zadela ob zid in eksplodirala. Vlada pa je izdala komunike, v katerem izjavlja, da gre samo za slučajno eksplozijo, nikakor pa ne za poizkušen atentat. — Tragična smrt lorda. Glletni lord Gla-nusk ze otvoril te dni v Breccnu na Angleškem bolnico, ki je bila ustanovljena v spomin na svetovno vojno iz prostovoljnih prispevkov, Svečani otvoritvi ie prisostvovalo okoli tisoč oseb. Lord je pričel svoj govor z besedami: »Ponižno se zahvaljujem Vsega-megočnemu velikemu stvarniku vsemirja, da mi je dovolil, da sem dožievl ta dan.« Par minut na to, sredi svojega govora, se je lord zgrudil in morali so ga odnesti. Mesto njega je nadaljeval otvoritveni govor njegov sin, major Baily, ki je poudarjal, da dela v inten-cijah svojega očeta, če slavnostnega akta ne prekine. S\vansea-ski škof je nato novootvor-jen obolnico blagoslovil ter proeil navzoče, da naj molijo za lordovo zdravje. Vendar se je par minut nato izvedlo, da je lord umrl. Globok ginjeni so se gosti razšli. Lord Gla-nusk je vzbudil pred leti vliko pozornost, ker je ped težkim pritiskom davčnega vijaka zapustil svoje krasno veleposestvo Glanusk Park v Brecornu ter se umaknil s svojo so-I rogo v majhno ribiško hišico. Leto dni nato je podaril svoje obširno posestvo svojemu sinu-dediču, majorju Baily-u. Dva druga lor-dGva sinova sta v svetovni vojni padla. V '■'spomin nanju je iapremenil svojo hišo v Cricknowellu, Ivy Townr v bolnišnico. — Samomor s pomočjo električnega toka. Te dni sta izvršila posestnikov sin Geyer in njegova nevesta Barbara M. v Zistersdorfu (Avstrija) samomor s pomočjo 2000 voltov močnega električnega toka. Geyer si je privezal na levo roko železno žico. Na drugi konec žice je privezal kamen, nakar je Vrgel kamen z žico vred na žico električne napeljave. Obenem je držal svojo nevesto tesno objelo. Električni tok je nesrečna zaljubljenca pri priči ubil. — Usodepolna zmota. Neka zakonska dvojic« v Parizu se je zbudila te dni sredi noči, ker je skušal nekdo utakniti ključ v ključavnico. katere ključ se je bil pred par dnevi izgubil: Mož, prepričan, da ima opraviti z vlomilcem, je zaklical: »Kdo je?!« Ker ni dobil odgovora, je pograbil revolver ter oddal v vrata .par strelov. Zjutraj so našli pred vratini mrtvega podnajemnika, ki je zgrešil v pijanosti vrata svoje sobe. — Carjevič v obleki redovnice. »Rabočaja Gazeta« poroča: Med kmeti mariskovskega okrožja (sovjetska Rusija) se je razširila govorica, da sin zadnjega ruskega cara, carevič Aleksej še živi ter se skriva v mestu. V resnici se je skrival v tamkajšnjem nunskem samostanu neki možakar, ki se je izdajal za careviča. Oblasti so ga izsledile ter ugotovile, da so pri. ajali k njemu številni ljudje, ki so mu prinašali darila. Možakar je bil aretiran. Ko si ga je policija pobližje ogledala, je ugotovila, da je identičen s 231etnim fantalinom, ponovno kaznovanim pustolovcem Aleksandrom Savinom. Ljubljana. 1— Poročil se je v soboto tukajšnji zdravnik g. med. univ. dr. Edvard Jemec z gdč. Kocbekovo iz Kranja. Naše maj-•iskrenejše čestitke! 1— Ogenj v kinu »Ideal«. V soboto zvečer ob 17.30, med predstavo, je nastal v kinu »Ideal« v kabini, v kateri stoji aparat, ogenj. Vnel se je 25C0 metrov dolg film. Ko so za-vouali iobskovaloi dim, bi bila kmalu izbruhnila parnika, ki pa so jo uslužDenci preprečili s tem, da so odprli vse, tudi zasilne izhode. Poklicani gasilci so ogenj v četrt ure pogasili. Lastnik kina ceni škodo na 20.000 dinarjev. Ogenj je nastal najbrže na ta način, da se je film utrgal in je padel košček na vročo lečo. Operater je dobil pri gašenju par neznatnih opeklin. 1— Pies v narodnih nošah Jadranske Straže je edina prireditev v narodnih nošah, zato prosimo vse one, ki imajo narodne noše, da se sigurno udeleže tega večera ali pa vsaj noše posodijo svojim znancem. Naše narodne noše so priznao lepe in bodo prišle s svojo pestrostjo na tej prireditvi do polne veljave. Oglasilo se nam je že več skupin, želimo, da bi temu zgledu sledile še druge. Ne samo sijaj te prireditve, temveč tudi idealen pomen naj v vsakem vzbudi narodno dolžnost, da se udeleži tega plesa, ki se vrši dne 28. t. m. ob 20. uri v dvoranah Uniona. Maribor. m— Ljubska univerza v Mariboru. (Slomškov trg 17-1.) — V ponedeljek 23. januarja ob 8. uri zvečer v Narodnem gledališču proslava 50-letnice našega prvega sodobnega pesnika Otona Zupančiča. Uvodno predavanje ima pesnik Janko Glazer. Slede recitacijske pesmi — h koncu četrto dejanje »Veronike Deseniške«. Proslava je skupna z Narodnim gledališčem. Primorje. Rabelj. — Nadaljni odpusti rudarjev. Petega januarja so bili odpuščeni še nadaljnji rudarji iz rabeljskega rudnika, krivi samo namena, ustanovili prosvetno društvo v Rablju in sicer takrat, ko je bilo še to dovoljeno, t. j. v poletju 1927. leta. 6. novembra je bilo odpuščenih 19 rudarjev, članov nameravanega prosvetnega društva. Šele sedaj v mesecu januarju pa je bilo odpuščenih pet rudarjev, ki so bili člani pripravljalnega odbora nameravanega prosvetnega društva, in sicer zato šele sedaj, ker se je ravnateljstvo rudnika in pred vsem oblasti bale, da bi se delavstvo preveč ne razburilo radi odpusta teh zelo priljubljenih rudarjev. Vseh 24 rudarjev je dobilo odpustnico z razloga javne varnosti, radi tega je nemogoče, da hi kje drugje dobili zaposlitev Sindikat, v katerem so bili vpisani kot vsi drugi rudarji, se ni hotel pobrigati za nje, ampak je še deloval za njihovo odpustitev. Za časa dela v rudniku so odpuščenci plačevali po postavi predpisane prispevke za brezposelnost, a sedaj kliub temu ne dobivajo podpore za brezposelnost. Ker vlada na Bovškem huda zima ,in ker so morali Bovčani prodati svoje koze radi kozjega davka, vlada po družinah odpuščenih silna lakota in se jih po-loteva obup. Politične vesti. — Sobotno zborovanje seljaške demokra-(ije v Zagrebu. V soboto se je vršilo v Zagrebu zborovanje obeh poslanskih klubov seljačke demokracije. Zborovanja se je udeležilo okcli 70 poslancev in sta predsedovala zborovanju men aje se g. Pribičevič in g. Radič. Kot prvi je govoril Radič, ki je uvodoma posebno pozdravljal Slovence. Nagla-šal je dalje, da je soglasnost med HSS in SDS popolna in da je naloga seljačke demokracije, da vrže Vukičevičevo vlado. — Za Radičem je govoril Pribičevič. Od 200 prečan-skih poslancev pripada seljački demokraciji šele 85. Zato moramo iti v Slovenijo, Bosno in Hercegovino, ker sta Hrvatska in Dalmacija že skoraj celotno v taboru seljačke de-; inekracije. Pribičevič je nato zahteval koncentracijo vseh demokratskih elementov. Edina težava je, ker se ne ve, kdo se sme pogajati v imenu radikalov. Koncem svojega govora je naglasil Pribičevič, da pomeni sedanja vlada srbijansko fronto in je zato treba akcijo seljačke demokracije razširiti še na južno Srbijo, a tudi na predkumanovo Srbijo. Nato so ■ govorili še drugi poslanci in zvečer je bil izdan komunike o zborovanju, ker novinarjem ni bil dovoljen dostop na zborovanje. = V komunikeju se povdarja, da je selja-čko-demokratsak koalicija enotna politična celina napram vsem drugim političnim faktorjem. Pripravljena se je pogajati z. vsako skupino, ki (je za praktično izvedbo ustave in načelnega parlamentarizma. Pot k koncentraciji je bila označena v pismu predsednikov IISS in SDS na Davidoviča. Seljačko-demo-kratska koalicija je za koncentracijo g. Davidoviča, če je podana garancija, da bo dosežena ne samo davčna, temveč popolna enakopravnost. Nato se navaja trenotno aktualen program in se zahteva gospodarska politika, ki bo v skladu s kmečkim značajem države. Koncentracijska vlada je potrebna že z ozirom na grozeč glad in na zunanji položaj. Če ne ipride do koncentracijske vlade še pred 'pričetkom proračunske razprave v plenumu Narodne skupščine, potem odklanja seljaška demokracija vsako odgovornost in bo segla tudi po ostrejših parlamentarnih sredstvih ko dosedaj. Čeprav seljačka demokracija ne iz-; ključuje iz koncentracijske vlade nobene skupine, vendar misli, da bodo nosilke nove vlade samo skupine, »ki so bile pri zadnjih volitvah izvoljene po svobodni volji.« (Ali naj doživimo še eno verifikacijsko debato? Vpr. ured.) =: Koncentracija mogoča tudi brez demo-j kratov. Po seji seljačke demokracije je spre-: jel St. Radič novinarje ter jim dal daljšo izjavo. Dejal jim je, da ga je Pribičevič po-rebno informiral o položaju v Beogradu. Med drugim mu je tudi dejal da dr. Markovič ni mogel dobiti posojila ne v Parizu in ne v Londonu ter ga sedaj išče v Ameriki. Koncentracijska vlada bi bila že zato potrebna, da dvigne ugled in zaupanje naše države v tujem svetu. Če Davidovič, oziroma demokratska stranka ne bi do 1. februarja storila odločnega koraka, potem se lahko zgodi koncentracija itudi brez demokratov. (Kako? Ali z radikali? Vpr. ured.) Kot nosilec te koncentracije bi prišel v prvi vrsti v poštev Marko Trifkovič. = Nota Male antante izročena. Kakor se poroča, je bila v soboto izročena tajništvu Zveze narodov nota Male antante zaradi tihotapstva italijanskega orožja na Madjarsko. Italija se je sicer na vse načine trudila, da se Rumunija v tej stvari ne solidarizira z Jugoslavijo in Čehoslovaško, toda njeni napori so bili zaman. Rumunija je ostala Mali antanti zvesta in zato bo imel tudi korak Male antante sigurno svoj učinek.. širite »Narodni Dnevnik«. HmHMMHaannNMHNHiramMa*' .ChaHie Chaulin. —■ Da, je priznal Charlie, bila je to ža-loigra. Potem je pa trenutek pomišljal in nadaljeval. Ljubim žaloigro in ne ljubim komedije. — Ljubim žaloigro, ker je lepa: Edina komedija, ki je tudi toliko vredna, je ona, ki vsebuje lepoto. Lepota je edina stvar na svetu, ki je kaj vredna. Če jo najdete, ste cdkrili vse, samo zelo težko jo je najti... Ko je nekdo Chaplina vprašal, ali morda v Evropi ne sprejemajo njegovih filmov bolj navdušeno, bolj toplo ter jih bolje razumevajo, je Chaplin odgovoril z velikim interesom, kajti to vprašanje ga zanima v največji meri, ter dejal: — Posebno v Rusiji sprejemajo moje filme z navdušenjem... Pisali so mi, da je publika odhajala od predstav »Romarja« z rosnimi očmi. Rusko občinstvo uie smatra predvsem za tolmača pravega življenja, medtem ko ljubijo . Nemci v mojih filmih predvsem intelektuelno stran, Angleži pa klovnsko stran. — Ali ne mislite, ga je vprašal nekdo, da fe kino nahaja v dobi zastoja? — Ne, je odgovoril Chaplin. Ni vse navadijo posnemanje kot se vam zdi. Sicer so res tako zvane drnmatske položaje že izrabili do skrajnosti, toda izražanje se da obnoviti... Potem pa mislim, da se bomo vedno bolj posvečevali pripovedovalnim filmom z bistveno epizodičnimi vprizoritvn- ‘ mi, katere so dozdaj vse.preveč zanemarjali. Filmi bodo predstavljali vedno 'bolj študij značajev kot sem jaz to napravil z »Lovom za zlatom«, ki je čisto navadna povest uboge pare, kateri se skuša gori v Alaski sam prebiti skozi življenje. — Gotovo. Toda kako naj se zgodi brez vsakega odkritja? Priti bo pač moralo odkritje, katero bo z dna spremenilo vso ki-neniatografijo. Danes so še vse vodildne zvezde iste. Kako to? — Iz čisto enostavnega vzroka, ker hoče vsakdo samo posnemati. Vsi novi igralci ne delajo nič drugega, kot da posnemajo samo zvezde... In vendar upam, da bo neki dan prišel nov filmski genij, ki bo vse prenovil... Mislim pa, da ne bo to rafiniran, učen in metodično nastopajoč igralec, temveč krepak in zdrav naraven dečko, poln temperamenta... Ko je nekdo Chaplina vprašal, kalera vprizoritev med njegovimi filmi je najboljša, je dejal, da smatra za najboljše ilustriran film »Easy Street« (Charlie kot policist), kar se pa tiče njegove najboljše scene, ki jo je kdaj igral, mora to pač biti ena izmed scen »Kida«. Od filmov drugih umetnikov smatra za najboljše Griffithova dela: »Postanek naroda«, »Svetovna srca« in »Nestrpnost«. Iz vseh teli izjav pa vidimo, da na Chaplina evropski filmi niso napravili nič posebnega vtisa. Kako to? Odgovor na to vprašanje je dal Chaplin leta 1921 nekemu francoskemu publicistu, ki ga je vprašal, v kakšnem obsegu je mogoče primerjati evropske filme z ameriškimi. Ker bo čiiateljc ta odgovor gotovo zelo zanimal, ga v naslednjem prinašamo. — Zakaj se nam zdi napredek francoske kinematografije tako počasen v primeri} z onim ameriške? . — Predno vam odgovorim na td vpraša? nje, je dejal Chaplin, vam moram povedati, da ljubim Francijo in vse kar je francoskega. Govoril bom torej odkrito, ne da bi se jtjnl, da me boste napačno razumeli, kakor bi to storil eden izmed Malih tujcev, ki pravijo, da imnjo dve domovini, svojo lasljno in pa Francijo. Zadeva je sledeča: vaše vprašanje se ne tiče Zedinjenih držav in Francije; temveč tudi celokupne, Evrope, kajti napredek kinematografske umetnosti je zek) počasen v starem svetu' !n sicer n vseh .državah, ne samo v Franciji. Izjedo delajo samo Skandinavci in , Italijani, »pri katerih izgleda, da z malo večjo skrbnostjo predstavljajo vprizoritve ha predvsem skrbijo za najvažnejšo umetnost pri celi stvari, to je za fotografijo NAROIMfO-OBRAMBNI ŽIG JUGOSLOVEN-SKB MATICE. NAROD SEBI Narod sebi je bilo geslo, pod katerim smo pied vojno zbirali prispevke za naše narod-no-obrambno delo. Jugoslovenska Matica je prevzela to geslo v svoj žig in postavila nad njega Irt listno lipovo vejico, ki je bila znak naših zasužnjenih bratov v volivnem boju leta 1922. Ta žig je izdala Jugoslovenska Ma- ; tiča namesto dosedaj običajnih narodnih kol-kcv, ki so se pri veliki korespondenci pokazali kot neprikladni. Žag oddaja J. M. proti odkupnini najmanj ICO Din za dobo enega lota vsakomur, kdor želi na svoji korespondenci csvedočiti, da plačuje narodno-obramb-ni davek. Poživljamo v prvi vrsti vsa naša podjetja, tigcvce in korporacije, odvetniške in druge pisarne, da si omislijo ta žig in s tem podpre naše narodno-obrambno delo. Žigi se naročajo pri Oblastnem odboru Jugo-sU venske Matice v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II in pri vse'1 podružnicah v Sloveniji. Jugoslovenska Matica v Ljubljani. Šport. Nov svetovni rekord v skoku na daljavo javljajo zopet iz Natala v Južni Afriki. Neki Alkinson je baje skočil 8 m daleč. To poročilo je treba seveda z rezervo sprejeti. Ustaljeni skok s smučami na 72 m. V Pon-tresini v Švici so se sestali v nedeljo olimpijski kandidati Nemčije, Italije, Japonske in Švice. Nemci so zasedli prvi dve mesti, toda senzacija dneva je bil ustaljeni skok Švicarja Trojanija, ki je zboljšal rekord na skakalnici v Bernini od 71 m na 72 m. Pri tretjem poskusu 'pa je Trojani padel, tako da je bil v kvalifikaciji samo tretji. Rezultat je sledeči: 1. Reeknagel, Nemčija (63, 65, 65 m); 2. Louis Kratzer, Nemčija (62, 63 in pol, 61); 3. Trojani, Švica (69, 72, 72 ni, padel). Športu sovražen odlok je izdalo društvo nemških zdravnikov, ki inia svoj sedež v Lipskem; prepovedalo je namreč svojim 40 tisoč članom, pri športnih prireditvah napravljati preiskave in opazovanja, ne da bi bili za to plačani. Neki nemški list pripominja k temu: »Ta odlok bo vzbudil resni odpor, posebno Če se ve, kaj ga je povzročilo. Gotovi krogi so se namreč bali, da bode ljudstvo one zdravnike, ki često posečajo športne prireditve, smatrale ket kompetentne sporine zdravnike, ki bqdo drugim zdravnikom odjedali kruh. Samo -p. c sebi se razume, da prireditelji zdravnika, ki iga 'pokličejo vsled kake nezgode, tudi honorirajo. Toda društvo ne sme nikdar prepovedati, da zdravnik v študijske svrhe priredi preiskavo. Nasprotno bi moralo društvo biti hvaležno, da športni sa-vezi nudijo priliko za taka študijska dela. Saj se vendar ne more zahtevati, da sporine zveze dotičnega zdravnika za to še plačajo! K sreči pa je zadel odlok nemškega zdravniškega društva na odpor med člani samimi. Mlajši zdravniki so pač drugega mnenja kakor 'stari gospodje sanitetni svetniki. V interesu narodnega zdravja moramo odločno zahtevati, da ze zgoraj navedeni odlok čimprej ukine.< Južnoafrikai-ki tekač na dolge proge Artur Newton se je v'Londonu lotil svetovnega rekorda na 100 milj, ki stoji že od leta 1882. Ped oficijelno kontrolo angleškega lahkoatletskega saveza je pretekel progo od Batha do londonskega hydeparka in sicer proti štafeti štirh tekačev v novem svetovnorekord-nem času 14 : 22 : 30. Kako ta-ti Francija svoje športnike. Francoski šport je že od nekdaj slavil odlične sj-Trtnike in prvake, hoteč ohraniti njih spomin še ptznejšim rodovom. Tako n. pr. so po Celi Franciji v spomin na najslavnejšega francoskega tekača Jeana Bcuina, ki je padel v svetovni vojni, zgradili športna igrišča, ki sp .jih njemu na čast imenovali »stade Jean Bcuin.« — Nenadna smrt najbolj popularnega francoskega rugby-igrača Yves du Manoira, ki se je kot častnik-letalec ponesrečil pri nekem poletu, je zopet nudila primer za to fino karakteristično potezo ’ francoskega športa. Preteklo nedeljo sc bile na vseh pariških igriščih prekinjene tekme za eno .minuto v spomin tega izbornega športnika. Razven tega je bilo sklenjeno, da se naj večji in najbolj znani športni prostor Francije, stadion v Co-lcmbesu, kjer so se vršile mnoge znamenite tekme, v čast umrlemu prekrsti v »stade Yves du Mancir«. S tem se je francoski šport na lep način oddolžil svojemu slavnemu in priljubljenemu športniku. Plavanje. Kakor javlja tajnik evropske plavalne lige, ki je bila ustanovljena o priliki evropskih prvenstev v Bologni, so Zje-dinjene države sprejele ipoziv na štafetno tekmo v prostem stilu na 4X200 m. Tekma, za katero bodeta Evropa in Amerika postavili svoje štiri najboljše plavače, se bo vršila v Amsterdamu in sicer takoj drugi dan po zaključku olimpijskih plavalnih tekem. Evropejska plavalna liga je darovala za ta match dragoceno nagrado, ki bo nosila ime zaslužnega tajnika Fine (mednarodnega plavalnega saveza) ter se ‘bo imenoval ..‘Georg - He-arn - 'pokal. Nameravajo ludi, postaviti na prani Amerikankam evropejsko damsko štafeto na 4 X 100 m prosti stil. Dotično vabilo je že odšlo v Ameriko. Gospodarstvo. VELESEJEM V LETU 1928. Upravni svet je na svoji zadnji seji sestavil prc-gram prireditev v letu 1928. Iz tega načrta bo razvidno vsem gospodarskim in kuhurnim krogom, da se Ljubljanski velesejem vedno bolj razvija in da so zasnutki cd leta do leta širokopoteznejši in postavljeni na obsežnejšo bazo. VIII. mednarodni vzročni velesejem se vrši od 2. do 11. junija 1928, torej ob času, ko se baš razvija kupčija na veliko za jesensko sezijo, na malo pa za spomladansko in poletno. Junij je za Ljubljano eden najlepših mesecev v letu. V peiih razstavnih paviljonih se bo namestil mednarodni vzorčni velesejem, t. j. industrija, obrt in trgovina. Posebni oddelek bo tvorila razstava avtomobilov. En paviljon se bo uporabil za gostilničarsko, hotelirsko in kavarniško razstavo, zvezano eventuelno s tujsko-prometno razstavo in pokušnjo odprtih vin v sodu. V ostalem paviljonu bo nameščena higijenska razstava. L\led velesejmom, t. j. dne 6., 7. in 8. junija je predviden srednjeevropski gostilničarski kongres v Ljubljani, katerega strumno organizira Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Posebne oddelke velesejma bodo tvorile reprezentativna razstava francoske industrije, češki oddelek in špecijelna mizarska razstava. Upamo, da prihodnje leto pritegnemo k sodelovanju tudi celokupno tekstilno industrijo, ki se zadnja leta nenavadno hitro in uspešno razvija. Pokrajinska razstava se bo vršila od 1. do 10. septembra 1928. Ra-zstava bo imela predvsem agrarni značaj zastopana pa bode tudi kultura, telesna higijena in avstrijska industrija in obrt. Predvideno je, da bo priredila v dveh ali treh paviljonih Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani pri likom 160-letnice njenega obstoja veliko »Jubilejno kmetijsko raz stavo«, ki bo obsegala sadjarstvo, zelenja-darstvo, čebelarstvo, mlekarstvo in sirarstvo, vinarstvo, kmetijske stroje, razstava konj in govedi, razstavo perutnine in malih živali ter kmetijsko - strokovno - poučne oddelke. V enem paviljonu bodo razstavljeni izdelki avstrijske industrije in obrti, ki pri nas še ni zastopana, ali je nedovoljno razvita. To bo prva tovrstna avstrijska reprezentativna razstava na Balkanu. V eriom paviljonu' bo nameščena Higijen-ska razstava, ki bo popolnoma pregrupira-na, gotovo vzbujala staro zanimanje vsega ■ljudstva. Nada-lje je projektirana razstava izložbenih oken, književna razstava, revija slovenskih narodnih noš, konkurenca slovenskih harmonikarjev, razstava ptic iz Slovenije in event. tudi ribarska razstava. To so samo surovi obrisi obeh prireditev v letu 1928, ki bosta zvezani z raznimi drugimi privlačnimi razstavami in prireditvami, gotovo vzbujali enako, če ne večje zanimanje kot dosedaj na cel&m balkanskem polotoku in še? daleč preko naših meja. Predpriprave so v polnem teku. Naloga vseh merodajnih faktorjev pa je, da moralno in tudi materijelno podpirajo stremljenja uprave velesejma za dosego visokih stavljenih ciljev v procvit našega naroda na ekonomskem, kulturnem in liigijenskem polju. X III. Mednarodni semenj v Solunu se vrši od 16. do 30. septembra t. 1. X Seznani mednarodnih sejmov, kojega je sestavila Mednarodna trgovska zbornica v Parizu za čaš od januarja do 'junija 1928, je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, cbrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. X III- mednarodni knjižni semenj v Florenci. Tretji mednarodni knjižni semenj se vrši v Florenci sredi meseca marca 1928. Prireditev bo trajala približno dva meseca. Pogoji za razstavljalce so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. ^ X Grško-sovjetski carinski dogovor. Da bi lažje napredovala pogajanja za sklenitev carinskega dogovora med sovjetsko unijo in Grčijo, je sovjetska vlada rensignirala na pravico eksteritorialnosti, ki so jo uživali člani njene trgovinske misije v Atenah. Sedaj pogajanja hitro napredujejo. Sovjeti bodo formulirali svoje zahteve že ta mesec in v februarju bosta mogla novo pogodbo že podpisati oba upolncmočena in sicer za grško vlado zunanji minister Mihalokopulos, za sovjetsko vlado pa Ustinov. Grška bo po novi pogodbi debila dovoljenje, da sme uvoziti v Rusijo suhega grozdja za 1 milijon rubljev, olja za 300.000, smole za 500.000 in suhega sadja za 200.000 rubljev. Grška se trudi, da čim bolj zniža ceno svojega osušenega grozdja, da bo megla konkurirati s Turčijo, ki plača za .100 kg osušenega grozdja le poldrug rubelj carine, dočini bo morala Grška tudi po novi pogodbi plačati 12 rubljev. — Nad vse koristno bi bilo, če bi se tudi naša vlada pobrigala za izvez našega sadja v Rusijo. Milijone bi megel na ta način dobiti naš kmet, toda potrebno je, da se vlada zgane. X Praške cene. Na praških trgih so bile pretekli teden v podrobni razprodaji te cene (v čeških kronah, ena CK enako 1.68 dinarjev) : Prednje govejo meso od 12 do 16, zadnje 14 do 18; telečje prednje od 10 do 14, zadnje od 14 do 16; svinjsko sprednje od 13 do 16, zadnje od 15 do 18, šunka od 38 do 42, navadna salama od 10 do 18, zajci od 10 do 12, gos od 16 do 18, sad s k a gos od 20 do 22, drobne ribe od 12 do 15, ščuka od 12 do 16, krap 12 do 15 in jegulja od 28 do 36. — Mleko, jajca: liter mleka od 1 do 2.40, smetana 8, čajno surovo maslo 28 mast 18 do 24, .prekajena slanina 20 do 24. sveža jajca 1.10 do 1.20. — Krompir in ze- , laJ€:l lenjava: krompir od 0.80 do 1, čebula 2.80 do 3, peteršilj 2.50 do 3. zolje 1.40 do 1.60, hren 8 do 12, zeljnata glava 1 do 1.20, ka.r-fiola 2.50 do 6, zelje 1 (to 3. — Sadje: Hruške 3 do 6, domača jabolka 3 do 6, tuja 9 do 18, orehi 12 do 20, pomaranče 6 do 8, mandarinke 10 do 14, banane 12 do 14, kostanj 6 do 8, datlji 15 do 24 čK za kilogram. X Mednarodni semenj v Lyonu. Prihodnja prireditev mednarodnega lycnskega semnja se vrši od 5. do 18. marca 1928. Informacije glede železniških popustov za ta semenj, kakor tudi prospekt s podrobnejšimi podatki dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Za posetnike je dala uprava velesejma zbornici na razpolago tudi nekaj brezplačnih vstopnic . _X Mednarodni kongres železa in jekla v Bilbao (Španija). Konzularno trgovinsko odelenje ministrstva inostranih del je obvestilo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se vrši v Bilbao (Španija) od 28. septembra do 15. oktobra 1928 mednarodni kongres železa in jekla. Doslej se je prijavilo okoli 250 delegatov iz .raznih držav in to po večini inženjerjev, direktorjev tovarn in rudnikov. Na kongresu se bo razpravljalo o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo rudnikov in mednarodne produkcije železa in jekla. Po kongresu se vrša potovanje po celi Španiji v svrho, da bi delegati obiskali vse znamenitejše rudnike in tovarne železa v Španiji. To In ono. PRISMOJENA STATISTIKA. Nedavno so se vršili v ameriških šolah poizkusi v svrho ugotovitve, koliko odstotkov učencev je smatrati za normalne. Zdravniki in psihotehniki, ki so preiskavali šolsko mladino so upoštevali pri tem manj duševne zmožnosti, kot pa funkcioniranje petih čutov na način in v meri, kot je 'to običajno pri popolnoma zdravem človeku. Rezultat je bil presenetljiv. Procentni stavek »normalnih« učencev je bil minimalen: Na 200.000 preiskanih učencev je odpadlo samo 320 popolnoma sposobnih, torej odpade na 700 učencev komaj eden, ki bi ga bilo označiti kot normalnega. To ugotovitev dopolnjuje na kuri r.zen način statistika angleškega profesorja Walkterja, ki jo imenujemo lahko z vso pravico »prismojeno«. Dobri profesor je našel po dolgotrajnem iskanju po zaprašenih statističnih knjigah, da število umobolnih vedno bolj narašča. Da, v naraščanju števila umobolnih se da celo ugotoviti matematičen red. Leta 1860 je odpadel na 530 duševno normalnih ljudi po en umobolen. Koncern 19. stoletja je odpadel en umobolni že na 310 normalnih, lansko leto pa že celo na 150 normalnih. Očividno se torej število duševno zdravih vedno bolj krči, dočim število norcev vodno bolj narašča. Matematik je vzel svinčnik v roke ter izračunal, da bodo živeli, Se bo število norcev v tem ritmu naraščalo, po 200 letih samo še norci na našem nesrečnem planetu. Fatalno leto, ko bo ves svet samo še velika norišnica — sicer je pa z drugega stališča že sedaj! — bo leto 2139. Ponavljamo: pozito, da se profesor Walker ni •motil. Ali pa mogoče v glavi profesorja Wal-kerja ni vse v redu? : Kondenzirana psihologija narodov. Neki Francoz, ki tudi lastnemu narodu ni .prizanesel, je skušal nedavno karakterizdratd razne narode s par besedami: Un Frangais, un homme intelligent; Deux Fran?ais, altercation violente; Trois Francis, un mčnage. * Un Allemand, un eochon;